Kaj bo s ,,Tonoso"?
Prisilna uprava meni, da še ni vse izgubljeno
Zadetki drsenija nav-zdol se-gojo v Tooosi, kaJcor smo že paročali, v 1967. leto. In ta-ko se je dogajalo vse dostej oeiroma cto uvedbe prisilne uprave, kn že nii več moči za-via-ati, kakor se adJ na prvi pogled.
Vsegs nag bi bik) srivo vodstvo podjebja, ki ni bilo sposobno pravočasno uvide-ti, kam ptave barka. Orga-nizacijsike, proizvodne in fi-nančne težaive 90 v Tooosi praikrivaJi z Iažno ali navidez-no konjukturo, visoko pro-dMktJOTiostjo jn z izplačeva-mjsm abičajnili osebnih do-hodfcov, to še zdaleč niso bi-li T ehiladu s poslovnimd re-zultati.
Kakor je razvidno iz me-sečnega ponoiSila prisilne uiprave, ki med dirugim pred-laga naj bi SDK ponovno pre-
gledala zaldju<Sne račune za 67. in 68. leto, in posebej posvetiia poaomost nereal-nim postavkatn proizfvodnega materialla in končnih izded-kov, gre v priroeru Tonose za tešje kršenrje materialnih . in moirailnih načel pri vode-nju io upravljanju podjetja. Ob tera sem moramo nehote viprašati, kaj so v podjetju delale množične organizacije ter ne nazadnje delavski svet kot najviSji in najširši dmž-beoi organ kolektiva.
Prisflna uprava si prizade-va, da stTOri tolikor mogo-če in za sproti spravi v tek. V prvi vnsti rešuje proizvod-njo, komerciailo ter finamčna fa kreditna wpTašanja,
Gre za pra.vitao raaporedi-tev Ijudii na defovr..a mesta, pove6anje  delovne  discipHne,
zOTšarKje nonn za 10 do 15 odst. uvajanje norm za vse proizvode, zmanjševan;je ne-normataih kodičin odpadkov, spraviti ia tovefme ves nepo-treben matterial ibd.
Po ppvih ugotovitvaii je v Tonosi preve^S 40 delavcev. Ukrepali bodo naj.prej proti tistim, ki se nožejo podrediti delovni discipiiM.
Prisilna uprava si med dru-gim fcudi prizaideva, 3a bi spravia na noge komercw;lni saktor, ki je zaenkrat >rec^j okrnjen, da bi pognaia p»ro-dajo na domodem trgu m v izvoz. Kreddti, terjatve, iska-je rešJtev.
Tonosa je danes spričo znanih ra^aner (nelikvidnio&t) in notranjega poloma krsdit-no nesposobna. Potreben ji je mamja sanacijski «redit za abratna sredstva, in sicer v vižini največ 1.000.000 din za dobo šestih mesecev.
Ptaan6nd rezuJtat do 30. no-vembra 1969. znaša po naj-noveoših uigotovitvah skupaj 1,524,985,01 6iste izgube. Po-večanje iegube je nastato, ker je podijetje prešlo na vode-nje končnito radelkov po neto prodajni csni, medteim ko je paprej vodHo Jtinatoe izdelke po   predkalkuiteoitiekih   oenah.
Proiavodni program za te-koče leto in finani6na realiza-cija dajeta uipanje, da je to-vama sposobna poslovati rentabilno — obstojajo celo dioiločene možnosM za uspeh — če bq le moč energičnq vsipostaviti delovno dlsciplino in sodobnejši nafiin proiz-vodnje, med dmigfon menl prisHna upraiva.
Pred komercialno službo je torej zahteva, da se izkaže, koliJcor se pač najbolj more in ana. Pomemtao je, da se zaloge zmanjšajo, da je rro-favodnja ria tekoŠem z zahte-vami ferga, da so izdelki fcva-litetnejši, kar je bila doslej ratoova raina Tanose. Tekstil-
ni stroteovnjaki menijo, da je letoSnji proizvodni prognim tovame dobro začrtan, in da morajo iti posatnezni iadelki dobro v prodajo. Svojo vlogo bodo brez dvoma odigrali tu-di strokovnjaki, ki so sd utrli pot v Tonoso.
Medtem ko so neKdanji vo-dihii usiužbenci Toinose na rednem (?) dopustu, ajihi>va tovaa-na bije boj za »bstarek. Kakar poroča prisilna apra-va, naj bi se direktor po ?ie-stanem dopustu vrnil » to-varno, in sicer na nižje de-lovno mesto, podobno p«- tu-di bivša računo^odkinja, medtem ko naj bi se sekre-tar sktšbi v tavamrvi odpovedal v dodočenem zakamtam r*u.
Za nagradio, ker v najbolj-šem primeru niso bili spo-sobni vodifci podjefcje, se bo-do bivši voditai uslužbenci Tonose vrnili v »s-vojo« tovar-no in paprijeld (morda) za delo, za katero so sposobni. Kaj podobn^a se menda lah-ko zgodi samo pri  nas.
Kakor msni prisilna upra-va, je Tonosa na najboljši poita, da prebrede mizo, se-veda pa bo kolektiv nv>ral fcrepko pritisniti, da se bo barka rešila potopa. Hkrati bo treba poskrbeti za reanič-no aposobno vodstvo podjet-ja, ,kaor bo vsekakor zahteva-lo de4j6i čas.