Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenturt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 5 šitingov mesečna naročnina 20 šitingov S ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETN)KXXXViii CELOVEC, PETEK, 25. NOVEMER 1983 ŠTEV. 47(2150) S topovi nad Kukovico Wagner, Haider in Knafl tožijo podpredsednika ZSO Dežeini giavar Wagner, njegov namestnik Knafi in dežeini svetnik Haider so proti podpredsedniku ZSO in žitrajskemu šoiskemu ravnateiju Francu Kukoviči viožiii kazensko prijavo po paragrafu 111 kazenskega zakonika (obrekovanje). Očitajo mu, da je na prireditvi Našega tednika septembra v pozdravnem govoru ostro napade) manjšinsko poiitiko koroških de-žeinozborskih strank in med drugim označi) kratenje manjšinskih pravic kot „po)itičen ziočin nad sio-vensko manjšino". Dežeini poiitiki so se čutiti uža-tjene v svoji časti in so vkijučiii državnega tožitca. S topovi torej ne nad vrabce, zato pa nad Kukovico. izvršni odbor ZSO se je v tej zvezi z vso ostrino postavi) proti temu, da skušajo najvišji dežeini poiitiki doseči sodnijsko kaznovanje poiitičnih izjav. Ne gre, za to, da bi komu kratiti pravico, da bi se branii proti dejanski aii dozdevni žaiitvi časti. Toda dejstvo, da je kazenska prijava predsednikov treh strank tako koncentrirna, jo spremeni v eminentno poiitičen akt s signaino vrednostjo. Da gre za iznašanje poiitičnih konfrontacij s sodnijskimi sredstvi, je razvidno tudi iz tega, da doseže prijava svoj višek v prediogu, da naj sodišče ugotovi, da dežeini poiitiki niso udeie-ženi pri kratenju pravic, ki gredo manjšini, ker tako kratenje spioh ne obstaja. Z drugimi besedami: manjšinski konfiikt na Koroškem se naj z razsodbo sodišča dekiarira za končanega. Če naj ta akcija pomeni spočetje novega stiia v koroški manjšinski poiitiki, potem se za voiiino teto 1984 ne obeta nič dobrega, zakijučuje izjava iO ZSO. Narodnosti sosednjih dežel poudarjajo: Informiranje je osnovnega pomena za narodnosti Informiranje spada med najpomembnejše dejavnike ohranjanja identitete in narodnega razvoja sleherne narodne skupnosti — o tem zaključku je biio prepričanih vseh 16 delegacij osmega ..Srečanja narodnosti iz Avstrije, Italije, Madžarske in Jugoslavije minuli teden v Moravskih Toplicah blizu Murske Sobote v Sloveniji. V dvodnevnih razpravah o infor- nja za dosego konkretnih naporov, miranju o manjšini v jeziku večinske- ..Trenutno še ni priznano, da šte-ga naroda so deiegacije bile obširno jeta radio in televizija med osnovne seznanjene s konkretnimi informacij- pravice vsake manjšine, zato se je v skimi zmožnostmi posamezne narod- bodočnosti treba potruditi, da bosta ne skupnosti. Tako je tudi to osmo ti dve sredstvi javnega obveščanja srečanje ojačiio sodelovanje narod- vkijučeni v kiasične pravice manjšin", nostnih skupnosti štirih sosednjih de- je poudari dr. Franci Zwitter, ki je bil žei ter pogiobiio skupna prizadeva- na tem srečanju izvoijen za predsed- Na osmem srečanju sosednjih dežel v Moravcih so zastopali ZSO Franci Kukoviča, Teodor Domej in Marjan Sturm, NSKS pa Filip Warasch, Janko Urank in Franci VVakounig. nika koordinacijskega odbora manjšin sosednjih dežei, in je govoril tudi že o bodočem deiu. Pri tem je opozarjal na izkušnje koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, ki jim ORF odreka pravico do televizijskih oddaj v lastnem jeziku, čeprav imajo pravico po členu 7 (§ 4) : ' v je monopol ORF-a v nasprotju s Melsin-škimi sklepi. Podobna so stališča glede omogočanja nemotenega sprejemanja televizijskih oddaj matičnega naroda. Na vsak način se še niso v vseh državah dokopali do prepričanja, da ima večinski narod tudi pri omogočanju informiranja manjšine in o manjšini vso odgovornost. Tudi o tem srečanju ni biio dvoma, kot je izrecno potrdil tudi gradiščanski Hrvat Peter Tyran. Kot je v diskusiji podčrtal Teodor Domej (ZSO), bi elektronski mediji imeli tudi precejšnjo vlogo pri odstranjevanju še precejšnjega deleža nepismenosti v materinem jeziku, ki jo pomaga odpravljati tudi dobra informacijska mreža v jeziku narodnostne skupnosti. Iz kopice informacij, ki so jih dale navzoče delegacije, bi izpostavili le še dejstvo, da imajo Slovenci, Hrvati in Nemci na Madžarskem možnost, da v rednih televizijskih oddajah slišijo svoj lastni jezik, prav posebno pa imata to možnost madžarska in italijanska narodna skupnost v Sloveniji. Slovenci, Hrvati in Madžari v Avstriji ter Slovenci v Italiji pa v državah, ki sta gospodarsko bolj razviti, te možnosti še nimajo, ker državi nista pripravljeni storiti potrebnih korakov. Zanimivo pa je tudi vedeti, da se Madžari na Gradiščanskem v prvem letu šolskega pouka bolj poslužujejo te možnosti, kot je bilo pričakovati, 75 !et Slovenske prosvetne zveze 'T.. Tl n ) Siovenska prosvetna zveza je pretekio nedeijo v Domu giasbe v Ceiovcu v okviru slavnostne prireditve proslavita 7S-ietnico obstoja. Poieg Številnega občinstva je siavnostni prireditvi prisostvovaia tudi vrsta častnih gostov, med njimi jugosiovanski veieposianik na Dunaju Miiorad PeSič, generaini konzui SFRI v Ceiovcu Marko Kriilnik, kuiturni minister viade SRS dr. Matjaž Krneči, predstavnik Ikofijskega ordinariata kancier msgr. Mihaei Kriltof, zastopnik kuiturnega urada korolke deieine viade dvorni svetnik dr. Pavei Apovnik, zastopnik deieinega loiskega sveta dvorni svetnik dr. Vaientin inzko, predstavnik RK SZDL dr. Daniio Turk, predsednik Zveze kuiturnih organizacij Siovenije lože Osterman, predstavniki kuiturnih organizacij iz Trsta in Gorice, sosednjih obmejnih občin Siovenije, zastopniki siovenskih poiitičnih in kuiturnih organizacij na Korolkem in drugi. O poteku siavnostne prireditve SPZ oblirno poročamo na tretji in peti strani; na zgornjem posnetku je pevsko-instrumentaina skupina KPD ,,Drava" izžvabeka. in da so se dokopali do stališča, da člen 7 državne pogodbe smiselno velja tudi za njihovo narodno skupnost, čeprav v njem niso izrecno imenovani. Kot so ugotavljali udeleženci, je bilo letošnje srečanje dosedaj najširše obiskano. V bodoče pa bo treba še izboljšati osredotočenje na eno temo s tem, da se srečanja še bolje pripravijo in se nato dela tudi v posebnih delovnih skupinah. Srečanje, katerega so se udeležili tudi številni vidni zastopniki političnega in družbenega življenja Slovenije, je pripravila madžarska narodna skupnost v Sloveniji, ki je za udeležence srečanja pripravila tudi obisk dvojezične slovensko-madžarske osnovne šole v Posenjakovcih nedaleč od jugoslovansko-madžarske meje. „Drava" se uveljavlja Založba „Drava" se bolj in bolj uveljavlja v slovenskem knjižnem svetu. Osnovna značilnost tega prodiranja na slovenski knjižni trg je vsekakor njeno tesno sodelovanje z drugo zamejsko založbo, z Založništvom tržaškega tiska v Trstu. Zunanji povod take ugotovitve je skupni nastop obeh založniških hiš na 6. slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani, kjer sta založbi družno predstavili svoje knjižne novosti in se vključili tudi v razpravo o uveljavljanju slovenske književnosti v sosednjem svetu. — Več berite na 8. strani. PREBER!TE Občni zbor Zveze koroških partizanov str. 2 Srečanje žensk treh dežel str. 2 Občni zbor SKGZ v Trstu str. 2 V Globasnici soglasno skleniti namestitev dvojezičnih krajevnih napisov str. 4 Ati svet drvi v bankrot str. 7 Znano je število prijav Deželni šolski svet je te dni objavil številke prijavljenih otrok k dvojezičnemu pouku, oz. k pouku slovenščine na področju dvojezičnega šolstva. V primerjavi s prejšnjimi leti je delež prijavljenih otrok kljub absolutnemu padcu ponovno porasel za 0,42 odstotka, opaziti pa je močno nazadovanje prijav na glavnih šolah ter dejstvo, da se je število šol, na katerih ni prijavljenih otrok, povečalo od 14 na 15. Najbolj nerazveseljivi pa so rezultati v predšolski stopnji. Po teh podatkih je bilo 1. oktobra 1983 na 66 od 81 šol dvojezičnega področja prijavljenih 1063 (od skupno 6068) učencev, to je 17,52 odstotka (+ 0,42 "/o) ali 25 šolarjev manj kot v minulem letu. Čeprav je torej skupno število šolarjev v ljudski šoli nazadovalo, se je delež otrok, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku od leta 1979/80 naprej stalno rahlo zvišal. Sicer še dolgo nismo dosegli deleža iz usodnega leta 1959, ko je bilo prijavljenih 21 "/o otrok, vendar so te številke dokaz, da želijo starši kljub nenaklonjenosti merodajnih faktorjev v deželi razvoj dvojezičnega šolstva. Večina k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok obiskuje štirirazredne šole, saj jih je v le-teh 788, v 25 tri-, dvo- in enorazrednih šolah pa jih je 275. Na glavnih šolah je število nazadovalo od 377 lani na 339 letos, pri tem pa še opazimo, da je od teh sedaj znatno več prijavljenih k pouku slovenščine kot tujemu jeziku, in da nazaduje število teh, ki so prijavljeni po manjšinskem šolskem zakonu. Od 267 šolarjev prvega razreda je imelo normalno znanje slovenščine 118 šolarjev (44,1 "/o), malo znanja 57 (21,3), nobenega znaja pa 92 (34,6"/.). Negativno pa bode v oči dejstvo, da je od 156 šolarjev predšolske stopnje prijavljenih le 7 (oz. 4,49"/.) k dvojezičnemu pouku. Po mnenju nekaterih staršev in učiteljev je v tem primeru deželni šolski svet prizadete premalo informiral o možnostih prijav. Slovensko gimnazijo obiskuje letos 491 dijakov, za trgovski abiturientski tečaj pa se je letos prijavilo 14 študentov in študentk. Pred štiridesetimi leti se je rodila nova Jugoslavija V znamenju 40-letnice nove Jugoslavije bodo prihodnji teden stala praznovanja ob največjem jugoslovanskem prazniku — dnevu republike. Pred 40 leti so se na II. zasedanju AVNOJ (Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije) v Jajcu zbrali svobodno izvoljeni zastopniki vseh jugoslovanskih narodov. Na tem zasedanju so določili nadaljnje smernice za boj proti fašističnim okupatorjem ter položili čvrste temelje nove demokratične in federativne Jugoslavije. Nova Jugoslavija se je rodila pod pogoji brezkompromisnega narodnoosvobodilnega boja proti fašističnim okupatorjem in v svojem 40-letnem razvoju dosegla pomemben razvoj. Kot go- nilna sila neuvrščenih držav in kot miroljubna sila je postala važen faktor v tem od napetosti pretresanem svetu. Danes, ko se Jugoslavija spoprijema z velikimi gospodarskimi problemi (ki so pogojeni od zunanjih in notranjih faktorjev), se jugoslovanski narodi pod ponovno težkimi pogoji borijo za premagovanje teh težav v okviru lastnega in edinstvenega sistema samoupravnega socializma. V tem času, ko vse države sveta pretresajo gospodarske krize, pa so tem bolj važna tudi sporočila zgodovinskih zasedanj pred 40 leti, ki so začrtala osnove demokratične narodnostne politike, ki jih Jugoslavija uresničuje npr. tudi do številnih lastnih narodnostnih skupnosti. Informacijska konferenca žensk treh dežel V soboto 19. novembra so se na svojem že tradicionalnem srečanju zbrale ženske treh dežel in se informirale o pogoijh za polno, poklicno in družbeno uveljavljanje žensk. Delegacijo Zveze slovenskih žena so zastopale predsednica Milena Groblacher in odbornici Marija Jurič in Bredica Sadolšek. Srečanje je bilo tokrat v Mariboru v prostorih tovarne avtomobilov in motorjev, kjer je zaposlen precejšen delež žensk v t. i. tipičnih „moških" poklicih. Na licu mesta so se ženske lahko seznanile s pogoji in problemi vključevanja žensk v proizvodnjo TAM-a. Kot posebno pozitivno pa so ocenile ureditev t. i. psihosocialne službe za tamkajšnje delavce in delavke, saj se s posebnim angažmajem zavzema tudi za človekov osebnostni razvoj. V svojem glavnem referatu je Karmen Langus seznanila konferenco žensk o ustvarjanju pogojev, ki omogočajo ženski polno poklicno in družbeno uveljavljanje v Mariboru in okolici. Čeprav so dosegli na področju vzgojnoizobraževalnih, zdravstvenih, socialnih in drugih ustanov precejšnje uspehe, so po njih mnenju šele na polovici poti, saj „se akcija kljub nakazanim ciljem in sprejeti politiki zaustavlja ob tradicionalnih stališčih o vlogi in mestu žensk in moških doma in v poklicnem življenju". Poleg drugih diskusijskih prispevkov iz Slovenije in Italije je Marija Jurič v imenu Zveze slovenskih žena orisala avstrijski položaj, kjer na zelo samoumeven način koristijo delovno silo žensk in mater. Do danes so le minimalno upoštevali potrebo po razvijanju takih družbenih ustanov, ki naj bi bile dopolnilo družini. Take ustanove obstojajo (čeprav tudi v nezadostni meri!) le na področju vzgojnega varstva otrok. V posebno težavnem položaju pa so slovenske matere, ki so mnogokrat prisiljene ostati doma ali pa dati svoje otroke zaradi pomanjkanja dvojezičnih v nemške otroške vrtce. Od vseh 33 otroških vrtcev na dvojezičnem ozemlju so samo trije dvojezični. Naštela je nekaj primerov, ki zgovorno pričajo o tem, da predvsem v času gospodarskih recesij narašča tudi zapostavljanje žensk. Ob koncu srečanja so se ženske v posebni resoluciji izrekle proti oboroževalni tekmi in se pridružile naporom vseh demokratičnih ljudi za mir in enakopravnost na svetu. Zato naj bi naslednje srečanje žensk treh dežel zajelo prav to tematiko. OBČNI ZBOR ZVEZE KOROŠKIH PARTIZANOV: Skrb ZA izročilo tradicij NOB mlajši generaciji „Ena od prvih in najboij važnih naiog je, da prenesemo na našo mlado generacijo pomen in veličino slavne partizanske borbe proti naj večjemu in nečloveškemu smrtnemu sovražniku slovenskega naroda ter vseh slovanskih narodov in demokratov celega sveta, proti fašizmu, ki je slovenski narod obsodil na smrt in mu napovedal popolno iztrebitev z našega ozemlja." To je med drugim v svojem govoru naglasil predsednk Zveze koroških partizanov tov. Janez Wutte-Luc potem, ko je na sobotnem občnem zboru svoje organizacije bil ponovno izvoljen za predsednika. S tem pa je tudi nakazal smernice bodočega dela Zveze koroških partizanov, ki si jih je zastavilo združenje bivših partizanov. Luc je povedal, da se vrste bivših borcev redčijo in da bo treba pravočasno skrbeti za to, da bodo mlajši prevzeli skrb za ohranitev in gojitev tradicij NOB. Zato je glavni odbor občnemu zboru predložil tudi tozadevno spremembo društvenih pravil, potom katerih bo v bodoče možno vključevati v ZKP tudi mlade ljudi in vse, ki se strinjajo s cilji zveze. Nadalje so v štatut sprejeli tudi to, da bo ZKP v prihodnje podpirala mirovno gibanje. PREGLED BOGATE DEJAVNOSTI ZKP Iz delovnega poročila, ki ga je podal tajnik Joško Kežar, je bilo razvidno kaj vse je naša borčevska organizacija izvedla v zadnji poslovni dobi — v teku treh let. Izvedla je mnogo akcij, ki so vedno spet privabljale Številne obiskovalce, zlasti tistih, ko so postavljali ali obnavljali spominska obeležja ali srečanja bivših partizanov tu in onstran meje. Med najpomembnejše akcije ZKP brez dvoma sodijo srečanje antifašističnih odporniških gibanj sosednjih dežel — ALPE ADRIA — v Celovcu, obnovitev Peršmanove domačije v Lepeni in ureditev muzeja NOB v tej hiši, ki jo je doslej obiskalo že preko 3500 ljudi. Ustanovitev partizanskega pevskega zbora je za koroške Slovence velika pridobitev. Leta 1980 je bil prvi pohod po poteh Domnove čete na Ko-melj; odtlej je prireditev obiskalo na stotine ljudi. Postavitev oz. odkritje spomenika žrtvam pri Karluttu na Svinški planini je med prebivalstvom z obeh strani meje našlo velik odmev. Prav tako je bila velika manifestacija odkritje spomenika pri Lapšu na Šentjanških Rutah, kamor je prišlo nad 1000 ljudi z obeh strani meje in iz Italije. Velik odmev je našla tudi ponovna postavitev partizanskega spomenika, ki so ga pred tridesetimi leti razstrelili v Šentrupertu pri Velikovcu. Obnovljeni spomenik je ZKP postavila pri Peršmanovem spominskem domu v Podpeci. Zveza koroških partizanov je v obdobju zadnjih treh let opravljala vse redne letne spominske svečanosti ob dnevih mrtvih ter polagala vence na grobišča padlih borcev, spomnila pa se je tudi narodnih herojev Franca Pasterka-Lenarta in na grobu Matije Verdnika-Tomaža obnovila reliefno ploščo, razen tega je obnovila in postavila spomenike partizanskih grobišč širom Koroške. POZDRAVI Občnemu zboru ZKP je spregovoril tudi predsednik ZSO dtp/, inž. W;eser, ki je poudaril, da je mesto ZKP v okviru ZSO in med koroškimi Slovenci zelo pomembno, saj so nam partizani že v borbi proti fašizmu dajali zgled o enotnosti, ko je šlo za obstoj našega naroda. Wie-ser je tudi povedal, da so bivši partizani tudi danes zelo aktivni na vseh področjih narodnega gibanja, da tako tudi danes donrinašajo k ohranitvi miru v svetu. Wieser se je potem še dotaknil trenutne narodno politične situacije in dejal, da se naš položaj kljub stikom s predstavniki deželne in zvezne vlade nič ni spremenil in da v bližnji bodočnosti koroški Slovenci nimamo dosti pričakovati. Kljub temu pa je Wieser naglasil, da z optimizmom gleda v bodočnost. Kot zastopnik Narodnega sveta koroških Slovencev je občni zbor ZKP pozdravil tajnik ??Mg. fr%wc We- nih nekaj mlajših članov, med njimi dr. Marjan Šturm, Jurij Pasterk, Pi-cej Franc in Stanko Portsch. Tovariš Luc je v svojem govoru podal smernice za bodoče delo ZKP, ki bo slonelo na dosedanji aktivnosti ZKP ter v iskanju novih oblik, zlasti kontaktov z mlajšo generacijo. Občni zbor ZKP je uvodoma s svojo pesmijo pozdravil KPPZ, ki je s strani udeležencev bil deležen prisrčnega sprejema. Skupno sporočilo 8. srečanja narodnosti sosednjih dežel v Moravcih V Moravcih je bito od 18. do 20. novembra 1983 osmo srečanje narodnosti sosednjih dežei. Udeteženci srečanja so posebno pozornost posvetiti probiematiki informiranja. informiranje spada med najpomembnejše dejavnike ohranjanja identitete in narodnostnega razvoja sieherne narodnostne skupnosti in mora biti zato deiežno staine skrbi. Vsa prizadevanja za krepitev komunikacij znotraj narodnostne skupnosti in širše morajo temetjiti na spoznanju, da je pravica do informacije ena temeijnih čiovekovih pravic in nujna sestavina pravic narodnosti. V njen okvir sodi pravica prejemati informacije o družbenih dogajanjih v svojem materinem jeziku, pravica posredovati informacije o živijenju narodnostne skupnosti vsej družbi in tudi v mednarodnih razsežnostih in pravica do komunikacije z matičnim narodom na področju javnega obveščanja. Kot na vseh drugih področjih mora biti tudi na področju informiranja sieherna narodnostna skupnost v poiožaju aktivnega in odgovornega subjekta. Uresničevanje narodnostnih pravic na področju informiranja zahteva izpoinitev ustavnih poiitičnih, materiainih in ekonomskih pogojev. Poieg naporov, ki jih za ustvarjanje teh pogojev viaga narodnostna skupnost sama, je posebnega pomena odgovornst in dejavnost večinskega naroda. Tudi na tem področju je reševanje probiematike manjšinske narodnostne skupnosti obveznost večinskega naroda. Vsa sredstva javnega obveščanja, ki deiujejo na območju, kjer živijo narodnosti, so doižne vkijučevati v svojo uredniško poiitiko in deio tudi probiematiko narodnosti kot pomemben sestavni de) družbene stvarnosti. Ta usmeritev mora prispevati k osveščanju cetotne družbe in k afirmaciji narodnosti kot aktivnega subjekta družbene stvarnosti. Zagotavijanje uresničevanja narodnostnih pravic na področju informiranja je v interesu sieherne narodnostne skupnosti in sieher-nega naroda, saj bistveno prispeva k obči družbeni komunikaciji in k razvoju dvojezičnosti, z)asti na narodnostno mešanih območjih. Dvosmerna komunikacija narodnosti z matičnim narodom na področju javnega obveščanja in z drugimi narodnostnimi skupnostmi, kakor tudi vkijučevanje narodnosti v mednarodne informacijske tokove pa pomeni bistven prispevek k uveijavijanju heisinške vizije svobodnega kroženja informacij v mednarodnih razsežnostih. Moravci, 19. november 1983 SKGZ v boju za globalno zaščito Preteklo nedeljo, 20. 11. 1983, je imela Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza v Trstu svoj 14. občni zbor. Poleg številnih uglednih gostov iz Trsta in okolice, obmejnih občin, zamejskih organizacij in visokih predstavnikov strank in drugih družbenopolitičnih organizacij iz Trsta se je občnega zbora SKGZ prvič udeležil tudi vladni generalni komisar dr. Marrosu in prvič je občni zbor SKGZ pozdravil predstavnik tržaškega županstva. Za ZSO se je občnega zbora udeležil poslevodeči tajnik dr. Marjan Sturm. Obširnim poročilom predsednika in tajnika SKGZ je sledila razprava, ki je trajala skoraj nepretrgoma deset ur. Debata je zajela vsa bistvena vprašanja in probleme slovenske narodne skupnosti v Italiji. Od boja za globalno zaščito v sedanjem obdobju preko problemov gospodarstva, ki so zaradi krize svetovne razsežnosti močno prizadele tudi zamejske Slovence, pa tja do vprašanja kmetijstva, šolstva, kulturnega udejstvovanja in še drugih- O glavnih ciljih SKGZ je spregovoril tudi tajnik Udovič sledeče: „Glavni namen zveze je in ostaja združevanje moči Slovencev zato da se celotna skupnost uveljavi in doseže enakopravnost. V ta boj moramo biti sposobni vključevati čim širše število posameznikov in organizacij, zraven tega pa širiti in krepiti fronto vseh demokratičnih sil v italijanski družbi, ki so nam v prizadevanjih zaveznice. To so naši osnovni principi iz katerih tudi izhaja, da ima zveza pluralistični značaj, katerega je treba čuvati in krepiti. To ne pomeni, da ideološka debata v našem okviru ut mogoča ali dovoljna, nasprotno, ne bi bilo prav, če bi zaradi napačnega tolmačenja značaja zveze prihajalo do idejne poplitvitve. Vendar smo dolžm varovati organizacijo pred strankarskimi spopadi, ki bi jo lahko ošibili in ji spremenili smisel." Na občnem zboru so bila podeljena zaslužnim borcem za enakopravnost slovenske narodne skupnosti v Italiji odličja in plakete SKGZ ter odličja dela in boja. Ob koncu občnega zbora je bil izvoljen novi glavni odbor, ki bo iz svoje vrste izvolil predsednika in tajnika. denig in ob tej priložnosti izjavil, da se osebno in tudi NSKS prizna k partizanski miselnosti, ki tudi danes ni manj važna kot v nacistični dobi, ker se je za človekove pravice treba boriti tudi danes. „Narodno osvobodilni boj na Koroškem je del naše zgodovine, je bistven del naše narodne identitete", je poudari! Franc Wede-nig. Kot odraz povezave ZKP je veljal pozdrav predsednika Kluba sloven-sih študentov na Dunaju F/orijd Wie-serjd, ki je menil, da se morajo posebno mladi zahvaliti bivšim partizanom za to, da danes lahko živijo v miru in blaginji. Dodal pa je, da bi se ZKP morala še bolj povezovati z nemškimi demokrati v Avstriji. Predsednik občnega zbora dr. Avguštin Brumnik je dal besedo tudi še drugim gostom, med njimi KnfZK-Ko(j;, ki je občnemu zboru prinesel pozdrave Zveze združenj borcev Slovenije. VOLITVE Volitev novega odbora je bila na sporedu potem, ko je Feliks Wieser starejši predlagal razrešnico staremu odboru. Kot pričakovano, je tov. Janez Wutte-Luc (kakor tudi ostali člani predsedstva) bil ponovno izvoljen za predsednika. V smislu spremembe pravil je v glavni odbor bilo izvolje- O ZADNJ) DtSKUStJ) V KLUBU )N)C)AT)VA: Kultura je ključ Kultura naj usposobi človeka, da bo svoj položaj boljše razumel in ga po možnosti tudi spremenil, tako poj -muje kulturo tudi ..Evropski svet" je na svojem predavanju v celovškem Klubu iniciativa dejal tirolski etnolog in pesnik Hans Haid. Priznani narodoslovec ki mnogo časa preživi med ljudstvom na vasi (sedaj predvsem v Waidviertlu) je z navdušenjem pripovedoval o močnih premikih, ki se dogajajo v kulturnem ustvarjanju v Evropi. Menil je, da Evropa doživlja trenutno najmočnejše kulturne premike zadnjih desetletij, kar se zrcali tudi v dejstvu, da kultura, ki je bila po drugi svetovni vojni še nezanimiva za politiko, dobiva vedno bolj ključni pomen za poiitiko. Ce Haid govori o kulturi, potem je ne pojmuje tako ozko, kot nekateri časopisi, pri katerih so kulturne strani le umetnostne strani, temveč širše: h kulturi ne spada samo petje in umetnost, temveč tudi stanovanjska kultura, način oblačenja, kreativnost ljudi, delo, in sploh način življenja. Po njegovem prepričanju kulura naj ne bi samo okraševala življenja, temveč naj bi ga sooblikovala, naj bi ga spreminjala v korist človeka, v socialnem, narodnostnem in izobraževalnem smislu. Predvsem v sedanjem kriznem obdobju je opaziti tudi močan dotok mladine v razna tradicionalna folklorna in druga domovinska združenja, ki dostikrat le prikrivajo in har-monizirajo razmere na podeželju, in ki ji konzervativne in deloma tudi fašitstične skupine skušajo izrabljati v svoje namene. Zato je goreče zagovarjal da naj' ..domovino", ki so jo vzele v zakup konzervativne strukture, ne prepustimo tem tradicionalnim strukturam, da ji naj damo novo vsebino. Pri tem je med drugim odkrivanje ..zgodovine malih ljudi" in zbiranje ..ustmene zgodovine" malega človeka zakladnica, ki je nenadomestljiva. Pomaga nam, da najdemo sledove lastne kulture, ki jih ofioialna kultura zakriva, in pušča ob strani. Sploh je bil Hans Haid mnenja, da se v marsikateri ..provinci" zbujajo novi uporni potenciali, ki se upirajo proti zaostalosti svoje regije in ki želijo samostojen razvoj neodvisno od gospodarskih lov. Izkazalo in pa kulturnih monopo* se je predvsem ne- kaj, da ne smemo čakati na pomoč od zgoraj in da zgolj z določenimi finančnimi injekcijami ni mogočo reševati zapostavljenih področij. Danes je treba zaktivirati prebivalstvo, kar je v resnici možno le z idealis-mom in z vztrajnostjo, in če so ljud* pripravljeni vključiti se v vedno novo izobraževanje. Uvodnim besedam narodoslovca Haida je sledila živa razprava, v kateri so govorniki nastopili tudi prot) ozkim pogledom na kulturo znotraj slovenske narodne skupnosti, poudarili so pomen demokratičnih odnosov ter veliki pomen jezika za lastno identiteto. Pripadnica večinskega na roda, ki se je naučila slovenščino * živi med Slovenci, pa je bila mnenja, da so Slovenci sami P'*cv ustrahovani in da tudi po nepotre nem skrivajo svojo govorico. . Celotni večer pa nam je pokaza -da smo koroški Slovenci s kultuim debato zadnjih mesecev v prav d bri soseščini, da smo del širšega H' banja, ki ima bodočnost. vinko Slavnostna prireditev SPZ ob njeni 75-letnici Ko so potekale priprave za slavnostno prireditev Slovenske prosvetne zveze za njeno 75-letnico, so nam organizatorji zatrjevali, da bo tokrat šlo za povsem nov način počastitve jubileja. Preteklo nedeljo smo v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu z zanimanjem sledili napovedani noviteti. Organizatorji so imeli prav — slavnostna Predsednik SPZ Va!entin PoianSek prireditev je dejansko bila drugačen pristop k pripravi sporeda oz. njegovi vsebinski izpovedi. To se je videlo že po postavitvi sodelujočih, katerim ni bilo treba izmenoma hoditi na oder. K temu je pripomogla tudi odločitev, da v spored niso vključili masovnih skupin, tako je domala potekalo brez večjih presledkov. Zato pa vsebinska zasnova prireditve nikakor ni bila šibkejša, ampak tem bolj zgoščena in impresivna. Težišče njene izpovedi je brez dvoma bilo v besedi, dobro pripravljeni in odlično povedani. Izmenjujoči se glasovi (dr. Mirko VVakounig, inž. Tonči Schlapper, Marica Hribernik, Cvetka Kos, Miro Polcer, Franci Sadol-šek) so govorili o zgodovini našega naroda, o postajah njegovega ..križevega pota", o njegovem upo-ru, pa tudi o storjenih napakah niso molčali, povedali so mnogo — vse kar sta v scenarij zapisala dr. Janko Malle in prof. Janko Messner. Toda povrnimo se na začetek: predsednik SPZ Valentin Polanšek je v kratkih a slavnostno zvenečih besedah pozdravil številno občinstvo in ga pozval, da prisluhne sporedu, pripravljenem ob jubileju naše skupne kulturne centralne organizacije - Slovenske prosvetne iveze. Puntarska pesem, katero so skupno zapeli kapelški, radiški in šentjakobski moški zbor, je naznanila, da se vračamo v tisto dobo naše zgodovine, ko je šlo za staro pravdo, ko se je naš narod dvignil k uporu. Andreja Močilnik je na klavir zaigrala Schumannovo skladbo „Aufschwung"; moški zbor SPD Radiše je zapel novoletno jesem, pevski zbor „Zarja" iz Železne Kaple pa Florjanovo pesem, obe vzeti iz časov, ko se je naš človek družil in kulturno ustvarjal kljub pritiskom in zatiranju naše slovenske besede. Mešani pevski zbor SPD „Rož" iz Šentjakoba v Rožu je že pel pesmi iz novejšega časa, o našem življenju in boju. Vse pa podkrepljeno z ustrezno povezavo, ki nas je privedla v sodobni čas, Vendar je pogled še vedno bil uprt v preteklost. Milka Hartman nam je z besedo in pesmijo povedala, kako je bilo včasih v naši deželi, ko je orala ledino izobrazbe naših deklet. Janko Messner je bral iz svojih spominov, kako je bilo, ko je tudi na Koroškem zavladal nacizem. Eda in Silvija Velik sta kot zastopnici mlajše generacije nastopili s svojimi skladbami, napisanimi na besedila domačih piscev. Tudi Pop-ansambel ..Zmeda" SPD ..Danica" iz Šentvida v Podjuni se je predstavil z lastno skladbo in sicer „Mir" in na svoj način izpovedal, kaj naša mladina misli o sodobnem svetu, kako si predstavlja mir na zemlji. Pevsko-instrumental-na skupina KPD „Drava" iz Žvabe-ka je predvajala dve veseli skladbi, ki so jih priredili Leonhard Katz in Ivanka Polanc ter Berti Logar. Prisrčno je bilo pripovedovanje male Hance Robin iz Brda pri Šmohorju, ki je povedala kratko povest o Črnilovem piklnu v zvenečem ziljskem narečju. Zaključek sporeda je tvoril nastop dunajskega kantavtorja Reinharda Sellnerja, ki je s pesmijo „Das Lied vom Land besonderer Art" koroškim Slovencem izrekel svojo solidarnost v boju za narodnostne pravice. To je bil kronološki prikaz sporeda nedeljske slavnostne prireditve Slovenske prosvetne zveze ob Prof. Milka Hartman njeni 75-letnici. Treba je še dodati, da so pesmi z nastopajočimi zbori naštudirali oz. skomponirali Joško VVrulich, Marko in Stanko Polzer ter Rozina Katz. Pesmi in besede so, kot že omenjeno, dopolnjevale Hanca Rubin ene drugo, in je treba priznatti, da je v pripravo sporeda bilo vloženega mnogo truda. Seveda pa vsaka nova stvar, vzbudi občudovanje, dvom ali celo še več. Vsekakor pa je izpoved prireditve bila jasna in nedvoumna in zato marsikam zadela v živo. To dokazujejo tudi spontani odzivi s strani občinstva. Nekatera mnenja o slavnostni prireditvi SPZ objavljamo v rubriki Mi in kultura, druge spet na peti strani (op. ured ). Upoštevajoč dejstvo, da je SPZ ob svoji jubilejni prireditvi nakazala svojo napredno usmerjenost, je gotovo pogumno dejanje. častni gostje Pevstti ibot SPD ..Boi" M) IM KULTURA — M) IM KULTURA —Ml IM KULTURA — Ml IM KULTURA Prevladovale so besede pros/avi 73-/etTMCf 5PZ sc nismo zbra/i v ve/ikem števi/a. Povezova/ni tekst sta avtorja jezikovno in zgodovinsko dobro iz-de/a/a, pevci in pevke so ga naknadno sc o/epša/i in podpr/i z narodno, ametno, otožno pesmijo. Tako smo drobdi očenaš nase Zgodovine. A7jab naprct7?M po/itični vsebini /M sc pcoczoTJa/ni tekst n; moge/ otrest; neke starikavosti. $koki v današnji čas so ime/i preveč znani prizvok, da ta svet pač ni astvarjen za nas. Zakaj so na te; pros/avi omeji/; našo ka/tarno dejavnost (e na pevsko dejavnost? Pred ten; pa se je to/iko govori/o o ten;, kako odpraviti šab/ono prepevajočega naroda. Nott' me trpežno, neprenebno jadikovanje, tako govortjo na smrt obsojen;, ne pa /;adje, ki se vet/no živijo, pa najsibo z aporno dv;gnje-no g/avo, a/; pa z povešeno, .Seveda ;e b;7a zgodovina &rata in marsikdo jo je prvič s/iša/ v tako strnjen; ob/iki, ampak kaj je res pros/ava 73-/etn;re it P Z primeren kraj za to, da se tam ponovno pričnemo ačiti, kar smo v teka iet pozabi/;'.' treba je Je/ati za omiko, treba se je zavedati iastne zgodovine enakovrednosti s/ovenščine. Dejstvo je, da smo vsi p/od naše zgodovine, a dejstvo je tadi, da z njo ne znamo živeti. Zg/eda pač tako. Vprašam se, a/; je ta otročja pridržanost našega iskanja samobitnosti iskrena, a/; pa se samo v svoji ža/osti napikajef /z samega protesta proti podcenjevanja drobne, a dejanske s/o-venske razživetosti, kreativnega ka/tarnega astvarjanja, kakršnega sem čati/a na pros/avi, bi mora/ č/ovek postati prav ironičen in sarkastičen, tadi do sicer dobro iz-pe/jane zamis/i. Na konca prireditve so tadi m/a-dini skaša/i dati prostor, z njo pokriti bo/est. M/adina sredstvo za apanje, pa so m/ajši č/ani te narodne skapnosti komaj priče/; živeti. Novi pristopi niso mog/i prav prepričati. Na pros/avi so prev/a- dova/e besede, so prev/adova/i ne-prebav/jeni spomini, a žive priče nas samib smo in to naše živ/jenje je treba predstaviti, priznati, prikazati. Za/ost je resnična in apravičena, a ža/ost ki je aža/jena, /abko postane prob/em ža/ajočega, ga ovira pri napredovanja. Tega pa ne morem odobravati, zato pravim tema s/ovenskema no jatare vzdašja; ne bva/a. Nader/ap A/a ja Neobičajna slavnostna prireditev Govorjena beseda v prvem de/a je bi/a predo/ga, naporna za mnoge. Zamis/i o perspektivah ka/tarnega de/a v zak/jačnem de/a prema/o poadarjene. Dokamentacija b/apčevstva (v teksta in v pesmih/ preizdatna v primerjavi z doka-mentacijo apornosti. /n preveč mo-ra/iziranja (ne bi zna/ povedati, a/i v teksta samem a/i pa v načina, kako so recitatorke in recitatorji bra/i/. Vse to pa se mi ne zdi znači/no za pros/avo 73. ob/etnice SPZ. Znači/na se mi zdi njena neobičajnost, ki mi je v/;7a optimizma /kaj takega se mi na osrednjih pros/a-vah že do/go ni pripeti/o/. Neobičajna je bi/a zasnova ce-/otne prireditve — integriranje, zdraževanje raznih ob/ih v enotno vsebinsko /inijo, v konkretno zgodovinsko /in aktaa/no/ dražbeno oko/je. Recimo; P/orjanove pesmi tokrat niso bi/e hopsasa in tra/a/a /o/k/ora, temveč predstav/jene tako, da si moge/ razameti, kako so zras/e iz živ/jenja koroških /jadi. Pesmi A/;Vkc i/arfman so zgabi/e svoj mito/oški nakit, ki bi ga nekateri kato/iš ka/tarni aprav/ja/ci radi obesi/; A/;7k; oko/i vrata," po-stav/jene v dobo avstrojašizma so zažive/e kot izraz h/jabovanja zatirajoči ka/tari in po/itiki, njihova zaprtost v tradiciona/izem in Ml IM KULTURA — Ml IM KULTURA — notranja protis/ovnost je posta/a doam/jiva, v tem trenatka pa tadi estetsko vredna. Z/i pa No/omo-nov žegen, izvrstno bran; norčava nepomembnost, postav/jena v čas po ncaspe/ib revo/acionarnib podvigih, je posta/a /zabaven in groz/jiv obenem/ primer razočaranja kmečkih množic, srednjeveške more, ki je pritiska/a na kmetovo dašo in pamet. S tako vsebinsko zasnovo — pokazati ka/tarno de/o povezano z dražbeno stvarnostjo, z razrednimi in naciona/nimi nasprotji — je bi-/o tadi mogoče, oddo/žiti se krščanski /iniji v tradiciji S/ovenske prosvetne zveze, ne da bi ji obenem ideo/oško pod/ega/ a/i pa da bi sektaško to/ke/ po nji; krščanska je bi/a pretežna ob/ika tedanjega ka/tarnega astvarjanja, krščanska je bi/a obenem ideo/ogija h/apčevstva in ponižnosti, ki sta se ga S/ovenec in S/ovenka na-žr/a do sitega, tako da še danes prebav/jata. Pros/ava 73. ob/etnice SPZ je bi/a zame prva taka avtohtona prireditev, ki je zna/a s pog/edom, obrnjenim v prihodnost /pesem Ve/ikovih sester/, konstruktivno obračunati s svojo pretek/ostjo. To pomeni; presegati jo s tem, da se obenem iz nje ačiš. dr. A/irko A/essner Ml IM KULTURA — Ml IM KULTURA — Globasnica - soglasen sklep o namestitvi dvojezičnih krajevnih napisov V petek 18. novembra je bi) za občino Giobasnico pomemben dan, saj so tega dne na občinski seji sogiasno skieniii, da bodo v vseh krajih giobaške občine — z izjemo naseija Siovenje — namestiti dvojezične krajevne napise. S to odločitvijo pa ne bo zadoščeno samo predpisu, ki to zahteva, temveč predvsem prebivalcem giobaške občine. Slednja ima sedaj čisto vest, da je končno rešeno tudi to vprašanje. Novi krajevni napisi bodo velika pridobitev za naše domače prebivalce in sploh za vse koroške Slovence in avstrijske demokrate, ki vidijo v tej akciji pozitiven korak naprej v prizadevanjih za dosego pravic, ki so nam zajamčene v 7. členu avstrijske državne pogodbe. Dvojezični napisi pa imajo za našo občino tudi praktičen pomen, saj bo z njimi ustvarjen normalen stik z zunanjim svetom in obratno, ki smo ga v zadnjih letih zelo pogrešali. Z označenimi vasmi in naselji ne bo več težko najti rešilnemu avtomobilu iz Celovca ponesrečenega Globašana, da ga spravi v bolnišnico in tudi tujci se ne bodo zgubljali po globaških vaseh iščoč to ali ono hišo ali zanimivost tistega kraja. V zvezi s to lahko rešitvijo problema o dvojezičnih krajevnih napisih v Globasnici se avtomatično stavi želja vseh koroških demokratično mislečih ljudi, da temu primeru sledijo tudi druge koroške dvojezične občine, ki se kljub temu, da imajo zeleno luč, še vedno obotavljajo soočiti se s tem vprašanjem, ki niti ni težko, če se ga dejansko lotiš. Predlog za izpolnitev obveze — namestitve dvojezičnih krajevnih napisov, je stavila Enotna lista. Med številnimi drugimi točkami dnevnega reda na seji je bil tudi pereči problem — turizem. Pristojni Čestitamo Dr. dipl. inž. Franc Groblacher iz Deščic je bil imenovan za ravnatelja urada kmetijske zbornice. Številnim čestitkam se pridružujeta Zveza slovenskih organizacij in uredništvo Slovenskega vestnika. referent je v tej zvezi med drugim povedal, da v turizmu lansko leto niso imeli srečne roke, ker je število nočitev nazadovalo kar za 25 odstotkov. Na sporedu je bila še cela vrsta drugih točk, ki so jih brez komplikacij rešili. Istega dne pa je bila tudi občinska seja v Žitari vasi, ki pa je bila, nasprotno zelo ujedljiva in vroča, tako da so odporniki OVP demonstrativno zapustili sejno sobo. O tej seji pa bomo poročali prihodnjič. V počastitev 29. novembra — Dneva republike SFRJ se dne 29. novembra 1983 z začetkom ob 19.30 uri prireja prosiava v Delavski zbornici v Ceiovcu, Bahnhofstr. 44. Na proslavi sodeluje KUD „Stan-ko Paunovič" iz Niša s svojim bogatim in raznovrstnim programom. Vstopnice se dobijo pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu. Gasometergasse 10 in pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu, Viktringer Ring 26 ter na dan proslave pri blagajni. Loče nad Baškim jezerom Ob 90-letnici rojstva Prežihovega Voranca PUNT Koncert in recitativ Koroškega partizanskega pevskega zbora W v soboto 26. novembra 1983 ob 19.30 uri v hotelu Obir v Železni Kapli Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Železni Kapli W v soboto 3. decembra 1983 ob 19.30 uri v dvorani Schvvarzi v Pliberku Prireditelj: Slovenisko prosvetno društvo ..Edinost" v Pliberku Ob skromni udeležbi je imelo SPD .Jepa-Baško jezero" dne 19. t. m. svoj redni občni zbor pri Pušniku v Ločah. Po pozdravnih besedah predsednika so se navzoči z enominutnim molkom spomnili, v tej poslovni dobi umrlih društvenikov, nato je sledilo tajniško poročilo. Iz njega je bila razvidna pestra kulturna dejavnost, med katere gre omeniti tudi skromne začetke sodelovanja s sodeželani našega kraja. (Morda bi bilo umestno ob kaki priliki celotno delovanje tudi nekoliko kritično presvetliti, vendar predpostavlja tako početje vsestransko odprtost, samo- Bilčovs V zvezi s poročilom o literarnem večeru v Bilčovsu (SV 4. 11. 1983) ter o njem izneseni kritiki nad zadržanjem odbornika SPD ..Bilka", Herberta Seher-ja, sporoča odbor SPD .Bitka" sledeče pojasnilo: Celotno prpiravo in izvedbo literarnega branja je prevzel odbornik Herbert Seher, in to v dogovoru z društvenim odborom. Da je prireditelj tega večera SPD .Bilka", je prišlo do izraza tako v časopisih, letakih kot tudi v posebnem prispevku v slovenski oddaji ORF-a (za kar je odgovarjal prej omenjeni odbornik). Zato zastopamo mnenje, da ni treba dvomiti o lojalnosti odbornika Seherja. SPD .Bilka" — Odbor kritične dovzetosti in visoko stopnjo življenjske zrelosti.) Iz blagajniškega poročila je bilo povzeti, da se denarni posli v redu vršijo, da se varčuje pri izdatkih; vse to je bilo potrjeno tudi s strani preglednikov, kar sta na podlagi tega predlagala razrešnico staremu odboru. Volitev novega odbora je bila v bistvu samo potrditev starega z majhnimi spremembami. Predsednik je ostal Franc Černut, tajnik Joško Wro-lich, blagajnik Mirko Singer; ostali odborniki: Kargl Folti, Rudolf Karl, Triel;-nig Simej, Taupe Neček, Urschitz Tonček in Franc, Ressmann Martin in kot vodje skupin: Erika Wrolich, Irena Černut ter Anica Ressmann. Mesto podpredsednika je ostalo prehodno odprto. V zaključnih besedah se je nato predsednik zahvalil za zaupanje, pozval odbornike in društvenike k čim tesnejšemu sodelovanju v času, ko koroški Slovenci zaupamo lahko le v lastno moč, ko tudi na šolskem področju grozijo spremembe, ki znajo prizadeti elementarno podlago našega življa. Da si tudi v naših vrstah nismo povsem enotni je žalostno dejstvo nad katerim, da ni bil in da ne bo nikoli srečen; je bila njegova ugotovitev glede na dvo-tirnost na kutturno-prosvetnem področju. Za obe kulturni centrali sta spregovorila še Joško Hudi in Erika Wrolich. Po občnem zboru je bila filmska predstava ,To so gadje", ki je s prikazom vsakdanjega življenja mladih ljudi in njihove okolice ter z značilno ljubljansko govorico izzvalo dosti smeha med gledalci. F. C. Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu in Združenje staršev na tej šoii vabita na DAN STARŠEV in OBČN! ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV ki bo v soboto, dne 3. decembra 1983. Ob 8.00 uri se bo priče) občni zbor, po občnem zboru pa se bodo starši iahko med 10. in 11. uro pomeniti skupno z razredniki o probiemih razredov, nato pa še do 12.30 ure individualno s profesorji. Dnevni red občnega zbora: 1. Pozdrav in ugotovitev skiepčnosti 2. Poročiio predsednika in ravnateija šoie 3. Poročiio blagajnika in pregiednikov računov 4. Debata in razrešnica starega odbora 5. Voiitev novega odbora 6. Referat o aktuaini problematiki sodobnega šoistva 7. Razno Predsednik Združenja staršev Ravnatelj dipi. trg. Janko Urank dr. Reginaid Vospernik Boj proti onesnaženju okoija Na povabilo dr. Maria Ferrari-Brunnenfelda, državnega sekretarja v ministrstvu za zdravstvo in varstvo okolja, je v sredo 16. novembra zasedal forum društev, ki je tesno povezan s problemi varstva okolja. Poleg številnih zastopnikov teh društev je bil navzoč tudi koroški referent za varstvo okolja dež. svetnik Max Rau-scher. Iz vrst koroških zastopnikov so bile stavljene številne zahteve in izražene želje, kaj vse je treba storiti, da se zboljša situacija glede grehov, ki se delajo na račun vedno bolj akutnega onesnaženja okolja. Dr. Ferrari Brunnenfeld je ob tej priložnosti med drugim obljubil, da bo vse želje in zahteve posredoval pristojnemu ministrstvu. Naglasil je tudi, da je danes v Avstriji najbolj pereče vprašanje — umiranje gozdov in odpadki. Na Koroškem, na primer, pa smo najbolj soočeni s problemom, kako ohraniti čiste vode in zrak. V zvezi s tem so bili omenjeni najbolj žgoči primeri, ki so potrebni posebne pozornosti — Podklošter, Labotska dolina ter reki Bela in Glina. Za odpravo teh problemov je potrebno mnogo denarja. Za sanacijo koroških voda, tako Ferrari Brunnenfeld, bo v prihodnjem letu na razpolago šest milijard šilingov. Poseben problem pa je Podklošter, ki je znan kot velik onesnaževalec zraka. Potrebna bi bila naprava (filter), ki odstranjuje žveplo iz zraka. Stroški te naprave bi znašali 60 do 70 milijonov šilingov. Vprašanje je sedaj koliko bodo lahko od te potice, ki je na razpolago za Koroško, odrezali za Podklošter. Potreba po sanaciji zraka na tem območju pa je v nebo vpijoča. Na tem kontaktnem pogovoru je bilo zastopano tudi Slovensko planin- sko društvo Celovec. Kakor znano imajo planinska društva oziroma nji* * hove planinske postojanke velike probleme z odpadki, ki jih nikoli ne zmanjka po kočah. Tu se je v imenu koroških planinskih društev prizadeval dr. Dellisch, da bi tudi planinska društva bila upoštevana pri delitvi denarja iz fonda za varstvo okolja. Tihi junaki Koroški Rdeči križ ima 2300 prostovoljcev in 82 poklicno nameščenih, ki skrbijo za to, da se nudi pomoč, kjer je potrebna. Tu gre za karitativno organizacijo, o kateri žal premalo vemo, kaj vse dela in ustvarja v vsesplošni blagor ljudi, ki so potrebni pomoči. Iz bilance minulega leta koroškego Rdečega križa (1982) lahko šele ugotovimo, kaj vse ustvarjajo ti prostovoljni tihi junaki: 600.000 ur prostovoljnega dela v okviru organizacije RK. Z vozili Rdečega križa je bilo prevoženih nad bi milijone kilometrov, to je približno 71-krat okoli sveta. 62.000-im Korošcem je RK nudil hitro pomoč pri nesrečah ali boleznih itd. Če ne bi bilo te karitativne organizacije, bi dežela imela za 20 milijonov šilingov večjo obremenitev, toliko namreč prištedijo prostovoljci RK deželni upravi. Na zadnjem občnem zboru koroškega Rdečega križa se je govorilo tudi o tem, da načrtujejo v vseh krajih ustanovitev majhnih delovnih skupin Rdečega križa, ki sicer ne bodo imele vlogo prevoza ranjencev in bolnikov, temveč bodo na razpolago prebivalstvu v obliki socialne službe. Naj še zapišemo, da je majska nabiralna akcija Rdečega križa nabrala 3,8 milijona šilingov, kar tudi potrjuje dejstvo, da se prebivalstvo zaveda poslanstva Rdečega križa kot pomembne karitativne organizacije. PRIREDITVE BILCOVS Igra MAH STRAH BAV BAV v nedeljo 27. nov. 1983, ob 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu. Gostuje: Oder Mladje Prireditelj: SPD „Bilka" v Bilčovsu V restavraciji glavnega kolodvora v Celovcu si lahko ogledate RAZSTAVO SLIK Angelike Weiss in Ožbalta Hafnerja. Razstava bo še odprta do 31. novembra 1983, med 6. in 22. uro. SAMORASTNIK! v Mestnem gledališču v Celovcu v četrtek 8. dec. 1983. ob 14.30 uri. Gostuje igralska skupina KUD ..Prežihov Voranc" z Raven na Koroškem. Prireditelj: Krščanska kulturna zveza v Celovcu. PLIBERK KONCERT v soboto 26. novembra 1983 ob 20. uri v dvorani gostilne Schwarzl v Pliberku. Sodelujejo: Dekliški zbor iz Sel, Su-ški oktet in MoPZ „Kraij Matjaž" Prireditelj: MoPZ „Kra'lj Matjaž" v Libučah VERONIKA DESENISKA Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Železni Kapli vabi na KONCERT Koroškega partizanskega pevskega zbora v soboto 26. nov. 1983, ob 19.30 uri v hotelu Obir. Koncert bo posvečen 90-letnici rojstva Prežihovega Voranca. # v petek 25. nov. 1983, ob 19.30 uri v Marjanišču. Prireditelj: SKD v Celovcu. Gostuje igralska skupina SPD „Zarja" iz Železne Kaple. # v nedeljo 27. nov. 1983, ob 19.30 uri v farni dvorani v Šentjakobu. Prireditelj: SPD ,,Rož" v Šentjakobu KOTMARAVAS Mladinski film SREČA NA VRVICI v nedeljo 27. nov. 1983 ob 15. uri v stari ljudski šoli v Kotmari vasi. Prireditelj: SPD ..Gorjanci" v Kotmari vasi. MIKLAVZEVANJI W v soboto 3. dec. 1983 ob 19. uri v gostilni Srienc. Prireditelj: Alpski klub „Obir" W v nedeljo 4. dec. ob 14. uri v farni dvorani v Selah. Prireditelj: KPD ..Planina" v Selah. SREČANJE Z VORANCEM # v soboto 26. nov. 1983, ob 20. uri v kulturnem domu v Dobrli vasi. Prireditelj: KKZ # v nedeljo 27. nov. 1983, ob 14.30 uri v farni dvorani v Šmarjeti. Prireditelj: Katoliška prosveta v Šmarjeti in KKZ Predvaja: Jože Zupan iz Maribora OBIRSKO TEČAJ ZA ROČNO DELO (adventni venec, božični in drugi namizni okraski) Kraj: gostilna Kovač na Obirskem Cas: sobota 26. nov. 1983, ob 17. uri Tečaj vodi strokovna učiteljica Danica Karničar MIKLAVMŽEVANJE Kraj: gostilna Kovač na Obirskem Cas: nedelja 4. dec. 1983 ob 10.30 uri (po maši) Šolarji, mladinci in odrasli prav prisrčno vabljeni. Prijave za zavojčke (40 šil.) do konca novembra snrejema Marta Po-fanšek. Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem PRIDIGE JANEZA SVETOKRIŠKEGA # v petek 25. nov. 1983, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici. Prireditelj: SKD v Globasnici in KKZ * v nedeljo 27. nov. 1983, ob 9. uri (po maši) v farni cerkvi v Slovenjem Plajberku. Prireditelja: Kat. prosveta v Slovenjem Plajberku in KKZ. Predvaja: Jože Zupan iz Maribora PLIBERK OBČNI ZBOR Slovenskega prosvetnega društva „Edinost" v Pliberku Kraj: kletni prostori Posojilnice Pliberk Oas: ponedeljek 28. novembra 1983 ob 19.30 uri ŠMIHEL JUBILEJNI KONCERT MePZ ..Gorotan ' v nedeljo 27. nov. 1983, ob 14.30 uri ' farni dvorani v Šmihelu. Prireditelj: KPD Šmihel in Gorotan ŠENTILJ Igra ..MALI STRAH BAV BAV . v ndeljo 27. nov. 1983 ob 11 30 n (po maši) v dvorani pod cerkvijo. Prireditelj: Katoliška prosveta Gostuje: Oder Mladje IZLET NA GRACENICO (po izredno zanimivi novi poti) v nedeljo 27. novembra 1983 Zbirališče in odhod: Šentjakob v (na trgu) ob 7. uri zjutraj. , Prireditelj: Slovensko planinsko d štvo Celovec. Pozdravi in čestitke ob jubileju SPZ Slovenska prosvetna zveza je ob 75-letnem jubileju prejela številne čestitke v obliki pisem oz. telegramov. Nekatere od njih objavljamo v celoti oz. skrajšani obliki: Ich mochte aber die Gelegenheit wahrnehmen, um auf die groBen kulturellen Leistungen, die der Slo-wenische Kulturverband hier im Lande erbracht und damit sehr we-sentlich die heimische Kulturszene bereichert hat, hinzuvveisen. Leopold Wagner koroški deželni glavar a Ob 75-letnici obstoja in delovanja koroške slovenske centralne kultur- ne organizacije iskreno čestitam in želim še mnogo uspehov pri pomembnem narodnem poslanstvu. Andrej Marinc predsednik CK ZK Slovenije Liebe Freunde, vvieviel Kraft und Mut muB ein s!owenischer Kulturverband bei sich vereint haben, daB er unter den oft vvidrigen und noch ofter schauerlichen karntner Umstanden sein 75-jahriges Jubi-laum feiern kann. Ich gratuliere euch vom ganzen Herzen! Peter Tufrini pisatelj Ob vašem jubilejnem praznovanju prejmite iskrene čestitke. Obenem pa želimo vam v nadaljnjem delu veliko uspehov. Slovenski klub Kanalska dolina e Ob 75-letnici Slovenske prosvetne zveze vam iskreno čestitamo in vam pri vašem nadaljnjem delu želimo še veliko uspehov. Kulturna skupnost Jesenice ' j n Glasbena kultura je tudi na slavnostni prireditvi ob 75-letnici Slovenske prosvetne zveze bila sestavni del sporeda. Andreja Močil- nik je zaigrala skladbo R. Schumanna, Reinhart Sellner je s svojo kritično pesmijo opozoril na deželo posebne vrste, pevci SPD „Zarja" so zapeli Florjanovo pesem, sestri Eda in Silvija Velik pa sta z eno izmed svojih pesmi na humorističen način opozorile na enakopravnost žensk. Ob nedeljski proslavi SPZ V meni se je nabralo ... če bom kdaj res postal mučenik, bom moral mtočati, ko grob. Vse je bilo namreč že neštetokrat povedano. Pa vendar se danes ne počutim kot mučenik. Zavedam se, da živim v družbi privilegirancev .zahodnega sveta , ki so si znaii pridobiti največji in najlepši kos svetovnega kruha, medtem ko drugod na tem svetu umirajo od gladu množice otrok in hirajo ljudstva brez bodočnosti. Spričo tega dejstva me je vselej malce sram, ko prebiram in poslušam neprestano jadikovanje naših časopisov, organizacij, funkcionarjev. Vem, da marsikaj ni iz trte zvito. In ni mi za to, da bi zatajili, kar nas boli. Ne bomo se izogniti niti trpljenju niti smrti. Vendar jaz ljubim življenje. Zgrozim se ob misli na ljudi, ki nimajo ne kruha in ne sonca in tako vzljubijo smrt, ki jih odreši. Fa je vendar resnica tudi ia, da zato nič manj ne uživam svojega kruha in sonca. Seveda — v naših krajih nam ne primanjkuje kruha, prej sonca. Sredi izobilja strmoglavijo mladoletniki v samomor, se razrašča strah in nezaupanje. Če srečam človeka, ki se je predal obupu in ki ga preganja strah, se spomnim na svoje trenutke obupa in strahu, ki jih moram prav tako prestati. Nikakor pa mi ne bi prišlo na misel, da bi tega človeka še bolj gnal v obup, da bi ga še bolj plašil. Dobro mi de, če mu dam lahko nekaj upanja, če mu odščenem vsaj košček strahu. Človekova kultura je predvsem kultura srca in ne toliko stvar mesa ati razuma. Tu najdem tisto moč, ki pomaga, da ne ugasne neka dobra zvezda v meni v času, ko mi slaba prede. Taka kultura pa ni neko idilično rajsko zvonenje, oddaljeno od naše življenjske resničnosti. Lesket božičnih zvončkov me prej spominja na vsiljivi, prodajal-niški živžav. Tu ni tolažbe. Zato pra- vim, da .prava" kultura ne taji trpljenja in smrti; da ne prikriva, temveč odkriva, razkriva. Obtožba krivice in boj za enakopravnost je izraz življenja, dokaz našega stremljenja po soncu, tu kljubovalno bije ljubeče človeško srce. Duševna osnova take kulture je stremljenje po svobodi, po svetlobi, odpor proti nesvobodi, proti mračnim sencam. Kako me je pred leti prevzela neka pripoved M. Gorkega: Popotnik najde ob cesti izgladovano in izmučeno ženo, ki je pravkar rodila otroka in ki ji — krutim okoliščinam navkljub — od velike sreče žarijo oči, ko vzame otroka v naročje. Povsem druga stvar kot tak obračun s trpljenjem v imenu življenja pa je, če se nekdo tako zelo privadi na mrak in hlad, da ju začne odobravati. Da se v vsem tem udobno nastani, da se ga celo z neko ljubeznijo oprime: življenjsko sila ljubezni hodi smrti v tlako. Tak človek pa v resnici hoče biti zatiran, mučeništvo mu ugaja, in nikdor nima pravice, da bi mu odrekel najmanjšo trohico .večnega" trpljenja.Bolje je,da ga ozmerjajo, da ga pohodijo, da lahko v blatu vzljubi samega sebe. O Florjan Lipuš, dobro si nam povedal, to je matildin klic! Prepričan sem, da občuti velika večina koroških Slovencev ravno tako kakor jaz. Naša šegava ljudska govorica mi je zgovoren dokaz za to. Ne bom pa trdil, da vsi tako občutimo. Ob nedeljski prireditvi SPZ me je spreletela tista senca in skoraj bi zavpil v obrambo življenja. Pa ni bilo potrebno. Občinstvo je ostalo ravnodušno, hvaležno pa je ploskalo predvsem Milki Hartmanovi in prisrčnemu dekliču z Zilje. Razumel sem, zakaj. Ne bodo nas premagale sive teorije in puste dogme. Priznali bomo samega sebe. franci Serajnik Bravo SPZ! Gledam, poslušam in strmim — z mano pa vsa okolica v celovški dvorani. V mislih imam nedeljsko prireditev SPZ ob njeni 75. obletnici. Zares, ta nivo, ta v marsičem edinstveni scenarij, to kronološko nizanje govorjene ali pete besede, prepletene z instrumentalnim okvirom — vse to je bilo zares vredno visokega jubileja. Nič dolgih govoranc, nič svetohlinskega klanjanja pred odličnjaki, nič strogemu cere-monietu predpisane garderobe, marveč prikaz našega človeka, kot v resnici je. (Samo hlapci cvilijo — se klanjajo; naš človek je odvrgel okove sužnosti.). Kot laiku mi je težko deliti ocene — enostavno ne zmorem. Mar naj prehvalim kon-teransje-ja Wakounig-a s pomagači, bralca Schlapper-ja, Messner-ja; mar naj se poklonim v prvi vrsti Milki Hartman-ovi, naj čestitam sestrama Velik; naj povzdignem nad oblake pevce z Radiš, Železne Kaple, iz Šentjakoba; naj podarim na- grado Robin-ovi Hanci za srčkano povest v Ziljščini; ja kako naj pohvalim popskupino .Zmeda" iz Šentvida ali instrumentalno-pevsko skupino .Drava" iz Žvabeka; mar naj v solidarnostni vnemi objamem Reinhart-a Sellner-ja z Dunaja — ne nič! Čisto nič! Nič rož, nič pohval, nič nagrad . . . Zgodovina nam ni bila z rožami posuta; mesto pohvale je tolkel biričev bič po upognjenih hrbtih naših prednikov, pobijal naše ljudi po taboriščih smrti in za nagrado smo, in še danes sprejemamo drobtinice, ki padajo s gosposke mize v obliki kakega lepo kulture, ki se ne zrcali le v množičnosti nastopajočih, v zvenečih frazah, v brezmejnem hvalisanju temveč v prikazu zgodovinskih dejstev kakršna so dejansko bila pa čeravno nekaterim včasih niso po volji. Franc Černut zvenečega naziva in podobno. V tem vidim veličino naše ŠTEFKA VAVTI Problemi in možnosti rešitve gospodarskega položaja v obrobnih predelih (TVdJg/jcMMje ;'z Približno 50 delavcev je starih okoli 50 let, to se pravi, da nimajo več možnosti, da bi dobili zaposlitev drugje, zlasti v trenutnih gospodarskih razmerah. Če sindikat ne bo Poskrbel za to, da bomo v primeru odpustitve dobili odpravnino, potem himamo bodočnosti, potem res ne irem, kako bo šlo naprej. Vprašanje: Imate poleg zaposlitve v pivovarni še manjšo kmečko Posest; ali si morete predstavljati, da bi z dohodki iz kmetovanja preživljali družino? Odgovor: Če bi z dohodki iz kmetovanja mogel živeti in preživljati družino, bi nehal delati. Približno četrtina delavcev v pivovarni ima Poleg tega dela še manjšo posest, d se s to ne moremo preživljati. Nasprotno, velik del denarja, ki si 9a prislužim na delovnem mestu, Porabim za nabavo strojev. Država V prejšnjem nadaljevanju :mo pišali o naraščanju števila nihačev. Napovedali smo tudi razpredelnico zaposlenih mladostnikov in delež nihačev v občini Pliberk, ki pa je bila pomotoma izpuščena, zato jo na tem mestu objavljamo. ŠTEVILO ZAPOSLENIH IN DELEŽ NIHAČEV 24o 194 59,9% :44,82 M Ž MLAJŠI OD 2o LET 221 166 59?7% 38^ M Ž STARIH 21 - 25 LET torej dvojno profitira od nas, ki delamo v podjetju in imamo poleg tega še posest: plačujemo dvojen davek, potem pa gre še velik de) plače v stroje, se pravi, da skrbimo še za druga delovna mesta. In če nam gre enkrat slabo, se nihče ne briga za nas, za naša delovna mesta. Podjetnikom gre samo za dobiček, kako se preživlja delavec, pa jih nič ne briga. Vprašanje: Vidite kaj možnosti, da bi lahko soodločali v podjetju? Odgovor: Delavci pri nas nimajo možnosti soodločanja. Plače so sicer dobre, saj sem zadovoljen, ampak da bi delavec soodločal, katero podjetje naj se zapre, kako naj se ukrepa — ne, te možnosti delavec nima. Vprašanje: Kakšne možnosti vidite, da bi si ohranili delovno mesto? Kako bi bilo treba ukrepati? Odgovor: Kar se tiče proizvodnje — izdelujemo dosti, in bi še več, če bi nam pustili, tudi s starimi stroji, ki jih imamo. Veste, saj smo vedno dobili le stare stroje; stroje, ki jih v podjetju na štajerskem zaradi zastarelosti niso več potrebovali, te smo dobili mi. Kljub temu smo v redu delali. Kljub starim strojem in kljub dejstvu, da v zadnjih desetih letih ni bilo zaposlenih več delavcev in smo že vsi bolj v letih, je naše podjetje delalo rentabilno. Delali smo vedno več — zdaj pa to. Če bi nam vsaj pustili trg, npr. Celovec. Treba bi bilo uvesti deželni davek na pivo, da ne bi Štajerci uvažali svoje pivo k nam na Koroško in nam s tem jemali kupce za naš domači izdelek. Vpr&šanje: Kako ocenjujete splošni gospodarski položaj v občini Pliberk? Odgovor: Kritično. Razvija se bolj slabo, večina podjetij ima že težave in prišlo bo še hujše. Mislim na otroke - kje bodo dobili delovna mesta, ko povsod izgleda tako slabo. Nam gre tako trdo za kruh, „višji" pa imajo več dohodkov, ne da bi morali zato tudi več delati. Politiki toliko zaslužijo, potem pa so zaposlene še njihove žene. Mla- dina pa ne najde delovnih mest. Podoben je položaj pri starejših, ki bi lahko že šli v pokoj, pa se tako držijo delovnih mest in nočejo uvideti, da bi delovna mesta morali prepustiti mladini. Kaj bo z mladino, če ne bo dobila primerne zaposlitve? V zadnjem času se avstrijski mediji vsebotj bavijo s problemi, ki jih ima danes mladina. V ospredju razprav vedno spet stoji mladinska brezposelnost, število brezposelnih mladincev v Avstriji znaša — tako strokovnjaki — že približno 50.000 oseb. Sicer so uradne številke še nekoliko nižje, vendar je toliko prikrite brezposelnosti, da bo število kar precej realistično. Brezposelnost pa seveda ni edini problem, ki ga ima danes mladina, še posebno v obrobnih območjih. Veliko mladincev ne najde primernega učnega mesta; v skrajnem primeru morajo pač vzeti mesto, ki je ravno prosto — ne glede na sposobnost in interese. Prisiljeni so izbrati si poklic po kriteriju ponudbe. Ker težko najdejo delovno mesto v domačem kraju, so prisiljeni nihati ali se odseliti. (Se Domače jedi na domači mizi še veste, kaj je usukan močnik in kaj po-štengana kaša? Mnogi dobri domači recepti so po krivici zatonili v pozabo. Čas je, da se jih znova spomnimo in da se poskusimo v pripravljanju jedi, ki so teknile našim staršem in starim staršem. Priprava takih jedi ni zapletena, sestavine niso drage. Imate morda tudi vi doma kak recept, po katerem še vedno kuhate domačo hrano? Pošljite nam ga, objavili ga bomo, da si z njim obogatijo kuharsko znanje in jedilnik še drugi ljudje. Pod recept se podpišite s celim imenom in naslovom, zraven pa pripišite, ali želite, da je ime objavljeno ali ne. Receptov brez imena in naslova ne bomo mogli upoštevati. Poštengana kaša Potrebujemo: 500 g prosene kaše, 100 g prekajene, mesnate slanine, 1 čebulo, liter soljene vode. V soljeni vodi skuhamo kašo, da postane gosta in se zmehča. Preložimo jo v lončeno skledo. Z mastno žlico jo oblikujemo v kupček, v kupček napravimo vdolbine. V ponvi segrejemo malo maščobe, na kateri popečemo drobno narezano slanino, da se scvre. Na maščobi prepražimo drobno sesekljano čebulo. Maščobo, slanino in čebu-)o prelijemo čez kašo. Usukani močnik Potrebujemo: 300 g bele moke, 3 jajca, liter soljene vode, 100 g ocvirkov. Moko presejemo v skledo, dodamo jajca in premešamo z vilicami, da nastanejo drobni svaljki. Z rokami naredimo iz svaljkov usukance, med dlanmi jih sukamo toliko časa, da niso več moknati. Usukance stresemo v soljeno, vrelo vodo. Kuhamo jih to-tiko časa, da priplavajo na vrh. Poberemo jih iz vode, odcedimo jih in zabelimo z ocvirki. Krompirjevi štrukiji Potrebujemo: 750 g krompirja, 300 g moke, 2 jajci, 2 žlici kisle smetane, sol. Krompir skuhamo in olupimo. Pretlačimo ga in mu dodamo moko, sol, smetano in jajca. Dobro pregnetemo, da dobimo gladko testo. Testo razvaljamo na pomokanem prtiču za mezinec na debelo, v pravokotno ob-iiko. Na testo namažemo nadev. Testo zvijemo v štrukelj. Mokro krpo potresemo z drobtinami, vanjo zavijemo štrukelj. Prtič nato povežemo s sukancem, štrukelj kuhamo v osoljeni vodi dobre pol ure. Krompirjeve štruklje polnimo z naslednjimi nadevi: zmečkan krompir s popraženo čebulo in drobno narezanim drobnjakom; ali: ocvirki z drobtinami; ali: smetana z ro-žičevo moko. Rožičev nadev: v četrt litra sladke smetane zamešamo 150 g sladkorja in 250 g ro-žičeve moke, odišavimo pa z vaniljinim sladkorjem. Kuhane štruklje razrežemo, zabelimo jih z raztopljenim maslom in prepraženimi drobtinami. Fižoiova čežana Potrebujemo: 500 g suhega fižola, 4 kisla jabotka, 40 g maščobe, žlico drobno sesek-tjane čebule, 40 g prekajene slanine, sol, lovorov list. Fižol namočimo čez noč, da se napne. Nato ga skuhamo v osoljeni vodi do mehkega. Ko je že skoraj mehak, dodamo olupljena in na krhlje narezana jabotka. Pripravimo prežganje: slanino narežemo na majhne kocke, scvremo jo na maščobi. Nato dodamo, da postekleni. Potresemo z malo moke, premešamo in damo k fižolu. Premešamo in prevremo, v jed damo tudi lovorov list. Porskiobaso Potrebujemo: 1kg pora, 60 g prekajene, mesnate slanine, 50 g masti, žlico moke, 1 kranjsko klobaso, sol, poper in baziliko. Por očistimo in oplaknemo pod vodo. Uporabimo samo svetle dele stebel. Narežemo jih na 2 cm dolge kose. Narezani por ziožimo v lonec. V kozici segrejemo maščobo, na kateri scvremo drobno narezano slanino. Dodamo sesekljano čebulo, premešamo, prepražimo in dodamo moko, spet premešamo, nato pa zalijemo z mesno juho (lahko tudi iz kocke). Omako prelijemo čez por v nepregorni posodi, juhe naj bo toliko, da je por ravno pokrit. Solimo, popramo in potresemo z baziliko, dodamo na koščke narezano klobaso in kuhamo v pokriti posodi na majhnem plamenu, da se por zmehča in klobasa skuha. „Opeklina" mesa Zamrzovanje ima danes velik pomen v mednarodni trgovini, ko promet z mesom narašča, in veliko je gospodinjstev, ki ima zamrzovalnike, kjer skladiščijo meso. Danes zamrzujemo vse vrste mesa, zlasti pa goveje in svinjsko meso. Zamrznjeno meso lahko hranimo več mesecev, vendar je tako meso izpostavljeno raznim spremembam, ki jih želimo obravnavati. Najpogosteje zamrznjeno meso spremeni barvo, vonj, okus, čvrstost, odpusti sok ter se mu zmanjša kalo. Vse te spremembe povzroči mikrobiološko, encimsko, kemično in fizikalno kemično delovanje pred, po in v času uskladiščenja z zamrzovanjem. Meso zamrzujemo najpogosteje pri temperaturi —25° C do —45° C. Meso, ki je bilo zamrznjeno pri teh temperaturah se ne sme skladiščiti pri temperaturi -18'C. prav tako ne sme biti v času skladiščena temperaturnih sprememb, ker lahko nastopi neke vrste kristalizacija, ki je podobna tisti, ki nastane pri postopku počasnega zamrzovanja mesa. Zamrzovanje je neke vrste konzerviranje, ker zaustavi biološke in biokemične reak- cije. Meso mora biti pred zamrzovanjem čisto, ne sme biti okuženo z bakterijami, ker bi v nasprotnem primeru po odmrznjenju prišlo do hitrega kvarjenja mesa. Najpogostejša sprememba mesa, ki nastane v času skladiščenja je izsušenje. Vzrok temu je razlika v pritisku par. Prav posebej se izsušuje nezaščitena površina mesa. Pri izsušenju. pride do zmanjšanja teže mesa pa tudi do sprememb beljakovin. Posledica tega so spremembe v sestavi mesa, okusu, barvi ter hranljivi vrednosti. Ta pojav nekateri imenujejo tudi opeklina mesa zaradi zamrzovanja. Meso postane suho. Poleg sprememb beljakovin, nastajajo tudi oksidacijske spremembe masti v mesnem tkivu pod površino. Najbolj zaznavne so spremembe mesa v barvi. Rdeča barva govejega mesa preide v svetlorjavo ali celo sivorjavo. Svetloba prav tako povzroča oz. pospešuje oksidacijo in zato tkiva s pigmentom, kot goveje meso, ni na svetlem, kar običajno ni, in se tudi ne izsuši, pride le postopoma do površinske oksidacije. Čim višje Na delovnem mestu tajnice Če imamo nad seboj kar dva šefa, je potrebno veliko potrpežljivosti, taktnosti in spretnosti, da se izognemo težavam. ..Kolikokrat sem vam že rekel, da imajo moji dopisi prednost?!" namrščeno pravi šef, ko stopi za tajničino mizo in zagleda v pisalnem stroju pismo svojega sodelavca. „Vem, vem, toda tovariš N. je posebej poudaril, da je pismo zelo nujno ..." Tako se izgovarja iz dneva v dan. Oba šefa jo hočeta zase. Včasih je hudo naporno, če tajnica pripada dvema ali več šefom. Če se poleg vsega med njima bije boj za premoč, je tajničina vloga zelo pomembna. In zdaj najboljši nasvet, kar jih je. Bodite nepristranski, kolikor je le mogoče! Nikar ne posredujte! Naj se sporečeta med seboj, vas se to ne tiče! In če se ob kavici eden pritoži čez drugega, če najde na njem kup pomanjkljivosti in človeških napak? Pozor — ta nasvet ne velja samo za nadrejene! Obrekljivost ni lepa čednost. Če je le mogoče, pripombe preslišite! Nikakor ne pristavljajte zraven še svojega lončka. To je lastnost, s katero bi se morala ponašati vsaka dobra tajnica. Če se obrekljive pripombe vlečejo kot jara kača, recite samo: ..Prosim, ne govorite tega pred menoj. Tovariš N. je moj sodelavec, tudi z njim bi rada ostala v dobrih stikih!" In če je eden od šefov simpatičen, privlačen, pravičen, če vedno najde prijazno besedo, medtem ko se drugi s takimi potezami ne more ponašati? Še vedno velja: Nikar se ne nagnite v eno smer! Nikar si ne obetajte od tega osebnih koristi, kajti enostranska naklonjenost v službi nikoli ne prinese nič dobrega. Vsi šefi namreč cenijo zvestobo in poštenost. Vsi cenijo, če si tajnica prizadeva za prijetno vzdušje in dobre odnose med zaposlenimi. Predvsem mora tajnica uporabiti vso svojo spretnost takrat, ko se pokaže, da ji dajejo šefi različna navodila. Eden je prepričan, da je njeno delo predvsem sprejemanje strank, drugi trdi, da je tam predvsem zaradi njega. Vsak po svoje ji narekujeta, česa naj se najprej loti. Tajničini stavki, ki se začenjajo z „Da ,toda..." so pogosto neprimerni, saj samo povečujejo napetost, ki visi v zraku. Če se znajdete v takem položaju, ne poskušajte ugoditi naenkrat obema, temveč rajši predložite, da bi se vsi trije skupaj pogovorili o naravi vašega dela. Prilagajanje vas utegne sicer stati dobro zalogo živcev in še najbolj verjetno je, da ne bo zadovoljen ne eden ne drugi šef. V pogovoru jasno povejte svoje mnenje, bodite nepristranski in pošteni do obeh ter prosite za natančnejša in enotnejša navodila o tem, kaj in kako delati. Tega vam ne bo zameril nihče! Pa še nekaj - kot vseh kočljivih stvari se tudi te lotite z veliko taktnostjo. so temperature skladišča, hitreje so opazne spremembe. Po 2 mesecih pride do sprememb barve, če je temperatura skladišča -2° C do -3 C, pri temperaturi skladišča -9° C pa pride do sprememb šele po 3 mesecih. Pri nižjih temperaturah skladišč nastopijo spremembe mesa še počasneje. Če je meso zavito v material, ki ne propušča vlage, pride do spremembe barve le počasi. V času dolgega skladiščenja maščobno tkivo počasi hi-drolizira, tvori proste maščobne kisline. Lahko pride tudi do oksidacije in žarkosti. Do razvoja teh procesov pride pri govejem mesu pri odličnih pogojih skladiščenja šele po 15 mesecih. Seveda pa vpliva na hitrost nastanka teh sprememb tudi temperatura skladišča, pakiranje, predvsem pa prehrana govedi, ki so jih uporabili za zakol ter rasa. Meso je lahko zamrznjeno do 2 leti kljub temu, da je že zelo izsušeno ima tako meso kuhano še vedno karakterističen vonj za kuhano goveje meso, okus pa je spremenjen. Tako spremenjeno meso se po kuhanju tudi po barvi razlikuje od nespremenjenega mesa, zaradi sprememb beljakovin. Kljub vsem prednostim, ki jih ima zamrznjeno meso zaradi sladiščenja večjih količin mesa, je meso, ki je dolgo zamrznjeno in skladiščeno slabše kakovosti zaradi sprememb beljakovin, maščob in pigmenta mesa. Kisanje zelja Ali zna še kdo zelje pravilno kisati? Načeloma je kisanje sila preprosto: potrebujemo primerno mesto v hiši (hladno, zračno), velik škaf z ustreznim pokrovom in uteži (manj priporočljive so posode iz kovine, plastike ali kamenite). Zelnate glave naj bodo sveže z njive, lepo zrele, polne in trde. Porjavelo, ali bolno listje odstranimo, glavo prerežemo po sredini, izrežemo štor in že začnemo rezati na roko z ostrim nožem ali s strgalom, na vsak način čim bolj na tenko, vsako približno 10 cm debelo plast polosolimo — 30 g na kg zelja — potresemo s kumino, poprom v zrnju (malo) in nekaj brinjevih jagod. Nekateri dodajo še hren v kockah. Vse dobro poteptamo. Po vsakem daljšem premoru, predvsem čez noč, pokrijemo in čimbolj otežimo, teptamo zelje. Kdor si želi pozimi celo listje za sarmo, lahko položi manjšo celo glavo v zrezano zelje. Če skrbimo še posebej za čistočo ter potrpimo vsaj tri tedne, smo lahko ponosni na lastno ..proizvodnjo" kislega zelja. So pozimi zares vsi otroci prehlajeni? Zima je včasih neprijazna: dnevi so megleni, mrzli, pogosto tudi vetrovni in mokri. Starši neradi vidijo, da hodi otrok v takšnem vremenu iz stanovanja. Prepričani so, da se bo zunaj prehladil. V želji, da bi ostal zdrav, ga zadržujejo med štirimi stenami, otrok pa kljub temu zboli. Premalo je utrjen, zato mu škoduje vsaka sapica. Če želimo, da bo otrok trdnega zdravja, hodimo z njim redno in ob vsakem vremenu na zrak. Poskrbimo pa seveda za to, da je otrok primerno obut in oblečen. Vreme, ki se zdi odraslim neprijetno ali zoprno, je otrokom zelo pri srcu: radi skačejo po lužah, radi brodijo po snežni brozgi, kepajo se, drsajo po zamrzlih lužah in še opazijo ne, kdaj jih zazebe v noge in lica. Staršem se zdi, da v mrzlem in slabem vremenu otroka sploh ni pametno pustiti iz hiše, ker se bojijo, da se bo prehladil. Pametnejše pa je, da otroka, primerno oblečenega in obutega, vendarle pošljejo na zrak. Pravočasno naj ga potem spet pokličejo z dvorišča, ne smejo namreč računati s tem, da bo otrok sam vedel, kdaj je čas, da se pride ogret v stanovanje. Če vidijo, da otroka ne zebe, naj mu znova dovolijo, da se bo šel igrat, ali pa naj ga vsaj ogrejejo z vročim čajem in mu preobu-jejo premočene čevlje. Otrok ni pomanjšan odrasel človek. Njegov organizem še ni docela razvit. Šele po desetem letu starosti lahko otrokov organizem ustvarja rezerve, iz katerih črpa ob bolezni, in šele takrat se lahko tudi načrtno brani bolezenskih povzročiteljev, s katerimi pride v stik. Pri otroku je meja med ohlajenim in preveč ohlajenim stanjem organizma zelo nejasna, čim manjši je otrok in čim manj se giblje, tem hitreje se organizem preveč ohladi. Tak organizem pa ni kos bolezenskim povzročiteljem. Otrok se zaradi tega prehladi in zboli. Otroka kljub temu ne smemo zadrževati le v zaprtih prostorih, pa čeprav je vreme hladno in neprijetno. Starši naj se ravnajo po načelu, da ni neprimernega vremena, neprimerna je lahko samo otrokova obleka. Otroku naj dovolijo iti na dvorišče v vsakem vremenu. poskrbijo pa naj, da bo otrok primerno oblečen in obut. Ni treba, da je otroška obleka debela. V okornih oblačilih se težko igra, zato se na zraku premalo giblje. Hitro ga zazebe. Primerna oblačila so tanka, vendar topla. Na robovih se morajo tesno prilegati: rokavi naj bodo v zapestjih stisnjeni, ob vratu naj bo jopič tesno zaprt. Primerne so tudi hlače s hlačnicami na elastiko ali pa zatlačimo hlačnice v škornje. Kapa naj se tesno prilega glavi. Obleka ne sme biti pretesna, med telesom in obleko naj bo plast zraka, k* je najboljši izolator. Samo v dežju ali močnem sneženju oblečemo otroka v obla-čila, ki ne prepuščajo vode. Ob drugačnih priložnostih se otrok v teh oblačilih preveč znoji. Na koži se nabira plast hladnega znoja, otrok se zato hitreje prehladi. Če oblečemo otroka v neprepustna oblačila, ga moramo pogosteje preobleči, ali pa mu oblečemo bombažno spodnje perilo, ki vpija znoj. Otrok naj ne miruje, ampak naj se igra tako, da se z igro ir* gibanjem ogreje. Na dvorišču ali igrišču ga ne pustimo vse popoi-dne, od časa do časa preverimo, ali ni že prezebel. Otrok pa se pogosto prehladi, čeprav je primerno oblečen ir* obut. Prehladnih obolenj se naleze tudi takrat, ko sploh ne gre zaprtega prostora. Zboli pač zato, ker pride v stik z bolezenskim' povzročitelji, proti katerim njegov organizem še ni ustvaril učinkovitih protiteles. Otrok mora najprej preboleti nekatere vrste prehlad' nih obolenj, šele s tem si pridobi potrebno obrambno moč, da lahko v kasnejših letih kljubuje boleznim. Majhni otroci so zaradi tega p°' gosteje prehlajeni kakor ve^ji otroci in odrasli ljudje. Najpogosteje so bolni otroci, ki so šele začeli obiskovati vrtec. V vrtcu pridejo v stik s še neznanimi bolezenskimi povzročitelji, zato zbolijo. Starš' ravnajo najpametneje, če pustijo otroka, da bolezen preboli in P°' stane tako odporen proti bolezenskim povzročiteljem. Če pa skušajo bolezen zaustaviti z različnimi zdravili, napravijo otroku slab