Natisov '15.000*
.Šbjerc*  izhaja  vsaki petek, datira« z dnevom
naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo :   za  celo    leto 3 krone, za pol in Četrt teta razmemo; za Ogr-I sko 4 K 50 vin. za celo [leto;za Nemčijo stane t za celo leto 5 kron, za Ameriko  pa 6   kron; I »drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-I rom na visokost poštnine. Naročnino je pla-[ Jati naprej. Posamezne I Jtev.seprodajajopo6v. UrecniStvo   in   uprav-niši\o se  nahajata  v Phijn, gledališko   poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V, strani K 32, za '/* Strani K 16, za '/» strani K 8, za '/,« Strani K 4, za '/»» Strani K 2, za '/«« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena   primerno   zniža.
Stev. 32.
V Ptuju v nedeljo dne 7. avgusta 1910.
XI. letnik.
Volilci občine Celje okolica pozor!
Volilni odbor neodvisnih kmetov okoliške ob-I, kateri hočejo na vsak način v občini red ti, sklicuje za nedeljo,  dne 7. avgusta ob 8. uri zutraj
volilni shod,
ieri se bode vršil v gostilni ,,zum Mohren". Na tem velevažnem shodu hočemo jasno in odločno svoje mnenje o občinskem gospodarstva t okolici povedati. Hočemo povedati, da smo do jgrla siti zanemarjenja naših gospodarskih inte-|woy, da hočemo napredek in skrb za ljudstvo. prvaskih doktorjev se ne pustimo več kodirati in občina okolica Celje ne sme biti "rišče za narodnjaško gonjo. ■Vabimo na ta shod vse trezno misleče vo-Razgrajačev in pretepačev seveda se bo-znali ubraniti. Bojimo se nikogar, kajti z rnami neodvisnimi kmeti in davkoplačevalci gresta iu resnica.
Pridite vsi I
Sklicatelji.
Kje so veleizdajalci?
Opetovano že  smo  z natančnimi  dokazili javnosti pokazali, da je zašla slovenska prvaška na pot   veleizdajniškega   nasprotstva
drŽavi in Cesarju. Naših dokazov prvaški ilisti niso zamogli izpodbiti. Zato so le psovali, zavjuli in lagali. Vpili so zlasti, da smo mi .nemčnrji" in da vsled tega vboge prvake po (krivem dolžimo veleizdajalskih misli. Vpili so to |m vse prelege in mislili so, da bodojo e tem ofij ter ušesa slovenskega ljudstva zamašili. Po-magalo jim to seveda ni! Kdor je le količkaj politično izobražen, ta mora priznati, da smo jimeli s svojo trditvijo prav! Res je in stokrat tes, da je prvaška, /.lasti narod-njaška politika zašla vveleizda-jalske  s trn je. Ni čuda,  kajti med sloven-
Klofuta.
Spisal Tebničmar. . Glasom kazenskega zakona velja navadna klo-jlo 10 kron. Meso se je podražilo, moka, toil:, kvargeljni, knofi za hlače, ministerske penzije, klerikalni listi, dohtarske pristojbine, krenbirštelni in „bo-?ji" za kurja očesa, vse to se je podražilo in le klo-jftle, le klofute imajo že desetletja sem eno in isto ceio . . . Uparr.o, da nas ljubi doktor Benkovič ne bode tožil, ker o klofutah govorimo. On jih je dobil le s pasjim bičem po nosu; on ni dobil navadnih klofut jinto pribijemo tem potom v knjigi zgodovine. Kajti Jih pet prstov človeka ne more tako boleti, kakor fini, tanki pasji bič, ki zažvižga po zraku, kakor sto gadov. Torej pardon, g. doktor Benkovič, mi govorimo o klo-|ftlah in ne o gadih!
Klofute pa so različne. Najboljša je navadna kmet-^ i klofuta. Ta mora biti taka, da se v prvem hipu f)m vseh pet prstov na obrazu, kakor da bi se jih !nina'iO s plavo barvo; v drugem hipu mora postati obraz podoben surovemu „guglhupfu". Ako se človeka pri tej priložnosti ne ubije, potem košta taka klofuta le Oj moj Bog, kako lepo bi se prilegla Bka poštena klofuta prvaškemu poslancu Juostinčarju iz
skimi poslanci se nahajajo ljudje, ki so bili že zaradi veleizdaje v prejpkavi (koroški poslanec Grafenauer) in med uredniki slovensko-prvaških dnevnikov so ljudje, ki so že tisočake od srbske vlade vlekli . . .
Mi smo vse to že' mesece in leta sem dokazovali ter trdili. Treznejši slovenski listi prihajajo danes tudi že do istega prepričanja. Glavni Ust slovenskih duhovnikov in osrednjo glasilo vseslovenske klerikalne' stranke je ljubljauski „Slovenec". Ta list je seveda zagrizeni nasprotnik nemštva in se mu<j resno ne more „nem-čurstva" naprej metati.. In vendar piše -Slovenec" v svoji 173. številki z dnč 2. avgusta 1910 v uvodnem članku dobesedno tako-le:
„2e okoli 20. septembra se je v Lj ubljani čutilo, da so neki ljudje na delu, da hujskajo zlasti mladino zoper vsako božjo in posvetno oblast in jo okužijo s tistimi a n a r h i s t o v s K i " i načel i, kijih, tuk-širja srbska mladina v črni gori ter v Serajevu po naukih visoke šole političnih umorov v Belgradu. Ko so se v Ljubljani javno razpostavljale podobe dedno obremenjenega princa Jurja, smo vedeli, pri čem smo. Srbska vlada je v Ljubljani organizirala plačano agenturo za provokacije v prid protiavstrijski srbsko-iredentovski misli. Vsi protiavstrijski pojavi v izvestnem krogu v Ljubljani so plod dinarjev iz dispo-zicijskega fonda srbskega zunanjega minister-stva, ki plačuje gotove deficite. Odkar pa je par brezpomembnih ljudi iz tiste ljubljanske plasti, ki v našem narodu ničesar ne repre-zentuje, šlo v Belgrad krokat in prebedet par noči v ondotnih kavarnah s srbskimi oficirji, je nekaterim silno greben zrastel. Kakor se vidi, je Belgrad na izvestne ljudi popolnoma tako vplival, kakor smo si mislili. Prinesli so iz Belgrada moralo pasjih biče v, pištol in tistih ostrog, s katerimi je princ Jurij svojemu lakaju preparal trebuh! Ampak Ljubljana vendarle ni Belgrad in tudi nikoli ne bo. Plačanim agentom provokatorjem in izvestnemu izprijenemu smrkolinstvu bomo
Ljubljane, ko je zadnjič par ur govoril, da razbije državni zbor. Sakrabolt bi se ta kranjski možicelj obrnil, ko bi jo mu štajerska pest pripeljala 1 Niti Sušteršičova žlindra bi mu ne pomagala in molčal bi par tednov tako trdno, kakor molči poslanec Terglav . . . Sploh pa molčijo zdaj vsi prvaški poslanci, kajti naša vlada jim je dala najboljšo klofuto : vzela jim je namreč — dijete in namesto 10 kron na dan dobijo figo. To je bila klofuta druge vrste, ki je pa tudi dobro zadela. Obrazi prvaskih poslancev postali so od te klofuta podobni staremu kvargeljnu, ki ima že toliko črvev, da ga čez taler nesejo . . .
..Moralične" klofute so sploh najboljše. Za »moralo" minorita Vavpotiča sicer ne damo počenega groša. Kajti mi vemo, da ta pobožni gospod ni prijatelj belih lilij. Močno odevele solnčne rože ima raje.In testamente takih rož ima še raje . . . Kako je hodil in hodil k solnčni roži, seveda iz samega krščanskega usmiljenja. Za „svojo mujo" pa si je zaračunil samo 300 kronic. Mi ne vemo, res ne vemo, v čem je ta Vavpotičeva „muja" obstojala, ali to vemo, da je pobožni gospod od brez-verske sodnije dobil tako močno klofuto, da je padel na tla; ne vemo, ali je padel na zadnico ali na hrbet; okrogel je na obeh straneh ednako . . .
Približno tako klofuto dobil je tudi naš vrli doktor Brumen v Ptuju, kateremu   pač   živa duša  ne more
jasno   povedali,  kar mu gre. Na   Slovenskem se srbski iredentizem prav gotovo ne bo uganjal. Naše ljudstvo je  katoliško,  domoljubno in patriotično, in bo vsakega, ki bo hotel podirati te njegove  najvišje ideale, pognalo kot nadležnega  tujca.   Kar   pa se tiče  bratskega srbskega 1 j u d s t v a,   ki   je tako visokona-darjeno   in plemenito, le   želimo,   da   se čim preje znebi Jurjeve klike, ki tira srbsko ljudstvo  v pogubo.   Ti ljudje,   ki jih  niti   Črnogorci  ne marajo in so  zastražili  proti  njim mejo, da ne   vtihotapijo  v deželo jugoslovanskega kneza Nikolaja bomb,   ne   bodo   terorizirali  in   demoralizirali pametnega slovenskega ljudstvo!" Tako  piše  torej   zagrizeno   slovenski   1 i s t, ki pa še ni izgubil vse pameti. Eden največjih  slovensko-prvaških    listov   torej javno pribije, da so pričeli  izvestni   „narodni"   krogi politiko   veleizdaje,   politiko  bombe   in •i a a diž a-.r j a.   Kar .-smo mi torej   že  lefca sem pravili,   to   priznavajo   danes   tudi   prvaški listi sami!
Naše dobro in od prvaške hujskarije nepokvarjeno ljudstvo bode tem veleizdajalcem pot iz dežele pokazalo. Pri nas na Štajerskem in Koroškem se ne smejo udomačiti balkanske šege in navade srbskih kralj emorilcev . . .
Kdor je z slovenskimi narodnjaki, ta je proti Avstriji! To naj si zlasti vsi tisti zapomnijo, ki so se dali doslej od prvakov izrabljati in sle-pariti . . .
Proč z veleizdajalci!
Politični pregled.
Razpust državnega zbora? Klerikalna korespondenca „Zentrum" poroča, da bode državni zbor bržkone v jeseni razpuščen in da je je treba vsled tega že zdaj volilce pripravljati. Od sedanje državne zbornice se ne more nobenega uspešnega dela pričakovati . . . Ako bi se razpust zbornice res dogodil, potem imamo to v prvi vrsti slovenskim  poslancem  zahvaliti.
kaj slabega očitati. Brumen je desetkrat „B:umen" in ta hvala je menda za najboljši želodec dovolj. Ali kakor znano, vidi ta naš Brumen slabo. Iz same kratkovidnosti je zadnjič kot advokat neki ekspenzar — dvakrat računal. In ti hudobni ljudje niti v to Brumenovo ..kratkovidnost" ne verujejo. In svet se bode podrl, kajti tožili so ga I .. Iz jasnega neba, iz tiste velike hiše ob minoritskem kloštru priletela je klofuta, da so jo celo v „Štajerčevem" uredništvu slišali: 130 kron ekspenzarja mora Brumen nazaj plačati in 114 kron troškov tudi.
To je nekaj vrst modernih klofut. Pravzaprav je tudi ta-le naš listek klofuta. Mi sicer v znani svoji ljubeznivosti nismo hoteli ničesar žaliti, ničesar in nikogar. Ja ko bi hoteli tudi mi klofute deliti, — sakrabolt, kako bi pokalo 1 . . . Klofut imamo torej mnogo vrst: — 1. Klofute, za katere se mora 10 kron plačati. — 2. Klotute, pri katerih se mora dvojni ekspenzar vrniti. — 3. Klofute, ki razveljavijo gotove ..testamente'-. — In 4. Klofute, ki jih pisatelj teh vrstic želi prvakom, — vsem prvakom, razven Ploja. Kajti Ploj se nam smili, Ploj je revež, Ploj zasluži, da se mu glavo z ribjim oljem namaže, Ploj bi izdihnil, ko bi dobil še eno klofuto, kajti njegovi volilci so mu jo že prav občutno dali, — pustite mi torej Ploja pri miru, ne zaradi tistih 10 kronic, ampak iz krščanskega usmiljenja . . .
Adijo I Pa dobro spite I
Vbogo ljudstvo pa plačnje za to brezvestno gospodo.
Cesarski manevri odpovedani. Javnost je presenetilo poročilo, da so se letošnji cesarski manevri odpovedali. Vlada izjavlja, da se je to zaradi smrkavosti konj v dotičnih pokrajinah zgodilo. Dragi zopet trdijo, da je bila pokrajina za manever tako slabo izbrana, da bi se za cesarja niti stanovanja ne dobilo.
Vaje v streljanju se bode baje na naših srednih šolah vpeljalo. Gotovi vojaški krogi si obetajo od teh mnogo koristnega.
Obsojeni iredentovci. Pred kratkem šele bil je neki Colpi iz Trienta zaradi veleizdaje na večmesečno ječo obsojen. Zdaj so obsodili tudi njegove sokrivce i. s. so dobili: Podetti zaradi žaljenja veličanstva in zločina proti postavi razstrelivih sredstva na 5 mesecev, Castelli pa zaradi prvega zločina na 4 mesecev ječe. To so naši laški prijatelji!
Umrl je na srčni kapi v neki kavarni judovski državni poslanec dr. Gabel. Nesrečnež bil je šele 37 let star.
Bulgarski kralj Ferdinand izvršil je s svojima sinovoma Borisom in Cirilom večje potovanje po Evropi, ki pa nima nobenega političnega pomena.
Krvave volitve. Pri občinskih volitvah v An-driji (Italija) prišlo je do bojev, v katerih se je oddalo 200 strelov. 2 osebi sta bili mrtvi, mnogo pa ranjenih.
Na Turškem so našli večjo zaroto proti sedanji mladoturški vladi. Zaprli so mnogo zarotnikov. Vlada izjavlja, da ji take zarote ne morejo škodovati. Ali vse kaže, da so Mladoturki v veliki nevarnosti.
Dopisi.
Iz Ptujske gore. (Podpora in pristransko postopanje Kadunčovega Jurčeka iz Pšetne grabe, kateri je slučajno črnogorski „Burgermeister".) — Lansko leto se je glede suše davek odpisal. V to svrho so občine morale škodo ceniti; čudno je bilo na Ptujski gori le to, da je občino samo. eden zastopal pri komisiji in še tak, kateri razume od kmetijstva, kakor krava na boben, ostali trije so pa samo cenilne protokole podpisali, akoravno o njih vsebini niso bili prepričani. Se bolj pristransko se mora smatrati, da posestva „Štajercijancev" so v občinski kancliji cenili, a so ob določenem času posestniki na tako pošteni komisijon zastonj čakali . . . Znano je zadnjemu haloškemu pastirju, da so vinogradi po peronospori, oidiumu in toči popolnoma uničeni. Iz tega vzroka seje nekaj posestnikov napotilo k Jurju Topolovec kot županu občine Ptujske gore, da bi naj oblasti na znanje dal, da so vbogi Haložani, kateri so le od vinogradov odvisni, podpore potrebni, drugače bodo mo rali po zimi lakoto trpeti, ker le iz vina dobavljajo denar, da si hrane nakupujejo. Jurček iz Pšetne grabe je pa odklonil vsako podporo in sodelovanje z besedami, da Haložane leš stane ko njega; ja, ja, zakaj pa si se tedaj iz Haloz na Goro privlekel? Bi ne bi ostal, kje ljudi leš stane? Znano nam je, da Jurček proti vsaki podpori protestira; ja zakaj neki ni protestiral, ko je   država   mestu   Praga
7 milijonev podarila, da država na naše stroške podpira klerikalne in narodnjaške neumnosti, katere davkoplačevalce milijone koštajo? Samo od teh milijonev ne sme kmet in vbogi posestnik goric nič dobiti, to je „geslo" Jurčeka!!! Zakaj neki so pa gorski občani Jurčeka volili ? Menda zato, da bi davkoplačevalce na beraško palico spravil. Ali zato, da bi občanom v vseh ozirih pomagal?! Razodeni nam to, Jurček!
Iz Št. Petra pod sv. gorami. Pred 20 leti se je priženila neka ženska po imenu Neža Zvonar, ki dela sosedom hud nemir. Njo pač vedno jezik srbi. Dne 9. julija je prišla kakor hudournik nad M. Gerschak, ter jo začela pso-vati. To se je Neži Zvonar še prgmalo vidlo. Vzdignila je tudi svoje oblačilo ter pokazala svoje spodnje premoženje. Zato je bila obsojena na 10 dni zapora. Se pač pozna, da imamo tukaj Tombaha za župnika, kateri se samo za svojo posojilnico briga. Prosimo gospoda župnika, naj si on jezik nabrusi in naj stopi še enkrat za svojega življenja na prižnico in malo pokrtači takšne tercijalke.
Hoče. Kaplan Krajnc je izjavil, daje vsako sredstvo bodisi še tako zaničljivo in ostudno, dovoljeno, ako gre v to namero, da se uniči narodni nasprotnik. Kako je pa gospod Krist o svojemu bližnjemu učil? Res bi bilo kaj dobro, ko bi' dandanes tudi kedo tempelje izmetal. V neki družbi je zadnjič grozil in bahal se, da bodo pred vsi njegovi nasprotniki morali svoja kopita pobrati ter se iz Hoč „izpucati" predno da bo šel on, kaplan Krajnc. (Med tem je pa že prišla vest, da je Krajnc prestavljen. Op. uredništva.) Vse lahko mogoče! No, bomo pač izvandrali v blažnejše kraje, kajti tukaj je za nas itak pekel peklenski, odkar kaplan Krajnc svoje blagoslovljenje razširja. Pa fara bo potem morala izumreti in od kje bo pa on potem svetlih     kronic     dobival?    —     St.    Peterški
studenček   se bo pa tudi enkrat posušil.--------
Zadnjič je Krajnc v Mariboru stopil v vlak. Nekemu gospodu se je kaplanček dozdeval malo „verdachtig", pa je vprašal svojega soseda : .Ali ni morda to slovitt hoški kaplan Kranjc?" Krajnc je to slišal, stopi hitro tja ter zine: „Da, jaz sem kaplan Krajnc iz Hoč, krivično obrekovani in preganjani!" Za Boga svetega, čemu pa obrekojete in preganjate tega mladeniča I Kristusove vere! Poboljšajte se!
Razvanje. Sloviti kaplan iz Hoč, Jože Krajnc, ki pri nas katehizira ter hoče našo deco in naš kraj pod slovensko klerikalno komando dobiti, se je spet s sveto jezo prevlekel in sedaj močno lasa uboge Razvančanje, ki mu niso po godu, na katere ima kšeftno piko. G. Martin Pukl se je po naročilu občanov podal h g. dekanu v Hočah ter objavil, da se ljudstvo pri maši v Razvanski cerkvici in procesiji sv. Rešnjega Telesa za nje ne bodo udeležili, ako pride kaplan Krajnc maševati. Prišel je torej namesto Krajnca drugi kaplan, g. L e b e n. To je Krajnca neznansko globoko prijelo — pa ne na njegovi „preobčutljivi" časti, ampak v mošnji, kajti ta maša in procesija donaša 15 K in po svetlih kronicah Krajnc plaka in žaluje. Kadar ga jeza in druge srčne bolečine trgajo, beži k svojima zdravnikoma „Slov. gospodarju" in „Straži". Tokrat je zopet   ,,Gospodarja"   naletel. Najpred
No a bojni pristan Nemčije.
Nemška država vstva-rila si je novi bojni pristan i. s. krasni in mnogo obiskani otok Helgoland v Severnem morju. Naša slika kaže ta otok z novo igraje nimi pristanišči in utrdbimi. Pristanišče namenjeno je. v prvi vrsti za male križarje in torpedovke, nadalje pa tudi kot pristan za trgovske barke, ki se nahajajo v nevarnosti. Otok je na velikanski krasni skali. Prebivalci so frizijskega pleme-ne in živijo večidel od mornarstva in ribar-siva.
Deutschlands neuer ReichskriegshaFen Helgoland aus derVogelschau.
boža  Razvančanje,   da  so se  neki   v obilici ill lepem vedenji udeležili službe božje in procesij«.] Potem pa jih spet  prime   za lasi in jih mondra. Z največjo   srditostjo   in   zagrizenostjt] se loti našega vrlega obče spoštovanega gospofol Martin   P u k 1 - a.   Krajnc  toži  da je  neki j Pukl   se  grozil, da jih prestopi k protestantom] 150 Razvaujčaiijev,   ako se ne odstrani Krajnc. Da so radi Krajnca  že   odpadli da namerava jih   truma   še   odpasti, je resniol a gosp. Pukl jih ne vodi, ne prigovarja, ampail ljudje se k prestopu   iz katoliške   cerkve samoj voljno pripravljajo ; priganja jih pa k temu skli in koraku škandalozno,  neznosno delovanje plana Krajnca. Krajnc pravi, tistih Razvanjčanskih, ki bi morda prestopili, škoda. Mi sicer  ne vemo,   katere   Razvanjčanjil kot „šnopsarje" smatra, mogoče pa da celo njej gove  podrepnike.   Ti  radi   „šnopsajoc   in radi vino pijejo, najrajše takrat, ko ga jim pla Krajnc. Nadalje  kar vriska   veselja  kipeče sn Krajnčevo, da so iz krajnega šolskega sveta gosp. župana  Pukl-a   izbrcnili. Oh ti siromaiekl ti, raduj se, raduj   se! Res ni vredno, da bi »J s to otroško   čenčarijo   drugače bavili, a ker j g. Puckl-a  osebno  napadel, hočemo s sledeča vrsticami   dokazati, da je kaplan   Krajnc včasi le vrla dušica. Gospod Pukl je bil soustanovitelji naše nemške šole leta 1883 ter je bil do 28 let, neprenehoma ud in polnih 23 let na&tj nik našega  šolskega  sveta.   Ze lani je mesto načelstva, pa so ga zopet volili in prosjjj naj do prihodnje dobe še ostane. Letos pri nemil volitvah   je  g. Pukl   vendar-le   sam  tudi on| volil, kateri so bili v krajni šolski   svet   nam njeni, če je kdo 28 let pridno,   vrlo in velel služno deloval   v prid občine in šole, ali se i svoje stare dni, po tolikoletnem delovanji ne i v počitek podati, ter breme prepustiti mlajšei čvrstejšemu   soobčanu ? Res,   neznosne  so I zadnjo leto razmere   šolske.   Naj nam pove kaplan Krajnc, k d o je podpihaval!   Sicer  pa čveče Krajnc, k vara nam ne bo   delal.   Mi imeli po gosp.   Pukl-u  uzor-delavnega, skrbnej šolskega načelnika, in imamo sedaj v osebi čislanega gosp. Peter Trinko-ja zopet r tako   vrlo,   zanesljivo   moč.   Naša   šola je vsikdar   napredna  in nemška  skozinskoz in I taka ostala na vse veke,   čeprav kaplan Krj Tse svoje  črne  žile  prenapenja,   da bi na kaj sfušal. Ne boš Jožek kaše pihal — zapon si jo! Trohnele bodo že tvoje kosti, a šola vančanov   bo še   stala in ostala — ne ms Si Heil!                                                     Bežispot.
Št.  Vid pri   Ptuju. Boj  za zastopstvo naš občine donesel je naravnost   neverjetne V zadnji   številki „Stajerca"   bilo  je tukajšnega Dr. Tombaha pravilno pojasneno. M«| je v družbi nekega učitelja cele noči hujskal] agitiral.   Delal   se je za  nekakega   generala vsiljeval vsakomur svoje   prvaško-srbske Potem   ko je vidil, da vse to ne je h glavarstvu, da se volitve preložijo Tombahovi hujskariji se bode moralo konec i praviti in povedali mu bodemo enkrat resn obraz, tako da si bode zapomnil. Masla na ima dovolj! Kmeti   in  davkoplačevalci sp živijo od njega in se ne   pustijo   od   nje mandirati.   Naj grč   v Srbijo,   ako   mu na jerskem ne dopade . . .  Ali cele p in agitacije so se tudi kaplan p. Peter Žirovi nadalje nekaj učiteljev udeležili. Sploh vpra cerkveno oblast, ako nam je kaplana Zirov. le za hujskarijo v Št. Vid poslala?  Fant si je 10 pooblastil prinesti in agitira. Naj raje pošteno za svojo  duhovniško službo brj Duhovnik, ki kramlja s politiko, ni tega vreden. Mi kmetje  odločno   protestiramo, nas   črno   oblečeni   fantje, "ki so še  za mokri, ki ne plačujejo nobenega  davka nikdar plačevali ne bodejo, komandirali. štujemo duhovnike,   ali političnih   farjev maramo v naši občini! Na vsak način pa demo kaplana kakor vse drage prvaške liujsl dobro zapomnili . . . Več volilcev obrnilo se na komisarja c. k. okrajnega glavarstva s ] da naj se občinske volitve takoj zopet razpij Kajti ljudstvo je nad prvaškim švini n o m hudo  razburjeno.   Okrajno  glavarstvo] tudi občinskemu   predstojništvu   ukazalo, koj volitve razpiše in da o temu najkasn 1. avgusta poroča,  kor bi bil drugače na 2fl|
lobe kaznovan.   Občinski  predstojnik pa podal
> je k okrajnemu glavarstvu in  je  tam iz-
r o 6 i 1   uradni pečat. Zdaj pa le pomislimo
oložaj. Ljudje  ženejo svojo živino   k sejmu
dobijo   živinskega lista, kajti   predstojnik
da je uradni pečat oddal. Pod takimi po-
i se v občini sploh živeti ne more. Mi kmetje,
tvkoplačevalci in volilci kličemo tedaj oblast
, p o m o č,   da  takoj   tej   prvaški   zmešnjavi
) c   napravi!   Oblast  ima  zdaj   sveto
nost, da takoj   razpusti občinski
sto p in da vodi odslej občinske zadeve za-
oik slavnega c. k. okrajnega glavarstva . . .
ne grč, da bi par   prvaških   hujskačev,
niti davkov ne plačujejo, celo občino
Ji   in cesarske   postave   v blato teptali.
zahtevamo    od   politične   obla-
najodločneje, da napravi temu
t e d u   v  občini  takojšni   konec.
i interesi so gotovo več vredni, nego huj-
nekaterih postopačev, ki nimajo druzega
nego   sejati    sovraštvo . . .    Oblast,   na
Boj v občini okolica Celje.
Seznamek kandidatov, katerega je objavil Tolilni odbor neodvisnih kmetov in nemških vo-lilcev, napravil je v vrstah prvaških klerikalcev in ,narodne stranke" mnogo zmešnjave. Seveda psn;e in sramoti prvaška dohtarska gosp6da vse
[te može, katerim so dali neodvisni kmetje svoje Gnusi se nam, da bi te napade za-di. Kdor osebno blati in kdor od jeze ogenj
fin sveplo bluje, ta sam sebe obsoja. Tisti »Narodni dnevnik", kateri je slovenske kmete v ptujskem okraju zaradi njih naprednega mišljenja paral »šnopsarje" in „barabe", kateri je ormoške slovenske a Nemcem prijazne kmete imenoval 3zastonjčake" in »hlapce" in »falote",— ta list bankerotnih prvaških hujskačev pač ne more nikogar žaliti. In kar   pisarijo   mariborske
Iz mladih let Petra Rosegger.
'- Dr. Peter Rosegger je, kakor smo že opetovano poročali, največji Štajerski ljudski pisatelj. Njegove kras-
\ K povesti, od katerih smo tudi že v našem listu nekaj prerodov prinesli, znane so dandanes po vsem svetu. Veliki ta modrijan in pisatelj opisuje v svojih romanih rečjidel življenje in hrepenenje ter trpljenje vbogega kretskega in delavskega stanu.  Sam je izšel iz ljudstva
| in tako velja vsa njegova ljubezen ljudstvu. Pred okroglo 50 leti vzel je takrat 17 letni  Peter   Rosegger   slovo
j od hiše svojih starišev.    Pri nekemu  gorskemu   mojstru
Rosegger-Andenken.
B[igeleisen,B:e.tVerkzeugt2scfieiimfBergsfDI% nelb'ie darOiditer v/ahrenO' seiaEr.l£toZ8ttat» Sdmeider bsnutzta.
točil -e je krojaške obrti. Pet let izvrševal je Rosegger krojaško obrt. Potem pa so spoznali velike njegove takole in so mu dali priliko, da se izobrazi. In iz vaške-p krojača postal je najpomembnejši štajerski pisatelj ga je tudi visoka šola za častnege doktorja ime-torala . . . Svoje nekdanje obrti pa se ta veliki sin ljudstva še danes ne sramuje. Nasprotno, k najbolj sreč-I »mi dnevi svojega življenja šteje Rosegger one, ko je jaški pomočnik od vasi do vasi potoval in kme-,nalo plačo hlače krpal. Naša slika kaže roko-•ko orodje, katerega je mladi Peter takrat rabil: jladao (BQgeleisen), nadalje taška za orodje in gorska Čast velikemu sinu Štajerskega ljudstva I
cunjice, za to se v celjski okolici pač živa duša ne briga , . .
Eno hočemo le še enkrat pribiti: Društvo „Svidmark" ni za volilno agitacijo niti enega vinarja dalo. Vsakdo, kdor ni na glavo padel, ve prav dobro, da to društvo sploh v politične namene ničesar dati ne sme. Drugače bi oblast »Siidmarko" že davno razpustila. Plačani pisači narodnjaških listov se s to trditvijo torej naravnost lažejo! Sploh pa se nikakoršnih denarnih sredstev za ta volilni boj ne potrebuje. Vsi neodvisni okoliški kmetje delujejo iz lastnega nagiba prav veselo v tej borbi. Kajti ti napredno, Nemcem prijazno misleči kmetje hočejo zanikernemu gospodarstvu v celjski okolici konec napraviti; oni hočejo sedanje prvaške mogotce vreči, da ti ne bodejo več ljudskega denarja v svoje namene porabljali. Tu se ne grč za nobeno politiko, marveč grč se edino za denar davkoplačevalcev . . .
Vsa propalost nasprotnikov vrlih naših neodvisnih kmetov v celjski okolici se kaže že v tem, da so se prvaški klerikalci in narodnjaki združili. Drugače bi se najraje požrli, zdaj pa ležijo v vlačngarskem objemu! Tisti prvaški klerikalci, kateri so šele pred kratkem v Vrbju enega narodnjaka z nožem umorili, združili so se zdaj s tistimi »narodnjaki", kateri so v svojem listu proglasili krščanstvo za „strup iz Na-careta" ... To je zveza, kaj? Vprašanje je le, kdo je od obeh večji lump? Kmetje pa zdaj jasno vidijo, da je vso nasprotovanje prvaških klerikalcev in narodnjakov le pesek v oči .  . .
Kaj hočejo naši nasprotniki? Ves njih program je velika n e z m i s e 1! Prvaški hujskači gredo namreč iz stališča, da je občinski blagor nič, blagor njih lastnih žepov pa vse. Zato trobijo, da imata okoliška občina in mesto nasprotne interese, da morata boj peljati, da mora ena občina drugi škodovati itd. Vsak izobraženi kmet mora takoj vedeti, da je ta .program' laž in lumpatija! Kdor tega ne razume, ta je na duhu neozdravljivo bolan. Obe občini sta težko obremenjeni in imata velikanska plačila v razne namene. Kam bi prišli, ako bi še te dve občini sami v sovraštva živeli? Vsako mesto in njegova okolica tvorita neko gospodarsko celoto, izpopolnita drug druzega, izmenjavata svoje izdelke, imata ednake izobraževalne potrebe in e d n a k e, velike, skupne skrbi. Vsak pošteni prijatelj okoliške občine mora torej nato delati, d a boste obe občini mirno skupaj živeli. Potem bode mogoče, da se v obeh občinah velike davke zniža itd. itd. Seveda bi to skupno delo nikdar ne izključilo, da varuje vsaka občina svoje pravno stališče. Nobeni občini se ne sme krivica zgoditi! Zato kandidira tudi napredni volilni odbor 20 dobro izobraženih kmetov, ki jamčijo pač, da bodejo za občino skrbeli. Ti pošteni slovenski kmetje bodejo s svojo žuljevo roko bolje interese okoliške občine varovali, kakor en doktor Benko-Cvenkanič, katerega so iz Brežic pognali in kateremu smo že opetovano dokazali, da kmetom kot advokat veliko preveč računa. Ta Benkovič, katerega so njegovi današnji zavezniki-narodnjaki že s pasjim bičem pretepli, je samo zato volilec v okoliški občini, ker je tam naznanil trgovino s sadjem in plačuje zato 1 krono 18 vin. (!!!) davka . . . Naši nasprotniki so poleg tega dohtarskega trgovca s sadjem še celo vrsto drugih advokatov kot kandidate postavili, m. nj. tudi dr. Serneca, ki je eden največjih davkoplačevalcev v mestu in se bode vsled tega gotovo vedno zato brigal, da se v okolici njegovim mestnim interesom služi. Kar očitajo torej prvaki našim kandidatom, to velja v prvi vrsti za dr. Serneca in njegove tovariše.
Nakratko rečeno :program prvaških nasprotnikov je — hujskanja!!! Edino sovraštvo in nemir hočejo! Nemcem prijazne shode neodvisnih kmetov so hoteli motiti s psovkami, s kamenji in surovostjo. Tako hočejo tudi v okoliški občini naprej delovati. Sporazumnega gospodarskega dela se bojijo, ker bi pri temu prvaški žepi trpeli . . .
Ali neodvisni kmetje so te prvaške gonje siti! Oni zahtevajo, da se bode pričelo v okoliški občini gospodarsko delati v blagor davkoplačevalcev. Velike doklade v občini se mora za zgradbe cest, za prepotrebna gospodarska dela porabiti, ne pa za hujskarijo prvaških politikov. Občinski urad v celjski okolici mora za vse davkoplačevalce ednako, nestrankarsko in pošteno delovati. Računi so no smejo skrivati! In edino za to se gre, ne pa za tisto žalostno »politiko", ki je kmete spravila na rob propada . . .
Vsi tisti davkoplačevalci torej, ki se ne pustijo od dohtarskih šribarjev komandirati, ki se ne pustijo hujskati od tistih ljudi, kateri jim ob vsaki priliki kožo čez u esa potegnejo, — vsi neodvisni kmetje volili bodejo torej naše kandidate. Kajti s tem bodejo pripomogli, da se grozovlado sedanjih mogotcev v okolici stre in da nam pride boljša gospodarska bodočnost!
Novice.
II. avstrijski zbor kmetijskih zadrug. Piše se nam: „Ker je bil leta 1906 obdržani I. avstrijski zbor kmetijskih zadrug iz vseh delov Avstrije prav dobro obiskan in se je v vsakem oziru dobro obnesel, smatra se splošna zveza kmetijskih zadrug na Avstrijskem dolžna, da priredi letos II. zbor avstrijskih kmetijskih zadrug, kateri se bode vršil dnč 14. in 15. septembra 1910 v deželnozborski dvorani na Dunaju. Na dnevnem redu stojijo važni zadružni predmeti za posvetovanja. Upati je tedaj, da bode i H. avstrijski zbor kmetijskih zadrug prav dobro obiskan". — Tudi mi opozarjamo kmetijske zadruge na za gospodarstvo velevažno to prireditev.
Iz Spodnje-Stajerskega.
Državna in deželna pomoč spodnještajer-skim vinogradnikom. Nemški listi poročajo: Že tako rano v letošnji spomladi nastopile težke nevihte napravile so velikansko škodo. Zlasti se pozna to škodo v spodnje-štajerskih vinogradih na triletnih trsnih kulturah, ki bi morale letos prvi dohodek prinesti in so to tudi v bogati meri obljubovale. Napredni nemški poslanci so vsled tega takoj nastopili in zahtevali od poljedelskega ministerstva izdatno pomoč. Na podlagi teh zahtev je državni vinogradniški nadzornik gorice pregledal. Dovolilo se je potem deloma podpore iz državnega sklada proti ujmom, deloma pa brezobrestna vinogradniška posojila. Za taka posojila dovolilo je poljedelsko mini-sterstvo v preteklem mesecu nadaljno svoto 32.000 kron; isto svoto dovolilo se je iz deželnih sredstev za brezobrestna posojila v istem času. — K temu pripomnimo edino to, da se prvaški slovenski poslanci za take prepotrebne gospodarske zadeve prav nič ne brigaj o. Nasprotno, oni so deželni in državni zbor razbili. Nemški poslanci morajo tedaj za sloVenske kmete delati, — slovenski poslanci pa počivajo za pečjo od svoje narodnjaške hujskarije , . .
Testament nazaj! Naši čitatelji se bodejo še spominjali na škandalček, ki je prišel v javnost ob priliki smrti neke profesorjeve vdove. V sredi tega škandalčka stal je. bivši guardijan ptujskih minoritov, o. Vavpotič. Mož je znan po svoji prvaški zagrizenosti, po debelosti svojega trebuha in po prijateljstvu do ženskega spola. Poleg žensk ljubi pa tudi prav vroče — testamente. In ko je omenjena profesorjeva vdova, h kateri je Vavpotič v življenju prav pogostoma zahajal, zapustila to solzno dolino, pokazal se je nakrat nežni testament, v katerem se je pripisala vsa dedščina Vavpotiču. Zanimivo je, da je imela pokojnica prav revne sorodnike, kateri bi glasom tega testamenta prav nie ne dobili; vse bi romalo v žep debelega Vavpotiča . . . No, sodniji se je pa ta testament malo čuden dozdel. In vzela je stvar v roke. Revne sorodnike pokojnice pa je zastopal naš odvetnik g. dr. pl. P 1 a c h k i. Posrečilo se mu je, doseči celi uspeh. Vavpotič se mora pod nosom obrisati in od vse dedščine ne dobi niti počenega groša. Njegovi »računi" so romali v koš. Prav smešno je, da si je hotel Vavpotič »za svojo mujo" 300 kro-nic zaračunati. Mi sicer ne vemo, kakšno »mujo" je, imel pri omenjeni vdovi, ali zdi se nam prav,
4 —
da tudi teh 300 kron ni dobil. Zastopal je Vav-potiča mariborski odvetnik dr. Leskovar; na dr. Brumena se Vavpotič menda nič več ne zanese. Nazaj testament!!!
Dr. Brumenovi računi. Naš kratkovidni prijatelj nasproti ptujske gimnazije ima očividno smolo. Ljudje mu prav nič ne privoščijo, niti tega ne, da bi si eno delo ;— dvakrat računil. Dr. Brumen ima menda tako malo klijentov, da najraje tožniku in tožitelju svoj račun pošiljajo. Ljudje so pa od „nemčurjev" tako pokvarjeni, da si ne pustijo na dve plati kožo čez ušesa potegniti . . . Pred par tedni objavili smo v »Štajercu" slučaj takega dvojnega računanja Brumena. Mož je za neko kmetico tožil. Stroške v znesku nekaj čez 138 kron pa je kaairal po tožbi od tožiteljice in pozneje tudi od toženke. Žena pa je bila tako pametna, da je šla h g. dr. Plachki, kateri je proti Brumenu tožbo vložil. In sodnija je spoznala, da mora Brumen omenjenih 138 kron nazaj plačati. Poleg tega mora Še 5°/0 obresti od 10. aprila 1910 plačati. In tudi troške v znesku nekaj čez 114 kron mora plačati . . . Pač smola, smola! Sodnija je vsa »ponemčnrjena", ker Brumenu niti dvakrat računiti ne pusti! V bogi gospod tam nasproti ptujske gimnazije, ko bi imeli časa, bi se nam gotovo smilili . . .
Župnik Sušnik — adijo! Kakor znano, bil je črešnjevski župnik Janez Sušnik zaradi zape-Ijavanja h krivi prisegi na 3 mesece težke ječe obsojen. Vkljub temu gaje iz nerazumljivih vzrokov cerkvena oblast še vedno pustila na svojem mestu in je ta krivoprisežnik izvrševal duhovniško službo ter blatil po farških listih poštene farane. To se je tudi še potem zgodilo, ko je že vrhovno sodišče potrdilo sodbo. Sušnik je vložil še prošnjo na cesarja, da bi ga ta pomi-lostil. Ali presvitli cesar ni zaprinesel duhovniškemu krivoprisežniku. Sušnik mora do 1. septembra svojo kazen nastopiti, drugače pridejo žandarji po njega. Tako so torej Crešnjevce rešene ! Hvala Bogu!
Kaplan Krajnc iz Horj — prestavljen. Za zadnjo Številko prepozno došla nam je vest, da je slavnoznani kaplan Krajnc iz Hoč prestavljen. Humoristična oseba tega duhovniškega mladeniča sama ob sebi ni vredna, da bi se za njo dragoceni prostor našega lista tratil . . . Krajnc kot človek ima ednostavno vse slabe lastnosti prevzetnega fantalina, ki še ničesar na svetu poskusil ni, ki si pa vendar grozovito veliko domišljuje. Takim fantalinom se človek le smeji, ali resnim jih nikdo ne smatra. Ali vkljub temu ja ta Krajnc v hoški  fari prav  mnogo
Johan Orth.
Kakor znano, se je odpovedal pred desetletji nadvojvoda Johan Salvator avstrijski vseh časti in naslovov. Življenje na dvoru mu ni dopadlo in sprejel je vsled tega navadno meščansko ime Johan O r t h". Pod tem imenom napravil je razna potovanja. Dne 21. julija 1890 vozil se je na svoji barki „Margarete" pri kapu Tres Puntars. Velikanski vihar ga je zasačil in od tega časa ni bilo več slišati ne od barke ne od Johana Ortha.
"ErzherzogJohannSaL t vai-onmJahr«1890
Skoraj gotovo je torej, da je bivši nadvojvoda v morskih valovih našel svojo smrt. Nekateri ljudje so sicer govorili, da so ga videli v raznih krajih južne Amerike; ali splošno se sodi, da so te trditve neresnične. Te dni napravil je tudi nadvojvoda Jožef Ferdinand, kateremu je bil Johan Orth stric, vse potrebne korake, da se Ortha mrtvim proglasi. To se bode bržkone tudi doseglo. Naša slika kaže nadvojvodo Johana Salvator (pozneje Johana Orth), kakor je bil leta 1890.
in mnogo dobrega storil. Kajti ta neumni fantek je nosil duhovniško suknjo, čeprav bi mu po njegovem vedenju večkrat hlačice primerne bile, katere se zadaj zapnejo. Ja, Krajnc je nosil duhovniško suknjo in vsled tega je mnogo slabega storil. S svojo blazno politično gonjo, s svojimi neverjetnimi hujskarijami vzel je stotero faranom lepo zaupanje do duhovniškega stanu. Pobožni in v resnici krščanski farani so čutili, da žalostni vzgledi tega duhovniškega fantiča javnost pohujšujejo. Smilila se jim je sveta vera, ki jo oznanjujejo taki elementi in čudili so se nad cerkveno oblastjo, ki takih pohujšljivcev ne prime za ušesa. Kajti to, kar je počenjal Krajnc v Hočah, bilo je naravnost divjanje. Hajskal je po shodih, vtikal svoj nos v najresnejše gospodarske zadeve, delal povsod zgago in širil sovraštvo ter osebno mržnjo, blatil svoje farane na najnesramnejši način po političnih listih, pljuval na šolo in učiteljstvo in zlorabljal svoj vpliv v grde panslavistične politične namene. Ni čuda, da ga je večina prebivalstva naravnost sovražila, ni čuda, da so ga metali iz shodov, da so mu v nepravilni a razumljivi jezi šipe pobili, da so ga preklofutali, kakor se ravno prevzetne izzivače klofuta. In ni čuda, da je celo v srcu najtrdnejših kristijanov dozorel dvom o marsičem, kar jim je doslej sveto bilo. Prepričani smo, da bi mnogo ljudi iz katoliške cerkve izstopilo (— en slučaj se je že dogodil —), ako bi se Krajnca še nekaj časa nad hoš-kimi farani izpustilo. To je žalostna plat njegovega delovanja; v tem da je Krajnc veri škodoval, tiči škoda, ki jo je povzročil . . . Ali koristil je ta Krajnc tudi mnogo. Pa ne morda s tisto njegovo klaverno »posojilnico", katere se Bog usmili. Koristil je le s tem, d a je ljudem oči odpiral. S svojo fanta-linsko hujskarijo dosegel je le to, da so se napredni možje združili in zavedli svoje moči. Danes ne more na Hočah nikdo več ljudem peska v oči trositi, češ da je klerikalstvo in vera ena in ista stvar. Danes znajo farani prav dobro razlikovati med cerkvijo in političnim farštvom. Tako se je zgodilo Krajncu tako, kakor tistemu svetopisemskemu junaku, ki je prišel proklinjati, a je moral blagoslovljati. Sto naprednih agitatorjev bi ne moglo v Hočah ljudi tako hitro v naš tabor spraviti, kakor se je to edinemu Krajncu (čeprav nehote) posrečilo . . . Upamo, da je dala cerkvena oblast temu Krajncu potrebne nasvete, da bode v novi fari znal varovati duhovniško obleko pred vsakdanjim blatom. Ako ne, nadaljevali bodemo svoj boj proti njemu! Zahvaljujemo se cerkeni oblasti, da je vendar-le našemu večnemu pozivanju ugodila in tega fanta prestavila. Tako naj stori z vsemi, katerim je politika več nego njih verska in duhovniška dolžnost!
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so  letni in kramarski sejmi;   sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi  z dvemazvezdicama **) pomenijo letne ni živinske sejme.
Dne 6. avgusta pri Novi Cerkvi**, okr. Ptuj; pri Mariji Snežni*, okr. Cmurek; na Ptuju; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 7. avgusta na Ptuju. Dne 8. avgusta na Svetini**, okr. Celje; v Loncu**. Dne 9. avgusta v Ljutomeru*; v Ormožu (svinjski sejem); v Rogatcu (sejem z veliko živino). Dne 10. avgusta v Loncu**; v Lu-čah**, okr. Arvež; pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju**, okr. Ptuj; v Radgoni**; v Podčetrtku**, okr. Kozje; v Brežicah**; v Slovenjem Gradcu**; na Gornji Poljskavi, okr. Slovenska Bistrica; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Mariboru*. Dne 11. avgusta v Gradcu (sejem z rogato živino); na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 12. avgusta pri Sv. Juriju v Slov. gor.**, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; v Gradcu (sejem z mlado klavno živino). Dne 13. avgusta v Brežicah (svinjski sejem). Dne 15. avgusta pri Sv. Trojici, okr. Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 16. avgusta v Radgoni*; v Ormožu (svinjski sejem); v Mozirju**, okr. Gornjigrad; v Lem-bahu*, okr. Maribor; pri Sv. Vidu pri Ptuju**, okr. Ptuj; v Sevnici**; v Vuzenici**, okr. Marn-berg; na Ptujski (Črni) gori**, okr. Ptuj; v Ar-vežu (sejem z drobnico). Dne 17. avgusta v Šmarju pri Jelšah*; v Jarenini*, okr. Maribor; pri Mariji v Brezji*, okr. Maribor; v Kapelah**, okr. Brežice; na Ptuju (sejem s konji, govedom
in ščetinarji); v Imenem (sejem ščetinarji), ob. Kozje. Dne 18. avgusta v Gradcu (sejem z rogato živino) ; na Bregu pri Ptuju (svinjski1, sejem). Dne 19. avgusta v Gradcu (sejem« mlado klavno živino); v Peklu*, okr. Slovenski] Bistrica. Dne 20. avgusta pri Sv. Jurija ob P»| niči**, okr. Marnberg; v Brežicah (svinjski») jem); na Rndečem Bregu, okr. Maribor. D»| 22. avgusta pri Sv. Jakobu, okr. Celje; v Čer-možišah**, okr. Rogatec. Dne 23. avgusta v Ormožu (svinski sejem). Dne 24. avgusta na I*| škem**; v Arvežu**; pri Sv. Križu**, okr. Gornja Radgona; v Slov. Bistrici**; v Središča;] okr. Ormož; v Rogatcu**; v Cmureku**; v Velenju**, okr. Šoštanj; na Ptuju (sejem s ščeti-' narji), okr. Kozje; v Mariboru*.
Bela zastava frfota raz sodnije v sv. Le-] nartu si. g. kot znamenje, da ni nikdo zaprt, j
Regulacija Grajene pri Ptuju. Velika potreb« je razširjenje ptujske bolnišnice in hiralnice. V) ta namen pa je potrebna kanalizacija Kaniže in' v ta namen zopet regulacija Grajene. Stroški za to regulacijo bi stali kakšnih 62000 K. Mesta zastop ptujski je zdaj dotične načrte predložil] in za državno podporo prosil. Deželni zbor je| že 30% troškov dovolil, ako da država oO'U Upati je, da bode ta velevažna zadeva kmaln] rešena!
Iz Hoč se nam poroča: V naši cerkvi sta se poročila dne 1. avgusta gosp. Jože Uranjek,] žandarski predstojnik iz Budove v Dalmaciji, i gdčno Julko Wretzl, hči posestnika z zgornje Hoče. Kot starešini sta bila gg. Ferdinand Mulle-ret, žandarski predstojnik iz Slivnice in Anton] Wretzl, biat neveste, posestnik iz zgornje Hoče. Živila poročenca!
Umor S strupom. Iz okolice sv. Trojic»j S1. g. dobili   smo poročilo   o umoru s strupom,1 ki je prišlo za zadnjo številko prepozno. Grozni; ta dogodek  doigral se je glasom naših zanesljivih poročil tako-le:  Umrla je dekla Matildi1 Rozman.   Na smrtni   postelji je povedala, je zastrupljena  in  mora  vsled tega b' zapustiti. Vrli   tamošnji   orožniki   so jako  to in izborno storili svoje   delo.   Reči moramo, so ti orožniki vsake  hvale vredni, kčr so s dolžnost in več kot svojo dolžnost tako izborno] in s toliko   razumom  storili.   Ako se  ta temir umor   pojasni,   gre   zasluga   v prvi   vrsti   vrlim orožnikom   v sv.   Trojici.   Dognalo se je, se nam od   znane in   zanesljive   strani doslej sledeče : Umorjena dekla Matilda Rozman peljala se je dotični dan v spremstvu neke ufij teljice  od sv. Trojice  v sv. Benedikt.   Na potuj prišli   so   mimo   gostilne   posestnika   Jako Fekonja.  0 temu   možu  se splošno  govori,! da je imel s zastrupljeno deklo ljubezensko merje; prav   verojetno  je torej,   da jo je hotel] iz sveta spraviti,   kčr je imelo to ljubavno raz^ merje   posledice in bi posestnika zadela plačilij Na  vsak   način je istina, da je  Fekonja že potu v sv.   Benedikt   hotel   voz   ustaviti in j* sviljeno ponujal   dekli   vino. Ta pa se je takrat vsega tega ubranila. V sv. Benediktu pustila učiteljico in se potem odpeljala nazaj. Ko sej«] zopet do Fekonjeve krčme pripeljala, ostavili so jo tam   skoraj   nasilno.   Fekonja   prinesel ji jt   arib glaž vina in prosil, oziroma zahteval, da ga naj   obi* spije. Revica je baje to storila in takoj začutila, da je v vinu nekaj  rumenega. Tudi okus je slab. Vrgla je vsled tega ostanek vina na tla se odpeljala domu, kjer je potem umrla. B: so pozneje še na tleh, kjer je ostanek vina lila, našli strup . . .   Toliko smo mi doslej izvedeli.  Mrtva  revica ne more ničesar več gt voriti;   ali   sodnijska   preiskava bod govorila.   Orožniki   so   namreč   posestnik Fekonjo   in    njegovo    ženo    aret rali  in   okrožni  sodni j, i  v M a r i b ru  oddali. Prav zanimivo je pri vsemutei da je umora   obdolženi   Fekonja eden najhuji in najbolj zagrizenih prvaških  kleriki cev. Menda si je v klerikalni stranki tega pl učil ...   O izidu cele te  zadeve  bodemo 8' čas še natanko poročali.
Ogenj.   Preteklo   sredo  zvečer pričelo jej Skorbi pri Ptuju goreti. Posestnikoma Čre in   Trebulcu  je   pogorelo   troje   poslopij.  Tm mnogo   živine,    konj,   svinj   in  premičnine pogorelo.   Škoda  je   velika.    Ptujska bramba je bila hitro na lici mesta pri rešilnem] delu.
Pel Zc
ila
je rla.
s Več |opj
1"
ta.
J
ijers
ško
0
un
[a r
il  i
m
3
sv.
1
Ce Kc
zak
So,
Frai ilžila ižen
■P-
I
ik:
1
I jadi 50 oraj J rteč sko gna )čin E arih on. »te llč.
V
še on ost rosi
p
.de
opn
S'
Konšfranco   ukradel  je   neznanec v cerkvi 'r.ra v Maribora. Vredna je 500 kron.
je v Mariboru dekla Tereza Škrbič.
iz neprevidnosti peči   preblizo.    Ogenj
« prizadel   take  rane,   da je   kmalu nato
mil Tatovi.  V   Rotvajnu   ukradel je  neki Zim-
jso svojemu  tovarišu   300 K   in je  pobegnil.
-Več platna ukradel je neznanec v oficirskem ipjn kasarne v Mariboru. Tat je moral biti pobožen, ker je pustil rožni venec na lici a.
Velika nevihta  je   bila   zopet  na zgornjem je zlasti pri  Miirzzuschlagu mno-
[jkode napravila.
Otroka ubil.   V hudi  Polici se je posestnik
me spri s svojo ženo, ki je imela 9 meseč-
otroka v naročju.   Kadunc je   vzel vile in
ženo udariti.   Zadel je pa otroka, ki je v
jminutah umrl. 3 konje ukradel je posestniku Mihi Mustafa
|n. Lovrencu dr. p. neznani tat. 10 letni ropar in morilec. V spodnji Hudinji
jCelju je opazil 10 letni posestnikov sin Hen-
|Kovač:C,  da  ima 6 letni   Anton   Skalovnik
prinarjev denarja.   Oropal mu je ta denar in
vrgel v vodo. K sreči je splezal mali Skalov-ir voče. Kovačič je vkljub svoji mladosti že
lop07.
Strup in zopet  strup.   V zadnjem   času se slučaji zastrupljenja. Tako se poroča, [je krojaški učenec  Johan Prelog skušal svo-i2 letnega brata in učenca Jožefa Saveca z ikom zastrupiti. Dajal  jima je zastrupljeno piti. Preloga so oddali sodniji   v Ormožu. ,va bode  dognala,   od kje je  strup dobil j je nameraval umor. — V občini Gance inju stanovala sta zakonska Urlep skupno liiško  Cretnik v eni hiši. Liza Urlep obje Frančiško,   da ima ta nekaj z njenim opraviti.   Vsled   tega ji je vrgla   v kavo Frančiška   pa je to   pravočasno   opazila. rlep so zaprli. Zanimivo je, da je ta grozna že svojega  prvega   moža   zastrupila in [18 let težke ječe sedela. 7 letni tat.   V neki  tobak-trafiki   v Celja je 7 letni krojačev sin Š. dva bankovca kron. Ko je policaj smrkovca dobil, je že 8 kron zapravil. Irliča nekega 45  letnega moža so našli v ijn pri Laškem trgu. Pravijo, da je to neki ik iz  Šmarja pri   Jelšah.   Sodnija bode je-li se je zgodila nesreča, samomor ali
[ Brihtna glavica je  neki   delavec  Šeligo v wru. Pravil je okoli, daje podedoval 120.000 '. Na podlagi te laži je razne osebe za večje denarja   osleparil.    Goljufa   so   dali   pod
• dravski most se je v Ptuju zadel flos. Možje so
l& rezili. Ali flos,   ki je bil najmanje   1500
i vreden, je bil popolnoma razbit in je tudi
I hudo poškodoval. Pionirji so most od teže
ali :n  les   spustili.    Lastnik   ima  precej
llil je v nabiralnik evangeliške cerkve v »ru delavec  Lowenstein in ukradel precej tea. Tudi svojemu delodajalcu je mnogo po-i Zaprli so nevarnega tička.
Iz Koroškega.
Prevalje. Piše se nam: Dne 31. julija 1910 : vrši! Grafenanerjev zbor v Stoklnovi go-i. Sklican je bil ob pol 9. uri dopoldne; pan je bil precej. Videli smo tudi nekaj bab. kje pretekel in Grafenauer se ni upal otvo-j zbora ker še ni bilo kaplana. Minul je čas (kužno ene ure, kaplana še ni bilo. In potem »tvoril Grafenauer zbor, na katerem je bil lovani predsednik, podpredsednik, pisač in nik, vse v eni osebi. Vladnega zastopnika i videli in se nam prav čudno zdi, da c. ajno glavarstvo ni odposlalo vladnega za-Kajti na zbora sta govorila Grafenauer tritof reči, katere niso bile na programu. tej točki bodemo prihodnjič govorili in tudi c. k. okrajno glavarstvo oziroma vlado, b; ni poslala zastopnika. Izostal bi bil napad ■ ministerstva in povrh tega tudi i m e n o-vladarja presvitlega ce-[irja. Omeniti hočemov danes le to-le: kakor je  kaplan Štritof  pri   ogledovanju
—   5  —
regulacije Meže rekel v kranjski surovosti: V s e Nemce mora podušit in položiti v potok Meže! To bi bila najboljša regulacija! Poglejte kulturo tega Kranjca! Vse Nemce mora podušit, dobro pa vemo, da je med svečeniki veliko število nemških duhovnikov; ti se morajo podušiti in vreči v potok Meže, tako želi slovenski kaplan Štritof! Seveda, ako bo Štritof to surovost dognal, prišli bodo tudi višji duhovniški pastirji na to mesto . . .
uedni eksekutor. Iz Pulsta se poroča, da je pozabil tam neki kmet 29 kron plačati. Vsled tega se ga je zarubilo. Eksekutor je za-rubil 10 kosov živine v znesku 2000 kron.
Ustrelil se je v okolici Pulsta kovač Aloiz Leitgeb. Baje se mu je zmešalo.
Življenje za rože. Iz Malnice se poroča, da sta šli dve ženski, ki sta bili tam čez poletje, v gore ,,Edelweiss" trgati. Ena je padla v prepad ; ležala je v hudem dežju z razbito glavo, dokler ni prišla pomoč.
V gozdu porodila je pri Aichu neka Uršula Mosar. Njena spremljevalka je šla po hebamko; medtem pa je Mosar izkrvavela in umrla. Otrok živi in je četrto nepreskrbljeno dete  pokojnice.
Napad. V Reifaica na Vrbskem jezera napadel je neznanec agenta Kirchbaumer. Zadri mu je nož v prša, a zadel je knjigo, tako da agent ni težko ranjen. Napadalec je pobegnil.
Železniška nesreča. V Beljaku je imel delavec Viktor Zima na strehi vagona opraviti. Vlak se je naprej pomaknil in revež je padel tako nesrečno doli, da je bil smrtnonevarno ranjen.
Vlomilec na strehi. V Beljaku opazil je neki stražnik, kako je neznanec iz strehe verande neke gostilne skočil. Bilo je ob V«12. uri ponoči. Stražnik je tekel za njim in je neznanca vjel. Našli so pri vlomilcu, ki se piše Izidor Sturzl, 250 K denarja, več prstanov, bodalo itd. Vse to je pokradel. Tata so zaprli.
Veliki vlom. Vlomili so v gostilno »Schloss Velden" in ukradli srebrn ine za več tisoč kron. Orožniki zasledujejo tatove.
Mrliča so potegnili v Beljaku iz Drave. Imel je rane na glavi in kamenje v žepih. Sumi se, da se je zgodil zločin.
Po svetli.
Pobožni slepar. V Dortmundu je prišla neka večja banka v konkurz. Glavni krivec je direktor Ohm. Mož je bil cele ure vsak dan v cerkvi in se delal grozno pobožnega. Popoldne pa se je zabaval s ženskami. Vsled njegovih sleparij prišlo je mnogo revnih ljudi ob vso svoje prihranke.
Boj štrajkujočih delavcev. V Brooklynu (Sev. Amerika) so se stepli štrajkujoči delavci in stavkokazi. Končno so pričeli z revolverji streljati in so oddali nad 100 strelov. En delavec je bil ubit, več pa jih je bilo težko ranjenih.
Denar na cesti. V Polju so peljali za izplačilo uradnikov denarja v teži 1500 kil na vozu. Voz se je zlomil in denar je padel na cesto. Hitro so tekli po dragi voz in naložili ter odpeljali kronice.
Morski volk požrl je v Cirkvenici pri Reki edinega sina neke ogrske družine, ki se je v morju kopal.
Razstrelba. V Neusatzu se je v neki fabri-ki kotelj raznesel. Pri temu bilo je 10 delavcev ubitih, 18 pa ranjenih.
Tatinski pismonoša. V Berolinu je neki pismonoša okroglo 50.000 markov poneveril. Tata so vjeli in zaprli.
Železniška nesreča. V Oramu trčila sta dva vlaka. 20 oseb je bilo ubitih, 40 pa ranjenih
Grozni umor. Neki dr. Crippen v Londonu je bil obdolžen, da je svojo ženo in eno svojih ljubic umoril ter v svoji kleti v apnu zakopal, potem pa z drugo ljubico pobegnil. S pomočjo brezžične telegrafije so morilca na barki aretirali.
Smrt v vodi. Traunsee zahteval je te dni velike žrtve. Pri neki nevihti je namreč 10 delavcev in deklet utonilo.
Prodaja sadja.
Cenjene prijatelje, ki se pečajo s sadjerejo, opozarjamo na zelo koristno priložnost. Letos je
namreč sadno leto in je v spomladi tudi vse krasno kazalo. Vendar pa je vreme pozneje mnogo škodovalo. Toča in druge grozne vremenske prikazni, kakor tudi razne bolezni napravili so ogromno škode. Vkljub temu se da tudi poškodovano sadje porabiti. Fabrika nStyria" Gradec-Liebenau (železniška postaja Puntigam) kupuje namreč odpadlo sadje, po toči poškodovano sadje, na pol zrelo s a d j e, ki še ni gnilo. Cena je pri kili 5 vinarjev, to pa franko od vsake železniške postaje. Kmet, ki ima tako sadje za prodati, je pripelje torej na najbližnjo železniško postajo in odpošlje sadje na naslov omenjene fabrike. Vso železniško voznino plača fabrika in da poleg tega 5 vinarjev za kilo tacega sadja. Naslov seveda je treba natančno napraviti; glasi se: „Konserven-fabrik BStyria", Liebenau p. Graz, Station Puntigam. Opozarjamo torej sa-djerejce na to priložnost in mislimo, da nam bode marsikdo zato hvaležen. Ako bi kdo še nadaljna pojasnila želel, naj se obrne na gosp. župana Jo s. Ornig v Ptuju ali pa na uredništvo »Štajerca".
Zadeva Ungern-Sternberg.
Poročati smo že, da so rmki policaji v Petersbur-gu zaprli tamošnjega zastopnika avstrijskega ces. kralj. koresp. biroja, barona Ungern Sternberg.   Dolžijo ga, da
D                                            too i
baron von Ungern-Sternber^
je v prid Avstro-Ogrske proti Rusiji vohunil in da je zlasti načrt mobilUacije izdal. Poleg barona je še mnogo oseb na suma, da so pri tej špionaži sodelovali. Naša slika kaže obdolženega barona.
Nabirajte znamke!
Dne 18. avgusta bode naš cesar 80. rojstni dan praznoval. Ob tej priliki izdala bode pošta posebne marke (večji rob in letni številki 1830— 1910). Nabirajte te znamke in pošiljajte jih nam! Velikih množinah imajo nekaj vrednosti. Porabilo se bode izkupček v napredne namene.
Uredništvo „Štajerca".
Par besed o plemenski živini.
Napisal Vičanski   Šketlec.
Ako pomislimo pred dvajsetletno dobo živinoreje posebno na Spod Štajerskem, nas gotovo ta misel prepriča, da se je že začelo lepo gibanje za napredek živinoreje med našimi kmetovalci, spraviti isto na boljšo stopinjo Zelo malo je bilo istokrat pri nas takih posestnikov, kateri bi svoje travnike zboljševali, pridelovali v večji meri detelje in si spravili dobro pleme govedine. Kateri pa so se poprijeli s vso odločnostjo tega, so dandanes na dobrem stališču. Z veseljem moram povdar-jati, da se to gibanje pri neklerih naših živinorejcih razširja od leta do leta bolj in na tem mestu izreči zahvalo posebno onim, ki vzgojujejo in imajo v dobri oskrbi lepe plemenske bike. Samoumevno je in s tem ni rečeno, da bi prišli spodnještajerski kmeti s tozadevnimi biki do najboljše bodočnosti pri živinoreji. Kakor izprevidim in mislim, da mi tudi drugi ne bodo tega ogovarjali, nam še pri tem precej veliko manjka. S tem mi ne bode veliko pomagano, ako spustim kravo (takorekoč navadno govedinjsko mačko) k lepemu plemenskemu biku, katera oglada od meseca oktobra do meseca maja lepo belo shmo.
_ « —
Da je najpopred treba dobre in obilne krme, to zna izmed nas vsak in kdor ima to, posebno ako ima nove travnike in prideluje veliko detelje, naj si priskrbi dobro pleme. V vsaki občini naj bi imeli bika čistega plemena. Ravno tako tudi telice in krave čistega plemena. Ako je telica ali krava recimo naprimer čistega pincgavskega plemena, pripuščena in breja od čistega pincgavskega bika, je navadno isto tele čisto pincgavsko pleme. To se pravi čisto pleme.
Zelo škodujejo v pozdigo živinoreje oni kmetovalci, ki taka teleta prodajajo mesarjem. Vredno je, da tukaj opomnim cenjene tovariše kmttovalce, kteri imajo taka teleta in jih ne rabijo za plemenitev, da to razglasijo na en ali drug način, ter prodajo tako živinče za pleme ne pa mesarju.
V tem oziru bi bilo želeti in priporočenja vredno, naj bi okrajni zastopi, ali pa kmetijske podružnice poslale take zanesljive osebe, ki imajo veselje in pogum za napredek živinoreje, v živinorejske tečaje in pa v take zavode, da se priučijo znanstva tega ali onega plemena živine, oskrbovanja i. t. d. Te osebe naj bi po dovršeni študiji delale na izgled drugim, kar so se priučile.
Najvažnejše pri tem pa je, da prirejajo kmetijske podružnice na večih krajih gospodarske shode, na katerih se ljudstvo skozi strokovne organe, gospode potovalne učitelje, pouči o pridelovanju krme, o zboljšanju in napravi novih travnikov. Dokler te čolž nosti kmetijske podružnice ne storijo, povem odprto, da je vso prizadevanje, vse pisarije in vsako boljše.pleme brez pravega uspeha.
Mnogotere zdravniške izkušnje potrjujejo, da povzroči vsakodnevno zavživanje jednega kozarca naravne Franc Jožef-ove grenčice že čez 5 do 6 dni polagoma zmanjšanje telesne teže, da pa pri tem ne nastopi niti razpadanje teles-ne moči niti motenje prebave. — Ce se skozi 3 do 4 tedne zavživa staropriznano Franc Jožef-ovo vodo in obenem s tem združuje daljše telesno gibanje vsak dan, se na ta način lahko popolnoma nadomesti potovanje v kopališča, ki vzamejo mnogo časa in so tudi precej draga. Zdravljenje raztolščevanja se lahko s to najiz-datnejšo rudninsko vodo izvaja tudi doma z izvrstnim uspehom. Povprašajte o tem svojega hišnega zdravnika. Svetovnoznana Franc Jožef-ova grenčica se razpošilja samo v popolno naravnem stanju in se dobiva v lekarnah, droge-rijah in prodajalnah rudninskih voda.                22

MUH** kocke
5
h
so 3^.aj"boljšeI
Pri nakupa pazite natanko na ime MAGGI ter varstveno znamko križeva zvezda. Ne pustite si ničesar druzega vsiljevati.
W  Hiša  se   proda
obstoji iz 2 sob, 1 kuhinje, 1 špajz, hlevi za govedo in svinje, mlatilnica in šupa, vse v dobrem stanju, zemljišča 2 orala, pri temu sado-nosnik in vrt za zelenjavo. Leži poleg okrajne ceste proti sv. Lovrencu na dravskem polju. Vpraša se pri Joh. Herzog, gostilničarju v SV. Lovrencu dr. p.
zastopen pri vsem goriškem   delu   in pošten in zanesljiv in                               651
dva viničarja
z večimi dobrimi delavci, išče graščina Dornava, poŠta Mo.škanjci pri Ptuju.
Izjava.             680
Podpisana zakonska Johan in Gertrud Babusek opozarjata tem potom javnost, da nista plačnika in zaveznika za nikakoršne obveznosti, ki jih sklepa g. Johan Anželj. Zlasti pa naglašata, da Johan Anželj nima pravice, prav ničesar raz posestva prodati, kar je v teh zakonski pogodbi označeno.
Krčevina pri Ptuju, 3. avgusta 1910.
Joh. in G. Babusek, posestnika.
Fant,
pošten in trezen, popolnoma vešS kmetijstva, živinoreje, sadje- in vinoreje, suhega in zelenega cepljenja amerik. trsa ter kletarstva, dobro vajen trgovine z lesom, zmožen slovenščine in nekoliko nemščine v govoru in pisavi, išče primerne službe. Nastop takoj ali pozneje. Vprašanja pod „250" poste restante Nova cerkev, Vojnik pri Celju.     630
Preša   (Baumpresse),
zelo dobro ohranjena,  dolgost
drevesa preše 9 metrov, odda
se   pri   g.   Thurn.    Maribor,
Reisergasse 6.        633
Čevljarski pomočnik
se sprejme.   J  Mohorič, Hani-
berg-Uochlieide, Kirchstrasse i
(Oeutschland).        636
Maribor      ihi
Domgasse 2, na oglu glavnega trga, kupuje se priznano najbolje in najceneje bluse, šose, predpasnike, perilo po meri, M. Wesiak.
Delavci       625
dobijo   posebne  cene v  trgovini  z rezanim blagom, perilom in obleko Wesiak, Maribor, Draugasse.
Denar   brez   vsacega truda in kapitala !|
Zamore zaslužiti vsakdo, brez da zapusti svoj posel, tudi v najmanjšem mestu od 50 do 100 K mesečno. Tudi gospodje. Blagovolite poslati svoj naslov z K 250 (tudi v markah). Za to svoto dobite franko vzorec original stroja, patentiran od c. kr. urada, za vsako osebo in vsako domačijo neobhodno potreben stroj. Točna odpošilja-tev inopis pri vsakemu kosu (povzetje 50 vin. več). N. 01 uma, Dunaj VI., ISrilckongasse   161.
Na prodaj je
i zemljišče
622
tri četrt ure od Maribora v kat. občini Vodole (Wadlberg) občina Leitersberg v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikansktm nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina; in vse potrebno. Ponudba tki Karola Sark, c. kr. uradnik v pokoju, Maribor, poštna ul. 9.
Fant        648
soliden, ki se tudi nekaj na pletenje korb razume, dobi trajno službo; tudi krepki učenec. Dopise na g. Sebastian Bele, Gradec, Hans-Sachsgasse Nr. 3
lOMCCSmSMMMM
Epilepsija, Krči, Nervozno stanje.
Izredni uspehi potom
„Epileptikom"
post. varov. Cena K 7*—.
i Zahtevajte zdravniško raz- j pravo št. 36 zastonj   od i glavne zaloge.  ApoUeke mr Austria, Dunaj IX, ali ' ■ pa naravnost od fabrike: X 5 Priv. Scbwanenapotlieke, 9 S      Frankfurt am Main. 2 B
••■•••cMtsMaaaM
Mlinarski učenec
močan in priden, sprejme se takoj pod dobrimi pogoji pri g. Kari Kukowitscb, lastnik umetnega mlina v Slov. __________Bistrici._______631
Hemeroide! - - -- - Bolezni želodca! Izpuhi na koži!     -    -
Brezplačno naznanim na željo vsakomur, ki trpi na boleznih želodca, prebavljanja, odva-janja, ostavljenja krvi, heme-roidah, llehtah, odprtih nogah, vnetju itd. kako je bilo mnogo bolnikov, ter so leta dolgo trpeli, ozdravljenih in to hitro ter trajno. Stotero priznanjevalnih in zahvalnih pisem.              201
Bolniška sestra Klara, Wiesbaden   56.   Walkmuhlstr.   26.
Čevljarskega    pomočnika           606
za ..Schuhsohlerei'' do 20 let starega in poštenega, sprejmem takoj proti plači na teden 10 mark, dobro in celo hrano. Ali od kosa od moških temp-lancev 90 od ženskih 75 pfe-nigov. Odgovora prosi: Johan Mohorič, Kirchstrasse 140, HombergHichheide,     Nicder-
rhetn   Deiitsehlnnil.
Kot lovec     649
išče 33 letni oženjeni mož službo; zmožen je obeh deželnih jezikov; grž tudi kot oskrbnik k večjemu posestvu. Vprašanja pod: Aot. Rausi-hl, Korečinee, posta Sv. Tomaž pri Ormožu._______
Dobro   idoča gostilna
se takoj proda z inventarjem pod zelo ugodnemu pogoju pri Celju, V* tc iz mesta, ob glavni cesti na dobrem in prijetnem prostoru, plačilo po dogovoru in takoj se lahko nastopi. Kupci naj naznanijo z dopisnico dohod,   da pričaku-
i'em pri domu. Vefi pove G. lUkek, Ostrožoo p. Celje.  <i50
Novo zidana hiša |
5 oralov gozda, travnika, njive in goric, a/4 ure od železniške postaje Poličane, se takoj proda. Cena H6O0 K. Vc6* pove g.   Ihiks  W*mk v   Pnličanah.
Priden  marljiv deček
kateri ima dobra šolska spričevala in je od poštenih sta-rišev, se sprejme kot trgovski učenec pri tvrdki: Davorin Podlesnik, Radeče pri zidanem mostu (Katscbach b. Steinbrllck) __________________0£
Č evijarski pomočnik
se   takoj   sprejme    pri    Kari Blenhartu v  Kaoinici  pri Maribora.              643
V Mariboru    623
se kupuje rezano blago, vse vrste perilo in obleke najbolje pri Aflolfu Wesiak. Dr;ui<-asr;<\
16 letna deklica 659
se kot začetnico v pekovsko prodajalno takoj sprejme. Zna naj nemško in slovensko citati, pisati in dobro računati. tilavni pogoj: poštenost. Pisma pod „100" na upravo tega lista.
Lepo posestvo
z vinogradom v bližini Leskovca proda se z malim naplačilom.    Primerno je tudi za razkoseva-hje.   Vpraša   se   pri g. Kari  Kasper,  razprodaja smodnika v Ptuju, Herrengasse.             645
3 dobri
čevljarski pomočniki
se takoj sprejmejo pri gospodu            646
Alois  Weber
čevljarski mojster v  Mariboru,  Crbanigasse  30.
Izvrstni in izkušeni                       654
lovski paznik
trezen   in   energičen,  išče  se  za   poljski, revir
graščine   Turniš   pri   Ptnju   za   takojšni   vstop.
Prošnje   vposlati je na gozdni urad (Forstamt)
Turniše pri Ptuju.
Dva viničarjJ
pridna v vsakem vinogradniškem  deluj delavskimi močmi, sprejmeta
Jos. Goriupp y Ptu$
Častna iajaya.
Jaz   podpisani   Franc Pu
čevljarski mojster   in   hišni poaj v   Gaberjn  št.   80,  izjavljam, k\ 31.   julija   1910   v   gostilni Plevčaka v Gaberjn nisem dq| Franc Petschucti porablja I »Sudniarke1*   v volilne namene^, podpira s tem denarjem gaberl fakine,   da ti potem lažje krakeuf se pretepavajo.
Ako sem pa to vkljub temu] janosti   dejal,   potem   prosim Franc Petschneh za odpuščanje ill mem hvaležno na znanje,  da ne] sodnijskega zasledovanja.
Obenem se zavežem, da objafl izjavo na lastne stroške v ,,M Wacht", v „Tagesposti" in v ,.ŠtajiJ Tozadevne stroške bodem g. Pets povrnil. Nadalje plačam v koristi ške šole na Bregn svoto 5 kron ij v tej zadevi pri gospodu da Zangger nastale zastopniške]
Celje, 2. avgusta 1910.
Franc Pušnik
Dragoceno darilo]
ki se nudi     ^^^
stonj, je naSa" tttH knjiga, ki jo poSljafl^ kemu, ki se obnaj popolnorna^brei i veznosti.   Še nit na Avstrijskem tabfl dragocena knjiga jT ma zastonj nudila« mi pa hočemo s (f Čemu   občinstvu I dobroto,  ker jih «1 liko, ki ne vedo hi ravno  v  galvanstil elektric:teli sredshfl terim   se   lahko borimo proti I
oslabelosti,
glavobolu, L^ spanja, potrtosti, I lo»tneniu8tanja,iJ vsled nervoinod prebavi,      »lati
oslabelosti vseh vrst in najrazličnejšim ženskim boli.
Svoj zdravilni način smo popisali v zanimivi brojB pošljemo vsakomur kdor so na nas obrne, to bj
gratis in franka
pod zaprto kuverto in brez  vsake obveiimlil
Elektro - terapeutična ordinacij
Dunaj, I., Schwangasse 1, Mezzanin i
Kupon za brezplačno knjigo:
N. spr.                                            7 5 8
elektro-terapoutična ordinaoll
- DUNAJ, L, Schwangasse 1, mezz. oai| «          Prosim, pošljite mi knjigo: ,,Razprava al
°   elekfro-terapiji" zastonj in franko pod zaprhjj
—      Ime:......
Naslov :
s 4 delavskimi močmi in 1 pastirjem pri   Neumannu   (Sellinschegg-posestvo)] škemvrhu, pošta Zavrč.  Več se poizv<| pa v upravi „Štajerca".   Navadna dru? 60 vin., košnja 1 K 40 h, špricanje, 1 K.   Viničar ne sme imeti lastne govd 5 |Wpa mleko od 2 krav, polje, drva jj
Dobro idoča
trgovina z mešanim Uj
skupno s pritliško stanovalno hišo, vri^ največji bližini fabrike se zaradi  bole Vprašanja   je   staviti   na  lastnika   Fr Plankenstein pri Poličanah.   Posredoval tarji) izključeni.
7  -
tefteol
L  Wgtaalne steklenice "/, K 1 50,
(kayini ekstrakt)
a hitro in ceno  raji^vo   izvrstne  črne ali bele Isti obsega vse  značilne  snovi sveže žgane, sveže zmate   kave   najboljše    kakovosti   in je  prost vseh zdravju škodljivih snovij.
Nepogrešljiv za turiste, študente, slaščičarje, itvo in povsod tam, kjer se potrebuje   hitro
napravljeno kavo
Se dobi pOTSod!
/,  K 2-80,
/, K 5-20, 7, K - 80.
Coffeolwerke Olmiitz.
prejša in najcenejša naprava izvrstne kave
pT safer
Varstvena marka „Ankera
Liniment Caspici comp.
nadomestilo za
anker-pain-expBller
Ijtauo Kol odpeljajoče, Izvrstno in bolečine odstranjajoče 1 mČ5tTo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, ■Vti in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega ratra naj se pazi na originalne steklenice v fikatljah z [uloT&ratveno znamko „Ankera, potem se dobi pristno to sredstvo.
Dr. RlcMer-]eM apoteka „zlati W
v Pragi, Elisabetstr. fit. 5 nov. Razpošilja se vsak dan.        637
očji vozičk
IZ-
lelo velikem
i se dobivajo že ji 12 kron naprej
aori veliki ma-■akturni trgovini
latm
Celje
kolodvorskem   prostoru.
Ha nihtevanja se posije cenik posinine prosto.

pemeka razprsdfeja!
Cene perje za postelj!
1 kg. sivih ali«siik 8 K; beljtth »E 40 h; na p»l belih 2 K 80 h; IwHh i K; belih mehkih 6 K 10 h; 1 ki. najfinejših, ueie>«-kelik, litstaft |6 K 40 h, 8 K; 1 kj. flauma iDu-'nes) sivega 6 K, 7 t; beleg. 18 K-, njfujii prsni 12 K. Ake s. vzame 6 K, potem franko.
Mf Botawa postelje "ŠSa
KmUm, rdečega, plavega, belega ali rumenega naakinga, l.nhnt. 180 cm. doli. 116 cm. Strok, z 2 glanina »lo»(«»nt. Iku 8« cm. dolga, 58 om. sinka, napolnjene z norim, sirila,
mim. in Savmastim »*r-j« za pestelje 16 K: ael-isue M K;
|rm 34 K; posamezni  Uheiti   19 K,   12 i,  14 K,  1« S:
hm Milil« B K, 3 K 50, 4 K. S» poslj. p. »»tmM« ti _l l uarej franko. buaenjava ali vrnitev fraak« d«v»|j**». BuitiBpxtadoaar nazaj. S. Bonisoh, DsMhanita H*. 71», BShmsrvrald. Cenik gratis m frank«
L
urar
v Ptuju
priporoča svojo bogato in dobro sortirano zalogo v
pod garancijo v najizvrstnejši izpeljavi. Vse v mojo stroko spadajoče blago dobi se pri meni po istih cenah, kakor jih razglašajo veliki razpošiljevalci v svojih ceni-kh; pri meni se dobi vse po lastni izberi in prej šnjemu ogledanju, obenem pa v boljši izpeljavi in kakovosti.                                    «o
la Portland- und JRoman-cement
pstirejša in najboljša   marka   jnžno-avstrijske j monarhije oferirajo
najceneje
Roman-     in     Portland-cementa     0.
ilm'ov nasi. Laški trg na Štajerskem.
Zaloga pri g. Jos. Kasimir v Ptuju Mlajši, izvrstni
Hijen, ki se razume na kmetijstvo in mlekar- , I, ki tudi ev. sam sodelnje, katerega žena i oskrbeti vrt za zelenjavo in nekaj j | se sprejme. Vpraša se pri upravi , „ Staj erra ".          ________
in astma
**W
se uspešno odstranijo po rabi mojega leta sem najbolj« znanega Kncalvptna-otja (avstralski naravni produkt). Cena originalne steklenice 1 K 59 h. Popis z mnogimi sa-hvalnirai pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus-milo, najboljše sredstvo proti pegumi, moEuli, Beki (Leberflecke), finami in nečistosti obraza. — Eucalyptus-bonboni edino vplivni preti kaalju, oslovskemu ka-šlju, astmi itd.                  210
ERNST HESS
= KUngenthal 1. S. =
Se  dobi   v  Ptuju   lekarna   „pri  zamorcu" H. Molitor.
POZOR! ~TC                  m
Lep priložnostni nakup, 80.000 parov čevelj.
4 pare čevljev *a samo 10 K. Zaradi ustavljenja plačil večje fabrike se mi je naročilo, da oddam večji število Čevelj globoko pod izdelovalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para čevelj na žnore za gospode in 2 para za gospe, usnje, rujave ali črne, galoSirane, z močno okovanim us-njatim tlom, vclcelegantne, najnovejši facon. Velikost po številki ali pa centimeterski meri. Vsi 4 pari čevelj samo 10 kron Pošlje po povzetju. Izmenjava dovoljenaj Prva industrija čevelj
# FRANZ HUMANN, Dunaj II., Aloisgasse 3. # |s»>" Po zelo znižanih, cenah.! "^51G17
Ivan Berna
v Celju, gospodska ulica štev. 6
priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in zimsko Bežijo, vse vrste moških, damskih in otroških čeVljev lastnega in tujega izdelka, (lami za pete, vrvice, zaponke, vedno v največji izberi. Priporočam tudi specialistom prave gorske in lo»ske čevlje. I-.deluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba tečna, cene solidne. Zunanja naročila proti povzetju.
Kupuje se odpadlo sadje, od toče  poškodovano  sadje, napol zrelo sadje, ki ni gnilo)
i. s. franko od vsake postaje in se
plačuje 5 vinarjev za kilo.
Fabrika konzerv „Styria",
Liebenau  pri  Gradcu,  železniška postaja Puntigam.   653
Gostilniško posestvo
primemo tudi za kramerijo, lepi lokali. 20 korakov od farne cerkve oddaljeno, izvrstno mesto za obrt, lepa polja in travniki, brez konkurence se skupno z letošnjimi pridelki poceni proda. Vpraša se pri H. de Toma, Dobje pri Planini. 640
Cementne cevi, plate za tlak, truge 2a svinja krmiti, truge za napajati, ter vse drugo cementno blago in cementne izdelke, nadalje apno, Portland- in roman cement, ter vse vrste strešne opeke ponuja najceneje                 678
F. ROGATSGH, izdelovanje cementnega blaga in trgovina s stavbenim maieiijalom, Maribor na Dr., Reistrstae 26.
pej- Pazite! Izvolite citati!
Nikdar več v življenju vam morda ne pride priložnost, za K 120 dvostransko ursko verižico iz novega zlata kupiti. Da seznanim slavno občinstvo Bsvojo tvrd-
kp, prodam 10,000 kosov dvostrukih pancer-verižic s talerjem sv.
Jurja od K 1-20. S povzetjem (50 vin. več) Pošljem bogato izdelan cenik. JJ. Olana, Dunaj VI/1. Briickengasse 16.       481
Umski kamen
(Weinstein) kupuje in  plačuje  po  najbolji ceni veletrgovina                          608
Ed. Suppanz, Pristova.
Brez konkurence!
Prekrasna rementoar
Gloria srebrna ura! #
za gospode in dečke. Najprikladnejši dar za vsako priliko, 3 jako krasno narejeni pokrovi; 10 kamenjev, ide točno, z dvestruko novozlato pancer-verižico in priveskom talerja sv. Jurja v lepem stanju mesto kron 18—, samo K 7-50. Za dobroto in solidnost 3 letna pismena t garancija. S povzetjem (50 vin. več.) N. Olama, Dunaj VII. Briickengasse 16.
ctfranilnica (Sparkassa)
friporeca se glede vsakega med hranilnične sadeve spada- \
Giro konto pri
podružnici avst. ■
ogersk. banke
v Gradcu.
i
Uradne ure I
za poslovanje s !
[strankami ob de-|
lavnikih od
8-12 ure.
Ofečenje t
,'jočega posredovanja, jstotako tudi za pcsrsdo-vanje vfjakorsnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi uraaei radovoljno in brezplačno vsaka sadtsva poj&aai in po vsem vstreže.
Danko.
manufakturno trgovino
Johann Koss, Celje "*{t*W^
i priporočamo zaradinj ene Bolidnosti in nizkih cen najtoplejše.
55
72
8 -=
precizijske ure v zlatu, srebru in kovini od K 20'— naprfj.
Max Bobnel, Dunaj
IV., Margaretenstrasse 27 27
(Lovska razstava. Rotunde, skupina X., razred 37.)
Ceniki zastonj.                                3 leta garancija.
Roskopf-ure K 3-—. Železniška roskopf K 4—. Plošča jeklena ali niklasta ura K 6—. Srebrne ure K !■—. Doxa 15 rubin K 14—. Prave zlate ure K 16-—. Originalne ,omega" K 20"—. li karatne zlate verižice in prstani per fram K 2•—. Ure na pendelj 7& cm K 7 —, s stolpovim zvononjem K 10—, z godbo in šlagverkom K 14—, kukavica K 7-—. Budilnica s stolpovim zvonom K 6-—. Baby-budilnica K 2'—,  z radium-Leuchtblatt K 8—. -— Ceniki
476
Fabrika kmetskih in vinogradniških ma&in
posestnik in puškar v Borovljah (Ferlach, Karnten)
priporoča svoje fino izdelane puške dobro izkušene po najnižjih cenah. Lepo ilnstrovan   cenik se pošilja vsakem« na zahtevanjp zastonj   ■„§§
za opeko v li
pri Mariboru n. D.                    m
priporoča od svojih izknSenih, kobranih (gekollert), proti  vremena  trdnih izdelkov iz ilovičnega
materijala mašinsko, stensko, dimniško opeko, nadalje rekontra Zackenziegel, Pressfalz-, (izdelano  po   originalu  Wienerberg),   Strangfalz-   (zistem
Stadler in SteinbiUck) in Eiberackwanzziegel. 15 kosov moje „Doppel-PreBfalz" in „Strangfalz"-opeke krijejo en kvadratni meter strešne plošče. — V 10 tonskemu vagonu se naloži 6CO0 kosov Biber, 5000 kosov Strangfalz in 4000 kosov PreBfalz. Razpošilja se na nevarnost spremljevalca. — Z velespoštovanjem
h Bra* £S«
Biberschwanz 1. razreda K 48-—, Strangfalz I. razreda K 74"—, Pressfalz I. razreda K 84*—, Biberschwanz H. razr. K 25—, Strangfalz n. razreda K 50—, Pressfalz II. razreda K 50'—.
Monopol Imperator!          «9
Žepni užigač obenem svetilka.
Najboljši, najsigurnejši  in  najzanesljivejši užiga«
na svetu. Doslej 10 milijonov prodtnih. Skozi en
vpritisek daje iskro in gori, fino zaniklan,  elegan-
k len, za kadilce neobhoden, a tudi v gospodinstvu
zelo potreben stroj, ker se mnogo prištedi.  Točen
^opis pri vsakemu kosu.   Za dobroto, sigurnost in
^mnogo   daljše   trajanje   pismeno jamstvo.   Cena
1 kosa K 2-50, 3 kosi K 7-,  6 kosov K 13-—,
12 koiov K &&■—   Ako se Henar  naprej   posije
potem Iranko, s povzetjem   .0 vin. več. N. Olana,  Dunaj   VI/I.,
!>riickenga88e 16.
Edina   mašina   za    gevorenje   na
plate,  ki  igra brez igle.   Izdelek
svetovne firme
Pathfc Frfcres.
To je na vsak način  0^"* najboljše. *^P5
Prekosi vse drage zisteme. Plate se ne obrabijo, se ne praskajo; čaje se resnično muziko. Cenike zastonj in franko. Predstavi brez da bi silil k nakupu.     W
C. ACKEEMANN
urar v Ptuju (teater.)
PiSiilis
(Štajersko)
priporoča najnovejše vital© mlatilne stroje, stroje za rezanje krme, Srot-mline, za rezanje repe, rebler za koruzo, sesalnioe za gnojnioo, tri-jerje, stroje za mah, grablje za mrvo, ročne grablje (Hanrjschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, stroj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične preše, preše z& sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differential Hebelpresswerke) patent ..Dučhscher", daje največ tekočine, se dobije le pri meni. Angleške aože (Guoutahl), rezervne dele, prodaja mašiti na čas in garancijo. — Cenik zastonj in tianko.
V. SCHULFINK
trgovina s špecerijo          m
T Ptuju (Maupiplatz)
priporoča svojo bogato zalogo vsega špecerijskega blaga, ter riža, kave, sladkorja, namiznega olja, olja ia pešk, semena za deteljo, „raffia", bakreni  vitriol   in  gnmi   za   cepljenje.
Josef Murschet
kamnosek in trgovina s stavbenim mate;" v Ptuju (pri železniškem prehodu)
pnporoža
svojo veliko zalogo topih nagrobnih kamnu
najnižjih cenah.  Nadalje apno in cementi
razredno blago).    Cementne cevi vsake ve*
a% najoeneje oddaja.
§II8HH90M
Brata Slawi
v Ptuju
priporočata    izvrstne ■troje (Nahmaschinea'
deči ceni: Singer A . . 70 Singer Medium90 Singer TiUnialŽO  ,
! Eingschifchen........140 ,
Ringschifclien za krojače   .   .   .   . 180 ,
Minerva A..........100 ,
Minerva C za krojače in čevljarje 160 , Howe C za krojače in čevljarje . 90 J Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 , Deli (Bestandtaile) za vsakovrstne stroje. cene so nižje kakor povrodi ia 89 po plačuje tudi lahko na obroko (rate). Cei plačno.
preS za vino i sadnih in wi
35.0
za vinogradstvo, sadierejo in industrijo itd. izšlo je iz Mayfarth'ovih
tovaren. Leta   1909 se  je  2500  preš in
1200 mlinov naredilo. Najboljši  dok»z za  Izvrstno  dobroto teh fabrikatov. Obrnile se zaupno na
Ph. Mayfarth & Co.
fabrikc  kmetijskih   in obrtnijskih
mašili
Dunaj II., Taboratrasse 71.
Odlikovan z  nad  6š>0  zlatih   in
srebrnih medalj itd.
Natančni il. ceniki zastonj, lsče se zastopnike in nabrej-prodajalce.
Pazite vedno na ime firme Mayferth.               649
Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno!           27«
Pievzetje edine razprodaje me spravi v pololaj, za le K 490 oferirati elegantno, ekstra ploMo amerik. 14 kar. zlato-dnble Svic. žepno uro. 1st* ima dobro idoče H6 urno Anker-kolesje premirane znamke „Sp«cioeaw in je na električni poli s pravim zlatom prevlečena. Garancija za precizne«! 4 leta.                     a
1  k. K 4-00
2  k. K 9-30 Vsakfturi doda se fino pozlačeno veriiico zastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev.  denar fct nazaj. — Pošlje po povzetju
K0LZER, Krakova, Stradom I8|26.
Za 4 orale veliki vinograd s travniki ter  sado-
nosnikom, ena ura pešpota od Maribora, se išče
za jesen dostojnega in pridnega        618
s 5 še večimi delavskimi močmi pod zelo ugodnimi pogoji.   Vpraša se pri  posestnika  Ogrisstj. Sturmberg b. Possnitz.
Priporočamo našim gospodinjam  pravi :PJIKJ^CJCOY^ kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček: .   iz zagrgbške tovarne.
INGEB
šivalni strojij
za vse
obrtno in domače šivalno delo
Se dobi pri:
Singer Co. akc. dr. šivalne
Ptuj, Hauptplatz št. 1.
H-
Kari Kaspe
trgovina z mešanim blagom in zaloga srn-
= PTUJ
priporoča svojo bogato zalogo
špecerijskega blaga
nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cinJ' ter  predmete  munkrje za  lov  kakor kapseljne, šrot itd., nadalje glavno svojo v umetnem gnoju za travnike, njive in vin i. s. Tomažova moka, kajnit itd., nadaljf. bast in bakreni vitrijoi itd. po najnižjih
Lepo ležeče
®   (H    posestvo
blizu Novecerkve v Halozah, na okrajni 6 johov njive, travniki in lepa hosta, hram, kovačnica, primerno za vsako obrt, mo in trgovino; lepi, novo sezidani Spodnjem Bregu pri Ptuju, z vrtom in potem tudi druga različna posestva, v' njive in travniki so po jako dobrih po prodati. Več se izve pri Alojzu Mir V
93
.1 z«ga U, Y1161,12:9 H. V.
Tovarniška znamka.