NOVI TEDNIK
Št. 39 - leto XLVI - Celje, 1. X. '92
Cena 90 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Evropski
prvaki
padii
Po zmagi ekipe Celje Pivovarna La-
ško nad evropskim prvakom Zagreb
Lotom. Stran 12.
Celjski pat
Celje še vedno brez mandatarja, žu-
pan Roječ pa trdi: »Razmere bomo
uredili še letos!« Stran 2.

Življenje
Db cigarah
Nenavadni recepti za dolgo življenje naj-
starejše Celjanke, 96-letne Alojzije Mlina-
ric, v reportaži na strani 10.
Nevarna rdeča barva
Zakaj ni bila potrjena za ravnateljico Marija Hudej? Poslanci proti argumentom
moči svoje komisije in njeni politični odločitvi. Vroča tema na strani 7.
Elegija
za umrlega
alpinista
Stran 17.
PRAVA
TRGOVINA
ZA VAS AVTO
IZ VSEBINE:
Reportaža
Odprta vrata pri Plesnikovi Jerci. Stran 16.
Vroče teme
Zeleni Jarh in zeleno premoženje - nadalje-
vanje zgodbe o zlorabah v celjski stranki.
Stran 7.
Klaričeve čistke II. Strani 13, 15.
Gospodarstvo
Slovenci presenetili svet. Stran 5.
Golding loto
Prvi nagrajenec nove
športne stavnice. Spre-
mljajte športna dogaja-
nja, uganite rezultate,
igrajte z nami! Stran 13.
2
komen"!"iramo
Čas za odgovore
Matematika je eno, logika drugo, politika pa spet nekaj
čisto tretjega. To za Celje še kako drži! Če bi se namreč
v četrtek poslanci matematično prešteli in logično (seveda
ostaja vprašanje, za koga) odločali, bi končno v občini
dobili tudi politično rešitev - pa ni bilo tako. Možnosti, da
bi skupščina pozitivno opravila popravni izpit po 5. okto-
bru, se zmanjšujejo, zato bi bil počasi že čas, da Celjani
dobimo nekaj odgovorov.
Kot prvo se vsekakor postavlja vprašanje, komu najbolj
odgovarja, da Celje »nima« izvršnega sveta? Kot drugo pa
ugibanje, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi v občinski
skupščini poslancem le uspelo preseči znano igrico »če ne
bo naš, tudi vaš ne bo! Dokler pa ni nikogar...«
Na zunaj miren konec poletja s podaljšanimi parlamen-
tarnimi počitnicami je bil v Celju vendarle bolj delaven,
kot se je zdelu. Stranke so se sestajale, se pogajale, ali pa
sklepale vsaj »nenačelne« koalicije v stilu, če nas pustite
pri miru, vam vsaj nagajali ne bomo... Rezultati pa po
skupščinskem zasedanju niso vidni. Kljub soglasnim trdi-
tvam, da je jesen skrajni čas za izvolitev novega manda-
tarja za sestavo občinskega IS, je zdaj optimalna možnost,
da občina dobi novo vlado konec novembra. Če »se le
najde občan, ki bi ga zamikalo vroče delo predsednika
izvršnega sveta« do 5. oktobra, če ga poslanci z absolutno
večino glasov potrdijo v drugi polovici oktobra, in če
potem še potrdijo njegov predlog za sestavo vlade s prav
tako potrebno absolutno večino nekje proti sredini
novembra. Če... in komu v prid? Kaj bi novi mandatar
v času volitev v državni zbor in svet, v času predsedniških
volitev, ko bodo tudi na lokalni ravni strankarske strasti
še kako razgrete, dobrega za občino sploh še lahko storil?
In kaj takšnega, da bi se mu obrestovalo na lokalnih
volitvah, ki bodo sledile čez nekaj mesecev...
Poslanci so pred tednom le pokazali voljo in pripravlje-
nost, da se stvari v Celju premaknejo z mrtve točke. Kdaj,
pred tem, jih je bilo nazadnje v skupščinski dvorani kar
60? Veliko jih je povedalo, da so brezplodnega dela naveli-
čani, da imajo dovolj ponavljajočih se razprav, stalnih
verbalnih obračunavanj kroga ljudi, ki pač radi nasto-
pajo ...In kdaj se jih bo spet nabralo toliko? Morda takrat,
ko bodo sami zahtevali spremembe občinskega statuta in
predčasne, nove volitve?
In če bo to čakanje predolgo, potem se bomo resnično
lahko z nazivom »knežjega mesta« ponašali le še sami
pred seboj, nihče drug - tudi sosedni Laščani ali Žalčani,
naprimer - nam ne bo verjel. Kajti čas se vsepovsod le ni
ustavil... IVANA STAMEJČIČ
Celjski pat
Poslanci še vedno niso Izvolili skupščinskega
podptedseilnlka za družbene dejavnosti In novega mandatarja
za sestavo IS tudi ne
Obeti, da bomo Celjani ko-
nec septembra le dobili novega
skupščinskega podpredsedni-
ka za družbene dejavnosti in
mandatarja za sestavo občin-
skega IS, se prejšnji četrtek ni-
so uresničili. Presenetljivo do-
bro obiskano skupščinsko za-
sedanje - v veliki dvorani Na-
rodnega doma je bilo v prvem
delu zasedanja med 55 in 60
poslancev - ostaja tako le ka-
menček več v mozaiku skupš-
činske in vladne krize v celjski
občini.
Osrednja točka četrtkovega
skupščinskega zasedanja so
bile volitve obeh občinskih
funkcionarjev. Medtem, ko za
volitve skupščinskega pod-
predsednika za družbene de-
javnosti med poslanci ni bilo
dilem, saj je po občinskem od-
loku za izvolitev enega kandi-
data potrebna absolutna veči-
na, se je tembolj zapletalo
okoli načina izvolitve manda-
tarja za sestavo novega IS. Po-
slanci so kakšno poldrugo uro
razpravljali o tem, ali naj bo
novi mandatar v drugem kro-
gu izvoljen z večino prisotnih
poslancev ali z absolutno veči-
no, zapletena juristična tolma-
čenja poslancev-pravnikov, ki
jih v celjski skupščini ne
manjka, pa so zameglila kon-
kreten predlog dr. Aleša Dem-
šarja, naj o tem odločijo pre-
prosto z glasovanjem. Sku{)š-
činsko predsedstvo se je po tej
razpravi umaknilo na posvet,
kjer so le sklenili upoštevati
Demšarjevo pobudo in o obeh
predlogih glasovati.
Od 55 poslancev jih je kar 41
podprlo zahtevo, da mora biti
novi mandatar za sestavo IS
izvoljen z absolutno večino, to
pa je logično že zato, ker se
sestav IS po veljavnem odloku
prav tako potrjuje z večino 38
poslanskih glasov.
Poslanci so edinemu kandi-
datu za mesto skupščinskega
podpredsednika za družbene
dejavnosti Janezu Domitrovi-
ču, ki je moral predstaviti tudi
svoj delovni program, izrekli
le 29 glasov podpore, zato so
ponovno podaljšanje roka za
vložitev kandidatur pomaknili
na 5. oktober.
Za mandatarsko mesto so
poslanci izbirali med tremi
kandidati. Ob inž. Andreju
Komelu, ki ga je predlagala
skupina poslancev ZZD, so na
skupščinskem zasedanju kan-
didature vložili še liberalni
demokrati za ekonomista Zde-
neta Podlesnika in krščanski
demokrati za pravnika Janeza
Lampreta. Vsi trije so poslan-
cem predstavili svoja pro-
gramska izhodišča za delo IS.
V prvem krogu glasovanja je
Komel prejel 15, Lampret 16
in Podlesnik 26 glasov podpo-
re, v drugi krog pa sta se tako
uvrstila Lampret in Podlesnik.
Resne možnosti za izvolitev
v drugem krogu je imel tako le
kandidat liberalnih demokra-
tov, ki bi bil izvoljen, če bi mu
svojo podporo izrekli tudi po-
slanci (15), ki so v prvem kro-
gu glasovali za Komela - toda
volitve so se končale s pat po-
ložajem. V drugem krogu je
namreč Lampret prejel 22,
Podlesnik pa 32 (torej šest pre-
malo) poslanskih glasov. Rok
za vložitev kandidatur za no-
vega mandatarja se, zdaj že
tretjič, podaljšuje (do 5. ok-
tobra).
IS
SKD na
Tomšičevem
trgu
v drugi polovici septem-
bra so celjski krščanski de-
mokrati preselili sedež ob-
činskega odbora stranke,
v prenovljene, funkcional-
no ustreznejše prostore
v Gledališko ulico 2, za po-
nedeljek, 5. oktobra, po-
poldne pa napovedujejo
predvolilno srečanje, pope-
streno s kulturnim progra-
mom in družabnim sreča-
njem, na Tomšičevem trgu
v Celju. Krščanski demo-
krati bodo izvolili elektorje
za celjsko območje, pred-
stavili pa se bodo tudi
strankini predsedniški
kandidati. IS
Celjski IS se krči
žarko Mrovlje od danes
(1. oktober) funkcijo člana
celjskega IS, zadolženega za
finance, opravlja le še nepo-
klicno.
Mrovljetovo odločitev za de-
lovno mesto v drugem kolekti-
vu je najprej podprl celoten
sestav izvršnega sveta, ki je že
od konca maja v odstopu, po
manjših proceduralnih zaple-
tih pa so jo sprejeli tudi po-
slanci celjske občinske skupš-
čine. Po določilih Odloka o se-
stavi in pristojnostih zborov
ter izvolitvi skupščinskih
funkcionarjev, je namreč
fiuikcija člana IS, zadolženega
za    finance,    profesionalna.
Predsednik IS Mirko Krajnc ji
predlog ocenil kot racionalni
dejanje, utemeljeval pa ga j
z dejstvom, da mora IS tud
v odstopu nemoteno delovati
kadrovanje novega člana p;
v tem času ne pride v poštevj
Po odhodu sekretarja a
družbeno-ekonomski razvl
Bojana Kolenca konec mai
ostaja celjski IS tako okmja
še za enega, glede na delovn
področje zelo pomembneg
člana. Mrovlje je ob odhod
obljubil, da bo funkcijo član
IS, zadolženega za finance, p
svojih najboljših močeh nepo
klicno opravljal vse do izvoli
tve novega IS. 1}
»Razmere v Celiu bomo uredili letos!«
župan Anton Rojec meni, da se strankarska razcepljenost v Celju zaradi
predvolilne kampanje še poglablja
Celjski župan Anton Rojec je pred devetimi dnevi, dva dni
pred četrtkovim skupščinskim zasedanjem, napovedoval, da bo
Celje konec septembra le dobilo novega mandatarja za sestavo
občinskega izvršnega sveta. Ker se to ni zgodilo, je rok za
vložitev novih kandidatur podaljšan do 5. oktobra, predsedstvo
občinske skupščine pa bo svoj trud za končno ureditev razmer
v občini še okrepilo, obljublja župan.
Poslanci kljub pričakova-
njem niso izvolili novega man-
datarja. Kakšen je vaš komen-
tar in kakšno ra\Tianje skupš-
činskega vodstva lahko v na-
slednjih dneh pričakujemo
v Celju?
Do postavljenega roka bomo
počakali na nove kandidate, ki
bi želeli sprejeti vroče delovno
mesto predsednika občinske
vlade. Pričakujem, da se bo
kdo od naših občanov le odlo-
čil za ta posel in bomo potem
s tem vprašanjem nadaljevali
in skušali zadevo rešiti. Rad
pa bi rekel še nekaj drugega. Iz
glasovanja se vidi, da so naši
poslanci   precej   razcepljeni
- sami so z veliko večino pod-
prli sklep, da je mandatarja
potrebno izvoliti z absolutno
večino, potem, ko je to vpraša-
nje prišlo na vrsto, pa so se
enostavno odločali tako, kot so
se. Mislim, da bo skupščina
— tako kot je razcepljena — zelo
težko prišla do absolutne veči-
ne 38 glasov.
V drugem delu zasedanja je
skupščina postala nesklepčna
in tako niste obravnavali os-
nutka sprememb in dopolnitev
odloka o sestavi in pristojno-
stih zborov ter izvolitvi skupš-
činskih funkcionarjev, ki ven-
darle prinaša nekaj konkret-
nih sprememb za učinkovitej-
še delo skupščine. Loteva se
prav razmerja med navadno in
absolutno večino, ki je potreb-
na za sprejem posameznih od-
ločitev ...
Treba je oceniti prizadeva-
nja naših poslancev. Mislim,
da bi se poslanci glede na situ-
acijo, kakršna je - zlasti, ker se
deloma že začenja predvolilna
kampanja — morali zavedati
svoje odgvomosti do volilcev,
ki so jih izbrali, in demokra-
tično dati svoje zaupanje ene-
mu izmed kandidatov za man-
datarja ... Po obstoječem od-
loku je namreč tudi za sprejem
osnutka odloka potrebnih 38
glasov, in če pri poslancih ne
bo več odgovornosti, potem
tudi osnutka teh sprememb in
dopolnitev ne bodo podprli.
Podoben položaj je tudi dru-
god po Sloveniji, predvsem
tam, kjer je demokracija na
nekoliko višji ravni. Tako
v Ljubljani še vedno nimajo
sprejetega niti mestnega pro-
računa ... Zaradi tega sem si
tudi v republiški skupščini
prizadeval, da bi reševanje
takšnih razmer zakonsko ure-
dili, vendar so poslanci menili,
da to vprašanje lahko še poča-
ka. V občini bomo vložili do-
datne napore, da se stvari ne
bodo poznale v praksi, izvršni
svet — čeprav nekoliko okrnjen
— še vedno imamo, predsedstvo
in ta skupščina bosta pač zah-
tevala, da svoje naloge še na-
prej v polnem obsegu, brezpo-
gojno in kvalitetno opravlja.
Bi si upali napovedati, kak-
šen je tisti optimalni rok, v ka-
terem Celje lahko dobi novega
mandatarja. Bo to skupščina
v zdajšnji sestavi zmogla?
Po tej razcepljenosti, ko je
pred nami tudi že bitka za vo-
lilce v volitvah za državni zbor
in predsednika republike, je
od naših poslancev potrebno
pričakovati zrelost. Predvsem
v tem smislu, da bodo prevla-
dali svoje osebne in strankar-
ske interese ter se navsezadnje
le odločili za interes prostora
v katerem živijo.
Zakon o lokalni samoupravi
še ni sprejet. Kdaj bomo torej
imeli nove volitve tudi na ob-
činski ravni?
Moja vizija rešitve tega pro-
blema - ne velja samo za Celje,
uporabili bi jo lahko tudi dru-
god — je sprejem statuta mestne
občine Celje, v skladu z novo
ustavo in interesi mesta Celja
bi tako poenostavili skupščin-
sko življenje. Izvolili bi mestni
svet, kakršne poznajo tudi
v sosednjih deželah, in začeli
poenostavljeno in po mojem
tudi bolj učinkovito delovati.
Mislim, da se stvari po obči-
nah ne bodo uredile do izvoli-
tve novega državnega sveta, in
tudi ko bo ta izvoljen, bo po-
treboval za ureditev razmer še
približno pol leta... Tako kot
stvari tečejo, takšna kot. je
strankarska razcepljenost, po
mojem rezultatov še ne bo
pred enim letom.
Vložili pa bomo ves trud, da
v Celju uredimo razmere veli-
ko prej. Pričakoval sem, da se
bodo poslanci ob volitvah
mandatarja zadovoljili z veči-
no prisotnih, in da bo tako
dobljen mandatar - vendar vi-
deli ste, da hočejo absolutno
večino. Mislim, da bomo rešili
stvari v Celju v tem letu!
IVANA STAMEJČIČ
Slušno prizadeti praznovali       |
Prejšnjo soboto je bil Mednarodni dan slušno prizadetih, kiji
ga slušno prizadeti iz regijskih društev po Sloveniji proslavil
na Gričku pri Celju. Slavnostni govornik na prireditvi je b
minister RS za zdravstvo Božidar Voljč, sicer pa je bil ta dan i
posebej pomemben za slušno prizadete celjske regije, saj so o
tej priložnosti slavnostno predali namenu obnovljeno hišo n
Lesničarjevi 5 v Celju, ki bo poslej njihov nov družabni i
delovni center, v njem pa so uredili tudi učilnice, servis ^
popravilo slušnih aparatov in invalidske delavnice za delovij
usposabljanje članov društva.
Foto: T. TAVČAI
Nezadovoljstvo v šentjurski skupščini
v šentjurskem političnem življenju se
je spet zapletlo. Na pobudo šentjurske
Narodnodemokratske stranke (NDS), ki
ji predseduje bivši predsednik občinske
skupščine Franc Kovač, je prišlo v torek
do ločene seje njenega družbenopolitič-
nega zbora.
Omenjena stranka je z delovanjem
šentjurske skupščine izrazito nezado-
voljna, opozarja na domnevno prilašča-
nje družbene lastnine v občini in na po-
dobne nepravilnosti, za vračanje odvze-
tega premoženja pa meni, da je prepo-
časno. Izhodiščno gradivo o vsem tem so
ji posredovali konec maja ter tako pred-
lagali ločeno sejo omenjenega zbora.
Po    mnenju    Narodnodemokratske
stranke so politične stranke v šentjurski
skupščini le še okras, skupščino pa naj bi
obvladovala občinska administracija in
ne obratno. Da skupščina deluje slabo, se
je strinjal tudi poslanec krščanskih de-
mokratov in podpredsednik izvršnega
sveta Simon Zdolšek, vendar bi marsikaj
lahko rešili že na medstrankarskih pogo-
vorih. Zato v skupščinski dvorani mar-
sikdo »strelja« po svoje, je povedal.
Z Zdolškom se je strinjal poslanec kmeč-
ke zveze Jože Mastnak, vendar se je nje-
gova stranka sestala nazadnje preteklo
zimo, ter je menil da razpada. Franc Za-
bukošek, narodni demokrat, celo ocenju-
je, da so šentjurski krščanski demokrati
na oblasti le formalno, dejansko pa stare
občinske strukture. Prenovitelje pa mot
da so bili posamezni predlogi zavrnjen
zgolj zaradi tega, ker so bili njihovi, poz
neje pa se je izkazalo, da so imeli pra\
To je povedal poslanec Jože Štigli
Franc Kovač pa se je z njim strinjal. P
Kovačeva opažanja o prisvajanju drU
bene lastnine je predsednik skupščin
Jurij Malovrh opomnil, da so za kazens
pregon potrebni trdni dokazi.
Potem, ko naj bi o ocenah in pobudi
NDS, ki sta jih zagovarjala Kovač
Zabukošek, glasovali, je predsednik zb
ra, Ivan Pevec, ugotovil, da so posti
nesklepčni. Zapletov tako še ni konec.
BRANE JERANK
Št. 39 - 1. oktober 1992

Šentjur napreduje
pretekli teden, 24. septembra, je bilo
jjrednje praznovanje šentjurskega ob-
^nskega praznika. Na slavnostni seji
jbčinske skupščine so podelili letošnja
jbčinska priznanja: Plaketo občine
Jentjur Mirjanu Bevcu, direktorju Al-
posa, Priznanja občine pa Cvetu Er-
javcu, Andreju Prevolniku in Gasil-
■^emu društvu Dolga gora.
Na najuspešnejše učence in dijake
P domači občini so opozorili s pisnimi
jriznanji ter knjižnimi nagradami. Na
leji je šentjurski župan, Jurij Malovrh,
pomnil na nekatere uspehe manj raz-
jrite občine: gradijo tržni center za ma-
lo gospodarstvo, Elegant bo oktobra
odprl obrat v Loki, v Alposu so zgradi-
li poslovno zgradbo, s skorajšnjim
podpisom pogodbe s PTT podjetjem je
na vrsti telefonija, obnavljajo pa tudi
pročelje zgodovinske šentjurske os-
novne šole. Morda bodo prihodnje leto
začeli z gradnjo šentjurske obvoznice
in osnovnošolske stavbe v mestnem
naselju Hruševec, pripravljajo pa tudi
projekt plinifikacije Šentjurja.
Občino po drugi strani še vedno pe-
sti gospodarska šibkost, pa nadpov-
prečno število brezposlenih, predlani
so jo prizadele povodnji in letos suša.
Za šentjurski občinski praznik je ob-
čane pisno pozdravil predsednik Mi-
lan Kučan.
Slavnostne seje so se udeležili tudi
župani celjske, šmarske in žalske obči-
ne, Anton Roječ, Jože Čakš in Milan
Dobnik ter slikar Josip Ipavec, ki so
mu na sobotnem koncertu podelili pr-
vo priznanje Častni meščan. Po slav-
nostni seji je bila v Alposovem salonu
še otvoritev razstave udeležencev ne-
davne likovne kolonije v Šentjurju.
Tam je Šentjurčane pozdravil sloven-
ski minister za kulturo, Borut Šuklje.
BRANE JERANKO
Celjski sejmi brez upravnega odbora
fltožbe OSZ, Obrtne zbornice Celie In Kovinotehne, ki želijo Imenovanje svojega
areiJstavnlka v upravni oiJbor
Na zadnjem skupščinskem
{asedanju naj bi celjski po-
ilanci odločali o imenovanju
bpravnega odbora za podjetje
[Celjski sejmi d.o.o., ki je po
skupščinskem sklepu nastalo
iz nekdanjega ŠRC Zavod Go-
lovec.
Predlog za sestavo odbora je
)ripravila v soglasju z občin-
ikim izvršnim svetom skupš-
■inska komisija za volitve,
menovanja in kadrovske za-
leve. Po tem njem pa naj bi 7-
ilanski upravni odbor sestav-
ljali vodilni delavci celjskega
gospodarstva ter predstavniki
obrti in podjetništva: Jure Ko-
vač iz Aera, Andrej Šušterič iz
Cetisa, Jože Cerovšek iz
NT&RC, Franc Knafelc (ob-
močna Gospodarska zbornica
Celje), Ivan Pfeifer (OSUPVO
- komunalno gospodarstvo) ter
samostojna podjetnika oziro-
ma obrtnika Albert Leskovšek
in Roman Gracer.
Vodstvo Obrtne zbornice
Slovenije je v pisni pritožbi
poslancem celjske skupščine
zastavilo    vprašanje,    zakaj
v upravni odbor ni imenovan
tudi predstavnik slovenske
obrti, saj je bila prav zbornica
- pred njo pa Zveza obrtnih
združenj Slovenije - tista, ki je
za razvoj sejemske dejavnosti
v Celju izredno veliko storila.
Ce Celje teh prizadevanj ne ce-
ni, potem naj slovenskim obrt-
nikom to jasno pove. Protesti-
rali so tudi predstavniki Obrt-
ne zbornice Celje, ki so za svo-
jega predstavnika v upravnem
odboru Celjskih sejmov pred-
lagali ing. Janeza Javorška, in
mednarodnega trgovskega po-
djetja Kovinotehna Celje, kjer
menijo, da bi moral biti član
upravega odbora tudi njihov
generalni direktor Aleš lic.
Poslanci celjske skupščine
so z večino glasov predlog za
sestavo upravnega odbora po-
djetja Celjski sejmi d.o.o.
umaknili z dnevnega reda za-
sedanja, komisiji za volitve,
imenovanja in kadrovske za-
deve pa naložili, naj pritožbe
prouči in za eno prihodnjih
skupščinskih zasedanj pripra-
vi nov predlog.
IS
Lascani orjejo ledino
v Laškem že nekaj let raz-
nišljajo o plinifkaciji mesta,
ar bi bil korak k prizadeva-
šjpm za izboljšanje kvalitete
raka.   Sredi   septembra   so
/aščani naredili pomemben
brak k uresničitvi načrta
stem, ko so se odločili poveza-
ti se s podjetjem Slovenski pli-
lovodi, ki ga je v Ljubljani
istanovilo italijansko podjetje
)ondi.
V sodelovanju z Ministr-
tvom za varstvo okolja so iz-
lelali študijo za plinifikacijo
lovenskih mest, prvi, ki so se
dločili za konki-etno sodelo-
ranje, pa so bili v občini La-
iko. Izvršni svet občine Laško,
f soglasju z občinsko skupšči-
no, je prvi v Sloveniji podelil
koncesijo za zgraditev in
upravljanje omrežja za distri-
bucijo zemeljskega plina za
potrebe prebivalcev in indu-
strije na območju občine La-
ško. Predvidoma v dveh letih
naj bi bila investicija v La-
škem in Radečah zaključena.
Natančni programi za občino
so že izdelani, so v soboto po-
vedali predstavniki Sloven-
skih plinovodov in podjetja
Dondi, na zasedanju laške ob-
činske skupščine.
Med poslanci je bilo nekaj
pomislekov le v zvezi z denar-
nim vložkom posameznih go-
spodinjstev. Iz odgovora vo-
dilnih   delavcev   Slovenskih
plinovodov in po besedah la-
škega predsednika vlade, Ro-
mana Matka, bi investicija
lastnike individualnih hiš sta-
la okoli tri tisoč mark. Ker pa
se vsi zavedajo, da se ob takšni
ceni marsikdo ne bi odločil za
priključitev na plinovod, so
sklenili, da bo delno investici-
jo sofinancirala občina, ki se
bo po pomoč obrnila na Mini-
strstvo za varstvo okolja. Pri
Slovenskih plinovodih, ki bo-
do financirali plinifikacijo na-
selij, so se pogovarjali tudi
z Ljubljansko banko, da bi
omogočili dolgoročni kredit,
tako da bi ga uporabniki od-
plačevali po deset mark me-
sečno. Predstavniki podjetja
Dondi so dejali, da gre po ita-
lijanskih izkušnjah za investi-
cijo, ki traja 30 let, amortizira-
na pa je v petih do sedmih
letih.
Na vprašanje, ali bo plino-
vod prišel v poštev tudi za ti-
ste, ki so iz oddaljenejših kra-
jev v občini je Tomaž Vuga iz
Slovenskih plinovodov odvr-
nil, da je to načelno mogoče,
da pa bo predhodno treba na-
praviti še posebne študije in
poiskati najugodnejšo rešitev.
N.G.
Skupščinslca
imenovanja
Poslanci celjske občinske
skupščine so minuli teden po-
trdili imenovanja štirih ravna-
teljev javnih zavodov v občini,
soglašali pa so tudi z imenova-
njem sodnice za prekrške
šmarske občine Simone Pre-
ininger za namestnico sodnika
za prekrške v Celju.
Celjski poslanci so potrdili
imenovanje Ivana Prodana za
ravnatelja Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine
ter ponovno izrekli podporo
dosedanji direktorici Zavoda
za kulturne prireditve Alenki
Domjan ter prav tako doseda-
nji ravnateljici vrtca Anice
Čemejeve Ani Četkovič-Vo-
dovnik.
Po neuspelem razpisu v lan-
skem oktobru ter letošnjem ja-
nuarju, je svet oŠ Vojnik av-
gusta spet razpisal prosta dela
in naloge ravnatelja, poslanci
celjske občinske skupščine pa
so minuli četrtek potrdili ime-
novanje Majde Roje na mesto
ravnateljice.
IS
sejem za
vedno mlade
e^O 7. iJo 11. oktobra v celjskem Golovcu
ejemska prlreUltev Senlor
Komaj so se celjski sejmarji
>ddahmli po uspešnem MOS
•2, že se intenzivno priprav-
jajo na novo sejemsko premi-
jtro - Senior 92 je naslov sejma,
ti bo v glavnem v hali D celj-
skega Golovca od 7. do 11. ok-
lobra in bo namenjen starejši,
fečno mladi generaciji.
Za slogan so sicer izbrali Za
*edno mlade, s čemer so hoteli
Ivoje: najprej opozoriti, da je
* središču pozornosti novega
Sejma v Celju (v bistvu gre za
frvi sejem takšne vrste) člove-
Itovo tretje življenjsko obdob-
ij hkrati pa okvir za publiko
•lovolj širok, da bo sama prire-
ditev zanimiva za dedke in ba-
lice ter vnuke, pa seveda za
"So zaposlitveno aktivno gene-
■^cijo — torej zanimiva za vsaj
'fi gentiacije oziroma rodove
skupaj.
, Prireditve, sejmi, razstave
^ ustrezna strokovna preda-
^3nja za tretje življenjsko ob-
''obju so v svetu poznana, zna-
^ in pogosta, pravi dr. Marjan
•^ušovar, ki je prevzel funkci-
jo predsednika organizacij-
skega odbora sejma Senior 92.
Prav tako je znano, da takšne
prireditve prav zaradi psiho-
loško-socioloških, medicin-
skih in drugih razlogov pona-
vadi subvencionira država.
V času sejma Senior 92 v Celju
bo organizirano tudi srečanje
upokojencev celjske regije, to
bo v petek, 9. oktobra, na tem
srečanju pa bodo pristojni
strokovnjaki dali tudi kon-
kretne odgovore na mnoga
vprašanja o predvidenih spre-
membah pri zdravstvenem za-
varovanju.
Po mnenju mag. Franca
Pangerla, direktorja Celjskega
sejma, gre za premiemo se-
jemsko prireditev pri nas
v Sloveniji, ki jo podpira celj-
ski izvršni svet - tu je mogoča
analogija z državno subvenci-
jo v tujini - hkrati pa Celjski
sejmi z njim širijo svojo sejem-
sko ponudbo. "■
MITJA UMNIK
Opravičilo
v 38. številki Novega tedni-
ka je bilo nekaj tekstov (med
njimi Zeleni Jarh in ruske
»umetnice«, teksti na radijski
in na rumeni strani) težko ber-
ljivih, saj med besedami niso
bili povsod presledki. Napaka
je nastala v računalniškem si-
stemu v tiskarni Dela v Ljub-
ljani. Opravičujemo se avtor-
jem in bralcem.
Zaradi obilice materiala pa
je v tej številki izpadel feljton
Obsojeni in likvidirani. Prosi-
mo vas za razumevanje.
DELO
vedno
v središču
d o g a j a n
svet med tedn® m
Odpiranje
evropskih
meja
Piše: ERIKA REPOVŽ
Edina zanesljiva napo-
ved nadštevilnih javnom-
nenjskih raziskav, ki so se
v preteklih tednih ukvarja-
le z merjenjem francoskega
odziva na Maastricht, je bi-
la: rezultat referenduma bo
tesen, kljub temu, da so
Francoze prepričevali poli-
tiki, ki so za projekt nepo-
sredno odgovorni. Zelo za-
nimivo je namreč, da za
očeta nadnacionalne Evro-
pe štejejo prav Francoza
Jeanna Monneta, da so prvi
načrti o skupni evropski
zunanji politiki pred tremi
desetletji prišli izpod pere-
sa Francoza Foucheta, da
je generalna sekretarka
sveta Evrope Francozinja
in ne nazadnje, da je Fran-
coz tudi predsednik evrop-
ske komisije. Njihovi roja-
ki pa so bili skeptični do
zadJijega trenutka. Vzro-
kov je seveda več.
Evropa brez meja bi si-
cer pomenila močno eko-
nomsko in politično unijo
v nadnacionalnem smislu,
medtem ko so stvari na na-
cionalnem nivoju nekoliko
bolj zapletene. Tri milijone
brezposelnih Francozov ta-
koj pomisli na svoboden
pretok delovne sile in še
hujšo konkurenco v borbi
za delovna mesta, Maa-
stricht pa postaja aktualen
ravno v trenutku, ko se
pretežni del zahodne Evro-
pe zastruplja z ekstremno
levico in boleha za čedalje
hujšo ksenofobijo. Prav
groteskno je videti, kako se
evropski diplomati med se-
boj rokujejo v belih rokavi-
cah, ki jih snamejo le za
podpis kakšnega združi-
tvenega sporazuma, med-
tem ko se zunaj vladnih pa-
lač dogaja Hoyerswerde.
Politika so v prvi vrsti inte-
resi, in ko je Mitterrand
nazdravljal v Elizejski pa-
lači, je LePenova Naci-
onalna fronta preživljala
svoj politični poraz.
Bistveno vprašanje je se-
veda naslednje, kaj bi
z Maastrichtom pridobilo
»ljudstvo« in kaj politika
oziroma politiki? Največ je
v Franciji s pozitivnim izi-
dom referenduma pridobil
socialist Mitterrand, prvič,
ker se mu je tveganje izpla-
čalo in drugič, ker je pol
leta pred volitvami iispel
razcepiti desničarsko opo-
zicijo, poleg tega pa je do-
bil možno politično podpo-
ro doma in v tujini. Neu-
speh francoskega referen-
duma bi pomenil tudi dolo-
čene težave za Britance, ki
so se že pripravljali, da bi
v parlamentu ustavili rati-
fikacijski proces in združe-
ne Nemce, ki jih nekateri
po padcu Berlinskega zidu
vidijo kot bodočo evropsko
velesilo, ki ima ponovno
priložnost, da zavlada
Evropi. Nič ne pomagajo
ugovori, da bi prav enotna
monetarna unija lahko naj-
bolje preprečila nadvlado
marke, kajti po končanem
procesu unifikacije, bi po-
stala le del enotne evropske
valute.
Toda nekateri se nikoli
ne predajo in največje ger-
manofobe ne more prepri-
čati niti argument, da
Evropa Nemčijo potrebuje
kot gospodarsko gonilno
silo in uteho za skrajne
desničarje, pogoltne lahko
največ odvečne delovne sile
in je pravzaprav začetnica
združevanja stare celine.
Menda je jasno, da brez
združene Nemčije ne bi bili
izpolnjeni osnovni pogoji
za združevanje Evrope.
Strahovi obstajajo, in
nihče na Maastricht ne gle-
da brez zadržkov, toda
hkrati se vsi zavedajo, da
bi združena Evropa prine-
sla tudi prednosti, ki jih
nacionalne države same
zase ne bi mogle nikdar
uresničiti. Morda bo Evro-
pa z leti spoznala, da tek-
muje z razvitim svetom,
predvsem z Japonsko in
Združenimi državami in ne
sama s seboj. In konec kon-
cev bo popolnoma vseeno,
ali stojijo za tekočim tra-
kom Turki ali rasni Nemci,
če bo izdelek na trgu lahko
konkuriral z japonskim. In
to je bila tudi prvotna za-
misel.
Nočejo mačka v žaklju
Na zasedanju laške občin-
ske skupščine so v soboto,
med drugim, obravnavali
odlok o izločitvi organizacij-
skih enot Zdravstveni dom
Laško in Radeče iz javnega
zavoda Zdravstveni center
Celje in o ustanovitvi javne-
ga zavoda Zdravstveni dom
Laško ter javnega zavoda
Zdravstveni dom Radeče. Do
izločitve naj bi prišlo 1. ok-
tobra, vendar pa je po mne-
nju laških poslancev realnej-
ši datum 1. januar prihodnje
leto.
Dr. Niko Borič iz Zdrav-
stvenega doma Laško je na-
mreč v odloku našel kup po-
vršnih, ohlapnih formulacij,
kup pomanjkljivosti. Čeprav
je enak odlok, brez poprav-
kov, sprejelo že sedem orga-
nizacijskih enot ja\Tiega za-
voda Zdravstveni center Ce-
lje, so se Laščani, po temelji-
tem premisleku odločili, da
se jim ne bodo pridružili vse
dotlej, dokler ne bo odlok
o izločitvi natančno, s po-
pravki, dopolnjen.
Kot je znano je vodstvo
Zdravstvenega centra Celje
že pred dvema letoma ime-
novalo Projektni team za iz-
delavo predloga najustrez-
nejše organiziranosti zdrav-
stva celjske regije, ki naj bi
bil vsebinsko prilagojen
strokovno medicinskim po-
trebam in sedanjim družbe-
nim in ekonomskim razme-
ram. Zato naj bi bil eden iz-
med rezultatov reorganiza-
cije tudi racionalizacija po-
slovanja. Projektni team je
predlagal, da se Zdravstveni
center Celje kot javni zavod
reorganizira v devet novih,
pri čemer naj bi upoštevali
naravne oblike zdravstvene-
ga varstva in teritoi^ialno na-
čelo organiziranja.
Pri tem niso upoštevali po-
bude krajevne skupnosti Ra-
deče za ustanovitev samo-
stojnega zavoda za območje
KS Radeče. Ker na to pobu-
do niso reagirali niti na Mi-
nistrstvu republike Sloveni-
je za zdravstvo niti na Zavo-
du za zdravstveno zavarova-
nje Slovenije, v občini Laško
menijo, da želji Radečanov
lahko ugodijo.
Z julijem so v večini občin
celjske regije že sprejeli
ustrezne odloke o novi orga-
niziranosti zdravstva, v laški
občini pa očitno datum, ki so
jim ga postavili v Zdravstve-
nem centru Celje, ni zastav-
ljen realno. Laščani so odlok
namreč dobro prebrali in ker
nočejo mačka v žaklju, bodo
z reorganizacijo zdravstva
v občini nekoliko počakali.
N. G.
Št. 39 - 1. Oktober 1992

Slovenci bomo lepši
V LJubljani se Je Iztekel sejem MoHa pomlad-poletje
Ce bi na letošnjem osred-
njem modnem sejmu, ki je bil
minuli teden na ljubljanskem
gospodarskem razstavišču,
opazil še nekaj več razstavljal-
ne izvirnosti (Mura in Metka
sta vendarle premalo), bi mor-
da sejem zapustil še z boljšimi
občutki. Kljub pomanjkanju
razstavljalcev iz tujine, sem se
kot Slovenec počutil dobro.
Osrednji slovenski sejem mode
je bil namreč na visoki ravni.
Kljub relativni majhnosti
sejma, je bilo mogoče videti
več kot 150 bolj ali manj
uspešnih predstavitev. Tek-
stilci in ostali modni ustvar-
jalci iz Slovenije, Hrvaške in
nekaj iz tujine, so v Ljubljani
očitno prikazali tisto, za kar
pričakujejo da bo doma in zu-
naj naslednjo pomlad in polet-
je najbolj »vžgalo«. Sodeč po
tem, kar je bilo videti, je očit-
no glavna kriza v slovenski
tekstilni in modni industriji že
minila, kljub temu, da mnogo
tekstilnih podjetij na veliko
izvaža v tujino ne toliko zaradi
svoje kakovosti, kot zaradi
nizke cene delovne sile. Kaj-
pak bi v prihodnosti veljalo
biti optimističen, saj po svetu
ta branža ne prinaša ravno
majhnih dobičkov.
Od letos naprej bo sejem
mode vsako leto dvakrat, kar
je še kako prav. Tako ženska
kot moška oblačila so bila res-
nično elegantna, materiali ka-
kovostni in barviti. Ob pisani
in lepi otroški garderobi bo
izredno široka očitno tudi po-
nudba oblačil za prosti čas, saj
je majic, trenirk, kratkih hlač,
kopalk, športnih jaken, srajc,
itd, resnično obilna. Prav pre-
seneča tudi bogata ponudba
kravat, najrazličnejših usnje-
nih izdelkov (tudi ženskih tor-
bic iz kačje kože), kovčkov.
potovalk, čevljev, nogavic, po-
steljnine, pletenin, bižute-
rije...
Sejem Moda pomlad-poletje
93 so spremljali tudi najrazlič-
nejši poslovni pogovori in ne-
kaj dobrih modnih revij.
VOJKO ZUPANC
Med razstavljale! je bilo tudi dober ducat tistih, s širšega celj-
skega območja. Tako se je, kot vsako leto, predstavila tudi
Tovarna nogavic s Polzele (na sliki), med ostalimi pa še Mikon,
M-klub, Scala, Metka, Elkroj, Mont, MiK, Inplet.
Tkanina deiniška družba
Celjsko podjetje Tkanina bo v prihodnje
organizirano kot delniška družba.
V podjetju Tkanina so začeli razmišljati
o dokapitalizaciji predvsem zaradi po-
manjkanja obratnih sredstev. Pri testira-
nju kolektiva so po oceni direktorja Karla
Brajliha ugotovili, da so ljudje s svojim
kapitalom pripravljeni pomagati podjetju,
zato so se odločili za oceno podjetja in se
na osnovi te ocene začeli pogovarjati
z agencijo v Ljubljani. Pri nakupu delnic
so imeli prednost zaposleni v podjetju.
V Tkanini je zaposlenih 170 ljudi, kupljeno
je bilo za 443 tisoč 200 DEM delnic. Omeji-
tev pri nakupu delnic ni bilo, vsak je lahko
vložil toliko, kolikor so mu dopuščale nje-
gove finančne zmožnosti. Trenutno čakajo
na registracijo, tako bodo tudi pravno for-
malno postali delniška družba.
V Tkanini pa so minuli teden organizi-
rali tudi tradicionalne poslovne dneve. Že
pred leti so namreč ugotovili, da je stik
s kupci oziroma marketing izredno po-
memben. Tokratni poslovni teden je bil že
47. po vrsti. Pred dvema letoma so sicer
izgubili določen del tržišča, zlasti Hrva-
ško, vendar ostali del, zlasti slovensko tr-
žišče, držijo po Brajlihovi oceni trdno v ro-
kah. V minulem tednu se je pri njih zglasi-
lo okoli 700 kupcev, predvsem predstavni-
kov trgovskih organizacij. In kakšne cene
lahko na jesen pričakujemo potrošniki?
Karel Brajlih ocenjuje, da se cene tekstil-
nih izdelkov umirjajo, pričakuje celo rahlo
zniževanje oziroma vsaj postopno umirja-
nje cen. IB
Vrelci se preusmerjalo
Po izgubi trga v bivših jugo-
slovanskih republikah, hrva-
ških uvoznih carinah in manjši
slovenski ter še zlasti hrvaški
kupni moči, ostaja podjetju
Rogaški vrelci iz Rogaške Sla-
tine preusmeritev na zahodne
trge. Ker gre za dolgotrajnejši
proces, so v sedanjih razmerah
razmeroma zadovoljni: proda-
li so iste količine kot lani, to je
20 milijonov litrov kisle vode
in brezalkoholnih pijač.
Zlasti jih zanimajo trgi
vzhodnega dela Nemčije, Be-
neluksa. Velike Britanije,
Francije, Španije, Madžarske
in Izraela, so povedali na pet-
kovi tiskovni konferenci. V so-
sednjih razvitih državah so le-
tos uspeli z višjimi cenami, ki
so jih dvignili od 20 do 150
odstotkov.
Kljub zahtevni preusmeritvi
in za 4 odstotke nižjem letoš-
njem izvozu, so bili v Rogaških
vrelcih ob polletju finančno
pozitivni, kar pričakujejo tudi
ob koncu leta. Na zahodnih tr-
gih so se lotili drugačnega pro-
dajnega koncepta, podobnega
kot ga imajo na avstrijskem
trgu: sodelovanje z manjšimi
trgovci bodo nadomestili z ve-
likimi distributerji, je povedal
direktor Božo Kolar.
V podjetju so se odločili tudi
za novo naložbo v univerzalno
polnilno   linijo,   kar   stane
1.600.000 mark, pri čemer si
bodo pomagali s proizvajalče-
vim kreditom. Proizvodno
dvorano pa nameravajo posta-
viti s pol milijona mark lastne-
ga denarja. Linijo bi odprli do
prihodnjega marca.
BRANE JERANKO
gospodarski barometer
Potrditev kvalitete
Tri Cometove družbe — Co-
flex, Cospecial in Cotim - so
pri mednarodni angleški insti-
tuciji uspele pridobiti certifi-
kat po standardu ISI 9001, ki
velja za enega najzahtevnejših
in se nanaša na sistem zago-
tavljanja kakovosti v fazah
razvoja, proizvodnje, nabave,
vgradil je     in     servisiranja.
V Sloveniji so bili doslej pode-
ljeni le štirje tovrstni certifi-
kati, uradno pa jih bodo Co-
metovim družbam podelili
v Zrečah danes, v četrtek, 1.
oktobra. Podelitvi bo sledil še
pogovor s podpredsednikom
slovenske vlade Hermanom
Rigelnikom in ministrom za
industrijo ter gradbeništvo
Dušanom Šešokom.
V Aurei zamenjali
vodstvo
Pred dnevi so delavci celjske
Auree izrekli nezaupnico di-
rektorju Željku Romihu ter
dvema tehnologoma. Zaposle-
ni so nezadovoljni predvsem
zaradi nizkih plač, vodilni eki-
pi očitajo nesoglasja v medse-
bojnih odnosih, nadalje pa ter-
jajo odgovor na vprašanje, kaj
pomeni za podjetje sklenitev
pogodbe s francoskim part-
nerjem. V Aurei so že razpisali
mesto novega direktorja, po-
djetje pa začasno vodi Slavko
Horvat.
Zalitevajo odstop
Delavci Gorenjeve Procesne
opreme so med prekinitvijo
dela v minulem tednu, ki jo je
sprožilo zamujanje plač, zah-
tevali odstop direktorja An-
dreja Glušiča ter direktorja
profitnega centra Strojegrad-
nja Riharda Gradnika. Pro-
cesna oprema je sicer eno iz-
med petih Gorenjevih podjetij,
ki se je prijavilo na natečaj za
sanacijo republiškega sklada.
Boli sprotno plačilo
v Mlekarni Arja vas v zad-
njih mesecih nimajo več to-
likšnih težav pri plačilu mle-
ka, k čemur je pripomoglo tudi
jamstvo države za najetje kre-
ditov. Pred dnevi so kmetij-
skim zadrugam Šmarje pri
Jelšah, Slovenska Bistrica in
Laško za julija oddano mleko
dolgovali le še 6,5 milijonov
tolarjev od skupno 95 milijo-
nov tolarjev, kolikor je znašal
julijski odkup mleka. Dokaj
sprotno plačilo v mlekarni na-
povedujejo tudi za prihodnje
mesece.
Sodelovanje
z Madžari
v torek, šestega oktobra, bo
velenjsko gospodarsko zborni-
co obiskal predstavnik mad-
žarske gospodarske zbornice.
Vse, ki jih zanima poslovno so-
delovanje s to sosednjo državo
vabijo, da ponudijo predloge
za sodelovanje.
Povečana
brezposelnost
v poletnih mesecih se je po
pričakovanjih znatno povišala
brezposelnost tudi v velenjski
ter mozirski občini in to na
račun mladih, ki iščejo svojo
prvo zaposlitev. V mozirski
občini išče delo trenutno 563,
v velenjski občini pa 1945
ljudi. IB
Pekarna za
sladokusce
v Štorah so pred krat-
kim ponovno začeli peči
kruh in razne druge iz-
delke v obnovljeni pekar-
ni celjskega Klasja.
Najprej so v Klasju na-
črtovali temeljito obnovo
stare pekarne, vendar so
med gradnjo ugotovili, da
so temelji praktično za-
nič, objekt so skoraj v ce-
loti zgradili na novo in
ohranili le staro klasično
parno peč. S to pekarno
želijo povrniti sloves "do-
bremu štorskemu kruhu
izpred petnajstih let. Za-
enkrat teče poskusna
proizvodnja, dnevno spe-
čejo tono kruha in dva ti-
soč žemelj. Kasneje na-
meravajo v Klasju po-
nudbo iz te pekarne še
razširiti. Zmogljivosti so
namreč večje, na dan lah-
ko spečejo 1300 kilogra-
mov kruha, načrtujejo pa
tudi peko različnih vrst
peciva. V sestavi pekarne
je tudi manjša prodajal-
na, ki bo odprta v nasled-
njih dneh. Pri obnovi pe-
karne so v Klasju upošte-
vali navodila Zavoda za
naravno in kulturno de-
diščino, za naložbo pa so
odšteli 22 milijonov to-
larjev.
IB
ponudba in povpraševanje
Ponudba:
- Tovarna kovinskih izdel-
kov in livarna Titan Kamnik
nudi izdelavo ulitkov iz GTW
40 na Disamatic 2013 MK-3.
Livarska orodja izdelajo sami.
Informacije: tel. 061/816-221
ah telefaks 061/812-610 (Miro
Slabajna).
- Podjetje Agis - TOS
d.o.o. iz Ptuja nudi orodja za
brizganje in gravitacijsko litje,
orodja za brizganje plastike,
štancanje in preoblikovanje
pločevine, brizganje in vulka-
nizacijo gume, večnamenske
stroje za vrtanje, gezenje in re-
zanje ter vse vrste orodjarskih
uslug. Informacije: tel. 062/
772-476 (Zvonko Milušič).
- Samostojni inovator Lado
Cemoš iz Ljubljane nudi pro-
jektiranje orodij za plastiko,
računalniški    inženiring   na
CAD področju, izobraževanje
inženirjev za projektiranje
s pomočjo računalnika CAD,
CAD Consulting ter usluge
izrisovanja CAD risb na risal-
nik - Plotter. Informacije: tel.
061/558-374.
Povpraševanje:
- Išče se dobavitelj hrasto-
vih, smrekovih in borovih ele-
mentov najvišje kvalitete v di-
menzijah: širina 110 do
156 mm, debeline 11 mm, dol-
žine 750 do 2100 mm, količina
do 20 m^ na mesec, za smreko
in bor do 10 m^ na mesec. In-
formacije: tel. 061/150-122-
(informacijska pisarna CIS
GZS).
- Podjetje Vitica d. o. o. iz
Ormoža išče poslovnega part-
nerja, ki bi bil pripravljen vlo-
žiti v osnovna sredstva (opre-
ma, stroji ipd.). Podjetje raz-
polaga s skladiščem v velikosti
300 m^ (s podstrešjem 600 m^),
lastnim transportom, izkuš-
njami pri poslovanju (komer-
cialna in organizacijska zna-
nja) in urejeno infrastrukturo
(telefon, elektrika, poslovni
prostori). Informacije: tel.
062/702-049 (Boris Zidarič).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 aU direktno 215-631.

po čem so devize?
Tečaji deviznih valut na dan 30. 9. 1992
Št. 39 - 1. oktober 1992
5
Slovenci presenetili svet
fako Je gospoiJatstvenlke na Rogll prepričeval Ur. Janez Drnovšek
»►Med obiskom v ZDA so mi
jodilni možje v mednarodnih
vgspodarskih ustanovah zatr-
jevali, da je sedanja slovenska
^)(onomska politika dala bolj-
še rezultate, kot so pričakova-
li, gospodarske poteze pa ne bi
l,ile boljše, tudi če bi jih vlekli
janii-* To je med drugim pove-
dal dr. Janez Drnovšek sloven-
j^im gospodarstvenikom na
jogli-
Okoli sto slovenskih gospo-
darstvenikov se je konec mi-
nulega tedna na Rogli udeleži-
lo tretjega srečanja članov
ijruštva Manager. Prvi dan je
jil namenjen pogovoru s pod-
jredsednikom vlade Herma-
lom Rigelnikom, drugi dan
srečanja pa s predsednikom
vlade dr. Janezom Drnovškom,
[igelnik je gospodarstveni-
[om govoril predvsem o ukre-
,ih vlade. Napovedal je, da bo
/lada danes sprejela nov tarif-
li sistem v elektrogospodar-
itvu, ki bo elektriko podražil
;a tri do štiri odstotke. V zvezi
t plačami je Rigelnik zagoto-
vil, da bi jih v primeru brez-
lavega povečevanja vlada za-
onsko omejila. Na očitke go-
jjodarstvenikov, da je prema-
Enarejenega pri dogovorih
tujimi državami pa je pod-
edsednik pojasnil, da bo
vlada predlagala ustanovitev
cone svobodne trgovine Polj-
ski, Češki, Slovaški in Mad-
žarski.
Dr. Drnovšek pa je na Rogli
govoril predvsem o Sloveniji
in njeni povezavi s svetom.
Ocenil je, da prihaja v zad-
njem času do odločilnega loče-
vanja Slovenije od ostalih ju-
goslovanskih republik, tudi
Hrvaške, s katero smo bili do-
slej vedno obravnavani v ne-
kakšnem skupnem paketu. Za
Slovenijo je po Drnovškovi
oceni zdaj najpomemebnejše
vključevanje v mednarodne
gospodarske in finančne insti-
tucije. Konkretno potekajo
dogovori takole: z EGS bo
sporazum podpisan do konca
leta, Sloveniji pa bo zagotovil
številne trgovinske ugodnosti.
V Evropski banki za obnovo in
razvoj bo lahko Slovenija na-
jemala kredite še preden bo
uradno postala njena članica.
Več ovir se pojavlja pri dogo-
vorih z Mednarodnim mone-
tarnim skladom in Svetovno
banko za obnovo in razvoj,
kjer so želeli najprej razčistiti
vprašanje jugoslovanskih dol-
gov. Po zadnjem obisku v ZDA
se tudi v teh institucijah kaže-
jo možnosti, da bo Slovenija še
pred uradnim članstvom imela
pravice, kakršne sicer pripa-
dajo stalnim članicam, je za-
gotovil predsednik. O pomenu
vključevanja v mednarodne
gospodarske in finančne usta-
nove pa je dr. Drnovšek razmi-
šljal takole: »Članstvo v Med-
narodnem monetarnem skladu
in Svetovni banki bo pomenilo
znak vsem tujim bankam, da
so se stvari normalizirale,
znan bo finančni položaj Slo-
venije in predvsem številke,
koliko komu dolgujemo. Slo-
venijo še vedno veže klavzula
o solidarnosti do Jugoslavije.
V poletnih mesecih smo usta-
vili plačila dolgov vsem tujim
upnikom, kar je bilo sicer tve-
gano, vendar smo s tem želeli
pokazati, da ne bomo spreje-
mali solidarnostne klavzule.
Po dolgotrajnih in trdih poga-
janjih smo se dogovorili, da
zdaj vsako slovensko plačilo
jemljejo kot odplačilo sloven-
skega dolga.«
Gospodarstvenike na Rogli
je ob tem zanimalo tudi vklju-
čevanje Slovenije v EFTO in
GATT. Dogovori s tema dvema
institucijama bodo po Drnov-
škovi oceni odvisni od tega,
kakšen bo njun pomen v pri-
merjavi z EGS. Največ vpra-
šanj pa so podjetniki naslovili
na predsednika v zvezi z Hrva-
ško. Konkretnih odgovorov ni
bilo slišati, razen tistega, da so
za ta teden predvideni pogo-
vori med najvišjimi slovenski-
mi in hrvaškimi predstavnki.
Dr. Drnovšek je na Rogli od-
ločno povedal, da se bo sesta-
nek začel le v primeru, če bo
slovenska stran vnaprej dobila
trdna zagotovila, da bodo re-
šeni vsaj nekateri ključni pro-
blemi. IRENA BASA
pb zamenjavi tolarskih bonov
J pravimi bankovci so gospo-
darstveniki predsednika vlade
spraševali, kdaj lahko v Slove-
biji pričakujemo konvertibilen
tolar. Dr. Drnovšek je pojasnil,
p smo v tem trenutku dosegli
potranjo konvertibilnost, do
polne mednarodne konverti-
bilnosti pa je treba predvsem
^zčistiti finančni položaj Slo-
lenije oziroma mednarodne
konvertibilnosti ne moremo
pričakovati vse dotlej, dokler
le bo razčiščena jugoslovan-
;ka dediščina.
Priznanje Manager leta so na
Rogli letos podelili kar trem
gospodarstvenikom: Danilu
Kovačiču, generalnemu direk-
torju HIT Nova Gorica, Milošu
Kovačiču, generalemu direk-
torju Krke iz Novega mesta ter
Miru Pinteriču, direktorju Še-
širja iz Škofje Loke. Sekcija
menedžerk pa je za ženskam
prijazno podjetje izbrala
A banko in priznanje podelila
direktorju MiroslavTi Kertu.
Milan Dolar, direktor žalskega
Juteksa: »Določeni ukrepi te-
koče ekonomske politike kaže-
jo pravo smer. Premiki se ka-
žejo pri politiki obrestnih mer,
tečaju tolarja in možnostih po-
djetij za državno sanacijo. Nič
od tega pa ni dolgoročno, sta-
bilno, manjka strategija raz-
voja in prihodnosti Slovenije,
še pred tem pa bistveno več
dela vlade, da bi pomagala od-
preti vrata na nekaterih tržiš-
čih. Tu ni s političnega in dr-
žavniškega vidika narejenega
skorajda ničesar. V mislih
imam tržišče Srednje in
Vzhodne EvTope, kjer je v zad-
nje pol leta prišlo do bistvenih
sprememb, mi pa tem spre-
membam ne znamo slediti. Ne
pričakujem, da nam bo država
sklepala pogodbe, vendar do-
ločene sporazume o medseboj-
nih odnosih podpisujejo pred-
stavniki posameznih držav.
Tega pa doslej še niso storili.
strategija
Movensicega turizma
Osnutek zakona o strategiji
azvoja turizma v Sloveniji naj
)i v slovenski skupščini spre-
eli najkasneje do konca leta,
!e čez kakšnih štirinajst dni pa
haj bi bila z njim seznanjena
ludi slovenska javnost. To je
ned drugim dejal v ponedeljek
la srečanju turističnih delav-
«v slovenskih nara\'nih zdra-
ilišč minister za turizem Slo-
venije, magister Janez Širše.
Med drugim je dejal, da je
>lovenija zelena oaza v Evro-
li, med Alpami in Kolpo, mor-
em in Prekmurjem. Prav to bi
norali odslej bolj poudarjati,
aj ima tudi sama lega naše
iržave velike prednosti. Ne
lazadnje žive blizu nas sose-
Ije, ki imajo relativno dosti
lenarja. Da pa bi jih privabili,
>o treba več storiti za kako-
vost ponudbe in pozabiti na
^se, ko so tujci še množično
Irveli na Jadran. V tem je bilo
Tecej potuhe za naš turizem,
3j smo na račun tega brez po-
*bnih naprezanj in kakovosti
lorazmemo    dobro    služili.
V firmah bo treba bolj izobli-
kovati podjetniški duh in temu
primemo tudi preiti v trženje.
Za promocijo Slovenije kot tu-
ristične države bo prav tako
treba storiti več. Toda Slove-
nija moraj zunaj nastopati
enotno in ne razdrobljeno kot
sedaj, ko je na tujih trgih na-
stopal vsak zase. Opozarjati
bo treba, da je Slovenija vama
država, kajti mnogi jo še ved-
no povezujejo z dogodki v biv-
ši Jugoslaviji. Slovenija se mo-
ra tudi včlaniti v velike med-
narodne turistične institucije.
Posebno vlogo v slovenski
turistični ponudbi imajo na-
ravna zdravilišča, kjer traja
sezona skozi vse leto, skoraj
povsod pa je ponudba na
evropski ravni. Vlaganja
v razvoj in kakovost ponudbe
v preteklih letih se danes še
kako obrestujejo. Do konca te-
ga meseca bodo v naših zdra-
viliščih zabeležili že več kot 80
tisoč nočitev, kar je za 15 od-
stotkov več kot v enakem lan-
skem letu. Vse več se vrača go-
stov iz tujine, ki so k nam pri-
hajali pred vojno. Zaenkrat so
v naravnih zdraviliščih zado-
voljni z obiskom, je dejal se-
kretar skupnosti slovenskih
naravnih zdravilišč, magister
Rudi Rumbak, zaradi tega pa
še ni razlogov, da bi se lahko
uspavali. Letos je še bilo dosti
gostov, ki so v zdravilišča pri-
šli z napotnicami zdravstvenih
skupnosti, z ukinitvijo sistema
participacije in uvedbo zava-
rovalniškega sistema, pa bo
takšnih gostov manj.
JANEZ VEDENIK
Poprav8l(
v prispevku Obrt kot so-
cialno zatočišče, objavlje-
nem v prejšnji številki No-
vega tednika, je med dobit-
niki srebrnih plaket celjske
obrtne zbornice pomotoma
izpadlo ime enega izmed
dobitnikov. To je Franc
Stuklek. Njemu in bralcem
Se opravičujemo.
Grobišče vojaliov dveli vojn
v soboto so na celjskem mestnem pokopališču odprli grobišče
vojakov iz prve in druge svetovne vojne, nemški veleposlanik
Giinter Seiber pa je nanj položil venec. Na slovesnosti so bili
tudi številni drugi ugledni prdstavniki Republike Slovenije,'
Avstrije in Zvezne republkike Nemčije. Na grobišču, ki ga je
posvetil mariborski stolni kanonik Viljem Pangerl, so pokopani:
902 vojaka iz prve in 986 nemških vojakov iz druge svetovne
vojne. Foto: TONE TAVČAR
SENCE
na sončni strani alp
CEUANOM NI USPELO
- Kot smo napovedali, so
bile le pobožne želje Celja-
nov - ne vseh, ampak petih
strank, med katerimi sta tudi
vladni, socialistična in pre-
noviteljska - da v volilni
enoti ne bi bili skupaj s Ko-
rošci. Dopolnilo, da bi v 5.
volilno enoto (od osmih) pre-
selili Laško, Slovenske Ko-
njice in Šmartno, »odselili«
pa iz nje Dravograd, Radlje,
Ravne in Slovenjgradec, ni
dobilo podpore. Ga tudi ni
moglo dobiti, ker so predla-
gatelji dopolnila o preselitvi
krajev slabo računali in bi
s svojim predlogom porušili
še volilni enoti Maribor in
Novo mesto, kjer bi se dogo-
vorjeno povprečno število
prebivalcev (249.864) zvišalo
nad dogovorjeno mejo ali
padlo pod njo.
Po določitvah zakona o vo-
lilnih enotah za volitve v dr-
žavni zbor volilci v celjski
regiji ne bodo prav nič pri-
krajšani, saj bodo Celjani vo-
lili 2 poslanca^ enako tudi
Velenjčani in Zalčani. Spre-
jeta razdelitev pa bo povzro-
čila veliko težav manjšim
strankam, ki niso sposobne
najti dovolj dobrih in pre-
pričljivih kandidatov za vo-
lilne liste v volilnih okrajih
oziroma za strankarsko listo
v volilni enoti.
Volilcem torej ni treba jo-
kati, ker dopolnilo celjskih
strank ni bilo sprejeto. Pač
pa se bodo verjetno vprašali,
kdo jih je poskušal skregati
s sosedi na Koroškem, s tem
da je koroške občine razgla-
sil za nezaželene v volilni
enoti s sedežem v Celju. Za to
bo priložnost na predvolilnih
zborovanjih in ustrezno
ukrepanje na voliščih, če pet
strank ne bo sposobnih dati
zadovoljivega odgovora.
ČESTITKE ERTEVEJEV-
CEM - Poteza Sveta RTV
Slovenija, ki je sklenil, da
med volilno kampanjo (zače-
la se bo 24 dni pred glasova-
njem, ki naj bi bilo 6. decem-
bra, 5. december pa naj bi bil
dan volilnega molka) ne bo
objavljal poročil z novinar-
skih konferenc strank, z nji-
hovih predvolilnih zborovanj
in prirejal okroglih miz
s strankami, zasluži vse če-
stitke. Izjema bodo le pred-
stavitve kandidatov. Tako
bodo lahko Slovenci, ki so
vezani pretežno na elektron-
ska medija, ugotovili, da je
življenje kar znosno in ne sa-
mo strankarsko-.^
Zdaj so na potezi časniki
in časopisi. Če se bodo zgle-
dovali po RTV, bo dovolj
prostora (stolpcev in centi-
metrov) za prikaz običajnega
življenja, od stavk do lepotic.
Stranke, ki bodo vstopile
v volilno tekmo, pa bodo pri-
siljene, da bodo glasove pri
volilcih iskale v neposred-
nem stiku z njimi, na zboro-
vanjih, ali pa bodo kandidati
hodili od vrat do vrat. To ni
sramota, je samo del nabira-
nja glasov, če so kandidati
dovolj prepričljivi, za člove-
ka in stranko, kot ga poznajo
v strankarskem življenju
v razvitih demokracijah.
OKREPITEV LJUBLJANI
IZ CELJA - Tresla se je gora,
bi lahko zapisali, rodila pa se
je nova politična povezava.
Slovenski krščanski demo-
krati so javnosti vrgli kost,
da se jim bo priključila
»močna zunajparlamentarna
stranka«. Izkazalo se je, da to
ni Gospodarska stranka Slo-
venije (nekdanji razlaščenci),
ki računa na več kot 150.000
simpatizerjev, ampak gre za
»Neodvisno stranko sivih
upokojencev - aktivnih Slo-
venije« (NSSUAS) iz Celja.
Njenih 2000 članov (pred-
sednik NSSUAS je Rudolf
Križanič, tajnik Jožko Pla-
hutnik), ki so se ločili od ma-
riborskih Sivih panterjev (ti
so se rajši priključili Drnov-
škovim liberalnim demokra-
tom kot Peterletovim krš-
čanskim demokratom), naj bi
bilo jedro nove »seniorske
zveze« pri SKD.
Osnovna dejavnost NSSU-
AS je popis žrtev nacistične-
ga nasilja in zahteve po na-
domestilu vojne škode, raču-
na pa, da bo v okviru krščan-
skih demokratov uspešneje
uresničila načrte. SKD pa
računajo, da bodo s »senior-
ji« sklenili krog, v katerem so
posebej organizirani člani,
kmetje, mladci in ženske.
Ubogi upokojenci, ki bodo
zdaj razdeljeni v tri frakcije
(ob obeh omenjenih priklju-
čenih organizacijah imamo
še Demokratično stranko
upokojencev, ki seje priklju-
čila Socialno demokratski
prenovi), saj ne bodo niti do-
bro vedeli, kje bi bilo za njih
najbolje. Vse tri stranke jim
seveda obljubljajo gradove
v oblakih, sedeže v parla-
mentu (upokojenci naj bi bili
na volilnih listah strank). Na
njihove glasove pa računa
tudi skrajno desničarska slo-
venska nacionalna stranka,
ki že obljublja, da po 1. janu-
arju (od takrat bomo morali
vsi krepko seči v žep za
zdravstvene storitve) ne bo
dovolila, da bi imeli upoko-
jenci z nizkimi pokojninami
samo slabo izbiro: umreti za-
radi bolezni (kar si ne bomo
mogli privoščiti zdravnika
ali storitve) ali zaradi lakote.
Seveda pa je pogoj za to, da
bi upokojenci s svojimi gla-
sovi spravili Slovensko naci-
onalno stranko v parlament.
Ali mi še kdo ne verjame, da
bo volilna kampanja pri vsej
resnosti dogajanja tudi ša-
ljiva?
DAREŽLJIVA PIVOVAR-
NA LAŠKO - Največja
dramska predstava zadnjih
let v Sloveniji naj bi bil Sha-
kespearov Kralj Lear, sku-
pen načrt Drame SNG in
Cankarjevega doma. Grozil
mu je finančni polom, v zad-
njem hipu pa sta klice SOS
(Save Our Souls - rešite naše
duše) slišala ljubljanski
Smelt in Pivovarna Laško.
Zdaj se ljubitelji piva spra-
šujejo, kolikšen je delež Laš-
čanov. saj Kralj Lear nujno
potrebuje 100.000 DEM.
Odgovora na to vprašanje
ni poiskala slovenska vlada,
ampak je samo izrazila »pre-
senečenje«, ker sta slovenski
pivovarni letos že štirikrat
povečali cene piva, in sicer
do 129 odstotkov (splošna
rast cen v devetih mesecih
letos je le 79,4%). Še zlasti ni
realnega razloga, pravijo
v vladi, za zadnje 15-odstot-
no podražitev piva, saj je bila
inflacija v zadnjih treh mese-
cih okrog 6 odstotkov. Zato
bo vlada z uvoženim (cenej-
šim) pivom poskušala doseči
ravnotežje.
Sicer pa piva letos morda
ne bo treba več podražiti, saj
je Kralj Lear rešen, blejski
četverec z bronasto kolajno
ima (zaslužene) štiri avtomo-
bila (oboje s pomočjo in z de-
narjem Pivovarne Laško),
dvojec pa tudi avtomobil (Pi-
vovarna Ljubljana). Tudi re-
klama očitno kar dosti
stane...
Št. 39 - 1. oktober 1992
6
Vsebina
namesto
Indeifsov
»Golobov nisma smisla
izvažati v Benetke in peska
ne v Saharo,« je na obisku
med celjskimi kulturniki
v torek dopoldne plastično
nakazal poti in smeri slo-
venske politike minister za
kulturo Borut Šuklje, ki je
v Celju iz prve roke izvedel
za problematiko kulturnih
institucij, zavodov in ljubi-
teljske deja\Tiosti.
Lotili so se štirih proble-
mov: financiranja, medna-
rodne izmenjave in sodelo-
vanja na področju kulture,
nove zakonodaje v kulturi
in investicijskih posegov
v celjski občini. Pri sled-
njem so imeli predvsem
v mislih obnovo Spodnjega
gradu, problematiko fina-
ciranja knjižnice, dozidavo
Zgodovinskega arhiva in
ponovno izpostavili tudi
bogastvo stalne zbirke li-
kovnih del. Ta je zdaj, ker
nima svojih prostorov,
skrita očem javnosti na
podstrešju.
Na koncu so se dogovori-
li o načinu sodelovanja ob
razpisu nacionalnega pro-
grama za leto 1993. Bili so
si enotnega mnenja, da bo
potrebno združiti moči na
področju kulture, zato da
bi prišli do ustreznega fi-
nanciranja in do ustrezne
zakonodaje v kulturi, ki bo
prinesla nekaj pomembnih
novosti: kot je na primer
zaščita individualne dediš-
čine, zakon o videopirat-
stvu in druga področja, ki
jih bo ščitil krovni zakon
o kulturi.
Pogovori v Celju so sicer
odprliše številne probleme
v kulturi, ki jih bo potreb-
no sproti reševati, in storiti
kar se bo največ dalo, da bi
Celje znotraj Slovenije
v resnici postalo tretji naj-
večji kulturni center.
MP
Pogiohiii so prijateijstvo
Celjski kulturniki In vzgojiteljice na obisku v prijateljskem nemškem Grevenbroichu
v ponedeljek se je iz Gre-
venbroicha vrnila delegacija
mesta Celja. Na tridnevnem
obisku so celjski folkloristi,
Celjski oktet in trio Kurja ko-
ža ponesli slovensko kulturo
med zdomce in v nemške do-
move, skupina osmih vzgojite-
ljic pa je teden dni spoznavala
delo v nemških vTtcih. Pred-
stavnike Celjanov je vodil član
celjskega Izvršnega sveta Sil-
vester Drevenšek.
Predstavitev Celja in slo-
venske kulture je bila zgošče-
na in pestra. V petek zvečer so
v viteški dvorani starega gra-
du odprli razstavo šestih slo-
venskih likovnih umetnikov,
ki jo je pripravila direktorica
Zavoda za kulturne prireditve
Alenka Domjan. Goste iz Celja
je pozdravil župan Hans Gott-
fried Bernrath, ki je predsed-
nik notranjepolitičnega odbo-
ra nemškega Bundestaga,
hkrati pa tudi predsednik
skupnosti mest in občin
v Nemčiji. V pozdravnem go-
voru je posebej poudaril po-
men prijateljstva med obema
mestoma, hkrati pa je želel te
vezi še poglobiti tudi na šport-
nem, predvsem pa gospodar-
skem področju. Otvoritve raz-
stave s kulturnim programom
so se udeležili tudi namestnik
slovenskega ambasadorja
v Nemčiji Alfonz Nadežnik,
predsednik celjskega Izvršne-
ga sveta Mirko Kranj c ter
umetnika Jana Vizjak in Rudi
Španzel.
Celjska folklorna skupina se
je naslednje jutro predstavila
na Osrednjem trgu mesta Gre-
venbroich, zvečer pa je bil
v Erazmusovi gimnaziji slo-
venski večer. Ob dveh nemških
zborih je zapel Celjski oktet,
trio Kurja koža je igral sloven-
sko ljudsko glasbo na avten-
tičnih glasbilih, celjski folklo-
risti pa so predstavili sloven-
ske plese vseh pokrajin
v ustreznih narodnih nošah.
Približno 180 ljudi je nastop
z navdušenjem sprejelo.
V nedeljo, po opravljenem
cerkvenem obredu, so otroci
otroške evangelistične cerkve
predali celjskim vzgojitelji-
cam darila in pomoč, ki so jih
samoiniciativno zbrali za svo-
je vrstnike v Sloveniji. Otroci
so tudi napisali pisma prijate-
ljem v želji, da bi tudi oni pri-
spevali k prijateljstvu med
obema mestoma. »Otroci so ti-
sti, ki bodo gradili naprej ti-
sto, kar smo mi začeli, zato je
pomembno, da smo jih v to
partnerstvo vključili,« je po-
udaril Werner Amian, odgo-
vorni za kulturne izmenjave.
Podpredsednica društva Celje
Margret Linden pa je zbrala
oblačila in igrače za begunske
otroke.
GRETA SENIČ
Celjska folklorna skupina je zaplesala po grevenhroiških ulicah in navdušila številne mimoidoče
Ljudje, ici so igrali seiie
Prebujanje Plištanja - kozjanske Trnuljčice
v imenitnem okolju srednjeveškega tr-
ga Pilštanj, nad Lesičnim, so domači kul-
turniki preteklo soboto pripravili Miho-
lov sejem, za katerega so dobili pra\'ico
že leta 1431. Prireditev so pripravili pr-
\ič in dobro, tako kot so (prvič) pripravi-
li pastirsko binkoštovanje, slikarska ko-
lonija likovnih pedagogov pa ima že ve-
čletno tradicijo. Zaspala kozjanska Tr-
nuljčica, kot pravijo Pilštanju, se zopet
prebuja. Razmeroma hitro in po zaslugi
domačih kulturnikov.
Ti so tokrat obudili bogato nit pil-
štanjske sejemske tradicije, 500 let star
Miholov sejem, največjega od štirih sej-
mov na leto. Tako so po nekaj letih spet
prignali živino, pobirali štungeld, zbraU
so se kupci in mešetarji, ki so glihali,
prodajali in kupovali, pili likof in križa-
kali.
Kaj vedo IcupcI in
mešetarji?
Na Pilštanju sem se pogovarjal s sta-
rejšimi domačini, ki so igrali same sebe,
svoje nekdanje življenje. Slavko Turk je
bil iz velike kmečke družine, zato si je
moral poiskati dodatni zaslužek. Odločil
se je za trgovanje z živino. Kupoval jo je
na sejmih: včasih je kupil, prodal in spet
kupil. »Ni se veliko zaslužilo,« je pove-
dal, sokrajan pa ga je zbodel: »Pricigani-
ti nisi znal?«
Leonu Amonu se je nabralo zaslužka
za mesečno plačo. Šel je, na primer,
v Vojnik, do polnoči je živino prignal
domov, ob treh zjutraj pa vstal in nada-
ljeval do Rajhenburga, Brestanice. »Tam
smo večinoma uspeli prodati, če ne, smo
živino gonili nazaj, čez Bohor. Povojns
leta je bilo strogo in če nisi imel potreb-
nih potnih listov, so živino zaplenili«
Amonu se je to zgodilo enkrat samkrat
Ko se je pritožil na občino, so živine
vrnili. Valentin Grobin s Topolovega Sf
zlasti spominja trgovanja z voli, dopita-
nja, pa kupovanja »plemenov« v mari-
borski okolici in hrvaški Krapini: »Bil
so lepi časi. Tu, na Pilštanju sem proda
več kot sto parov. Pojužinali smo, dru|
drugemu odšteh denar in za konec za
peli«.
Poznate drnulovec?
Na sobotnem Miholovem sejmu so bili
znova številni kramarski štanti, domačj
obrt. V sejemskem živžavu sem sreča]
prekmurskega lončarja, ribniške suhort
barje, kovača, mizarja, žganjekuharja, če
ste hoteli, pa ste se lahko okrepili tudi
z dmulovcem. Na stojnici, kjer ga je sku-
paj z drugimi domačimi pijačami pred-
stavljal Matjaž Zakošek.
Gre za krajevno pijačo, znano pred-
vsem na Pilštanju, kjer je veliko drena
Dren je rastlina, ki ne potrebuje velike
dobre zemlje. Pilštanjski trg stoji na ska-
lovju, zato raste veliko drena. Dmulo
drenov plod, znajo na Pilštanju uporabiti
za najrazličnejše namene: za posušene
zimsko sadje, s krompirjem jo pomešajo
za posebno jed, iz dmule pripravljajo
tudi vino, kis in znani drnulovec (dmulo-
vo žganje).
Dmulo omenjata tudi obe pilštanjski
himni. Saj poznate tisto: Čez Pilštanj vo-
da teče, dmule perejo, če ktero jim odne-
se, se vsi zaderejo. Le pazi, pazi dekle ti
da tebi to se ne zgodi, drnula je po vod
šla, odnesla jo je Bistrica...
Na Pilštanju je bilo letos manj vod(
kot v sloviti trški himni, suša pa ni priza-
nesla niti dmulam. Pilštanj čani so lahke
vseeno zadovoljni. Njihova kultuma leti-
na je bila posebno bogata.
.        ...... BRANE, JERANKC
Ljudje, ki so igrali sebe: Leon Aman, Slavko Turk, Valentin Grobin in prijatelji se še
živo spominjajo pravih piljštanjskib sejmov.
Doiliii smo prave
loiarje
z včerajšnjim dnem so bili dani v obtok bankovci
v vrednosti 1000, 500 in 100 tolarjev. S tem smo Slo-
venci namesto bonov dobili pravi slovenski denar, ki
ga poznavalci uvrščajo med najlepše primerke denarja
v svetu.
Po informacijah iz Banke Slovenije bo zamenjava
izvršena brez vsakršnih zapletov. Potekala bo
v menjalnem razmerju 1:1, zaenkrat tudi ni nobenih
časovnih omejitev oziroma rokov, do kdaj bodo
v obtoku tolarski boni. Po nove tolarje ni treba hiteti
v banke ali službo družbenega knjigovodstva, temveč
bo zamenjava potekala postopoma, v plačilnem pro-
metu pa bodo še nekaj časa v veljavi tolarski boni in
pravi tolarski bankovci. Slovenske tolarje je tiskala
londonska zasebna tiskarna Thomas De La Rue, ki
tiska denar še za 48 držav. Poleg denarja tiska tudi
vrednostne papirje in čeke za 52 bank.
IB
Bregantovi dnevi o regresiji
Letošnji, tretji Bregantovi
dnevi, v Zdravilišču Rogaška
Slatina, so bili namenjeni pro-
blemu regresije. Na srečanju
slovenskih psihoterapevtov, ki
vse bolj dobiva mednarodno
obeležje, so se tako posvetili
temi po\Tatka k predhodni
obliki duševnega delovanja.
To je včasih bistvena ovira
med postopkom zdravljenja.
Na štiridnevnem srečanju,
konec preteklega tedna, se je
dodatno izobraževalo blizu sto
udeležencev iz Slovenije, Itali-
je, Hrvaške in Velike Britanije.
Posebno pozornost je vzbudil
svetovno znani psihoterapevt
dr. Malcolm Pines iz Velike
Britanije (s področja skupin-
ske analize), ki je, ne nazadnje.
Dr. Gorazd Mravlje iz Ljublja-
ne, predsednik organizacijske-
ga odbora Bregantovih dnevov
v Rogaški Slatini:
»Že pretekla delovna sreča-
nja psihoterapevtov so pome-
nila pomemben vir stalnega
dodatnega teoretičnega in iz-
kustvenega izobraževanja,
z dolgo tradicijo. Namen ni bil
nikoli le razširjanje, poglab-
ljanje in dopolnjevanje psiho-
terapevtskega znanja udele-
žencev, temveč tudi uveljav-
ljanje profesionalnega profila
psihoterapevta. Ta je tudi
v današnjih razmerah premalo
znan medicinski in psihološki
javnosti, kaj šele laični.-«
vzbujal pozornost tudi s svo-
jim značilnim angleškim hu-
morjem. Na srečanju, ki so ga
pripravili Psihoterapevtska
sekcija Slovenskega zdravni-
škega dmštva, Sekcija za kli-
nično psihologijo in psihotera-
pijo pri Dmštvu slovenskih
psihologov in Univerzitetna
psihiatrična klinika iz Ljub-
ljane, so poslušali dobro pri-
pravljena predavanja na temo
regresije.
Na letošnjih Bregantovih dne-
vih so še zadnjič podelili 19
naslovov »psihoterapevt« ter
13 »supervizorjev«, med njimi
tudi udeležencem s Celjskega.
Prihodnji mesec bodo začela
veljati spremenjena, evropska
merila, ki so še zahtevnejša.
BRANE JERANKO
Št. 39 - 1. Oktober 1992
7
Zeleni Jarli in
zeleno premoženje
fiailaUevanle pripovedi o razprtijah meti Zelenimi Celja
Prejšnji teden smo pisali
J očitkih članov začasnega iz-
^nega odbora celjskih zele-
pjb svojemu voditelju Jožefu
jarhu v zvezi z »umetnicami«
|2 Rusije in kako je Jarh v pri-
pravah na artistične posle
f Celju gostil atašeja za kultu-
ro s sovjetskega veleposlani-
|va v Beogradu. Omenili smo
[udi očitek, ki so ga Drago
ternič, Harold Flis, Rudolf
(erš, Milan Kovačič in Pavel
(avšek zapisali v ovadbi celj-
jkemu tožilsvu, da naj bi Jarh
f svojo garsonjero vodil mlajše
pladoletnice. Nadaljujmo to-
talno pripoved s slednjim.
Zelene aktivistke
Bivši Jarhovi strankarski
iotrudniki v seznamu Jarho-
nh domnevnih grehov pišejo:
»V svojo garsonjero v Ulici
129. novembra je (Jarh — op.p.)
Iže konec marca 1992 brez ved-
jnosti in sklepa lO odnesel
fcarvni televizor z anteno, vi-
keorekorder in kasetofon. Ko
kmo se začeli zanimati za izgi-
bule stvari, je povedal, da so
brenešene legalno. >V skladu<
IS programom ZC je v svojih
zasebnih prostorih brez ved-
nosti 10 v delo za potrebe
stranke uvajal mladinske akti-
vistke - mladoletnice (vsaj dve
še osnovnošolki), ki so ob vsa-
kem času (tudi pozno zvečer)
samostojno razpolagale z od-
lešenimi sredstvi Zelenih
Celja.
Vsled tega smo mu takoj
prepovedali kakršnokoli sa-
TOVoljno in moralno dvomlji-
1 10 aktivnost v njegovi garso-
"ijeri, ki jo izvaja v imenu in
s sredstvi ZC. Poudarili smo,
da bi moral predlog podati na
seji začasnega lO ZC, če je
imel kakršnekoli dobre in po-
štene namene ter vso aktivnost
voditi na rednih sejah lO ob
starosti otrok primernih ča-
sovnih terminih. Sicer pa smo
,bili vsi člani začasnega lO ZC
proti, da .se premlade ljudi
vključuje v strankarsko delo,
dokler se za to zavestno sami
jniso sposobni opredeliti. Sod-
^nega pregona tedaj nismo
I sprožili, ker smo v prvi fazi
prepustili iniciativo njihovim
staršem, smo pa takoj
i(7.5.1992) sklicah izredni se-
stanek, na katerem smo kritič-
no ocenili Jarhovo početje in
delo pri ZC nasploh. Sklepe te
ji seje je tudi podpisal in kršil
naprej Jožef Jarh.
Tudi sicer je Jarh zelo rad
s svojo predsedniško avtorite-
to novačil in vzgajal vedno no-
ve mlade >zelene zvezde<, kot
jih je sam imenoval. Če ni šlo
drugače, jim je kupoval tudi
zimske škornje in vodil na pi-
jjačo.«
Kar je strankino, je
Jarhovo
Kot vse kaže je Jožef Jarh
fes jemal celjsko stranko za
nekakšno svojo lastnino, de-
lar stranke pa za dar, ki mu ga
je namenila srečna usoda.
Ovadba mu namreč očita tudi
naslednje:
»Jarh je tudi zavestno in na-
merno prekršil sklep začasne-
ga lO ZC, da se vsa sredstva
ZC hranijo na sedežu ZC in se
lahko premeščajo in uporab-
ljajo le po sklepu lO na podla-
gi ustreznega reverza. Npr-
.camcorder Blaupunkt je sa-
movoljno odnesel iz prostora
sedeža ZC 3. 7.1992, dan pred
odhodom na morje in ga kljub
zahtevam še ni vrnil. Ob for-
malni premestitvi sedeža ZC
z Nušičeve... si je Jarh Jožef
prilastil tudi telefonski prik-
ljuček ZC, čeprav je bilo spo-
mladi 1990 sklenjeno, da tele-
fonski priključek naročajo ZC
in ga ob premestitvi sedeža
prenesejo v nove prostore. Jo-
žef Jarh je sklep ZC >predelal<
v svojo zasebno prošnjo in
s serijsko napisanimi (tudi laž-
nimi) potnimi nalogi za svoja
potovanja >v korist ZC<, ki jih
lO ZC ni odobril, dvignil večjo
vsoto sredstev ZC ter v svojem
imenu plačal telefonski prik-
ljuček in si ga tako prisvojil.
ZC smo redno plačevali tudi
vse stroške naročnine in tele-
fonskih pogovorov, ki jih je
dve leti opravljal skoraj izk-
ljučno Jožef Jarh sam, nekaj
malega tudi njegova žena Te-
rezija Jarh. Stroški so še do-
datno narasli ob nabavi tele-
faksa, ki ga je uporabljala,
pokvarila in zadržala družina
Jarh.«
Tudi jesti je treba
Jarhovi ovaditelji svojemu
bivšemu predsedniku na 14
gosto tipkanih straneh očitajo
tudi, da si je izplačeval neu-
pravičene potne stroške, do
denarja pa je poskušal priti
tudi na razne druge načine.
Tako pravijo:
»Nekajkrat smo imeli sku-
pinsko potovanje na sejo
v Ljubljano: prvo si je napisal
potni nalog pri ZC, v Ljubljani
je >pokasiral< svojo lastno pot-
nino in potnino sopotnikov, ki
jih je nato pregovarjal naj jo
dvignejo, ker so do nje upravi-
čeni. Seveda že izplačane pot-
nine niso ponovno dobili.«
Med dokumenti, do katerih
smo prišli med preverjanjem
trditev bivših Jarhovih prija-
teljev, da Jožef Jarh v imenu
Zelenih Celja ni posloval po-
vsem po predpisih, nikakor pa
ne v skladu s sklepi vodstva
zelenih, smo tudi sami naleteli
na nekaj zanimivih dokumen-
tov. Povsem v skladu s trditva-
mi iz zapisnika lO ZC
s 7.7.1992, da je Jarh »bil sam
svoj odredbodajalec, podpis-
nik, plačnik in prejemnik«. Po
enem izmed njih si je Jožef
Jarh samo 19. decembra lani
za nazaj, natančneje za
2.7.1991, izplačal sedem pot-
nih stroškov in sedem dnevnic.
Zanimivi so še nekateri po-
datki, do katerih smo se doko-
pali in s katerimi postaja fi-
nančno poslovanje celjskih ze-
lenih javna zadeva. Iz občin-
skega proračuna so Zeleni Ce-
lja v prvih šestih mesecih le-
tošnjega leta prejeli 435 tisoč
tolarjev. Od tega je Jožef Jarh
na račun stranke v trgovinah
Jarh (!?) in Gnjat v Celju na-
kupil za 7 tisoč 600 tolarjev
hrane, pri Štormanu, v hotelu
Evropa, v Turški mački, resta-
vraciji Na-Na, pri Majolki,
v bifeju Biljard in pri Matjažu
na Polzeli pa pustil 13 tisoč
strankinih tolarjev. Za potne
stroške in dnevnice je v prvih
šestih mesecih leta 1992 dobil
iz strankine blagajne 132 tisoč
tolarjev, povrhu pa še dve po-
lovični plači, ki skupaj zneseta
30 tisoč tolarjev.
Nihče ni brez greha
čeprav je vsem znani in spo-
štovani gospod nekoč rekel, da
naj prvi vrži kamen, kdor je
brez greha, dokumentacija Ze-
lenih Celja kaže, da so predpi-
se o finančnem poslovanju kr-
šili tudi drugi člani lO ZC. Po-
leg Jarha so potne stroške tu in
tam dobili tudi oni. V prvega
pol leta je stranko to stalo 71
tisoč tolarjev. V tej vsoti pa je
zajetih tudi 25 tisoč tolarjev,
ki so si jih v obliki neobdavče-
nih potnih stroškov izplačali
za izdelavo nekaterih doku-
mentov stranke in za avtorstvo
člankov v strankinem Zelenem
informatorju. S strankinim
poslovanjem bi se torej lahko
krepko spoprijeli uslužbenci
Dušana Drofenika, direktorja
celjske Službe družbenega
knjigovodstva.
Enostaven izračun pokaže,
da naj bi za leto 1992 Zeleni
Celja za delovanje stranke do-
bili od celjske občine nekaj
manj kot milijon tolarjev.
Celjski davkoplačevalci, ki
polnijo občinsko blagajno,
lahko ob takšnem zapravlja-
nju denarja kar po vrsti posta-
nejo zeleni. V obraz.
Prihodnjič: kje so zastali ve-
liki načrti Zelenih Celja izpred
dveh let in zakaj so zeleni čla-
ni zelenega vodstva stranke
potrebovali kar dve leti, da so
se naveličali Jožefa Jarha.
BRANE PIANO
Nevarna rdeča barva ■ ■ ■
Skupščinska komisija sprejela '»politično^ oHločItev, brez argumentov - Zoper kandidatko le dejstvo,
da Je ^blla v preteklosti preveč rdeča In Je prepogosto zahajala v rdečo hlšo»
Razprave, ki se je v celjskih skupš-
činskih klopeh razvila ob predlogu za
imenovanje ravnateljice osnovne šole
Lava - kot edina kandidatka je bila
v igri Marija Hudej - ne gre v celoti
povzemati. Že zato, ker je tudi pred-
sednik skupščinske komisije za voli-
tve, imenovanja in kadrovske zadeve
Borut Alujevič korektno priznal, da je
komisija sprejela »politično« odloči-
tev, poslanci pa so po razpravi z veči-
no glasov odločili, naj komisija svoje
delo še enkrat opravi in pred poslance
pride »oborožena z močjo argumen-
tov, ne z argumenti moči.«
Na maja objavljen razpis za ravna-
teljsko mesto v osnovni šoli Lava se je
kot edina kandidatka prijavila dose-
danja ravnateljica Marija Hudej, ki
delo na šoli vodi že od leta 1984. Oce-
ne o dosedanjem delu ter kratko pred-
stavitev programa za njeno bodoče
delo so obravnavali na svetu staršev
in zboru delavcev, za ponovno imeno- ,
vanje Hudejeve na ravnateljsko mesto:
pa so se soglasno odločili člani sveta
šole. Naj spomnimo, da je svet javnega j
zavoda — torej tudi osnovne šole Lava j
— sestavljen tripartitno: iz predstavni-
kov ustanovitelja (občine Celje), de- j
lavcev zavoda in v primeru osnovnih I
šol tudi iz predstavnikov staršev.       =
i
Stroka pravi: »Da«
v celjski območni enoti Zavoda Re-
publike Slovenije za šolstvo in šport
so v strokovnem mnenju o primernosti
kandidatke za ravnateljsko mesto ob
tem, da Marija Hudej izpolnjuje vse
formalne pogoje za ravnateljico os-
novne šole, še zapisali: »Glede delov-
nih izkušenj v šolstvu kaže opozoriti
na kandidatkino poznavanje dela na
področju osnovne šole, kar ji je omo-
gočilo opravljanje odgovornih nalog
na omenjenem področju. Izpostavlja-
mo bistvene značilnosti njenega dela:
razvijanje in vključevanje novosti
v šolo (integriran pouk, učno-projekt-
no delo, tri ocenjevalna obdobja), ve-
liko podporo učiteljem pri strokov-
nem izpopolnjevanju in sodelovanju
na strokovnih srečanjih ter skrb za
urejenost šole in opremljenost s so-
dobno učno tehnologijo.«
Po besedah sekretarke za družbene
dejavnosti celjske občine Irene Ferlež
je izvršni svet o kandidaturi Hudejeve
za ravnateljsko mesto razpravljal
dvakrat. Po prvi razpravi, v kateri je
bilo slišati, »da nekateri z njenim rav-
nateljskim delom niso zadovoljni,« so
v sekretariatu pripravili še dodatne
strokovne kriterije in izvršni svet je
v drugi razpravi podprl njeno imeno-
vanje, takšno odločitev pa predlagal
tudi skupščinskim poslancem.
Komisija pravi: »Ne«
Skupščinska komisija za volitve,
imenovanja in kadrovske zadeve je ob
obravnavi kandidature Hudejeve do-
bila v pretres tudi vsa strokovna mne-
nja s pozitivnim predznakom. Po be-
sedah predsednika komisije Boruta
Alujeviča med samim sestankom ko-
misije ni bilo slišati nobenega tehtne-
ga argumenta, zakaj skupščinskim
poslancem ne bi predlagali njenega
imenovanja.
Strokovno podprtih argumentov
člani komisije torej niso imeli, edini
pomislek, ki ga je bilo sUšati, pa je
bilo dejstvo, da je bila »gospa Hudeje-
va v preteklosti preveč rdeča in je
prepogosto zahajala v rdečo hišo.«
Končni rezultat dela skupščinske ko-
misije se je odrazil v glasovanju - trije
člani so kandidaturo Hudejeve podpr-
li, štirje so se v glasovanju vzdržali,
zato komisija v celoti tudi ni podala
soglasja k njenemu imenovanju za
ravnateljico osnovne šole Lava.
Poslanci pravijo:
»Komisija naj ponovi
delo«
Poslanci so razpravo ob kandidatu-
ri Hudejeve za ravnateljsko mesto na
osnovni šoli Lava kar precej razširili
še s posameznimi besednimi skoki
v splošni položaj slovenskega šolstva
in v pristojnosti dela skupščinske ko-
misije.
Janez Domitrovič, tudi sam ravna-
telj osnovne šole na Dobrni, je razpra-
vo presekal z vprašanjem, ali naj se
komisija in za njo še skupščina odloča
na osnovi ar^mentov moči ali moči
argumentov. Ce naj prevlada moč ar-
gumentov, potem je potrebno upošte-
vati strokovnja mnenja, zato je pred-
lagal, naj skupščinska komisija kan-
didaturo Hudejeve še enkrat prouči in
svojo odločitev podpre z argumenti,
poslanci pa so takšen predlog z večino
glasov, kljub nekaterim pomislekom,
tudi podprli.
Tako bo skupščinska komisija kan-
didaturo še enkrat pretresla. Poslanci
pa do prihodnje obravnave tega vpra-
šanja pričakujejo še nekaj odgovorov,
ki so jih v razpravi minuli teden upra-
vičeno pogrešali. Dr. Aleš Demšar je
menil, da je odraz ravnateljevega dela
(Hudejeva pa je na Lavi ravnateljica
že 8 let) viden v rezultatih šole, v uč-
nem uspehu in obšolskih aktivnostih
učencev, v strokovnem delu učiteljev
in nenazadnje v sodelovanju šole
s krajem in ljudmi iz soseščine. Ob
strokovnih mnenjih, ki jih izdajo pri-
stojne institucije, so le odgovori na ta
vprašanja lahko merilo v odločanju
poslancev...
Ugibanja, kaj je s kolektivom os-
novne šole Lava, ki je imenovanje svo-
je zdajšnje ravnateljice še za en man-
dat soglasno podprl (nekateri poslanci
so se namreč tudi ob takšno odločitev
spotaknili, češ da ni najboljši odraz
demokratičnega dela v šoli) ter ugo-
tavljanja o poUtični obarvanosti kan-
didatke pa — tudi po večinskem po-
slanskem mnenju - nikakor ne sodijo
v skupščinske klopi, kjer naj bi se
demokratične odločitve sprejemale na
osnovi strokovnih in ne političnih ar-
gumentov.
IVANA STAMEJČIČ
Tovarniška 35, Celje
telefona: 063/38-711, 38-656, fax: 063/38-493
Računalniški inženiring
Alarmno-varnostnI sistemi
Računovodske storitve
Trgovina
IZREDNA PONUDBA PODJETJA SPEKTRA:
V darilnih butikiii SPEKTRA na Ljubljanski cesti, v novem SDK-ju,
z dvoriščne strani in na Šlandrovem trgu 7 v Žalcu:
TEKSTIL, KOZMETIKA, USNJENA GALANTERIJA
V prodaialni pohištva SPEKTRA na Šlandrovem trgu 7, v Žahu,
izredna ponudba LEŽIŠČ, SAMSKIH POSTELJ in PISALNIH MIZ iz masivnega lesa.
UGODNE CENE in ODLIČNI KREDITNI POGOJI!     Delovni čas od8. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure ,
Št. 39 - 1. oktober 1992
8
Sam sebi pekel in nebo
Po premieri Sciiillerjevili Razboiniliov v SLG Celje
Za začetek sezone so v celj-
skem Slovenskem ljudskem
gledališču pripravili premiero
znamenite viharniške prozne
drame Friedricha Schillerja
Razbojniki (Dia Rauber, 1781,
odrska praizvedba 1782. leta
v Mannheimu). Ambiciozna
uprizoritev bo ostala v spomi-
nu po močno pomlajenem
igralskem ansamblu in po
uspešnem sodelovanju ekipe
hrvaških gledaliških ustvar-
jalcev (z režiserjem Robertom
Raponjo na čelu), a tudi po ak-
tualni dramski in miselni vse-
bini ter gledališko zanimivi in
\'znemirljivi izvedbi.
Znamenito Schillerjevo
dramsko besedilo, ki je doži-
velo svojo odrsko praizvedbo
pred 210 leti in ki je bilo pri
nas uprizorjeno nazadnje leta
1930, je s svojo obravnavo
vprašanj svobode in uporni-
štva brez dvoma aktualno in
vznemirljivo tudi danes in tu-
kaj. Čeprav je avtor sam na
veliko noč 1781. leta v svojem
predgovoru k drami med dru-
gim zapisal, naj si je nihče ne
drzne postaviti na oder, saj bo
»sodrga, ki je preveč kratko-
vidna, da bi videla mojo celo-
to, preveč malodušna, da bi
razumela mojo veličino, pre-
več zlovoljna, da bi hotela ve-
deti za mojo dobroto, mogoče
mislila, da v drami najde apo-
logijo tistega greha, ki ga že-
lim uničiti«, je celjska postavi-
tev drame v novem prevodu
Boruta Trekmana dokazala
njeno časovno in prostorsko
univerzalnost. Režiser Robert
Raponja in dramaturginja
Tatjana Šuput (opozarjamo na
njeno izčrpno dramaturško
analizo v gledališkem listu) sta
postavila v ospredje posamez-
nika, njegovo notranjo dramo
med nebom in peklom, in prav
s tem pridobila hkrati univer-
zalno in aktualno izhodiščno
točko za sodobno gledališko
uprizoritev. V njuni dramatur-
ški in odrski interpretaciji ter
v umetniški izpeljavi pomlaje-
nega celjskega igralskega an-
sambla je postavljeno v ospre-
dje uporništvo proti veljavnim
družinskim, družbenim in ab-
solutnim, božjim normam in
njegove pogubne posledice za
akterje (Kari, Franz, tolpa
razbojnikov) in njihove žrtve
(oče Maximilian pl. Moor,
Amalija pl. Edelreich). Upri-
zoritev se sicer konča s Karlo-
vim spoznanjem in spravljivo
hojo proti luči, a tudi s popol-
noma odprtim in vprašljivim
položajem njegovih tolovaj-
skih kompanjonov. Vsakega
od njih radikalna razrešitev
temeljne življenjske uganke,
ki sta jo Franz in Kari že ra-
zrešila s smrtjo, še čaka.
Izvrstno scenografijo v kate-
ri se stalno prepletata interier
in eksterier nakazana z dvema
brezšumno premičnima stena-
ma z odprtinami, je zasnoval
Ivica Prlender. Plemiški salon
je nakazoval le z izbranimi ko-
si pohištva (stol, miza, klavir),
nestalno razbojniško okolje pa
s sodi, lesenimi kovčki in skri-
njami ter sedli. S premikanjem
obeh paravanov in domišljeno
odrsko osvetlitvijo (omeniti
velja prispevek Rudija Posine-
ka in Izidorja Korošca) je na-
stal nepregleden labirint živ-
ljenja in sveta, sredi katerega
se mora razkriti usodna zmota
obeh dramskih protagonistov
Karla (po Šuputovi »angela
uničenja«) in Franza (po Šu-
putovi   »demona   uničenja«).
Nadčasovno stilizirane kostu-
me, ki vsebujejo hkrati določe-
no časovno patino in aktual-
nost, je oblikoval Zlatko Bo-
urek. Vsekakor velja poudariti
tudi imeniten prispevek skla-
datelja Nevena Frangeša, ki je
ustvarjal monumentalna in
krhka lirična razpoloženja
z mešanjem posnete glasbe in
živega petja ob spremljavi kla-
virja in kitare na prizorišču (v
izvedbi Milade Kalezič). Lek-
torju Marijanu Pušavcu, a tudi
režiserju in nekaterim mladim
igralcem moramo tokrat očita-
ti neizenačeno (mestoma celo
nerazumljivo) dikcijo ter pre-
malo skrbno govorno interpre-
tacijo zahtevnega prevoda.
Med igralci moramo omeniti
najprej Ivana Rupnika, ki je iz
vloge demoničnega racionali-
sta Franza, hladnega spletkar-
skega maščevalca proti dru-
žinskim, družbenim in božjim
»krivicam«, vsekakor ustvaril
osrednji dramski lik uprizori-
tve. Izjemno suveren in suge-
stiven je bila tako v zahtevnih
monologih kot v skrbno znian-
sirani partnerski giri v dialo-
gih. Drugo, bolj hamletovsko
in svobodoljubnega zanosa
polno vlogo voditelja razboj-
nikov Karla je z znano notra-
njo intenzivnostjo in čustve-
nostjo izoblikoval Peter Bošt-
jančič. Edino žensko vlogo,
krhko žrtev ljubezni in brez-
mejne destruktivnosti svojih
moških partnerjev, je suge-
stivno odigrala Milada Kale-
zič. Vlogo Daniela, polno člo-
veškega dostojanstva in trpno-
sti je oblikoval Janez Bermež,
zmotljivega očeta Maximili-
ana Jože Pristov, med korekt-
nejšimi prispevki pa velja
omeniti še Renata Jenčka, Mi-
ra Podjeda, Zvoneta Agreža,
Bruna Baranoviča, Tomaža
Gubenška in Bojana Umeka.
SLAVKO PEZDIR
zapisovanja
Zastreljane
priložnosti
Tako kot v športu, velja tudi
v kulturi pravilo kaznovanja
zapravljenih in neizkoriščenih
priložnosti. Ko je igrala Olim-
pija še v prvi nogometni jugo-
ligi je slovela kot klub, ki ni
znal tudi iz desetih lepih pri-
ložnosti doseči gola, pa je zato
»kasiral« vsaj dva. Ker Slo-
venci nismo znali izkoristiti,
se pravi prodati imena Vladi-
mir Bartol, so to storili Fran-
cozi. Preprosto povedano; če
boste želeli posneti film po ro-
manu Alamut, se boste morali
obrniti na francosko ministr-
stvo za kulturo, ki razpolaga
z vsemi avtorskimi pravicami,
vezanimi na ime enega največ-
jih junakov slovenske literatu-
re in njegovega nosilnega ro-
mana. Vse kar lahko Slovenci
delamo z Alamutom je to, da
ga prevedemo v italijanščino:
edino za Italijo niso nosilci av-
torskih pravic prej omenjeni
Francozi.
Seveda lahko takoimenova-
ni primer Bartol analiziramo
le v okviru »strukture kolek-
tivnega nezavednega«, kakor
se je izrazil C. G. Jung oziroma
v sklopu paradigme slovenske
družbe, za katero veljajo dolo-
čeni arhetipi. In med take ar-
hetipe sodi nedvomno tudi za-
pravljanje priložnosti po teko-
čem traku. Več kot petdeset let
smo rabili, da smo se na avtor-
ja Alamuta sploh ozrli. In ko
smo se nanj vendarle ozrli,
smo ugotovili, da Bartol prav-
zaprav sploh ni več naš, da
z njegovim imenom v bistvu
sploh nimamo pravice razpo-
lagati. Pa smo se seveda kar
sprijaznili. Le peščica publici-
stov in kritikov, zbranih okrog
revije Literatura in založbe
Aleph, le takoimenovana
»mlada slovenska literatura«,
se je blagovolila takemu rav-
nanju z domačimi avtorji ne-
kako upreti. Ker je bil Bartol
za vedno izgubljen, se je bilo
treba ozreti še na druge neiz-
koriščene potenciale slovenske
literarne zgodovine. Nastal je
sklad Vladimirja Bartola, ki
danes skrbi za distribuiranje
slovenske literature v tuje je-
zike in druga kulturna okolja.
Po domače rečeno; s promovi-
ranjem slovenske literature se
danes na slovenskem ukvarja
le organizacija Sklad Vladi-
mirja Bartola. Sicer pa ali gre
za izgubo Bartola obtoževati
domače kulturne kroge ali gre
krivca iskati pri Francozih?
Naj se še tako jezimo na fran-
cosko kulturno ministrstvo in
založbo Gallimard, ki kon-
kretno razpolaga z vsemi av-
torskimi pravicami, krivda je
bržkone na naši strani. Potem
ko smo se obirali več kot pol
stoletja, so nas v belem svetu
imeli počasi dovolj in pokupili
so tisto, kar se v nekih normal-
nih okoljih kupiti sploh ne da:
duhovnega blaga. Ob tem pa
Zavod za varstvo naravne in
kulturne dediščine samo mo-
dro molči.
Medtem pa je Alamut postal
svetovna uspešnica. Preveden
je domala v vse svetovne jeziA
ke. Razen v italijanščino, kar
pomeni, da je izziv za morebit-
nega prevajalca še vedno ak-
tualen. Če ga seveda ne bo pre-
hitel kakšen tuj bartolofil.
V tem primeru bomo spet »jo-
kali« in kot nam soroden na-
rod iskali krivca v drugih, tar-
nali, kako nas nihče ne mara
in kako so vsi proti nam. Pa še
tista ljudska se bo realizirali
na vseh frontah: priložnost za-
mujena, ne vrne se nobena.    ,
Piše Tadej Čater
Prva in najstarejša zaiožba
Pretekli teden smo v Slove-
niji obeležili 140 letnico prve
in najstarejše slovenske knjiž-
ne založbe, Mohorjeve družbe,
na dan 130. obletnice smrti
Antona Martina Slomška, nje-
nega ustanovitelja. Ta sloven-
ska knjižna družba danes, za-
radi spleta mnogih zgodovin-
skih okoliščin, ločeno deluje
v Celju, Celovcu in Stari Gori-
ci, v kar treh različnih državah
in družbah.
Osrednja prireditev je bila
pretekli četrtek v ljubljan-
skem Cankarjevem domu, kjer
so bili prisotni glavni uredniki
iz vseh treh držav — pater Hi-
«ronim Žveglič, dr. Pavle Za-
blatnik in dr. Oskar Simčič
- ter najvišji predstavniki ka-
toliške cerkve v Sloveniji. Naj-
starejša slovenska knjižna za-
ložba, je Slovence doslej obo-
gatila za 1700 knjig, v skupni
nakladi 35 milijonov izvodov
(trenutno je v že celjskem ka-
talogu kar 90 knjig), kar so
poudarjali tudi na proslavah.
Mohorjevi družbi iz Celja so
ob tej priliki podelili visoko
cerkveno odlikovanje.
Sicer pa ne gre za uradno
cerkveno založbo, kajti Mo-
horjeva izdaja knjige s kar
najrazličnejših področij, od
ekonomije do indijske filozofi-
je. Tudi uspešnice kot so knji-
ge o zdravilnih rastlinah patra
Simona Ašiča, kuharice in
druge priročnike. Morda izda-
jo zadnja leta več komercialno
zanimivih knjig z religiozno
tematiko prav v drugih slo-
venskih založbah.
Za letos pripravlja celjska
založba Smolikov kratek oris
zgodovine Mohorjeve družbe,
ponatis enega temeljnih zgo-
dovinskih del: Grudnove Zgo-
dovine slovenskega naroda,
novosti s področja poslovne
etike: Timmonsov Podjetniški
duh, Pealovo Moč pozitivnega
mišljenja, pa Kremžarjev Pre-
vrat in spreobrnjenje in Casa-
sovo Kratko poročilo o uniče-
nju Indije, ob 500 letnici od-
kritja Amerike. Gre za delo, na
katerem temelji listina člove-
kovih pravic. Med letošnjo
redno knjižno zbirko iz Celja
pa bo posebne vrednosti učbe-
nik omamentike, Razborškova
Slovenska krasilna imietnost.
BRANE JERANKO
Za Celjane je posebno zanimi-
vo kako je Mohorjeva družba,
ki je do konca prve svetovne
vojne delovala v Celovcu, pri-
šla v naše mesto, kjer je edina
večja knjižna založba. Po prvi
svetorai vojni je iz Celovca
pribežala na Prevalje, v Slove-
nijo, ter nato v Celje, kjer de-
luje še danes. Primorski Slo-
venci, v Italiji, so v začetku
dvajsetih let ustanovili gori-
ško Mohorjevo družbo, koro-
ški pa so jo po drugi svetovni
vojni obnovili v Celovcu. Knji-
ge iz Celovca in stare Gorice
prihajajo zadnja leta v Slove-
nijo nemoteno, brez posebnih
političnih ovir.
Razstava dveli
Te dni v galeriji v Mozirju
razstavljata Vladimir Masca-
relli in Jožica Tomazini. Oba
sta slikarja in se osredotočata
na povsem različne motive,
skupno pa jima je, da iščeta
vzpodbudo za svoje delo v na-
ravnem okolju.
\'ladimir Mascarelli prihaja
iz Dalmacije in njegove slike
so povsem prežete z medite-
ranskimi značilnostmi. Svet,
ki ga prikazuje, je vzet iz mor-
skih globin, kjer živijo za naše
oko osupljivo nenavadne živa-
li in rastline. Njihove, že same
po sebi fantastične oblike,
Mascarelli s posebnim per-
spektivističnim prikazom in
kompozicijsko strukturo nare-
di še bolj nenavadne in skriv-
nostne, učinek pa še poudarja
z uporabo živahnih, a skrbno
pretehtanih pastelnih barv,
s katerimi je naslikal razstav-
ljeni cikel z naslovom Mikro-
življenje morja.
V tem smislu so pravo na-
sprotje akvareli Jožice Toma-
zini iz Slovenske Bistrice, ki
posega po za nas mnogo bolj
znanih likovnih predlogah. Na
njenih slikah prevladujejo ti-
hožitja s cvetjem, stilizirani
prikazi vinske trte in krajine,
vse pa nosijo značilnosti lirič-
nosti in romantizma.
Razstavi Vladimirja Masca-
rellija in Jožice Tomazini bo-
sta v Mozirju postavljeni še
naslednji teden.
BORIS GORUPIČ
Po poteii tradicije
v likovnem razstavišču v la-
škem dvorcu, bo v petek ob
18. uri otvoritev likovne raz-
stave akademskega slikarja
Janeza Kovačiča. Umetnik je
diplomiral na ljubljanski Aka-
demiji za likovno umetnost le-
ta 1968, v sedemdesetih letih
je končal postdiplomski študij,
od takrat pa uspešno pred-
stavlja svoja dela v domovini
in tujini, predvsem v Kanadi
in ZDA.
Janez Kovačič je predstav-
nik realistične smeri in v tem
pogledu nadaljuje tradicijo, ki
so jo začrtali Božidar Jakac,
France Pavlovec, Nikolaj
Omerza, France Mihelič in
drugi ključni akterji sloven-
skega slikarstva v tem stoletju.
Iz Kovačičevih slik je razvid-
no, da mu ni tuj noben likovni
žanr. Vešč je v portretiranju,
aktu, krajinarstvu in tihožitju.
Poleg opaznega naslona na
tradicionalno slovensko umet-
nost, je moč razbrati Kovači-
čevo poznavanje slikarstva, ki
je nastalo na severu, v nem-
ških in nizozemskih deželah
od renesanse naprej. Ob tem je
še najmanj strog v zahtevi po
doslednem preslikavanju
stvarnosti pri krajinarskih te-
mah, kjer uporablja bolj
sproščeno potezo, pogosto pa
se nagiba k dramatičnejšemu
vzdušju, ki ga gradi s kon-
trastnimi barvami in temnejši-
mi toni.
Razstava v laškem dvorcu
bo celoviteje predstavila
umetnost Janeza Kovačiča
s poudarkom na delih iz zad-
njega obdobja.
BORIS GORUPIČ
NOVO!
Srečanja pri Mlinarjevem Janezu:
četrtek, 1. oktobra 1992 ob 19. uri bo gost Janez škof,
znani gledališki in filmski igralec.
Rezervacije na telefon 34-708.
Večer z igralcem Janezom Škofom
»Srečanja pri Mlinarjevem
Janezu« so nova oblika razvi-
janja družabnih stikov, ki jih
želi gostišče na Teharjih nego-
vati v obliki kulturnih večerov
in srečanj z umetniki, politiki,
gospodarstveniki in sploh za-
nimivimi ljudmi. Prvo sreča-
nje bo danes, v četrtek 1. okto-
bra ob 19. uri, gost večera pa
bo znani slovenski dramski
igralec iz Ljubljane Janez
Škof, ki je v slovenskem ljud-
skem gledališču v Celju
ustvarjal vloge polnih 16 let.
Celjani se še dobro spomnimo
njegovega Hermana drugega
v istoimenskem delu Antona
Novačana, ki so ga uprizorili
na celjskem gradu. To delo pa
je spet v letošnjem repertoarju
celjskega Talilnega hrama.
V mesecu novembru bo ve-
čer z znanim igralcem in kan-
tavtorjem Iztokom Mlakarjem,
v decembru pa z dirigentom in
komponistom ter Celjanom
Mojmirom Šepetom.
Srečanja pri Mlinarjevem
Janezu bo vodil novinar Drago
Medved.
naceuskih Platnih
Gladiator
ZDA, 1992
akcijska drama
Režija: Rowdy Herring-
ton; igrajo: James Mars-
hall, Cuba Godding Jr., Ro-
bert Loggia, Ossie Daviš.
Tommy Riley in njegov
oče morata zaradi denarne
stiske zapustiti spodobno
chicaško četrt in se preseli-
ti v zloglasni južni del me-
sta. Tam vladajo ulične
bande, katerih člani sode-
lujejo v nezakonitih bok-
sarskih tekmah, ki jih or-
ganizira promoter Jimmy
Hom. Ta s svojimi boksarji
dela kot z gladiatorji in ob-
ljublja, da jih bo pripeljal
do velike profesionalne ka-
riere. Njegovo najmočnejše
orožje pa je manipuliranje
z rasno napetostjo, ki jo iz-
korišča za krepitev borbe-
nosti v dvobojih, ki jih pri-
reja.
V želji pomagati očetu,
da bi ta lahko odplačal dol-
gove, se Tommy Riley
vključi v podzemlje neza-
konitega boksa. Kot redek
belec med črnimi in »chica-
no« borci se kmalu izkaže
za »velik beli up«. Hom ga
promovira kot novo zvez-
do, ki naj bi povečala obisk
in dobiček od stav na nje-
govih ilegalnih priredi-
tvah. Eden glavnih Tom-
myjevih nasprotnikov je
temnopolti Lincoln, ki se
bori v želji, da bi si z bok-
sarskimi nastopi zagotovil
pot iz brezizhodnega geta.
Potem ko Tommy reši Lin-
colnovo življenje, postane-
ta prijatelja - to prijatelj-
stvo pa doživi preizkušnjo,
ko Hom oba sooči
v ringu...
Gladiator je trda ulična
drama o dostojanstvu in
preživetju. Realizmu bru-
talnih boksarskih prizorov
navzlic, pa prek zgodbe
o mladih, ki iščejo izhod iz
kriminala in bede, zavzame
odločno stališče proti na-
silju!
S tem kuponom imate
5 odstotkov popusta
pri ogledu filma
Gladiator v kinu
Metropol.
Št. 39 - 1. oktober 1992
9,
tfivat Celje - vivat umetnost!
o tem, kako kar na najbolj pristen in
neposreden način promovirati našo kul-
v tujini, je bilo izrečenih že kdove
^pliko misli in nekatere od njih so bile
Ijdaj tudi uresničene. Eno pa je brez dvo-
p,a: nič ni bolj prepričljivega kot umet-
post prenesti na tuje skupaj s snovalci
kulturnega poslanstva. Da je temu res
tako, je mogoče podpreti z gostovanjem
^zstave starega stekla in keramike, ki jo
jg Pokrajinski muzej Celje postavil na
ogled minuli teden v steklarskem meste-
J^ Barnbach v Avstriji, dogodek pa so
•razen gostiteljev pospremili na pot tudi
ijtevilni obiskovalci iz Celja, pevci in ob-
činska delegacija.
prav zato je bil dogodek toliko pom-
poznejši, staro steklo in keramika so
v piavem salonu Glasmuseimia zasijali še
bolj, prav tako besede župana mesta go-
stitelja Karla Neuhauserja in celjskega
premiera Mirka Kranjca. Avtorica raz-
stave, kustodinja Milena Moškon ima vse
zasluge, da so drobci iz naše preteklosti
zablesteli na tujem, čeprav jih je, že dav-
no pred tem, ponudila tudi domači jav-
nosti, ki pa se ni odzvala tako kot tuja,
ali pa kot domače občinstvo na tujem.
Tudi lepa slovenska pesem, kakor so jo
na otvoritvi razstave v Barnabachu za-
peli pevci s Kompol, je veliko prispevala
h kulturnemu dogodku, ki je zbližal kra-
ja dveh sosedskih držav, predvsem pa
ljudi dveh muzejev, ki bodo sodelovali še
naprej. Začelo se je z Dorothejo Hauser,
nadaljevalo s steklom in keramiko, z uni-
katnimi izdelki naših starih mojstrov m
še bo veliko priložnosti za obojestranske
izmenjave kulturne dediščine. Celjani so
obisk v Avstriji, v sodelovanju s Kompa-
sovim Dunajskim abonmajem povezali
še v humanitarne namene s Karitasom m
z obiskom znamenite cerkve svete Bar-
bare, zgrajene leta 1988 po načrtih arhi-
tekta Hundertwasserja in v kateri so
združene vse vere sveta na svojevrsten,
abstrakten način. Takšno pa želi biti tudi
mestece Barnbach, ki je tako gostoljubno
odprlo vrata svoje steklene galerije celj-
ski razstavi. Ta bo v novembru ponovno
na ogled pred domačimobčinstvom. j^^p
Občinstvo si je z zanimanjem ogledalo razstavljena dela v gale-
rija Alposa.
Domači kraj
na platnu
N razstavnem salonu Alposa
v Šentjurju so odprli VTata sli-
i tarski razstavi članov društva
likovnih amaterjev Celje in
s tem obeležili Ipavčeve kul-
I turne dneve in praznik občine,
124. september. Dogodek je bil
limenitnejši tudi zato, ker se ga
ije udeležil minister za kulturo
Slovenije Borut Šuklje in izra-
zil zadovoljstvo nad kulturo,
ki izvira iz pristnih korenin
vasi in nekaj besede namenil
tudi mecenstvu, brez katerega
kultura tudi v prihodnje ne bo
mogla. Alpos je bil ob minu-
lem dogodku zgleden primer
sodelovanja.
Dela slikarjev, nastala na
enodnevni slikarski koloniji
\' Šentjurju v mesecu avgustu
so pritegnila občinstvo, mini-
stra Šukljeta pa smo v imenu
številnih ljubiteljev, ne samo
slikarjev, vprašali, ali je oce-
na, da je ljubiteljska kultura
še vedno zapostavljena, točna.
»Zadnjih nekaj let spremi j a-
po spremljamo degradacije
Znotraj Zveze kulturnih orga-
nizacij Slovenije vsaj na dva
lačina: po vrednosti kulturnih
dosežkov in po gmotni drugi
strani.
Ne smemo namreč pozabiti
da je kultura tudi na vasi, da
izvira iz vasi in da imamo celo
vrsto umetnikov, ki so izšli iz
teh vrst in iz okrilja Zveze kul-
turnih organizacij. V zadnjem
času pa je opaziti radikalen
padec deleža denarja, ki je na-
menjen amaterski kulturi, kar
se najbolj drastično kaže v ok-
viru občinskih proračunov.
Z občinskimi vladami se bomo
zato skušali domeniti, da se
bodo držali sklenjenih dogo-
vorov z Zvezo kulturnih orga-
nizacij iz sicer naših pičlih re-
zervnih sredstev uspeli dobiti
en del denarja, ki ga je mini-
strstvo za kulturo uspelo na-
kazati ZKOS prav za tista sre-
dišča v Sloveniji, kjer obstaja
nevarnost, da se zaradi popol-
ne finančne suše zruši cela vr-
sta projektov.«
Tako naj bi na tak način
v ministrstvu za kulturo za to
leto nekako pokrpali sistem fi-
nanciranja, ki ga bodo za pri-
hodnje leto spremenili. Ama-
terska kultura je za vsak na-
rod in za vsako okolje drago-
cena.
MATEJA PODJED
Akvareilst
v gledališču
Foyer Slovenskjega ljud-
skega gledališča Celje pogo-
sto ponudi prostor slikarjem,
ki tam postavijo na ogled
svoja dela. Slikar Jure Go-
dec je prvič razstavljal v gle-
dališču pred dvanajstimi le-
ti, zdaj, za svoj življenski ju-
bilej, 60-letnico, bodo njego-
va dela spet na ogled v tem
razstavnem prostoru. Raz-
stavo akvarelov Jureta God-
ca bodo odprli jutri, 2. okto-
bra ob 17. uri, na pot pa jo bo
z umetniško besedo pospre-
mil igralec Borut Alujevič,
v glasbenem programu pa
bosta sodelovali violinistka
Maja Marvin ob spremljavi
pianistke prpf. Vlaste Do-
ležal-Rus.
Od Godčeve prve razstave
se jih je zvrstilo še več kot
petdeset skupinskih in sko-
raj toliko samostojnih. Sli-
kar je razstavljal doma in na
tujem in za svoje delo prejel
več laskavih ocen, priznanj
in nagrad. Je aktiven član
kar dveh društev likovnih
amaterjev: šaleškega in celj-
skega in imel je srečo, kot
pravi sam, da je svoje likov-
no znanje izpopolnjeval pri
znanih slovenskih slikarjih
in pedagogih na različnih te-
čajih.
Za jubilejno razstavo, ki je
nastala tudi po zaslugi šte-
vilnih pokroviteljev, se je
skrbno pripravil in ob tej
priložnosti s pomočjo Cetisa
izdal tudi katalog, ki prezen-
tira njegovo delo. »Danes je
slikar Godec suveren ustvar-
jalec, ki mu svinčnik in čopič
lahkotno drsita, ki mu barve
ubogljivo oblikujejo forme
in motivi nastajajo v obvla-
danih razpoloženjih. Slikar
izredno uživa v figuri, v por-
tretu, v aktu, v pokrajini ga
prevzamejo vedute, krajin-
ski pogledi, primorski krš in
obobalna modrina...« je
razstavi na pot med drugim
zapisala Marlen Premšak.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Začetni tečaj
FOTOGRAFIJE
v prostorih CID-a,
Ul. 29. Novembra 14, Celje,
se prične 15. 10. 1992,
ob 18. uri.
Vpis in informacije
na tel. 063/25-125 ali
21-907.
Odsotnost figure
v Likovnem saionu
Minuli četrtek so v Likov-
nem salonu v Celju odprli no-
vo razstavo, ki je ne gre pre-
zreti, saj zbuja pozornost
s predstavitvijo del trinajstih
avtorjev in ene skupine, ki jim
je vsem skupna - odsotnost fi-
gure.
Na razstavi so dela Avgusta
Čemigoja, Staneta Kregarja,
Jakoba Savinška, Slavka Tih-
ca, Rudolfa Kotnika, Andreja
Jemca, Draga Hrvackega, Gu-
stava Gnamuše, Tuga Sušnika,
Sergeja Kapusa, Andreja Tro-
bentarja, Bojana Gorenca,
Sandija 6ervaka in skupine
OHO.
Avtorico razstave, umet-
nostno zgodovinarko Nevenko
Šivavec je ambicija vodila
v prikaz izbora likovnih del
umetnikov, ki so ustvarili te-
meljna dela v zgodovini slo-
venske nefiguralne umetnosti.
Ta se začne s konstruktiviz-
mom Avgusta Cernigoja
v dvajsetih letih, ki pa ga dol-
go ni nihče nasledil. Šele
v petdesetih letih, ko se je
zmanjšal pritisk socrealistov
na umetniško snovanje, je Sta-
ne Kregar ustvaril pr\'a ab-
straktna platna. Potem se je
razvoj nefiguralne umetnosti
odvijal hitro in pogosto sočas-
no z najprogresivnejšimi tren-
di, kot je bil to primer s kon-
ceptualistično skupino OHO
ob koncu šestdesetih let...
Nevenka Šivavec poudarja,
da razstava noče biti kronolo-
ški pregled abstraktne umet-
nosti, ampak le-ta ponovno
vzpostavlja razmerje: gledalec
- umetniško delo. Kajti gleda-
lec je imel pri soočanju s temi
načini likovnih izrazov naj-
večje probleme in jih še vedno
ima. Zato skuša ta razstava,
dodaja Nevenka Šivavec, s ča-
sovno distanco, spet spodbu-
diti k drugačnemu gledanju
abstraktnih del, ker pač ta
zahtevajo spremenjeno perce-
pcijo gledalca.
Zato velja poudariti, da
imamo do 17. oktobra v Celju
mogoče videti dela velikih slo-
venskih umetnikov, ki jih do-
slej v Celju še nismo imeli pri-
ložnosti občudovati, zato po-
nujene priložnosti ne gre za-
muditi. ]Vip^ BG
Lašl€0 z olcolico v slilcl
Minuli teden je bila v Laškem 4. likovna kolonija, ki jo pripravlja Pivovarna Laško v sodelova-
nju z Zdraviliščem in Zvezo kulturnih organizacij Laško. Letos je v koloniji sodelovalo osem
akademskih slikarjev in arhitekt, ki se prav tako ukvarja s slikarstvom. V tednu dni so slikali
v Laškem in okolici, izdelke pa bo mogoče videti na razstavi, ki bo na ogled čez nekaj mesecev.
Udeleženci letošnje slikarske kolonije v Laškem so znana imena iz sveta likovne umetnosti. Od
leve stojijo: Roberto Faganel, Leon Koporc, David Faganel, Andrej Kosič, Darinka Pvaletič-Lo-
renčak, Polde Oblak, Duša Kajfež in Janez Kovačič. Na fotografiji manjka Bogdan Potnik.
Slikarji so bili s kolonijo zadovoljni, tudi motivov za upodobitve s čopičem je bilo na pretek, žal
pa te kolonije niso znali prav izkoristiti šolniki. Prisotnosti osmih akademskih slikarjev namreč
ni nihče izkoristil za to, da bi jih morda povabil k uri likovnega pouka. N. G.
Tipičen stiini iconcert
K(wo koncertno sezono
'abonmajski ponudbi Zavoda
kulturne prireditve je mi-
^•^h teden z otvoritvenim kon-
certom zastavil čembalist in
'^fganist Milko Bizjak v Opa-
zki cerkvi sv. Danijela. Vrsta
abonmajskih koncertov se je
^ko začela v okolju, ki ni obi-
'^^jno za redno koncertno
abonmajsko ponudbo. Če je
"^ganizatorje ob tem vodila
^isel o boljši akustični pred-
stavitvi čembala, jim je to
"speio, če pa so zaradi tega
^^čakovali večji obisk, so se
kotili.
Predvsem   letošnji   uvodni
koncert za širše poslušalstvo
bil atraktiven ne po izboru
Programa ne po interpretu.
je za tipičen stilni koncert
bolj ali manj neznanih avtor-
jev 18. stoletja, ki so komponi-
rali (verjetno v slovenskem
okolju) predvsem v slogu poz-
nega baroka in katerih sklad-
be je pri svojem raziskovalnem
delu odkril interpret Milko
Bizjak. V skladu z ugotovitvijo
glasbenih zgodovinarjev, da je
bila kakovost slovenske glas-
bene prakse 18. stoletja po
tehnični in umetniški vredno-
sti vprašljiva, je tako tudi izz-
venel prvi abonmajski kon-
cert. Izveden je bil niz kratkih
glasbenih stavkov, ki pa niso
izzveneli kot kvalitetnejše
umetniške stvaritve, saj je šlo
za bolj ali manj ustaljena poz-
nobaročna kompozicijska
sredstva brez kakršnih koli
tehničnih zahtevnosti. Skrat-
ka, šlo je za informacijo o ne-
kih skladateljih, ki jih doslej
nismo poznali in katerih dela
bodo tudi poslej verjetno ne-
pomembna. K medlemu vtisu
o teh glasbenih stvaritvah je
nekaj prispeval tudi njih po-
sredovalec s svojo dokaj ane-
mično igro ob že itak skrom-
nih izvajalskih in izraznih
možnostih, ki jih lahko nudi
čembalo.
Vsekakor prvi abonmajski
koncert ni bil najbolj posreče-
na predstavitev in napoved
nove koncertne sezone. Bi pa
bil ob primerni razlagi lahko
prijetna glasbena učna ura
o določenem obdobju v sloven-
ski glasbeni zgodovini.
E. G.
Št. 39 - 1. oktober 1992
10
Dolgo življenje ob cigarali,
kavi in alkoholu
Poznate recept za dolgo življenje?
Malo ljubezni, veliko kajenja in strast-
no uživanje alkohola!
Če bi lahko, vam bi tak recept zane-
sljivo povedala 96-letna Alojzija Mli-
naric, najstarejša krajanka KS Pod
Gradom. Govoriti ne more, sliši slabo,
zelo dobre pa opazuje. Še posebno do-
bro vidi, če ima kdo v bližini cigareto.
Takoj ga »zažica« za kakšen dim. Piti
pa od lanske bolezni, ki jo je skoraj
priklenila na posteljo, ne sme več toli-
ko. Kakšen požirek še že - no ja!
Zanjo skrbi svakinja in že vsa leta
živi v hišici v Maistrovi ulici, visoko
nad Celjem. Njihova družina je bila
sprva dninarska, na posestvu veletr-
govca Rakuša, kasneje so dobili del
posesti v svoje roke.
Alojzija najrajši kadi pipo. Ker pa jo
ima nenehno v ustih, se hitro izrabi.
Oni dan se je Alojziji zopet prižgala
iskrica sreče. Obiskali so jo predstav-
niki krajevne skupnosti in ji na njeno
veliko veselje v darilnem paketu pri-
nesli tudi cigare. Obljubili pa so ji, da
bo za naslednji rojstni dan dobila kva-
litetno pipo, ki se ne bo takoj izrabila!
EDI MASNEC
V Krajevni skupnosti Pod Gradom
imajo kar 157 krajanov, starejših od 75
let. Komisija za socialo je tudi letos
pripravila sprejem in pogostitev zanje.
Ob tej priložnosti so pred kratkim pri-
pravili slovsnost z razstavo ročnih del
in slik. V programu so sodelovali učen-
ci OŠ Polule ter ansambel Vikija Aši-
ča. Tiste občane, ki se srečanja niso
mogli udeležiti, pa so predstavniki
krajevne skupnosti obiskali na domo-
vih. Med drugim tudi najstarejšo kra-
janko, Alojzijo Mlinaric.
Zreče praznujejo
Zrečani praznujejo peto obletnico svojega mesta.
Športno-rekreativne prireditve se vrstijo že od sredine
septembra, večina prireditev pa se je ali se bo zvrstila
ta teden.
Osrednja kulturna prireditev bo v soboto ob 19. uri
v večnamenski dvorani. V njej bodo danes, v četrtek,
odprli slikarsko razstavo. Jutri bo pri termah čenča-
rija, ki bo pritegnila predvsem osnovnošolce, popoldne
pa bo še meddruštveno prvenstvo v balinanju in gasil-
ska vaja. V soboto dopoldne ho v telovadnici osnovne
šole košarkaški turnir, popoldne pa nogometna tekma,
v kateri se bodo Zrečani pomerili z ekipo Senovega.
Jurklošterčanom je prekipelo
Krajani Jurkloštra že več kot deset let
pristojne v občini in republiki opozarjajo
na neurejeno cestno problematiko, še po-
sebej na ceste Jiu*klošter-Mišji dol, Jur-
klošter-Dežno in Jurklošter-Sele. Ker do
minulega ponedeljka niso dobili zagoto-
\ila, da bodo pristojni to problematiko
kmalu rešili, so se krajani odločili, da
pripravijo v ponedeljek, 5. oktobra, za-
poro vseh cest, ki vodijo v Jurklošter.
Zapora ne bo veljala le za vozila na nujni
vožnji.
Čeprav je bilo na zasedanju laške ob-
činske skupščipie, ki je bila v soboto, re-
čeno, da zadnji ponedeljek v septembru,
ko se je iztekel rok, ki so ga postavili
Jurklošterčani, v kraj ne bo nikogar iz
Ministrstva za promet in zveze, se je po-
močnik ministra za promet in zveze, Mi-
lan Brečko, vendarle odločil, da v pone-
deljek obišče Jurklošterčane.
Na sestanku, na katerem sta bila tudi
laški župan Miloš Veršec in predsednik
vlade Roman Matek, je Brečko ustno za-
gotovil, da bodo cesto Mišji dol-Jurklo-
šter uredili prihodnje leto, vendar pa te-
ga zagotovila ni dovolil zapisati v zapis-
nik. Za cesti Jurklošter-Dežno in Jurklo-
šter-Sele pa je Milan Brečko dejal, di
bosta na vrsto za ureditev prišli čez pri
bližno petnajst do dvajset let, saj je ni
seznamu za ureditev cest pred njima š
nekaj deset drugih cest.
Tako bodo Jurklošterčani ob polnoči
od nedelje na ponedeljek, za 24 ur zaprl
vse ceste, ki vodijo v kraj. To pomeni, d
ta dan ne bodo odšli v šolo otroci, delavc
ne bodo odšli na delo, tudi mleka ne bod
oddali v zbiralnico. Če njihov protest n
bo zalegel, bodo šli še dlje. Protestiral
v Ljubljano, pred skupščino, bojkotiral
pa nameravajo tudi volitve.
N.G
Kdo pa so ti mladi fantje?
Ko zadnje tedne vikend za
vikendom po Hudinji, v Mil-
činskega ulici, »harajo« slo-
venski mladci s pomenljivim
imenom Celjski grofje, se ne
sprašujem le, kdo da so in od
kod prihajajo.
Ko večer za večerom po-
slušam te fante, ki si dajejo
duška z rumom in zaboji pi-
va, se sprašujem, kje so se
izgubile meje in kompas ge-
neracij, ki so bile nekoč tudi
mlade in vesele, a nikoli tako
nesranmo, huligansko ob-
jestne.
Ko noč za nočjo hočeš no-
češ prisostvujem showu hor-
de, ki vpije, kriči in razsaja,
lomi klopi, razbija stekleni-
ce, ustrahuje in izziva stano-
valce, ki jim ne pusti spati.
bolj kot na te pijane fante
mislim (in se jezim) na njiho-
ve starše. Rad bi jih videl, te
ljudi, ki jim je očitno vseeno,
kje hodijo in kaj počnejo nji-
hovi otroci.
Ko tole pišem, je sobota;
polnoč je. Alkoholno nav-
dahnjeni »grofje« svoj »celo-
večerni spored« zaključujejo
s skandiranjem nacističnega
Sieg heil.
Kdo lahko nocoj spi? Kdo
ni jezen? Koga ni sram?
Sram najprej v imenu
staršev, ki so rodili in vzga-
jali (pa ne vzgojili) tele slo-
venske fante.
Sram v imenu milijonov,
ki sta jih fašizem in nacizem
oropala mladosti in živ-
ljenja.
Sram v. imenu policije, ki
si zatiska oči pred anarhič-
nim huliganstvom, ki je na
Hudinji preraslo v vsakdanji
pojav.
Sram v imenu občinskega
inšpektorata, ki niti ne mig-
ne s prstom, da bi že enkrat
preprečil prodajo alkohola
v kiosku (ali že kar bifeju?)
s sadjem in zelenjavo, sredi
nekoč urejenega blokovske-
ga naselja.
Sram v imenu vseh tistih,
ki gledajo skozi zatemnjena
okna in si ne upajo niti zav-
piti; razbite klopi, steklovi-
na na asfaltu in pravo sme-
tišče okrog mize, kjer se zbi-
ra vrla družba, pa jemljejo
kot nekaj, kar bo že minilo.
Bojim se, da ne bo. Šele
začelo se je.
Počasi in zlovešče, sredi
noči, kot že nekoč in zdaj
znova v Nemčiji. Z vzkliki
Sieg heil. S tropom podivja-
nih mladcev, ki so baje navi-
jači in imajo radi šport.
Mogoče res. Čeprav ga
očitno ne razumejo kot vred-
noto, ampak kot krinko.
glosa
starši, šola in učitelji
Občinska zveza prijateljev mladine Celje pripravlja za
četrtek, 8. oktobra ob 17. uri v sejni sobi Združenih osnov-
nih šol na Vodnikovi 10/a v Celju pogovor o komunikaciji
med starši in šolo.
Sodelovali bodo psihologi in strokovni delavci Vzgojne
posvetovalnice. Centra za socialno delo. Zavoda za zapo-
slovanje, osnovnih in srednjih šol. Spregovorili bodo
o formalnih možnostih sodelovanja, o tem, kaj starši pri-
čakujejo od šole in od učiteljev ter vseh drugih vprašanjih
odnosov med starši in šolo.
Mesnica Fingušt tudi v Ceiju
»Ker resnično vsi niste mogli priti k nam na
Pragersko, smo pač mi morali priti k vam
v Celje,« so rekli v mesnici Jože Fingušt na
otvoritvi njihove nove mesnice na Cesti na
Ostrožno 22. Sicer pa je bila to prav gotovo
najbolj »nora« otvoritev v zadnjih letih.
Ker je nakup v mesnici Jože Fingušt resnič-
no izjemno ugoden in ker ljudje v težkih časih
še kako radi izkoristijo brezplačne pokušine,
se je v celem dnevu na otvoritvi zbralo več kot
tisoč ljudi in mnogi so na koncu že plesali,
jasno, ob živi glasbi, nekateri pa so ob vseh
Finguštovih dobrotah in tekočih dodatkih
omagali kar na samem prozorišču. Mesnici J'
že Fingušt se bržkone obeta zelo lepa priho^
nost. Kdor zna, pač zna, tako s ponudbo, k'
tudi s cenami. Srečno...
V. Z., Foto: E. MASNI
Pred novo mesnico Jože Fingušt i
Ostrožnem se je na otvoritvi zbralo toliko Ij'
di, da se v notranjost ni mogla prebiti ni
novinarska ekipa Novega tednika in Radia O
Ije. Zato smo neposredni prenos morali spelja
kar iz sosednje hiše.
Št. 39 - 1. Oktober 1992
11
Zdravje na robu zanimanja
skrb za zdravje in krepitev zavesti
g pomenu zdravja v Celju očitno še ni
ijašla pravega mesta. Tako lahko sklepa-
gio po odzivih na vprašalnik, ki ga je
pripravil Zavod za socialno medicino in
jjigieno in poslal vrsti podjetij in vsem
jfUgim, ki lahko prispevajo k temu, da bi
Celje postalo zdravo mesto.
Odgovore na vprašalnik, ki je anketi-
rance seznanjal s projektom zdrava me-
jta in skušal poiskati odprte probleme in
potrebe, je poslalo samo 13 vprašanih,
odgovorili so vsi vrtci, ki so dolgoročno
nosilne organizacije projekta, dve sred-
nji šoli. Župnijski urad, društvi paraple-
gikov in psoriatikov ter Klic v duševni
stiski, poleg njih pa še Bolnišnica Celje,
Cinkarna, PTT Celje in MPP Klasje.
Ker bi za svoje delo želeli imeti celovi-
tejši pregled nad potrebami v najrazlič-
nejših okoljih v Celju, se je projektni svet
za Celje - zdravo mesto odločil, da anketo
ponovi. Z zadovoljstvom pa je ugotavljal,
da kljub neodzivanju na vprašalnik ven-
darle v Celju počasi prodira zavest o po-
menu zdravja. Poleg vrste projektov, ki
jih v občini uresničujejo in so nekateri že
obrodili sadove, je tudi vedno več malih,
a pomembnih pobud. Šole so na primer
predlagale, da učenci ne bi več kupovali
plastičnih ovitkov za zvezke in knjige,
saj z njimi brez potrebe obremenjujemo
okolje. Osnovna šola Vojnik pa se je od-
ločila, da starega papirja učenci ne bodo
več zbirali s ciljem, da zberejo nekaj de-
narja, ampak zato, da ohranjajo naše
gozdove in naše skupno zdravo okolje.
Ravno ^repitev zavesti o pomenu vrste
drobnih m velikih sprememb v našem
življenju in delu za zdravje, je eden
osrednjih ciljev gibanja zdravih mest.
V Sloveniji se poleg Celja, Maribora,
Ljubljane in Ptuja za vključitev v projekt
zanimajo še Nova Gorica in Trebnje.
Predstavniki vseh teh mest se bodo sredi
oktobra sestali v Celju in se pogovorili
o ustanovitvi slovenske mreže zdravih
mest ter o vključitvi v mrežo evropskih
zdravih mest.
MBP
Praznik KS Polzela
Krajani KS Polzela praznujejo svoj krajevni praznik
2. oktobra v spomin na leto 1942, ko so bili v Mariboru
ustreljeni prvi talci.
Tudi letos so za praznik pripravili pester spored prire-
ditev. Tako je bil v nedeljo na Vimperku nad Polzelo
jubilejni koncert kvinteta Lastovka, jutri, v petek 2. okto-
bra, bo ob 19. uri slavnostna seja skupščine in sveta KS
s podelitvijo priznanj, v soboto ob 8. uri se bo pričelo
tekmovanje šolanih psov na poligonu pri Tovarni nogavic,
družinski turnir v tenisu na igrišču Tenis kluba Polzela,
ves dan bo potekala likovna kolonija Polzela 92, ob 18. uri
pa bo otvoritev likovne razstave slikarjev, ki so sodelovali
v koloniji. V nedeljo se bo ob 9. uri pričel turnir v malem
nogometu. Kot novost pa letos Partizan Polzela pripravlja
tudi duatlon - kolesarjenje in tek, ki bo prav tako v soboto
ob 9. uri s startom pri OŠ Polzela.
T. T.
Hare Krišna festival uspel
v petek zvečer je bil v veliki dvorani Narodnega doma v Celju Hare Krišna festival. Organizi-
ralo ga je Mednarodno društvo za zavest Krišne iz Ljubljane, vodil pa ga je Krišna Kštera Prahbu
iz ZDA. Na festivalu so igrali spiritualno glasbo, udeleženci festivala so se seznanili z osnovami
indijskih Ved, organizatorji pa so pripravili tudi degustacijo vedske vegeterijanske hrane.
Udeleženci festivala so bili navdušeni. Sicer pa je dovolj zgovorno že dejstvo, da je bila velika
Jprana celjskega Narodnega doma po dolgem času v petek spet nabito polna. N.-M. S.
Srečanje
v Podsredi
Prihodnjo soboto, 3. okto-
bra, pripravljata Spominski
park Trebče in krajevna skup-
nost Podsreda večjo priredi-
tev. Začeli bodo z otvoritvijo
razstave o sodelovanju med
romanskima gradovoma Pod-
sreda in Wolfsegg na Bavar-
skem, ki bo ob 10. uri, v pro-
storih gradu Podsreda. Gre za
večletne prijateljske stike med
krajani iz dveh držav, ki jih
povezujejo njihovi vrhunski
umetnostni spomeniki. V sred-
njeveškem kozjanskem trgu
Podsreda pa pripravljajo pro-
menadni koncert Delavske
godbe iz Trbovelj, predstavili
bodo obnovljeni idilični Lev-
stikov mlin (na otoku), pri-
pravljajo kulinarično razsta-
vo, ogledati si bo mogoče raz-
stavo vin, vabijo tudi na pred-
stavitev domačih obrti ter na
nastop pevskega zbora. S po-
poldansko prireditvijo v Pod-
sredi bodo začeli ob 13. uri.
BJ
Teden otrolca
v Žalcu
Od petega do devetega okto-
bra bo v Žalcu praznovanje
Tedna otroka, ki ga organizira
Občinska zveza Društev prija-
teljev mladine v Žalcu. Na pri-
reditev so vabljeni vsi otroci,
program prireditev pa je na-
slednji:
Po vseh osnovnih šolah na
žalskem območju naj bi orga-
nizirali otroške parlamente na
temo Otroku prijazna šola. Na
občinskem otroškem parla-
mentu, katerega gostitelj bo
predsednik občine Žalec, Mi-
lan Dobnik, pa se bodo vsi
mladi parlamentarci srečali
konec meseca oktobra. V četr-
tek, 8. oktobra bo ob enajstih,
na dvorišču Osnovne šole
v Gotovi j ah Kviz znanja in
športna orientacija. Osrednja
prireditev pa bo v petek, 9. ok-
tobra od petnajste ure dalje
pred Občinsko matično knjiž-
nico v Žalcu (v primeru slabe-
ga vremena pa v telovadnici
osnovne šole). Organizatorji
obljubljajo obilo glasbe in hu-
morja,
N.-M. S.
rekli so
Jože Turinek, župnik na
Vranskem:
»Župnijska Karitas na
Vranskem in Krajevna skup-
nost sta v nedeljo v župnijski
cerkvi pripravili srečanje bol-
nih in ostarelih ter beguncev iz
Bosne, skratka vseh tistih, ki
so osamljeni in se čutijo za-
puščene. Slovesno mašo je
opravil Maksimiljen Klanjšek,
provincial slovenskih minori-
tov iz Ljubljane. V domu kra-
janov pa je bila nato kulturni
program, ki so ga pripravili
učenci vranske šole in doma-
čega kulturnega društva, sle-
dil je veseli del s pogostitvijo.
Vsi povabljeni, bilo jih je več
kot sto, so s srečanja odhajali
zadovoljni in hvaležni.«
T. T
V Slatini so
zadovoljni
v Rogaški Slatini ter v širši
okolici poteka že leto dni večja
akcija za 2 tisoč novih telefon-
skih priključkov, ki bi omogo-
čili zvezo tudi z naj oddaljenej-
šimi zaselki. Gre za 3 milijone
in 900 tisoč mark vredno na-
ložbo. Doslej so pridobili tri-
sto novih priključkov ter ob-
novili večino starega omrežja.
Kot so nam povedali v sla-
tinski krajevni skupnosti, so
z uresničevanjem naložbe na-
leteli na precej razumevanja
celjskega PTT podjetja. Pred
začetimi deli so za vso krajev-
no skupnost izdelali 3 projek-
te: po prvem se naročniki že
priključujejo, za drugega pa je
te dni tehnični pregled, ki bo
omogočil nove priključke še
drugod.
Do konca leta naj bi tako
imeli v Rogaški Slatini skupno
1500 starih in novih priključ-
kov. Pri tem so telefonsko cen-
tralo že posodobili ter ima
zmogljivost 3 tisoč številk, kar
lahko še razširjajo. Krajevno
vodstvo meni, da bodo uspeli
odpraviti težave s pomanjka-
njem telefonskih priključkov
kar za več desetletij. Za tele-
fonsko zvezo s svetom odšteje-
jo Slatinčani po 4 tisoč mark.
BRANE JERANKO
i V trgovinici Paga-nini v žalskem hotelu bodo poskušali pope-
f tri ti ponudbo predvsem z izdelki iz slovenske domače obrti.
Po čudovito dariio
v Paga-nini
Kljub množici različnih tr-
govinic, ki jih je v našo deželo
iPfinesel novi čas, ima vendarle
l^saka med njimi svoje zanimi-
l^osti. Takšna je tudi trgovini-
(fa z darili v hotelu v Žalcu, ki
10 je lastnik Mišo Zagožen po-
•"ttenoval Paga-nini, kar po-
"Jeni: plačaj Nini, kot je, ne
ali po naključju ali ne,
"»»e prodajalki v trgovinici.
Paga-nini ponuja predvsem
^iste vrste daril, ki jih v ostalih
^^'govinah ni veliko. Tako-v tr-
govinici najdemo izdelke slo-
1'^nske domače obrti, od ličnih
'^senih skrinjic, poslikanih
^slovenskimi narodnimi moti-
^. do domačih žganih pijač
v izjenmo okusnih, ročno izde-
lanih steklenicah. Ste že po-
skusili marelično, grozdno in
jabolčno žganje ali viljamovko
s hruško v brušeni steklenici?
Ce ne, obiščite trgovinico Pa-
ga-nini, kjer hkrati lahko ku-
pite še simpatične figurice iz
holandskega porcelana. Tudi
tisti, ki si želijo bolj klasičnih
daril, ne bodo ostali praznih
rok. Ponujajo namreč bonbo-
ne, konfete, posebne aranžma-
je za poroke, rojstva in oblet-
nice, vrhunsko italijansko ka-
vo Cremcaffe (zelo primerna
za dobre gostinske lokale) in
tudi brez tako priljubljenih
raznobarvnih dudic ne gre.
EPP
planinski
kotiček
Pet izletov v olctotiru
Planinsko društvo Zlatarne
Celje organizira oktobra kar
pet planinskih izletov.
V soboto, 3. oktobra se bodo
odpravili po poti Svečinskih
goric, v nedeljo, 4. oktobra pa
po Poti prijateljstva na 2331
m visok Klomnock v Avstriji.
V nedeljo, 11. oktobra se bo-
do odpravili na Vimikov Grin-
tovec in Veliki vrh, v soboto
17. in v nedeljo 18. oktobra pa
na Ribniško planinsko pot. Vsi
ti odhodi so s parkirišča na
Glaziji s posebnim avtobusom
ob 5. uri. V soboto, 24. oktobra
pa bodo z rednim avtobusom
z nove avtobusne postaje ob
7.10 odpotovali na Andraško
planinsko pot.
Zanimivosti iz
planinsl(ili društev
PD Velenje je s 3010 člani
tretje najštevilčnejše planin-
sko društvo v Sloveniji. V nji-
hovem okviru že 19. leto skrbi
za Šaleško planinsko pot po-
sebna markacijska skupina, ki
tudi ohranja pristne stike
z družinami, ki hranijo žige in
vpisne knjige.
PD Rimske Toplice si na vso
moč prizadeva, da bi Kočo na
Kopitniku priključili na vodo-
vod. Cena za priključek pa je
tako visoka, da je društvo sa-
mo ne bi zmoglo poravnati.
Zato so prosili lastnike počit-
niških hišic ob trasi vodovoda,
občino in Komunalno podjetje
Hrastnik za pomoč in skupno
vlaganje.
MOJCA MAROT
Kaj z ipavčevino?
Šentjurčani so ponosni na
svoje velike može, za obnav-
ljanje stavb, ki spominjajo na
njihovo veličino, pa primanj-
kuje denarja tudi v Šentjurju.
Pred leti je kulturna skupnost
kupila slabo vzdrževano Ipav-
čevo hišo v šentjurskem Gor-
njem trgu, ki je bila v zasebni
lasti. Zdaj se lotevajo njene
obnove.
Gre za stavbo, kamor se je
preselil prvi šentjurski pred-
nik Ipavčevih, v njej pa so se
rodili in živeli priljubljeni
skladatelji: pozneje so se Ipav-
čevi preselili v hišo na drugi
strani trške ceste. Leta 1939,
ko je bil lastnik dr. Kartin, so*"
obnovili hišo po načrtih zna-
menitega arhitekta Jožeta
Plečnika, ki je na vrtu postavil
vodnjak. Propadajoči vodnjak
je šentjurska občina po odku-
pu Ipavčeve stavbe že obnovi-
la. Zdaj je arhitekt Marjan Če-
bela iz Celja pripravil še pro-
jekt obnove Ipavčeve hiše. Na-
tančna namebnost objekta še
ni določena, ni niti finančne
konstrukcije. Po izračunih
projektanta bi morali blizu
polovico za obnovo potrebne-
ga denarja nameniti za insta-
lacije.
V obnovljeni Ipavčevi hiši bi
uredili, kot razmišljajo Šent-
jurčani, poročno dvorano,
manjšo dvorano za kulturne
prireditve, podstreha pa bi
služila za galerijo in pevsko
sobo. Pojavlja se tudi zamisel
o odkupu del enega od Ipavče-
vih potomcev, slikarja Josipa
Ipavca in postavitvi stalne
razstave, ^.BEANE JERANKO^
Slatino asfaltirajo
Med večjimi naložbami
v Rogaški Slatini je popolna
rekonstrukcija Brestovške
ceste, kjer so pridobili tudi
kilometer pločnika. Zaključ-
na dela pa opravljajo tudi
v bližnji, prenovljeni Ulici
XIV. divizije, v spodnjem de-
lu zdraviliškega mesta, s pol
kilometra pločnika. Do kon-
ca oktobra bi na cestah izven
uličnega sistema položili še
deset tisoč kvadratnih me-
trov asfalta.
V slatinski krajevni skup-
nosti, kjer so letos ostali brez
samoprispevka, se pojavljajo
pobude, da bi ga znova raz-
pisali, zato bodo vzdušje
med krajani preverili z an-
keto. Krajani bi se, zaradi
manjših stroškov, o tem
vprašanju izrekali hkrati
z glasovanjem na letošnjih
volitvah. Z anketama pa bo-
do v kratkem ugotovili še
njihovo zanimanje za plinifi-
kacijo Rogaške Slatine in
mnenje o kabelski televiziji.
BRANE JERANKO
Vračajo tudi
v Mozirju
Od skoraj sto vlog, ki
jih je prejela mozirska
komisija za denacionali-
zacijo, jih je 67 popolnih.
Deset vlog bodo odstopili
v reševanje republiki, saj
gre za vrnitev kulturne in
naravne dediščine za Lo-
garsko dolino in Robanov
kot. Doslej jim je v občini
uspelo izdati trinajst od-
ločb, od tega sta dve delni
odločbi, pri enajstih pa je
premoženje že vrnjeno
v naravi. Tu gre za okoli
350 ha gozdov, ki ga je
dosedaj imelo v lasti
Gozdno gospodarstvo
Nazarje. Prejeli pa so tu-
di dve vlogi za poslovne
prostore in dve za po-
djetje. T. T.
Št. 39 - 1. Oktober 1992
12
Evropski prvaki padii
Ob Jeršiču In Pungartniku Ima za neHelJsko zmago proti Zagrebu največ zaslug vratar Boštjan Strošek - ^»Rojstni iJan bi
moral večkrat slaviti v vratih«
v nedeljo je celjski rokometni vratar Boštjan
Strašek dopolnil 23 let in lepšega sla\'ja si res
ni mogel želeti. V pr\'i tekmi drugega kroga
pokala pr\'akov so Celjani z golom razlike pre-
magali Zagreb, Celjski grofje so v dvorani Go-
lovec poskrbeli za sijajno vzdušje in pred tek-
mo glasno čestitali Boštjanu.
»Na obletnico rojstva me veže lep spomin že
izpred šestih let, ko sem pod vodstvom Toneta
Tisi j a v Zavidovičih debitiral v članskem mo-
štvu in smo Krivajo v tedanji II. jugoslovanski
ligi premagali s netimi goli razlike. Nedeljska
zmaga proti Zagrebu, ki je spomladi v podobni
postavi postal prvo klubsko moštvo sveta, je
vsekakor ena najslajših v karieri in tudi eden
največjih uspehov v več kot štiri desetleja dol-
gi zgodovini kluba,« se spominja metalurški
tehnik, ki je zbral 20 nastopov za mladinsko
reprezentanco Jugoslavije, s katero je bil bal-
kanski prvak, ter osem za slovensko člansko
selekcijo.
V osmih tekmah v elitnem evTopskem tek-
movanju so Zagrebčani zmagali kar sedem-
krat. Imaš občutek, da vam bodo v soboto
želeli vzeti »voljo do življenja«?
Vsekakor. Hoteli nas bodo dotolči. Počutijo
se podobno, kot smo se mi po lanskem porazu
v polfinalu pokala v Trbovljah. V Celju smo
naredili prav vse, da smo Rudarja popolnoma
nadigrali. Toda po »prvem polčasu« vendarle
vodimo in le oni so lahko zaskrbljeni.
Na dveh domačih tekmah v pokalu prvakov
si branil izredno, na gostovanju na Reki pa se
nisi izkazal. Bo tvoja mladost breme na po-
\Tatni tekmi?
Ne. Vratarji res dozorijo okoli tridesetega
leta, a prav nobenega pritiska ne čutim pred
gostovanjem pri ekipi, ki ima v svojih vrstah
asa Puca in Cavarja. Na oba bo potrebno še
posebej popaziti, čeprav so neugodni prav vsi.
V Domu športov nam bo pojutrišnjem precej
lažje kot na Reki, saj nimamo ničesar za izgu-
biti.
Pri Mednarodni rokometni zvezi ste si že
priigrali določen ugled, ki ga lahko z morebit-
nim visokim porazom prepolovite...
V povratni tekmi finala pokala prvakov
v Santandru so Zagrebčani domačo Teko pre-
magali z 28:18. Manj kot deset golov razlike
torej ne bo nikakršen padec mednarodnega
ratinga. V Zagreb potujemo brez predsodkov
in prav zato nam lahko dobro steče. Potem je
vse mogoče... Zelo bom razočaran, če bomo
izgubili z več kot petimi goli razlike.
Legendarni Miha Bojovič je pred vsako tek-
mo pojedel smetano, sicer ni bil »pravi«, ti pa
si »odvisen« od točno določenega dela vTatar-
ske opreme.
Pet let sem branil v spodnjem delu trenerke
rumene barve, s katero je Mirko Bašič na olim-
pijskih igrah v Los Angelesu osvojil zlato ko-
lajno. Hlače mi je prinesel Rolando IHišnik,
pred meseci pa so se zaradi dotrajanosti raztr-
gale. V klubu so mi priskrbeli nove, prav tako
rumene, in očitno niso nič slabše od Bašičevih.
Je tvoj vratarski slog že dokončno oblikovan
ali pa je še prostor za izboljšave ali pa celo za
temeljite spremembe?
Moj stil igranja pred vrati še ni razpozna-
ven. Se vedno se učim ob gledanju kaset naj-
bolj kvalitetnih vratarjev na svetu: Bašiča,
Španca Rica in Nemca Hoffmanna. Glede n;
telesne značilnosti mi najbolj odgovarja meša.
niča jugoslovanske in skandinavske vratarski
šole. Prva temelji predvsem na pravilni posta
vitvi, skandinavska se opira na reakcijo, njer
začilni predstavnik pa je Šved Olsen.
Se celjski rokometaši čutite zapostavljeni
v slovenskem medijskem prostoru, saj st
v konkurenci bolj popularnega nogometa, ko
šarke, hokeja, odbojke in drugih, najbrž vodil
ni v e\Topskem merilu?
Če so sinoči nogometaši Olimpije premagal
najboljše moštvo na svetu Milano, so nam en
kovredni, v nasprotnem smo na vrhu cel j sli
rokometaši. Medijska pozornost? Lahko bi bil
še slabše. Nekatere stvari so se iz Jugoslovan
skega prostora v celoti prenesle v Slovenijo i
tako je tudi z odnosom rokomet-nogomet.
DEAN ŠUSTEl
Foto: EDI MASNEi
ran^rama
Rokomet
Pokal prvakov
Moški — povratna tekma
predkola: Zamet-Celje Pivo-
varna   Laško   18:11   (10:6),
strelci: Jeršič 5, Pungartnik 3,
Šafarič 2, Tomšič 1. Naprej
CPL s 36:35.
Prva tekma 1. kola: Celje Pi-
vovarna Laško-Zagreb 18:17
(6:9); strelci: Jeršič, Pimgart-
nik 4, Čater 3, Šerbec, Ocvirk,
Tomšič 2, Šafarič 1.
Atletika
Pokal prvakinj
Torino: mladinke - 100 m: 1.
Helbert (Rennes) 11,98, 12.
Knez (KI) 12,85; 200 m: 1.
Schmitz (Berlin) 24,12, 7. Ma-
tul 25,43; 400 m: 1. Pastuskova
(Vitkovice) 56,15, 3. Lenko
57,70; 800 m: 1. Wilkinson
(Salle H.) 2: 10:75, 4. Steblov-
nik 2:12,09; 1500 m: 1. Pater-
nak (Kijev) 4:38,72, 9. Pungar-
šek 4:54,82; 3000 m: 1. Mainel-
U (Sisport) 9:59,66, 9. Šolar
10:21,57; 100 m ovire: 1. Deb-
narlzj-ik (Skra) 13,92, 5. Ali-
babič 14, 88; 400 m ovire: 1.
MaineUi (Sisport) 61,54, 7. Mi-,
loš 64,16; 4 x 100 m: 1. Berhn
46,87, 10. Kladivar Cetis (Bez-
jak, Knez, Valant, Matul)
49,48; 4 X 400 m: 1. Berlin
3:49,90, 4. Kladivar Cetis
(Voršnik, Miloš, Steblovnik,
Lenko) 3:54,76, ml.rek. Slove-
nije; daljava: 1. Kropač (Kijev)
594, 5. Bezjak 568; višina: 1.
Krejcirova (Vitkovice) 177, 7.
Valant 168; kopje: 1. Holoroyd
(Salle H.) 55,32, 9. Randjelovič
41,24; disk: 1. Juraskova (Vit-
kovice) 51,32, 9. Šega 35,14;
krogla: 1. Juraskova (Vitkovi-
ce) 14,55, 15. Šega 9,40.
Končni vrstni red: 1. Berlin
230, 2. Vitkovice 220, 3. Skra
(Varšava) 217, 4. Kijev 199, 5.
Salle Harriers (Manchester)
189,5, 6. Sisport (Torino)
182,5, 7. Kladivar Cetis 182, 8.
Debrecen 162, 9. Rennes 153,
10. Essex 135,5 itd.
Nogomet
Slovenska liga
7. kolo: Publikum-Koper 3:0
(2:0), strelci: Sešlar, Goršek,
Džafič; Steklar-Mura 1:1
(0:1), strelec: Prevolšek; Že-
lezničar-Rudar 3:0 (0:0). Vrst-
ni red: Olimpija 12, Nafta, Na-
klo, Mura, Ljubljana, Maribor
9, Rudar 8, Publikum, Studio
D, Zagorje, Koper 7, Izola,
Svoboda 6, Železničar, Ste-
klar, Gorica 5, Slovan, Potroš-
nik 3.
11. slovenska liga
6. kolo: Dravinja-Rudar (T)
1:2 (1:1), strelec: Zore; Dom-
žale-Era Šmartno 0:0. Vrstni
red: Triglav 10, Jadran, Pri-
morje. Rudar 9, Tabor Jadran
8, Medvode, Domžale, Tumiš-
če 7, Avtobum, Dravinja 6,
Dravograd, Vevče 5, Era
Šmartno 4, Korotan 3, Ilirija 2,
Napredek 0.
lil. Slovenska liga
6. kolo: Beltrans-Hmezad
5:1 (1:1), Slovenj Gradec-Pa-
pirničar 0:1 (0:0). Vrstni red:
Ižakovci 11, Impol 10, Bel-
trans, Pohorje 9, Papimičar 8,
Kungota 6, Pobrežje, Kovinar,
Rogašovci 5, Slovenj Gradec,
Lipa 4, Rače, Alimiinij 3,
Hmezad 2.
Pokal Slovenije
2. kolo na območju MNZ Ce-
lje: Zreče - Papimičar 1:0,
Odred - Dravinja 3:2, Svobo-
da - Era Šmartno 4:2, KTV
Vransko - CR Krško 2:1, Hme-
zad - Sodniki (danes).
IVINZ Celje
3. kolo: KIV Vransko-Ljub-
no 3:1, Rudar (S)-Šentjur 1:1,
Kovtnar-Zreče 1:0, Svoboda-
CR Krško 2:1, Odred-Hrastnik
1:2. Vrstni red: Hrastnik 6,
Šentjur 5, Svoboda 4, Zreče,
KIV Vransko 3, CR Krško,
Ljubno, Rudar (S), Kovinar 2,
Odred 1.
Košarka
Slovenska liga
Moški: 2. kolo - zelena sku-
pina: Unicom-Comet 88:94
(41:48), strelci: Gole 32, Nerat
30, Kožar 13, Železnikar 10,
Šmid 4, Mijovič, Perkič 2, Šrc
1; Ježica-Rogaška 103:8
(47:44), strelci: Novakovič 3'
Tabak 16, Jurkovič 13, Virar
8, Cerar, Voh, Kalinger (
Elektra-Tinex 66:88 (42:41
strelci: Rizman 19, Dumbuj/
12, Sow 7, Plešej 6, Matkovšd
5, Mrzel, Lipnik 4, Lekovšek 3
Sevšek, Bogataj, Tomic 2
Vrstni red: Slovan, Comet i
Tinex, Jezica, Rogaška
M. Marcus 3, Unicom, Elektn
2.
Rdeča skupina: Inpos-Polzel
74:68 (35:34), strelci: Pipan 21
Starovasnik 20, Medved 10
Stropnik 8, Hochkraut 5, Ani
čič 3, Nidorfer 2, Uranka 1 zi
domače, Urbanija, Cizej 19
Cencelj 13, Tumšek 7, Goltnil
6, Vasiljevič 3, Rovšnik 2 zi
goste. Vrstni red: Kokra, Mi
klavž, Maribor 4, Idrija, Inpo
3, Podbočje, Polzela, Olimpiji
ml. 2. 1
Kolesarstvo
Nagrada SI. Konjic |
Amaterji (132 km, 11 krcj
gov): 1. Melanšek (Ce), 2. Pd
Ijanšek (Astra) oba 3:52,4{,
3.Premužič (Rog), 4. Hvastij
(Rog), 5. Pintarič (Astra) obž
6. Pagon (Sava), 7. Šmerc (G
oba, 8. Miškulin (Rog), 9. Kra
njec (Astra) 10. Bertonce'
(Sava).
Judo
Slovenska liga     j
9. kolo: Ivo Reya-ŽelezničJ!
10:4 (43:15); zmagali: CuJ
Novkovič, Sadžak, Spasovij
Anderle, izgubila: Košir, Ima
movič. j
Streljanje
Revija Laško 92
MK pištola: 1. Petemel ml
567, 2. Peternel st. (oba Ki
563, 3. Gaber (Ol) 552; zračn
pištola: 1. Veternik (MroJ
378, 2. Kranjc (Ol) 377, 3. Štu
hec (Mrož) 377; mladinke: 1
Dolenc (Ol) 376, 2. Maček (P
Pož) 371, 3. Bola (Ol) 370; pu
ška: 1. Debevec (Ol) 571, 5
Kandare (Brest) 551, 3. Šuligc
(Post) 539; nagradno streljaj
nje: 1. Sajovic (D. Pož).
Akrobatsko
smučanje
MP Avstrije
Dunaj - moški: 1. Melchl'
(Nem) 313,92, 7. Zalokar (SK
venija - Mont) 205,02; žensk«
1. Hudribusch (Av) 235,36, •
Kovačič 142,07; mladinci: •
Zalokar, 5. Kramer (oba ^
- Mont). j
Visok poraz
v derbiju
Za uvod v novo hokejsko pr-
venstvo se je v torek zvečer na
tribunah celjskega drsališča
na derbiju Cinkarna - Olimpi-
ja zbralo več kot 1000 gledal-
cev, ki so v zanimivi tekmi vi-
deli nekoliko previsok poraz
domačih z 1:7 (1:0, 0:3, 0:4).
Celjani (v temnejših dresih) so
prvo tretjino dobili z golom
Vnuka in si v nadaljevanju
ustvarili vrsto lepih priložno-
sti, a so bili napadalci neučin-
koviti ter zatajili celo ob igri
z igralcem več. Izid so v veliki
meri skrojile tudi Olimpijine
okrepitve iz Kanade, ki so do-
potovale le dan pred tekmo,
med katerimi je največ poka-
zal branilec Sheedv s številko
15. Za sabo ima že devet sezon
v profesionalni NHL ligi pri
moštvu Calgarv Flames, na
lanskem SP pa je bil kapetan
ameriške reprezentance.
Foto: EDI MASNEC
V prvem kolu športne stav-
nice NT&RC je sodelovalo 24
bralcev, vseh pet tipov (Pivo-
varna Laško - Zagreb 1, Cin-
karna - Olimpija 2, Inpos
- Polzela 1, Železničar - Ru-
dar (V) 1, Kladivar Cetis na
PEP 1.-9.) pa je pravilno na-
povedoval samo Franc Kegu iz
Petrovč, ki je tako prvi nagra-
jenec Golding Lota in dobitnik
5000 tolarjev, ki jih bo dobil
po pošti.
Preostali nagradi (3000 in
2000 tolarjev) sta se prenesli
v naslednje kolo, v katerem je
nagradni sklad 15 tisoč tolar-
jev in tudi tokrat naloga ni za-
pletena. Na kuponu morate
obkrožiti tipe (1 - zmaga do-
mačih, O - neodločeno (pri ko-
šarki podaljšek!), 2 - zmaga
gostov). Nagrade so vselej tri,
nagrajence pa bomo v primeru
večjega števila pravilnih na-
povedi izžrebali.
Tokrat bodo v poštev prišli
samo kuponi s poštnim žigom
do vključno sobote, 3. oktobra,
pošljite pa jih na naslov: Novi
tednik. Trg V. kongresa 3a,
63000 Celje, s pripisom Gol-
ding loto.
1. Rokomet.Zagreb-CeljePivovarnaLaško 1 O 2
2. 0(dbojka: Abes Tra(je - Flaros 1 2
3. Nogomet: Maribor - Publikum 1 O 2
4. Nogomet: Rudar (V) - Steklar 1 o 2
5. Košarka: Slovan - Comet 1 O 2.
Ime in priimek:
Naslov:_
Št. 39 - 1. oktober 1992
13
Najmlajše, a že pri vriiu
Htletlnle Kladlvarja Cetisa sedme ¥ Evropi - Vrsta osebnih rekordov In uvrstitev
y zgodnjo polovico nastopajočih_
IVfladi atletski rod Kladivar-
j3 Cetisa je v soboto na 11. po-
kalu prvakinj za mladinke
y Xorinu samo potrdil napove-
di, da so nekatere primerjave
2 oajbolj uspešnimi atleti klu-
ba že povsem umestne, čeprav
bodo vse atletinje še najmanj
„aslednji dve leti tekmovale
f mladinski konkurenci.
Na prvi pogled se najbolj
mitičnim opazovalcem zdi
7. mesto povprečen rezultat,
toda atletika je vendarle te-
meljna športna panoga. Povr-
hu so bile v Torinu na startu
tudi udeleženke nedavnega
niladinskega SP v Seulu (Ce-
ljan Gregor Cankar je v skoku
daljavo s 723 cm zasedel
21. mesto) in v vsaki drugi dis-
ciplini je bil dosežen nov re-
kord prvenstev. Vse tri pionir-
ke (Tina Matul, Anja Valant in
Elizabeta Randjelovič) so se
v konkurenci štiri ali celo pet
|et starejših tekmic uvrstile
V zgornjo polovico nastopajo-
čih, zato so obeti za toliko
večji.
1 Zato je povsem razmljiva
jodločitev za kandidaturo or-
ganizacije pokala prvakinj le-
ta 1993 ali 1994, ki je dozorela
ijtakorekoč tisti trenutek, ko je
bil opravljen še zadnji nastop,
v katerem je štafeta 4 x 400 me-
trov za skoraj pol sekunde po-
pravila državni mladinski re-
kord.
Brez dvoma je bila na prvem
srečanju najboljših klubov od-
govornost ogromna, a Celjan-
ke v Torinu niso podlegle hu-
demu bremenu. Še več, na šta-
dionu Ruffini so ob vseh peri-
petijah z nastanitvijo pokazale
največjo kvaliteto vrhunskih
tekmovalk, saj so popravile
osebne rekorde (Solarjeva celo
za pol minute), ali pa se jim
močno približale, kar je v veli-
ki meri tudi rezultat kvalitet-
nega strokovnega dela.
Do pravega izraza je prišlo
tudi  široko  zaledje.  Večina
tekmovalk prihaja z obrobja
Celja in vsaj v teh ozirih ni
zavisti ob odličnih rezultatih
športnikov iz drugih krajev.
Uspeh atletinj pa ima še eno,
nič manj posebno razsežnost:
v širših krogih se je znova sli-
šalo ime nemara zadnjega celj-
skega športnega simbola - Kla-
divar.
ŽELJKO ZULE
'fjaše državne prvakinje so bile
okrepljene z Jolando Steblov-
nik (Velenje), Romano Šega
(Ptuj), Ehiro Alibabič (IBL
Olimpija) in Ano Miloš (ZAK
'Ljubljana).
Sedme v Evropi (z leve): Katja Žnidaršič, Romana Šega, Sabina Voršnik, Mateja Bezjak, Tina
Robič, Ana Miloš, Tina Lenko, Anja Valant, Špela Šolar, Jolanda Steblovnik, Elizabeta Randje-
lovič, Miro Kocuvan (trener), dr. Rudi Čajevec (predsednik, stojijo), Tina Jurčak, Jerneja Ristič,
Tina Matul, Renata Pungaršek, Ana Knez, Elvira Alibabič, Zlatko Bezjak (trener, čepijo).
Klaričeve čistke,
Nič nimam proti kritičnosti
Željka Zuleta, ko poroča ali
piše o nogometu, NK Publi-
kum ali o meni. Temelj demo-
kracije, na katero se v svojem
članku »Klaričeve čistke?!«
z debelimi črkami sklicuje
Ž. Z., pa je vendarle resnica.
Te pa v omenjenem zapisu ni
ravno na pretek. Nanjo bi
»nekdanji novinar« Darko
Klarič (mimogrede - status no-
vinarja imam še vedno, razen
če je v zadnjem času 2. Z. do-
bil posebna pooblastila Dru-
štva novinarjev Slovenije,
s katerimi kar sam določa, kdo
je ali ni novinar) rad opozoril
v naslednjih vrsticah:
1. Ni res, da bi klub zapustil
Franci Ramšak. Še naprej je
član predsedstva. Želja, da ne
bi več opravljal dela sekretar-
ja v klubu, je bila njegova in jo
je najprej obraNTiavalo pred-
sedstvo, potem pa še izvršni
odbor kluba. Čistka?
2. Ni res, da vodstvo kluba
pritiska ne nekatere celjske
novinarje. Nasprotno! Pred-
sedstvo NK Publiktun Celje
meni, da je delo novinarjev do-
bro. Edina pripomba ne delo
novinarja Ž. Z. je bilo obžalo-
vanje, da v minulih devetih
mesecih ni našel niti ene poh-
valne besede za delo kluba ali
njegovega pokrovitelja.
3. Ni res, da sem odkrito na-
povedal, da bom k odstopu
prisilil predsednika Antona
Aškerca. Resnico o tem bi Ž. Z.
lahko hitro odkril, če bi snov
za svoje pisarije iskal tam, kjer
bi lahko dobil natančne po-
datke - npr. pri g. Aškercu na
zadnji tiskovTii konferenci ali
v pogovoru z mano ali pred-
stavniki kluba. Žal se tiskovne
konference ni udeležil.
4. Ni res, da klub postaja vse
bolj ljubljanski. V predsedstvo
smo v zadnjem času imenovali
dva nova člana, ki sta doma
v Celju oziroma Žalcu. O tem,
ali je za razvoj in napredova-
nje kluba to sploh pomembno,
pa z Ž. Z. nima smisla raz-
pravljati. V celjski nogometni
klub sem vložil preveč dela,
denarja in dobrega imena fir-
me »Publikum«, da bi bil os-
novni namen še kaj drugega
kot narediti dober klub. V tem
smislu me ne bi motilo niti če
bi bil klub mednarodni.
5. Ni res, da bo NK Publi-
kum s stadionom Skalna klet
upravljal naslednjih dvajset
let. Pogodba je sklenjena za 30
let.
Toraj bomo morali še kar
precej časa shajati drug z dru-
gim. Ogromno dela nas še ča-
ka, da bi v Celju narediU dober
nogometni klub. Počasi, a te-
meljito in v skladu z možnost-
mi bom ta cilj uresničeval, če
bi bila javnost o tem delu in
trudu pravilno obveščena, bi
bila pot do uspeha hitrejša in
lažja.
DARKO KLARIČ
KegljaškI jubilej
in prvenstveni
start
s prijateljskima dvobojema
moških in ženskih reprezen-
tanc Slovenije in Avstrije (na
sliki) so se začele prireditve ob
45-letnici kegljanja v Celju, ki
se je posebej v zadnjih dveh
desetletjih uvelja\ilo kot pa-
noga z največjim številom lo-
vorik.
Moška reprezentanca Slove-
nije je zmagala s 5382:5235
(Hribar 886, Ivačič 862. Ur-
bane 944, Benedik 848. Kirbiš
911, Steržaj 931), ženska pa
brez poškodovane Tanje Go-
bec, ki ne bo nared niti čez
teden dni na svetovnem poka-
lu v Szegedu, z 2531:2378 (Ur-
bane 400, Šeško 420, Tkalčič
407, Grobehiik 411, Kardinar
434, Petak 454).
Novo kegljaško pr\'enstvo se
bo začelo že v soboto, celjsko
območje pa bo povsem nena-
dejano zastopano tudi med
moškimi prvoligaši. Po razpa-
du zagorske ekipe Piramida je
med najboljše napredoval Ža-
lec, ki meri le na obstanek v li-
gi. V ženski konkurenci so tudi
ob spremenjenem točkovanju
edine favoritinje za naslov
kegljavke Ema, kar so tudi
brez državne prvakinje Biser-
ke Petak potrdile v Kranju
s prepričljivo zmago na turnir-
ju štirih najboljših slovenskih
ekip.
Plavalno slovo
Plavalca Jure Vračun (edini
letošnji državni pr\-ak v 50-
metrskem bazenu) in Gregor
Jurak sta zapustila \Tste celj-
skega Neptun- in bosta na-
slednje leto tekmovala za
Olimpijo.
Do nedelje finale SP
Danes se bo v vodah Šmar-
tinskega jezera začelo finale
sveto\-nega pokala v podvodni
orientaciji. Smartinsko jezero
je bilo pred štiruni leti prizo-
rišče finala EP. tokrat pa bo
zasedba še bolj kvalitetna. Re-
prezentanco Slovenije v glav-
nem sestavljajo tekmovalci iz
Ljubljane.
Nogometni remi
Minulo sredo sta se v prija-
teljski tekmi mlada reprezen-
tanca Slovenije in selekcija
avstrijske Koroške na Skalni
kleti pred tisočglavo množico
razšli brez golov. Za Slovenijo
sta igrala tudi Gregor Blatnik
(Pubhkum) in Emir Karič
(Rudar).
sp®rtni koledar
jtetrtek, 1,10.
Jadranle
Izola: državno prvenstvo
v razredu fun (do nedelje).
iPodvodna orientacija
i Smartinsko jezero: finale
I svetovnega pokala (do ne-
■idelje).
fetek, 2,10,
Rokomet
Velenje: Gorenje-Rudar
1(1. kolo SRL-moški, 19).
Hokej
■| Jesenice: Jesenice-Cinkama
kkolo SHL, 18).
Sobota, 3,10,
Judo
Celje: Ivo Reva II, Impol II,
Nova Gorica; Koper: Koper,
Ostrožno, Triglav (turnirja
2. kola II.SJL, 17).
Kegljanje
I Celje: Emo-Slovenj Gradec
kolo SKL-ženske, 13. 0).
Košarka
Velenje: Elektra-Unicom,
Ljubljana: Slovan-Comet (obe
}9), Škofije: M. Marcus-Roga-
ika (20); Celje: Inpos-Olimpija
W. (19.30), Kranj: Koki-a-Pol-
*la (4. kolo SKL-moški). Lo-
Itostrelstvo
Golte: 2.pr\'enstvo pripad-
nikov TO R Slovenije (od
^ ure).
Nogomet
Žalec: Hmezad-Slovenj
:fiadec, Radeče: Papirničar-
=>to]nci (6. kolo III. SNL-
'^hod); Šentjur: Šentjur-Svo-
?^da, Ljubno: Ljubno-Odred,
^feče: Zreče-Vransko, Krško:
CR Krško-Kovinar, Senovo:
Rudar-Svoboda (4. kolo MNZ
Celje, vse 15.30).
Odbojka
Celje: Abes Trade-Flaros
Bukarešta (prva tekma pred-
kola srednjeevropskega poka-
la; STŠ, 16.0).
Rokomet
Zagreb: Zagreb-Celje Pivo-
varna Laško (povratna tekma
l.kola pokala prvakov, 18);
Ljubljana:,Polje-Velenje, Izo-
la: Izola-Žalec (l.kolo SRL-
ženske, obe 19).
Nedelja, 4, tO,
Kegljanje
Ankraran: Adria-Emo
(2. kolo SKL-ženske, 12).
Nogomet
Velenje: Rudar-Steklar,
Maribor: Maribor-Publikum
(8. kolo SNL); Šmartno ob Pa-
ki: Era Šmartno-Prtmorje,
Prevalje: Korotan-Dravinja
(7. kolo II. SNL, vse 15).
Torek, 6,10,
Hokej
Ljubljana: Slavija-Cinkar-
na (3. kolo SHL, 18).
Sreda, 7.10.
Košarka
Rogaška Slatina: K. Afrodi-
ta-Slavija (povratna tekma
pokala Ronchetti za ženske,
19).
Nogomet
Celje: Publikum-Gorica,
Rogaška Slatina: Steklar-Slo-
van, Murska Sobota: Mura-
Rudar (9. kolo SNL, vse 15).
Rokomet
Slovenj Gradec: Nova opre-
ma-Celje Pivovarna Laško
(l.kolo SRL-moški. 19).
Dovolj ilo že niz
Najbolj zveneča okrepitev celjskih odbojkaric Barbara
Kislinger si od sobotne tekme pokala CEV ne obeta zmage
- Prost vstop
Celjske odbojkarice so se
v štirih letih od II. slovenske
lige prek bivše jugoslovanske
konkurence prebile na medna-
rodno sceno, na katero bodo
vstopile v soboto popoldne
v dvorani STŠ. Proti romun-
skemu zastopniku Flaros iz
Bukarešte bo vstop prost, naj-
več pričakovanj pa je seveda
uprtih v najpomembnejšo
okrepitev: nekdanjo jugoslo-
vansko reprezentantko Barba-
ro Kislinger.
»Romunke so popolna nez-
nanka, toda njihova odbojka
ima dolgoletno tradicijo in ne-
kaj odmevnih mednarodnih
uspehov. Večkrat sem igrala
proti njihovi reprezentanci,
vendar nikoli proti nobenemu
romunskemu klubu. Vselej so
igrale zelo kvalitetno in v Ce-
lje bo zanesljivo prišla dobra
ekipa,« meni 26-letna učitelji-
ca športne vzgoje iz Maribora,
ki je s Palomo osvojila dve ju-
goslovanski pr\'enstvi in se
uvrstila na finalni turnir po-
kala CEV.
Kakšen je potem cilj: zmaga
s 3:0?
Realno je zmaga že na prvi
tekmi nedosegljiva, toda to so
res samo ugibanja, ker Flarosa
nihče ne pozna. Velik uspeh bi
bil že osvojen niz, izpolnitev
cilja pa je v tem primeru od-
visna samo od naše igre. Vsa
obremenjevanja z evropskim
pokalom so odveč, veliko bolj
pomembno je domače pr\-en-
stvo.
Dve leti vas ni bilo na od-
bojkarskih igriščih. Zakaj?
Povsem prostovoljno se ni-
sem umaknila, a drugače sko-
raj ni šlo. Želela sem v tujino,
zveza pa je ob upoštevanju
moje starosti in več kot stotih
reprezentančnih nastopov
zahtevala visoko odškodnino.
Tudi klub je postavil maksi-
malne zahteve in dmgače se
vsa zadeva ni mogla končati.
Vaš prihod v Celje je potem
presenečenje. Vsaj glede od-
škodnine?
Ne. Po dveletnem neigranju
sploh nista bili potrebni izpis-
nica in soglasje kluba. S pre-
stopom torej ni bilo nobenih
zadreg. V stikih sem bila z ve-
čimi klubi, na koncu pa sem se
tudi zaradi dolgoletnega poz-
nanstva s trenerjem Sandijem
Ritlopom in Polono Pihler od-
ločila za Abes Trade in ni mi
žal. V hipu sem se ujela s pun-
cami.
Tri leta ste bili najboljša po-
dajalka v Jugoslaviji. Kaj je
ostalo od tega slovesa?
Upam, da čimveč. Veliko ni-
sem pozabila, a mi manjkajo
treningi in tekme. Zato tudi na
začetku sezone ne bom v vr-
hunski formi, v drugem delu
pr\-enstva pa bo že drugače.
Povsem neakti\'na pa tudi ni-
sem bila. Z drugo letošnjo
okrepitvijo Nevenko Merhar
ter Mojco Voh sem za ekipo
Gerbera Trade igrala v poletni
ligi odbojke na plaži in osvoji-
le smo naslov.
Pred \Tati je tudi domače
pr\-enstvo. Kje bo Abes Trade?
Lani so bile Celjanke tretje,
letos ni Palome in v rednem
ligaškem delu bi torej morale
biti najmanj druge. Bled je
z odhodom Kraigherjeve veli-
ko izgubil, Koper so moje soi-
gralke že lani premagale. Ko
se nam bo priključila še Ema
Adžovič. ki v soboto najbrž še
ne bo igrala, bomo še močnejše
in nova uvrstitev v evropski
pokal se nam ne bi smela iz-
muzniti.
Št. 39 - 1. oktober 1992
14
Radijska tekmovalna mrzlica je tu
Tretji festival radijskih postaj bo v Slovenj Grailcu otJ 22. tlo 2U. oktobra
Tudi celjski radijci smo že začeli
odštevati dneve, ki nas še ločijo od
letošnjega, tretjega festivala radij-
skih postaj Slovenije. Lani so ga
v Moravskih toplicah vzorno pri-
pravili kolegi iz Murske Sobote, le-
tos pa so za svoj jubilej hoteli ugriz-
niti v organizacijsko festivalsko ja-
bolko kolegi iz Koroškega radia
Slovenj Gradec.
Tretji festival radijskih postaj bo
tako v Slovenj Gradcu od 22. do
24. oktobra 1992. Ta teden pa je že
tudi tekmovalni teden za dve radij-
ski novinarski zvrsti in sicer za
osrednjo informativno oddajo (v
našem primeru za kroniko ob 17.00)
in za komentar, ki je uvrščen v takš-
ni informativni oddaji. Tik pred za-
četkom tekmovanja bodo posebej
izžrebali dan, iz katerega bo infor-
mativna oddaja določena za tekmo-
vanje.
Celjski radijci smo se prijavili za
vse tekmovalne zvrsti. Poleg že
omenjenih, se bomo pomerili še
v zvrsteh - glasbene oddaje, kon-
taktne oddaje, radijske reportaže,
ekonomsko-propagandni spoti in
samoreklamni ali image spoti.
Na prvem festivalu, v Trbovljah
pred tremi leti, nismo sodelovali, na
drugem lani v Moravcih smo se kar
dobro odrezali, saj smo v skupni
razvrstitvi zasedli tretje mesto med
lokalnimi in regionalnimi radijski-
mi postajami v Sloveniji - pr\d so
bili drugič zapored Mureki kot ra-
dijce iz Murske Sobote imenujemo
— medtem ko so se med Mureke in
nas postavili lani Korošci.
In, da se še enkrat spomnimo:
branimo prvo mesto med glasbeni-
mi oddajami (avtorica Nataša Ger-
keš) in tretje mesto med EPP spoti
(skupina avtorjev in izvajalcev za
spot Čaj). Ampak, saj veste, važno
je sodelovati...      MITJA UMNIK
Evropski pokali
na RC
Sobotni večerni program Rc
bo znova v znamenju šport^
ter novih nastopov celjskih
športnikov v evropskih poka.
lih. Naši reporterji bodo na ro,
kometni tekmi Zagreb-Celje
Pivovarna Laško, odbojkarski
tekmi Abes Trade-Flaros in fi,
nalu svetovnega pokala v pod-
vodni orientaciji. Javljanja
smo zagotovili tudi z dveh pr.
venstvenih derbijev: hokejske-
ga Jesenice-Cinkarna in ko.
šarkarskega Slovan-Comet
sproti pa bomo spremljali
nekatere nastope športnikov
s širšega celjskega območja
Naravnajte torej sprejemnik«
na naše frekvence in uživaj t(
v sobotnem športnem večen
od 19.30 dalje.
Dušan Uršič in
avtobusi
Lestvica 3-3-3 Dušana Urši-
ča in Saške Einsiedler je mi-
nuli torek ob običajni uri
(11.05) manjkala v sporedu
Radia Celje. Razlog - sprevod-
nik na avtobusni progi Ljub-
Ijana-Celje je trak pozabil od-
ložiti v prometni pisarni Izlet-
nika.
Duško ne bi bil Uršič, če n
bi namesto v jok skočil kar »i
živo« v pogovor z dopoldanske
napovedovalko Betko Šuhel
Traku seveda nista našla, sa
se je veselo vozil proti MaribO'
ru, sta pa zato poslušalcem po.
jasnila nevsakdanjo zgodbice
in mimogrede obdelala še fri.
zuro našega glasbenega ured
nika Staneta. In vse to kar pc
telefonu.
Pozor, tukaj OKC!
stane Veniger je pr\'i mož Operativno - komu-
nikacijskega centra celjske Uprave za notranje
zadeve. On je ponavadi tisti, ki ga naši poslušalci
zelo dobro poznajo, saj jim vsako jutro postreže
s podatki o tem, kaj so v zadnjih 24 urah v svoje
beležnice in službena poročila zapisali policisti.
To pa je tema, ki vedno pritegne zanimanje.
Odkar je Stane postal policijski »spokesman,«
prihaja v službo pol ure prej. Pregledati mora vsa
poročila in sestaviti svoj radijski prispevek. »Ob-
veznost je precejšnja,« pravi Stane Veniger, »ven-
dar se mi zdi takšen način poročanja kar zanimiv
in učinkovit, saj kaže na vse večjo odprtost polici-
je javnosti, za kar se tudi trudimo.«
Sicer ob službi in študiju (Stane Veniger kon-
čuje Fakulteto za organizacijske vede) ostane bolj
malo časa. Nekaj ga posveti pticam, nekaj šport-
nemu streljanju in tako je njegov dan skorajda
prekratek.
Kako pa so domači sprejeli Stanetovo radijsko
vlogo, nas je zanimalo?
»Ah, kar dobro,« reče Stane med smehom. »Si-
cer so se pa hitro navadili na moj glas po radiu.«
MEDNARODNO TRGOVSKO
PODJETJE
VABI K SODELOVANJU:
1. POSLOVNO SEKRETARKO Z znanjem
nemškega jezika, strojepisja in osnov
računalniškega poslovanja.
2. RAČUNOVODJO za samostojno izvajanje
finančno računovodskih opravil v manjšem
podjetju.
3. KOMERCIALISTA za izvajanje samostojnih
nalog trženja in operativnih nalog ZT
poslovanja, z znanjem angleškega ali
nemškega jezika.
4. Samostojno, nevezano žensko, lahko
izobražena upokojenka za opravljanje
gospodinjskih opravil in vzgojo 3-letne
deklice. Nudimo kompletno oskrbo
z bivanjem, v Brežicah.
Za vsa razpisana delovna mesta nudimo odlične pogoje
dela, stimulativno nagrajevanje po doseženih rezultatih
dela.
Pisne prijave z življenjepisom in opisom dosedanjih
delovnih izkušenj pošljite na naslov uredništva NT pod
oznako »IZZIV« do 10. oktobra ^^^^__
Št. 39 - 1. Oktober 1992
15
OOifEVI
zeleni Jarh in
ruske
»umetnice«
Kakorkoli, politični tekmeci
jjied zelenimi in politični na-
jprotniki zelenih, ne izbirajo
jredstev, tudi takšnih ne, da se
jvojega tekmeca (nasprotnika)
znebijo preprosto s političnim
udarom ali celo s strelom iz
lovske puške, če ni izgledov za
^mago z demokratičnimi me-
hanizmi in metodami na osno-
vi vsebin in delavnih (javnih)
učinkov. Obstajajo pa še drugi
načini, kot na primer sledeči.
Novinar Brane Piano, živeč
v Celju, s skrajno ostudno se-
stavljenim konstruktom - se-
stavkom v vročih temah v No-
vem tedniku 14.9.92, nepo-
sredno,  necivilizacijsko  ruši
tnene politika kot ideološko
- zeleno opredeljeno osebnost.
Takšno nizkotno in nizko poli-
tično ravnanje in za nekatere
nekritično razmišljajoče bral-
ce sestavljen članek priča, da
se je B. P. spustil na raven ce-
nenih  civilizacijskih  pohab-
ljencev, prizadetih vsled poru-
Išenega ekološkega ravnotežja
med ljudmi samimi in med
'ljudmi in naravrmii zakoni-
jtostmi. Novinar B. P. je napra-
jvil že s tem grobo napako, ker
j me ne imenuje več za predsed-
Inika lO ZC, čeprav dobro ve,
Ida sem to še vedno, in v bistvu
v članku potrjuje legitimnost
'kriminalnih dejanj prevratni-
' kov - tistih, ki me ovajajo jav-
nemu tožilstvu za dejanja, ki
bi se lahko dogodila, če bi
.. .čebula...
Očitno     novinarski     lobi
•NT&RC  podpira konstrukte
novinarja B. P., kaj bi se zgo-
dilo, če bi bili izpolnjeni ti ali
oni pogoji ... in to z jasnim
namenom, da se v Celju in
v slovenskem prostoru zatre
'J kali alternativa zelene kul-
turne scene tudi na umetni-
škem nivoju, podobno kot bi
marsikateri, politično sicer
neopredeljeni ali pa zagret
strankarski član - nas zelene
namreč - rad izbrisal s politič-
nega zemljevida Celja. To se je
z dobrimi zvezami in članki
v NT&RC trudil še marsikdo
drug. Žal pa narava prehitro
odmira, da se ne bi krog sim-
patizerjev zelenih še naprej ši-
ril v korist preživetja vseh nas
(ne pa zelenih).
Ideja za uresničitev projekta
Zeleni kabare je stara že vsaj
5 let, saj že moja prva učitelji-
ca zabavnega plesa umetnica
Jasna Knez iz ljubljane na ba-
letni šoli v letu 1968 lahko po-
trdi moja prizadevanja na po-
dročju izraznega plesa, kasne-
je Neja Kos v jazz šolah in
plesni skupini Cabare, ki sem
jo vodil v Mladinskem klubu
v Celju, na šolah, kjer sem re-
žiral ekološki plesni projekt
, ekološke kvize in podobno.
Žal pa tako, kot že na tisoče
drugih ekološko - zelenih
predlogov, tudi moja zgodba
Zeleni bioritem ni našla luči
uprizoritve ne pri igralcu di-
rektorju Alujeviču, koreografu
Iko Otrinu iz Maribora, Igorju
Jelenu, Kazini, bivši republi-
ški konferenci ZSMS itd.
Teme zelenih Celja niso ni-
koli v uredniški politiki
NT&RC našle ustreznega pro-
stora v resnih gospodarskih ali
drugih rubrikah, kljub resnim
prispevkom (izjema je rubrika
pisma bralcev), temveč so se
vsebine prispevkov spremenile
v avtorizirane članke drugih
organizacij, ki imajo vplivnej-
ši (Č, SIT) rating pri eksistenci
NT&RC ali pa ali pa druge
zveze: poznanstvo, simpatije,
pa tudi ljubezni (hvalabogu).
In kaj prinašam novega iz
3,5 milijonskega Kijeva, ki
sem ga obiskal avgusta 1992 in
ki leži le 90 kilometrov od Čer-
nobila? Tragične novice priza-
detega prebivalstva, ki še na-
prej degenerira in umira za
posledicami černobilske kata-
strofe in živi še naprej v živ-
Tiensko nevarnem Kijevu, kjer
je akumulirano ionizirajoče
sevanje.
Zgodba 25-letnega fotogra-
fa s kijevskega trga govori, ka-
ko že dve leti živi ločeno od
svoje družine in mi s solzami
v očeh pripoveduje, da je svoje
otroke in ženo izselil v 800 km
oddaljen kraj, da ne bi bili več
izpostavljeni nevarnemu seva-
nju tako kot on, ki na kijev-
skem pobranem granitnem
tlaku dela za komaj dostojno
preživetje svoje odseljene dru-
žine in čaka na vizo za izseli-
tev. Oblast pa vešče vse vidne
zunanje prizadete odvaža v ti-
soč kilometrov oddaljene sa-
natorije zdraviti ali umreti.
Informacijski stolp sredi Kije-
va pa kaže dan in noč tempe-
raturo zraka, datum in uro iz-
tekajočega stoletja v Ukrajini,
tako kot pred černobilsko ka-
tastrofo ..., večdesetkratno
prekoračitev radioaktivnega
sevanja pa nikoli ne bo...
Če predsednik stranke SDP
Ciril Ribičič, kot predsednik
žirije za izbor Miss Celja, in
obrtnik Smole sodelujeta pri
izbiri najmikavnejše ženske
(mladoletnice), potem je to
spektakel, kjer novinar Brane
Piano in njemu podobni, ne bo
sestavil nobenega pisnega
konstrukta za NT&RC, kaj bi
(rad) in kaj bi lahko moška,
g. Ribičič in g. Smole storila
s poželjivo lepoto prisotnih
tekmovalk, kot člana ocenje-
valne žirije slave željnih mi-
šicki pa zelo verjetno ne bi
nikoli prišle na podoben izbor,
če bi dobile za nagrado 1 liter
čistega zraka ali vode ali lahko
nastopale v zelenem kabareju.
O ukrajinskih umetniških
plesalkah, ki pa šele bodo pri-
šle v Celje, zato da bodo z last-
nimi sredstvi, pridobljenimi
s pedagoškim delom in dance-
showi zaslužile in samofinan-
cirale predstavo v mjuziklu
zgodbe Zeleni bioritem avtor-
ja in režiserja te zgodbe (Jožef
Jarh) in jo predstavile, če se le
da, vsaj minimalno slovenske-
mu občinstvu, pa se že pojavi
nek novinar — mrhovinar, ki
z očitnim namenom javno
osramotiti moškega v naju-
spešnejših 40 letih in ki mu je
umetniški ples ljubiteljski bo-
bi, kot potencialnega zvodnika
umetnic, ki živijo trenutno
nekje v 1800 km oddaljenem
Kijevu — abotno, gospoda moja.
Da pa Zeleni Slovenije so-
delujemo tudi z osnovnimi in
srednjimi šolami z namenom
zelene vzgoje, pa ni nobena
skrivnost, razen seveda ta, da
se nekateri člani ZS ne morejo
pokazati z lastnino niti enih
vrat v garsonjeri, da nimajo
umetniške žilice, da nimajo
dovolj idej ne dovolj energije,
predvsem pa imajo veliko ne-
voščljivost, pa bo že držalo.
Držite lopova, kriči tolovaj...
Tožilec pa: takšne falote pa
sam pojej... Lov na čarovnice
je odprt, drage moje volil-
ke(ci).
JOŽE JARH,
Celje
Uredništvo:
Pismo gospoda Jarha objav-
ljamo kljub temu, da v njem
v ničemer ne dopolnjuje ali
spreminja dejstev iz članka
Zeleni Jarh in ruske »umetni-
ce« iz prejšnje številke Novega
tednika. Ob tem naj pojasni-
mo, da je naš zunanji sodela-
vec Brane Piano v omenjenem
članku le navedel nekaj ob-
tožb na račun Jožefa Jarha, ki
so jih sestavili njegovi stran-
karski kolegi in so zapisane
v ovadbi celjskemu tožilstvu
in v nekaterih gradivih Zele-
nih Celja. V kolikor želi Jarh
te trditve demantirati le tako,
da žali novinarja Piana in
uredništvo Novega tednika,
z njim tudi ne bomo polemizi-
rali. Vsekakor pa uredništvo
v celoti stoji za izredno profe-
sionalno sestavljenim prispev-
kom Braneta Piana. Bralci naj
si sodbo o moralnem liku go-
spoda Jarha ustvarijo sami.
Tudi s pomočjo obljubljenega
nadaljevanja pisanja o razpr-
tijah med Zelenimi Celja, ki ga
bodo našli v današnjem No-
vem tedniku.
Odprto pismo
Svobodnemu
sindikatu
žeiezarne Štore
v NT, 24.9.92, je v pismih
bralcev pismo g. Klanjška, ki
je sicer namenjeno predsedni-
ku sindikata, vendar je v njem
vrsta neresnic in zlonamernih
namigovanj o Železarni Štore
in njenem vodilnem kadru.
G. Klanjšek je zaposlen kot
delovodja v Jeklu, zato se po-
stavlja vprašanje lojalnosti in
primernosti glede splošnega
znanja in razgledanosti takš-
nega človeka na vodstvenem
delovnem mestu.
O tem bo moral presoditi di-
rektor Jekla, ki mu je vodstvo
Železarne predlagalo razgovor
z imenovanim o navedbah
v časopisu.
Pisec pisma je navedel na-
slednje trditve, ki so lahko zlo-
namerne ali pa rezultat neraz-
gledanosti in neizobraženosti:
1. Plača se izračunava po
Petrletovem zakonu (?) po ka-
terem ostaja masa enaka, ne
glede na število zaposlenih.
V resnici se plače izračima-
vajo po zakonu o zajamčenih
osebnih dohodkih, ki dovolju-
jejo dvig povprečne plače za
90 odstotkov rasti življenjskih
stroškov ter omejuje maso na
zmnožek delavcev iz ur ter do-
voljene povprečne plače. Pra-
vilnost izračuna kontrolira
SDK.
Kljub maksimalno možne-
mu dvigovanju plač po zako-
nu, sta bila po posebnem do-
voljenju Ministrstva za delo
v letošnjem letu zaradi že prej
nizkega nivoja plač še dva
izredna dviga: za 39 odstotkov
in 12 odstotkov. Tako znaša
dvig povprečne plače januar
- avgust 1992 102 odstotka, za-
radi zmanjšanja števila zapo-
slenih pa se je masa povečala
le za 83 odstotkov, kar je,
v primerjavi z dvigom cen na-
ših izdelkov v enakem obdobju
za 55 odstotkov, še vedno
obremenjujoče.
2. Plače so se zaradi kolek-
tivne pogodbe zmanjšale.
Plače so bile zaradi težav
v poslovanju Železarne omeje-
vane že pred uveljavitvijo
Splošne in Panožne kolektivne
pogodbe. Kolektivna pogodba
je nivo plač postavila nerealno
visoko (o čemer je danes veliko
slišati), ker pa zakonodaja ni
dovoljevala takšnega dviga, je
sindikat uveljavil določilo, da
se razhka med kolektivno po-
godbo in izplačanimi plačami
evidentira in se obravnava kot
»voucher« za posameznega de-
lavca v primeru lastninjenja.
Rast plač po kolektivni po-
godbi in po zakonu se razliku-
je, zato se je razlika s prvotnih
17 odstotkov v začetku leta 91
povečala na 30 odstotkov v av-
gustu 92.
3. Razmišljanje, da bo delni-
ce slabo prodal.
Delnice, o katerih govori, so
še »golob na strehi«. Železarna
je po pogodbi iz leta 1991 v la-
sti države. Glede na določilo
kolektivne pogodbe o evidenci
razlik se je šele v zadnjem ob-
dobju (zadnji sanacijski pro-
gram), ob posredovanju vod-
stva Železarne, oblikovalo na-
čelo, da se evidentirana razli-
ka vključi v lastninjenje kot
kapitalizacija obveznosti do
upnikov. Razlike do kolektiv-
ne pogodbe znašajo okrog
7 odstotkov knjižne vrednosti
podjetja.
Motiv delavskega delničar-
stva ni v poceni razprodaji
prejetih delnic, ampak v pove-
čani skrbi in odgovornosti za
lastništvo ter boljšem delu.
Razmišljanje našega delavca
pa kaže na njegov žaljiv in ne-
lojalen odnos do podjetja, saj
bi ga ob prvi priliki prodal za
borih 10 odstotkov vrednosti.
Posebej je zaskrbljujoče, ker
gre za vodstvenega delavca, ki
bi moral biti enakovredno
vključen v skupne napore za
ohranitev železarstva
v Štorah.
4. Nelegitimno vodstvo, ne-
zaslužene plače.
Vodstvo Železarne je imeno-
vano na Upravnih odborih po-
djetij, ki so legitimni organi
lastnika. Države Slovenije. Po
sklepu Upravnih odborov so
z člani vodstva sklenjene po-
godbe, v katerih se poleg dolo-
čila o plači opredeljujejo pred-
vsem pooblastila, odgovorno-
sti in konkurenčna klavzula.
O delu vodstva preko svojih
organov odloča lastnik, v pri-
meru solastništva delavcev pa
bodo imeli svojo besedo tudi
tisti delavci, ki bodo zaradi
zaupanja v svoje podjetje in
svoje delo delnice obdržali. Po
načinu razmišljanja verjetno
mednje ne bo sodil g. Klanjšek.
poslovni sekretar:
GORAZD TRATNIK
Ni bil poiitični
umor!
G. Milan Dobnik je v svojem
pismu, ki je izšlo v Novem ted-
niku dne 10. septembra, tako
lepo in na poljuden način po-
jasnil, da je bila tragična smrt
Ivana Krambergerja politični
umor, da bi to lahko dojel celo
g.Vlado Šlamberger. Pa ni!
Najbrž zaradi senc, ki so na
sončni strani Alp vse daljše,
vse bolj mračne in vedno bolj
hladne. Česar g. Vlado Šlam-
berger ne more ali noče razu-
meti in kar mu ni všeč, tega
pač ni.
G. Vlada Šlambergerja mo-
ram še bolj razočarati. Ne sa-
mo, da je bila smrt Ivana
Krambergerja politični uboj,
tudi sodni postopek, v katerem
je bil njegov domnevni morilec
Peter Rotar spoznan za krive-
ga in obsojen, je bil pravi poli-
tični sodni proces. V marsičem
je namreč spominjal na poli-
tične procese iz novejše zgodo-
vine. Naštel bom nekaj razlo-
gov za tako trditev.
Obetal se je sodni proces de-
setletja. Predsednik sodnega
senata pa je že pred pričetkom
glavne obravnave napovedal,
kdaj bo zaključen in tako se je
tudi zgodilo. Vsiljeval se je
vtis, da je bilo treba glavno
obravnavo čimprej zaključiti
in za vsako ceno najti morilca,
četudi na račun iskanja mate-
rialne resnice. Sodišče je po
vrsti zavračalo dokazne pred-
loge obrambe in izvajalo pred-
vsem le dokaze, ki jih je pred-
lagalo tožilstvo in ponudile ra-
zlične službe notranjega mini-
strstva. Ni se mogoče otresti
občutka, da je bil dokazni po-
stopek voden površno na ško-
do obtoženca. Sodišče je hkra-
ti po eni strani pripisovalo
preveč pozornosti priznanju
obdolženca, po drugi strani pa
podcenjevalo vrednost mnogih
dokaznih predlogov, ki so mu
bili v prid. Predvsem pa je pre-
zrlo, da so za tak postopek
lahko odločilne \udi banalne
in navidez nepomembne ma-
lenkosti. Socialni status Petra
Rotarja, na katerem je temljila
tudi obtožnica, je bil sploh
skoraj osrednja tema sojenja,
kot da so neizobraženost, za-
grenjenost, podpovprečna in-
teligenca in alkoholizem že za-
dosten dokaz za z ničemer izz-
van obračun s puško. Glede na
zapletenost in odmevnost ka-
zenskega postopka bi moral
imeti obtoženec tudi kvalitet-
nejšo obrambo. Vsekakor bi ga
moral braniti bolj odločen, iz-
kušen in pronicljiv odvetnik,
če ne celo dva ali več branil-
cev, ki bi lahko strokovno,
enakovredno ter avtoritativno
sledili dokaznemu postopku.
Ne vem zakaj, vendar imam
občutek, da je bil še ta imeno-
van po uradni dolžnosti. Ko
smo že pri obrambi, je še pose-
bej pomembno to, da so obto-
žencu priskrbeli odvetnika, ko
ga je že primerno »obdelala«
policija, kar pa je sploh v na-
sprotju z zakonom. Simpto-
matično je tudi, da je glavno
obravnavo vodil kar sam pred-
sednik sodišča. Ne samo, da
predsedniki sodišč nejvečkrat
niso tudi najboljši sodniki na
posameznih sodiščih, ker so
imeli v preteklosti politični
kriteriji prednost pred stro-
kovnimi, pa je predsednik ta-
ko velikega sodišča oseba, ki
ima čez glavo dela pri organi-
ziranju in vodenju sodišča, da
se težko odtegne svojim vsak-
danjim nalogam za najmanj
štirinajst dni do treh tednov,
kolikor je potrebno za študij
take zapletene zadeve, vodenje
glavne obravnave in za izrek
ter za sestavo sodbe. Ni čudno,
da ob sorazmerno nizki kazni,
na katero je bil obsojen, ljudje
ugibajo, da še sodišče ni bilo
prepričano, da je Peter Rotar
pravi morilec predsedniškega
kandidata Ivana Kramber-
gerja.
Slovensko pravosodje in
pravna država sta torej na tež-
ki preizkušnji, mogoče celo na
eni izmed najtežjih v zadnjih
letih, pa naj g. Vlado Šlamber-
ger s tem soglaša ali pa ne.
MIRO GRADIČ,
Celje
Kiaričeve čistite
- H.
Darko Klarič je že od usta-
novitve naprej direktor Studia
Publikum, »oblikovanje tržnih
komunikacij in stiki z mediji,
d.o.o., nudi, organizira, posre-
duje in izvaja storitve na po-
dročju ekonomske propagan-
de. Organiziramo in izvajamo
produkcijo radijskih in televi-
zijskih propagandnih sporočil
(brane in režirane radijske re-
klame, TV spoti, telopi in
zvočni diapozitivi) ter obliku-
jemo propagandna sporočila
za tiskane medije.« (Predstavi-
tev glavnih dejavnosti Studia
Publikum, 14.01.92).
Z novinarskim kodeksom
Društva novinarjev Slovenije
je med drugim nezdružljivo
akviziterstvo in od pravih no-
vinarjev vsakdo pričakuje za-,
vezanost h kodeksu. Morda za
izjeme (predvsem tiste, ki za
objavo redko pripravijo kak-
šen prispevek) to določilo ko-
deksa ne velja, ali pa ima D. K.
svoje interpretacijo akviziter-
stva in novinarstva.
Predsedstvo kluba sestav-
ljajo: predsednik društva, dva
predstavnika pokrovitelja, vo-
dja strokovnega tima in sekre-
tar društva. Franci Ramšak ni
več sekretar kluba, kako je po-
tem član predsedstva?
Na seji 8.9.92 »je predsed-
stvo sklenilo, da Vas zaprosi,
da za spremljanje tekmovalne
in drugih dejavnosti NK Pu-
blikum določite drugega poro-
čevalca, ker na podlagi nave-
denega sodimo, da g. Željko
Zule ne more novinarsko
ustrezno spremljati naših pri-
zadevanj in delovanje kluba.«
(Dopis, datiranim z 10.9.92,
naslovljeni na odgovorna
urednika Novega tednika in
Radia Celje). Vodstvo kluba
torej ne pritiska na celjske no-
vinarje.
D. K. mi je 15.9.92 v resta-
vraciji Vegas med dopoldan-
skim dveumim pogovorom
večkrat jasno povedal, da bo
predsednika Antona Aškerca
prisilil k odstopu. Tiskovne
konference pa se nisem udele-
žil iz preprostega razloga: ni-
sem bil vabljen.
Podatek o najemni pogodbi
za stadion Skalna klet so po-
sredovali na Športni zvezi Ce-
lje, ki je doslej upravljala z ob-
jektom. Z mano nekaterih
stvari nima smisla razpravlja-
ti. Potem si bom tudi sam do-
volil podobno stvar in ne bom
rapravljal o dobrem imenu fir-
me Publikum.
ŽELJKO ZULE
OPRAVIČILO
Vljudno se opravičujemo
stranki K. M. za moralno ško-
do, ki smo jo nenamenoma
povzročili z opozorilnim sig-
nalom neplačila, v soboto 26.
9. 1992 v naši Blagovnici Po-
trošnik Nova vas - tekstilni
oddelek.
Stranki se zahvaljujemo, da
odstopa od nadaljnjega po-
stopka.
TRGOVSKO PODJETJE
»POTROŠNIK« CELJE
Z NT&RC brezplačno
v Gardaland
Tisti, ki ste napisali, da imajo v Gardalandu pravo kav-
bojsko mesto, kjer posedajo revolveraši, kjer se lahko
slikamo z Indijanci in pijemo v kavbojskem baru, ste imeli
popolnoma prav. Izmed teh smo tudi izžrebali tri nove
potnike NT&RC.
Zadnjo soboto pa smo v oddaji Teen val Radia Celje razdeli-
li še dodatnih 10 nagrad Top shopa iz Žalca (kupone ste oddali
na obrtnem sejmu) ter 10 nagrad za Gardaland papirnice
Gracer. Nova papirnica GRACER je poleg tega prispevala še
20 tolažilnih paketov ter specialno nagrado - potovanje v Dis-
neyland v Francijo. Obeta se nam torej zanimivo druženje
v mestu zabave 10. in 17. oktobra.
Poglejmo nagrajence: NT&RC je povabil v Gardaland:
Franja PINTARICA, Škalce 20, Slovenske Konjice; Mojco
PAULIČ, C. na Pečovje 2, Štore in Lidijo ZUPANC, Kersnikova
8, Celje.
Potovanja v Gardaland s kuponi in nakupi iz Top shopa
v Žalcu so si prislužili: Slavko CERNIČ, Boštjan GODNIK,
Slavko KOROŠEC, Davor HAMPOVCAN, Bernarda FRECE,
Boštjan LEBEN, Urška ZDOVC, Maja JAZBINŠEK, Anja
VREČKO in Valči MOHORKO.
Potovanja v Gardaland s kuponi in nakupi v papirnici Gracer
v Celju so si prislužili: Mihec BINCL, Petra MLJAČ-GIACO-
MELLI, Klavdija RUDOLF, Jože GORŠEK, Tanja KOŠTRIC,
Eva PRODAN, Ljubica PODERGAJS, Slavica MAKSIČ,
Milena ILIČ in Luka KMECL.
Potovanje v Disneyland papirnice Gracer prejme Miha
ČMER iz Okrogarjeve 3 v Celju.
Tolažilne pakete papirnice Gracer pa prejmejo: Marjetka
KORES, Lucija KOLAR, Janja OŽIR, Tomaž BASLE, Katarina
SJEKLOČA, Dejan BERŽAN, Petrina LORNA, Simon ŠAR-
LAH, Gregor RITENŠEK, Gabi SENICA, Andrej CIMERLAJT,
Marko ŠVENT, Boža PREVOLNIK, Stana ČULIBIK, Petra
GRAJŽL, Mateja ŠKORNIK, Pavla ARTNIK, Danijel TRBOJE-
VIČ, Jože GRABAR in Urška KUŽNER.
kupon NT&RC v Gardaland
Vprašanje: Gardaland leži ob:
a) Gardskem jezeru v Italiji
b) Lido di Garda v Franciji
Ime in priimek:____
Naslov:___
Starost:
Št. 39 - 1. oktober 1992
Hrlbolazcem vedno
odškrnjena vrata_
Na obisku pri PlesnIkovI JercI, ki ne mara, ila se predaleč vidi
Le kdo, ki je že bil v Logarski dolini,
ne pozna Plesnikove Jerce, ki stanuje
v idilični hiši, s pisano pobarvanimi
stebriči pred njo, sredi travnika, kjer
se stiska gruča hiš? Jerco še posebej
dobro poznajo alpinisti in gorski reše-
valci, ki imajo pri Plesnikovih kar
štab. Pri Jerci se ustavijo, da povedo
kam gredo, da popijejo čaj, skuhan iz
cvetja, ki ga nabira sama, ona je tista,
ki v primeru nesreč pokliče reševalce,
in k Plesnikovim prinesejo ranjene in
mrtve, ki jih vzame gora.
Tako je že, odkar pomni. Že od otro-
štva. Zato tudi smrt, pa naj bo še tako
boleča, jemlje kot del narave, kot del,
ki sodi k življenju in ki na koncu čaka
vsakogar. Ja, kar nekaj jih je že bilo, ki
jih je imela rada, pa so jih vzele gore.
A vedno prihajajo novi. Morda sprva
plašno, nato pa, ko se privadijo, in
podležejo Jerčinemu prijaznemu spre-
jemu, vedremu nasmehu in topli kuhi-
nji, v kateri je vedno dovolj vročega
čaja za naključnega popotnika, se vra-
čajo. In potem igrajo, včasih, karte
pozno v noč. Tarokirajo. Tudi do dveh,
treh zjutraj. Ob polnoči kaj pomalica-
jo, nato igrajo dalje. Ali kramljajo in
obujajo spomine. Ali pa se šalijo.
V kuhinji, ki je tipično kmečka, pri-
jazna, je drugače le to, da je na okenski
polici CB postaja, s pomočjo katere se
lahko pogovarja z oskrbniki nekaterih
koč, na stenah in na televizorju pa so
eksotični spominki, ki so ji jih poklo-
nili »njeni« fantje, alpinisti, ki so se
udeleževali alpinističnih odprav na
tujem. Tudi razglednic ima na kupe.
Kdo bi vedel, od kod vse so.
Ena od treh družin iz
Logarske doiine
Plesnikovi so še danes pomembna
družina v Logarski dolini. Pred drugo
svetovno vojno so imeli veliko kmetijo
in hotel. Imeli so 626 hektarov zemlje,
od tega veliko gozdov in, zaradi skal,
nerodovitne zemlje. Hotel se je košatil
, sredi travnika, gostje pa so prihajali iz
vseh koncev Slovenije. Cestna poveza-
va je bila slaba, redni avtobusni zvezi
pa sta bili iz Celja in Ljubljane.
Alpinizem in planinarjenje sta bila
takrat že kar dobro zakoreninjena.
Jerčin stric je bil gorski reševalec,
markiral je poti in vodil tiste, ki so
imeli denar in so lahko naročili vodni-
ke. Takrat je že plezal znani alpinist
Franček Herle, pa tudi drugi. Ze ta-
krat so se navadno oglašali pri Plesni-
kovih. »Če je bila kakšna nesreča, so
šli naši fantje in stric na pomoč. Pone-
srečenca ali mrtvega so pripeljali do
nas,« pripoveduje danes.
Potem so Plesnikovo domačijo uni-
čili ognjeni zublji med drugo svetovno
vojno. Nemci so hiše požgali, Plesni-
kove izgnali v Nemčijo, Jerca je šla
k partizanom. Lahko je videla, kako se
je sukljal dim iz požgane domačije. Po
vojni je leto dni dvanajst Plesnikovih
stanovalo še z dvanajstimi graničarji
v graničarski karavli, v treh sobah.
Potem so se ponovno naselili v Logar-
ski dolini. Jerca pravi, da pri njih v go-
ste dolgo niso sprejemali nemških tu-
ristov. Kasneje so se omečili in jih
sprejeli, zavedajoč se, da mlajša gene-
racija ni zakrivila vojne in da vseh ne
gre tlačiti v isto malho.
Logarska dolina je bila po mnenju
Jerce Plesnik po drugi svetovni vojni
precej prepuščena sami sebi. Novogra-
denj je bilo malo in še posebej letos, ko
je bilo obiskovalcev zelo veliko, se je
pokazalo, da premore dolina premalo
prenočišč. Težave imajo tudi z elektri-
ko in telefonom. Ob vsaki močnejši
nevihti, še posebej pa pozimi, veliko-
krat zmanjka električne energije, tele-
fonske zveze so pretrgane in Logarska
dolina je tako odrezana od sveta. Ples-
nikovi so tega vajeni, turisti pa jih
vedno sprašujejo, kako lahko to pre-
našajo? »Kadar ni toka, sedimo pri
svečah, nerodno je le, ker imamo za-
mrzovalne skrinje, zato se je že zgodi-
lo, da se nam je vse topilo. Ker se to
najpogosteje dogaja pozimi, se znajde-
mo tako, da v vrečah prinesemo sneg
in ga damo v zamrzovalne skrinje, da
se nam to, kar imamo v njih, ne pokva-
ri,« pojasnjuje Jerca. Na vprašanje, ali
se pri njih življenje danes bistveno ra-
zlikuje od tistega pred drugo svetovno
vojno, je Jerca odvrnila, da ne: »Mi
živimo še vedno tako kot smo živeli
pred 50 leti.«
Jerčini fantje
»Ob vikendih je v naši hiši vedno
živo. Pridejo alpinisti, jaz jim pravim
moji fantje, in se kar dobro razumemo.
Pozimi pridejo poklicat, če kaj potre-
bujejo, ali prenočijo pri nas. Pred leti,
ko je bil še živ Cic, se je nekaj alpini-
stov pozimi vračalo z Okrešlja. Neki
alpinist je prišel k nam in povedal, da
ga je sneg spodnesel že nad slapom,
mu snel smučko, štirje alpinisti pa da
so še za njim, vendar da ne ve, ali bodo
uspeli priti živi. Jaz sem jih čakala in
čakala, pa jih ni bilo. Naenkrat, bila je
že tema, sedela sem na kavču, je nekdo
od zunaj s šibkim glasom rekel: »Jer-
caaa, čaaja!« Mislila sem, da je bil to
spomin, da to ni glas živega, da so oni
štirje že mrtvi. Stekla sem pred hišo in
jih zagledala, ko so popolnoma izmu-
čeni sedeli pred njo. Od slapa Savinje
do nas so hodili šest ur, saj so gazili
sneg do ramen. Vendar je bil Cic dober
alpinist, poznal je pot in tako so vsi
štirje varno prišli do nas. Nato so se
posušili, popili čaj, prespali, zelo vese-
li smo bili, ker so ostali živi. Cica da-
nes ni več. Če gora vzame življenje
koga, ki si ga poznal, je težko. Ampak,
kaj hočeš, tega smo vajeni. Že iz otro-
ških let,« tekoče, umirjeno, pripovedu-
je Jerca.
V njenih spominih je veliko dožive-
tij. Pa kaj, ko ni prostora, da bi vse
zapisali. Jerca pravi, da se pri njej
oglasijo alpinisti preden gredo dalje.
Povedo ji, kam nameravajo, da bi jih
reševalci vedeli iskati, če bi bilo po-
trebno. »Mlajši so še sramežljivi, pa ne
vedo, ali bi se ustavili in povedali. To-
da to jc zanje zelo slabo.«
Lani jc Jerca prejela priznanje celj-
ske Gorske reševalne službe. Pa je tudi
tam smešne razdirala. »Po dolgem ča-
su smo se videli z vsemi starimi reše-
valci, pa smo bili veseli. Veliko smeha
je bilo, ko sem dejala, da ne vem, kaj
bo sedaj, ko so začeli priznanja deliti
starim babnicam.«
Tudi turisti se počutijo
domače
Pri Plesnikovih imajo tudi penzion-
ske goste. Čeprav Jerca meni, da bi
morali hišo prenoviti, če bi jih hoteli še
sprejemati, gostje menijo drugače. Idi-
lična hiška jim je všeč, zato želijo pri-
hajati. Nekateri že 20 ali 30 let. »Ce je
njim prav, je tudi meni,« pravi Jerca in
malo zagrenjeno nadaljuje: »Goste
imamo od povsod. Veliko jih je bilo
tudi iz Hrvaške in drugih republik
bivše Jugoslavije. Lani, po vojni, sem
vsem stalnim gostom pisala, da imamo
prosto, naj pridejo. Pa mi je odgovoril
le neki Zagrebčan. Od vseh ostalih ni-
sem dobila odgovora. Ali pošte niso
dobili, ali pa jih je vzela vojna. Veliko
jih je bilo namreč iz Osijeka in Vin-
kovcev.«
Vas zanima od kod iz\ira ime Logarska
dolina? Jerca pravi, da po ustnem izroči-
lu pravijo takole: »Ime naj bi dolina no-
sila po oglarjih, ki naj bi že davno tega
živeli v tej dolini. Imeli so kopišča in
barake, ki so jih imenovali logarji. Po teh
logarjih naj bi Logarska dolina nosila
ime. Ne vem ali je to res ali ne, drži pa, da
na veliko mestih, kjer v Logarski dolini
pričneš malo kopati, naletiš na oglje. Ko-
pišča so bila očitno zelo velika in razpro-
stranjena.
Še posebej lepo, pravi Jerca, je v Lo-
garski dolini za Božič in Novo leto.
Snega, ki je zares bel, je na pretek in
prepričana je, da tako lepo v mestu
nikoli ne more biti. »Logarska dolina
je bila vsa leta za Silvestrovo polna
gostov. Z možem sva, dokler sva še
bila zaposlena, šla zvečer v dom, sedaj,
ko sva v pokoju, pa sva doma in spre-
jemava obiske. Do jutranjih ur kram-
ljamo, potem, zjutraj pa pričnejo pri-
hajati >moji< fantje, ki so silvestrovali
na Okrešlju ali na Klemenči jami. Ves
novoletni dan je polna hiša obiskov.«
Pozimi, ko so prazniki mimo, je čas
zatišja. Takrat Jerca postori vse tisto,
za kar med letom ni časa. Tudi z mo-
žem včasih vržeta karte. Ali pa kaj
plete. »Če je sneg, ne moreš nikamor.
Kratek dan je, po hiši kaj postorim, ko
pride noč, gremo spat. Ne, ni mi dolg-
čas, pozimi.«
Jerca ni nikoli razmišljala, da bi ži-
vela kje drugje kot v Logarski dolini.
Večkrat gre sicer v Atomske Toplice in
na morje, ker je astmatik. »Pred leti
sem bila šest mesecev v Srbiji. Nisem
mogla ugotoviti, kaj mi manjka. Naj-
prej se mi je zdelo, da mi manjka vode.
Pa mi je ženska rekla, da mi jo bo
prinesla, svežo, iz studenca. Ko jo je
prinesla, je bila le-ta rumena, smrde-
ča. Meni nekaj manjka, sem nepresta-
no ponavljala. Po dolgem času sem
ugotovila, da me moti to, da sem pre-
daleč videla ravnino, da ni hribov.«
NATAŠA GERKEŠ
Št. 39 - 1. Oktober 1992
16,17
Elegija za umrlega alpinista
Alpinistični odpravi Jannu 92 bogovi obrnili hrbet
Sredi avgusta se je na več kot sedem tisoč
metrov visoki Jannu East v Himalaji odpravi-
la slovenska alpinistična odprava. Sest alpini-
stov, Tone Pavlic iz AO Raduha, Dušan Debe-
lak kot vodja odprave. Dani Bedrač, Tomaž
Žerovnik in Rudi Podgoršek, vsi iz AO Železar
Štore, ter Škof jeločan Damjan Vidmar, je od-
šlo na pot. Odpravi pa niso bili naklonjeni
bogovi, bi rekli morda k mistiki nagnjeni do-
mačini pod Himalajo, zato se je le-ta predčas-
no VTnila. Z enim članom manj. Smrt je vzela
življenje Škofjeločanu Damjanu. Nanj je ča-
kala v reki.
Eden izmed članov odprave. Dani Bedrač,
je po prihodu domov pristal na pogovor. Ko-
nec koncev je javnosti treba povedati, kako je
bilo. Bolečine z besedami ni mogoče omiliti, in
čeprav je bil Dani v odpravi zadolžen za daja-
nje prve pomoči, je sebi in svojim štirim preži-
velim kolegom potem, ko Damjana ni bilo več,
ni znal dati. Vsak bo namreč svojo bolečino ob
Damjanovi smrti nosil še dolgo, če ne za ved-
no, v sebi.
»Kako se je začela ta odprava, je kaj zloveš-
čega nad njo viselo že v začetku, ko ste se
nanjo pripravljali«?
»Odprava je, vsaj po pripovedovanju kole-
gov, ki so se podobnih odprav že udeležili,
tekla kot prototip odprave. To pomeni, da so
se stvari dogajale zelo ugodno za nas. Od
nakupa hrane do ugodne cene, po kateri smo
najeli kamion, ki nas je peljal do začetka eta-
pe, od koder pot nadaljuješ peš. V treh dneh
smo štartali odpravo iz Katmanduja, brez za-
pletov. Tudi pri najemanju nosačev in šerp so
stvari potekale brezhibno.«
»Koliko dni naj bi trajala hoja do vznožja
gore?«
»To je zelo odročen konec Nepala. S plano-
te, kjer leži Katmandu, se spustiš na jug, pre-
čiš severni del bengalske nižine, s kamionom
se po vijugavih in slabih cestah prevažaš tri
dni, potem smo prišli do zadnje postaje, ka-
mor še lahko pelje kamion. Tam smo najeli
nosače, v glavnem so za to skrbeli šerpe.«
»Kaj pa z Damjanom, ki se je kasneje pone-
srečil, si se kaj posebej pogovarjal med potjo?«
»Damjan je bil zelo pozitiven človek, poln
pozitivne energije. Tudi smrt je jemal zelo
naravno. Večer pred nesrečo smo se ravno
pogovarjali o teh stvareh. Damjan je rekel, da
smrt ni nič groznega, da gre le za prehod
v drugo dimenzijo bivanja. Tako da smo tudi
ostali začeli tako razmišljati. Vsi malo verja-
memo v to, da s smrtjo ni vsega konec«
»Potem je prišel tisti usodni tretji dan, ko je
prišlo do nesreče. Kako se je začel, čisto obi-
čajno?«
»Etapa kot etapa. Nosači so naložili tovor,
mi smo pozajtrkovali. Damjan je ves čas sne-
mal na video kamero, fotografirali smo dosti,
ker te pokrajina izredno prevzame. V daljavi
se ti iz oblakov pokaže tudi Jannu. Imeli smo
občutek, da v zraku nekaj visi, da tako dobro
ne more iti do konca. Žalostno je, da sva se uro
preden se je Damjan utopil, z Dušem pogovar-
jala o tej možnosti, o smrti, o utapljanju. Ker
je bilo zelo vroče, smo uro ^kasneje šli plavat.
Serpe so nas svarili, rekli so, da smo predrzni,
mi pa smo bili polni veselja. Vedeli smo, da
nam vse lepo teče. Vsi smo šli v reko. Damjan
je zaplaval malo preveč levo, v tok, tako da ga
je le-ta zgrabil in odnesel. To smo videli, bili
smo celo zraven, v vodi. Čif je na mimejšeiji
delu reke še hotel skočiti notri, da bi pomagal,
vendar je bilo prepozno. Jaz sem poslal šerpo
po medicinsko opremo, če bi mu moral poma-
gati. Tekli smo ob vodi skozi džunglo,
vendar je reka tako divja, da ni imel
možnosti preživetja. Truplo je verjetno
potegnilo pod kakšno skalo, dvomim, da
ga bodo sploh kdaj našli.«
»Potem, ko ste obupali, ko ste uvideli,
da mu življenja ne boste mogli več rešiti,
kako se je potem vse odvijalo?«
»Mi smo storili vse, kar je bilo v naši
moči. Tudi šerpe. Zvezni oficir se je tudi
zelo angažiral. Takoj je navezal stik z lo-
kalno policijo, uro hoda stran je šel spo-
ročiti zadevo. Poslali smo telegram na
vlado, na ministrstvo, opravili formalno-
sti, potem smo pripravili Damjanu v spo-
min kratek obred ob reki, ker nam je bilo
jasno, da je vsega konec. Zavrtali smo
mu klin v skalo, malo posedeli. Sploh ni
bilo več dvoma da se bomo vrnili, da
bomo odpravo prekinili.«
»Kaj si takrat, v tistih trenutkih raz-
mišljal?«
»Ne vem. V bistvu ne dojameš, ne ver-
jameš, da takšnega krasnega človeka,
prijatelja, ni več. Zdelo se nam je, še
naslednji dan, da se bo od nekod pojavil.
Vendar, stvari je treba realno sprejeti.
Dušan, vodja odprave, je lepo rekel:
>Fantje, dajmo se kaj pogovarjat, dajmo,
skušajmo se zabavat, da ne bomo vsak
s svojimi mislimi, ker bi nas odneslo, ker
bi preveč tuhtali.< Skušali smo prebole-
ti.« »Pravijo, da jutro prinese nov dan,
vse se zdi drugače.
Kakšno je bilo vaše jutro po nesreči?«
»V tem primeru, brez kakšnih naših
vizij, je bila dejansko narava drugačna.
Ne da smo jo mi videli takšno, zaradi
žalosti, ampak je bilo res tako. Prejšnji
dan je bila reka bistra, zelena, drugo
jutro je bila kalna. Oblačno je bilo. Nad
Jannujem se je pojavila neka mavrica.
Bilo je, kot da bi narava vedela in hotela
žalovati nad tem, da enega izmed nas ni
več. Počasi smo stvari spravili v red in
odpravo obrnili.«
»Ste že takrat razmišljali kaj bo, ko
boste prišli domov, na kakšna natolceva-
nja, zlobne jezike?«
»Precej smo se o tem pogovarjali. Naši
prijatelji, tukaj, nas razumejo, tudi Tone
Skarja, vodja komisije za odprave v tuja
gorstva, nam je poslal zelo človeški tele-
gram, v katerem je zapisal, da zelo spo-
štuje našo odločitev, da smo se obrnili,
čeprav gre marsikatera odprava preko
trupel, z delom nadaljuje. Mi tega eno-
stavno nismo mogli. Že zato, ker smo bili
z Damjanom veliki prijatelji. Ostalo nam
je ogromno hrane za nosače, materiala za
kuhinjo, zato smo to morali odprodati,
izplačati nosače, oditi v Katmandu ure-
dit formalnosti, tako da je bilo dela še za
pet dni. Potem smo se vrnili. Na Brniku
so nas pričakali kolegi alpinisti in Dam-
janovi prijatelji ter sorodniki, srečanje je
bilo mučno. Odločili smo se, da opremo
z avtomobili pošljemo domov, mi pa smo
se odpravili k Damjanovi ženi, Justiki,
v Škofjo Loko. Srečanje je bilo žalostno.
To smo skušali premagati z neko vda-
nostjo v usodo, skušali smo zbrati nekaj
denarja zanjo in otroka. Trudili smo se,
da ne bi zapadli v žalost.«
»Po \Tnitvi domov, si že šel kaj
v hribe?«
»Ne, do sedaj še nisem utegnil. Sedaj
urejam diapozitive, ki sem jih naredil za
pokrovitelje, kaj se bo dalo narediti, ne
vem. Cela odprava na tihem računa na
razumevanje pokroviteljev, ker je vmes
prišla smrt in se je bilo po njej težko
držati dogovorov. Po smrti Damjana ni
imel nihče več ambicij, ne morale, ne
volje, da bi se ukvarjali še z reklamo.
Skušali se bomo, na neki človeški ravni,
dogovoriti s pokrovitelji. Od komisije za
odprave v tuja gorstva, bomo dobili
opravičilo za pokrovitelje. Če jim bomo
denar morali vračati ali ne, je stvar posa-
meznih sponzorjev. Kar je bilo mogoče,
smo do tiste nesreče naredili.«
»Kaj pa znanci, ne prijatelji, kako vas
oni sedaj sprejemajo, ko se kje srečate?«
»Že v Katmanduju, in ko smo se vrača-
li v civilizacijo, smo se dogovorili, da se
bomo skušali doma obvladovati. Gotovo
padajo idiotske pripombe, v slogu, kako
gre človek v hribe, če niti plavati ne zna.
V takšnih trenutkih človek dobi željo, da
bi jim, bom povedal po domače, razbil
gobec. Bi pa apeliral na ljudi, naj bodo
raje tiho, če nimajo kaj pametnega pove-
dati v zvezi s tem.«
»Se boš še odpravil v Himalajo?«
»Ja, gotovo, na Jannu sicer ne, ker ni-
sem tako dober, da bi ga osvojil, imam pa
drugačne načrte, tam pod Everestom,
morda tam nekje leta 1994, ko bom imel
za sabo diplomo in pripravništvo.«
»Se velikokrat, odkar si v Celju, spom-
niš na Damjana?«
»Dokler sem v družbi in z otroki, je
v redu. Ko pa sem sam, ko se ponoči
zbudim, je pa kar hudo. Ne samo zaradi
Damjana, ampak tudi zaradi njegove že-
ne, otrok, ko pomisliš, da bi se kaj takš-
nega lahko pripetilo tudi tebi.«
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDO EINSPIELER
Poroke v nebesih ne bo...
BIsernoporočenca Goleč, zaljubljena že šestdeset let
Prejšnjo soboto sta Justina in Ivan
Goleč iz Trnovelj pri Celju praznovala
bronasto poroko. To je vsekakor jubi-
lej, ki ga ne more praznovati vsakdo.
Ampak, Justina in Ivan se ne dasta. Še
vedno sta zaljubljena, kot sta bila pred
šestdesetimi leti...
Justina je iz Vač pri Litiji, Ivan pa je
bil rojen v Tmovljah. Spoznala sta se
v zasavskem koncu in se tam tudi po-
ročila. Ivan je bil obrtnik, Justina pa je
delala v gostilni.
»Sedemintridesetega leta sva prišla
nazaj sem, v Tmovlje,« pove Ivan.
Poročila sta se zelo mlada. »Jaz ta-
krat še nisem bila stara niti dvajset let
in so mi morali starši podpisati,« se
razgovori Justina. »Mož pa... a si že
bil takrat star štiriindvajset let?« ga
vpraša in mu nakloni ljubeč pogled.
»Štiriindvajset in pol,« jo natančno
popravi Ivan. »Sta pa morala biti zelo
zaljubljena...« pripomnim. »Ah,« se
nasmeje Justina, »saj veste, kakšni so
mladi norci...«»
Justina in Ivan sta se v soboto že
tretjič poročila. Pa sta po vsem tem
resnično še vedno zaljubljena? »Ah,
kaj pa boš!« vzdihne Justina in se spet
nasmeje. »Saj ne preostane drugega,«
v šali vzdihne Ivan. »Ampak, sedaj sa-
mo za pet let, nič več! No, bova videla,
mogoče dočakava še železno poroko.«
»Ali pa smrtno,« pravi Justina. Nanjo
je smrt resnično že kar »pritisnila«.
Lani jo je namreč zadela delna mož-
ganska kap. Pa vendar se sedaj spet
dobro drži. Pravi, da ima svojega moža
sicer rada, pa vendar se v nebesih ne bi
še enkrat poročila. »Zaenkrat ga imam
že na zemlji dovolj.«
Potem preidemo na resnejšo temo.
»Najino življenje je bilo od začetka
zelo trdo,« pripoveduje Ivan. »Potem
pa, ko sem pričel delati na pošti, sva
malo bolje >zadihala<. To je bilo leta
1941. Ampak, ko sva se poročila, nisva
imela čisto ničesar. Še pohištvo sva si
morala izposoditi... Potem pa sva si,
hvalabogu, le lahko postavila tole be-
račijo. Vsaj nisva pod tujo streho in od
nikogar nisva odvisna.«
Nekoč, davno, ko sta bila Justina in
Ivan mlada, je bilo zelo težko dobiti
delo. Tako kot sedaj.
»Če si dobil v rudniku moško delo,
so bila to že sveta nebesa,« pravi Justi-
na. »Tudi jaz sem bila v službi, ko sem
bila mlada. Potem pa je prišel prvi
otrok in sem ostala doma.«
Dva otroka imata, hčerki. »Ena bo
sedaj stara šestdeset let, ena pa petin-
štirideset,« pove Justina. »Trinajst let
sta narazen. To je kar veliko.« »Ja, bolj
lena sva bila takrat...« jo spet dopolni
Ivan in se nasmeje.
Najlepši spomin imata oba na čas,
ko sta se jima rodila otroka. »Ko se je
rodila prva hčerka,« pravi Ivan, »sem
jo pogledal, ji rekel Ivica.« »Potem me
je botra vprašala, kakšno ime bo ime-
la,« pove Justina. »Pa sem rekla, da ga
je že oče izbral. Ivica bo, imela bo
njegovo ime. Jaz nimam več kaj izbi-
rati. ..«
In kaj počenjata sedaj, na stara leta,
v svoji hišici v Tmovljah?
»Muz'ko poslušava. Hčerka nama,
ko pride iz službe, skuha kosilo. Pa na
fotelj se usedeva in gledava v zrak.
Rada bi se šla malo potepat. In na smrt
čakava.« »Ah,« pravi Ivan, »tako hitro
pa spet ne bo prišla!«
NINA M. SEDLAR
Foto: MIŠO
Št. 39 - 1. Oktober 1992
18
PREJELI
SMO
Za avtonomijo
Štajerske
Pravkar sprejeta zakonoda-
ja o določanju volilnih enot za
volitve v državni zbor in v dr-
žavni svet, je za celjsko regijo
prinesla toliko domala že kri-
vičnih določil, da jih je nemo-
goče spregledati. Kljub priza-
devanjem je regija ostala raz-
deljena na tri volilne enote;
Laščani bodo volili v dolenjski
volilni enoti, Šmarčani in Ko-
njicam v mariborski, preosta-
nek regije pa bo skupno s ko-
roškimi občinarri volil v svoji
volilni enoti. Sama celjska ob-
čina s 65500 prebivalci bo
imela le dva volilna okraja, če-
prav bi ji po pravilu, da okraj
šteje približno 22700 prebival-
cev, pripadli trije mandati.
Še slabše smo se odrezali pri
volilni enoti za državni svet.
Ožje celjsko območje s 17 od-
stotki gospodarskega potenci-
ala in z 10 odstotki prebival-
stva države, bo imelo v držav-
nem svetu le enega zastopnika
oziroma 4 odstotke. Kozjanske
občine: Šmarje, Šentjur in La-
ško, ki so v osnutku zakona še
imele svojo volilno enoto, so
na koncu ostale brez svojega
zastopstva, oziroma jih bo za-
stopal celjski svetnik.
Celjska regija ima v skupš-
čini pravzaprav kar dokaj
močno zastopstvo. Imamo oba
podpredsednika skupščine,
imamo tudi predsednika enega
izmed zborov ter kar vrsto po-
slancev, tudi prekaljenih poli-
tikov, pa se sprašujem, kako se
je lahko zgodilo, da svojih in-
teresov nismo uspeli ustrezno
uveljaviti. Res je sicer, da smo
predloge zakonov dobili na
klop tako rekoč tik pred spre-
jemanjem in so bili poskusi,
doseči nekaj več z amandmaji,
že v naprej praktično obsojeni
na neuspeh, toda funkcionarji
in poslanci vladnih strank so
vendarle zagotovo zakone vi-
deli že kak dan prej, pa tudi
niso ustrezno reagirali. Lahko
bi celo rekel, da so razmeroma
spokojno in poslušno spreje-
mali neprimerne rešitve, ki
nam jih je vsiljevala vlada. Po-
slanci iz ostalih regij so seveda
čvrsto stali za okopi svojih in-
teresov in so jih naša prizade-
vanja bolj zabavala kot kaj
drugega.
Časova stiska pri sprejema-
nju volilne zakonodaje je tako
napravila svoje in sedaj je, kar
je. Sprejeto bo težko kasneje
spremeniti, obrobje bo postalo
še bolj obrobno, oblast pa spet
bližja prestolnici. Tudi zato mi
postaja ideja avtonomije Šta-
jerske vse bolj simpatična.
FRANC KOVAČ,
poslanec v zboru občin
Resolucija
o
»jugoslovanskem«
problemu
Sprejeli so jo mladi liberalci
iz Nemčije, Nizozemske, Dan-
ske, Litve in Slovenije, ki jo je
zastopala predstavnica iz Žal-
ca, na Mednarodnem liberal-
nem srečanju v ODENSE-ju
na Danskem, 24. do 30.8.1992.
S stališča zgoraj omenjenih
mladih liberalcev (v nadalje-
vanju ML) je glavni cilj čim
prej ustaviti vojno v bivši Ju-
goslaviji. Ob dejstvu, da
Evropska skupnost s pogajanji
ni uspela rešiti problema, se
zavzemamo za sodelovanje
vseh dežel članic ZN pri reše-
vanju vojne v deželah bivše
Jugoslavije. Mladi liberalci
smo prepričani, da so glavni
povzročitelji balkanske krize
Srbi in t. i. ZR Jugoslavija.
Ker se ES ni izkazala kot
posebno učinkovita in ker
KEVS nima legitimnih poo-
blastil, mislimo, da so ZN tista
organizacija, ki bi morala vse
mednarodne akcije vzeti
v svoje roke. ML mislimo, da
so dosedanje akcije OZN za-
dovoljive, vendar pa bi morala
OZN še bolj poseči v vojno, da
bi se le-ta končala. Izpolnjene
bi morale biti naslednje pre-
ventivne vojaške akcije, kot
so: zračni napadi oziroma
bombandiranje okupatorjevih
vojaških ciljev.
Embargo proti ZRJ bi moral
biti dosledno spoštovan
v vsem mednarodnem merilu.
Dežele, ki ne bi spoštovale em-
barga, bi morali obravnavati
kot povezane z okupatorjem in
bi morale biti kaznovane s po-
dobno sankcijo. Pred vojno
obstoječe meje se ne smejo
spreminjati z vojaško silo, am-
pak so lahko spremenjene le
s pogajanji in referendumom.
Glavni namen begunske po-
moči je omogočiti beguncem
ostati znotraj ozemlja BIH.
V nasprotnem primeru bi po-
magali agresorju pri etničnem
čiščenju.
Če bi bilo potrebno sprejeti
begunce zunaj ozemlja nepo-
sredno vpletenih strani (BIH,
Hrvatska, ZRJ), bi jih morali
pravično razporediti po vseh
evropskih deželah. V tem po-
gledu bi morali storiti več
Francija in Velika Britanija.
Začeti bi morali s preventivni-
mi ukrepi v Makedoniji in na
Kosovem, s spoštovanjem nju-
nih meja kot glavnim načelom.
Zavzemamo se za takojšnje
priznanje Makedonije kot ne-
odvisne države v okviru ZN
z njenim dosedanjim imenom.
Dolgoročno predlagamo, da
mora vojno škodo odplačati
ZRJ. BIH kot država tolikih
narodnosti nima prihodnosti,
zato bi morala biti razpušče-
na. Nova meja med Srbijo in
Hrvatsko bi morala biti spre-
jeta v sorazmerju s predvojno
populacijo (Hrvati in Musli-
mani na eni, Srbi pa na drugi
strani). Dolgoročno morajo
postati meje meje etničnih ve-
čin. V večinski populaciji pa
mora biti glavni princip spo-
štovanje pravic etnične manj-
šine. To pomeni, da je zaščita
manjših, posebno Muslima-
nov, zelo pomembna za čim
prejšnjo vzpostavitev miru.
Mladi liberalni demokrati
00 Žalec
Šentjursko
občinsko
praznovanje
šentjurski občani imamo
24. september za svoj praznik.
To je po volitvah 1990 nov ter-
min z novo vsebino. Na sveča-
ni seji občinske skupščine
Šentjur to ni bilo omenjeno,
prav tako sem ugotovil, da ne-
kateri, zlasti gosti, ne vedo,
kakšen pomen ima ta praznik.
Imel sem zamisel, da to povem,
vendar, da ne bi motil uteče-
nega protokola, sem se odločil,
da to zapišem. To sem sklenil
še zlasti po sicer dobronamer-
ni zaključni misli, ki jo je izre-
kel župan v svojem govoru in
ni pravilna. Ko je na kratko
prikazal probleme in nakazal
usmeritve in rešitve, je zaklju-
čil s priporočilom, da naj ne
gledamo v preteklost in obre-
menjujemo sedanjost, kajti
v bodočnosti je naša prihod-
nost. Resnica je, da ima vsaka
stvar svoj začetek, ki ima ved-
no pomen in smisel v resnici,
da le kdor ima preteklost ima
tudi sedanjost in prihodnost.
Preteklost je treba sprejeti
takšno kakršna je bila v resni-
ci, brez olepšav in iluzij. Vse
kar je bilo dobro naj bo za
vzgled, vse kar je bilo slabo pa
za svarilo, da se ne bi več po-
novilo. Pristranost pri tem je
krivična in kot taka ločuje in
hromi prizadevnost za slož-
nost v različnostih. Resnice iz
preteklosti se ni bati, niti sra-
movati, nasprotno, treba jo je
iskati, saj nam pomaga živeti
in na spoznanjih in izkušnjah
izboljševati življenje. Za to
vendar tudi gre. Resnično je
spoznanje, da smo vsi in vse
minljivo, le dela in dejanja so
naš spomin. Zato je prav, da se
v sedanjosti vedno zavedamo
tudi vse preteklosti, ker le ta-
ko najdemo tudi smisel za pri-
hodnost.
Na podlagi teh dejstev pred-
stavlja 24. september rojstni
dan Šentjurja. To je dan, ko je
ta kraj pridobil v preteklosti
trške in leta 1990 mestne pra-
vice. Kraj je zgodovinsko gle-
dano nastal kot eno noriško
središče, ki ga je takrat pred-
stavljal Rifnik.
Poleg tega ugotavljamo, da
je to dan smrti našega velikega
rojaka ponkovljana škofa
A.M.Slomška, ki ima za Slo-
vence in Slovenstvo neminljiv
spomin in zato želimo, da po-
stane naš svetnik in priproš-
njik.
Navadni ljudje pravimo, da
je to slučaj, ker sta obe dejanji
nastali v naši zavesti neodvis-
no eno od drugega. Teologi pa
nas učijo, da je to božja volja.
To bo verjetno tudi držalo,
kajti to sovpadanje ima smisel
in za nas oboje velik pomen in
vspodbudo. Ce hočemo v živ-
ljenju in v večnost taki kakršni
smo ali kakršni želimo biti,
potem velja za vse Slomškovo
napotilo: Ljubite svoj rod,
spoštujte svoj jezik in vera bo-
di vam luč, materin jezik pa
ključ do spoštljive omike.
To je torej za Šentjurčane in
okolišane še zlasti pomembno,
saj smo kot domačini najmlaj-
šega in najmanjšega sloven-
skega mesta; nekateri pravijo
tudi mesta Ipavcev, dolžni še
veliko storiti, da bomo vzorni
meščani po duši in telesu.
V tem duhu pa je tudi prazno-
vanje smiselno in prav je, da se
tega vedno zavedamo, ko ob
tem ocenjujemo, kako se raz-
vijamo ali rastemo.
FRANC ZABUKOŠEK,
Šentjur
Odprto pismo g.
Pučniku - drugič
Na moje odprto pismo sem
prejel vaše osebno pismo, s ka-
terim me podučujete, da je
vprašanje, ki sem ga odprl gle-
de odgovornosti Janeza Dr-
novška za ustanavljanje kon-
centracijskih taborišč na po-
dročju Slovenije, samo stran-
karske narave.
Dopuščam možnost, da je
takšno stališče pravilno, v ko-
likor bi bila naša Socialdemo-
kratska stranka in njena pozi-
cija odvisna od volilcev, ki bi
prišli na volitve denimo
z Marsa.
Postaja mi jasno, da moj
predsednik stranke ni razumel
stiske svojih predanih oprod,
katerim volilci postavljajo res-
no vprašanje o bistveni zadevi
pravne države »kaj je resnica
o Drnovšku«, »kaj o tem meni-
jo Socialdemokrati«, da bi na
to odgovorili z jasnim odprtim
odgovorom. Nasprotno, moj
predsednik mi piše osebno pi-
smo in pravi, da se bosta Dr-
novšek in Gros že sama porav-
nala, ker sta baje že dovolj
sposobna.
Mi, predani oprode Social-
demokracije, se sprašujemo,
ali je obnašanju g. Drnovška
tiho prikimavati in skomigati
z glavo in seveda pristati na
javno izrečeno koalicijo
s »preimenovanimi struktura-
mi«, ki so nam uspešno vladale
zadnjih petinštirideset let in
jih pod »novim nazivom« pod-
preti še za naslednjih trideset
let.
Pri tem naletimo na bistve-
no vprašanje ali so nam dose-
danji volilci, ki so nas volili
pod zastavo demokratične
opozicije Demos, dolžni še
v bodoče zaupati svoj glas ali
pa moramo mi in Vi g. pred-
sednik Pučnik premisliti, da
zamenjamo svojo volilno bazo,
če nameravamo vztrajati na
sedaj novoizbranih političnih
izhodiščih, brez da bi jih na
ustrezen način verificirali.
Odsotnost verifikacije je pač
običajna prevara.
Osebno ne želim menjati vo-
lilcev, katerih voljo dosedaj še
nisem izdal in zlorabil. Vi,
g. Pučnik, pa kakor hočete,
vendar brez predanih oprod,
ki bi v primeru, da vam sledi-
jo, izgubili svoje volilne teme-
lje - volilce. Demosu bomo ne-
kateri pač ostali zvesti, pa če-
prav izginemo iz političnega
prizorišča.
FRANC ČEBULJ,
podpredsednik
socialdemokratske stranke
Kranj
Pravda, stara pol
stoletja
Resnica je, da poteka letos
pol stoletja od takrat, ko se je
pričela mobilizacija sloven-
skih mož in fantov v nemško
vojsko. Po nepopolnih podat-
kih je v tistem obdobju odmar-
širalo v nemško vojsko okoli
70 tisoč Slovencev na razna
bojišča takrat Velike Nemčije.
Živih se je vrnila približno po-
lovica, od tega polovica invali-
dov in bolnikov. Točnega šte-
vila ne ve nihče, ker se o tem ni
vodila evidenca, takratna po-
litika je raje o tem molčala. Po
ocenah je danes še živih okoli
10 tisoč ljudi tedanje vojske,
sta^rih povprečno preko 70 let.
Ni dolgo tega, ko se je bilo tem
preživelim mobilizirancem
dovoljeno organizirati v Dru-
štvo mobiliziranih Slovencev,
z osnovno nalogo urediti sta-
tus in pravice, katere so med-
narodno priznane prisilno mo-
biliziranim narodom v tujo
vojsko. Kako je v resnici ta-
krat ob mobilizaciji pred pet-
desetimi leti bilo, ko je bil Hit-
ler na višku svoje moči in so
bili slovenski mobiliziranci na
razpotju ali v nemško vojsko
ali žrtvovati starše, dom in tu-
di življenje? Iz teh časov ob-
stoja dokumentacija, ko so pr-
voborci svetovali, da je boljša
rešitev nemška vojska in da se
bo pozneje še vedno lahko kaj
reševalo in ukrepalo. Veliko
primerov je bilo rešenih, ko so
mobilizirani prišli na prvi do-
pust in so ostali doma ter odšli
v partizane. Težje je bilo kas-
neje, ko je veljala splošna pre-
poved dopustov za vse Sloven-
ce. Kakor je bila težka odloči-
tev za Slovence glede odhoda
v nemško vojsko, tako je bilo
zelo težko tudi življenje za
preživele, ki so prišli po osvo-
boditvi domov, dostikrat po-
habljeni in bolani, brez pravic
in brez vsake podpore. Kako je
bilo tedaj, najbolj vedo tisti, ki
so bili mobilizirani in delno
tisti, ki so takrat živeli. Oh
ustanovitvi našega Društva
mobilizirancev se je veliko go-
vorilo in obljubljalo, da se bo
zadeva uredila, da bo Nemčija
pošteno plačala, tako kot je to
storila Italija, ki je ta problem
pravično rešila za vse italijan-
ske vojake. Takratnega pred-
sednika Pertinija, ki je bil naj-
bolj zaslužen za podporo vsem
vojakom Italije, imajo v lepem
spominu in trajni hvaležnosti.
Dejstvo je, da se je ob ustano-
vitvi organizacije mobilizira-
nih Slovencev veliko govorilo
in pisalo o pokojninah za vse,
ki so bili v nemški vojski in da
so stekla pogajanja ter razgo-
vori med vladama Nemčije in
Slovenije, ter da bo to rešeno
po mednarodnih pravilih ter
zakonih. Po drugi strani so se
pojavile govorice, da je Nem-
čija že vse to izplačala Jugo-
slaviji v vojni škodi že v prejš-
njem obdobju in da se je ta
denar porabil v druge namene.
Če je to resnica, potem pome-
ni, da so nas, vojne žrtve, po-
ceni prodali, brez naše vedno-
sti in proti naši volji. Če je res,
da je Jugoslavija prejela lepo
odškodnino na naš račun, po-
tem je to dobila tudi Slovenija
in bi lahko nekaj od tega priz-
nala tudi nam. Po podatkih je
tudi stara Jugoslavija po pre-
teku dvajset let priznala po-
kojnine vsem Slovencem, ki so
bili v bivši Avstroogrski voj-
ski, čeprav so se borili za staro
Avstrijo. Pravično in lepo bi
bilo, da bi se sedaj po preteku
pol stoletja nekdo spomnil in
nam čudežno preživelim po-
nudil nekaj mark za spomin.
Da nas je od bivše nemške voj-
ske tako malo preživelo, je na-
redila svoje že nemška vojaška
komanda, ki je znala čuvati
svoje, nas Slovence pa pošilja-
la naprej na najbolj izpostav-
ljene vojaške položaje in stra-
teške točke.
Kot člani Društva mobilizi-
rancev v nemško vojsko prosi-
mo naša vodstva, da uredijo
svoje članstvo, da številčno in
imensko uredijo statistiko in
nam pojasnijo, od kdaj naprej
se začno računati pokojnine
oziroma odškodnine. Naša poJ
stena pravda se nagiba že
v drugo polovico stoletja.
Član društva
mobiliziranih Slovencev
FRANC VALENČAK
Kaj se gre SKB
banka?
Kljub vsej prijaznosti javnil
odgovorov SKB banke, se Zve
za potrošnikov Slovenije pri-
družuje mnenju Snežane Su ,
šterič v članku ».. .kaj se gr(
SKB«, objavljenem v Sobotn'
prilogi Dela dne 12. sep
tembra.
Za to je več razlogov. Edei j
od njih je gotovo ta, da si SKl
banka kar naprej prizadev [
prikazati reševanje lastnih n<
ugodnih stanovanjskih posoj
kot tudi svojo zaslugo. Že vecj
krat smo poudarili, da si je z. i
reševanje   težkega   položaji
kreditojemalcev  SKB  bank
najbolj prizadevala predvser;
Zveza potrošnikov Sloveniji
in ne morda SKB banka. T
navsezadnje lahko potrdijo tu
di sami kreditojemalci, s kate i
rimi se SKB banka vseskozi t \
hotela resno pogovarjati.      i
Da SKB banka izsiljuj« i
najbolje potrjujejo njena last
na dejanja. Po tem, ko je v jav;
nih medijih velikodušno i
brezpogojno ponudila popust
na poplačilo neugodnih stane
vanjskih kreditov, je svojii
posojilojemalcem pisno grozi
la, da obljubljenega popust
ne bodo deležni, če ne podpi
šejo spornih pobotnic. Zavrž
čanje pobotnic s prečrtani]
spornim besedilom je še tolik
bolj nerazumljivo, saj Služb
za stike z javnostmi SKB bar
ke zatrjuje, da lahko podpisn
ki njihovih pobotnic še napn
vodijo sodne postopke zop<
SKB banko. Zato Zveza p(
trošnikov od direktorja bani
g. Nerada upravičeno pričaki
je, da pojasni nastale zaplete
Zveza potrošnikov Slovenij
Št. 39 - 1. Oktober 1992
19
• v ponedeljek, 21. sep-
tembra ponoči, je nekdo
sporočil, da se v bistroju
Anita v Novi vasi nahajajo
mlatci. Ko so prišli polici-
sti, so se tam srečali z ži-
vahno druščino in z glav-
nim protagonistom, Emi-
lom D. iz Ljubljane, ki bo
moral k sodniku za prekr-
ške. V bodoče naj se Ljub-
ljančan zadržuje na svojem
terenu, saj imamo Celjani
lastnih pretepačev čisto
dovolj.
• V torek popoldne pa je
Marija N. prijavila Darka
S. iz Celja. Ker se je Darku
zazdelo, da je Marija po-
trebna batin, se je nadnjo
spravil s palico. Za ta
»podvig« bo moral pred
sodnika za prekrške.
• Kaj vse morajo gledati
naši otroci! Anita je v torek
zvečer zavrtela telefon in
povedala, da pijani atek te-
pe njeno mamo. Da pa ma-
mica pri vsej zadevi le ni
bila čisto nedolžna, govori
informacija, da jo bosta
k sodniku za prekrške
mahnila oba roditelja.
• Jože P. je v sredo zvečer
prijavil, da je bil tepen.
Dobil jih je kar na Mari-
borski cesti v Celju. Za nje-
gove buške pa je odgovoren
Bogdan B. iz Celja, ki ga
čaka ista pot kot njegove
predhodne cvetkarje.
• Ura sicer še ni bila akut-
na, je pa bila zato toliko
bolj akutna akustična mu-
zika, ki se je valila iz stano-
vanja Roberta K. v Ulici
frankolovskih žrtev. Sose-
dje, ki jih je muzika v petek
oh pol desetih zvečer živci-
rala, so Roberta prijavili in
imeli spet mir.
• V nedeljo ob dveh pono-
či pa so poklicali sosedje iz
Opekamiške. Povedali so,
da se pri sosedih z javnim
redom in mirom nekaj gr-
dega dogaja. Prišli so mož-
je postave in se srečali
z Anito in njeno družbo, ki
pa se je na opozorilo glad-
ko požvižgala. Kaže, da bo-
do imeli na Opekarniški
z novo sosedo še težave.
M. A.
Vse večji odmilc od ciijev aiccije
V osmih mesecih je na naših cestah umrlo že U2 ljudi
že VTsto let trajajoča akcija
minus 10 odstotkov, se vse bolj
odmika cilju. Namesto zmanj-
šanja za 10 odstotkov so
v Upravi za notranje zadeve
Celje v letošnjih osmih mese-
cih zabeležili kar 16-odstotno
povečanje števila nezgod
v prometu.
Do konca avgusta letos se je
na cestah našega območja pri-
petilo 558 prometnih nezgod
s telesnimi poškodbami udele-
žencev  in  smrtnim  izidom.
V 29 smrtnih nezgodah je umr-
lo 42 oseb (enako kot lani
v osemmesečju), v 529 nezgo-
dah s telesimi poškodbami pa
je bilo hudo ali lažje poškodo-
vanih 678 udeležencev ali 85
več kot v enakem lanskem ob-
dobju. Število prometnih nez-
god je za 16 odstotkov večje
kot lani v primerjalnem bb-
dobju, porast pa beležijo
v vseh občinah na Celjskem,
razen v občinah Slovenske
Konjice in Velenje, kjer je sta-
nje enako kot lani v osmih me-
secih.
Življenje je v prometnih
nezgodah izgubilo 18 voznikov
osebnih avtomobilov, 12 so-
potnikov, 3 vozniki motornih
koles, 3 vozniki koles z motor-
jem, 3 kolesarji in 3 pešci.
Med tistimi, ki so povzročili
prometne nezgode, so še vedno
na prvem mestu vozniki oseb-
nih avtomobilov. Ti so zakrivi-
li 324 ali 58 odstotkov vseh
nezgod.  Sledijo jim vozniki
motornih koles in koles z mo-
torjem, ki so povzročili 22,5
odstotka nezgod, na tretjem
mestu pa so pešci, ki so pov-
zročili dobrih 7 odstotkov vseh
nezgod.
Med vzroki za prometne
nezgode je na prvem mestu ne-
primerna hitrost (v 154 prime-
rih), na drugem mestu je izsi-
ljevanje prednosti (102), že na
tretjem mestu pa je vožnja pod
vplivom alkohola (91). Sledijo
vožnja po levi strani ali po sre-
dini vozišča, nepravilno prehi-
tevanje itd.
Prometno najmanj varni so
ponedeljki, petki, sobote in
nedelje, saj se je v teh dneh
pripetilo od 80 do 100 nezgod,
najpogosteje popoldan oziro-
ma zvečer, med 17. in 21. uro.
Primeri iz policijslclti
beležnic
Prava hitrostna tekmovanja
med vozniki na naših cestah so
že vsakdanji pojavi, kaže pa,
da vozniki tekmujejo tudi
v kategoriji, kdo bo zaužil čim
več alkohola in nato sedel za
volan.
Rekord, ki sodi že v anale
Prometne policijske postaje
UNZ Celje, ima voznik oseb-
nega avtomobila, ki je imel ob
kontroli v organizmu kar 4,6
promile alkohola. Takšno
stopnjo zdravniki ocenjujejo
kot akutno zastrupitev z alko-
holom.
Tragičen pa je primer vozni-
ka osebnega avtomobila, ki je
v Žalcu povozil dva pešca, ki
sta umrla, sam pa je imel v iz-
dihanem zraku 2,2 promili al-
kohola. Analiza urina je poka-
zala, da je imel v urinu v času
nezgode kar 3,13 promile al-
kohola.
Posebne vrste »prvak«, čigar
avantura ni povzročila tako
tragičnega konca, pa je voznik
osebnega avtomobila, ki zara-
di pijanosti ni uspel izvoziti
ostrega ovinka v Prožinski va-
si in se je zato z vozilom skota-
lil v koruzo. Lažje telesno po-
škodovan je bil le njegov so-
potnik, elektronski alkoskop
pa je pokazal, da je imel voz-
nik v izdihanem zraku kar 2,6
promila alkohola.
Emancipacija žensk se, žal,
kaže tudi v prometu. Iz zabe-
ležk policistov je mogoče najti
tudi primer, ko so policisti
ustavili voznico osebnega av-
tomobila, ki je »napihala« za
3,8 promila alkohola. K sreči
so jo možje v modrem izločili
iz prometa še predno je pov-
zročila nezgodo.
Kaskadersko vožnjo pa si je
v času prireditve Pivo in cvetje
v Laškem privoščila voznica
osebnega avtomobila, ki je po-
skušala, kljub neizkušenosti in
vinjenosti, obrniti vozilo v sa-
mem semaforiziranem križiš-
ču. Pri tem »podvigu« je z vo-
zilom pristala tik ob gladini
reke Savinje, ki je bila takrat,
na njeno srečo, zelo nizka. Po-
licisti so kasneje ugotovili, da
voznica ni imela vozniškega
izpita, zdravniki v bolnišnici
pa so ugotovili tudi akutno za-
strupitev z alkoholom.
Tokrat rekorderjev nismo
imenovali, v UNZ Celje pa že
resno razmišljajo o javnem in
popolnem imenovanju tistih,
ki se v promet vključujejo pod
vplivom alkohola. Ne zaradi
njih samih, ampak zaradi vseh
tistih nedolžnih žrtev, ki se
s tako neodgovornimi osebami
v prometu srečujejo in plaču-
jejo davek — tudi najhujši.
MARJELA AGREŽ
mini KRIMICI
Zbudil se Je v Icrvi
Neprijeten dogodek se je
pripetil v torek, 22. septembra
ponoči v prostorih učnega cen-
tra TO na Mariborski cesti
v Celju.
Peter B. (20) iz Celja, goje-
nec centra, je osumljen kazni-
vega dejanja nasilniškega ob-
našanja, ker je omenjenega
dne v spalnici pretepel Bojana
T. (20) iz Tolstega vrha, prav
tako gojenca centra TO. Nad
oškodovanca se je spravil v ča-
su, ko je le-ta spal in se nato
prebudil v krvi, tako da so ga
morali peljati v bolnišnico, saj
je imel prebit nos in arkado.
Hišna preisicava
v sredo, 23. septembra so
žalski policisti, na osnovi
odredbe Temeljnega sodišča
Celje, izvedli hišno preiskavo
pri Petru O. iz Brega pri Polze-
li. Pri preiskavi so našli in za-
segli ohišje in okvir za strelivo
od avtomatske puške
MGV-176, ki je domače, slo-
venske izdelave.
Požig
v sredo, 23. septembra okoli
dveh ponoči, je pričel goreti
kiosk-slaščičama Kivvi na
Cankarjevi cesti v Velenju,
last Fikrija Z. iz Velenja.
Goreti je začelo pri tleh pod
kioskom, ogenj pa se je nato
začel širiti po plastičnem ohiš-
ju objekta. Hitra intervencija
velenjskih policistov je pre-
prečila, da se ogenj ni razširil
na celoten objekt. Policisti in
kriminalisti UNZ Celje so po-
tem ugotovili, da je bil požar
podtaknjen, na to dejstvo pa
kaže tudi grozilno pismo, ki je
bilo naslovljeno na lastnika
slaščičarne. Preiskava v zvezi
s tem dogodkom se nadaljuje.
Žensico Je davil
v Zbelovem je 22. septem-
bra zvečer prišlo do spora in
fizičnega obračunavanja med
Leopoldom B. in njegovo bivšo
ženo Marijo.
Nekdanja zakonca, ki sta
prisiljena živeti skupaj, sta se
tega večera začela prepirati,
med prepirom pa je Leopold
Marijo večkrat udaril s pestjo
po obrazu. To je Marijo tako
zelo razjezilo, da je prijela za
nož in svojega bivšega zakon-
skega partnerja zbodla s koni-
co s zgornji del prsi. Polde pa
je žensko nato zgrabil za lase,
jo odvlekel do kuhinje, kjer jo
je, na tleh ležečo, brcal po ce-
lem telesu in jo pričel daviti,
tako da je obležala v nezavesti.
Zoper Leopolda Z. so policisti
napisali kazensko ovadbo, saj
je osumljen kaznivega dejanja
nasilniškega obnašanja.
Nevarna Igra
Minulo soboto zvečer je 15-
letni M. J. iz Šaleka opazil na
parkirišču pred osnovno šolo
v Šaleku kolo z motorjem, pod
katerim je bila velika bencin-
ska luža. Ko se je fantu zaho-
telo, da bi se gorivo vžgalo, je
njegov prijatelj moped odma-
knil, M. J. pa se je z gorečim
vžigalnikom dotaknil mokrih
tal. Nastal je ogenj, ki se je
začel širiti, zajel pa je tudi re-
zervoar mopeda, iz katerega je
iztekalo gorivo. Na srečo se je
tam pojavil šolski hišnik Vik-
tor Hrast, ki je ogenj pogasil in
s tem preprečil, da bi se razši-
ril na steno šolskega poslopja
v neposredni bližini.
Samozaščita na
mestu
v soboto, 26. septembra je
okoli dveh ponoči na Policij-
sko postajo Celje poklical nek
občan, ki je povedal, da se
pred garažno hišo v Vojkovi
ulici v Celju zadržujejo sumlji-
ve osebe.
Policijska patrulja, ki je pri-
spela na ta kraj, je zalotila dva
moška. Eden je sedel v neregi-
striranem avtomobilu znamke
BMW, drugi pa je stal ob vozi-
lu. Ko sta zagledala policiste,
je moški v BMW zapeljal
vzvratno iz pokritih garaž,
drugi pa je zbežal v noč. Ko so
policisti prispeli do sumljivega
avtomobila, je neznani voznik
trčil v policijsko vozilo in se
nato hitro odpeljal in pobeg-
nil. Neznanca še iščejo, zapuš-
čeno vozilo bmw pa je bilo
najdeno nekje v Celju.
Z verigo nad soseda
Minulo nedeljo popoldne se
je na dvorišču stanovanjske
hiše v Nimnem (Šmarje) znašel
Edi Š. iz Nimnega, ki je bil
močno vinjen. Na dvorišču
svojega soseda je spravil v po-
gon motorno žago ter z vrtečo
verigo grozil lastniku hiše in
sosedu Marjanu Ž. Ta se je
moral pred njim zateči v gara-
žo, razjarjeni Edi pa za njim.
Marjan se je branil z železno
palico, s katero je udaril po
vrteči se verigi, tako da je le-ta
počila. Zoper osumljenega
Edija Š. so policisti sestavili
kazensko ovadbo.
Lažno sporočilo
Tajnica na Srednji zdrav-
stveni šoli v Celju je v torek,
29. septembra ob pol enajstih
sprejela telefonsko obvestilo,
da se nekje v šolskem poslopju
nahaja bomba, ki naj bi eks-
plodirala.
To je povedal moški, ki je
govoril v čisti srbohrvaščini,
tajnica pa je o tem nemudoma
obvestila ravnateljico šole, go-
spo Marijo Marolt, ki je pove-
dala: »Takoj smo klicali na po-
licijo, učencem pa nismo še nič
povedali. Policisti in krimina-
listi so bili v nekaj minutah pri
nas in po njihovem naročilu
smo dali prostore sprazniti.
Brez vsakršne panike smo šli
v bližnji park, z nami pa so bili
tudi zaposleni iz bolnišnične
kuhinje, ki je v spodnjih pro-
storih stavbe. Za vsak slučaj
smo pregledali še šolske torbi-
ce, nato pa smo učencem naro-
čili, naj odidejo domov. Okoli
pol dvanajstih je bila policij-
ska preiskava končana, bombe
ni bilo nikjer, ob 13. uri pa se
je že pričel normalen pouk
v popoldanski izmeni.«
Vse skupaj se je torej srečno
končalo, brez posebno velike-
ga strahu ali panike. Ker pa
gre za dejanje, ki je vsega ob-
sojanja vredno, si delavci UNZ
Celje prizadevajo storilca čim-
prej odkriti.
M. A.
Foto: EDI MASNEC
PROMETNE NfIGODE
Iz jarka na streho
j V četrtek, 24. septembra po-
noči, se je pripetila nezgoda na
magistralni cesti Celje-Roga-
lec. Ena oseba je utrpela hude
telesne poškodbe, materialna
Ikoda pa znaša poldrugi mili-
lon tolarjev.
' Marko Vidovič (45) iz Celja,
ie vozil osebni avtomobil iz
Bmeri Mestinja proti Podplatu.
5Co je v Podplatu pripeljal
^ desni ovinek, je zapeljal v le-
Vo, izven vozišča, in nato v ob-
testni jarek, po katerem je vo-
zilo drselo 42 metrov. Iz jarka
e vozilo odbilo nazaj na voziš-
če, kjer je obstalo na strehi.
'Voznik se je v nezgodi hudo
«lesno poškodoval.
trčenje med
Zavijanjem
Na Kidričevi cesti v Rogaški
Hatini se je minuli četrtek
svečer pripetila nezgoda, v ka-
jeri je bil en udeleženec hudo
elesno poškodovan, gmotna
'koda na vozilih pa znaša pri-
bližno 50 tisoč tolarjev.
i Voznica kolesa z motorjem,
?6C-letna Vera Sigi iz Roga-
ške Slatine, se je iz smeri Ro-
Eatca peljala po Kidričevi ce-
[U. V bližini železniške postaje
je zavijala v levo, v tistem tre-
nutku pa je za njo pripeljal
voznik osebnega avtomobila,
20-letni Emest Škrablin iz
Rajnkovca. Vozili sta trčili,
voznica kolesa z motorjem pa
je padla po vozišču in utrpela
hude telesne poškodbe.
Nezgoda v križišču
V petek, 25. septembra do-
poldne, se je pripetila nezgoda
na Kidričevi 'cesti v Rogaški
Slatini. Ena oseba je bila hudo
telesno poškodovana, gmotna
škoda pa znaša okoli 150 tisoč
tolarjev.
Voznik kolesa z motorjem,
25-letni Srečko Kregar iz Ro-
gaške Slatine, je vozil iz smeri
avtobusne postaje v Rogaški
Slatini proti križišču s pred-
nostno Kidričevo cesto, kjer je
zavijal v levo na to cesto.
V tem trenutku je po Kidričevi
cesti pripeljal voznik osebnega
avtomobila, 28-letni Albin
Kodrin iz Tekačevega. Vozili
sta trčili, hude telesne poškod-
be pa je utrpel voznik kolesa
z motorjem, ki je padel po vo-
zišču.
Opozarjal otroka
Na regionalni cesti v Laži-
šah (Šentjur), se je v petek,
25. septembra popoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri je bil
hudo telesno poškodovan
otrok, materialna škoda na vo-
zilih pa znaša okoli 25 tisoč
tolarjev.
Po regionalni cesti je iz sme-
ri Šentjurja proti Planini vozil
osebni avto 54-letni Janez Ko-
senburger iz Ljubljane. V La-
žišah je dohitel otroka-kole-
sarja, ki je vozil cik-cak po
vozišču, na kar ga je voznik
avtomobila opozarjal z zvoč-
nim signalom. Osemletni G. H.
je zato zapeljal v desno, takoj
za tem pa v levo, v tem času pa
ga je avto že prehiteval. Prišlo
je do trčenja, otroka pa so, hu-
do poškodovanega, odpeljali
v bolnišnico.
Trčil v kolesarko
Na Kidričevi cesti v Celju se
je v petek, 25. septembra zve-
čer, pripetila nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, gmotna škoda
pa znaša okoli 55 tisoč to-
larjev.
Po Kidričevi cesti je proti
Mariborski cesti vozil osebni
avtomobil 28-letni Zvonko
Žvegler iz Celja. Ko je pripe-
ljal preko križišča za smer Bu-
kovžlak, je zapeljal na pas, ki
je namenjen za zavijanje v levo
v smeri Bukovžlaka in Mari-
borske ceste. Takrat pa se je
po tem pasu pripeljala kole-
sarka, 26-letna Zdenka Jerkiš
iz Proseniškega. Prišlo je do
trčenja, v katerem se je kole-
sarka hudo telesno poškodo-
vala.
Nesreča pred šolo
v petek, 25. septembra po-
poldne se je pripetila nezgoda
na dovozni cesti k osnovni šoli
v Gotovljah. Ena oseba je utr-
pela hude telesne poškodbe.
Po lokalni cesti je iz smeri
parkirišča pri gostišču Novak
vozil vzvratno 27-letni Bojan
Polšak iz Ložnice pri Žalcu.
Med zavijanjem osebnega av-
tomobila v levo, je trčil v pe-
ško, 78-letno Angelo Knap iz
Gotovelj, ki je hodila v smeri
proti lokalni cesti. Peška je
utrpela hude telesne po-
škodbe.
Na mestu mrtev
Smrtna nesreča se je pripe-
tila v soboto ob 11.20 uri na
Ljubljanski cesti v Celju.
Po Ljubljanski cesti je iz
smeri Celja proti Levcu vozil
kolo 82-letni Jožef Volavšek iz
Brnice (Žalec). V bližini kri-
žišča k Ingradu v Medlogu, je
nenadoma zavil v levo, v tre-
nutku, ko je za njim pripeljala
voznica osebnega avtomobila,
43-letna Milena Sedminek iz
Podloga (Žalec). V trčenju je
bil kolesar tako hudo poško-
dovan, da je na kraju nesreče
umrl.
Nobene panike ni bilo, za lastno varnost pa je le bilo treba
poskrbeti in se umakniti.
Št. 39 - 1. oktober 1992
20
Nikoli ni prepozno...
... i/l tudi za vas šc ni, dragi prvošolci in srednješol-
ci, da nam pošljete dopisnico z imenom »naj« gostin-
skega lokala, ki ga med poukom in po njem obiskujete
v Celju. Pa ne pozabite pripisati svojega razreda in
šole! Rada bi, da nam pošljete tudi kakšen predlog za
novosti na naši strani. Poleti ste gotovo naleteli na kaj
zanimivega in ste morda ob tem pomislili, da bi lahko
kaj takega imeli tudi v Vrtiljaku.
Za danes sem vam pripravila sestavek o plesnem
studiu Igen iz Celja. V naslednji številki pa boste lahko
prebrali kaj več o teniških asih iz vsega sveta.
MOJCA
Psiček Tirni se predstavi
Sem psiček Timi. Stanujem
pri neki družini na kmetiji,
kjer je tudi veliko drugih živa-
li, a pes sem samo jaz, zato sem
glavni in najpomembnejši in
rad bi se vam podrobneje
predstavil.
Zelo rad jem. Vase spravim
vse, kar mi dajo, pa tudi sam si
včasih vzamem kaj za pod zob,
česar lastniki niso nič kaj ve-
seli in se ne navdušujejo nad
mojo samostojnostjo. Imam
bolj debelo telo. Verjetno bom
moral shujšati, da bom všeč
samičkam, a za to je še dovolj
časa, saj sem star šele dobra
dva meseca. Moja ušesa so
srednje velika in mi visijo
navzdol. Včasih mi padejo na
oči in takrat kot slepec tavam
po svetu v upanju, da si ob
kakšnem drevesu ali zidu ne
razbijem glave. Sem mešanec
med kraškim in nemškim ov-
čarjem. Ljudje pravijo, da bom
hud, ko odraslem, a to bomo še
videli. Prepričan sem, da bo
v meni toliko strogosti, kolikor
bo potrebno. Imam lepo, siv-
kasto, dolgo dlako in ostre zo-
be, na kar sem zelo ponosen.
Za sedaj kratke, a široke tace
mi krasijo ostri kremplji.
Ostri? Sem jih že preizkusil in
marsikdo jih je tudi že skupil.
Moj rep je debel in kratek. Saj
mi bo še zrasel! Zelo rad te-
kam za kokošmi, ker tako ži-
vahno frfotajo s perutnicami
in na ves glas kričijo. Vendar
se bojim petelina, ki je zelo
močan, zato se v pustolovščine
z njim ne podajam prevečkrat
ali bolje nikoli. Baje sem mač-
kin smrtni sovražnik. Prej bi
rekel, da je obratno. A sploh
veste, kako mačka piha in pu-
ha, pa praska in grize? Druga-
če sem igriv psiček, rad gri-
zem, da se mi razvijajo zobje,
praskam, da se mi ostrijo
kremplji, nagajam, da pri hiši
ne bi pozabili, da me imajo. Pa
brez skrbi, lastniki imajo
z mano polne roke dela. Zaen-
krat še ne stanujem v pesjaku,
saj sem še premajhen za to.
A jaz mislim, da to sploh ni
res. Vseeno pa rad prebivam
v topli kurilnici. Zjutraj se pr-
vi zbudim. Če se mi v temi kdo
približa, zalajam s svojim ču-
dovitim glasom, ki pa za
v pevski zbor verjetno ni. Taka
je pač usoda!
Cez dan hodim na dolge
sprehode. Sonce, travniki, me-
tulji. Čudovito! Čudim se lju-
dem, le kako lahko skočijo iz
svoje kože, pa jih nič ne boli.
Ampak tisto, kar slečejo, jaz
rad grizem. Enkrat sem že raz-
trgal bundo. Takrat sem slišal
pridigo, kakršne še svoj živi
dan nisem slišal.
Takšen sem. Sem kaj poza-
bil? Mislim, da ne. Čisto nič se
ne hvalim, samo povem, kar je
res. Ali ne?
ALENKA BLAZINŠEK
OŠ FRANKOLOVO
Trinajsta sezona za Studio za ples
studio za ples Celje, ki ga
vodi Igor Jelen, združuje dve-
sto ljubiteljev plesne umetno-
sti ter letos stopa v trinajsto
sezono. Pričeli so jo že poleti,
s plesno kolonijo v Piranu, na
kateri je sodelovalo petdeset
mladih plesalcev.
Prve dni septembra so vrata
Studia odprli plesalcem, ki
nastopajo v različnih skupi-
nah, od plesnega vrtca in male
šole do odraslih. Letos bodo
skupine vadile pod vodstvom
Igorja Jelena, Sanja Šlajmer iz
Maribora, ki je končala sred-
njo baletno šolo, bo poučevala
klasični balet, Astrid Ussar,
prav tako iz Maribora, jazz
balet, dramska igralka Anica
Kumer pa bo vodila plesno
gledališče.
S plesom se bodo letos sez-
nanili tudi malčki, ki obisku-
jejo VVO Zarja in Tončke Če-
čeve v Celju. Ciklus seznanja-
nja s plesom so poimenovali
Ples-gib skozi štiri letne čase,
vodil pa ga bo Igor Jelen.
Zadnji ponedeljek v septem-
bru bodo v SLG Celje stotič
uprizorili predstavo Potovanje
v modro, ki jo je koreografsko
oblikoval Igor Jelen in s katero
so se predstavili že po vsej Slo-
veniji. Sicer pa bodo v trinajsti
sezoni ponovili uspešni pred-
stavi Spomin na sobo 3-6-6 ter
umetniški triptih z Vito Ma-
vrič-Ruič in gledališčem Dva
obraza, potem bodo pripravili
predstavo Pozor, prihajajo
lutke, presenetiti pa namera-j
vajo tudi z novo premiero.    '
N.G.
MODA V ŠOLSKIH KLOPEH
Pripravlja: Valentina Hudovernik
Gimnazija Center - Celje
Na kratko skozi jesen
Dolgo in vroče poletje je za
nami. Čeprav nam je pred za-
četkom jeseni ostalo še nekaj
dni, nam modni kreatorji že
predstavljajo svoje jesenske
zapovedi. Nakatere so nam že
znane, dosti pa je tudi novega.
Med barvami bodo prevla-
dovale naravne barve, zlasti
vsi odtenki bele in rjave. S tem
pa jesenska paleta .še ni zak-
ljučena, sledijo ji .še rja.sto
rdečka.sti toni, bordo rdeča in
nianse med zeleno in sivo
barvo.
Še vcdnf) bodfj modni dolgi
in ozki blazj-rji. Krila pa .so
lahko dolga ali kratka, ozka
ali plisirana. Med materiali
prednjačijo jersev, žamet, tvid
v škotskem karu. Tudi jeseni
bo med vzorci prevladoval
škotski karo. Pojavljal .se ne bo
le na rdeči barvni podlagi, kot
smo ga nosile spomladi, am-
pak tudi na vijolični, temno
modri... Spomladi smo takšne
vzorce lahko občudovali le
v tujih revijah, sedaj pa takšno
blago prodajajo že v naših tr-
govinah. Škotski karo .se ne bo
pojavljal le na mini krilih, am-
pak tudi na kratkih hlačkah in
brezrokavnikih, ki so daljši.
Modna novost jeseni so tudi
plct«"nine, ki vam jih bom po-
.s«,'bej pred.stavila prihodnjič.
Št. 39 - 1. Oktober 1992
21
u^nsambel Robija Kampleta.
Deček z ansamblom
; Pred Ansamblom Robija
Kmapleta je prihodnost, saj je
ijegov vodja prav rosno mlad.
;marsko-šentjursko-maribor-
iko narodnozabavno skupino
hno imeli priložnost spoznati
glasbenih srečanjih v Libo-
Jah, Zibiki, Vojniku, Slovenski
Bistrici, na Dobju pri Planini,
^ot obiskovalci prireditev
zdraviliščih Atomske Topli-
je in Dobrna, na celjskem Sta-
[em gradu, Šmarju, pa še mar-
likie.
Člani ansambla so se prvič
jestali pred dvema letoma, ko
bil njihov vodja, 15-letni
,obi Kamplet, še dve leti
ilajši. Glasbeno nadarjeni
obi z Grobelnega je začel na-
opati s harmoniko z devetim^
letom, prvič na Dobju. Nato se
je pojavljal na številnih prire-
ditvah po Sloveniji in tudi
v Avstriji, sam ali kot harmo-
nikar folklorne skupine iz
Kompol. V svojem ansamblu
igra diatonično harmoniko in
klaviature, sicer pa obiskuje
prvi letnik celjske srednje teh-
niške šole.
Na ritem kitaro brenka
Franc Kovač iz bližnjih Stopč,
ki ga veseli tudi likovni svet.
V zadnjem času ima za svoje
v les žgane podobe vse manj
časa, saj se je poročil in postal
očka. Bas kitarist Matjaž Čer-
ček pa je pravzaprav Maribor-
čan, s koreninami v Stopčah,
kjer ima družina počitniško
hišo, Matjaž pa se tudi pri-
pravlja na zadnji izpit: v me-
stu ob Dravi zaključuje drugo
stopnjo gradbeništva. Najbolj
zaposlen pa je prav gotovo Da-
vor Fendre, pevec. Po vajah ha
Grobelnem in številnih nasto-
pih z Ansamblom Robija
Kampleta igra na klavirsko
harmoniko pri celjski folklor-
ni skupini »France Prešeren«.
V diskoteki v Bezini pri Slo-
venskih Konjicah je znan tudi
kot disc-jockev, za nameček
pa krepi še vrste šentjurske
nogometne ekipe.
Nadarjeni fantje imajo že
prve lastne skladbe, mikata pa
jih tako narodnozabavna kot
zabavna glasba.
BRANE JERANKO
Ročk spektakel
v Žalcu
Društvo prijateljev glasbe
Žalec organizira v petek,
2. oktobra koncert z naslovom
Provinca ne spi, s pričetkom
ob 20. uri, v dvorani Hmezad
Žalec. Nastopile bodo celjske
skupine Veronique, Rožletove
sanje. Ni imena in Goda ter
gostje iz Rovinja Blind date.
PRIMOŽ ŠKERL
Ali bo kaj ali ne
bo nič?
v nedeljo, ko seje zopet spo-
taknila ura in^ začela beležiti
zimski čas, so marsikje v deže-
li brentarji sopihali v strmini
vinogradov. Letina, kot pravi-
jo, ne bo ravno obilna, zna pa
se zgoditi, da bo letnik 92 do-
segel visoke cene tudi v na-
slednjem tisočletju, saj je
grozdje ponekod nadpovpreč-
no sladko in temu primemo
sladko se smejejo tudi vino-
gradniki, ki so to poletje siveli
predvsem zaradi suše, kije po-
stavila kar nekaj rekordov sto-
letja. In medtem, ko vinograd-
niki in sadjarji spravljajo svoj
sladek pridelek in obrtniki
preštevajo svoj sejemski dobi-
ček, se v šovbiznisu začenja
obdobje kaljenja. Klubi in or-
ganizatorske agencije, ki se
pečajo z glasbeno programsko
politiko, imajo v tem času že
pripravljene programske she-
me in zapolnjene oktoberske
termine in začenja se informa-
cijska toča na ciljne skupine
potrošnikov z namenom priva-
biti čim več obiskovalcev.
V Celju, kjer bodo izgleda
v kratkem imeli dva glasbena
kluba z, recimo temu zaenkrat
tako, rock'n'roll ponudbo,
v medijih še ni opaziti kakšne-
ga posebnega cufanja za po-
tencialnimi gosti. V bivšem
mladinskem klubu so se na-
jemniki po dveh letih le uspeli
raztegniti tudi v kletne gale-
rijske prostore, ki so v vsem
tem času bili zaklenjeni, in va-
nje namestili snežno beli kafe-
bar z izrazito neudobnim se-
dežnim pohištvom. V njem so
septembra uspeli sfura ti celo
dve predstavi in tako opraviči-
ti tisti privesek galerija in jih
sedaj, kot verjetno sami verja-
mejo, ne morem čisto razce-
frati.
No pa bom vseeno malo po-
onečastil ti dve kulturni pa-
radni doživetji, prav na krat-
ko, celo mimogrede, tako kot
sem ju opazil, ko sem zahajal
tja prelistat sveže časopise in
kupovat holandski tobak, s či-
mer so za moje pojme še kar
siromašno oplemenitili svojo
stereotipno ponudbo, ki se
v ničemer ne razlikuje od po-
dobnih gniloživk, ki jih po me-
stu ne manjka. Prvo razstavo
v na novo odprtih prostorih
galerije sem opazil v začetku
meseca, ko sem prvič in precej
zadržano sklonil glavo na niz-
kem vhodu, pozdravil in se
oprijel sanka. Bilo je dopoldan
in dnevna svetloba v kleti je
dopuščala obiskovalcu, da je
opazil na zidovih mizarsko sli-
karske miniature, ki so bile či-
sto brez življenja redko name-
tane na belo podlago. Malo
sem bil razočaran, ko sem iz-
vedel, da so to mojstrovine
akademskega kiparja Franca
Purga, domače lipe lista. Ne
vem sicer, na kakšni osnovi
sem pričakoval pod tem ime-
nom nekaj drugega, vendar si
upam povedati da se je meni
zdelo precej brezvezno. Pa kaj
bi kritiziral, če pojma nimam.
No, drugi veseli dogodek pa je
bila otvoritev fotografske raz-
stave časopisnega reporterja
in mojega prijatelja Eda Ein-
spielerja, ki sem se je udeležil
precej neopazno, ker sem se
tako pač počutil. Zato pa sem
naslednji dan v istem prostoru
ob dopoldanski kavici s sme-
tano pregledal njegov izbor
v pozlačenih in sijočih okvirjih
in bilo mi je tudi marsikaj
všeč. Mogoče sam tematski na-
slov razstavljenih fotografij ni
dosegel globine avtorjevega
pogleda, ki je z vztrajnim de-
lom v svojem poklicu ujel ne-
šteto trenutkov in jih le delček
ujetih na celuloid, tokrat
predstavil občinstvu kot Ab-
surde. Sama tehnika povečave
je pač odvzela nekaj ostrine,
a dih življenja, ki ga Edo
vstrajno išče in tudi najde, je
preživel tudi to preizkušnjo.
Ob vsaki sliki sem malo posa-
njaril, srknil iz skodele do dna
in odmrmral. Ne obračaj se
sinko!
Zavod za organizacijo
in izvajanje
vzajemne pomoči
članom p.o.
vam omogoča na podlagi združevanja sredstev, pridobitev
denarnih sredstev iz naslova vzajemne pomoči. Brezobrestno
boste vlagali in vračali enake anuitetne zneske v razponu od
najmanj 1.000 SIT do največ 16.666 SIT
Čakalna doba za pridobitev vzajemne pomoči je najmanj 6
mesecev.
Pričakujemo vasv naših predstavništvih v:
!- Celju, Mariboru, Slovenskih Konjicah, Slovenski Bistrici in
drugod po Sloveniji
... £ ^aml a didd in oJu^u ...
OBČINA ŽALEC
IZVRŠNI SVET
Na podlagi določb Pravilnika o oddaji službenih
stanovanj v najem (Ur. list RS št. 45/92) in sklepa 74.
seje Izvršnega sveta z dne 8. 9. 1992, Izvršni svet
Občine Žalec
objavlja
RAZPIS
ZA ODDAJO SLUŽBENIH
STANOVANJ V NAJEM
Razpis zajema 11 stanovanj.
Rok za vlaganje vlog z zahtevanimi dokazili je
od 1. 10. 1992 do 15.10.1992.
RAZPISNI POGOJI
Upravičenci za pridobitev službenega stanovanja so:
- delavci, ki so državljani Republike Slovenije in pred-
stavljajo deficitarni kader v državnih organih, javnih za-
vodih s področja družbenih dejavnosti in javnega podjet-
ja v Občini Žalec.
Vlagatelji morajo k obrazloženi vlogi priložiti naslednje:
- potrdilo o državljanstvu,
- potrdilo o skupnem gospodinjstvu in premoženjskem
stanju,
- potrdilo kadrovske službe delodajalca iz katerega je
razvidno delovno mesto, ki ga vlagatelj opravlja v držav-
nem organu oziroma zavodu,
- izjavo delodajalca, da predstavlja delavec - vlagatelj
deficitarni kader,
- fotokopijo diplome iz katere je razvidna dosežena
stopnja strokovne izobrazbe.
Vloge z vsemi zahtevanimi dokazili je potrebno v nave-
denem razpisnem roku posredovati Občinskemu sekre-
tariatu za varstvo okolja in urejanje prostora pri Občini
Žalec.
Na podlagi vloženih vlog bo izdelan predlog oddaje
službenih stanovanj v najem.
Stanovanja bodo oddana v najem za določen čas, odda-
ja stanovanja je vezana na čas opravljanja dela v držav-
nem organu oziroma zavodih s področja družbenih de-
javnosti in javnega podjetja v Občini Žalec.
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. A SMALL VICTORV - FAITH NO MORE (6)
2. L.S.I. - THE SHAMEN (5)
3. SEXY MF - PRINCE (4)
4. GOOD STUFF - B-52'S (7)
5. JUST ANOTHER DAY - JON SECADA (3)
6. HOW DO YOU DO - ROKETTE (2)
7. AINT NO DUBT - JIMMV NAIL *     (3)
8. LIFE IS A HIGHVVAV - TOM COCHRANE (1)
9. ONE LOVE - DR. ALBAN (2)
10. THIS USED TO BE MY PLAYGROUND - MADONNA (7)
DomaČe zabavne melodije:
1. LE SEBE ŠE IMAM - PANDA (5)
2. V AMERIKI - CONTINENT (4)
3. PUNCA BISTRE GLAVE - CALIFORNIA (3)
4. POLETNA TOPLA NOČ - ČENA (6)
5. GRAJSKA DAMA - AVIA (7)
6. LE TEBE SANJAM - CHATEAU (4)
7. GATE NA GLAVO - LACNI FRANZ (10)
8. ZNOREL BOM - PAVLE KAVEC & PRIJATELJI (2)
9. OSTANI MLAD - PETER PAN (2)
10. KDO TE JE NAMAZAL Z BARVICO - MERCEDES BAND      (7)
Narodno-zabavne melodije:
1. NA PLESU - BRATJE IZ OPLOTNICE (7)
2. VEM ZA DEŽELO - GORENJCI (4)
3. ANDRAŽ - DAN IN NOC (8)
4. DOLINA SE BUDI - SLOVENSKI KVINTET (9)
5. UUBEZEN NA PRVI POGLED - TRIO STANKA FAJSA       (6)
6. OB TRGATVI - ANSAMBEL BRANETA KLAVŽARJA (3)
7. NAŠE MALO KRALJESTVO - MARELA (7)
8. AL' SEM RES PREMAJHEN - MARKO GALIČ (5)
9. SAMO, DA SEM DOMA - VRTNICA (2)
10. VEČNO JETOiLADA - PODKRAJSKI FANTJE (2)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
LITTLE BLACK BOOK - BELINDA CARLISE
FRIDAY fM IN LOVE - CURE
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
FREDI - VERONIOUE
LEPA SI NOCOJ - JANKO ROPRET IN DON MENTONY BAND
Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij:
DOVOU TUJINE - LIPA
MOJA ZIDAN'CA - ANSAMBEL LOJZETA SLAKA
Nagrajenca: Ivanka Leskovšek, Gorica 3a, Gorica pri
Slivnici
Tone Matoh, Cankarjeva 3, Žalec
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija
v Cankarjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tu)ih zabavnih melodli_
izvaialec_.—
lestvica domačih zabavnih melodij_
izvajalec_
lestvica narodnozabavnih melodij_
izvajalec-
ime in priimek:_
naslov:-
Št.39-1. Oktober 1992
22
BBCjev Angleški slovar
Letošnje poletje je BBCjeva
Svetovna služba izdala angle-
ško-angleški slovar, namenjen
predvsem po vsem svetu pose-
janim poslušalcem angleških
oddaj BBC World Service, to-
rej vsem tistim, ki kljubujejo
atmosferskim motnjam in sko-
zi poke, žvižge in druge mote-
če toda, žal, redne spremlje-
valce kratkovalovnega odda-
janja, razbirajo sporočila, ki
jih v angleščini oddajajo iz
Londona. Novi slovar izstopa
iz množice podobnih posku-
sov, ki zaidejo na Icnjižne poli-
ce predvsem v tem, kako ra-
zlaga jezik BBCjevih oddaj,
torej obravnava predvsem go-
vorni in ne pisni jezik, kot je
pogosto običaj.
Sam slovar je plod skupnih
prizadevanj producentov
BBCjevega oddelka za pouče-
vanje angleščine BBC English
(ki pripravlja oddaje za učenje
jezika, izdaja knjige in kasete
ter vsako leto organizira tudi
poletno šolo angleščine v Lon-
donu), ter raziskovalne enote
Cobuild (Collins Birmingham
University Language Databa-
se) pod vodstvom Johna Sinc-
lairja. Prvi Cobuildov slovar
angleškega jezika je izšel pred
petimi leti (samo nekaj mese-
cev po izidu se je pojavil tudi
v specializiranih knjigarnah
po Sloveniji) in je v učiteljskih
krogih še vedno eden najbolj
priljubljenih slovarjev, ki ga
odlikujeta predvsem preprosta
razlaga in pregledna razpore-
ditev gesel. Cobuildov slovar
je zaslovel predvsem kot slo-
var, ki se »pogovarja« z bral-
cem, ker razlaga besede v celih
stavkih, poleg tega pa je zara-
di računalniške obdelave izvr-
gel vse besede in besedne zve-
ze, ki jih je jezikovni razvoj
v minulih desetletjih postavil
na stranski tir, tako da nudi
res sodobno angleščino, kakrš-
no je mogoče zdaj slišati v an-
gleško govorečem svetu.
Tudi hrbtenico BBCjevega
slovarja tvori besedišče iz Co-
builda, oplemeniteno s speci-
fičnimi izrazi in gesli, ki jih
redno ali občasno prestreza
120 milijonov parov ušes po-
slušalcev oddaj BBCjeve Sve-
tovne službe. BBCjevci so za-
čeli zbirati material pred dve-
mi leti: računalniško so obde-
lali jezik, ki so ga v zadnjih
štirih letih uporabljali v svojih
oddajah, tako so zbrali več kot
70 milijonov besed in jih pre-
nesli v Cobuildove račimalni-
ke v Birminghamu. Tamkajš-
nja Banka angleščine je takrat
že vsebovala več kot sto mili-
jonov zabeleženih angleških
besed. Šele. takrat so v Bir-
minghamu začeli zbirati in ob-
delovati zbrane besede, prvi
osnutek pa so nato spet poslali
v London. V Svetovni službi so
pregledali material in sledile
so dolge razprave o nekaterih
geslih. Angleškemu besedišču
so namreč dodali še tisoč gesel,
ki razlagajo države, kraje, do-
godke in osebnosti, katerih
imena je bilo večkrat slišati
v BBCjevih informativnih od-
dajah. Kopja so se na primer
lomila ob odločanju, kako bo-
do poimenovali bivšo sovjet-
sko državo Moldovo/Moldavi-
jo, z jezikovnimi sekcijami pa
so se med drugim posvetovali
tudi o tem, ali se strinjajo z ge-
sli, ki se nanašajo na njihove
matične države, jezike in kra-
je. Tako je v slovarju našla me-
sto tudi Slovenija'in ob njej
predlagani pridevnik »Slove-
nian« (in ne »Slovene«). Po-
datki o državah, krajih in po-
dobnem so namenjeni poslu-
šalcem oddaj BBCjeve Svetov-
ne službe, ki jm zanimajo
predvsem aktualni dogodki.
Slovar torej ni namenjen na-
vadnim študentom angleščine,
ampak predvsem ljudem, ki
poslušajo poročila v angleščini
ali pa prebirajo angleške časo-
pise in knjige.
Avtorji novega slovarja se
zavedajo, da bo njihovo delo
hitro zastarelo, ker se aktualni
dogodki pač spreminjajo hi-
treje kot sam jezik. Prav zato
so se tudi odločili, da bodo slo-
var redno obnavljali in se tako
aktivno odzivali na spremem-
be v svetu, namesto običajnih
petih do desetih let si bodo do-
volili le 18 mesecev do nasled-
nje, prenovljene izdaje.
Pise Mojca Uelak
Kako se boste po 1. lanuariu 1993
najlažje izognili doplačilu
zdravstvenih storitev ?
Adriaticovo prostovoljno zdravstveno zavarovanje:
izberite tisto, ki Vam naiboli ustreza.
Cene Zdravja ne poznamo.
Njegove neprecenljive vrednosti
se navadno zavemo šele, ko se
ponesrečimo ali zbolimo.
Za Zdravje lahko skrbimo,
ga varujemo in krepimo.
Toda zavarovati ga ne moremo.
Zavarujemo pa se lahko pred
stroški zdravljenja.
Doslej nas ti stroški večinoma
niso zanimali, kajti naše pravice
do zdravstvenega varstva so
bile tako rekoč neomejene.
Nova zdravstvena zakono-
daja pa bo v naše življenje
prinesla usodne ^remembe. Od
1. januarja 1993 ne bo nikoli več
tako, kot je bilo. Za številne
zdravstvene storitve in
pripomočke bomo morali odtlej
doplačevati sami. Tudi do 50 %!
♦♦♦ Odrasli prebivalci zdravnike
obiščejo 6.725.157 - krat_
V Zavarovalnici Adriatic
smo Vam zaradi teh usodnih
sprememb pripravili štiri
različne vrste prostovoljnega
zdravstvenega zavarovanja. Z
njimi se boste (tudi zelo
visokim) stroškom zdrav-
1 enja izognili v celoti ali
delno.
Zobozdravniki zaplombirajo
717.496 zob brez zdravljenja in
Se 202.374 zob z ustreznim
zdmvljet^em.
1. Zavarovanje vseh doplačil
vključuje zavarovanje za vsa
doplačila zdravstvenih
storitev v primeru
poškodb ali bolezni ne
glede na razlog. Velja za
vse z zakonom določene
obveznosti doplačil v
osnovni, specialistično
ambulantni, bolnišnični in
zdraviliški zdravstveni
dejavnosti.
2. Zavarovanje doplačil
zobnoprotetičnega
zdravljenja v vseh primerih
in ne glede na razlog, ko gre
za obvezna doplačila za
zobnoprotetično zdravljenje ob
uporabi standardnih postopkov
in materialov (z zakonom je
določeno obvezno šestmesečno
predhodno zavarovanje).
❖ Zdravniki odkrijejo
1.714.086 bolezenskih stanj
Vanijte Svoje Zdravje.       \
Zavar^te se pred stroški zdrav^enja. i
PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ^
ZAVAROVANJE
❖ Bolnišnice
na zdravljenje
sprejmejo
322.028
bolnikov, ki
preležijo v
njih 3.675376
oskrbttibdnL
3. Zavarovanje doplačil zi
primere poškodb izven dela
za katere so zakonske
predpisana doplačila
višja kot sicer. Gre
za poškodbe z ar a d
nesreč izven delov-
nega mesta, v ka-
kršnem koli primeri
in ne glede nž
razlog.
4. Zavarovanje doplačil za
zdraviliško zdravljenje, ki
obsega vse primere zdravili-
škega zdravljenja ne glede na
*^ Zdravniki napišejo več kot
12.000 receptov za zdravila.
to, ali gre za zdravljenje
30škodb ali kroničnih in arugih
X)lezni. Pri tem je vseeno, ali
gre za nadaljevanje bol-
nišničnega zdravljenja ali ne.
vse to se ;godi v Sloveniji v enem šaman letu
j O AdriaticoMsm prostovoljnem
j zdravstvenem zavarovanju želim izvedeti več,
I zalD mi poS^iiE podrobne informacije.
I
j Ime in priimek_
I Naslov in kraj _
I Poštna ŠL       _
i Izrežite in v pismu ali na dopisnici pošljite
I na naslov;
I Adriatk, I^^ai^ 3a, 66000 Koper
Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica
Št. 39 - 1. oktober 1992
23
Št. 39 - 1. Oktober 1992
24
zdravilne rastline
Zdravilne rastline in starost
Zaradi boljšega zdravstve-
nega varstva, upadanja nalez-
ljivih bolezni, odkritja antibi-
otikov in drugih zdravil in za-
radi zmanjšanega števila no-
vorojenčkov, narašča število
ljudi, ki so starejši od 60 let.
Značilno zanje je zmanjševa-
nje psihofizične kondicije, ki
je posledica starostnih spre-
memb, kroničnih bolezni, ne-
pravilne prehrane in telesne
neaktivnosti. To vodi v oslab-
ljeno funkcijo telesa in druge
spremembe. Zmanjšuje se de-
lovanje srca, ledvic, jeter,
sklepi postajajo manj giblji-
vi... Pojavljajo se številne bo-
lezni, arterosicleroza, sladkor-
na bolezen, rak, tresavica rok
in nog, psihične bolezni, izgu-
ba spomina, visok krvni pri-
tisk, revmatična obolenja itd.
Značilno za starostnike je tudi
to, da porabijo največ zdravil
in to za zdravljenje bolezni
cirkulacijskega sistema, za
zdravljenje duševnih motenj,
revmatičnih in endokrinih bo-
lezni. Uporaba zdravil je mno-
gokrat nesmotrna in celo
škodljiva, zato je potrebno pri
zdravljenju starejših bolnikov
zmanjšati porabo zdravil in
s tem zmanjšati tudi škodljive
stranske učinke, ki so pri sta-
rejših zelo pogosti.
Problem je še toliko večji,
ker stranske učinke pogosto
pripisujejo starostnim teža-
vam. Zato moramo biti pri sta-
rostnikih pozorni na škodljive
stranske učinke zdravil, zlasti
ob njihovi daljši uporabi. Sta-
rejši  ljudje  porabijo  skoraj
307o vseh zdravil in sami zelo
radi posegajo tudi po zdravilih
brez recepta in kar ena tretji-
na starostnikov se zdravi tudi
z zdravili iz domače lekarne.
Večina jemlje sočasno štiri in
več zdravil. Zato ni čudno, da
kar 40% vseh zdravil pri sta-
rejših bolnikih povzroča škod-
ljive stranske učinke. Ti so
lahko blažji, kot so strah, zme-
denost, potlačenost, nespeč-
nost, izguba orientacije, ču-
stvene motnje, prebavne mot-
nje itd., lahko pa tudi težje,
kot so sladkorna bolezen, čir
na želodcu ali dvanajstniku,
parkinsonizem, ototoksičnost,
odpoved ledvic, jeter itd.
Ze spoznanje, da staranje ni
bolezen, temveč normalen bi-
ološki proces, lahko veliko
pripomore k racionalnejši rabi
zdravil. Pomembna je tudi ko-
ličina posameznih zdravil in
čim starejši smo, tem manjšo
količino zdravil potrebujemo.
To je pomembno tudi glede na
spol bolnika. Če npr. moški
potrebuje eno celo dozo zdra-
vila, zadošča za žensko le 3/4
te doze, da se doseže isti uči-
nek zdravila. S staranjem pa
se doza zmanjšuje.
Poleg zdravil lahko uporab-
ljamo tudi zdravila rastlinske-
ga izvora, ki spadajo v tako
imenovano domačo lekarno.
Sem spadajo izvlečki iz česna,
ginkga, gloga, ginzenga, ele-
uterokoka, koprive, bučnih se-
menk, bele omele, baldrijana,
šentjanževk itd.
(Prihodnjič - česen)
kmetijski nasvet
Kaj moramo vedeti pri
iiigienslcem pridobivanju mieiia
Pri pridobivanju mleka mo-
ramo vedeti, da je molža stro-
kovno in fizično opravilo,
v katerem sodelujejo molzni-
ca, molzni stroj in molznik. Pri
molži pridobimo mleko, ki je
proizvod mlečne žleze.
Higiena mleka je odvisna od
higiene vsake posamezne
komponente (molznice, molz-
nega stroja in molznika).
To pomeni, da lahko molze-
mo le zdravo kravo, z brezhib-
nim molznim strojem in ob do-
brem strokovnem znanju
molznika.
Higiena molže je pogojena
s takšnim delom - molžo, s ka-
tero pridobimo od molznice
higiensko neoporečno mleko,
to je mleko z majhnim števi-
lom mikroorganizmov in so-
matskih celic (epitelne celice
in levkociti) ter z malo meha-
ničnih primesi.
Pri molži moramo strokovno
opraviti naslednja opravila:
- jemanje prvih curkov v za
to posebej pripravljenih lonč-
kih. Vzamemo 2 do 3 curke iz
vsakega seska.
Ob vsaki spremembi mleka
lahko sumimo na obolenje vi-
mena.
Vedeti moramo, da je mleko
prvih curkov 30-do 32-krat
bolj okuženo z bakterijami kot
mleko v mlečni cisterni (vime-
nu). Ce ne odvzamemo prvih
curkov, smo mleko že v začetni
fazi molže močno okužili, kar
pa se ne da popraviti;
- čiščenje vimena je lahko
suho ali mokro. Za suho čišče-
nje vimena uporabljamo po-
sebne papirnate brisače za en-
kratno uporabo, za mokro čiš-
čenje pa posebne krpe (tetra
platno). Vime se mora dobro
oprati oziroma razkužiti. Vodo
in razkužilo imamo priprav-
ljeno v predpisani koncentra-
ciji v posebnih vedrih;
- masaža vimena je delno
opravljena že s pranjem vime-
na, delno pa jo opravimo še
ročno ali s posebej za to pri-
pravljenimi molznimi enota-
mi. Čas skupne masaže naj bo
med 30 in 60 sekundami, od-
visno od stopnje molznosti
(mehko in trdo molzne krave).
Z masažo dosežemo, da je
vime napeto in da se v njem
poveča pritisk, kar omogoča
dobro praznjenje;
- nastavitev molzne enote
naj bo pravilna in v redosledu
(1-4 seske). Ko odpremo ko-
lektor, moramo paziti, da čisto
in razkuženo enoto dvignemo
dovolj od tal, da z njo ne pobe-
remo nesnage;
- molža sama mora biti ko-
rektna in ne sme trajati pre-
dolgo (slepa molža), posebno
če imamo opraviti s klasičnimi
enotami. Ce imamo opravka
z molznimi enotami, ki imajo
naravno višino podtlaka in
pulzacijsko razmerje (delovni
takt in takt počivanja) na pod-
lagi pretoka mleka, se izogne-
mo slepi molži. Molznico mo-
ramo pomolzti do konca, tako
da v vimenu ostane samo »re-
zidualno« mleko.
Molzno enoto moramo pra-
vilno sneti, in sicer tako, da
nam ne pade na tla. Kolektor
zapremo in ob sesni gumi
omogočimo s prstom vdor zra-
ka v molzno enoto.
Pred novo namestitvijo mo-
ramo molzno enoto oprati in
takoj zatem razkužiti.
Postopek nato za vsako
molznico ponovimo.
Mleko moramo takoj po
molži ohladiti, če te možnosti
nimamo, opravimo vsaj pred-
hlajenje s hladno vodo oziro-
ma ga čim prej odpeljemo
v zbiralnico.
S hlajenjem mleka ohrani-
mo samo njegovo dejansko hi-
■ giensko kvaliteto (namolženo),
nikoli pa je ne izboljšamo, kot
menijo nekateri rejci.
Odvzem vzorcev za določa-
nje kvalitete mleka opravlja
služba mlekarne in služba or-
ganizacije proizvodnje v za-
drugah oziroma kmetijski
službi.
Vzorci morajo biti strokov-
no odvzeti, biti pa jih mora
toliko, da je možno opraviti še
super kontrolo.
Mikrobiološka (higienska
ocena) kvaliteta mleka se oce-
njuje na dva načina. Prvi na-
čin je reduktazni test - po času
razbarvanja metilenskega mo-
drila se oceni število bakterij.
Ta način ugotavljanja kvalite-
te se uporablja pri manjših
rejcih krav molznic (manj kot
20 tisoč litrov mleka).
Drugi način je štetje bakte-
rij, ki so prisotne v mleku, in
ugotavljanje števila somatskih
celic (levkociti in epitelne ce-
lice).
Plačilo mleka je torej vred-
nost tehnološke (tolšča, belja-
kovine, suha snov brez tolšče)
in mikrobiološke kvalitete
mleka (število MO/1 ml
mleka).
mag. IVAN KUDER
kuhajmo skupaj
Paprike
Ko se te dni sprehajamo po
tržnici, vidimo, kako vse žari
v rdeči, rumeni in zeleni barvi
paprik, ujetih v mreži. Kar
zaščemi, ko na paprike posije
sonce. Sedaj je sezona paprik
na višku in skrbne gospodinje
ter gospodinje! kupujejo zrele
sadeže za ozimnico. Zima bo
dolga in vsi potrebujemo vita-
mine.
Paprika je doma v tropski
Ameriki, od koder je po od-
kritju teh dežel prišla v Špani-
jo in se je tam udomačila kot
»španski poper« ter se je razši-
rila v Afriko in Turčijo. Okrog
leta 1700 je prišla na Ogrsko,
kjer je dobila ime »turški po-
per«. Na Ogrskem je tudi dobi-
la svoje mednarodno ime pa-
prika. Pozneje je postala pa-
prika nekak madžarski mono-
pol in je dosegla skoraj svetov-
ni sloves, ko se je kemiku
Szent-Gyorg\'iju, direktorju
medicinsko kemičnega insti-
tuta v Szegedu, posrečilo
v plodovih paprike dokazati
vitamin C. Paprika ima skoraj
6 krat več vitamina C kot li-
mone ali pomaranče.
Kot tipični predstavnik ra-
zhudnikov ljubijo paprike mo-
kre noge in veliko toplote in
sonca. Danes je paprika raz-
širjena po vsem svetu, njeni
plodovi pa so zeleni, rdeči, ru-
meni, oranžni in temno vijoli-
časti.
Posušena in zdrobljena
v prah, je poznana sirom po
svetu kot odlična začimba.
Poznamo dve obliki in sicer
sladko in pekočo rdečo papri-
ko. Zanimiva je pekoča oblika,
ker že v majhnih količinah po-
spešuje tek in olajša prebavo
mastnih jedi. Ker je paprika
osnovna začimba južne Evro-
pe, se čudovito ujema s čebulo,
česnom, peteršiljem in tudi
v mednarodni kuhinji zavze-
ma paprika pomembno mesto.
Skupaj z jajčevci sestavlja pa-
prika slastno mešanico, ki jo
uporabljamo na najrazličnejše
načine. Poznamo zelo veliko
sort paprik, od zelo pekoče čili
paprike, do rumene bananove
paprike. Vse pekoče oblike
lahko uporabljamo za pripra-
vo enolončnic, omak, jajčnih
in mesnih jedi, vendar mora-
mo pri tem paziti na primerno
količino. Paprike lahko cvre-
mo kot zrezke, polovice peče-
mo na žaru ali v pečici. Fran-
cozi jo radi pripravljajo v ma-
rinadi s česnom, olivnim oljem
in sardelami ter z jajčevci. Pa-
prike lahko nadevamo z razni-
mi nadevi, rižem, mesom, in še
bi lahko našteval. Pa še to: 100
g paprike ima 105 kcal, 1 g be-
ljakovin, 5 g ogljikovih hidra-
tov in je primerna tudi za bol-
nike, zlasti za tiste, ki jih muči
napihovanje, slaba prebava in
srčne težave.
Paprikaš iz stročjega
fižola
Potrebujemo: 1 kg stročjega
fižola, dve veliki čebuli, 2 veli-
ki žlici olja, 1 žlico mlete slad-
ke rdeče paprike, eno zeleno,
papriko, en paradižnik, 1 del
kisle smetane in žlico seseklja-
nega peteršilja, sol in poper ter
žličko bazilike.
Stročji fižol očistimo nitk,
operemo in ga razrežemo na
3 cm dolge kose. Eno čebulo
drobno sesekljamo, drugo pa
narežemo na koleščke. Papri-
ko razpolovimo in očistimo se-
menk ter narežemo na drobne
koščke. Pradižnik olupimo in
razrežemo na drobne krhlje.
V veliki kožici segrejemo olje
in na njem prepražimo sesek-
ljano čebulo, da postekleni.
Posodo odstavimo z ognja in
umešamo rdečo papriko, do-
damo na koleščke narezano
čebulo, papriko in paradižnik
ter vse dušimo do mehkega.
Vmes skuhamo stročji fižol in
ga kuhanega dodamo dušeni
zelenjavi. Zalijemo z malo vo-
de in dušimo še pet minut. Po-
solimo, popopramo, dodamo
baziliko in kislo smetano. Jed
še prevremo, potresemo s se-
sekljanim peteršiljem in takoj
postrežemo. Zraven ponudimo
naravne zrezke ali perutnino
in krompir v kosih.
Paprilca polnjena
z govejim jezilcom
Potrebujemo: 4 velike pa-
prike, 200 g prekajenega gove-
jega jezika, 1 zemljo, 1 jajce,
10 zmc kapre, sol, poper, olje,
50 g nastrganega parmezana
in mleko.
Paprike operemo, obrišemo,
prepolovimo po dolgem in od-
stranimo semenke. Jezik sku-
hamo do mehkega, še toplemu
odstranimo kožico in ga tri-
krat zmeljemo v mesoreznici.
Mleko segrejemo in v njem na-
močimo žemljico, jo odcedimo
in dodamo k jeziku. Primeša-
mo še jajce, nastrgan parme-
zan, kapre in posolimo ter po-
popramo in vse skupaj dobro
premešamo. S tem nadevom
napolnimo paprike, ki jih na-
ložimo v pekač - samo v enem
sloju - prelijemo z oljem in pe-
čemo pri srednji temperaturi
30 minut. Jed lahko ponudimo
toplo ali hladno kot predjed.
MIKROSTAR d.o.o.
Letališka 33
Ljubljana
takoj zaposli
za nedoločen čas s polnim
delovnim časom
PRIPRAVNIKA
(lahko tudi absolvent po po-
godbi)
višje ali visoke ekonomske,
strojne ali elektrotehnične šo-
le na področju prodaje raču-
nalniške opreme.
Smo uspešno uvozno-izvoz-
no podjetje, ki odpira nove
poslovne prostore v Celju.
Zaželeni so kandidati, ki ima-
jo stalno prebivališče na ob-
močju občine Celje.
Ponudbe pošljite v roku 8 dni
po objavi na naslov: Mikro-
star d.o.o.. Letališka 33,
61000 Ljubljana.
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
Zadnje tedne je moda v veli-
ki meri izkoristila za predsta-
vitev novih kolekcij, ki naj bi
jih nosile in nosili v spomla-
danskih in poletnih mesecih
prihodnjega leta. V Modnem
klepetu pa se počasi spet \Ta-
čamo k modnim novostim,
značilnim za letošnjo jesen in
zimo.
Mesec je naokoli in zadnjo
septembrsko soboto smo
v Opoldanski mavrici Radia
Celje iz škatle pravilnih odgo-
vorov, ki so se v našem uredni-
štvu nabrali zadnje štiri tedne,
izžrebali Natašo Leskovšek,
Vrbno 57 iz Šentjurja, ki prej-
me unikatno, ročno pleteno jo-
pico oziroma pulover iz doma-
če dalavnice Vlaste Cah-Že-
rovnik. V drugi polovici okto-
bra naj se v naše uredništvf
oglasi tudi Ksenija Koštomaj
Ulica Frankolovskih žrtev ij
iz Celja, ki si je s pravilni^
odgovorom na radijsko nd
gradno vprašanje prisluži]
svilen, ročno poslikan šal.
Ena od jesensko-zimski)
značilnosti, ki smo jo v nekoli
ko drugačni obliki osvojili ž(
pred meseci, je tudi kančel
vroče Afrike v hladnih, z ve
trom, dežjem in snegom zaz
namovanih dneh. Imitaciji
krzna, najrajši v divjih vzorci
afriških mačk, se lahko poja^
Ijajo skorajda na vseh oblač
lih... Kako - pa je podrobneji
vidno iz skic, ki jih k modne
mu nasvetu prilaga Vlasti
Cah-Žerovnik.
Uredništvi
Z vročo Afriko
v iiladno Jesen
Divja, strastna črna celina
je letošnjo pomlad in poletje
s takšno silovitostjo prevzela
modne stiliste, da jih ne mo-
re »ohladiti« niti jesen in
prihajajoča zima.
Izložbena okna svetovne
kreatorske elite v najbolj
prestižnih pariških in milan-
skih boutiquih so zato po-
barvana z divje sijočimi bar-
vami požgane zemlje in
vzorčasto kožo pragozdnih
prebivalcev. Tako so, deni-
mo, vse tri Valentinove trgo-
vine na milanski Via della
Spiga v znamenju tigrastih,
leopardovih in gepardovih
motivov.
Gotovo veste, da je že ne-
kaj sezon v modi »ekološk
oblačenje,« ko originale u
podrivajo ponaredki prave
ga usnja oziroma krzna. T
še zdaleč ne velja le za naj
bolj tipična zimska oblačil?
ampak tudi za elegantne ko
stime in peresno lahke, frfo
tajoče večerne obleke, ki s
prav tako lahko obeležer
s tem eksotičnim vzorčen
Seveda vam zaradi teh mod
nih domislic ni potrebno na
vleči nase kar cele leoparde
ve kože - morda vam bo ž
droben detalj v obliki ovrat
nika, rute ali miniaturne tor
bice učinkovito naravnal po
čutje v bolj prijazno jesensk
razpoloženje...     VLASTi
Nagradno vprašanje:
IZ KATERIH BARV JE SESTAVLJEN AVTENTIČEN
TIGRASTI MOTIV?
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:
Točen naslov: .
Starost:..........Teža:
Najljubše barve: .......
Konfekcijska št.
Št. 39 - 1. Oktober 1992
?5
isemvaljniki in novi BMW M3
j^ovosti na slovensl^em av-
^^obilskem trgu tudi v pri-
^nje ne bo manjkalo, pri če-
^x je prašanje samo eno: kaj
, bo dogajalo na trgfu?
prav ob tem lahko Ijubljan-
j Tehnounion trdi, da časi
jyb vsemu niso tako hudi kot
morda zdijo, kajti prodaja
relativno ugodna (50 do 60
,toniobilov na mesec). Ob
pl pa že ponujajo tisto, kar je
ttos novo pri BMW. Tako
sprejemajo naročila za serijo
7 z novima osemvaljnima mo-
torjema (7301 in 740i), pri če-
mer je čakanje dolgo nekako
dva meseca. BMW je začel po-
nujati osemvaljni motor tudi
v seriji 5 (530i in 540i), pri
Tehnounionu pa se čakanje ne
ti dve izvedenki raztegne ne-
kako do treh mesecev. Tovar-
niška cena za 530i je 52.000
mark, za 540i pa 62.000 mark.
Za tiste, ki si to lahko privoš-
čijo in jim je tudi kaj do tega.
je na voljo tudi M3 (na sliki).
Športna izvedenka serije 3 je
naprodaj z novim trilitrskrm
bencinskim šestvaljnim agre-
gatom, ki zmore največ 286
KM, končna hitrost pa je ome-
jena na 250 km/h (ob pospešku
šest sekund do 100 kra/h). To-
varniška cena je 60.500 mark.
Sicer pa miinchenski BMW
pripravlja karoserijsko preno-
vo serije 7, ki naj bi luč avto-
mobilskega dneva ugledala
konec prihodnjega leta. Zuna-
nje spremembe po sedanjih
napovedih ne bodo izjemno
drzne, pač pa glede na naravo
avtomobila uglajene in pri-
merljive nekako s tistim, kar
ponuja Mercedes Benz pri se-
riji S.
Honda CRX pri
Autocommercu
Mobil
Ljubljanski Autocom-
merce je pred nedavnim
ustanovil sestrsko po-
djetje Autocommerce
Mobil, ki bo imelo na skr-
bi prodajo hond med Kol-
po in Karavankami. Le-
tos naj bi prodali vsaj 600
avtomobilov, že v nekaj
dneh pa bodo začeli po-
nujati letošnjo novost,
hondo civic CRX. To je
športna izvedenka mode-
la civic, pri kateri je Hon-
da uporabila svojevrsten,
pa tudi dokaj zapleten
način odpiranja strehe
(targa). Ljubljanski pro-
dajalec bo imel za zače-
tek na voljo le tri ali štiri
avtomobile in to vse
z 1,6-litrskim motorjem
VTEC (160 KM) m ročno
snemljivo streho. Cena za
sedaj še m znana.
[aroserijsici
lopravlci escort
iriona j
Med vsemi avtomobiH, ki jih
tdeluje e\Topski Ford, sta da-
(č najuspešnejša fiesta in es-
brt orion. Slednji bo že okto-;
ra na ogled in naprodaj z ne-
iterimi karoserij skimi po-
ravki, že drugimi v zadnjih
teh letih, ki so stali tovarno|
»kako milijardo dolarjev.
Vsi escorti orioni bodo torej
) novem na voljo z novo ma-
;o, ki bo bolj poudarjala obli
irednji del. Pri escortu so
iremenili tudi zadnje luči,
[rati pa je še nekaj drugih
svosti. Tako bo escort kara-
ai (turnier) naprodaj tudi
opremo ghia in 1,8-litrskim
fncinskim motorjem s  105
KM. Ford gre vštric s prizade-
vanji za večjo varnost, kajti po
novem bodo v vseh escortih
orionih v vrata vgrajevali je-
klene palice. To je dodatna
zaščita ob morebitnih stran-
skih trčenjih. Serijsko bodo
avtomobili opremljeni s servo
volanom (pri vozilih z motor-
jem nad 1,3 litra prostornine),
k opremi CLX bo spadal tudi
po višini nastavljiv voznikov
sedež. Skupna nosilnost escor-
ta/oriona se bo povečala za
približno 45 kilogramov, s tem
pa teža za skoraj 100 kilogra-
mov. To bo šlo na škodo mo-
torne in siceršnje živahnosti,
čeprav je res, da je prav Ford
z novimi zeta motorji (po štirje
ventili na valj) odpravil ali
zmanjšal pomen te pomanjk-
ljivosti.
Na sliki: escort 2000
v novi karoserijski podobi.
Terrano za nove čase
Nissan pathfinder oziroma
terrano je eden uspešnejših te-
renskih avtomobilov na e\Top-
skih cestah (in brezpotjih),
vendar pa je očitno prišel čas
za nekaj malenkostnih zuna-
njih in notranjih sprememb.
Pathfinder z letnico 93 bo
torej imel drugačno prednjo
masko, drugačni bodo tudi ko-
lesni obroči. Notranjost naj bi
bila po novem prav tako pri-
jetnejša, saj so ji namenili no-
vo blago. Drugačni so tudi se-
deži. Pathfinder bo tako kot
doslej naprodaj v dveh karose-
rijskih različicah (s tremi in
petimi vrati), pri Nissan Adrii,
prodajalcu nissanov na slo-
venskem trgu, pa teh terencev
že nekaj časa ni naprodaj. Na
sliki: obnovljeni nissan path-
finder.
ZORO d.o.o.
trgovina, avtomaterial
ŠENTJUR
telefon (063) 741-173
prodaja avtomobilov
ford, model 93, VW,
golf 3
Na zalogi:
ford CLX 1.8 D, letnik 91, za
20.800 DEM
fiat uno za 14.950 DEM, do
registracije
fiat tipo za 20.636 DEM, do
registracije
tavria za 495.000 SIT, do re-
gistracije.
Odkup vozil jugo.
Na zalogi rabljeni avtomobili.
DELO
vedno
v središču
dogajanj
BORZA CEN
RABLJENIH AVT
Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec je znova pričel
delovati po ustaljenem urniku. Daljši (polmesečni) premor je vplival
na večje zanimanje morebitnih kupcev in ponudnikov vozil, tako da
se jih je na sobotnem sejmu zbralo preko tisoč, na voljo pa je bilo 650
vozil. Po podatkih organizatorjev se jih je prodalo okoli 50 (prodani
kompleti pogodb), izdanih pa je bilo 19 tablic za preizkušnjo vožnje,
kar je tudi uradno število vozil, ki so zamenjala svoje lastnike. Cene
avtomobilov v tabeli so v nemških markah in so le okvirne.
PRIMOŽ ŠKERLi
IZVRŠNI SVET
SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC
OBJAVLJA
Oddajo prostorov v najem
v Savinovi hiši na Šlandrovem trgu 25 v Žalcu
najugodnejšemu ponudniku.
V poštev phdejo interesenti z dejavnostjo, ki se vklaplja
v kulturno-umetniški značaj Savinove hiše in ki lahko
nudijo nadomestne prostore za prodajalno PEKO.
Pisne ponudbe pošljite do 10. 10. 1992 na naslov:
Skupščina občine Žalec
Sekretariat za družbenoekonomski razvoj in finance.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d.
Ljubljana
Območna enota Celje
objavlja
naslednja prosta delovna mesta
1. zavarovalnega zastopnika za
zastop Žalec
2. zavarovalnega zastopnika za
zastop Šempeter
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še nasled-
nje pogoje:
- da imajo srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja) in
- najmanj 1 leto delovnih izkušenj
Prednost imajo kandidati s stalnim prebivališčem na
področju zastopa.
Za delovno mesto je določeno 3-mesečno poskusno
delo.
Lastnoročno napisane prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave
na naslov:
Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota
Celje, Mariborska cesta 1, Celje.
Št. 39 - 1. Oktober 1992
26
borza dela
Vsebuje informacijo o prostih delovnih mestih objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje območni
enoti   elje, dne 28. 9. 1992.
Poja fiila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih.
DELOVNE ORGANIZACIJE POKLIC        _DELOVNO MESTO_
Skladiščno transportni center Celje dipl. ekonomist ali ekonomist vodja špedicije
SKB Banka Ljubljana PE Celje dipl. ekonomist pomočnik vodje PE Celje
Steklarska šola R. Slatina vzgojitelj vzgojitelj
SKB Banka Ljubljana PE Celje ekonomist višji analitik
SKB Banka Ljubljana PE Celje ekonomist višji ref. za kreditiranje
Vešligai Jože, Ob progi 12 Roga- strojni tehnik ali stroj. ing. finomehanik-vzdrževalec
ška Slatina
SKB Banka Ljubljana PE Celje upravni tehnik tajnica
Kovinska industrija Vransko ključavničar ključavničar
Kovinska industrija Vransko varilec varilec
Aspara d.o.o. Žalezno 4, Žalec mizar ali priučen mizar mizarska dela
Zdravstveni dom SI. Konjice ekonomski tehnik računski referent
Zdravstveni dom SI. Konjice voznik reševalnega vozila voznik reševalnega vozila
Vešligaj Jože, Ob progi 12, Roga- konfekcionar konfekcionar
ška Slatina
Vešligaj Jože, Ob progi 12, Roga- pomožni delavec pomožna dela
ška Slatina
KOBRA d.o.o. Ločica 41, Žalec natakar ali pomožni natakar natakar
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska postaja
v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure organizi-
rana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od
15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško,
telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva
pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivovarne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na veteri-
narski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas veterinar-
jev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je
organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure, nepreki-
njeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure zjutraj nasled-
njega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna in ob
praznikih. Telefon na veterinarski postaji: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veterinar-
ski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen ob
nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do
9. ure. Do nedelje, 4. oktobra bo dežural dr. vet. Drago Zagožen,
telefon 841-769, od ponedeljka 5. oktobra dalje pa dr. vet. med.
Marjan Lešnik, telefon 831-219.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Na šentjur-
ski veterinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15.
ure vsak dan, od 15. ure popoldan do 7. ure zjutraj naslednjega dne
pa je organizirano dežurstvo. Od jutri, petka, 2. oktobra dalje bo
dežural dr. vet. med. Marjan Drešček, telefon 741-660.
gremo
v kino
KINO UNION
do 5.10.; MESEČNIKI - ameri-
ški film
od 6.10.: ZADNJI DNEVI RA-
JA - ameriški film
KINO MALI UNION
do 5.10.: BATMAN - ameriški
film
od 6.10.: DOKTOR - ameriški
film
KINO METROPOL
1.10.: MORILČEV DNEVNIK
- ameriški film
od2.10.: GLADIATOR - ameri-
ški film
KINO ŠENTJUR
2.10.: SNEGULJČICA - ameri-
ški film
4.10.: MESEČNIKI - ameriški
film
Veliko je zelja
Na celjski tržnici je v tej lepi
jeseni kar precej živahno.
Stojnice so polne, žal pa so ce-
ne precej visoke. V tem času je
obilo zelja. Presnega, ki stane
od 35 do 50 tolarjev za kilo-
gram in kislega, ki ima zaen-
krat še precej zasoljeno ceno,
saj stane kilogram od 90 do
120 tolarjev. Za ozimnico je
tudi še precej krompirja, ki
stane od 20 do 40 SIT in čebu-
le, ki stane od 40 do 100, med-
tem ko se paprika počasi po-
slavlja, je pa še nekoliko ce-
nejša, saj stane od 60 do 120
tolarjev za kilogram. Ostale
cene so razvidne iz tabele:
prireditve
v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo v soboto,
3. oktobra ob 20. uri koncert Revijskega orkestra Akord iz
Celja.
V Likovnem salonu v Celju si lahko do 17. oktobra ogle-
date razstavo Odsotnost figure.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes,
v četrtek 1. oktobra ob 19.30 za aboruna četrtek in izven
predstava F. Schillerja Razbojniki, ki jo je režiral Robert
Raponja. Jutri, v petek, 2. oktobra bodo ob 17. uri v pro-
storih gledališča odprli razstavo likovnih del Jureta
Godca. V sredo, 7. oktobra pa bodo člani gledališča ob
18. uri s predstavo Daleč od dvorca avtorjev Andersena in
Verasa, gostovali na Pikinem tednu v Velenju.
V Laškem dvorcu v Laškem je odprta razstava likovnih
del Janeza Kovačiča iz Brezovice.
V Osrednji knjižnici v Celju si lahko do ponedeljka še
ogledate izposojno razstavo Slovenija, ali te poznam?
V Muzeju novejše zgodovine je odprta razstava V svetu
lutk. Danes, v četrtek ob 17. uri pa bodo člani OMK iz
Žalca v istih prostorih uprizorili lutkovno igrico z naslo-
vom Od kdaj kače nosijo očala, v ponedeljek 5. oktobra ob
17. uri bodo lutkovno igrico Krtačka zobačka uprizorili
člani Centra za interesne dejavnosti Celje. V sredo,
7. oktobra ob 10. uri bodo z lutkovno igrico Potep, v pro-
storih Muzeja gostovali člani Papiluja iz Ankarana.
Na gradu Podsreda bodo v soboto, 3. oktobra ob 10. uri
odprli razstavo o partnerstvu med Wolfseggom in Pod-
sredo, ob 13. uri pa bo v trgu Podsreda promenadni kon-
cert Delavske godbe Trbovlje, kulinarična razstava in
razstava vin, predstavitev domače obrti in veliko glasbe in
zborovskih pesmi. Predstavili bodo tudi obnovljen Levsti-
kov mUDL. , _......____________      ,       ....._____. .
KMEČKI STROJ ŠKOFJA LOKA
TRBOVIHAIH SERVIS ZA TRAKTORJE ZETORIH UHIVERZAL
Velika in ugodna ponudba:
- TRAKTORJI: univerzal, zetor, lindner, rasant, ursus
in same delfina 35. Možnost kreditiranja od enega do
pet let in menjava staro za novo. (V račun vzamemo
traktorje univerzal, zetor, štore s pogonom na vsa štiri
kolesa). ^
- KMETIJSKA IN GOZDARSKA MEHANIZACIJA:
trosilci, nakladalne prikolice, obračalniki, rotacijske ko-
silnice SIP, gozdarske vitle TOM 4 in 61 ter tajfun od
3 do 61, hidravlični nakladala riko (prednji in zadnji),
kiper prikolice tehnostroj od 3 do 61.
- PONUDBA TEDNA: traktorji zetor vseh tipov (naj-
nižje cene v Sloveniji) in pooblaščeni sen/is. Pokličite
(064) 622-575 ali 622-311.
- POSLOVALNICA: Godešič 53 ima na zalogi: krmila
in krmne dodatke, umetna gnojila, škropiva, traktorske
gume, akumulatorje in rezervne dele za traktorje zetor,
univerzal in kosilnice BCS. Pokličite (064) 631-497.
- NAJVEČJA IZBIRA RABLJENE MEHANIZACIJE
in sprejem v komisijsko prodajo.
- DOSTAVA NOVIH STROJEV NA DOM.
ODPRTO Od 8. dO 17., sobota do 12. ure.
št. 39 - 1. Oktober 1992
271
Št. 39 - 1. oktober 1992
28
Št. 39 - 1. Oktober 1992
29
ROJSTVA
Celje
Minuli teden je bilo v celjski
porodnišnici rojenih 12 deč-
kov in 22 deklic.
POROKE
Celje
Poročilo se je 7 parov od teh:
Roman GRACNAR in Damija-
na TRUPE J oba iz Brezja pri
Dobjem, Zlatko VERHOVŠEK
in Breda ARTNAK oba iz Ce-
lja, Srečko PLAHUTA in Mar-
jeta SINKAR oba iz Celja, Mi-
hael ŠALAMON in Vesna JU-
RAK oba iz Celja ter Ignac
TOVORNIK iz Celja in Silva
OBUL iz Bezine.
Šentjur
Zlato poroko sta sklenila
Friderik in Elizabeta SOR-
^AN iz Hotunj 7 pri Ponikvi.
Velenje
Poročila sta se dva para in
sicer Branko BLAGOTINŠEK
"1 Tatjana GODEC oba iz Ve-
lenja ter Branko NOVAK in
I^ragica ČREP prav tako oba
'2 Velenja.
Žalec
Poročili so se: Jože RIBAR
^ Suzana RAMŠAK oba iz
Jolzele, Boris DRAKSLER iz
^adrama in Romana TERŽAN
'2 Pongraca, Aleš LAZNIK iz
^etnpetra in Darja DIVJAK iz
^aikove vasi, Bojan MLINA-
RIC in Vesna PETROVIČ iz
[-'boj ter Matej BRIŠNIK in
Jojca ŠPORIN oba iz Pre-
kopa.

Celje
Umrli so: Frančiška KNEZ,
73 let iz Celja, Janko PETAU-
ER, 42 let iz Trbovelj, Neža
VERDEV, 77 let iz Gotovelj,
Stanislav RESNIK, 53 let iz
Laške vasi Mira KOŠTOMAJ,
39 let iz Žalca, Emilija RO-
MIH, 64 let iz Ponikve, AmaU-
ja NOVAK, 83 let iz Svetine in
Štefan VODUŠEK, 80 let iz
Celja.
Šentjur pri Celju
Umrl je Anton DOBNIK, 64
let iz Kamena pri Šentjurju.
Velenje
Umrli so: Cecilija DEŽNI-
KAR, 78 let iz Dobrovelj, Ma-
rija KAČ, 69 let iz Nazarij, Jo-
žefa POZNIČ, 80 let iz Zakl,
Viktor ROVŠNIK, 84 let iz Ce-
lja, Alojz KRAJNC, 78 let iz
Hudinie, Mateja FERENC, 14
let iz Šoštanja, Alojz ARNUŠ,
59 let iz Šoštanja, Ludvik VE-
TERNIK, 77 let iz Raven,
Alojz AZOLA, 49 let iz Šošta-
nja, Jožef BLAGOTINŠEK, 77
let iz Velenja, Janez BRDNIK,
60 let iz Podsrede, Marija
MEDVEŠEK, 87 let iz Velenja,
Marija TURNŠEK, 81 let iz
Šmiklavža pri Taboru in Jožef
PODGORŠEK, 75 let iz Rečice
ob Paki.
Žalec
Umrli so: Jožef JORDAN, 63
let iz Gotovelj, Angela DRE V,
76 let iz Migojnic, Alojzija
RUDNIK, 83 let iz Andraža
nad Polzelo, Alojz TOMAN, 51
let iz Vologa, Angela KELBIČ,
94 let iz Maribora, Marija
BERLINC, 77 let iz Tabora,
Zofija VASLE, 80 let iz Zakl
in Julijana ŽINKO, 87 let iz
Petrovč.
Delo
Št. 39- 1. oktober 1992
30
Št. 39 - 1. oktober 1992
31
Št. 39- 1. oktober 1992
32
Čarovnik Iz Oza
Zdaj že menda vrabci čiv-
kajo, da nekaj v celjskem te-
atru hudo škriplje. Občin-
stvo na pr\-ih letošnjih pred-
stavah Razbojnikov pa se je
vendarle lahko prepričalo
v to IZpn-e roke - obupnona-
mreč škripajo sedeži! Morda
pa se tako pripravljajo na
predstavo ČaroMiika iz Oza.
kjer bo tako škripal Kositrni
mož? Vendar ima ta pri sebi
vedno kanglico olja.
Vse je jasno, nič ni
jasno...
Pred voh t vami celjskega
mandatarja je bila blazna
razprava o tem. kaj in katera
je tista večina, s katero bi
moral biti izvoljen novi
predsednik IS. V silnem juri-
dičnem spopadu smo lahko
vsi. ki nismo juristi. spregle-
dali bistvo prava — vse je jas-
no, nič ni jasno.
Kvalificirana večina je ta-
ko enkrat najmanj polovica
vseh. takoj zatem pa sta to
menda dve tretjini, pri čemer
o relativni večini nima smi-
sla izgubljati besed, saj je
baje tudi k\-alificirana zgolj
relatmia. relatiina pa je po
svoje tudi kvalificirana. Pa
absolutna?Koga le briga ab-
solutna '.? O navadni pa le to-
liko, da je to tista, s katero se
odstopi tistega, ki je že od-
stopil ...
Mravlja
Ko je nesojeni bodoči
predsednik celjskega IS
Zdene Podlesnik na govorni-
škem odru spraševal, kakšna
je vloga Celja v Sloveniji, mu
je Tomaž M. Jeglič hitro od-
govoril: »Takšna, kot je vlo-
ga mravlje v mravljišču.«
Pa še res je. sploh če pomi-
slimo na bližnje volitve - Ce-
lje naj rine in nosi vkup. da
bo \Th tam v Ljubljani čim
veličastnejši.
Županova desna
roka
Minuli četrtek si je celjski
župan Anton Rojec za nekaj
trenutkov (potem je skupšči-
na postala nesklepčna) iz-
bral za svojo desno roko sa-
mega gospoda Mira Gradiča.
Vsi. ki jim je njuna medse-
bojna nenaklonjenost vsaj
kanček poznana, so Gradiče-
vo korakanje do predsedni-
ške mize in županov komen-
tar: »Odlok določa, da mora-
va sejo voditi dva člana
predsedstva ...« pospremili
s ploskanjem. Pa kaj. ko dol-
go nista zdržala skupaj.
Poslansko vprašanje
brez odgovora
Najbolj uigrani strankar-
ski poslanski ekipi v celj-
skem DPZ (Tone Sepetavc se
kot Celjski demokrat in edi-
ni poslanec te stranke pred
vsakim nastopom vselej do-
govori sam s seboj, kakšno
stališče bo zastopal) je minu-
li četrtek ušlo začudeno
\-prašanje. ki pa je že spet
enkrat ostalo brez odgovora.
»Rad bi vedel, če je gospod
kandidat Komel tudi posla-
nec našega zbora, da sedi
v poslanski klopi?« je spraše-
val Šepetavc. zlobneži pa so
ugotavljali, da Komel zgolj
sledi vzgledu obeh so-kandi-
datov. ki sta tudi (kot po-
slanca) upravičeno zasedala
stolčka v DPZ-ju.
Karla Štojs, poslanka v DPZ celjske skupščine in ra\Tiate- ;
Ijica ene celjskih srednjih šol: »Zdene, povem ti, da me,
počasi od vsega tega že glava boli. Če bi vedela, kaj me čaka i
v skupščini, bi namesto za srednješolsko, kandidirala za
ra\Tiateljsko mesto v osno\ni šoli, še bolje pa v \Ttcu...«\
Zdene Podlesnik, (neiz\'oljeni) kandidat za mandatarja: »Na\
to pa kar pozabi. Takole tečna bolj kot v vrtec sodiš na-,
občino, morda hi ti pa celo uspelo...«
Franc Knafelc. poslanec
v DPZ celjske skupščine, si-
cer tudi pravnik, spredaj se-
dečima Zdenetu Podlesniku
in Borutu Aluje\iču: »Fanta,
pa kaj se gresta. Če hočemo
danes izvolit mandatarja, to
pa LDS-jevci menda ja ho-
čete, potem mora v drugem
krogu zadoščat relativna
oziroma navadna večina...
Zakaj se zdaj smejeta, ko pa
sta dvignila roko za absolut-
no večino. Absolutna večina
pomeni ja 38 glasov...«

... da so računalnike
v svetu zdaj razvili že do
neslutenih možnosti upo-
rabe. Celo v Sloveniji poz-
namo (in kupujemo!) »no-
te-booke.<' »lap-tope« m
kar je še podobnih priroč-
nih in prenosljivih muliti
napravic. Kaže pa. da tega
bivši podpredsednik celj-
skega IS. zdaj pa družabni-
ku v podjetju Supra-stan.
Bojan Kolenc. še ne ve. Čez
vikend si. kot se šušlja. do-
mov nosi delo in zato je bil
opažen, ko je po mestnih
ulicah sopihajoč tovoril ve-
like PC-jevske škatle, pa še
monitor zraven.
... da celjsko društvo
aranžerjev pripravlja os-
nutke napisa za vhodna
\Tata občinske skupščine.
Zenkrat izbirajo med ra-
zličnimi variantami, saj so
k osnutku predlaganega
napisa prejeli še tri predlo-
ge. Izbirajo med:
1. »Opustite vsako upanje,,
\i, ki naj bi vas izvolili.«   j
2. »Kdor ne ve, zakaj naj bi
volil, naj tega ne dela
tukaj!«
3. »Volite vsak sebe; zado-
voljstvo bo obojestransko
- kakor boste volili, tako
boste izA-oljeni.«
stran(ka) šaljivcev_^
Drugi a\-tobus stranke šaljivcev je pri-
pravljen na odhod. Dva dni bomo zbijali
šale. se veselili, plesali in peli. Mesnica Fin-
gušt pripravlja slastno popotniško mavho.
Grič iz Slovenskih Konjic zlato kapljico za
pokušino. Novi tednik in Radio Celje pa še
nekaj presenečenj. Z nami bodo ljudski mu-
zikanti, orkester Dober dan, pričakujemo
Ta\Tharje iz Laškega, Tino Tumer iz Socke,
missice iz letošnjega izbora za najlepšo Ce-
Ijanko in seveda dobrovoljne sopotnike, ki
bodo tudi stresali šale iz rokave.
Vas zanima kako izgleda takšno stran-
karsko srečanje? Poglejte v naslednjo števil-
ko Novega tednika ali pa nam pošljite svoje
šale. Tudi za vas imamo pripravljeno po-
dobno nagrado.
EDI MASNEC
Šale so za današnjo številko prispevali: Ivan
STRMOLE iz Celja, Ludvik VOUK iz Planine
pri Sevnici in Roman ZALOKAR iz Planine pri
Sevnici.
Noče Igrali
»France, zaigrajva partijo šaha.«
»Hvala, ne.«
»Zakaj pa ne, ali si slabe volje?«
»Slabe volje ravno nisem, toda s teboj ne
bom več igral, ker vedno jemlješ samo moje
figure.«
Presenečenje
Policaj ustavi voznika tovornjaka in zah-
teva prometno dovoljenje.
»Nimam s seboj,« odgovori voznik.
»Potem mi pa dajte vozniško,« reče po-
licaj.
»Tudi tega nimam s seboj,« se izgovarja
voznik.
»Kaj pa sploh imate pri sebi?« ga \j>raša
polica j.
»Ogledalo,« mu odvrne voznik.
Policaj vzame v roke ogledalo, pogleda
vanj in se začudi: »Zakaj pa mi niste takoj
na začetku povedali, da ste tudi vi policaj?«
Solidna pomoč
Janezek se trudi, da bi pozvonil na hišni
z\'onec. Mimoidoči policaj mu priskoči na
pomoč.
Policaj: »Kaj pa zdaj, Janezek?«
Janezek: »Gospod policaj, zdaj pa brž
zbeživa.«
naj muzikanti povedo
Župnik ali muziicant
»Poznate tisti \ic o dveh župnikih, ki sta
se slučajno srečala? Prvi pra\i: >A veš, da
sem včeraj v postelji našel čisto golo kuhari-
co!< >In kaj si ukrenil?< >E, kaj bi, Za\il sem
jo v deko in jo odnesel v njeno sobo. Kaj h
pa ti?< >Ravno tako kot ti. Zlagal bi se.. .<
Mogoče sem preveč hudomušen, mogoč
imam premehko in ranljivo srce, vsekakg
pa nisem ostal pri pr\'otni zamisli, da
postal duho\'Tiik. Sem le klepar na son
upraNi in predvsem muzikant,« pravi Sta
ko Fajs iz Kamne gorce, ki že deset ]
razteguje meh harmonike. Le ta je bila tli
kriva, da si je zelo hitro našel življenja
sopotnico. »Zadnja štiri leta, da ne bi prev
ostajal doma, zares aktivno igram. Po ohc
tih, zabavah, veselicah, povsod me je polne
In na vse sorte ljudi takole naletiš. Na tistt
ki se stopijo ob poslušanju domače muzik(
pa na tiste, ki jo zadnji čas poslušajo sam
zato, ker je slovenska. Zadnjič mi je nel;
odvetnik rekel:
>Stanko, daj en valček.<
Pa sem mu nalašč vrezal eno poskočn
polko. >Vidiš, to je bilo pa v redu!< mi j
potem, misleč, da je dosegel svoj namei
srečen dejal.
Tudi denar zadnje čase ne gre preveč o
rok naročnikov. Ko sva se z gospodarjei
zmenila za neko simbolično ceno igranja n
ohceti in ko je videl, da s kolegi prida
igramo, je prišel k meni in rekel: >Fantje I
tako naprej pridno igrajte. Jaz bom dal toll
kolk' smo se zmenili. Pa za jest in pit imal
zastonj! <
Pol zaradi radovednosti, kako izgled
snemalni studio in kako se sliši njegov gla
je Stanko Fajs s prijatelji posnel skladb
Mitja Mastnaka - Ljubezen na prvi pogle
v zasebnem studiu v Rogatcu. S posnetkoi
se je sramežljivo potikal po festivalu domi
če glasbe, vendar so bili glasbeni stroko^
njaki neusmiljeni. Niso mu dovolili, da 1
nastopil v tekmovalnem delu, češ da sklac
ba ni dovolj kvalitetna, fantje pa neznan
Užaljeno se je zatekel na našo radijsko p(
stajo, kjer smo ga poslušali in ga uvrstili ki
predlog za lestvico in danes dobivamo kuj
pisem z željo za to skladbo. Stanko Fajs i
po petih tednih že tik pod vrhom naše 1<
stvice - na 2. mestu.
EDI MASNE
Ena iz Stankovega rokava
Prijatelja sta se v nebesih zopet srečala.
Vesela, da se vidita, čera\^o je bilo na zem-
lji lepše, se pogovarjata tudi o tem, zakaj je
koga pobralo.
»Jaz sem zmrznil!«
»Mene je pa kap od veselja!«
»Kako?«
»Prijatelji so me naplahtali, da je pri moji
ženi neznanec. Odhitel sem iz službe, žena
je bila res v postelji, neznanca pa nikjer.
Pogledal sem pod posteljo, v omaro, na bal-
kon in ko sem ugotovil, da se je vse srečno
končalo, me je od sreče kap.«
»Vidiš. Če bi v hladilnik pogledal, bi lah-
ko bila danes še oba živa!«
zavarovalnica triglav
Nič ni tako varno
Da ne bi potrebovalo zavarovan/a
Št. 39 - 1. oktober 1992