Leto XII.
V.b.b.
Dunaj, dne 10. februarja 1932
Št. 6
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se podnaslovom: ,,KOROŠKI SLOVENEC",
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Politično in gospodarsko društvo, Klaginfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25'— ; celoletno : Din. 100.—
Deželni zbor.
Nov občinski volilni red sprejel. - Razprava o kmečki zbornici. Landbund proti kmečki zbornici, ker ima v deželnem kuliurnem svetu glavno besedo.
Zadnji teden je zasedal deželni zbor tri dni, j in sicer dne 4., 5. in 6. februarja in razpravljal o novem občinskem volilnem redu in kmečki zbornici. Že prihodnje občinske volitve se vršijo po novem občinskem volilnem redu, zato bomo pisali o njem v prihodnjih številkah natančnejše ter omenjamo danes samo potek razprave. Zakon o kmečki zbornici je hotel Landbund preprečiti z večurnimi govori. Dosegel je zaenkrat toliko, da se bo o kmečki zbornici razpravljalo zopet 11. t. m. Je pač težko pustiti tako močno in dobro postojanko, kakršna je za Landbund deželni kulturni svet.
Občinski volilni red.
Poročevalec inž. Ehrlich omenja, da je vsled novega občinskega reda potreben tudi nov volilni red za občine. Mudi se pa vsled tega, ker imamo na Koroškem spomladi občinske volitve. Zvezna vlada je novi občinski volilni red že pregledala in so se ugovori zvezne vlade že upoštevali. Prvi občinski red in občinski volilni red smo dobili 1. 1864. Tedaj se je volilo v treh skupinah, kar je odpravila splošna in enaka, tajna in neposredna volilna pravica. Predlog o vezavi list v odboru ni dobil večine. Župan se voli po večinskem volilnem pravu, člani predstojništva pa po proporcu.
Landbundov govornik Werner je zastopal stališče, da je treba odpraviti enako volilno pravico, ki predstavlja krivice, ker daje sicer enake pravice, ne nalaga pa obenem enake dolžnosti. Posestniki plačujejo občinsko doklado, nimajo pa večje besede v občinski upravi kakor drugi. Enaka volilna pravica je pač primerna za višja zastopstva, ne pa za občine, ki imajo reševati predvsem gospodarske naloge. Govornik se zavzema dalje za vezavo kandidatnih list in za odpravo proporca pri volitvi predstojništva.
Govornik Heimatbloka Angerer je proti proporcu in sploh proti volitvam, ker ljudstvo noče ničesar vedeti o volitvah, am -’- hoče imeti sistem, ki bo gospodarstvu več koristil. Vezava list bi se morala dovoliti za boj proti socijalistom.
Vsenemec dr. Angerer misli, da je ljudstvo zato sito volitev, ker niso pravilni volilni redi in ker enakost vseh volilcev odbija. Splošna volilna pravica je dobra, ni pa dobra enaka volilna pravica. Tudi vsenemci so za vezanje list. S tem bi mogle priti tudi manjše stranke do besede.
Kršč.-soc. Leer priznava, da enaka volilna pravica ni najboljša, ali sposobnih predlogov, kako naj se volilce loči, še ni bilo; ali naj je merodajna izobrazba ali bogastvo. Njegova stranka je proti proporcu. Vezanje list ni uspešno sredstvo za boj proti marksizmu, pač pa močna organizacija. Zvezane liste so dejansko goljufija nad volilci. Demokracija je najlepša in najzrelejša državna oblika, ako jo nosijo dobri demokrati, in tudi drugi sistem ne bo prinesel nič boljšega.
Nar. soc. Czeitschner je sploh proti vsaki vrsti demokracije, ker obstoji v samih kom-promisih. Najboljše, kar si moremo misliti, je po njegovem mnenju diktatura.
Soc. dem. inž. Pichler stoji na stališču, da je združenje list zapeljavanje volilcev. Krivično je, če bi bjla volilna pravica odvisna od
višine davkov, ko je vendar konzumni davek najvišji dohodek države.
Oglasi sé je še k besedi posl. Werner, na- ^ kar se otvori podrobna razprava. Vsi izpre-minjevalni predlogi so bili odklonjeni in zakon J v celoti sprejet z izpremembami, ki jih je predlagala zvezna vlada.
Kmečka zbornica.
Poročevalec posl. Leer je razvil desetletni boj za kmečko zbornico. Veliko zakonskih predlogov je bilo že vloženih in veliko se je o njih razpravljalo, a nobeden do konca. Vedno nanovo se je dala deželnemu kulturnemu svetu pravica, da zastopa koroško kmetijstvo. Dne 15. junija 1927 so poslanci Landbunda stavili predlog, da se mora ustanoviti zbornica za kmetijstvo in šumarstvo na Koroškem. Tedaj so landbundovski poslanci ugotovili, da deželni kulturni svet ne odgovarja več, ker je zastarel. Zgrajen je na prostovoljno ustanovljenih kmetijskih podružnicah in okrajnih odborih ter organizatorično ne more zajeti vsega kme-tiškega prebivalstva; kmečki posli in šumar-ski delavci in nameščenci nimajo svojega zastopstva; vzdržuje se deželni kult. svet samo s prostovoljnimi prispevki; člani stalnega odbora niso voljeni, ampak imenovani od raznih oblasti in poslani od podružnic. V teku razprav o zakonskem predlogu se ni moglo doseči, da bi postali člani bodoče zbornice tudi kmečki posli in dobili tam svoje zastopstvo. Kmet in njegov posel spadata skupaj! Posle prevzame delavska zbornica. To se bržkone ne bo posebno obneslo. — O organizaciji, volilni pravici, okrajnih odborih, o kritju itd. bomo govorili, ko izide zakon. Povemo pa lahko, da se poseben prispevek z ozirom na slab gospodarski položaj od kmetov ne bo pobiral, ampak bo vzdrževala kmečko zbornico dežela z dohodki iz deželnih davkov, kakor je vzdrževala tudi deželni kulturni svet.
Pri splošni razpravi se je kot prvi oglasil k besedi landbundovec Ferlič, ki je govoril preko 3 ure. Razumljivo, ker izgubi Landbund z deželnim kulturnim svetom važno svojo postojanko, ki jo je dodobra izkoriščal v svoje strankarske namene. Zavzemal se je za to, da pridejo v zbornico tudi posli, ker drugače ne bo kmetijska, ampak kmečka zbornica.
Za njim je govoril posl. inž. Schumy, ki misli, da zbornica ne bo vršila tako mirno svojega dela nego deželni kulturni svet. To je verjetno, ker ne bo vladala več samo ena stranka. Dobro je, da se bo morala zbornica pozneje vzdrževati sama in da bo na zunaj nekaj predstavljala, slabo pa je to, da se ukinejo kmetijske podružnice ter bo manjkala or-ganizatorična podlaga, in splošna in enaka pravica. Kdor več prispeva, naj ima tudi več pravic. Zato naj bi se posestna meja zvišala od 1V2 na 2V2 hektarja.
Nar. soc. Herzog se je pridružil Schumyje-vemu stališču, dočim je heimatblokovec Sima napadel deželni kulturni svet radi delitev podpor in drugih pripetliajev, ki so v zvezi s politiko. Odpor proti deželnemu kulturnemu svetu je nastal tudi vsled tega, ker manjšina sploh ni mogla priti do besede in vpogleda. Zdaj bodo volili vsi kmetje in to bo boljše. — Soc. Oswald se je izrekel za kmečko zbornico, ker tvori demokratizacijo kmetijstva.
Govornik koroške slovenske stranke posl. Starc je izjavil, da tvori kmečka zbornica na-pram sedanjemu položaju velik napredek. Njegova stranka pozdravlja to demokratično ustanovitev vsled tega, ker je videti v vsaki novotariji na tem polju izbolšanje gospodarstva težko prizadetega kmečkega prebivalstva. Posebno slovenski kmetje Koroške, ki najbolj občutijo krizo, pričakujejo od zbornice večje uvaževanje svojega ozemlja.
O razpravah na sobotni seji in o seji, ki se vrši dne 11. t. m., poročamo prihodnjič.
Nova Bureschova vlada se je predstavila 4. t. m. parlamentu. Zvezni kancler je podal svoj vladni program, ki opoziciji, ki je ojačena s Schoberovim blokom, ni dal posebnega povoda za napadanje. Tudi del govora, v kate-rem je dr. Buresch govoril o zunanji politiki.
Pri protinastih bolečinah, živčnih bolečinah in glavobolu, kakor pri nespečnosti učinkuje Togal hitro in zanesljivo. Togal-tablete raztopijo škodljive sestavine v krvi in povzročijo skorajšnje olajšanje in popolno ozdravljenje. Vj^seh^lekarnaiu_Cena^i2j40;__<_|i|ii>_^5/7^
ni dal sklepati, da bo nova vlada hodila v zunanji politiki nova pota. Zato tudi razprava o vladni izjavi ni prinesela posebnega. — Za ministra je bil imenovan posestnik Franc Bachinger iz Gaspoltzhofna na Gornjem Avstrijskem. — Dr. Schober ni prav zadovoljen, ker je sfrčal iz vlade. Pravi, da je vlada napram njemu zelo nehvaležna, ker ga je pustila pasti. Dokler je vodil še on zunanjo politiko, je dobivala Avstrija iz inozemstva denar, pa tudi drugi del investicijskega posojila bi še oskrbel. Pri tem pa pozablja, da je prišla vmes zadeva carinske unije.
O — nekaj zelo dobrega : ena skodelica
Kathreiner-ja
Seveda je več vreden, nego slane!
Razorožitvena konferenca je bila otvorjena dne 2. t. m. v Ženevi. Na konferenci je prisotnih 1200 delegatov in 400 novinarjev. Otvoril jo je bivši angleški zunanji minister Henderson, ki je omenil, da otvoritvi ženevske konference, ki ima nalogo, da zagotovi svetu mir. grmijo na Daljnem vzhodu topovi. Brezpogojno je potrebno, da vse države, ki so podpisale pakt Društva narodov ter Briand-Kelloggov sporazum. budno pazijo, da se ohrani mir. Važnost konference potrjuje že veliko število zastopnikov, ki zastopajo 64 držav z 1700 milijoni ljudi. Vsak delegat se mora zavedati svojih dolžnosti in svoje odgovornosti do skupnosti. Uspeh konference bo pomenil pričetek
nove dobe v zgodovini človeštva. Ob zelo ue-prikladnem trenutku se je sestala razorožit-vena konferenca. Kljub paktom in pogodbam se vršijo v Mandžuriji strašni boji in ne Društvo narodov in ne druga ustanova nima moči, da bi ustrahovala Japonce. Do prave razo'0-žitve more privesti samo prerojenje narodov in mirovna vzgoja mladine. Ravno v tem času zaseda Društvo narodov in se ponovno bavi z japonsko-kitajskim sporom. Državniki se posvetuje in pošiljajo zahteve. Japonska pa zaseda dalje in uničuje s topovi in letali cvetoča kitajska mesta. Niti pred mednarodnimi naselbinami se Japonci ne ustavijo. Mesta gorijo.
Francoski predlog. Po izvolitvi 14 podpredsednikov je francoski vojni minister izročil predsedništvu svetovne razorožitvene konference spomenico francoske vlade. V spomenici izjavlja Francija, da je pripravljena znižati svojo vojsko na suhem, na morju in v zraku pod pogojem, da sklene razorožitvena konferenca primerne ukrepe, s katerimi bi se uspešno zaščitila varnost obstoječih državnih mej in svetovni mir. Francoska vlada predlaga, naj bi se osnovala v okrilju Društva narodov mednarodna policija za preprečenje vojnih zapletljajev. Kot izvršilna oborožena sila za zatiranje vojne in kršenje mednarodnih pogodb naj bi vse države stavile na razpolago Društva narodov neke leteče čete, ki bi bile vselej pripravljene takoj odriniti na kraj spora in priskočiti na pomoč napadeni državi. Francija je pripravljena sodelovati pri tej mednarodni armadi s primernim oddelkom suho-zemne vojske, vojne mornarice in vojnega letalstva. Spomenica je vzbudila veliko zanimanje. Dočim pozdravljajo Angleži misel spomenice, jo večina nemškega tiska odklanja. Z ozirom na to naglaša francosko časopisje, da so Nemci sploh proti vsaki razorožitvi. Nemčija hoče tudi sedanjo razorožitveno konferenco izkoristiti v svoje namene. Če pa bo še nadalje tako postopala, bo Francija prisiljena dokazati, da sedanja nemška državna bramba ni le formacija za vzdrževanje notranjega miru, amoak v prvi vrsti napadalna armada za bodočo vojno. Pri takem razpoloženju so izgledi razorožitvene konference prav majhni.
Napoved preobrata. Major Fey je izjavil nekemu dopisniku italijanskega lista, da je prišel čas dela: vsako nadaljne obotavljanje se mora opustiti. Novi državni udar bo izšel to pot z Dunaja. Revolucija mora istočasno izbruhniti v pokrajinah in v glavnem mestu. Kar se tiče odnošajev Heimwehra do sedanje vlade, Heimwehr ne more računati na kako podporo od strani sedanje vlade. Ali se bo vlada pod pritiskom dogodkov prostovoljno umaknila ali pa jo bo Heimwehr pritisnila k odstopu. Do državljanske vojne ne bo prišlo. Zmaga Heimwehra ne bo krvava. Novi heim-wehrovski puč bo pa prej kakor se misli. Prihodnja vlada sicer ne bo heimwehrovska, vendar pa bo obstojala iz oseb, ki podpirajo pokret in načela te organizacije. Program nove vlade bo takojšnji razpust parlamenta in vpostavitcv gospodarskega ravnovesja v Avstriji. Avstrija ve točno, da je njeno prerojenje mogoče le z lastnimi silami.
Rusko-poljska pogodba. Rusija postaja vedno večji faktor v Evropi. V zadnjem času je sklenila pogodbo o nenapadanju s Poljsko pod pogojem, da sklenejo enako pogodbo tudi druge ruske obmejne države. Vsebina pogodbe je. da se obe državi obvezujeta, da se bosta vzdržali vsake nadležnosti in medsebojnega napadanja bodisi same ali pa skupno s kakšno drugo državo. Vsako delo, ki bi kršilo politično neodvisnost katere od obeh podpisnic, se bo smatralo za protivno določilom pakta. Če bi ena ali več držav, ki niso podpisnice pakta, napadle katere od podpisnic, se druga država obveže, da ne bo podpirala na noben način napadalke niti posredno ali neposredno. Če bi katera od obeh podpisnic napadla katero tretjo državo, sme druga podpisnica brez prejšnjega obvestila pogodbo odpovedati. Obe stranki se obvezujeta, da ne bosta sklenili ne pogodbe in ne sporazuma, ki bi bil s stališča napadanja sovražno naperjen proti drugi podpisnici. Te obveznosti ne morejo izpremeniti mednarodnih pravic in obveznosti glede tistih pogodb, ki sta jih obe državi sklenili, preden je sedanji pakt stopil v veljavo, v kolikor te pogodbe ne vsebujejo elementov
napadanja. Obe podpisnici se obvežeta, da bosta vsa sporna vprašanja, ki bi se utegnila pojaviti med njima, uredili potom mednarodnega razsodišča. — Poljski tisk smatra to pogodbo kot velik napredek na poti k zagotovitvi miru v Evropi. V Romuniji, s katero državo se vršijo istotako pogajanja o pogodbi o nenapadanju, vsled sklepa pogodbe niso posebno navdušeni. Z Romunijo so se pogajanja razbila radi Besarabije. Romunija zahteva, da ji Rusija zagotovi nedotaklivost meja. kar pa ta noče, ker še vedno računa s tem, da bi se večina prebivalstva Besarabije v slučaju glasovanja izrekla za Rusijo. To je ena izmed najvažnejših spornih točk. Nemci s to pogodbo tudi niso posebno zadovoljni in pravijo, da je značilno to, da je bila pogodba podpisana teden dni po podpisu finsko-ruskega dogovora in ker se sedaj ne dvomi več, da bo sledil tudi podpis romunsko-ruskega pakta o nenapadanju. Vsi trije dogovori se smatrajo kot predhodniki francosko-ruskega pakta.
Triumf naše pesmi.
Popoldanski in večerni prireditvi ..Domača pesem“ je prisostvovalo do 1400 poslušalcev. — Dvorana obakrat nabito polna. — Veličasten uspeh pevskih zborov in boroveljskih diletantov.
Borovlje so nekako rožansko glavno mesto. Vso dolino od Št. Jakoba tja dol do Šmarjete in Galicije vežejo po svoji naravni legi, po mirnodušnem značaju svojih meščanov in po občudovanja vredni požrtvovalnosti fantov in deklet tamošnjega slovenskega društva. Ob naši pevski prireditvi pa je prišlo to rožansko mesto morda prvič do polne svoje veljave. Dobra volja in železna disciplina pevske armade. izvrstni tehnični aparat v rokah boroveljskih domačih fantov-strokovnjakov, izredna naklonjenost neba so doprinesli, da je postal trenutek, ko so si pevci cele naše Koroške prvič podali v skupnem zboru roko, zgodovinskega pomena in veličastna manifestacija zdrave narodne zavesti.
Na vabilih in sporedu je morala biti seveda naša domača pesem, ki je pravi izliv narodove duše, njen vrisk in jok, njen smehljaj in njena solza. Do najgloblje notranjosti seže ta mehki, otožni ton v svojih treh ali štirih durih, po svojem lahnem tričetrtinskem taktu, v svojih besedah o domu in domačiji, očetu in mamici, v svojem veselju nad lepoto stvarstva in dobroto Stvarnikovo.
Ko se je prvič razgrnil zastor, se je nudil občinstvu nenavadno lep pogled na odru: Četa fantov-korenjakov, izklesanih potez in strumne postave, trdih in pridnih rok in duše, prežete ljubezni do domače pesmi. O ja, vedeli so pevci, da je ta pesem najlepša na domači vasi, če se druži njen odmev s tihim življenjem preprostih domov, s skrivnostnim šepetanjem stare vaške lipe in z utripi ljubečih src sredi sanjave, tajinstvene noči. Morda so hoteli, da bi se širil odmev tokratne njihove pesmi v uaj-oddaljenejšo našo vas in nosil pozdrave vsem, ki ostajajo zvesti domači veri in domačemu življenju, in očitek onim, ki se pričenjajo sramovati svojih žuljavih rok in melodije preprostega dela in preproste pesmi. Saj pogrešamo v naših dnevih to nenavadno soglasje življenja in pesmi pri nas in zato so pevci v mestni dvorani dokazali vso ubranost svojih fantovskih src. Dokazali pa jo bodo tudi še doma!
V mehki harmoniji je zajela dvorano melodija večnolepe „Nmav čriez jizaro“, v mogočnem akordu pela o mamici in očetu in domu in izzvenela v domotožje brezdomovinca po domačiji. Tožbo prve je nosila še druga pesem ..Vse te uštnejši Ijite moje“ in se znašla v tretji, ko govori fant dekletu: „Devča, po'ej me prov, da ti kna bo pol žov, da kna poračaš, d s’m te golfov“. Iskal je fant sebi družico in domu gospodinjo, dečva pa je rajtava, da ga bo zrajtava.
V posameznih nastopih zborov naših dolin se je dobro pokazala vsa pestrost naše melodije in velik kos tega narodnega bogastva. Žilo je zastopal zbor z Brnce in zapel pesem o kmetu trpinu, ki ostaja kljub vsem neprilikam neba in danih razmer zvest svoji zemlji in svojemu stanu. Pa saj veruje ta kmet v naklonjenost neba še naprej in zato mu je zvestoba lahka. Ugajal je brnški zbor v teh postavnih
zilskih fantih in v vrlim pevovodjo, ki je vodil vestno in strokovnjaško tudi skupni zbor. Prijetno so presenetili Šentjakobčani s pesmijo o prešernih Rutarcah; ta melodija zna biti ena naših najlepših in da slutiti sorodnost s pesmijo in pevcem o jezeru in mamici. Zbora iz Sveč in Št. Janža sta dokazala v nastopu in pesmi veščo roko pevovodje in njuni sveži in polni glasovi so prišli predvsem v pesmi o vigredi do polnega izraza in krepke barve. Nedvomno so fantje v svoji korajži vedeli, da nosijo s pesmijo o vigredi tudi vigredno misel v naša srca. Zbora iz Kotmare vasi in Radiš sta častno zastopala gorjanski rod med Dravo in jezerom vrbskim in njuni pesmi sta bili zapeti živo in iskreno, kot to razume le rod, ki si služi svoj kruh na trši zemlji in bližje nebu: zato ostaja svoji zemlji zvest še naprej. Prav nestrpno in v neki radovednosti pa je pričakovalo občinstvo nastop Podjunčanov. In priznati moramo ravnodušno, da je bila iznena-dena vsa dvorana in imela svoje veliko veselje s temi čistimi in krepkimi glasovi — tenorji in basi — in je z velikim zanimanjem sledila pesmi o kajžici tam nekje v Šmihelu. Ta tudi številčno najmočnejši zbor — tvorili so ga fantje iz Št. Lipša, Kazaz in Škocjana — se je resno kosal za prvenstvo v petju in tako na prireditvi rešil čast vse Podjune. Polno priznanje fantom iz doline pod Peco!
Za posameznimi nastopi je nato sledilo še šest pesmi skupnega zbora, pesmi, katerih se drži še črna prst naše zemlja in ki so zato še čisto naše. S tolažbo mlinarja pod kvancam, ki melje gorjancam, ta lepim dekletom in mladim ženam, se je družila pesem fanta v dolini, ki tudi rad obrača svoj pogled na gorjansko stran in potrt posluša odgovor šegavega gorjanskega dekleta, da naj počaka dotlej, da se vrneta Drava noj Žila. Ena najlepših naših pesmi pa je tožba za umrlim fantom rutarjan-cern v melodiji „Pojdam v rute“, ki je napravila tudi tokrat na občinstvo izredno globok vtis. V šaljivi del obširnega sporeda je vodila zadnja pesem „Sm se rajtov ženiti" s svojim zdravim humorjem, poskočno melodijo in pravim planinskim Jodlerjem".
Kaj pač pomeni to, da se ob naših pesmih zresni vsak prej še tako vesel obraz? In res odseva v naših pesmih vsa bornost našega življenja in cela trda pot naše narodne zgodovine. Težka je melodija naše pesmi in čestokrat trga dušo; za navadno pustno nedeljo ni prav nič pripravna. Sicer pa je obhajal svet letošnjo pustno nedeljo v izrednih razmerah in zato je bila naša pevska prireditev tokrat v svojem pravem dnevu. Vendar so storili dobroto boroveljski fantje in dekleta, ko so podali k pevski prireditvi svoj veseli spored. Tako lahek je bil smeh v dvorani ob igri „Cevljev ni" in skoroda bi bili igralci s svojim izbornim nastopom človeka prepričali, da v Borovljah res ni ne čevljev ne čevljarjev. Naj-Ijubkejši je bil v prireditvi nastop srčkane Ali-lice v ..Kavarici" in mala je žela za svoj nastop buren aplavz; največ smeha pa je bilo pri originalnih pustnih prizorih „Naš maček" in »Fred sodnijo". Prireditev je zaključil boroveljski zbor zopet z dvema narodnima pesmima in tako združil resni in šaljivi del sporeda v eno samo misel, v misel harmonije.
Domača pesem in domače veselje v naših dnevih, ki so tako polni življenske disharmonije! Zavestno so stavili pevci moderni pesmi o sovraštvu in sebičnosti, profitu in udobnosti našo domačo pesem nasproti, našo pesem, ki govori o ljubezni in žrtvi, materi in očetu, domu in vigredi.
V	nas vseh naj bi rastla želja po notranji harmoniji, po harmoniji srca, razuma in duše-Verujmo zopet v uspeh domačega dela, oklenimo se v teh dnevih svoje zemlje kot otroci svoje matere in jo obdelujmo s še večjo ljubeznijo in spoštovanjem. Zemlja nas ne bo goljufala nikdar, marveč nas bo ščitila pred vsemi prckucijami in inflacijami. Geslo živMenske partiture se glasi: V prahu svojega obraza sl boš služil svoj kruh. dokler se ne vrneš v zemljo, iz katere si vzet! Zato ne pozabimo, da so v partituri življenja tudi note o ljubezni in žrtvi, skromnosti in poštenosti.
V	tej harmoniji bodo rastle zdravo družine in iz takih družin se bo narodil enoten in zdrav rod, ki bo zvest sebi in poln spoštovanja do soseda.
AA
putzt u.scheucrtaSles!
M DOMAČE NOVICE |
Naseljevanje rajhovskih protestantov. V
nemškem listu čitamo:	Veliko pozornost je
zbudil v katoliških krogih Koroške občni zbor rajhovskih naseljencev v deželi. Sicer se govori že par let, da se naseljujejo v jezikovno mešanem delu Koroške protestanti. Dne 16. januarja se je vršil občni zbor, na katerem se je izvedelo, da se je naselilo že 132 rajhovskih družin, predvsem protestantskih. Pri tem naseljevanju sta zanimiva dva momenta. Deželni kulturni svet si je na eni strani pridobil za visoke podpore naseljencem visoko hvalo, na drugi strani pa je izjavil naseljenec Kriiger, da si morajo rajhovski naseljenci zagotoviti vpliv v političnem boju, če se pridružijo nacionalni strokovni poklicni organizaciji in tam sodelujejo. Ta organizacija je Landbund. Je brez dvoma, da ima pri naselitvi protestantov Landbund svoje prste vmes. Tudi tukaj vidimo cilj Landbunda: protestantizem se pospešuje, katoliška cerkev pa zapostavlja. Nesmiseln je zagovor poslovodje koroškega Heimatbunda Maier-Kajbiča, če reče o verski strani naseljevanja: Koroška je povečini katoliška. Heimat-bund se ni oziral na to, ali pridejo v deželo katoliki ali protestanti. Heimatbund se ni oziral na katoliško večino v deželi in katoliki dežele čutijo v tem postopanju skrajno brezobzirnost, ki jo morajo najodločneje odkloniti. Pri tako visokih podporah deželnega kulturnega sveta bi se mogli naseliti tudi katoliki. Izgleda, da je to postopanje sistematično. Za Heimatbund obstoji nevarnost, da izgubi med katoliško večino dežele zaupanje. Poleg tega obstoji nevarnost verskega boja v deželi. Brezobzirnost se končava v razporu! Narodno so katoliki napram protestantom enako vredni. Živi priči tega sta Irska in južni Tirol. Za osveženje krvi Landbunda potom protestantov katoliška večina Koroške ni navdušena!
Detajlist. Pretekli mesec je izšla prva številka „Detajlista“, strokovnega lista za trgovino na drobno. List je za Slovence nekaj novega in bo vsem trgovcem na drobno prav dooro služil. V svoji uvodni besedi pravi, da je v teh težavnih časih eden najvažnejših činiteljev stanovska izobrazba. Slovenskemu trgovcu je nujno potreben časopis, ki ga sproti poučuje o vseh izpremembah in važnejših stanovskih zadevah. List bo pisal iz prakse za prakso. Prva številka vsebuje poleg drugega gradiva tudi naslednje spise: Pomen trgovstva. Kako mora trgovec vzgajati svojega sina? Reklama za detajlista. Poezija v izložbi. Kako ne smeš streči! Oblika trgovskega pisma. Ali se Vam. zdi, da se prodajalec pravilno obnaša? (s slikami). Enostavno knjigovodstvo. Poznavanje blaga. Idealizem v trgovini. Trgovski besednjak itd. Naroča se pod naslovom: Detajlist, Ljubljana, poštni predal 37 in stane za Avstrijo 40 Din. na leto. Našim trgovcem ga toplo priporočamo.
Zakaj Togal? Nad 6000 zdravnikov, med njimi mnogi znani profesorji, priznavajo odličen in zanesljiv učinek Togal-tablet pri protinastih, revmatičnih in živčnih bolečinah, kakor pri boleznih vsled prehlada. Bolečine takoj prenehajo!
Radiše. (Sprejem novega župnika.) Poročalo se je že v našem listu, da so Radiše izgubile svojega dušnega pastirja č. Holeca. Po vaseh se je govorilo, kdo bo naslednik? Občina je pisala k ordinariatu in tudi deputacija je šla tja. Škofijstvo je napravilo hiter korak in nam poslalo č. O r a š a za dušnega pastirja. — Dan 16. januarja t. 1. je bil za nas dan veselja. Bili smo iznenadeni, ko smo izvedeli, da pride ta dan novi naš dušni pastir. Pozno zvečer so zapeli zvonovi ter vabili farane k sprejemu novega župnika. Ob večernem miru se je zaslišalo streljanje možnarjev- Častiti župnik Oraš je dal slovo Podkloštru in prihitel k nam na visoke Radiše. Tukaj hočemo mi z njim skupaj živeti in z njim prenašati vse težave. Z njim skupaj hočerno živeti kot ena družina, lepo se imeti kot bratje.
Prelepi večer zimski ti.
saj bil si lepši kot vse noči.
Žarilo lepo se je nebo,
župnika pozdravili smo srčno.
V družino se združimo vsi.
med nami kot oče, ostanite Vi!
Drobne koroške novice. Dne 30. jan. je bilo zabeleženih na Koroškem 18.839 podpiranih in 19.133 nepodpiranih brezposelnih. — Deželna vlada je izdala odredbo, da se morajo v Celovcu in okolici, v Beljaku in okolici zapirati trgovine najkasneje ob 6. zvečer, odpirati pa najprej ob 7. zjutraj. Za ostale kraje Koroške velja čas od 7. do 7. Opoldne morajo imeti nameščenci dveurni počitek. — Deželna vlada je nanovo določila oskrbovalnino v javnih dobrodelnih zavodih. V deželni bolnici v j Celovcu je plačati za dan v II. razredu 9 S. v III. razredu 6 S: v Elizabetinski bolnici v Celovcu II. razr. 9 S, III. razr. 6 S; v javni bolnici v Beljaku II. razr. 9 S, III. razr. K 5.50; v javni bolnici v Wolfsbergu II. razr. 9 S, III. razr. S 5.50; v norišnici v Celovcu II. razred 8 S, III. razr. S 4.50, v deželnih hiralnicah v Celovcu in Beljaku S 2.60. — Zanaprej mora imeti vsak kolesar na zadnjem kolesu slepilno lečo (Blendlinse). — Denarni pismonoše dobijo signalne piščalke, da bodo mogli zapiskati, kadar bi bili v nevarnosti. Dobijo tudi železne palice, samokresi pa se jim odvzamejo, ker so že prestari. Ali dobijo nove samokrese, še ni rešeno. — Mil. g. kanonik Janez Vidovič je vsled omotice padel in si zlomil desno roko. Prepeljan je bil v sanatorij. — Kanonično in-vestituro na župnijo Golšovo je dobil Fran Holec, na župnijo Suha dr. Fran Zeichen in na župnijo Kazaze Luka Oizinger. Provizorjem so bili imenovani: Tomaž Oraš za Radiše, dr. Anton Koperek za Podklošter in Oto Schuster za Smarjeto pri Velikovcu. Za kaplana v Šmihelu pri Pliberku je bil določen Filip Milonik. — Med voditelji Landbunda se nekaj kuha. Pravi se, da je povod razdora zasedba policijskega ministrstva. Inž. Schumv je menda zastopal stališče, da mora prevzeti varstveno službo države strokovnjak, zmagalo pa je stališče podkanclerja. Po vesteh je inž. Schumv odložil mesto načelnika državne kmečke zveze. Ob istem času piše narodno-socialistični list, da se je polastilo landbundovcev iztrez-nenje in da prestopajo v narodno-socialistični tabor. Presedlal je urednik dr. Ofner in kdo ve, zakaj je v resnici odložil inž. Schumv na-čelniško mesto.
NAŠA PROSVETA
Za in proti društvom. Od 18. do 22. januarja se je vršil v Celovcu tečaj za voditelje nemških krščanskih društev. Obilna udeležba je kazala, da je bil tečaj dobro pripravljen. Pripravila ga je nemška Karitas. Zanimalo nas je posebno, kakšno stališče bo tečaj zavzel napram društvom, ker se tu pa tam opaža mnenje, da je organizacija na društveni pdlagi že zastarela. Tečaj je povdarjal pomen izvencerkve-nega delovanja na podlagi društev, za katere naj se vzgoji odločnih in značajnih voditeljev, za katere naj bodo posebni prostori, domovi itd. Da so se porazgovorili o pomenu vere, o veri nasprotnih stremljenj, o socializmu, komunizmu, ki so naravna posledica sebičnega kapitalizma, o ljubezni do lastnega naroda, o potih v bodočnost, se razume. Zadnji dan so predavali o potih v bodočnost celo možje kakor prelat dr. Seipel, bivši minister Rihard Schmitz itd. Poseben pomen je dobil tečaj še s tem, da ga je omogočil in s svojim obiskom počastil prevzv. g. knezoškof. To je najboljši kažipot za nas. da tudi mi srčno in umsko izobrazbo svojega ljudstva nadaljujemo na podlagi obstoječih društev. V teh imamo dobro izpeljano in staro organizacijo, ki nudi vse možnosti, da z njeno pomočjo seznanimo svoje ljudstvo o vsem, kar potrebuje: versko poglobitev in odločnost, pouk o vplivu socializma in komunizma na sodobno življenje, o ljubezni do lastnega naroda in o posledicah raznarodovanja v moralnem in narodno-gospodarskem oziru, o rešitvi človeške družbe po navodilih sv. očeta itd.; obširen in lep vinograd, ki rabi samo delavcev. Zato menimo, da bi tudi za
naš del tak tečaj, kakor je bil za nemški del, bil zelo umesten, da nam enotno uredi smernice, in delavcem, ki so nam na razpolago, da globokega uvidevanja potrebe, razširi pogled na veliko polje in nam vzbudi iz nadarjene in za dobro vnete naše mladine novih delavcev.
Radiše. (Društveni sestanek.) Neumestno se bi nam zdelo, ako bi ne zinili besedice o našem sestanku. Na svečnico smo se zbrali v društveni sobi. da za hip pozabimo vsakdanje težave. Pred zbrane je stopil domači fant in pozdravil navzoče, zlasti prvič med nami se znašlega novega č. župnika. Sledile so deklamacije v smislu pozdrava č. gospoda. On nam je prvič podal v svojem lepem govoru zelo poučne besede, da se naj izobražujemo, a zraven ne smemo pozabiti na versko življenje. Pevski zbor je zapel jako krasne pesmi, vmes nas pa je razveseljeval domači tamburaški zbor s svojimi lepimi melodijami. Jako je nam ugajal tudi kuplet ..Krojač in čevljar14. Nastop teh dveh fantov je bil zanimiv in smo se dosti nasmejali. Solo-speva ..Veseli pastir44 in »Preljubi dom44 naj bi ostal vsakemu v spominu! Veseli pastir je nam zapel od planince, kako tam sam živi, fant nam je zapel „0 moj preljubi dragi dom44; naj bi vsakemu gorelo za dom srce! Omenjeno bodi, da je bil obisk jako povoljen. To je znamenje, da se ljudstvo za društvo zanima. Tajnik nam je poročal, da se zberemo zopet na dan sv- Jožefa. Zanima pa nas, zakaj bi imel biti občni zbor društva tako živahen in zanimiv? Želeti bi bilo. da bi bila na praznik sv. Jožefa udeležba še večja!
»Slovenski krožek na Dunaju" ima v nedeljo dne 14. februarja 1932 v svojih prostorih, Hotel Fuchs, Mariahilferstrasse 138, občni zbor. Na dnevnem redu so odborova poročila in volitev novega odbora. Začetek ob 7 h zvečer. Rojaki, pridite vsi!
I GOSPODARSKI VESTNnTffi
Kako rešimo naše domačije?
(Nadaljevanje.)
V teh kritičnih časih je glas po štednji upravičen kot malokdaj. Vidimo pa, da vplivne stranke na resno štednjo v upravi še nikakor ne mislijo in radi tega je vlada naložila nòve davke, da krijejo primanjkljaje. Moremo pa štediti sami, da se vzdržimo nad vodo. Štedi se lahko v gospodarskem obratu in pri osebnih izdatkih. V gospodarstvu se moremo odpovedati nabavi strojev. Boljše je, če si izpo-sodime stroje, ki jih rabimo samo gotov čas, od soseda, kakor da kupimo nove na obroke in obremenjujemo gospodarstvo nanovo. S pozi-davanjem hlevov ali stanovanj čakajmo na boljše čase! Posebno kar se tiče svinjakov, če ne že morajo biti novi, naj se počaka ali pa napravijo preprosti, kakor smo že pisali v našem listu.
Skrbimo za naravne travnike, gnojimo jih! Travnikov ne gnojiti, je zapravljanje, ker moramo zanemarjen travnik istotako pokositi in pograbiti kot negovanega, četudi je pridelek pičel. Stot pridelanega sena nam pride torej na zanemarjenem travniku dražji nego na dobro negovanem. Če nimamo domačih gnojil, moramo pač dokupiti Tomaževo žlindro in kalijevo sol.
Šteti v hlevu po repih, je drag špas. S slamo kot glavno krmo moremo rediti živinče dolga leta, da dosežemo 5 do 6 stotov, s senom zadostujeta dve leti.
Kislo seno ne spada na jedilnik molznic. Če ga imamo, polagajmo kislo seno vprežnim konjem na drugem mestu, starejši živini, ne pa molznim kravam.
Ker nam večinoma za dobro krmljenje pramanjkuje krme, pridelujmo krmo na polju. Najboljša krmska rastlina za naše kraje je lucerna. Da nam 3 do 4 košnje na leto. in kar se tiče kakovosti, je najredilnejša krmska rastlina, samo da jo pokosimo o pravem času. Če jo pognojimo v presledkih dveh do treh let z
žlindro in kalijevo soljo, nam na pripravni zemlji lahko nudi do 10 let prav dober pridelek. Nje setev je torej veliko cenejša nego detelje, ki jo maramo sejati vsako leto.
Na drugo mesto pri pridelovanju sena na polju pride detelja. Kjer zemlja ni več dosti de-teljorodna, naj se ji prida nekaj odstotkov trave.
Tudi menjalni travniki nudijo lep pridelek, potrebujejo pa seveda več gnojenja. Boljši pridelek nudijo travne mešanice kot čista setev ene vrste trave. Sejmo vendar nekaj travnih vrst posamič, nemešane, da bomo pridelali seme sami in si prihranili za naprej dokup semena. Kjer imamo slabo zemljo, kjer tudi lucerna radi plitve zemlje ne uspeva, tam zasejemo navadno nokoto (Hornklee. Schotenklee). Ta metuljnica da tudi v slabih razmerah navadno tri košnje in zadovoljiv pridelek. Za seme se pusti druga košnja in še kljub temu da tretjo košnjo.
Posvečajmo tudi pridelovanju lucernega, deteljnega in travnega semena več pažnje, ker so cene razmeroma visoke.
Sušenje detelje, lucerne in sena z umetnih travnikov na tleh ni priporočljivo. Dolgo se ne posušijo in medtem jih lahko zajame dež in hranilna vrednost se jako zmanjša. Pri lucerni in detelji nam na solncu in posebno pri obračanju odlete drobni listki, ki so najredilnejši in najlažje prebavljivi. Radi tega devamo deteljo in lucerno na ostrvi ali jo zložimo v kozelce. Pri zlaganju v kozelce gre delo hitrejše od rok in krma je varna pred vetrom in dežjem. Sušenje v kozelcih ima tudi tu prednost, da seno lahko počaka na mestu, dokler se ne rabi ali je dosti časa, da se spravi v skeden Vso skrb torej lahko posvetimo košnji, da nam seno preveč ne zleseni in izgubi na prebavljivosti. Kositi pa moramo še v času, ko trava še ni preveč zrela.
Štediti moramo tudi z gnojem, saj ga nam vedno primanjkuje. Z gnojem štedimo. če ga na gnojišču tlačimo. Še ko sem bil mlad dečko, sem slišal od očeta: „Pavr naj gre raje gnoj tlačit nego na jago!“ Gnoj naj ne izsuševa solnce. Navaža se na gnojišče na visoko in ne na tanko po vsem gnojišču. Gnojišče naj se nahaja na senčni strani hleva ali pa je treba zasaditi drevje na solnčni strani. Dno gnojišča naj je cementirano ali pa vsaj ilovnato, da gnojilne snovi, ki jih izpere dež, ne uhajajo v zemljo. Ne štedimo z gnojem, če imamo gnojišče na mestu, kamor dohaja deževnica in snežnica s streh, ki gnoj izpira in se potem odtaka z gnojilnimi snovmi.
Izrabimo vse gnojnico, ki nam jo napravijo domače živali. Če izgubimo denar, ga bomo šli gotovo iskat. Tudi gnojnica je denar, četudi tekoč. Vsebuje snovi, ki jih dokupujemo v umetnih gnojilih. Tu pa je nam samo treba, da zabranimo odtok teh snovi.
Tla naših hlevov morajo biti nepremočljiva. Ni pogoj, da so betonirana, lahko so tudi ilovnata, samo morajo biti tedaj zabiti čoki in pa jarek, po katerem se odteka gnojnica, mora biti betoniran.
Gnojniška jama je tudi pri najmanjših kmetijskih obratih potrebna. Kjer je mogoče, naj bo na takšnem mestu, da bo gnojnica sama tekla na gnojnlčni voz, drugače je pač potrebna gnojnična črpalka. Tu pa seveda ni potrebno, da bi jo moral imeti vsak posamezni posestnik. Ena zadostuje za več gospodarjev. Stroški nabave se razdelijo po številu živine. Ker v teh kritičnih časih ne moremo delati dragih gnoj-ničnih jam — deželni kulturni svet deloma pomaga — napravimo pač manjše. Treba bo samo gnojnico večkrat izčrpati. Delali ali kopali jih bomo predvsem sami, da nas bodo manj stale.	(Konec sledi.)
Vinski sejem v Ljutomeru. Ko to pišemo, moramo ugotoviti, da se sicer slovenski gostilničarji na deželi potrudijo, da nudijo svojim gpstom dobro vinsko kapljico, vendar moramo po izkušnjah priznati, da je težko dobiti dobre kapljice. Dobavljajo jo gostilničarji povečini od celovških prekupcev ali od gostilničarske zadruge. Dobava vin od proizvajalcev samih
je cenejša in kakovost zajamčena. V sredo, dne 9. marca 1932 priredi Vinarsko društvo za Slovenijo v Ljutomeru svoj vinski sejem. Razstavljena bodo najboljša vina iz mešanih nasadov in najfinejša sortna vin iz ljutomerskih in gornjeradgonskih vinogradov ter vinorodnih krajev štrigovske občine. Ti sloviti vinorodni kraji so pred vojno zalagali z vinom Dunaj in Gradec, pa tudi Celovec in slovenski kraji Koroške so bili založeni z njim. Treba je obnoviti stare poslovne stike in navezati nove. i Vinski sejem v Ljutomeru nudi najlepšo priliko, da pridemo do dobrih in pristnih vin. Treba je iti samo tja in si ogledati razstavo. Med Slovenci imamo tudi nekaj prodajalcev vin na debelo. Ti naj nikakor ne zamudijo te prilike in si ogledajo razstavo ter pokusijo vina.
Situacijsko poročilo o dražbi kož divjih živali dne 25. in 26. januarja 1932 v Ljubljani. Količina na dražbo poslanega blaga je bila že radi mile zime in nezadostnega snega znatno slabša od lanskoletne. Zato se je tudi doseglo za izredno lepe komade zelo visoke cene, ki znatno presegajo one na inozemskih tržiščih. Po provenijenci se je izdražilo 60% blaga iz dravske banovine in 40% iz ostalih krajev Jugoslavije. Kupcev je bilo do voljno število. Kupci iz severozapadnih držav so se zanimili zlasti za gorske lisice in temne kune zlatice. Ljubljansko tržišče je bilo dobro založeno z lisicami, kunami, belicami in zajci. Kupci so se zanimali zlasti za dobro kožuhovino in to gorske lisice, kune belice, dihurje in jazbece. V tej kožuhovini je tendenca črstva, v ostalih vrstah pa pada, vendar pa kažejo znaki, da so bodo sedanje cene ustalile. V prostem prometu so se prodajale kože za 20 in več procentov ceneje kot izkazuje notacija dražbe. Dosežene cene: lisice gorske 200—250 Din.; Lisice poljske 170—250 Din.; Nekaj komadov izredno dobrih gorskih lisic 300 Din.; Kune zlatice temne 560—600 Din.; Kune zlatice svetle 450—500 Din.; Kune belice 560—620 Din.; Dihurji 90—120 Din.; Veverice 4 Din.; Divji zajci 3.50 Din.; Jazbeci 60 Din. Prihodnja dražba kož divjih živali se vrši dne 21. marca 1932 na ljubljanskem velesejmu.
«Divja koža“.
Dunajska borza; Valutni tečaji dne 9. februarja 193 2. Dinar 12.44, marka 167.90 pengò 124,295, lira 36.86, čehoslov. krona 20 995, zloty 79.30, švic. frank 137.90, franc, frank 27 80, Špan. pesetas 54.10, dolar 707.75 šilingov za 100 komadov, angl. funt. S 23.28.
II RAZNE VESTI M
Po svetu. Na Dunaju so v januarju zabeležili 3000 slučajev španske bolezni. — Predsednik Narodne banke dr. Reisch je podal ostavko na svoj položaj. Narodna banka se ne nahaja v najboljšem položaju. V zadnjem času so delnice Narodne banke padle preko ene petine, ker je morala banka odstopiti nekaj zlata Franciji, da je dobila tuje valute. S tem pa zakonito kritje novčanic še ni omajano. — Amerika: Mesto Santiago na Kubi je zadel strašen potres. Porušena je tretjina mesta, okrog 500 hiš. Računalo se je z visokim številom mrtvih, dejansko pa je mrtvih samo nekaj desetin in okrog 400 ranjenih. — V spodnjem toku Missi-sipija so nastale velike poplave. Rdeči križ mora dnevno preskrbeti 13 000 beguncev, ki so zapustili domove. Ker še vedno dežuje in naraščajo tudi pritoki, se je bati. da se bo položaj v ogroženih krajih še poslabšal. — Na številnih železniških progah v Italiji so te dni odpravili I. razred, ki je tudi pri nas že zdavnaj nepotreben, ker se vozijo v njem samo zastonjkarji.
Jubilejno leto 1932. Letošnje leto je polno jubilejev in znamenitih datumov. Pred sto leti je umrl Goethe, prav tako angleški romanopisec Walter Scott. Dva meseca pred Scotto-vo smrtjo je na Dunaju izdihnil Napoleonov sin. 30. decembra letos bo 100 let, odkar je umrl Gambetta. 22. februarja poteče 200 let, odkar se je rodil Jurij Washington. 1732. je bil rojen Haydn, prav tako Beaumarchais. 1632 pa sta prišla na svet filozofa Spinoza in Locke.
Umeten dež. Sovjetska lada je ustanovila poseben zavod za proučevanje novih načinov za povzročevanje umetnega dežja. Kakor poročajo sedaj sovjetski listi, se je znanstvenikom posrečilo kondenzirati vodne pare v zraku in jih izpremeniti v oblake. V ta namen so se uporabili aeroplani, ki so razsipali elektri-ziran pesek. Praktično se bo umetno povzročanje dežja uporabilo že letos v osrednji ruski Aziji.
VABILO
na
2,0. redni letni občni or
Posojilnice -v Hodišah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši
v nedeljo, dne 21. februarja 1932 ob pol 11. uri dopoldne v Domu tv. Jožefa
DNE9NI RED:
1 Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Čitanje revizijskega poročila.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1931.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Določitev obrestne mere za leto 1932.
6.	Slučajnosti	15
K obilni udeležbi vabi vse zadružnike NAČELSTVO.
Hranilnica in posojilnica za Vovbre \
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
VABILO
na
občni zbor
Hranilnice In posojilnice za Vovbre,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši
v nedeljo, dne 14. februarja 1.1. ob 10, uri dopoldne v uradnem prostoru v Grebinjskem Klištru
po sledečem dnevnem redu :
1.	Čitanje in odobrenje zadnjega zapisnika.
2.	Por čilo o letnem računu I 1931.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1931.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako ob določeni url občni zbor eno uro pozneje na Isto mesto, z istim dnevnem redom drngl občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem čteviln doilib zadrnžnikov (§ 32 zadrnžnib pravil.)
Načelstvo

VABILO
na
42. redni letni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Sinfi vasi s sedežem v Dobrli vasi,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši dne 2i. svečana 1932 ob 2. uri pop. v uradnih prostorih v Dobrli vasi, s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za lelo 1931.
3.	Čitanje revizijskega poročila.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Sklepanje o čistem dobičku.
6.	Slučajnosli.
K obilni udeležbi vabi NAČELSTVO.
OPOMBA. Ako ob določeni uri ni zastopanih zadostno število deležev, se v smislu pravit sklepa eno uro pozneje brez ozira na število zastopanih deležev.	17
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Z inlovsky Josip, tvpograf. Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. Tiska Lidova tiskarna Ant. Machàt in družba (za tisk od ovoren Josip Zinkovsky), Dunaj, V., Margaretenpatz 7