Celje - skladišče D-Per
214/1988
Qlosilo delovne orgonizocij© emo c©lje leto xxxvm - št. 13-14 - 30. december 1988
mnogo sreče in uspehov
v novem letu vam želijo:
vodstvo DO, družbenopolitične organizacije, samoupravni organi, uredništvo EMAJLIRCA
OSREDNJA KNJ. CELJE
Ob novem letu
Čas neusmiljeno teče. V grozljivi agoniji iztekajočega se leta, so se zgrnili na naš vsakdan zlovešči oblaki. Jugoslavijo pretresa huda gospodarska in politična kriza. Neustavljiva inflacija in z njo naglo padanje življenjske ravni označujejo sedanji trenutek. V razmerah, ko zaposleni s svojim delom ne morejo preživeti sebe in svojih družin. Še včeraj poslovno uspešne delovne organizacije, tudi najtrdnejše danes poslujejo z izgubo. Ukrepi zvezne vlade in njen tako imenovani protiinflacijski program se zrcalijo v grozoviti podobi. Brezglavo tipanje in nevarne igre z zaupanjem državljanov se nadaljujejo. Kriza je dosegla in zajela tudi nas, naš kolektiv.
Zakaj trenutno takšne težave? Kaj storiti za obvladanje položaja? Kaj za uveljavitev dolgoročnejših perspektiv? Kako motivirati delavce v tako težkem položaju in zagotoviti boljše delo, boljše sodelovanje in doseči boljše rezultate?
Ta vprašanja, te teme so vpete tudi v naše čisto vsakdanje pogovore. In v njih je čutiti globoko zaskrbljenost za naš jutri.
Razmere v kolektivu je treba obrniti, pravijo strokovnjaki od zunaj. Presneto dobro se zavedamo resnosti položaja tudi sami, zavedamo pa se tudi, da spremembe ne bo lahko doseči, pa tudi ne čez noč. Toda ali bomo zmogli to sami, brez pomoči širše družbene skupnosti? Verjetno ne. Na žalost pa je naša širša družbena skupnost v tem trenutku bolj kot v premišljene gospodarske odločitve, ki bi ogroženo gospodarstvo postavile na noge, usmerjeno v čakanje in odkrivanje zunanjih in notranjih sovražnikov, ki so sedaj v eni, medtem, ko je vržena kost že precej oglodana pa v drugi preobleki.
Novo leto pričakujemo v luči negotovosti in nezadovoljstva.
Kdaj bomo ponovno vzpostavili normalno stanje, normalne razmere? Bodo za to potrebni meseci, leta ali morda celo generacije?
Kako naj si v tem trenutku voščimo srečno in uspešno novo leto?
Še in še se lahko sprašujemo, naštevamo, razpredamo, saj najbrž v tem trenutku ni emovca, ki se mu ne pletejo v glavi takšna in podobna razmišljanja.
Pa vendar, kljub vsemu z jamranjem in tarnanjem ne bomo premagali težav, ne bomo dosegli nič, oziroma bomo še nazadovali.
Pozabiti pa ne smemo še na nekaj, na zdravo jedro našega kolektiva in močno željo po dobrem, ki je še vedno v večini od nas, v tisti večini, ki ji ni vseeno kako živi in se razvija EMO.
Zato ne smemo gledati v novo leto brez perspektive.
V spoznanju, da je od nas samih, vsakega posebej in vseh skupaj odvisno, ali bomo v prihodnjem letu napravili korak dalje v naših prizadevanjih, da se izkopljemo iz neugodnega položaja, naj bo torej 1989. leto SREČNO!
Glavni in odgovorni urednik Viki KLENOVŠEK
Komunisti skupnih služb o sebi in sedanjem trenutku
Težak gospodarski položaj naše DO, prelomno krizni program in ukrepi za premagovanje težavnih razmer, odgovornost in naloge članov ZK pri izboljšanju gospodarske in politične situacije v naši tovarni, to so bile osrednje točke dnevnega reda sestanka članov osnovne organ izacije ZK DSSS, ki je bila v ponedeljek 5. decembra 1988 ob 17. uri v dvorani delavskega sveta. Kot gostje seji prisostvoval sekretar občinskega komiteja ZKS Celje tov. Darko Končan.
Sejo je pričel sekretar OOZK DSSS tov. Vasilije Tucič, ki je prisotne seznanil z dnevnim redom, nato pa je besedo predal pomočniku gl. dir. za področje ekonomike tov. Borisu Mihelčiču, ki je na kratko predstavil gospodarski položaj naše DO.
Še posebej je opozoril na izredno kritičen položaj v zadnjem obdobju, saj je izguba po polletnem obračunu skokovito narasla, pa tudi prognoze do konca leta ne kažejo na morebitno izboljšanje stanja. Likvidnostne težave DO so vse težje, posledica tega pa je tudi slabšanje socialnega položaja naših delavcev. Seveda je v svojem izvajanju navedel tudi vzroke za nastalo situacijo, med katere je uvrstil poleg tega, da sami v kolektivu nismo uresničili mnogih nalog in ukrepov, predvsem, razlike med cenami naših izdelkov in cenami vhodnih materialov, torej neusklajene cene in plačilne pogoje, padec kupne moči prebivalstva in kot posledica zmanjšana prodaja naših izdelkov ter v nadaljevanju zadolževanje.
Sekretarka akcijske konference ZK DO EMO tov. Jožica Kovačič je podala oceno, ki jo je 17. novembra 1988 izdelala koordinacija DPO in samoupravnih organov in se nanaša na odgovornost vodstva DO, družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov. Vodstvo DO je po tej oceni odgovorno za nepravočasno reagiranje ob signalih nerealizacije prodajnih planov, za nesankcioniranje, za prepočasno izvajanje sprejetih ukrepov, za neizpeljano reorganizacijo, za neučinkovit razvoj oziroma prepočasno realizacijo novih proizvodov, medtem, ko so vodstva družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov kriva za neučinkovito spremljanje ukrepov in sankcioniranje neizpolnjevanja. V nadaljevanju je spregovorila o varnostno politični situaciji v kolektivu, saj je povsod čutiti nezadovoljstvo nad nenehnimi podražitvami in padanjem življenjskega standarda. Manjša je tudi pripravljenost za družbenopolitično delo, kakor tudi za opravljanje vsakodnevnih delovnih nalog. Razlog je v občutku nemoči pri odločanju in forumskih dirigiranjih. Vsa ta dejstva so lahko tudi povod za nastanek izrednih varnostno političnih razmer, še posebej ob izplačilnih dneh in to v sredinah, ki so iz kakršnih koli razlogov dobile nekoliko slabši OD. V primeru, da na izplačilni dan ne bi mogli izplačati osebnega dohodka, se ocenjuje, da bi prišlo do popolne prekinitve dela v celotni DO, možen pa je tudi protesten shod članov kolektiva na mesta izven DO.
Kratko poročilo s sej delavskih svetov DO, ki so bile v času med 17. novembrom in 5. decembrom 1988 in njihovem poteku je podal tov. Franjo Peternel. Na sejah so delegati obravnavali poročilo o devetmesečnem poslovanju delovne organizacije, prelomno krizni program ter imenovali poseben organ za kontrolo in usmerjanje izvajanja prelomno kriznega programa. V zvezi s tem programom je tov. Peternel izpostavil še posebej kritičen odnos delegatov do priloge tega programa, ki se nanaša na »dopolnitev meril« v zvezi z nagrajevanjem strokovnih delavcev pri realizaciji poslovnih ciljev DO. Kljub korekciji delegati z dopolnitvami niso soglašali, strinjali pa so se s predlogom vodstva DO in DPO o predstavitvi referendumskega odločanja o organizacijsko statusnih spremembah DO na naslednje leto.
V razpravo se je nato kot prva vključila Breda Zupančič, ki je menila, da še vedno veliko članov našega kolektiva ni seznanjeno z vsebino prelomno kriznega programa in da smo v zadnjem času nasploh precej skopi z določenimi informacijami.
Mirko Gorjup je spregovoril o resnosti sedanjega trenutka in v zvezi s tem položajem, v kateri se je znašla naša DO. Še posebej kritičen je bil do aktivnosti nekaterih članov OOZK DSSS, ki ne čutijo v sebi niti toliko odgovornosti, da bi se udeleževali sej
OO.	Poudaril je tudi, da ZK sama, brez aktivnega sodelovanja ostalih članov kolektiva ne more spreme-
niti razmer v kolektivu. Dotaknil se je tudi nekaterih naših poslovnih odločitev, ko smo opustili proizvodnjo določenih programov, za katere še vedno ni nadomestila, pa še vedno prepogoste probleme, ki nastajajo v zvezi z izpadi v proizvodnji in se kasneje odražajo v prodaji naših izdelkov na trgu ipd.
Opozoril je tudi na prepočasen razvoj, oziroma dolgotrajno uvajanje novih izdelkov v proizvodnjo, kar vse ima hude posledice tudi glede naše konkurenčnosti na trgu. Nasploh pa je tov. Gorjup posvetil precejšen del svoje razprave prav problemom v zvezi s prodajo naših izdelkov široke potrošnje, ob tem pa se je poleg bolj ali manj znanih dejstev dotaknil tudi vse večjih stroškov, ki bremenijo naše izdelke in ki jih tržišče niti slučajno ne priznava. Po njegovem mnenju je že skrajni čas, da enkrat dokončno ugotovimo, koliko stroškov produkt sploh prenese, če ga želimo prodati. To so dejstva, ki ne obetajo nič dobrega tudi v prihodnje, seveda, če se jih ne bomo temeljito lotili in jih obrnili na glavo.
Peter Videnšek je menil, da so člani OOZK v EMO premalo povezani med sabo, kar pa še ne pomeni, da niso delovni, da se ne trudijo, pač pa predvsem to, da niso dovolj uspešni. Kritičen pa je bil na dejstva, da nekateri člani ZK preveč odločajo v imenu ostalih, oziroma sestankujejo sami zase in o tem premalo seznanjajo ostale člane OOZK.
Kritičen do dela osnovne organizacije ZK DSSS je bil tudi tov. Marjan Kokalj, medtem, ko se je tov. Emil Oštir dotaknil kratkih stikov na relacijah raziskava trga, razvoj, tehnologija, priprava, proizvodnja in prodaja, pa tudi po njegovem, prehitrim odločitvam o opustitvi določenega dela proizvodnih programov, za katere predhodno nismo našli ustreznega nadomestila. Nasploh pa je prepričan, da je pri našem vsakdanjem delu vse premalo povezanosti, ki je pogoj za uresničevanje skupaj zadanih ciljev.
Tov. Jože Turnšek je svoje izvajanje, bolj kot na ocenjevanje sedanje situacije, za katero je menil, da nam je vsem dovolj znana, osredotočil na naloge, ki nas čakajo v prihodnosti. Predvsem je poudaril pomembnost uresničevanja in izvajanja sprejetega programa. Vsekakor je treba gledati naprej, saj nas čaka še veliko dela.
Da je treba gledati naprej, kaj storiti v prihodnje je mnenja tudi tov. Breda Svetina. Prepričana je, da sedaj ni čas za jadikovanje, temveč je skrajni čas, da se zavemo resnosti trenutka in skupaj ustvarimo vzdušje in pogoje, da pridemo čimprej iz krize. Delovanje katerekoli družbenopolitične organizacije, samoupravnih organov, kakor tudi katerekoli strokovne službe v DO mora biti neločljivo povezano z izpolnjevanjem načrtovanih delovnih nalog, čeprav na žalost ocenjuje, da v našem vsakdanjiku ni vse tako. Toda napake se dajo odpraviti, saj imamo na voljo dovolj kadra z ustreznim znanjem. Ocenjuje tudi, da menjava vodstvenega kadra, oziroma novi ljudje na krmilu DO, niso ravno garancija za kvalitetnejšo delo, oziroma boljše gospodarjenje, saj kot pravi gre pri novih ljudeh precej dragocenega časa samo za pisanje raznih analiz, poročil in podobnih zadev, s katerimi se ti seznanjajo z dejanskim stanjem, zelo malo časa pa je potem namenjeno reševanju aktualnih problemov.
Tov. Adi Kozovinc je opozoril, da je potrebno več časa nameniti vprašanju zakaj smo neaktivni in o tem bolj poglobljeno razmisliti, s tem pa seveda prenehati poudarjati, da je vzrok za premajhno aktivnost članstva lenoba. Spregovoril je tudi o vlogi in položaju ZK v kolektivu, še posebej pa se je v zvezi z uresničevanjem zadanih ciljev dotaknil problemov, ki izvirajo iz tako imenovane »mojstrske miselnosti«, ki je na žalost še vedno hudo prisotna v kolektivu in kroji našo usodo. Razmere bo treba spremeniti. Solidna organizacija dela, proizvodnja in prodaja so garancija za uspeh. Vendar ne smemo zatiskati oči pred resnico, pred problemi. Tržišče, še posebej, če je konkurenca huda, naših problemov in napak ne priznava. Brez skupne aktivnpsti ne bo rezultata, seveda pa tudi denarja za plače ne.
Darko Končan, ki opravlja dolžnosti sekretarja občinskega komiteja ZKS Celje, je poudaril, da so še vedno realne možnosti za rešitev EMO, vendar pa je izrazil dvom, če bo lahko EMO z lastnimi močmi, znanjem in organiziranostjo, ob upoštevanju dejstva, da. banke še naprej posojajo denar, sam to tudi zmogel.
V	preteklosti je bilo izdelanih že precej programov, ki naj bi EMO zagotavljale trdnejše in dolgoročnejše rešitve, vendar pa niso bile nikoli uresničene. Torej programov je bilo veliko, trdnejših rezultatov pa ne. Poudaril je, da se v občini zavedajo kaj pomeni EMO za Celje, zaradi tega so še toliko bolj zaskrbljeni za nadaljnjo usodo kolektiva. Radikalne spremembe so po njegovi oceni nujne in potrebne, saj sistem tak, kakršen je, z obstoječimi programi ne more preživeti, saj ni videti perspektive. Pri tem je opozoril na prepočasno reševanje naših notranjih slabosti, predvsem pa na prekomerne stroške, ki obremenjujejo konkurenčnost naših izdelkov na trgu, saj ekonomija priznava samo svoje zakonitosti. Ocenil je tudi, da smo premalo ukrepov izvršili na kratek rok, čeprav se zaveda, da prave perspektive lahko nudi le spremenjeni program.
O sedanjem trenutku in resnosti položaja v katerem seje znašla naša delovna organizacija, je spregovoril tudi glavni direktor DO tov. Franci Gazvoda. Opozoril je, da je bil EMO že leta 1977 v podobni situaciji kot je danes, vendar pa je naš položaj v tem trenutku zaradi izredno nepredvidljivih razmer gospodarjenja v naši državi mnogo težji, mnogo nevarnejši. O EMO se v teh dneh precej govori in piše, predvsem o slabostih, kar je tudi prav, vendar pa so določene informacije oziroma objavljeni sestavki povzročili tudi precej antireklame, oziroma škode pri vsakodnevnem poslovanju. Posebej je takšno čudno razmerje do EMO opaziti prav v Celju, na srečo pa smo si ohranili zaupanje in podporo naših poslovnih partnerjev. Glede na vse, kar se je v zgodovini EMO že dogajalo z usodo kolektiva in ker ima kolektiv že veliko izkušenj pri sprejemanju ukrepov in razreševanje problemov, ki so povezani z nestabilno ekonomsko politiko, je še vedno prepričan v rešitev iz tega nezavidljivega položaja. To je ob koncu svoje razprave tov. Franci Gazvoda še posebej poudaril.
V	nadaljevanju seje je sekretar osnovne organizacije ZK DSSS tov. Vasilije Tucič podal informacijo o izstopu nekaterih članov iz osnovne organizacije, predsednica Akcijske konference ZK DO tov. Jožica Kovačič pa je prisotne seznanila s kandidaturo tov. Vikija Krajnca za občinskega sekretarja ZK Celje. OO ZK DSSS je kandidaturo omenjenega kandidata podprla.
Na seji so bili sprejeti tudi naslednji pomembni sklepi:
1.	Zadolžijo se vsi člani OOZK DSSS za dosledno izvajanje prelomno-kriznega programa, ki ga je pripravilo vodstvo DO in potrdile vse strukture DO EMO.
2.	Sekretariat OOZK DSSS se zadolži za natančno tedensko spremljanje izvajanja prelomno-kriznega programa ter o tem sproti obvešča članstvo OOZ DSSS.
3.	V primeru odstopanja od zastavljenih ciljev se takoj skliče OOZK DSSS.
4.	Sekretariat pripravi do naslednjega sestanka program dela v izrednih in spremenjenih razmerah za leto 1989.
5.	Sekretariat pripravi do naslednjega sestanka analizo vzrokov za izstop članov iz OOZK.
6.	Zadolžuje se sekretariat OOZK DSSS, da organizira sestanek z vodstvom ZSMS DSSS v zvezi s pomladitvijo članstva OOZK.
Sklepi, kot so zapisani, sami po sebi zagotovo ne bodo rešili razmer, kakršne so. Uresničili jih bomo samo takrat, če bomo vsi mi znotraj osnovnih organizacij bolj močni in bolj aktivni. Seveda pa nas pri tem čaka še veliko dela, predvsem pa bomo morali biti bolj odločni ter iz svojih vrst odstraniti nekatere neaktivne, omahljive in korumpirane člane, karieriste, skratka vse, ki s svojim vedenjem in kršitvami moralnih norm spodkopavajo ugled in zaupanje delovnih ljudi.
Viki KLENOVŠEK
*	-«av.
srečno novo
Kako smo gospodarili
POSLOVANJE V PRVIH DEVETIH MESECIH
Poslovanje naše delovne organizacije je v prvih devetih mesecih letošnjega leta potekalo v zaostrenih pogojih gospodarjenja, za katere je bila značilna visoka inflacija (letno 210 %) še posebej v lil. kvartalu, padanje kupne moči na področju investicijske in široke potrošnje, finančna nedisciplina in omejevanje rasti osebnih dohodkov.
Po relativno uspešnem poslovanju v I. polletju 1988, ki je bilo rezultat pozitivnih premikov na področju produktivnosti, obvladovanja slabe kvalitete, izvoza, zalog materiala in nedovršene proizvodnje, zaposlovanja, likvidnosti, akumulativnosti, povečanja strukturnega deleža lastnih virov poslovnih sredstev in seje posledično odrazilo v izboljšanju kazalnikov poslovanja v primerjavi s panogo, smo konec tretjega, še posebej pa v četrtem kvartalu letošnjega leta, zašli v izredno težko dohodkovno in likvidnostno situacijo. Kljub sprejetju dobro zastavljenih ukrepov za izvedbo gospodarskega plana 1988 ter junijskih ukrepov za izvedbo obvladovanje razmer (ki so bili sprejeti zaradi izpada aprilske in majske prodaje oz. sprejetja ukrepov ZIS), nam ni uspelo ohraniti pozitivnega poslovanja v III. kvartalu.
OCENA POSLOVNEGA REZULTAT DO EMO
Osnovne značilnosti poslovanja delovne organizacije so naslednje:
•	Proizvodnja izražena v bruto cenah ali fizično kaže na njen realni padec (ca. 8 %) v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Znižanje obsega proizvodnje je posledica sprotnega prilagajanja prodajnim možnostim v programu posode in radiatorjev, ukinjanja proizvodnje avtokoles in radiatorjev ter delnih zastojev v proizvodnji, tudi zaradi slabše oskrbljenosti s pločevino in posameznimi deli. Sprememba proizvodnega programa in znižanje števila zaposlenih je pripomoglo ohranjanju fizične produktivnosti na nivoju lanskih devetih mesecev. Nadplanska izguba zaradi slabe kvalitete proizvodnje znaša 1,2 milijarde dinarjev in je za 55 % višja od lanske. Omeniti velja tudi precejšen porast inovacijske dejavnosti, saj je bilo obravnavano 248 predlogov, od tega 228 novih in izračunane 129 mio din gospodarske koristi.
•	Eksterna prodaja je zaostala za pianom 11 % oz. za 13,3 milijarde, v primerjavi z lanskimi devetimi meseci pa je za 20 indeksnih poenov pod inflacijo. Izpad je najbolj prisoten v temeljnih organizacijah Posoda, Radiator, Emokontejner in Odpreski predvsem zaradi padanja kupne moči, nezmožnosti cenovnega prilagajanja inflaciji oz. stroškom poslovanja in tudi močne konkurence.
Izpad prodaje na domačem tržišču poskušamo nadomestiti v izvozu, vendar za ceno izpada dohodka.
Podobno velja tudi za radiatorje, kjer pa seveda ni možnosti izvoza.
Odgovor se ponuja sam, pomanjkanje tržno zanimivih proizvodov, visoki stroški poslovanja.
•	Za ekonomske odnose s tujino je značilno, da je celoten izvoz po primerljivem tečaju povečan za 31 % (9 % nad planom), od tega konvertibilni za 42 %. Kar 97 % izvoza usmerjamo na konvertibilni trg, s tega področja pa smo realizirali 80 % celotnega uvoza. Pokrivanje uvoza z izvozom je 105 odstotno. Ca. 60 % celotnega uvoza je potekalo preko višjih oblik zunanjetrgovinske menjave.
•	Celotni prihodek je bil dosežen v višini 131,8 milijarde dinarjev, v primerjavi s planom zaostaja 8 % (izpad prodaje), v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta pa je pod inflacijsko stopnjo. Delež izvoza v celotnem prihodku je porastel iz 11,8 % na 17,7 %, delež interne realizacije v celotni fakturirani realizaciji pa znaša 21 %. Neplačana realizacija znaša 7 milijard dinarjev in predstavlja 30 % septembrske eksterne prodaje.
•	Porabljena sredstva so v primerjavi s celotnim prihodkom hitreje rastla (za 19 indeksnih poenov) predvsem zaradi višjih stroškov revalorizacije in večje porabe materiala. Stroški revalorizacije so porastli za 322 %, kar obstoječi obseg poslovanja ne prenese. Stroškovni učinek revalorizacije znaša 19,6 milijard oz. kar 19 % eksterne prodaje. Samo za pokritje primanjkljaja revalorizacijskih prihodkov do obvezne revalorizacije smo dodatno obračunali 2 milijardi stroškov. Pri obračunu revalorizacije smo uporabili doslej veljaven način. Zaskrbljuje tudi 205 % porast porabe surovin in materiala v primerjavi s 166 % porastom vrednosti proizvodnje, ki je lahko rezultat hitrejše rasti vhodnih cen pa tudi večjega izmeta. Poleg tega smo morali odpisati 1,1 milijardo terjatev za obresti starejših od 90 dni.
•	Dohodek je tako le za 131 % višji v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta in znaša 31,2 milijarde dinarjev. Takšna rast dohodka, ki je daleč pod inflacijsko stopnjo ni omogočila ohranitev pozitivnega rezultata v!. polletju 1988. Za plačilo realnih obresti smo namenili kar 4,5 milijard dohodka oz. 5,5-krat več kot lani (povečanje zadolženosti), za neto osebne odhodke pa 13,1 milijarde oz. 154 % več kot lani. Osebne dohodke smo v III. kvartalu izplačevali na osnovi zakona o zajamčenih OD in ne po interventni zakonodaji tako, da smo lahko povečali neto osebne dohodke za 154 % (namesto 132 %). Povprečni mesečni čisti OD na delavca izplačan v letošnjem letu znaša 493.270 din. Če k temu prištejemo še ca. 478 tisoč din oktobrske akontacije čistih OD, znaša povprečni mesečni čisti OD ca. 511,5 tisoč din, ki zaostaja za povprečjem v gospodarstvu SRS le 8 %.
•	Rezultat doslej omenjene problematike poslovanja je negativni finančni izid v višini 5.289 mio din. Ustvarjeno je bilo 1.234 mio din ostanka za sklade predvsem na račun uspešnega poslovanja v TOZD Frite. Z izgubo pa so poslovale temeljne organizacije Posoda v višini 3.741 miodin, Radiatorji 1.139 mio din, Odpreski 911 mio din inEmokontej-ner 732 mio din tj. v skupnem znesku 6.523 mio din. Izguba v poslovanju je v celoti nastala v III. kvartalu letošnjega leta, njen likvidnostni odraz pa se je pojavil šele v mesecu septembru, ko smo se začeli pospešeno zadolževati. Osnovni vzroki za izgubo na ravni DO so naslednji:
1.	Izpad eksterne prodaje v III. kvartalu v višini 6,3 milijarde din. Negativni dohodkovni učinek je prispeval tudi povečan izvoz na račun izpada prodaje na domačem tržišču;
2.	Stroške revalorizacije, ki so v lil. kvartalu presegli planirane za 5,5 milijarde din, nismo uspeli pokriti z obstoječim nivojem prodajnih cen in
obstoječim obsegom poslovanja samo v enem trimesečju. Takšno izredno povečanje inflacije v III. kvartalu z retrogradnim učinkom na stroške revalorizacije od 1. 1. 1988 nismo predvidevali.
3.	Porast neplačane realizacije v lil. kvartalu za 1,9 milijard in porast izgube nad planom zaradi slabe kvalitete za milijardo dinarjev.
4.	Poraba surovin, materijala in storitev v III. kvartalu je presegla planirano za 2 milijardi dinarjev, kljub znižanju obsega planirane proizvodnje.
5.	Povečanje stroškov za realne obresti v III. kvartalu za 2,4 milijarde dinarjev oz. za 110% v primerjavi s I. polletjem letošnjega leta.
Vsi ti omenjeni vzroki so stroškovno vzeto, z upoštevanjem refundacij prispevkov in delnih prihrankov na posameznih področjih poslovanja, vplivali na izgubo v višini 5,3 milijarde dinarjev. Izgubo je po veljavni zakonodaji možno konec leta v celoti pokriti v breme revalorizacijskih stroškov pri TOZD Radiator in Emokontejner, pri TOZD Posoda le v višini 1.153 mio din (ostane nepokrito 2,588 mio) in pri TOZD Odpreski le v višini 246 mio din (nepokritih 665 mio din pa je možno prenesti v naslednje leto v obliki stroškov za obvezno revalorizacijo). Iz pomembnejših kazalcev poslovanja in bilance stanja za delovno organizacijo lahko ugotovimo naslednje:
• Zaloge gotovih proizvodov so v porastu, ki je večji od inflacije,
kar kaže na njihovo fizično povečanje. Kljub temu pa so skupne zaloge v normalnih okvirih.
V letošnjem letu ni prišlo do bistvenih premikov na področju terjatev in obveznosti do naših poslovnih partnerjev tako, da se neto terjatve niso povečale. Podobna ugotovitev velja tudi za delež lastnih virov poslovnih sredstev, ki se ni poslabšal, je pa prenizek za poslovanje v pogojih realnega vrednotenja družbenih sredstev.
Likvidnost podjetja, ki je neposredni odraz uspešnosti poslovanja, se v največji meri pokaže v gibanju zadolženosti. Zadolženost po kreditih za obratna sredstva se je v letošnjem letu povečala za 148 % oz. 17,4 milijarde dinarjev. Stanje kreditov v znesku 29,1 milijarde dinarjev predstavlja 85 % vrednosti zalog ali 138 % mesečne realizacije, kar je v obdobju visokih obrestnih mer občutno preveč. Plačevanje visokih obresti namreč pogojuje dodatno zadolževanje in podjetje pospešeno zaide v nelikvidnost. Tako smo v letošnjem letu že plačali 17,2 milijarde revalorizacijskih obresti (identičen podatek dodatni zadolženosti) ter 4,5 milijard realnih obresti, ki jih pa nismo pokrili z ustvarjenim dohodkom. Likvidnost se je izključno poslabšala v mesecu septembru zaradi izpada realizacije julij-avgust (7,3 mlrd) povečanja neplačane realizacije in obresti s strani kupcev (3 mlrd) in seveda posledično plačila visokih obresti (12,5 mlrd) za III. kvartal.
Omenjeno trditev potrjuje tudi dejstvo, da smo se samo v lil. kvartalu, pretežno v septembru dodatno zadolžili za 13,2 milijarde. Stopnja kratkoročne likvidnosti DO je sicer še vedno pozitivna vendar pospešeno pada.
Pregled ustvarjenih poslovnih rezultatov po TOZD s strukturnim deležem posamezne TOZD v okviru DO
(v mio din)
TOZD	Št. zaposl.	Celot. prihod.	% CP v DO	Izvozna realizac.	Akumulacija
Frite	73	17.838	14	3.448	993
Posoda	1.232	49.121	37	17.079	-3.170
Radiator	157	8.109	6	-	-869
Kotli	232	17.301	13	1.325	208
Odpreski	46	2.575	2	-	-781
Orodjarna	112	4.040	3	-	33
Vzdrževanje	211	10.457	8	-	155
Emokontejner	173	8.761	7	1.398	-469
ERC	30	788	1		6
SIT	62	2.942	2	101	82
DSSS	589	9.856	7	-	75
SKUPAJ DO	2.917	131.788	100	23.351	-3.737
• Prikaz ostalih kazalcev poslovanja kaže na ugodno gibanje povprečno uporabljenih poslovnih sredstev, količnika obračanja obratnih sredstev in rentabilnosti, kar je vpliv omejevanja obsega poslovanja. Na drugi strani pa takšno omejevanje, pri obstoječem nivoju zaposlenosti in sredstev za delo, ne more zagotoviti akumulativnosti poslovanja. Zato se vsi ostali kazalci poslovanja poslabšujejo.
Na koncu lahko ugotovimo, da razen obvladovanja zalog, usmeritve v izvoz in delno zniževanja števila zaposlenih, nismo uspeli ohraniti pozitivnih premikov v preteklih obdobjih. Za takšno stanje ne moremo iskati opravičila samo v poslabšanju splošnih gospodarskih razmer. Ponovni izpad prodaje v mesecu oktobru za 7,7 milijard in povečanje zadolženosti za 7,5 milijard sta nas pripeljala v izredno kritično dohodkovno in likvidnostno situacijo. Izguba se povečuje, do konca leta pa potrebujemo dodatnih 16 milijard kreditov. Grozi nam trajna blokada žiro računa z vsemi možnimi predvidenimi in nepredvidenimi posledicami. Zato je potrebna takojšnja mobilizacija celotnega kolektiva in pomoč zunanjih institucij. Ustrezne aktivnosti v tej smeri so že v teku.
Oblike in ukrepi družbenega varstva
Zakon o združenem delu (Ur. list SFRJ št. 11 /88) določa oblike in ukrepe družbenega varstva, ki jih praviloma izreka občinska skupščina za dobo 1 leta.
Ukrepi družbenega varstva nastopijo:
-	kadar nastanejo v organizaciji združenega deia bistvene motnje v samoupravnih odnosih,
-	če so huje prizadeti družbeni interesi,
-	kadar organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Ur. list SFRJ št. 72/86) dopolnjuje določila zakona o združenem delu in določa dodaten razlog za uvedbo ukrepov družbenega varstva in sicer v primerih, kadar se v organizaciji združenega dela niso odstranili vzroki za nelikvidnost, motnje v poslovanju, vzroki za izgube ali, če se ne sprejme sanacijski program.
Pobudo za začasne ukrepe družbenega varstva zoper organizacijo združenega dela lahko dajo zbor delavcev temeljne organizacije, organ samoupravne delavske kontrole, sindikat, služ-
ba družbenega knjigovodstva, ustanovitelj organizacije združenega dela, pristojni organ skupščine družbenopolitične skupnosti, sodišče in upniki.
Skupščina družbenopolitične skupnosti lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva:
1.	odstavi poslovodni organ,
2.	odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
3.	razpusti delavski svet,
4.	razpusti izvršilni organ,
5.	razpusti organ samoupravne delavske kontrole,
6.	razpusti disciplinsko komisijo,
7.	začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev,
8.	imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela,
9.	odredi še druge v zakonu določene začasne ukrepe.
Začasna ukrepa iz 7. in 8. tč. ne smeta trajati dalj kot to določa zakon.
•f
Odločitev o razpustitvi delavskega sveta vsebuje tudi določbe o razpisu volitev za nove člane DS. Do izvolitve novega, opravlja funkcijo razpuščeni DS.
Odločitev o razpustitvi izvršilnega organa vsebuje tudi določbe o roku, o katerem mora delavski svet izvoliti člane novega izvršilnega organa. Do izvolitve začasno izvršuje njegove pravice in dolžnosti delavski svet.
Odločitev o odstavitvi poslovodnega organa organizacije združenega dela vsebuje tudi določbe o objavi razpisa za novega poslovodnega organa ter imenovanje tistega, ki bo začasno izvrševal njegove pravice in dolžnosti.
Z odločitvijo o odstavitvi delavca, ki ima posebna pooblastila in odgovornosti se imenuje delavec, ki bo do imenovanja novega takega delavca opravljal delo odstavljenega delavca in določi rok, v katerem mora biti imenovan oz. razporejen drug delavec, ki ima posebna pooblastila in odgovornosti.
Skupščina družbenopolitične skupnosti lahko imenuje v organizaciji združenega dela začasni organ, kar je izjemen ukrep, ki nastopi
kadar so se izredno hudo kršila določila zakona.
Mandat začasnega organa preneha z dnem, ko poteče čas za katerega je bil imenovan.
Odlok o začasnem ukrepu družbenega varstva je dokončen akt, zoper katerega se lahko začne le postopek za preizkušanje zakonitosti pri sodišču združenega dela.
Najdaljši rok trajanja začasnih ukrepov družbenega varstva je 1 leto, skupščina družbenopolitične skupnosti pa je dolžna določiti rok znotraj tega z zakonom določenega roka. Če se nepravilnosti ne odpravijo v določenem roku se rok lahko podaljša.
Pravna služba
6---tolE M O—:--------
Prelomno krizni program
Delovna organizacija že dalj časa posluje na finančnem robu, zaradi premajhnega deleža lastnih obratnih sredstev, ukrepov tekoče ekonomske politike, ki so poleg ostalih pogojev povzročili v poslovanju od 1 .-9.1988 poslabšanje poslovnih rezultatov z izgubo in izredno za-ostrenost likvidnosti.
V skladu s takšnim položajem je delovna organizacija pristopila k izdelavi prelomno kriznega programa s ciljem izhoda in obvladovanja kritičnih razmer z okrepitvijo marketinške koncepcije, inovativno-razvojne usmerjenosti in integrirane poslovne organiziranosti kot svoje poslovne filozofije.
1. KRATKOROČNI UKREPI - do 31. 12. 1988
-	gospodarski plan 4. kvartal 1988
-	pri delavskem svetu delovne organizacije se imenuje poseben organ 'za kontrolo in usmerjanje izvajanja prelomno kriznega programa, sestavljen iz predstavnikov kolektiva, ki niso člani poslovodne ekipe in predstavniki organov družbenopolitične skupnosti in Ljubljanske banke Splošne banke Celje.
NOSILEC: družbenopolitične organizacije in samopravni organi delovne organizacije
-	Poostriti disciplino naročanja surovin in materiala ter tedensko verificirati vsa nova naročila s finančno službo.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za področje materialne oskrbe
-Zaostriti poslovni odnos glede nabavno plačilnih pogojev pri dobaviteljih in kooperantih
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Področje materialne oskrbe
Pomočnik glavnega direktorja za Program DOM
Pomočnik glavnega direktorja za Program energetske opreme
Pomočnik glavnega direktorja za Program orodij in naprav ,
-	Kadrovsko in organizacijsko okrepiti funkcijo trženja.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Program DOM tov. Ivan
PRISTOVŠEK, dipl. ing.
Pomočnik glavnega direktorja za Program orodij in naprav
Pomočnik glavnega direktorja za Program energetske opreme
Pomočnik glavnega direktorja za Področje za kadre, organizacije in poslovno informatiko
-	V decembru realizirati podpis pogodbe za izvoz v Sovjetsko zvezo posode, WC izplakovalnikov, vsadnih umivalnikov, EOR in EMOTERM radiatorjev.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Program DOM
-	Referendumsko se izvedejo organizacijsko-statusne spremembe v enovito delovno organizacijo ob upoštevanju notranje programske organiziranosti s poudarkom na strateškem marketingu in projektno team-skih oblikah dela.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za področje za kadre, organizacijo in poslovno informatiko.
2.	SREDNJEROČNI UKREPI - 1. kvartal in nadalje v letu 1989
-	Gospodarski plan 1. kvartal 1989 in nadalje za leto 1989, varianta 1 - stalne cene, likvidnostna bilanca upošteva predvideno inflacijsko povišanje cen, varianta 2 - 15 % realno višje cene povprečno.
-	Znižanje količinskega normativa zalog surovin in materiala od 60 na rizični minimum 35 dni vezave z izločitvijo neaktualnih odnosno neku-rantnih zalog (prilagojena uporaba teh zalog v proizvodnji, odprodaja, odpisi)
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Področje materialne oskrbe
-	Izdela se program uvoza in poleg že ustaljenih poti (kooperacija, MOP) prouči tudi možnost najemanja kreditnih linij.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Področje materialne oskrbe
-	Formira se tehnološki inženiring s ponudbeno, izvajalno in kontrolno funkcijo.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Področje za kadre, organizacijo in poslovno informatiko
Pomočnik glavnega direktorja za Program orodij in naprav
-	Izdela se model POSLOVNEGA OBNAŠANJA za računalnik glede napovedi o poslovanju s spremembo kateregakoli vhodnega parametra.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Področje za kadre, organizacijo in poslovno informatiko
-	Zagotoviti normativno kvaliteto izdelkov in višji nivo kakovosti.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Področje razvoja, investicij in kontrole kvalitete in programski pomočniki
-	Nepokrito izgubo iz leta 1988 čimprej pokriti iz zunanjih nepovratnih ali cenenih sredstev.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Področje ekonomike
-	Mesečno korigirati prodajne cene najmanj za porast inflacije oziroma vhodnih cen.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Program DOM 1 Pomočnik glavnega direktorja za Program energetske opreme
Pomočnik glavnega direktorja za Program orodij in naprav
-	V obratu transportne opreme organizirati 2. izmeno.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Program orodij in naprav
-	Ločiti proizvodnjo orodij in naprav od montaže.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Program orodij in naprav
-	Združiti proizvodne kapacitete vzdrževanja s programom orodij in naprav.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za program orodij in naprav
-	Programsko, tehnološko in organizacijsko razrešiti proizvodnjo od-preskov in avtokoles.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za program orodij in naprav
-	Povečati proizvodnjo in prodajo butik izdelkov vsaj na višino 200 mio din mesečno.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Program DOM
-	Opustiti izvoz tistih izdelkov in tržišč, pri katerih dosegamo najnižje cene oziroma manj kot 60 % pokritja lastne cene
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Program DOM
-	Ob realizaciji izvoza v SZ se proizvodnja EOR in emoterm radiatorjev za domače tržšišče nadaljuje po sistemu naročniške proizvodnje s tem, da prodajna cena obvezno pokriva stroške proizvodnje.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Program DOM
-	Odločno spoštovanje količinskega normativa vezave zalog gotovih izdelkov.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Program DOM
Pomočnik glavnega direktorja za Program energetske opreme
Pomočnik glavnega direktorja za Program orodij in naprav
-	20 % povečanje količinskega obsega proizvodnje in prodaje v 1. kvartalu 1989 v primerjavi s 1. kvartalom 1988.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Program energetske opreme
-	Brezkompromisno aktiviranje vseh notranjih kadrovskih rezerv v smislu kadrovske mobilnosti, fleksibilnosti in zniževanja nepotrebnega režijskega dela.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Področja za kadre, organizacijo, in poslovno informatiko
-	Radikalna zaostritev in zagotovitev reda, tehnološke discipline in povečanja produktivnosti na vseh področjih dela in življenja v DO.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Področje za kadre, organizacijo in poslovno informatiko
-	Takojšnja in učinkovita reakcija na večje premike v proizvodnem procesu z vidika ustreznega premeščanja delovne sile, njenega usposabljanja, izobraževanja oziroma prekvalifikacij ob upoštevanju socialnega vidika.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Področje za kadre, organizacijo in poslovno informatiko
-	Učinkovito in mobilizacijsko informiranje delovnega kolektiva o situaciji, v kateri se nahaja in o potrebnih ciljih in nalogah za izhod iz obstoječe krize.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Področje za kadre, organizacijo in poslovno informatiko
3.	DOLGOROČNI UKREPI DO LETA 2000
-	Dolgoročna poslovna usmeritev DO EMO
PROJEKT EMO 2000
' - Investicijski program FLEKSIBILNIH PROIZVODNIH SISTEMOV
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Področje razvoja, investicij in kontrole kvalitete
-	Investicijski program TEHNOLOŠKE IN EKOLOŠKE SANACIJE FRIT
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Področje razvoja, investicij in kontrole kvalitete
-	Razvoj novih programov, novih izdelkov po opredeljenem planu.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Področje razvoja, investicij in kontrole kvalitete
-	Pri neizvajanju razvojnih in ostalih projektov formirati krizne teame za ugotavljanje vzrokov in sprejem ustreznih ukrepov.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Področje razvoja, investicij in kontrole kvalitete
-Zagotoviti sistematično iskanje poslovnih partnerjev za sovlaganje v nove programe.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Področje razvoja, investicij in kontrole kvalitete
Pomočnik glavnega direktorja za Področje materialne oskrbe
-	Organizacijsko in motivacijsko pospeševati inovacijsko dejavnost.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Področje razvoja, investicij in kontrole kvalitete
-	V ožji in širši družbenopolitični skupnosti verificirati program energetske opreme.
NOSILEC: Pomočnik glavnega direktorja za Program energetske opreme
-	Nadaljnja prilagoditev organiziranosti DO (enovita DO, več DO, navezava na večje sisteme v celoti ali po delih, ukinitev sedanjih TOZD itd.).
NOSILEC: Glavni direktor
Analiza izvajanja ukrepov z opredelitvijo odgovornosti
1.	Vodstvo DO, DPO in samoupravni organi smo sprejeli skupaj z gospodarskim planom za leto 1988 posebne ukrepe za realizacijo le-tega, ki so bili globalno izpolnjeni, kakor sledi:
-organizacijsko statusne spremembe so bile sicer izvedene, vendar jih kolektiv še premalo sprejema za svoje,
-	znižanje fiksnih stroškov in režije je v začetku
leta teklo dokaj sistematično, vendarvečjih bistvenih premikov in pravih rezultatov še ni, zato je treba narediti še dosti več glede stroškov DSSS, vzdrževanja, orodjarstva, itd...
-	projekt logistike ni izpeljan v celoti, zato še tudi ne daje ustreznih rezultatov,
-	področje materialne oskrbe je vse ovrednotene ukrepe izpeljalo, ostaja pa problem nekurantnih zalog, vprašanje nabavnih cen in boljših plačilnih pogojev,
-	področje KOPI je ovrednotene varčevalne ukrepe izvršilo, na segmentu produktivnega zaposlovanja in prerazporeditve delavcev pa vodstvo in kolektiv nosi neposredno odgovornost, da so premiki odločno premajhni,
-	področje proizvodnje je ukrepe s področja prihrankov v začetku dokaj dobro izvajalo, kasneje pa se je izgubilo na tempu in spremljavi, predvsem pri uvajanju novih izdelkov v proizvodnji in na tržišču, pri porabi materiala, stroških vzdrževanja, orodjarni in usklajenosti proizvodno prodajnih planov,
-	področje trženja in Inženiring ni izvedlo ukrepe v celoti pri vezavi zalog gotovih izdelkov, predvsem v Programu DOM in izpolnjevanju prodajnih planov, razen v Programu energetske opreme,
-	področje razvoja in investicij izvaja razvojno dejavnost po programu, ne pa pri vseh investicijskih
posegih in zmanjševanju velikih in tehnoloških odpadkov ter ekologiji,
-	področje za ekonomiko izvaja ukrepe glede tekočih informacij o izvajanju planskih nalog, na področju sistema poslovanja pa ne v celoti, da bi lahko odgovorni nosilci pravočasno poslovno ukrepali.
2.	V mesecu juniju so bili sprejeti dodatni ukrepi za obvladovanje razmer, ki šo bili izvršeni kakor sledi:
-	Ukrep pospeševanja prodaje ni izveden dovolj, predvsem glede izpolnjevanja pogodb, tedenske kontrole prodaje po kupcih in doseganje letnih pogodbenih količin, vsakršni podrejenosti vseh poslovnih funkcij službi prodaje, obdelava večjih kupcev, odprodajo nekurantnih zalog in uvedba na trgu novih izdelkov. Izvedeno pa je povečanje izvoza in pridobivanje avansov pri prodaji investicijske opreme.
-	Ukrepi na področju proizvodnje in nabave niso izvedeni v celoti, odnosno z motnjami pri prilagajanju optimalnih zalog, nabavi surovin na minimalni nivo in prerazporeditvi delavcev na druga dela oziroma druge TOZD, kjer je delo zagotovljeno; izpolnjeni pa so na področju višjih oblik zunanjetrgovinske menjave in usklajenost devizne bilance.
-	Pri ostalih ukrepih so preseženi odlivi na področju investicij in tekočega vzdrževanja, ni izvedena sprotna izterjava neplačane realizacije z obrestmi, predčasno pa je izvedeno plačilo regresa, pregled samoupravnih sporazumov glede finančnih obveznosti, delno zn ižanje števila zaposlenih pa je izvedeno.
-	Gospodarski plan za III. trimesečje ni izvršen, tako v prodaji kot v proizvodnji.
-	Ukrepi za izboljšanje likvidnosti so izvršeni vsi razen zadržanja nivoja zadolženosti pri banki, ki se je v tem času povečala.
3.	Odgovornost
Odgovornost, predvsem s stališča rezultatske odgovornosti za izvajanje sprejetih ukrepov po posameznih področjih se mora ugotavljati od programskih in področnih pomočnikov navzdol, do posameznih vodij, vendar ugotavljamo, da vodje tega pretežno ne opravljajo odnosno izvajajo. Na ta način se v DO pojavlja ocena, da je za postavljanje planov in njihovo izvajanje predvsem odgovorno vodstvo DO, vse ostale odgovorne vodstvene, strokovne in druge strukture delavcev pa naj bi svoje naloge izpolnjevale po liniji najmanjšega odpora in razpravljale po eni strani, ali je sprejete plane možno realizirati in na drugi strani ugotavljale odgovornost za izpolnjevanje planov samo pri vodstvu DO.
Še vedno je v osnovi problem rezultatske naravnanosti vodstvenih, strokovnih in drugih delavcev in v kolikor tu ne bo bistvenih premikov v tako zaostrenih pogojih, ne bo DO mogla več normalno in uspešno poslovati.
Vodstvo DO prevzema neposredno odgovornost, ker skupaj z DPO in samoupravnimi organi na tem področju ni zagotovilo dovolj velikega premika na boljše poslovne rezultate. Zato je vodstvo in njegovi posamezni člani pripravljeno še bistveno bolj zaostriti svoj odnos in dati svoj konkreten prispevek k odpravi slabosti v DO, vendar v tern ne more uspeti, če ne bo šlo za enako uspešno sodelovanje že prej navedenih struktur.
4.	Vodstvo je sprejelo ponovno detaljne ukrepe (politiko cen, oskrbe, vzdrževanja, aktivnosti za preprečitev blokade žiro računa, aktivnosti pri prodajno proizvodnih planih, ažuriranje kalkulacij, vsesplošno varčevanje) za obvladovanje situacije DO do konca leta, ki jih ni potrebno več razlagati, ampak odločno in striktno realizirati.
Iz dela delavskega sveta DO
Delavski svet DO je na 4. izredni seji dne 5. decembra
1988	med ostalim sprejel naslednje pomembne sklepe:
Po točki 1:
1.	Delavski svet DO ocenjuje, da je zaradi izredno kritičnega položaja DO in zaradi ocene o preslabem izpolnjevanju programov ukrepov iz preteklosti potrebno še dodatno zaostriti odgovornost za izpolnjevanje, prelomno kriznega programa. V kolikor ne bodo doseženi plani za IV. kvartal 1988 bo DS že do 15. januarja
1989	odločal o uvedbi družbenega varstva v delovni organizaciji.
2.	DS DO sprejme sklep, da se referendumsko odločanje o organizacijsko statusnih spremembah - enovita delovna organizacija prestavi v naslednje leto - vezano na zadnji dolgoročni ukrep, to je nadaljnja prilagoditev organiziranosti DO. V prihodnje se obe nalogi obravnavata povezano.
3.	Delavski svet pooblašča posebno komisijo za kontrolo izvajanja prelomno kriznega programa, da v prvi polovici januarja 1989 oceni realizacijo planov za IV. kvartal 1989 in izpolnjevanja nalog prelomno kriznega programa in po potrebi predlaga delavskemu svetu raz-
pravo o uvedbi družbenega varstva.
Komisijo sestavljajo: Vasilije TUCIČ, Mirko HAUKO, Milan RAMŠAK, Franci PU-SAR, Marjan DREV, Anton FRANULIC, Marjan MURKO.
Za vodjo komisije za kontrolo izvajanja prelomno kriznega programa je bil izvoljen tov. Marjan DREV.
Po točki 2:
4. Delavski svet DO umika iz razprave dopolnitev merila št. 5/a - vpliv na doseganje realizacije poslovnih ciljev DO. DS DO smatra, da obstoječi samoupravni akti dopuščajo dovolj možnosti za večjo materialno motivacijo
vseh delavcev za nadpovprečna prizadevanja in dodatno delo in rezultate tega dela. Le-ti se naj sprovajajo za vse strukture delavcev, seveda pod pogojem, da je nadpovprečno dodatno delo z rezultati dokazano. To mora biti potrjeno na ustrezen samoupravni način, s tem so dani pogoji za realizacijo 9. ukrepa v poglavju' kratkoročni ukrepi prehodno kriznega programa.
srečno novo leto
VIŠJE VLOGE ZA ČLANE VZAJEMNE BLAGAJNE
Predsedstvo konference osnovnih organizacij zveze sindikatov EMO je na svoji 8. redni seji potrdilo sklep komisije za vzajemno blagajno o povišanju osnovne vloge članov s sedanjih 1.500 na 5.000 dinarjev.
Povišanje velja od 18. oktobra 1988 dalje.
Večina pripomb kupcev se je nanašala na visoke cene naših izdelkov nasproti konkurenci.
Kolesa in odpreski - tudi v prihodnje sestavni del programa transportne tehnike.
Velike pozornosti je bila deležna razsoljevalna naprava za pridobivanje pitne vode ter za odstranjevanje olj, emulzij in ostalih nečistoč iz vode.
Globalni rezultati v primerjavi z orientacijskim planom za leto 1989 po programih so naslednji:
-	Program energetske opreme je od predloga ponudb sklenil 1 mrd odnosno 8,2 % z osnovno ugotovitvijo na eni strani slabega obiska, na drugi strani pa prometne organizacije niso primerni kupci za specifični program naročniške proizvodnje, zato je treba v bodoče več aktivnosti posvetiti projektnim, montažnim, instalacijskim OZD in potencialnim investitorjem.
Program energetske opreme je v okviru poslovnih dni organiziral tudi kotlovski dan, ki se ga je udeležilo 120 ljudi, z našo ustrezno predstavitvijo novitet v našem razvoju in vodno hlajene mehanske rešetke za zgorevanje, kar je predstavila firma OMNICAL.
-	Program orodij in naprav je sklenil od predvidenega plana za leto 1989 fiksno 1 /3 pogodb, v zaključni fazi z nekaj nadaljnimi aktivnostmi pa je ca. 60 % celotnega programa.
Novost v proizvodnem programu TOZD Radiatorji - Plinski kotel SAVIO. Služi za ogrevanje, omogoča pa tudi pripravo sanitarne vode.
-Program »DOM« je skle- EMOTERM radiatorjev, nil pogodb za 43 % pri poso- 61 % EOR, 42 % EMOCEN-di, 73 % kopalnih kadi, 43 % TRAL, 70 % Styrie in 66 % WC izplakovalnikov, 71% APK, 88 % frit.
Poslovne dneve EMO smo letos organizirali že dvanajstič in sicer v času od 19. do 26. oktobra 1988 v prostorih športno rekreacijskega centra Golovec.
V okviru prireditve smo tudi letos pripravili priložnostno razstavo izdelkov iz našega rednega proizvodnega programa, nekaj zanimi-
vosti iz butik programa, poudarek pa je bil seveda na novostih, ki so nastale kot rezultat lastnega znanja iz razvoja.
Za popestritev razsta-
Prireditveni prostor smo letos popestrili tudi z deli enega domačih ustvarjalcev. S svojimi umetniškimi stvaritvami na emajlu se je letos predstavil širši javnosti naš sodelavec Mirko Knez, sicer priznan oblikovalec iz razvojne službe.
ve sta letos s svojimi unikati na emajlu poskrbela dva ustvarjalca in sicer kot je že tradicionalno, slikar Jože Hor-vat-Jaki iz Nazarij, ter letos prvič tudi naš sodelavec Mirko Knez, sicer naš priznan industrijski oblikovalec.
Tudi letos smo v času trajanja poslovnih dni organizirali	vrsto
spremljajočih prireditev oziroma demonstracij, s katerimi smo želeli obiskovalcem čim podrobneje predstaviti našo delovno organizacijo oziroma prikazati uporabnost naših izdelkov v praksi.
Cilj naših poslovnih dni je jasno opredeljen, predstaviti javnosti in kupcem našo delovno organizacijo, jih seznaniti z novostmi ter skleniti in realizirati čim več pogodb, ter biti soliden poslovni partner.
Povabili smo preko sto poslovnih partnerjev iz vseh republik in aše domovi-veči-prišli
Poslovni dnevi EMO so
bili letos organizirani že dvanajstič zapored.
Med novosti, prvič predstavljene širši javnosti sodita tudi atmosfersko plinska kotla APK 16 R in APK 10 R.
Poslovni dnevi EMO ’88
Osebni stiki s poslovnimi partnerji so pomembna oblika pridobivanja informacij o potrebah oziroma zahtevah trga.
Glavne pripombe kupcev so na visoke cene napram konkurenci, prodajne pogoje, kjer zahtevajo več komercialnih popustov in plačilne pogoje od konsignacije, neto valute 90 dni, blagovnih kreditov itd., predvsem iz razloga izredno visokih revalorizacijskih in realnih obresti glede financiranja zalog v vele in malo prodaji. Izpostavlja se tuydi vprašanje ponovne uvedbe paritete tovarniških cen, kjer bi potem prometne organizacije svobodno formirale svoje pro-
VARČUJMO Z ENERGIJO - Oljni in plinski gorilci VVeishaupt. Zastopstvo in konsignacijska prodaja EMO.
dajne cene. Zaradi vseh teh razlogov tečejo sedaj nad-aljne aktivnosti, da se odprta vprašanja pri posameznih partnerjih čimpreje razčistijo, kupce pa, ki niso prišli na poslovne dni pa dodatno obišče.
Poslovnih dni so se udeležili tudi naši kooperanti, katerim so bile posredovane naše zahteve in potrebe za leto 1989.
Poslovnih dni se je udeležilo tudi 27 dobaviteljev, katerim smo posredovali vse naše zahteve za leto 1989, predvsem pa smo zahtevali ugodnejše plačilne pogoje, ker jih na drugi strani zahtevajo od nas tudi naši kupci.
Od tujih partnerjev so se udeležili poslovnih dni Sa-Izgitter, Barazzoni, Thyssen, s katerimi smo sklenili ustrezne uvozne aranžmaje.
V	tem času so bili vodeni tudi ustrezni poslovni razgovori s predstavniki Ljubljanske banke Splošne banke Celje in SDK Celje po vprašanjih finančne problematike in našem nadaljnem poslovanju.
V	tem času je bilo organizirano tudi srečanje z našimi štipendisti in sicer 80 udeležencev srednje usmerjenega izobraževanja in 30 višje in visoko šolskega študija.
Razstavo naših izdelkov so si ogledale tudi strokovne ekskurzije - 110 udeležencev srednjih šol s kombi-
Slikar, umetnik Jože Horvat - Jaki je s svojimi unikati na emajlu postal že naš tradicionalni sodelavec.
Kaminska peč STYRIA - zelo atraktiven, sodoben ogrevalni objekt, ki omogoča tudi enostavno in brez onesnaževanja prostora pripravljanje jedi na žaru.
niranim ogledom naše proizvodnje. Ustrezni razgovori so bili opravljeni tudi s člani invalidske komisije kot reden letni obisk v naši delovni organizaciji ter s predstavniki občinske kadrovske funkcije in družbenih dejavnosti ter Društva kadrovskih delavcev Celja.
Področje razvoja in investicij je opravilo ustrezne aktivnosti s firmami BELT Črnomelj, Centralni zavod za napredek gospodinjstva Ljubljana, Metalurški inštitut Ljubljana, LIV Postojna, Al-pos Šentjur, Železarna Ravne, Strojna fakulteta Ljubljana, Strojna fakulteta Maribor in Savio Italija po vprašanju naših razvojnih projektov in pogojev njihovega vključevanja v naša prizadevanja.
Naša generalna ocena je ugodna z ozirom na to, da se moramo na vse razne oblike in načine marketinško prezentirati tržišču, ožjemu in širšemu okolju poleg klasičnih komercialnih aktivnosti, seveda pa moramo upoštevati sedanje kritične in zapletene gospodarske razmere, ker pač ni ustrezne konjukture za naše vrste izdelkov, da je bil odziv nekoliko slabši kot v preteklih letih. V tem smislu smatramo, da je treba v bodoče te naše oblike nastopa še popestriti in obogatiti, vse s ciljem čimbolj uspešnega poslovanja, podkrepljenega z ustreznimi rezultati, saj se ob takih prireditvah morajo aktivirati vse naše poslovne funkcije od razvoja dalje, vedeti pa moramo, da so klasični komercialni pristopi za današnje tržne razmere absolutno neadekvatni.
Modul - V-75 - Izvajanje transportnih gibanj. Rezultat znanja in dela naših sodelavcev iz razvojne službe in programa orodij in naprav.
Novost v našem proizvodnem programu, ki je vzbudila veliko zanimanja - odjemna naprava EMO ON 1/2, ki služi za doziranje lesnih ostankov žagovine in sekancev (oziroma ostalih ostankov ustrezne granulacije).
Demonstracije o uporabnosti naših izdelkov iz področja komunalne dejavnosti so bile vedno izredno zanimive in dobro obiskane.
Med zanimivosti, ki so letošnjo prireditev zelo popestrile, sodijo nedvomno tudi vsakodnevne demonstracije kuhanja v naši po-
Sanitarni program bo tudi v prihodnje imel velik delež v naši proizvodnji.
::.................
SINDIKALNA STAVKOVNA PRAVILA
Delavci imajo pravico s stavko izražati, uveljavljati in uresničevati svoje interese, zahteve in predloge. Stavka je sestavni del sindikalnega boja v uresničevanju interesov delavcev.
Sindikat kovinske in elektro industrije o situaciji v EMO
Občinski odbor sindikata delavcev kovinske in elektro industrije se je
17.	novembra sestal v naši DO na skupni seji s člani predsedstva Konference OOZS EMO. Seja je bila v naši DO po devetmesečenem obdobju. Na osnovi prikaza stanja, ki ga je podal član vodstva DO EMO tov. Turnšek Jože, ocene situacije, ter razprave, ki je sledila, je občinski odbor izoblikoval naslednja stališča:
Delavci z osebnim izjavljanjem odločajo o organiziranju stavke, o njenem začetku in koncu ter o razpustitvi stavkovnega odbora. Odločitev je sprejela, ko se je zanjo izjavila večina delavcev v OZD.
e
Organ sindikata organizira stavko v OZD na zahtevo delavcev ali na lastno pobudo.
Stavko organizira organ sindikata z oblikovanjem zahtev delavcev in določitvijo stavkovnih pogojev - čas trajanja, način vodenja in organiziranja stavke, potek dela, način pogajanja za uresničitev zahtev delavcev, predlogi za prekinitev stavke.
Stavka v OZD dejavnosti posebnega družbenega pomena se najavi najmanj 7 dni pred njenim pričetkom.
Stavko v OZD vodi organ sindikata na način:
-	da zagotovi čimbolj demokratično in odprto izjavljanje ter oblikovanje zahtev delavcev,
-	da organizira in vodi postopek ter s svojimi predlogi in zahtevami aktivno posega v razreševanje zahtev delavcev,
-	da v organih upravljanja in drugih pristojnih organih zastopa interese in zahteve delavcev in se kot predstavnik delavcev pogaja za njihovo uveljavitev,
-	da sprotno obvešča stavkajoče delavce in z njimi preverja način razreševanja zahtev.
Organ sindikata zagotavlja hitro in pravočasno razreševanje zahtev delavcev v organih upravljanja in v drugih pristojnih organih.
Organ sindikata zahteva ugotavljanje odgovornosti teh organov za stavko, za nepravočasno ali neodgovorno razreševanje zahtev delavcev in za nepravočasno izdelavo predlogov za odpravo vzrokov stavke.
Stavko na zahtevo delavcev ali na predlog organa sindikata organizira in vodi stavkovni odbor.
Stavkovni odbor sestavljajo stavkajoči delavci.
Stavkovni odbor je odgovoren delavcem.
Stavkovni odbor zlasti:
-	zagotavlja, da imajo delavci v stavki pravico izražati svoje zahteve,
-	oblikuje zahteve delavcev,
-v pristojnih organih zastopa in uveljavlja zahteve delavcev,
-	predlaga ukrepe za rešitev zahtev delavcev,
-	predlaga ugotavljanje odgovornosti samoupravnih in poslovodnih organov in drugih pristojnih organov za vzroke stavke, za nepravočasno ali neodgovorno razreševanje zahtev,
-	predlaga ugotavljanje odgovornosti organov sindikata za vzroke stavke ali neodgovorno razreševanje zahtev delavcev,
-	sproti obvešča delavce o poteku razreševanja njihovih zahtev, o svojih aktivnostih pri pogajanjih za njihovo uresničitev, o sprejetih odločitvah v pristojnih organih ter preverja in daje v oceno predlagane rešitve delavcem.
Organ sindikata organizira in vodi stavko v dejavnosti in splošno stavko.
Pobudo za stavko lahko dajo delavci in vsak organ sindikata.
Delavci v posameznih OZD z večino odločajo o organiziranju in načinu vodenja stavke, njenem pričetku in koncu, o zahtevah in programu aktivnosti posameznih organov v stavki.
Stavko na zahtevo delavcev organizira in vodi skupni stavkovni odbor, sestavljen iz predstavnikov delavcev ali organa sindikata oz. stavkovnega odbora iz OZD, v katerih je sprejeta odločitev o organiziranju stavke.
Stavka se obvezno najavi najmanj 15 dni pred njenim pričetkom.
Najava stavke vsebuje zlasti:
-	pričetek stavke,
-način vodenja in organiziranja stavke ter naloge in obveznosti organizatorjev stavk,
1.	Občinski odbor sindikata delavcev kovinske in elektro industrije podpira varnostno politično oceno K OOZS EMO, ki je bila podana na seji in program ukrepov s tem, da se med članstvom preveri, še posebno na tistih segmentih, kjer je govor o soodgovornosti sindikata v EMU za nastalo situacijo. Odbor predlaga K OOZS, da svoje aktivnosti usmeri v čim tesnejše sodelovanje z delavci in si na ta način znova pridobi omajano zaupanje med članstvom.
2.	Konferenca OOZS na osnovi preverjene ocene med članstvom takoj izdela akcijski program aktivnosti s posebnim poudarkom na vlogi in nalogah sindikata v primeru prekinitve dela v EMU.
3.	Takoj je potrebno pričeti z realizacijo razvojnega programa EMA do leta 2000. Prograiji mora biti rokovno opredeljen z nosilci, nevtralno ocenjen in ovrednoten. Vzporedno z njim je potrebno pripraviti program prekvalifikacije za vse tiste delavce, ki bodo na osnovi tega programa postali presežek. Ob tem pa je potrebno celovito in sprotno informiranje vseh zaposlenih.
4.	Odbor podpira predlog, da DS OZD EMO imenuje kontrolni organ, ki bo pomagal oz. nadziral izvajanje sprejetih ukrepov.
5.	Skliče se skupni sestanek IO ROS in OCS kovinske in elektro industrije ter predsedstva K OOZS v zvezi s problematiko poslovanja v OZD EMO.
Informacijo o gospodarskem položaju delovne organizacije EMO je obravnavalo tudi predsedstvo OS ZSS in sprejelo naslednje zaključke:
1.	Predsedstvo podpira stališča in zaključke odbora kovinske in elektro industrije in konference OOZS.
2.	Terjamo opredelitev odgovornosti na vseh nivojih poslovanja v DO EMO do uresničevanja lastnih ukrepov vzrokov in odgovornosti za neizpolnjevanje nekaterih zadanih lastnih nalog ter zaradi nekompletnega in nepravočasnega obveščanja kolektiva.
3.	Predsedstvo OS ZSS podpira opredelitev EMO, da izdela programe ukrepov za tri časovna obdobja in predlaga, da jih predloži delavcem v obravnavo in sprejem:
- prelomno krizni program za razrešitev tekočih proble-
mov zagotavljanja sredstev za OD in za rešitev likvidnostnih težav,
-	srednjeročni program ukrepov za izboljšanje poslovanja do konca leta 1988 in prvo polletje 1989,
-	dolgoročni projekt 2000, ki bo zagotovil razvojno usmeritev EMA. Projekt 2000 morajo oceniti strokovne institucije, banka in IS SO Celje. Projekt 2000 mora obdelati tudi kadrovsko kompo-nentno in opredeliti tehnološke in ekonomske viške ter njihovo razreševanje z dokvalifikacijo in prekvalifikacijo za nove proizvodne programe, naravnim odlivom, invalidskimi in predčasnimi upokojitvami ter prezaposlitvami v druge OZD. Uresničevanje ukrepov po prvih dveh programih in dolgoročno razvojno usmeritev bo OS ZSS obravnaval v tretjem tednu decembra. K OOZS naj zahteva mesečno preverjanje uresničevanja sprejetih ukrepov.
4. Podpiramo imenovanje skupine, ki bi delovala kot pomožno telo DS DO EMO v izvajanju kontrolne funkcije. Predlagamo, da je predstavnik OS ZSS v takšni skupini tovariš Anton Franulič, član predsedstva OS ZSS Celje.
Obravnavanje aktualnih vprašanj
V minulem mesecu je bilo več sej svetov pri predsedstvu OK SZDL, seja predsedstva OK SZDL, okrogla miza z naslovom: Kako do ekonomske učinkovitosti skozi sisteme poslovodenja, inovativno razvojnega dela
ter zaposlovanja in izobraževanja, skupaj pa sta se sestali predsedstvi občinske konference SZDL in občinskega sveta ZSS. Na vseh sejah so obravnavali za ta čas posamezna najbolj aktualna vprašanja, na
-	cilje stavke,
-	oblikovane zahteve delavcev,
-	program aktivnosti in naloge organizatorjev stavke, še posebej, če bo stavka organizirana izven OZD.
Osnovne organizacije ZS oz. konferenca sindikata v skladu s statutarnimi določbami ZSS na zahtevo delavcev ali stavkovnega odbora ugotavljajo odgovornost vodstva sindikata za vzroke stavke in po potrebi sprožijo postopek za njihovo razrešitev.
Organi sindikata so dolžni preprečevati ugotavljanje odgovornosti zoper delavce, ki so stavkali, ne glede na to, ali so organizirali stavko ali pa v njej samo sodelovali.
•
Delavcem, ki stavkajo, pripada v času stavke nadomestilo osebnega dohodka v skladu s sindikalno listo.
skupni seji predsedstev pa družbenopolitične razmere v Jugoslaviji in Sloveniji. Namesto za množična zboro-varija so se zavzeli za okrepljeno in učinkovito politično delovanje v vseh organih družbenopolitičnega sistema. Obsodili so vse pojavne oblike narodnostne in druge nestrpnosti med ljudmi, zahtevali odločno, javno in odprto polemiko z vsemi spletkami proti Slovencem in slovenskemu vodstvu ter opozorili na bistvena vprašanja pri iskanju izhoda iz gospodarske krize.
Zakon o podjetjih namesto zakona o združenem delu
Uspeh načrtovane gospodarske in družbene reforme je pogojen tudi z ustreznimi spremembami ustave in zakonodaje. Temeljno izhodišče so načrtovane ustavne spremembe, podrobnejša razdelava teh sprememb pa bo urejena z vrsto novih zveznih zakonov. Eden izmed njih je tudi novi zakon o podjetjih, katerega sprejem bi naj nadomestil doslej veljavni zakon o združenem delu.
Osnutek zakona, ki je grajen na določilih IX., X., XIII., XX. in XXIII. amandmaja k zvezni ustavi na izhodiščih temeljev reforme gospodarskega sistema, izhaja predvsem iz ugotovitve, da samoupravno in delovno organiziranje združenega dela v pogojih delovanja tržnih zakonitosti narekuje takšne organizacijske oblike, ki omogočajo dovolj učinkovito in uspešno poslovanje gospodarskih subjektov v novem načinu gospodarjenja. V ta namen je delovna organizacija opredeljena kot temeljni poslovni in tržni subjekt ter nosilec vseh pravic in obveznosti na sredstvih, s katerimi razpolaga. Odstopa se od enotnih in vnaprej predpisanih modelov organiziranja, vsem oblikam in različnim načinom organiziranja in združenja v gospodarstvu pa je skupno le-to, da imajo status podjetja ter enak položaj pri poslovanju, odgovornosti in nastopanju na tržišču. Zakon glede na lastnino sredstev razlikuje podjetja, ki poslujejo s sredstvi v družbeni lasti, podjetja, v katerih je družbena lastnina združena z lastnino občanov in tujih državljanov - mešana podjetja in na podjetja, ki poslujejo izključno s sredstvi v zasebni Išsti občanov - zasebna podjetja. Vsekakor gre za revolucionarno novost, vendar pa je, ne glede na obliko lastnine, še‘vedno v ospredju težnja za ohranjanjem temeljnih družbenih produkcijskih odnosov, to je položaja delavca kot sa-moupravljalca, skladno z ustavno zagotovljenim položajem delavcev v naši družbi. V ta namen je posebej nagiašena vloga sindikata kot temeljne subjektivne sile, ki zagotavlja ustrezen družbenoekonomski položaj delavcev in uresničevanje njihovih samoupravnih pravic. Ta vloga prihaja še posebej do izraza v mešanih in zasebnih podjetjih, v katerih naj bi sindikat v imenu delavcev sklepal kolektivne pogodbe z lastniki sredstev in z njimi zagotovil ustrezen položaj in pravice delavcev v teh podjetjih.
PODJETJE NOSILEC CELOVITEGA PROCESA REPRODUKCIJE .
Za nas so najzanimivejša tista zakonska določila, ki se nanašajo na mesto, položaj in poslovanje podjetja, ki posluje s sredstvi v družbeni lasti in po katerih bomo morali poslovati tudi mi že v prihodnjem letu. Tovrstno podjetje je v osnutku zakona opredeljeno kot nosilec celovitega procesa reprodukcije in kot nosilec in organizator vseh poslovnih funkcij in aktivnosti. Prav tako je tudi temeljni subjekt razpolaganja in upravljanja s stredstvi družbene reprodukcije. Kot takšno naj bi bilo podjetje v bodoče »osvobojeno« vseh nepotrebnih administrativnih posegov, tako od družbenopolitičnih skupnosti kot tudi in predvsem od politike. V tem smislu je zelo poenostavljen način ustanavljanja in konstituiranja podjetja. Posebej pomembna novost je v tem, da se zakon več ne vmešava v notranjo organiziranost podjetja. Tako se delavci popolnoma samostojno odločajo za način in oblike notranjega organiziranja glede na potrebe in zahteve delovnega procesa in načina poslovanja podjetja in njegovih posameznih delov. To pomeni, da temeljna organizacija ni več osnovna oblika organiziranja delavcev, prav tako pa je tudi odpravljeno dosedanje nesprejemljivo zakonsko ločevanje delavcev na delavce TOZD in delavce delovnih skupnosti. Raziična organiziranost in večja ali manjša samostojnost posameznih delov podjetja ali programov je stvar samoupravne odločitve delavcev, ki jo urejajo s statutom podjetja.
EDINO STATUT PODJETJA NA REFERENDUM
Statut podjetja je temeljni samoupravni akt, s katerim delavci urejajo odnose v podjetju. To je tudi edini samoupravni splošni akt, za katerega je z zakonom predpisano, da ga delavci sprejemajo z neposrednim odločanjem z referendumom. Seveda pa je dopuščena mčžnost, da se s statutom določijo tudi še kakšne druge zadeve, o katerih je možno izvesti
odločanje z referendumom. S statutom se določijo tudi drugi samoupravni splošni akti, ki jih bo podjetje imelo in s katerimi bodo podrobneje urejena posamezna vprašanja ter način njihovega sprejemanja in spreminjanja. Dopuščena je tudi možnost, da se s statutom predvidi, da razen samoupravnih splošnih aktov podjetja posamezni njegovi deli sprejemajo tudi določene svoje samoupravne splošne akte, če je to v skladu s potrebami in zahtevami delovnega procesa in uresničevanja samoupravljanja delavcev v delih podjetja, vendar pa mora biti vsebina pravic in vprašanj, ki se v njih urejajo, določena v statutu podjetja.
Iz osnutka zakona o podjetjih je razvidno, da je opuščen dosedanji koncept zakonskega urejanja vsebine samoupravnih splošnih aktov, prav tako je seveda izpadla obveznost za sprejemanje vrste posebnih samoupravnih splošnih aktov, ki jih predpisuje sedanji zakon o združenem delu. To pomeni, da bo sedaj mnogo bolj prišla do izraza avtonomija volje delavcev in da bo samoupravno pravo končno le postalo konstitutivni del pravnega sistema naše družbe, kar bi moralo nedvomno vplivati tudi na kvaliteto in izvirnost posameznih rešitev.
DELAVSKI SVET ODGOVOREN ZA UPRAVLJANJE S CELOTNIM PODJETJEM
V osnutku zakona je posebej poudarjena funkcija delavskega sveta kot osnovnega organa upravljanja v podjetju. Osnutek ne ponavlja določil o njegovih pristojnosti in načinu izvolitve, ki jih prinašajo že ustavna dopolnila. Naj ob tem poudarimo le to, da se delegati v delavski svet volijo neposredno v celotnem podjetju in da morajo biti v njem zastopani delegati vseh delov podjetja,- prav tako pa mora njegova sestava ustrezati tudi strukturi zaposlenih delavcev. Za zagotovitev ustrezne sestave delavskega sveta skrbi sindikat, ki je tudi nosilec postopka evidentiranja in kandidiranja delegatov. Delavski svet je odgovoren za upravljanje s celotnim podjetjem in skladno s tem je zaostrena tudi odgovornost članov delavskega sveta za sprejemanje ustreznih odločitev. Presoji delavcev o posameznih podjetjih je prepuščeno, da se odločijo tudi še za oblikovanje izvršilnih drugih organov delavskega sveta, ki lahko, v skladu z določili statuta, odločajo o posamičnih pravicah delavcev. Delavski svet ima tudi izključno pravico, da samostojno izbira in voli poslovodni organ podjetja. Ta je lahko individualni ali kolektivni, v razpisni komisiji, ki jo imenuje delavski svet, pa ni več predstavnikov družbene skupnosti.
Osnutek zakona o podjetjih razmejuje funkcijo upravljanja od funkcije poslovodenja. Pri tem je potrebno poudariti, da je funkciji poslovodenja, v skladu z XII. amandmajem zvezne ustave, opredeljena na drugačen način, kot smo ga bili navajeni doslej. Tako so po novem pooblastila poslovodnega organa mnogo širša, skladno s tem pa se je povečala tudi njegova odgovornost. Poslovodni organ tako ne le vodi delo in poslovanje podjetja ter zastopa podjetje navzven, ampak tudi predlaga organizacijo podjetja, imenovanje in razrešitev delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, odloča o razporejanju delavcev na določena dela in naloge, sprejema odločitve, povezane z uresničevanjem programa dela in opravlja tudi vse druge zadeve, predvidene z zakonom, statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti podjetja. Na koncu vsakega poslovnega leta je poslovodni organ dolžan poročati delavcem o doseženih rezultatih. Če delavci poročila ne sprejmejo, delavski svet pa oceni, da je za neuresničitev poslovnih rezultatov kriv poslovodni organ, je to razlog za njegovo predčasno razrešitev. Ob tem je posebej zanimivo določilo 3. odstavka 64. člena osnutka, ki določa, da za poslovodni organ v podjetju ne more biti imenovana oseba, ki je bila predčasno razrešena te dolžnosti, in oseba, ki je opravljala funkcijo poslovodnega organa v podjetju, ki je prenehalo s poslovanjem zaradi stečaja, če je ugotovljena njegova krivda za stečaj. Takšna prepoved za imenovanje velja pet let od dneva razrešitve, oziroma zamenjave določenega poslovodnega organa.
Osnutek zakona o podjetjih ureja tudi izvajanje samoupravne delavske kontrole delavcev na precej podoben naičin kot veljavni ZZD, vendar pa prepušča
delavcem, da s statutom in drugim samoupravnim splošnim aktom na izviren način določijo načine njunega izvajanja.
Delavci lahko svoje podjetje združijo z drugimi ali pa organizirajo različne oblike združevanja podjetij. Osnutek navaja kot obliko združevanja le sestavljeno podjetje in poslovno skupnost, vendar pa se lahko delavci odločijo tudi za druge oblike združevanja. V vseh primerih gre za svobodno odločitev delavcev, urejanje medsebojnih odnosov pa je v celoti prepuščeno delavcem, ki uredijo te odnose s sklenitvijo ustreznega samoupravnega sporazuma.
NOVOST - SKUPNA PODJETJA
Novost so tudi tako imenovana skupna podjetja, ki nastanejo s sovlaganjem sredstev dveh ali več družbenih podjetij. Od podjetja o katerem je bil govor v prejšnjem delu tega sestavka se ločijo predvsem po načinu upravljanja. Gre namreč za to, da pri upravljanju s takšnim podjetjem sodelujejo tudi podjetja, ki so vanj vložila svoja sredstva, in to skladno z višino teh sredstev. Osnutek govori o obveznosti oblikovanja delavskega sveta skupnega poslovanja in obvezuje vlagatelje, da vsa vprašanja medsebojnih odnosov uredijo s pogodbo o skupnih vlaganjih. Seveda pa zakon zagotavlja vlagateljem razen pravice do udeležbe v upravljanju s podjetjem, tudi ustrezno udeležbo pri delitvi ustvarjenega dohodka.
Že dalj časa je deležno posebne pozornosti vprašanje ustrezne zakonske ureditve tujih vlaganj v naše gospodarstvo. Osnutek zakona o podjetjih ureja tudi to vprašanje, in sicer tako, da se v primeru vlaganj tujih oseb oblikuje organizacija skupnega poslovanja, ki se tudi vpiše v sodni register. V primeru, ko gre za tuja vlaganja v že obstoječe podjetje, je potrebno v pogodbi, s katero se urejajo odnosi podjetja z vlagatelji, predvideti tudi spremembe, ki jih je potrebno opraviti v statutu in drugih samoupravnih splošnih aktih podjetja, v katerega vlagajo sredstva tuje osebe.
Na koncu le še ugotovitev, da so ostala vprašanja, kot na primer, vprašanja firme, dejavnosti, zastopanja in predstavljanja, poslovne tajnosti, vpisa v sodni register in prenehanje OZD urejena na podoben način, kot ga poznamo iz sedanjih zakonskih predpisov, vendar pa je tudi tu dana večja možnost delavcev, da posamezna vprašanja s teh področij uredijo podrobneje s statutom .ali drugimi samoupravnimi splošnimi akti. V prehodnih in končnih določbah osnutka zakona o podjetjih je predvideno, da bi se začel uporabljati s 1.1.1989 in da bi OZD morale urediti vprašanja svoje organiziranosti in uskladiti svoje samoupravne splošne akte z določili tega zakona v roku šestih mesecev, oziroma alternativno do konca prihodnjega leta. Prav tako je predvideno, da bi vse postopke reorganizacij in drugih sprememb, ki bi že potekali med sprejemanjem tega zakona, končali v skladu z novim zakonom. To pa pomeni, da bo tudi naša reorganizacija v prihodnjem letu potekala po določilih novega zakona, kar je potrebno upoštevati tudi že pri sedanjem snovanju ustreznih rešitev.
12 —HEM O—------------------
Projekt računalniško podprte proizvodnje
Kot je znano smo, sredi maja 1986 pristopili v naši delovni organizaciji k izdelavi projekta računalniško podprte proizvodnje, katerega cilj je računalniško planiranje, terminiranje, lansiranje in spremljanje proizvodnje.
K sodelovanju smo povabili zunanjega sodelavca dipl. ing Iva KOPA ter formirali posebno skupino, ki jo je vodil dipl. ing. Dušan Svetičič. Od vsega začetka v skupini sodelujejo še ing. Branko Verdev, dipl. oec. Janez Volavšek, dipl. ing. Šalih Durdevič ter Dojer Marjan. V začetku je bil član skupine tudi ing. Vlado Bratina, ki pa je v času izdelave projekta zapustil našo delovno organizacijo.
Da smo povabili k sodelovanju kot zunanjega sodelavca dipl. ing. Iva Kopa ni nobeno naključje, saj je skupina naših delavcev konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let skupaj z njim še uspešno izdelala projekt koncepta informacijskega sistema delovne organizacije EMO. Tako kot takratna je tudi sedanja skupina uspešno opravila svoje delo.
Pripravljen je grobi del projekta, ki zajema osnovno strukturiranje aktivnosti v zvezi s proizvodnjo, tehnološki opis elementarnih procesov, ki bodo obdelani v okviru projekta z vsemi povezavami med procesi, opise tabel in slik na ekranu, potrebnih ob uvedbi posameznih procesov v proizvodnjo. Naslednja faza pri obdelavi posameznih elementarnih procesov je fini del projekta, ki zajema pripravo za programiranje, testiranje in uvajanje.
Projekt je voden y dveh glavnih smereh: za serijsko proizvodnjo in individualno proizvodnjo:
1.	SERIJSKA PROIZVODNJA
Pri serijski proizvodnji se glavna pot sestoji iz letnega, kvartalnega, mesečnega plana, sledi grobi terminski plan, fini terminski plan, lansiranje in spremljanje proizvodnje.
STANJE:
a)	Letni plan
Pripravljeni so vsi programi za obdelave ter vhodno izhodne tabele ter slike na ekranu in so v fazi testiranja. Najzahtevnejši je program za optimiranje, ki za TOZD POSODA teče do 30 ur.
V letni plan so zajete naslednje obdelave:
-	formiranje prodajnih grup
-	vnosi vhodnih podatkov in korekcije
-	vnos tržnih možnosti in prodajnih potreb
-	optimiranje na max. pokritje po simplex metodi, omejitve so kritična kapa-citivna mesta in prodajne potrebe v mejah od min. do max.
-ovrednotenje plana, izhodne tabele, potrebe po materialih, zasedenost kapacitet, dinamiziranje plana.
Testiranja so pokazala še na določene napake v tehnološki dokumentaciji, ki jih je potrebno vzporedno odpravljati.
Pripravljen program bomo uporabili pri izdelavi letnega plana za 1989.
b)	Letnemu planu sledi kvartalni in mesečni plan.
Ker je osnovni problem optimiranje že rešen, bo potrebno za uvedbo naslednjih nalog bistveno manj časa.
c)	Terminiranje
Naloga je del elementarnega procesa »grobi mesečni terminski plan«. S to nalogo smo preskočili prvotni vrstni red zaradi pomembnosti predvsem v TOZD POSODA. Gre za sestavo mesečnega terminskega plana na kritičnem kapacitiv-nem mestu (v TOZD POSODA krovno emajliranje) po linijah delovnih mest ob
upoštevanju rokov naročil, kompletiranja setov, grupiranja po barvah in zasedenosti peči v določenem časovnem preseku.
Pripravljeni so programi za:
-	vnos mesečnega plana po naročilih
-	izračun zasedenosti kapacitet peči
-	izračun časa izdelave za, izdelke
-	sortiranje izdelkov po setih, rokih naročil, barvah, velikosti izdelkov.
Ni še pripravljen program za časovno razporeditev po posameznih linijah ka-pacitivnih mest.
Vzporedno so odpravljene tudi določene pomanjkljivosti v tehnološki dokumentaciji.
d)	Poraba materiala napram normativni:
Izdelan je program, ki za določeno časovno obdobje, primerja dejansko porabljen material z normativnim za vskladiščeno proizvodnjo.
2.	INDIVIDUALNA PROIZVODNJA:
Pri individualni proizvodnji se glavna pot sestoji iz sestave ponudbe, pogodbe, sledi letni plan, kvartalni plan, mesečni plan, vse v povezavi z mrežnim planom, sledi terminiranje, lansiranje in spremljanje proizvodnje,
STANJE
a)	Plan proizvodnje:
Rešitve so podobne kot pri serijski proizvodnji, le da optimiranje ni smiselno.
Pripravljene so obdelave oz. izpisi, ki se razlikujejo od prej omenjenih rešitev:
-	plan in izpis proizvodnje po reprezentantih za določeno obdobje (leto, kvartal, mesec, teden)
-	izpis in preverba zasedenosti kapacitet po DM
-	možna je tudi preverba zasedenosti DM z reprezentanti
-	kompletna specifikacija materiala in detajlna specifikacija po proizvodu s pregledom cen. Zaenkrat so le rešitve uporabne v TOZD KOTLI in TOZD KONTEJNERJI, v TOZD ORODJARNA pa še ni računalniško vodenih tehnoloških normativov.
b)	Terminiranje plana proizvodnje:
Terminiranje je izvedeno na DM in to po vrsti glede na proizvode. Na izhodni tabeli je vidno: DM, proizvod, časovna in terminska zasedenost kapacitet.
c)	Izpis delovne dokumentacije:
Pripravljen je vzorčni izpis izdajnice materiala in delovnega listka na podlagi normativa materiala in dela. Izpis je možno takoj izvesti.
d)	Tehnološka dokumentacija v TOZD Orodjarna:
Narejen je vzorčni tehnološki postopek z vsemi prej omenjenimi izračuni.
Ugotovitev: praktično isto obliko, kot je veljala do sedaj, je možno vnesti v računalnik in to uporabljati.
e)	Poraba materiala napram normativni:
Za razliko od serijske proizvodje se primerja normativna poraba z dejansko porabo na posamezni proizvod.
Glede na to, da je grobi projekt pripravljen v taki obliki, da je vsak posamezni elementarni proces možno pripraviti za programiranje, je nadaljni časovni potek naloge odvisen predvsem od kapacitet strokovnjakov v TOZD ERC.
Ena od osnovnih vzporednih nalog je seveda urejenje oz. ažuriranje tehnološke dokumentacije!, pri uvajanju posameznih rešitev pa morajo sodelovati vsi prizadeti.
Ocena kvalitativnih premikov v prestrukturiranju celjske industrije
Poročilo Občinske raziskovalne skupnosti o uresničevanju plana druge faze projekta »P« v Celju v letošnjem letu se dotika tudi ocene kvalitativnih premikov v prestrukturiranju celjske industrije. Od tod povzemamo nekaj poudarkov. Ocene procesov prestrukturiranja celjske industrije kažejo, da so kljub nekaterim doseženim rezultatom premiki prepočasni. Pri tem gre predvsem za naslednje probleme. Struktura industrije je relativno neugodna in se v preteklem obdobju ni bistveno spremenila. Delež tehnološko intenzivnih proizvodenj je ostal skorajda nespremenjen, le nekoliko se je
povečal delež kapitalno tehnološko intenzivnih proizvodenj. Struktura izvoza ni ugodna, saj prevladujejo surovine in reprodukcijski materiali. Neugodne pa so tudi cene, ki jih dosegajo celjski izvozniki na tujih trgih. Z vidika tehnološkega razvoja iz-, postavljamo predvsem visoko stopnjo odpisanosti opreme ter veliko tehnološko zaostajanje za razvitimi gospodarstvi. Pomembnejši kvalitativen premik na tem področju poskuša napraviti Srednja tehniška šola maršala Tita, ki si z usposabljanjem kadrov vztrajno prizadeva, da bi v industrijo v regiji intenzivneje vključevali računalniško numerično kr-
miljene stroje. Razmeroma skromen je obseg naložb v izvozno usmerjene programe ter v razvojno tehnološko intenzivne programe. Struktura kadrov glede na stopnjo strokovne izobrazbe je pod slovenskim in jugoslovanskim povprečjem. Nizek je delež kadrov v razvojno kreativni dejavnosti, značilno je pomanjkanje znanja za kakovostno obvladovanje razvojnih in proizvodnih procesov ter premajhna uporaba obstoječega znanja. Razvojno raziskovalna dejavnost je premalo razvita, zato pa je značilnost razdrobljenost kadrov, sredstev in programov. Po ocenah za leto 1987 je bilo v razvojno razis-
kovalni dejavnosti v celjski industriji skupno le 340 zaposlenih, od tega 120 z visoko izobrazbo. Kadrovski potenciali v tej dejavnosti so torej skromni. Vlaganja v razvojno raziskovalno dejavnost v celjski industriji so po ocenah za leto 1987 znašala 6.200 milijonov dinarjev, kar je le 1 % celokupnega prihodka. Vzroki za prepočasno uveljavljanje kvalitativnih premikov v prestrukturiranju so kompleksni, možno pa jih je razvrstiti v zunanje in notranje. Zunanji izhajajo iz ekonomskega sistema, ekonomske politike in širših nestabilnih pogojev gospodarjenja, notranji pa so v samih organizaci-
jah združenega dela, pri čemer gre za medsebojno povezano problematiko velike odpisanosti in tehnološke zastarelosti opreme, nizke akumulativne sposobnosti, premajhne dinamike vlaganj ter podpovprečne kadrovske strukture in premajhne razvitosti razvojno raziskovalne dejavnosti. Kot temeljni razlog pa izpostavljamo nezadostno raven znanja v najširšem smislu glede na potrebe po celoviti razvojno tehnološki preobrazbi.
srečno novo, leto:
-*AV_

*W
Prav z namenom, da preverimo novo obliko požarnega varstva, s katero smo skrb za požarno varnost vključili v sam delovni proces, kar pomeni, da mora za požarno varnost skrbeti vsak posameznik v svojem delovnem okolju (za izvajanje tega smo pred kratkim usposobili 72 naših sodelavcev, večinoma skupino-vodij), smo v četrtek, 27. oktobra ob 13.00 uri povsem nenapovedano organizirali vajo naše gasilske enote.
Vaja je bila izvedena na objektu postaje z mazutnim rezervoarjem, na katerem je ob 13.00 uri prišlo do požara. Dežurni delavec iz kotlarne je opazil, da se iz mazut-ne postaje širi dim in to takoj javil v dežurno gasilsko službo. Takoj zatem je dežurni gasilec sprožil interni alarm. Že po dobri minuti so se v gasilski dom javili gasilci, ki so delali v dopoldanski izmeni, poleg njih pa so se na znak alarma javili še trije usposobljeni (izprašani gasilci) delavci in sicer iz TOZD Vzdrževanje in energetika ter iz TOZD Posoda.
Izvoz od gasilskega doma, s kombiniranim gasilskim vozilom Zastava in orodnim vozilom TAM 2000, do mesta požara je kljub precejšnjim oviram (preko cestišča, tuja vozila na dovoznih poteh ipd.) trajal približno 3 minute.
Sama intervencija je v glavnem potekala brez večjih napak, tako, da je bil požar hitro lokaliziran in tudi pogašen.
Vaja je pokazala, da je pripravljenost in odziv članov industrijskega gasilskega društva EMO v glavnem zadovoljiva. Žal pa ne moremo trditi, da smo zadovoljni z udeležbo usposobljenih skupinovodij in delavcev zaposlenih v okolju požarno nevarnostjo. Prav od teh 72 delavcev, ki so vsi šele pred kratkim uspešno končali požarno varnostno usposabljanje, smo v tej vaji tudi največ pričakovali, pa so nas na žalost popolnoma razočarali, kar kaže na njihov skrajno malomaren odnos do naše skupne lastnine, do lastne delovne organizacije, na nekorekten odnos do so-
delavcev oziroma do reševanja požarnovarnostne problematike.
Čeprav smo z novo obliko organiziranja požarnega varstva v EMO želeli doseči višjo stopnjo požarno varnostne kulture je vaja pokazala, da v tem nismo uspeli.
O požarni varnosti v naši DO je bil izdelan tudi poseben organizacijski predpis in v zvezi s tem so jasne tudi naloge, ki jih imajo naši sku-pinovodje. Vendar pa je trenutno samo v TOZD Posoda kar 7 delavcev, ki so odklonili sprejem tega organizacijskega predpisa z obrazložitvijo, da želijo višje razrede oziroma višjo plačo.
Da takšno stanje zahteva takojšnje ukrepanje vodstev TOZD je popolnoma jasno, kajti kdo drug kot neposredni organizatorji in vodje so dolžni skrbeti za požarno varnost in urejenost svojih delovnih prostorov in to brez kakršnihkoli dodatnih razredov, saj do-sedaj tega dela sploh niso opravljali, pa čeprav bi ga po zakonu morali.
Člani gasilske enote, zaposleni v dopoldanski izmeni, so na zborno mesto v gasilskem domu prihiteli v dobri minuti.
Kljub številnim oviram na naših dovoznih poteh in dvoriščih so se gasilci s svojima voziloma »prebili« do prizorišča požara v treh minutah.
*1
Dejstvo, da so se na znak alarma odzvali samo trije od dvainsedemdesetih v letošnjem letu usposobljenih skupinovodij, terja hitro in učinkovito ukrepanje vodstev TOZD.
Zaostajanje industrijske proizvodnje
Problematika gasilstva v industriji je specifična. Nagel razvoj in spremembe tehnologij, vrste surovin in materialov, v zvezi s tem pa vse več nevarnosti in škodljivosti, ki se na novo pojavljajo, vse to so dejstva, ki od gasilcev zahtevajo boljšo organiziranost, večjo skromnost in sodobnejšo opremo.
Zahvaljujoč izurjenosti in usposobljenosti naše gasilske enote je bil požar hitro lokaliziran in pogašen.
Poročilo o uresničevanju občinske resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v prvih devetih mesecih letos poudarja, da industrijska proizvodnja ne dosega predvidenih rezultatov. Prvotno je resolucija predvidevala 2 % rast industrijske proizvodnje v tem letu. S spremembo resolucije pa je bil ta cilj postavljen le za 0,5 % povečanje. Toda, tudi zaostajanje za znatno znižanim ciljem je tolikšno, da tudi tako znižanje ne bo moč doseči. Od skupno 23 industrijskih panog v občini je le osem panog letos povečalo svoje proizvodne rezultate, medtem ko je pri petnajstih panogah očiten zaostanek v primerjavi z lanskim letom. Glede na vse to ni pričakovati, da bi industrijska proizvodnja do konca leta dosegla lanskoletno raven. Drugače pa je v kmetijstvu, kjer smo kljub neugodnim ekonom-
skim razmeram dosegli v primerjavi z rezultati v devetih mesecih lani za 6 % večjo tržno proizvodnjo mleka, medtem, ko je proizvodnja govejega mesa ostala na lanski ravni. Sicer pa ne kaže prezreti dejstva, da je letošnja suša zmanjšala pridelek za 25 %. Izvoz blaga se je v devetih mesecih letos skupaj povečal za 3,7 %, sam izvoz na konvertibilno področje pa za
4,5	%. Zaposlovanje v devetih mesecih letos kaže negativna gibanja, saj znaša skupna povprečna stopnja zaposlovanja v tem obdobju minus 1,5%. Pri tem ima gospodarstvo dvoodstotno negativno stopnjo, medtem, ko negospodarstvo dosega plus 0,3 %, zasebni sektor pa plus 2 odstotka. Zaposlovanje je v upadanju skoraj v vseh dejavnostih družbenega sektorja, razen v gradbeništvu, trgovini, izobraževanju, kulturi in
znanosti., V osmih mesecih letos so v organizacijah združenega dela zaposlili od načrtovanih 575 za skoraj 50 manj pripravnikov, ali točno 526. Število nezaposlenih je v devetih mesecih naraslo od 699 (konec leta 1987) na 913 oseb. Pri tem so se povečale vse temeljne kategorije iskalcev zaposlitve. V občini je devetmesečno poslovanje zaključilo z negativnim rezultatom 16 temeljnih organizacij združenega dela. Skupna višina izgube je znašala 28.026 milijona din. V primerjavi z lanskim letom se je število temeljnih organizacij z izgubo povečalo za dve, medtem ko so Izgube po obsegu večje kar za 338 odstotkov.
Vaja gasilske enote ob mesecu požarne varnosti
Oktober, mesec požarne varnosti je bil tudi v naši delovni organizaciji priložnost, da naši gasilci, naši sodelavci, ocenijo svojo pripravljenost, oziroma preverijo, kaj so dosegli z načrtnim usposabljanjem.
Spremembe na področju družbene prehrane
V	skladu s prejetimi ukrepi na delavskem svetu. DO je prišlo na področju družbene prehrane do nekaterih sprememb, ki od 1. decembra dalje drugače urejajo čas malice po TOZD in DSSS, koriščenje kuponov za malico oziroma njihovo zamenjavo in obratovalni čas bifeja.
ČAS MALICE PO TOZD IN DSSS
9.00	do 9.30 ure - TOZD Posoda (emajlirnica, skladišče, montaža) TOZD Odpreski
9.15 do 9.45 ure -TOZD Posoda (surovinski, ostali del emajlirnice) TOZD Orodjarna, TOZD Radiatorji
9-30 do 10.00 ure - TOZD Vzdrževanje, TOZD, ERC, DSSS
Čas malice za delavce popoldanske izmene je od 17.30 do 18.00 ure.
Delavce, katerih dela in naloge so vezane na tekoči trak v času malice nadomeščajo sodelavci, čas malice pa jim prične teči, ko dobijo zamenjavo in traja prav tako kot za vse ostale 30 minut.
Za delavce iz neposredne proizvodnje TOZD Kontejner in TOZD Friteječas malice od 9.15 do 9.45 ure, medtem, ko je čas od 9.30 do 10.00 ure namenjen malici režijskim delavcem omenjenih TOZD.
Za delavce dislociranih oddelkov, ki se prehranjujejo v Samopostrežni restavraciji Hmezad v krajevni skupnosti Gaberje je čas malice od 9.30 do 10.00 ure.
, Koriščenje malice izven določenih terminov se smatra kot neupravičena odsotnost z dela. ,
KORIŠČENJE KUPONOV ZA MALICO IN NJIHOVA ZAMENJAVA
Delavci imajo dnevno na razpolago tri vrste malice in to: dva topla obroka in en hladni obrok. Kuponi za malico se zamenjujejo predhodni dan. UKINE SE ZAMENJAVA KUPONOV ZA MALICO TEKOČEGA DNE. Delavec, ki ni predhodni dan zamenjal kupona za malico, lahko dobi tega dne samo hladno malico.
OBRATOVALNI ČAS BIFEJA
S 1. decembrom je stopil v veljavo novi obratovalni čas bifeja.
Od 5.30 do 6.30 ure je možen obisk bifeja skozi vhod na notranji strani DO.
Od 13.30 do 14.00 ure je odprt vhod od zunaj.
Od 14.00 do 14.30 ure je obisk možen skozi notranji vhod.
Obratovalni čas bifeja med malico je enak času določenem za malico.
Obratovalni čas bifeja med 6.00 in 6.30 uro ter med 14.00 in 14.30 uro je namenjen izključno nakupom za skupine (torej ne individualnim) ter seveda brez nepotrebnega zadrževanja v prostorih bifeja.
Daljše zadrževanje v bifeju med delovnim časom se smatra kot neupravičena odsotnost z dela.
Z ozirom na dejstvo, da je bila v preteklosti zaradi široke palete artiklov, ki so bili na voljo, ob nakupih čakalna doba precej velika, je odslej izbira ponujenih artiklov precej manjša.
Na razpolago so sledeči artikli: sendvič s salamo, sir, žemlje, (male, velike), suha salama narezana in pakirana po 5 dkg, posebna salama narezana in pakirana po 5 dkg, skuta, maslo, med, marmelada, mleko, pašteta, ribe, hod-dog, krajnska kuhana in napitki.
V	kolikor se bo med člani kolektiva pokazalo zanimanje, se bo enkrat mesečno (po izplačilu OD) organizirala prodaja mesnih in mlečnih izdelkov po nabavnih cenah, ki so precej nižje od maloprodajnih v trgovinah, seveda pa,bo ta prodaja organizirana izven rednega delovnega časa.
Zaostritev režima prihodov in odhodov
Obveščamo vas, da so vsa vratarska mesta, kar posebej velja tudi za vratarsko mesto v upravnem poslopju, dobila navodila, da striktno upoštevajo naše predpise na področju prihodov in odhodov. Zato opozarjamo na upoštevanje organizacijskega predpisa o gibljivem delovnem času, ki posebej ureja tudi vhode’in izhode, evidentiranje na karticah in podobno.
Posebej opozarjamo na ustrezne dovolilnice za službeni in privatni izhod, ki jih praktično potrebujejo vsi delavci vključno z večino vodij služb. Ugotavlja se, da se tovrstnih navodil določena področja ne držijo.
V kolikor je potrebno določeno stvar Izjemoma operativno prilagoditi oz. urediti, se obrnite na tov. Peternela. V kolikor se predpisi ne bodo spoštovali ali celo fizično izigravali (vratar seveda ni fizični čuvaj), bomo vse navedene primere javili v obračun OD za avtomatski odvzem stimulacije, enako bomo ukrepali tudi za vodilne delavce teh podrejenih delavcev, kot tudi sprožili predlog na disciplinsko komisijo.
Srečanje delovnih jubilantov
Ob podelitvi priznanj in nagrad so slavljencem čestitali predsednik delavskega sveta DO Drago Perkovič, predsednik
Konference osnovnih organi- Jubilante je pozdravil član vod-zacij zveze sindikata DO Slav- stva DO Jože Turnšek, ki je ko Adamič, direktorji TOZD in v med drugim poudaril pomen Iskrene čestitke ob delovnem imenu vodstva DO Jože Turn- njihovega dela za celoten ko- jubileju in še veliko uspehov v šek.	lektiv.	prihodnje.
Pomembne trenutke, ki tkejo naše življenje si zapomnimo, še posebej, če so ti trenutki svečani in prijetni.
Naš življenjski utrip označujejo tudi okrogle obletnice. Praznujemo rojstne dneve, pa tudi okrogle delovne jubileje.
Kot vsako leto doslej, je bila tudi letos, v dneh pred praznikom republike organizirana krajša slovesnost v čast našim delovnim jubilan-tčm.
V petek, 25, novembra so omizja v jedilnici obrata družbene prehrane zasedli tisti, ki letos beležijo m ?n 30 ali več let dela v lovni organizaciji, skratka srečale so se tri generacije delavcev, ki sooblikujejo današnjo delovno organizacijo.
Bilo je slovesno, sproščeno in prijetno. Srečali so se sodelavci in prijatelji. Skromna zakuska in prijetna glasba sta prispevala, da bo to tovariško srečanje marsikomu še dolgo ostalo v prijetnem spominu.
V petek, 25. novembra so se v prostorih obrata družbene prehrane zbrali naši sodelavci, ki v letošnjem letu slavijo delovni jubilej.
Za večino jubilantov je bilo srečanje enkratna priložnost za pogovor o prehojeni poti, pa o tem kako je danes in kaj jih čaka jutri.
Bistvene novosti v disciplinskem postopku po novelah ZZD in ZDR
Moveli zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ št. 85/87) in zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SRS št. 18/88) bistveno posegata na področje disciplinske in odškodninske odgovornosti delavcev.
Izdelali smo nov, sodobnejši pravilnik s tega področja, ki bo skupen na nivoju celotne delovne organizacije. Zagotovil bo večjo enakopravnost vseh delavcev pri uresničevanju disciplinske in odškodninske odgovornosti ter povečano stopnjo odgovornosti za opravljanje delovnih obveznosti.
Skupni pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti upošteva zlasti naslednje novosti s tega področja:
1.	Poslovodni organ oz. delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi lahko izreka tudi ukrepe za lažje kršitve delovnih obveznosti, o čemer pa mora takoj, najpozneje pa v roku treh dni obvestiti delavski svet.
2.	Spremenjen je vrstni red disciplinskih ukrepov. Ukrep razporeditve na druga dela oz. k drugi nalogi za določen čas je postal težje narave kot ukrep denarne kazni.
Pogojna odložitev izvršitve ukrepa velja le še za ukrep razporeditve k drugemu delu oz. nalogam za določen čas; ter za ukrep prenehanja delovnega razmerja za katere ni nujno obligatorno izreči takega ukrepa.
3.	Ukrep denarne kažni se sme delavcu izreči v višini do 15 odstotkov povprečnega čistega osebnega dohodka, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih in sme trajati do šest mesecev.
4.	Ukrep razporeditve k drugemu delu oz. delovnim nalogam pa se lahko izreče delavcu za tri mesece do dvanajstih mesecev, prej od enega do dvanajstih mesecev.
5.	Nova delitev hujših kršitev delovnih obveznosti na:
-	hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere se delavcu obvezno izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja,
-	hujše kršitve delovnih obveznosti za katere se delavcu lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
6.	Bistveno so spremenjene postopkovne določbe:
a)	organi, ki začpejo disciplinski postopek so naslednji:
-	delavski svet,
-	individualni poslovodni organ,
-	predsednik KPO,
-	organ samoupravne delavske kontrole,
-	zbor delovne enote,
-	delavec, ki vodi tlel OZD, v kateri je ustanovljen poseben senat disciplinske komisije.
Sindikat ni več organ, ki bi lahko zahteval uvedbo disciplinskega postopka.
b)	Iz disciplinske komisije je izločen zunanji član.
Disciplinsko komisijo sestavlja liho število članov, v njej pa se oblikujejo senati, sestavljeni iz treh članov.,
c)	Še vedno obstaja možnost oblikovanja skupne disciplinske komisije, če je v isti delovni organizaciji več temeljnih organizacij. Bistvena novost: vsaka temeljna organizacija mora imeti vsaj enega člana, ni pa nujno, da je vsaka temeljna organizacija zastopana z enakim številom članov.
d)	Zoper odločbo disciplinske komisije lahko delavec ugovarja pri delavskem svetu temeljne organizacije v roku 8 dni. Ugovor delavca zdrži izvršitev odločbe.
7.	Bistveno se spreminja tudi zastaranje uvedbe in vodenje postopka. Taka uvedba in vodenje postopka zaradi kršitve delovnih obveznosti zastarata po poteku šestih mesecev od dneva, ko se je zvedelo za storjeno kršitev delovne obveznosti oz. po poteku enega leta od dneva, ko je bila kršitev storjena.
Z novelo se poenostavlja inštitut pavšalne odškodnine, saj je odpadla zahteva po ugotavljanju, da je škoda vplivala na delovni proces in izpolnjevanje obveznosti drugitvdelavcev.
Poenostavitev se nanaša na višino odškodnine, delavcu je potrebno dokazati krivdo, pa tudi vzročno zvezo med škodnim dejanjem in škodo.
Pravna služba
Novi zakon o standardizaciji
POMEMBNE NOVOSTI
Do leta 1992 traja v državah EGS prehodno obdobje prilagajanja skupnemu, tehnološko enotnemu trgu, na katerem bodo veljali novi, medsebojno usklajeni standardi. Ko bo ta rok potekel, se bodo vrata izvoznikom ki se medtem ne bodo pripravili na vse te spremembe - zaprla. To se lahko zgodi tudi Jugoslaviji.
Tem novim zahtevam je prilagojen novi zakon o standardizaciji katerega novosti bodo v tem sestavku v kratkem predstavljene. V tem smislu je Zvezni zavod za standardizacijo pripravil novo orientacijo jugoslovanske standardizacije, ki jo bomo predstavili v eni naslednjih številk našega glasita.
SPLOŠNO
Ta zakon ureja enotni sistem standardizacije proizvodov in storitev v SFRJ, ki obsega sprejemanje in uporabo standardov in predpisov, ki jih določa ta zakon, ukrepe za zagotovitev tehnične in konstrukcijske varnosti in kakovosti proizvodov in storitev ter nadzorstvo nad njihovim izvajanjem.
STANDARDI
»S standardom je po tem zakonu mišljen dokument, ki ga sprejme pristojno telo za standardizacijo in ki vsebuje vse ali samo nekatere izmed naslednjih elementov...«
Najpomembnejša novost novega zakona je v tem, da so jugoslovanski standardi po pravilu neobvezni. S predpisom o jugoslovanskem standardu se lahko določi, da je uporaba jugoslovanskega standarda v celoti ali delno obvezna. Slovenija je, kot pomembna izvoznica, v Jugoslaviji najbolj zainteresirana za uveljavljanje zakonsko nepredpisanih, evropskih standardov. V bodoče naj bi bilo tričetrt standardov neobveznih.
Obvezna uporaba jugoslovanskega standarda se lahko predpiše zaradi tipizacije in unifikacije delov in sestav tehnično zahtevnih proizvodov, tehnične in konstrukcijske varnosti, varnosti pri uporabi proizvodov, varstvo človekovega okolja, zagotavljanja kakovosti in zadovoljevanja potreb ljudske obrambe in varnosti države.
Če niso sprejeti obvezni standardi in predpis*, določeni s tem zakonom, se smejo do njihovega sprejetja uporabljati mednarodni in tuji standardi, katerih uporabo je z odločbo odobril funkcionar, ki vodi zvezno organizacijo za standardizacijo.
Pri izvajanju mednarodnih sistemov atestiranja, priznavanja izsledkov preizkušanja ali drugih mednarodnih sistemov za zagotavljanje kakovosti, v katere je vključena zvezna organizacija za standardiza-
cijo, se smejo v SFRJ uporabljati mednarodni in tuji standardi.
Predlagatelj JUS-a je dolžan dostaviti zvezni organizaciji za standardizacijo obrazložitev za potrebo po standardu, po sprejetju predloga pa tudi predos-nutek standarda. Rok za obravnavo osnutka JUS-a je mesec dni od objave.
PREDPISI O TEHNIČNI IN KONSTRUKCIJSKI VARNOSTI TER O KAKOVOSTI PROIZVODOV IN STORITEV
S predpisi o tehničnih normativih se določijo tehnični normativi, med drugim norme kakovosti materiala, konstrukcije in izdelave proizvodov in norme kakovosti del oziroma storitev ter postopkov za zagotovitev kakovosti proizvodov in del oz. storitev, od katerih sta odvisni tehnična in konstrukcijska varnost.
S predpisi o kakovosti proizvodov in del oz. storitev se določijo norme kakovosti, postopki in metode za zagotovitev preizkušanja in kontrolo kakovosti ter pogoji in zahteve za doseganje in ohranjanje predpisane ravni kakovosti posameznih proizvodov in del oz. storitev.
ODMIKI OD JUGOSLOVANSKIH STANDARDOV IN NORM KAKOVOSTI
Brisan je 38. člen starega zakona, ki je dovoljeval odstopanje od predpisov pri uvozu proizvodov, če so bili za to podani posebni tehnični, gospodarski ali drugi upravičeni razlogi.
UKREPI ZA ZAGOTOVITEV KAKOVOSTI TER TEHNIČNE IN KONSTRUKCIJSKE VARNOSTI PROIZVODOV IN STORITEV
Z atestiranjem proizvodov je po tem zakonu mišljen postopek, s katerim se potrdi usklajenost proizvoda z določenimi standardi, predpisi ali specifikacijami z atestom o ustreznosti in z znaki ustreznosti.
Atestiranje je po pravilu neobvezno.
Obvezno atestiranje (homologacija) posameznih proizvodov se lahko predpiše: zaradi tehnične in konstrukcijske varnosti pri proizvodnji in uporabi proizvodov, pri graditvi objektov in njihovi uporabi, pri izvajanju del ali opravljanju storitev; zaradi izvrševanja mednarodnih pogodb, ki zavezujejo SFRJ; zaradi varstva življenja in zdravja ljudi, človekovega okolja, družbenih sredstev in premoženja občanov ter če to zahtevajo interesi ljudske obrambe ali varnosti države.
Temeljna pravila, pogoji in zahteve za organiziranje in delovanje sistema atestiranja proizvodov se določijo s PREDPISOM O ATESTIRANJU PROIZVO-'
DOV, ki ga izda Zvšzni zavod za standardizacijo.
Pravila sistema atestiranja predpisujeta Zvezni zavod za standardizacijo (ZS) ali OZD, ki je nosilec sistema atestiranja za določene proizvode.
Obvezno in neobvezno atestiranje opravlja ZZS ali OZD oz. druga strokovnd institucija, ki jo ta pooblasti. S predpisom se določijo pogoji, ki jih mora izpolnjevati pooblaščena OZD.
Preizkušanje proizvodov pri proizvajalcu nadzoruje pooblaščeni strokovni delavec ali strokovna komisija zvezne organizacije za standardizacijo.
OZD, ki proizvaja,oz. daje v promet atestirane proizvode, mora ZZS oz. pooblaščeni organizaciji omogočiti nemoteno kontrolo ustreznosti proizvoda, za katerega je atestiranje (homologacija) obvezna, če je taka kontrola predpisana.
1
TEHNIČNO NADZORSTVO
Tehnično nadzorstvo nad postroji, napravami, opremo in drugimi delovnimi sredstvi v objektih in prostorih, ki jih ogrožajo eksplozivne in vnetljive zmesi plinov, hlapov in prahu ali škodljiva sevanja in druge podobne nevarnosti (specifična oprema) obsega: odobritev tehnične dokumentacije, odobritev izdelave specifične opreme, nadzorstvo nad proizvodnjo in preizkušanjem specifične opreme, nadzorstvo nad montažo in pregled specifične opreme, nadzorstvo nad vzdrževanjem in popravili specifične opreme.
Za specifično opremo, ki jo uporablja uporabnik, so obvezni osnovni, redni, kontrolni in izredni pregledi.
Tehnično nadzorstvo opravlja ZZS ali strokovna institucija, ki jo ta pooblasti.
MEDNARODNO SODELOVANJE IN INFORMIRANJE NA PODROČJU STANDARDIZACIJE
ZZS sodeluje z mednarodnimi strokovnimi organizacijami za standardizacijo, se vključuje v mednarodne sisteme atestiranja, priznavanja izsledkov preizkušanja in zagotavljanja kakovosti, pri čemer sodeluje z zainteresiranimi OZD, skupnostmi OZD, gospodarskimi zbornicami, strokovnimi družbenimi organizacijami in upravnimi organi.
ZZS zagotavlja informiranje na področju standardizacije s sodelovanjem v mednarodnem sistemu informiranja o standardizaciji (ISONET), z informativnimi glasili ter kataloškimi in drugimi publikacijami, z izdajanjem tehničnih priporočil, s pošiljanjem delovnih in drugih gradiv v okviru postopka programiranja standardizacije, načrtovanja, izdelave.
Novi zakon o standardizaciji je izšel v Uradnem listu SFRJ, št. 37. 10. junija 1988.
O kršiteljih delovnih obveznosti
membe in dopolnitve) se od-
Disciplinska komisija DO 10 delavcem iz TOZD Po- slej obvezno izreče ukrep EMO je v obdobju od decem- soda, 6 delavcem TOZD Fri- prenehanje delovnega raz-
bra 1987 do novembra 1988 te, 2 delavcema iz TOZD obravnavala 170 kršiteljev Kotli, 1 delavcu iz ERC, 2 de-delovnih obveznosti. Kršite- lavcem iz TOZD Radiatorji, 1 Ijem delovnih obveznosti je delavcu DSSS in 1 delavcu izrekla ukrepe od opomina iz TOZD Vzdrževanje in
do najstrožjega ukrepa -prenehanje delovnega razmerja. Največ kršiteljev delovnih obveznosti je v TOZD posoda, kar 73. Sledijo TOZD tovarna radiatorjev -
energetika.
Vsi ti delavci, razen treh
so se na podlagi sklepa dis- no kazen. Spremembe za-ciplinske komisije pritožili kona govorijo tudi o zunanjih na ustrezen DS TOZD. V 10 članih, ki v bodoče ne bodo primerih je DS ustrezne več v sestavi disciplinske 29, tovarna kotlov - 18, to- TOZD spremenil sklep dis- komisije. Iz izkušenj lahko varna frit - 17, tovarna emo- ciplinske komisije (preneha- povemo, da so ravno zunanji kontejner - 14, vzdrževanje nje delovnega razmerja) v člani včasih neprimerno in energetika - 6, delovna pogojno odložitev izvršitve vplivali na delo disciplinske skupnost skupnih služb-5, sklepa disciplinske komisi- komisije in pri izreku ukrepa, tovarna orodjarna - 4, servis je, v 7 primerih pa še teče Opozoriti velja tudi na od-in trgovina - 3, in elektron- postopek zaradi prenehanja ločitve delavskih svetov v sko računski center - 1. V delovnega razmerja na so- zvezi s pritožbami odgovor-91 primerih so odgovorni dišču združenega delavCe- nih delavcev, katerim je bil
lju.	izrečen ukrep prenehanje
Iz tega sledi, da se je šte- delovnega razmerja. Delav-vilo kršiteljev delovnih ob- ski sveti so sklepe disciplin-veznosti v primerjavi z obdo- ske komisije o prenehanju bjem 1986-1987 precej delovnega razmerja večkrat tere je disciplinska komisija zmanjšalo.	spremenili v pogojno kazen,
v 28 primerih izrekla - naj- Za hujše kršitve delovnih čeprav to v večini primerov strožji ukrep - prenehanje obveznosti po 152. čl. zako- ni bilo smiselno oz. potreb-delovnega razmerja in sicer: na o združenem delu (spre- no.
delavci lažje kršili delovne obveznosti, vse ostale kršitve delovnih obveznosti pa predstavljajo hujše kršitve delovnih obveznosti za ka-
Pa še to
O redu in disciplini je bilo v zadnji številki našega glasila precej napisanega in objavljenih veliko fotografij, kar je pri »prizadetih« povzročilo precej hude krvi. No, naj bo tako ali drugače, smo pač velik kolektiv, v katerem se tudi marsikaj dogaja, zato so tudi takšne stvari postale del našega vsakdanjika.
Danes vas opozarjamo na nepravilnosti, ki so nastale kot posledica nespoštovanja standarda o ravnanju in odprodaji lesenih palet oziroma po emov-sko imenovano »lesenih odpadkov«.
Kot sami dobro veste ležijo lesene palete neurejeno po
vseh mogočih koncih naše delovne organizacije, čeprav je za njihovo shranjevanje določen poseben prostor oziroma namenjeno posebno skladišče.
Pri zadnjih ogledih delovne organizacije so bila ugotovljena tudi takšna stanja, iz katerih se da sklepati, da se palete in sicer še povsem uporabne palete naskrivaj skladiščijo in pripravljajo za odprodajo ali pa se celo razbijajo, čeprav bi lahko še precej časa služile svojemu namenu.
Zaradi tega je verjetno povsem normalno, da se je prepovedala odprodaja in iznos kakršnihkoli starih palet in lesenih
odpadkov iz naše delovne organizacije.
Koliko časa bo ta ukrep veljal, je odvisno od nas samih. Na koncu, v razmislek pa še tole. Kako je mogoče, da v trenutku, ko se naša delovna organizacija nahaja v izredno težkem položaju in, ko se večina med nami ukvarja z vprašanji kaj vse storiti, da bo EMO preživel, imajo nekateri naši sodelavci še vedno toliko časa, da med delovnim časom »brskajo« po tovarni in počnejo vse to? Ali se res ne zavedamo, da s takšnimi dejanji škodujemo sebi in celotnemu kolektivu?
Paletizacija je posebna transportna tehnika, ki z uporabo med seboj povezanih tehničnih sredstev in postopkov opravlja mehaniziran prevoz kosovnega materiala, zloženega v posebne tovorne enote na paletah v vseh fazah proizvodnega in poslovnega procesa.
Tako pravi o tem teorija. Seveda pa so palete v praksi znane tudi emovcem. Predvsem tistim, ki se ukvarjajo s transportom ter seveda nabavni-kom zaradi dokaj visoke cene (okoli 44 tisočakov, seveda novih). Zelo pa so se priljubile tudi nekaterim našim sodelavcem, saj je njihov les vsestransko uporaben, bodisi kot gradbeni material, bodisi kot odlično sredstvo za kurjenje. Pričujoča fotografija, ki je nastala pri topilnici frit nas v prvem trenutku navede k pomisli, da sedaj uporabljajo pri taljenju frit namesto plina les, vendar, ko si stvar po-bliže ogledamo, vidimo, da je tako skrbno pripravljen in zložen les namenjen za »privatno« uporabo.
Moto vest
merja. Delavcem za te kršitve ni več možno izreči pogojne kazni, temveč le ukrep prenehanje delovnega razmerja, katerega tudi delavski svet ustrezne TOZD ne more spremeniti v pogoj-
Jože KRIVEC, Vlado ROJC, Franc KOROŠEC, Branko MAVRIČ in Tine ŽELEZNIK - petdeset let življenja in dela.
Srečali so se z »Abrahamom«
V TOZD Orodjarna so pred kratkim pripravili »skupaj kar pet srečanj«. Srečanje z Abrahamom je namreč praznovalo kar pet sodelavcev in sicer Jože KRIVEC (8. 12. 1938), Vlado ROJC (19.12.1938), Franc KOROŠEC (17. 3.1938), Branko MAVRIČ (29. 9.1 938) in Tine ŽELEZNIK (18. 7. 1938).
Vsi orodjarji so že naši stari sodelavci in sicer je Jože zvest našemu kolektivu že celih 27 let, Vlado 35, Franček 34, Branko 32 in Tine 22 let.
Ob tej priložnosti so jim sodelavci čestitali, se pogovorili o tem in onem ter jim izročili spominska darila.
Čas je tokrat v delavnici TOZD Orodjarna kar prehitro minil. Ob darilih in kramljanju pa so ostale tudi želje, da bi Jože, Vlado, Franček, Branko in Tine delovnim letom v EMO, dodali še tista, ki jim manjkajo do upokojitve.
NOV USPEH KEGUAVK
TANJA GOBEC IN SONJA MIKAC REPUBLIŠKI IN DRŽAVNI PRVAKINJI
V Ajdovščini je bilo v soboto 15. in nedeljo 16. oktobra republiško prvenstvo v kegljanju za ženske dvojice, kjer je nastopilo šest dvojic KK EMO Celje.
Največ uspeha je imela dvojica Tanja Gobec in Sonja Mikac, ki sta podrli 884 (sploh najboljši rezultat na tem tekmovanju) in 865 kegljev, oziroma skupaj 1749 kegljev ter tako premočno osvojili naslov republiških prvakinj.
Jožica Šeško in Marta Zupanc sta s 1673 podrtimi keglji osvojili peto mesto, šesti pa sta bili Biserka Petak in Slavica Milošič s 1666 podrtimi keglji. Sedmo mesto sta osvojili Metka Lesjak in Silva Razlag, ki sta podrli 1446 kegljev.
Prvih šest uvrščenih dvojic se je uvrstilo na državno prvenstvo, ki je bilo 29. in 30. oktobra v Osijeku. Tudi tukaj so naše predstavnice dosegle velik uspeh, saj sta kar dva para med prvimi tremi dvojicami. Zlato medaljo in naslov državnih prvakinj sta s 1760 podrtimi keglji prepričljivo osvojili Tanja Gobec in Sonja Mikac, odlično tretje mesto in bronasto medaljo pa sta s 1730 podrtimi keglji osvojili Marta Zupanc in Jožica Šeško.
Torej ponovno velik uspeh igralk KK EMO Celje.
Sonja Mikac je potem še osvojila naslov državne prvakinje med posameznicami. Jožica Šeško pa je bila četrta.
fbtOKRONiKA
Venčeslav Mirnik naš sodelavec iz prototipne delavnice razvojne službe DSSS je 14. novembra praznoval srečanje z »Abrahamom«. Ob tej priložnosti so mu sodelavci čestitali ter izročili spominsko darilo. Kot je v navadi ob takih prilikah pa je sledil še spominski posnetek.
Venčeslav Mirnik -petdesetletnik
Skromno, v krogu najožjih sodelavcev in prijateljev je pred dnevi praznoval svoj življenjski jubilej - 50 letnico življenja Venčeslav Mimik, naš sodelavec iz razvojne službe, oziroma prototipne delavnice, kjer se že vrsto let ukvarja z izdelavo zahtevnih prototipov.
V	naši delovni organizaciji se je zaposlil že leta 1958 in nam ostal zvest vse do danes.
V	svoji delovni sredini je cenjen kot delavec z izjemnim čutom odgovornosti dodela. Pri opravljanju zadanih nalog, je zelo prizadeven in zainteresiran za čimhitrejše in čum-kvalitetnejše reševanje problemov s katerimi se spopada. Po naravi je tih in miren, sicr pa vzoren in sočuten tovariš in prijatelj, ki nikoli ne stoji ob strani, kadar je komu potrebna pomoč.
Ob tej priložnosti mu po tej poti želimo še veliko let zdravja in dobrega počutja v krogu sodelavcev, kakor tudi v krogu svojih najdražjih. Pri nadaljnjem delu pa mu želimo še veliko delovnih uspehov.
Sporočilo sodelavcev
obrat za izkazano pozornost ob slovesu in dragoceno darilo, ki me bo vedno spominjalo na vas.
V novem letu želim vsem skupaj obilo sreče in delovnih uspehov.
Jože Čater
SINDIKALNA LISTA IN KRITERIJI ZA DOLOČANJE PRESEŽKA DELAVCEV
Sindikalna lista, ki jo je predsedstvo republiškega sveta ZS Slovenije dalo v javno razpravo do 15. decembra, vsebuje minimalne zahteve sindikata po zagotavljanju materialne in socialne varnosti delavcev. Gre za uveljavljanje pravic delavcev izdela, nadomestila osebnih dohodkov ter izplačila sredstev porabe in določenih stroškov v zvezi z delom.
Kriterije za določanje presežka delavcev bo sindikat uveljavljal kot obvezno sestavino pri ugotavljanju ekonomskih in tehnoloških pre-
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz skladišča gotove posode za darilo, ki mi bo drag spomin.
Marija ŠTRAJHAR
Ko po dolgih letih skupnega dela odhajam v pokoj, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Vzdrževanje in energetika-strojni
Emajlirec
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plapevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
ODMIRANJE
Na dvorišču folije stojijo, le čega revce se bojijo?
Stisnjene druga ob drugo od strahu se majejo, visijo, najbolj obupane z višin na tla bežijo.
Se mar bojijo sonca, vetra, dežja?
Ali burje, kadar s črnimi oblaki pleše, se vrtinči, rjove, trga, lomi vse, kar se ji zopet stavlja na pohotni poti.
Uh kako je strašno, stokajo palete, saj na njih stoji posoda najboljše kvalitete. Zlati sonček jih segreva, lahni vetrič boža, boža dežek jih hladan in obljublja boljši drugi dan.
Dnevi tečejo in leta, vse slabše pa se jim obeta. Šepeče lonec, loncu zraven sebe -joj kako že mene zebe, »papir razpada, nap bledi, a za robom strašno me boli.«
Rja botra stara, se mu v kljun smeji.
Jezen lonec pravi, kar vrnimo se k naravi! Poprosi sonce, veter, dež, da da vsak svoj delež,
k nakani, da ubrani svoj sloves in ponos, ker mu človeški rod ni kos.
Sonce, veter, vlaga - ustvarja se kondenz, to je že nadloga, razburja pladenj se in stoka, ves mehak sem in razmočen, pa posije sonce, joj kako sem zdaj izbočen! Lonec se smeji.
Na folijo droben ptiček prileti, kljun odpira -kremplje brusi, brska, išče, se vrti, mnogo luknjic naredi -
potem pa žalosten odleti, ker zanj drobtinic ni. Lonec se še bolj smeji.
Pa je rekla skleda ta vseveda, ki z višin se še šopiri, skozi okna gleda in roleta kuka, da na vrhu je še večja muka.
Kdo bo koga kam prestavil?
Kdo za kom bo vse pospravil?
Izza vogala so pripluli črni oblaki, je prihrula botra burja, sred dvorišča do vrtinca, ki je sukal, cukal, trgal vse po vrsti, pa še grom in strela sta z dežjem prihitela.
To je žvižgalo, cefralo, razmetalo, natočilo potem - naenkrat vse je utihnilo.
Glej že sije zlato sonce in pokuka v naše lonce -polne vode, listja, trave, pa začimbe dimne, žvepla, cinka in še kaj, saj to je zdaj ta pravi raj. Lonček kuhaj, sonček pravi, naj bo zvarek ta tapravi.
Folije so se odprle, kot bele krizanteme na dan mrtvih
se razprle, pa prihruje botra burja, lonec dvigne, nam nazdravi in takole pravi:
»Memento mori.«
Pavla BIZJAK
Naše črne točke
Dne 26. 9.1988 so bili pred disciplinsko komisijo DO EMO obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti:
TOZD KOTLI
Gorenšek Dejan - nevestno in malomarno opravljanje del in nalog - opomin; Mesarič Miroslav - zapuščanje DO brez dovoljenja nadrejenega - opomin; Romih Matjaž - zapuščanje DO brez dovoljenja nadrejenega - opomin; Kosmač Vlado - zapuščanje DO brez dovoljenja nadrejenega - javni opomin; Buser Stane - neresen odnos do dela - javni opomin; Mikola Boris -odklonitev del in nalog - javni opomin; Lubej Ladislav-vinjen na delu-prenehanje del. raz. odi. za čas 6 mesecev; Jeler Leopold - vinjen na delu - prenehanje del. raz. odi. za čas 6 mesecev; Luževič Matjaž - povzročanje nereda - prenehanje del. raz. odi. za čas 3 mesece; Krušič Ivan -zap. DO brez dovoljenja nadrejenega-prenehanje del. raz. odi. za čas 6 mesecev; Golob Ervin
-	povzročanje nereda - prenehanje del. raz. odi. za čas 3. mesece.
Pravna služba
DISCIPLINSKI UKREPI IZREČENI V MESECU NOVEMBRU
Dne 14. 11. 1988 so bili obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti:
TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA
Potočnik Alfonz - odklonitev del in nalog - prenehanje del. raz. odi. za čas 3 mesece; Lan-dekar Franc - neopravičen izost. z dela - javni opomin; Apat Alojz - zapuščanje del. mesta in prinašanje alkohola v DO - prenehanje del. raz. odi. za čas 3 mesece; Gregl Alojz - kraja - prenehanje del. raz. odi. za čas 6 mesecev; Rebevšek Vili - odklonitev del in nalog, neop. izost. z dela - prenehanje del. raz. odi. za čas 12 mesecev.
SKUPNE SLUŽBE
Jurgec Janez - malomarno opravljanje delovnih dolžnosti - javni opomin.
TOZD POSODA
Hajnšek Dragica - vinjena na delu - prenehanje del. raz. odi. za čas 12 mesecev; Hodič Is-met - povzročanje nereda-javni opomin; Mesarič Božo - povzročanje mat. škode-prenehanje del. raz. odi. za čas 2 meseca; Pavič Dušan - povzročanje nereda - javni opomin; Lozer Darko
-	zloraba položaja - javni opomin; Čerenak Avgust - malomaren odnos do dela - javni opomin.
Pravna služba
sežkov delavcev. Osnovnemu, izločilnemu in korekcijskemu kriteriju so dodana navodila za ravnanje organov in organizacij ZS Slovenije v postopkih določanja presežkov delavcev ter za opredeljevanje kriterijev in postopkov za določanje presežka delavcev v samoupravnih splošnih listinah organizacij združenega dela.
NA MEJI PREŽIVETJA
Iz pregleda izplačanih osebnih dohodkov za mesec oktober 1988 v celjskem združenem delu je razvidno, da narašča število tistih delavcev, katerih osebni dohodek za polni delovni čas z vsemi stimulacijami ne presega 550.000 dinarjev. Drugače povedano, 3.029 delavcev, ali 8,6 % vseh delavcev, je na meji preživetja.
Pri občinskem sindikalnem vodstu menijo, da si v združenem delu sicer prizadevajo povečati osebne dohodke, vendar vse OZD takih možnosti nimajo, nekatere pa že izplačujejo zajamčene osebne dohodke.
Kadrovske vesti
od 1. 10. 1988 do 31. 10. 1988 Sprejeti na delo:
BOŽIČEK Nada-TOZD Frite; FORŠTNER Marjana, VEBER Nada, JOŠT Pavel, JOŠT Peter, SREBOT Jože, KNEZ Franc-vsi TOZD Posoda; MEDVED Darja
-	DSSS - pravna sl.; ZELENOVIČ Igor - DSSS - kontrola; HOJNIK Ivan - DSSS - PMO; VAJDEC Samo -DSSS - DOM; PAVRIČ Stanislav, ŠTANTE Matjaž, ARČAN Vojko - vsi TOZD Vzdrževanje; PUŠNIK Ed-mund - TOZD Kontejner.
Iz DO so odšli:
KOLAR Ivan - DSSS - družb, sta.; ŠPEGEL Igor
-	DSSS - progr. ON; JOKIČ Branislavka, DOJČINO-VIČ Ružiča, PILKO Irena, ARLIČ Ivan - vsi TOZD Posoda; PERIČ Duško - TOZD SIT; PANGERL Franc -TOZD Vzdrževanje.
Umrl je:
RATAJ Jože (22. 1. 1961-19. 10 1988)-TOZD Kotli.
Upokojili so se:
GORIŠEK Štefka (26. 12. 1935-30. 9. 1988), ŠTRAJHAR Marija (25. 1. 1935-12. 10. 1988), MEŽ-NARIČ Jakob (24. 4. 1933-30. 9. 1988) - vsi TOZD Posoda; SENIC Viktor (1. 7. 1933-30. 9. 1988) -TOZD Vzdrževanje; KRAŠOVEC Jurij (21. 10. 1936-30. 9. 1988) - DSSS - spl. sl.
Premeščeni iz TOZD v TOZD
VINDIŠ Matjaž iz TOZD Posode v TOZD Kontejner s 1.10.1 988; SUKNOVIČ Dragan iz TOZD Posode v TOZD Kontejner s 1.10.1988; OCVIRK Franc iz DSSS v TOZD Kontejner s 1.10.1988; PANTNER Anton iz TOZD Kontejner v DSSS - pr. ON s 1.10.1988; SKALE Marija iz DSSS v TOZD Posodo s 1.10.1988; RAZGORŠEK Majda iz DSSS v TOZD Posodo s 1.10. 1988; PANGERL Andreja iz DSSS v TOZD Posodo s 1.10. 1988.
Poročila se je:
ZUPANČIČ Nevenka
SEREG - TOZD Posoda.
od 1. 11. 1988 do 30. 11. 1988 Sprejeti na delo:
KOLAR Robert - TOZD Vzdrževanje.
Iz DO so odšli:
PŠENIČNIK Ljudmila, ILIČ Darinka, ZALOKAR Marija, KOSI Peter, RIDER Miran - vsi TOZD Posoda; TURNŠEK Dušanka - DSSS - PMO; ŠKORNIK Igor -DSSS - prog. DOM; VODOPIVEC Slavko - DSSS -prog. ON; DEBELJAK Andrej, FREISTEINER Martin, KORES Jože - vsi TOZD Kontejner; PODVORNIK Bogdan - TOZD Vzdrževanje; TUŠEK Stjepan, KOKOL Stanislav - oba TOZD Kotli; BREŽNI Mirko -TOZD Frite; BIZJAK Darko - TOZD Radiatorji.
Upokojili so se:
BRECL Antonija (7.1.1934-17.11.1988) TOZD Posoda; ČATER Jože (9.3.1929-31.10.1988) TOZD Vzdrževanje; KUMER Franc (31. 1. 1938-18. 11. 1988) DSSS - KOPI.
Umrla je:
PODGORNIK Ljudmila (5. 2.1952-24.11. 1988) TOZD Orodjarna.
PREMEŠČENI IZ TOZD-a v TOZD
GRAHOVEC Janko iz TOZD Posode v TOZD Kontejner s 1. 11. 1988; VREČKO-PADER Adela iz TOZD Radiatorjev v DSSS - DOM s 1. 11. 1988.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
Amalije KENDA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcev iz varilnice in izbočarne TOZD Posoda za izrečena sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
hčerka Malčka Brečko z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene in mame Terezije ARLIČ
se za izraze sožalja in podarjeni venec najlepše zahvaljujeva.
Mož Ignac in hčerka Zinka
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame Frančiške KOŠTOMAJ
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam PFS za izraze sožalja, darovano cvetje in humano pomoč.
Žalujoča hčerka Mulej Hedvika z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža Jožeta RATAJA
se iskreno zahvaljujem tovarni EMO in TOZD KOTLI Šentjur za darovano cvetje ter izrečena sožalja.
Žena Marta s hčerko Tadejo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage Milke PODGORNIK
se iskreno zahvaljujem njenim sodelavcem iz TOZD Orodjarna za denarno pomoč in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči Franci in sin Marko
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta
Stevota MRKOBRADA
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD-a Orodjarne in Prodaje široke potrošnje za izrečeno sožalje, darovano cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo članom godbe na pihala EMO za zaigrane žalostinke.
Žalujoča žena Matilda in hčerka Dragica z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre, žene in mame
Marije MOHORKO
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili k mnogo preranemu večnemu počitku. Posebna hvala godbi EMO, sindikalni organizaciji za darovani venec, govorniku ob odprtem grobu in sodelavcem skladišča polizdelkov in montaže za spremstvo in darovano cvetje in izraze sožalja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.	žalujoči
sestra Vida Jezovšek in mož Vinko z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame Helene ŠKORJANC
se iskreno zahvaljujem sodelavcem emaj-lirnice iz konti IV. za izraze sožalja in darovani venec.
Žalujoča hčerka Helena Žnidar z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame Frančiške KOŠTOMAJ
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam PFS za izraze sožalja, darovano cvetje in humano pomoč.	Žalujoča hčerka
Hedvika Mulej z družino
Lahko je tudi lepo
Skrbno negovane zelenice, vzorno pristriženo in urejeno okrasno drevje in grmičevje, nikjer nobenih smeti in odpadkov, pometen asfalt, to so dejstva, s katerimi se odlikujejo delavci energetske postaje, ki sami že vrsto let skrbijo za svoje delovno okolje.
Pred leti so sicer imeli nekaj konkurence v TOZD Radiatorji, danes pa so žal že precej časa edini, ki skrbijo za vzorno urejeno okolje.
Humor
»Nič čudnega, ko si pa vso noč presmrčal na golih tleh postaje milice.«
* * *
Jutranja gimnastika v radiu na novo leto. Začnimo takoj s telovadbo. Torej, gor... dol... gor... dol, ... zdaj pa desno veka gor... gor... dol... gor... in ...
* * *
»Mama, z možem sva se sprla, pa sem se vrnila k tebi. Ne maram ga več?«
»Te je varal z drugo?!«
»Ne, mama, mene je med silvestrovanjem zalotil z drugim.«
»No, te mar nisem že’pred poroko svarila, da je tvoj Igor ena velika baraba!«
»Si lani dobro vozila?«
»Tako za silo: dva karam-bola, sedem prekrškov in en uspel pobeg.«
* * *
»Mama, ata mi je naročil, naj ti povem, da je šel nalovit rib za novo leto.«
»Ja, kako jih bo pa nalovil, saj je vendar ribarnica danes zaprta!«
* * *
»Bog daj srečno novo leto, očka in mamica!« so hiteli segati v roke starima sinovi in hčere, ki so z družinami prišli iz mesta na obisk.
»Nosove pa imate, nosove!« se je čudil oče, »ravno prejšnji teden smo klali!«	*. .
Možak srednjih let pelje z
»Nič kaj dobro se ne po- elegantnim športnim avtom čutim po včerajšnjem sil- po nori silvestrski noči svojo vestrovanju ...«	»najnovejšo« prijateljico na
novoletni izlet v zasneženo naravo. Ona: »Priznam, da sem te imela vso noč za idiota, toda takrat še nisem videla tvojega terarija.«
* * *
Novoletna zabava. Nenadoma se zasliši šepet.
»Prideš potem še k meni, Lidija.«
»Meni je ime Nataša.«
»Ah, za božjo voljo, če si pa tako malenkostna, pa tako ali tako nima nobenega smisla.«
* * *
»Otroka, zdaj pa lepo spat, da bomo odrasli lahko silvestrovali!«
»Kar pojdiva Irena, bogve, kakšne neumnosti bodo zganjali!«
* * *
»Koliko od v starem letu načrtovanega vam je v tovarni uspelo uresničiti?«
»Pol!«
»Pol od načrtovanega?« To je izreden uspeh za današnje čase!«
»Ne pol od načrtovanega. Pol procenta od načrtovanega.«	x
Savinjčanka svojemu možu: »Kako pa si odvadil sosedove kokoši, da jih ni več na naš vrt?«
»Preprosto, žena,« odvrne mož. »Ponoči sem položil na vrtne gredice deset jajc in ji zjutraj vpričo soseda pobral.«
-0-
»Povej no, Ivan, kako je bilo sinoči, ko si ob treh zjutraj prišel domov? Kaj ti je rekla žena?«
»Niti besedice! Tista dva zoba sem si pa tako nameraval dati izdreti.«
-0-
»Zakaj ste soseda pretepli kar sredi ulice?«
»Ker nimam tolikšnih dohodkov, da bi najel športno dvorano ...«
-0-
Kako reagirajo Francoz, Amerikanec in Savinjčan, če zalotijo ženo z ljubimcem v postelji. Francoz reče:
»Zakaj nista najela sobo v hotelu?«
Amerikanec vzame fotografski aparat in vse poslika, da ne bo plačeval alimentov. Savinjčan pa zavpije:
»A tako, ti se tukaj onegaviš, v marketu čez cesto so pa ta hip dobili pralni prašek in kavo!«
-0-
»Oče, ali mora imeti vsak otrok mamo?«
»Da, otrok moj.«
»Pri nas smo trije otroci in dveh mamic sploh še nisem videl!«
-0-
»Slišal sem, da si postal inka-sant!«
»Da«.
»To je sigurno neprijetno delo. Nihče nima rad, da ga obiščeš.«
»Nasprotno, vsi mi pravijo: »Izvolite, pridite drugič.«
»Kdaj greste navadno zvečer spat?«
»Ah, kar s kurami.«
»Kakšno pa imate potem posteljnino?«
«Prijateljica Tanja iz Savinjske doline mi je poslala eno svojih slik .. .«
»Res, kakšna pa je?«
»Pojma nimam. Najprej bom moral dati razvit film ...«
»Žena, oprosti, sinoči sem se ga nekoliko nalezel ...«
»Aha, sem opazila.«
»Res?«
»Da! Ko si prišel domov, si skušal prisiliti kukavico v uri in našega papagajčka, da bi pela v duetu.«
x	-<AV-1
srečno novo iVAvS-'-
Humor
Lepotička zašepeta gostiteljici na novoletni zabavi:
»Kaj pa je moj sosed pri mizi po poklicu?«
»Ukvarja se s telepatijo in branjem misli.«
»Ah, zdaj pa razumem, zakaj ves čas le sedi in zardeva.«
* * *
V novoletnem jutru se v gostilno opoteče zjutraj prvi gost in zahteva kavo.
»Ta vam že ne bo pomagala,« pravi točajka.
»Začeti morate s tistim, s čimer ste končali.«
»Prav gospodična«, pravi gost. »Imate četrt ure časa zame?«
Očarljivi Jure je spoznal v disku ljubko deklico. Ker je bilo že zelo pozno, jo vpraša: »Ali bi šla na skodelico kave k meni?«
»Ne, hvala,« odvrne ona. »Proti malo seksa ne bi imela nič, kava me pa ne mika!«
Kovačevi so se nepovabljeni prikazali pri prijateljih na silvestrski večerji. Na poti domov meni Kovač:
»Veš kaj, zdi se mi, da je Novakovim naš obisk res koristil. Si videla kako so bili vsi zadržani in kako sproščeni, ko smo se odpravili domov!«
* * *
»Kako si silvestrovala!« »Čudovito! Moj Karli se ga je malo nalezel in je vsem po
vrsti razlagal, da se bo po novem letu poročil z najlepšo žensko na svetu!«
»Kaj, da je Karli taka baraba! In to ti zakuha po treh letih vajinega prijateljstva! Ne pravijo zastonj, da je v vinu resnica...«
* * *
»Žena, si že napravila družinski obračun dohodkov in izdatkov v preteklem letu?«
»Samo izdatkov, saj meni dohodke prikrivaš še bolj kot davkariji.«
srečno novo .\ leto.j^&TŽ

NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
Pravilno izpolnjeno križanko morajo reševalci poslati v uredništvo EMAJLIRCA do 31. januarja 1989. Za pravilno rešitev so za izžrebane reševalce predvidene naslednje nagrade:
1. nagrada 10.000 din, 2. nagrada 9.000 din, 3. nagrada 8.000 din, 4. nagrada 7.000 din.
JANUAR
Prosinec
1	N	Novo leto Jasna	S
2	P	Iztok	H
3	T	Slava	N
4	S	Angela	L
5 C		Simen	H
6	P	Gašper	S
7	S	Rajko	M ©
8 N		Bogo	N
9	P	Jure	O
10	T	Vilko	N
11	S	Pavlina	H
12 C		Ernest	N
13	P	Veronika	D
14	S	Srečko	H 3
15 N		Pavel	L
16	P	Marcel	S
17	T	Anton	L
18	S	Biserka	N
19 C		Marta	L
20	P	Boštjan	L
21	S	Neža	N ©
22 N		Vincenc	L
23	P	Klemen	S
24	T	Franc	H
25	S	Dare	H
26	C	Tit	V
27	P	Janže	S
28	S	Tomaž	O
29	N	Valerija	L
30	P	Martina	L£
31	T	Vanja	N
FEBRUAR
Svečan
1	S	Brigita	V
2	C	Marija	M
3	p	Blaž	H
4	s	Andraž	M
5	N	Agata	L
6	P	Dora	N ©
7	T	Ksenija	H
		PUST	
8	S	Juš	N
9	C	Polonca	S
10	P	Dušanka	H
11	S	Marička	S
12	N	Mija	V
13	P	Katarina	M 3
14	T	Valentin	L
15	S	Judita	H
16	C	Julija	S
17	P	Aleš	N
18	S	Suzana	N
19	N	Konrad	M
20	P	Leon	L ©
21	T	Irena	H
22	S	Metka	O
23	C	Romana	D
24	P	Matija	M
25	S	Taras	L
26	N	Aleks	N
27	P	Gabriel	N
28	T	Roman	D<t
MAREC
Sušeč
1	S	Albin	V
2	C	Janja	D
3	p	Milena	N
4	S	Kazimir	M
5	N	Janže	V
6	P	Danica	S
7	T	Teja	D®
8	S	Dan žena Bojan	L
9	C	Franja	O
10	P	Emil	M
11	S	Krištof	D
12	N	Gregor	M
13	P	Kristina	V
14	T	Matilda	V 3
15	S	Klemen	N
16	C	Herbert	S
17	P	Jelica	N
18	S	Edvard	D
19	N	Jože	L
20	P	Klavdija	L
21	T	Vesna	L
22	S	Lea	L©
23	C	Oton	N
24	p	Gabriel	L
25	S	Minka	D
26	N	Maksim	O
27	P	Rupert	M
28	T	Ivanka	L
29	S	Ciril	L
30	C	Bogo	N £
31	P	Beno	V
APRIL Mali traven	
1 S Hugo	D
2 N Franc	D
3 P Riko	M
4 T Izidor	L
5 S Mira	O
6 C Celestin	D ©
7 P Herman	N
8 S Albert	O
9 N Marinka	N
10 P Alenka	N
11 T Stanko	M
12 S Jule	L
13 C Ervin	L D
14 P Jošt	L
15 S Helena	L
16 N Bernard	V
17 P Rudi	L
18 T Jaka	L
19 S Erna	O
20 C Hilda	N
21 P Borut	D ©
22 S Kajtimir	V
23 N Gojko	D
24 P Jurij	L
25 T Marko	L
26 S Zdenka	V
27 C Ust. OF	L
Jaro	
28 P Živko	O £
29 S Robert	L
30 N Samo	L
MAJ
Veliki traven
1	P	Praznik dela	
		Maja	N
2	T	Boris	N
3	S	Filip	L
4	C	Cvetko	N
5	p	Miran	D &
6	s	Janko	L
7	N	Gizela	L
8	P	Mihael	0
9	T	Dan zmage	L
10	S	Nino	L
11	C	Žiga	L
12	P	Pankracij	L J
13	S	Servacij	L
14	N	Bonifacij	V
15	P	Zofka	N-
16	T	Janez	0
17	S	Mojca	L
18	C	Erika	L
19	P	Vito	N
20	S	Bernard	D ©
21	N	Drejče	N
22	P	Renata	L
23	T	Željko	L
24	S	Marjana	V
25	C	Dan mladosti	
26	p	Filip	D
27	s	Avgust	N
28	N	Just	L £
29	P	Magdal.	
30	T	Ferdo	N
31	s	Angela	V
JUNIJ
Rožnik
1	C	Juš	L
2	p	Veljko	L
3	s	Drago	M ©
4	N	Kristina	D
5	P	Dore	L
6	T	Zdenko	L
7	s	Robert	G
8	C	Medard	0
9	p	Primož	L
10	s	Bogomil	L
11	N	Uroš	L 3
12	P	Ada	L
13	T	Anton	L
14	s	Metoda	L
15	C	Vid	L
16	p	Beno	N
17	s	Gorazd	L
18	N	Bogdan	L
19	P	Julčka	O ©
20	T	Silva	D
21	s	Alojz	L
22	C	Ahac	D
23	p	Kresnica	0
24	s	Janez	G
25	N	Dora	L
26	P	Stojan	V £
27	T	Ladislav	N
28	s	Zoran	O
29	C	Peter Pavel	L
30	p	Milica	L
JULIJ Mali srpan
1	S	Bogo	L
2	N	Živko	L
3	P	Nada	0 ©
4	T	D. borca	L
5	S	Ciril -Metod	N
6 C		Bogomila	D
7	P	Manica	L
8	S	.Špela	L
9	N	Veronika	L
10	P	Amalija	L
11	T	Olga	L 3
12	S	Mohor	G
13	C	Hinko	L
14	P	Borut	L
15	S	Vladimir	L
16 N		Karmen	G
17	P	Aleš	N
18	T	Mirko	L 0
19	S	Justa	L
20	C	Marjeta	G
21	P	Daniel	D
22	S	D. vstaje Magda	L
23	N	Brigita	L
24	P	Kristina	L
25	T	Jakob	O £
26	S	Ana	L
27	C	Rudolf	L
28	p	Zmago	N
29	s	Marta	L
30	N	Angelika	L
31	P	Ignac	L
AVGUST Veliki srpan
1	T	Ljubica	N ©
2	s	Bojan	L
3	C	Lidija	L
4	P	Dominik	G
5	S	Ožbold	L
6	N	Vlasta	O
7	P	Kajetan	D
8	T	Miran	L
9	S	Jaro	O 3
10	C	Lovrenc	L
11	P	Jasna	L
12	S	Ajda	L
13	N	Rada	L
14	P	Mitja	L
15	T	Marija	0
16	S	Rok	O
17	C	Milica	N 0
18	p	Helena	D
19	s	Vito	L
20	N	Bernard	L
21	P	Makso	L
22	T	Tejka	L
23	S	Rozika	G £
24	C	Jernej	D
25	P	Ludvik	L
26	S	Betka	L
27	N	Monika	O
28	P	Avguštin	D
29	T	Sabina	L
30	S	Roža	L
31	C	Rajko	O©
SEPTEMBER
Kimovec
1	P	Tilen	O
2	S	Igor	N
3	N	Gregor	O
4	P	Ida	D
5	T	Lovrenc	N
6	S	Lenart	L
7	C	Regina	G
8	P	Marija	L 2»
9	S	Peter	L
10	N	Niko	L
11	P	Milan	L
12	T	Gvido	0
13	S	Lipe	L
14	C	Rastko	L
15	P	Marija	L ©
16	S	Ljudmila	0
17	N	Robert	N
18	P	Irena	D
19	T	Vilma	N
20	S	Svetlana	L
21	C	Matej	L
22	P	Tomaž	0 £
23	S	Lino	L
24	N	Nadja	M
25	P	Uroš	L
26	T	Damjana	L
27	S	Dolfe	L
28	C	Venčeslav	0
29	P	Miha	0 0
30	S	Jelica	N
OKTOBER
Vinotok
1	N	Terezija	L
2	P	Miran	L
3	T	Žarko	L
4	S	Francelj	L
5	C	Marcel	D
6	P	Bruno	N
7	S	Marička	O
8	N	Brigita	L 3
9	P	Ludvik	L
10	T	Danilo	L
11	S	Milko	L
12	C	Jana	L
13	P	Edvard	L
14	S	Veselka	0 0
15	N	Terezija	O
16	P	Hedvika	D
17	T	Mira	N
18	S	Luka	0
19	C	Edvin	L
20	P	Irena	L
21	S	Urška	L £
22	N	Berta	O
23	P	Živa	L
24	T	Rafko	O
25	S	Darinka	D
26	C	Sabina	N
27	p	Risto	D
28	s	Simon	N
29	N	Narcisa	L ©
30	P	Vlado	0
31	T	Smiljan	V
NOVEMBER
Listopad
1	S	D. mrtvih Gorazd	O
2	C	Dušanka	N
3	P	Justa	D
4	S	Drago	L
5	N	Savica	L
6	P	Lenart	O 3
7	T	Bert	L
8	S	Bogo	O
9	C	Dore	D
10	P	Mitja	V
11	S	Martin	L
12	N	Emil	L
13	P	Stane	0 ©
14	T	Borisav	V
15	S	Polde	L
16	C	Jerica	N
17	P	Grega	0
18	S	Roman	S
19	N	Elizabeta	N
20	P	Srečko	N £
21	T	Albert	N
22	S	Cilka	L
23	C	Klemen	L
24	P	Ivan	D
25	S	Katarina	V
26	N	Silva	N
27	P	Bernarda	O
28	T	Dorica	O©
29	S	D. rep.	D
30	C	Andrej	V
DECEMBER
Gruden
- 1	P	Nataša	H
2	S	Blanka	V
3	N	France	N
4	P	Barbara	N
5	T	Stojan	O
6	S	Miklavž	O 3
7	C	Ambrož	D
8	P	Marija	S
9	S	Valerija	V
10	N	Smiljan	H
11	P	Daniel	N
12	T	Aljoša	V ©
13	S	Lucija	O
14	C	Dušan	N
15	P	Kristina	L
16	S	Albina	L
17	N	Lazar	N
18	P	Baldo	S
19	T	Darja	M
20	S	Evgen	L £
21	C	Tomaž	L
22	P	Mitja	D
23	S	Viktorija	
24	N	Eva	N
25	P	Božič	L
26	T	Stefan	S
27	S	Janez	M
28	C	Živko	NT©
29	P	Tomaž	N
30	S	Hermina	O
31	N	Silvester	H
EMO
Emajli Emajlirec