SILA Cl Hl MATIČNA KNJIŽ PARMOVA 9 GLASILO OBČINE LITIJA • NOVEMBER 1996, ŠT. 9, LETO XXIII. j POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1270 LITIJA Pogovor z novim poslancem Državnega zbora, izvoljenim na listi SLS, g. Francijem Rokavcem Tudi litijska občina ima svojega predstavnika v slovenskem parlamentu Tik pred zaključkom redakcije smo v naše uredništvo povabili na razgovor novoizvoljenega poslanca - g. Francija Rokavca. Našemu povabilu se je prijazno odzval in tako je nastal pogovor, ki ga objavljamo na 4. strani. Popotovanje od Litije do Čateža: Desetič po Levstikovi poti Pot od Litije do Čateža so pohodniki v desetih letih dobro uhodili, saj je prireditev edini dogodek v naši občini, ki ime Litije vsako leto ponese po vsej Sloveniji in celo preko njenih meja. Po dolenjskih gričih se po 22 kilometrov dolgi poti, ki se pretežno vije po gozdovih, travnikih in stezah, vsako leto odpravi več pohodnikov. O bolj natančni številki je težko govoriti, saj se velika večina hodcev ne prijavi, so ga organizatorji ocenili, da je letos na Čatež prišlo od 12 do 15 tisoč ljudi. Zakaj je pohod, ki ga je pričelo okrog 300 planincev, postal tako množičen? Dolenjska pokrajina, značilno krajinsko stavbarstvo, vinorodni okoliš, prijazni in gostoljubni ljudje pa še praznik sv. Martina, kije v teh krajih posebno v časteh, so stvari, ki ne pri- 10. jubilejnega pohoda se je letos udeležilo rekordno število ljubiteljev in občudovalcev Levstikove poti. Organizator čestita Hinku Lebinger-ju, enemu najbolj zvestih pohodnikov na tej poti. vabijo le planincev in ljubiteljev hoje, pač pa vse sloje ljudi. Seveda pa je tu še Levstik in spomin na njegovo popotovanje... Od Litije do Čateža se vsako leto odpravi tudi več znanih Slovencev. Predsednik Kučan je tako postal že stalen pohodnik, vsako leto pa na cilju ob sklepni prireditvi ali "razhodnji" poho-dnike nagovori dr. Matjaž Kmecl. Sam je velik ljubitelj te poti, saj jo vsako leto prehodi s svojimi študenti s Filozofske fakultete, sicer ne na dan množičnega pohoda, pač pa 11. novembra, ko goduje sv. Martin. Letošnji govor je dr. Kmecl hudomušno sestavil v obliki zdravic vsem zaslužnim, ki se trudijo z Levstikovo potjo. Prva zdravica je veljala Rudiju Bregarju, kije bil pobudnik tega vsakoletnega vandranja, nazdravil pa je še Levstiku, Martinu in nazadnje še vsem navzočim. Priljubljenost tega pohoda je res izjemna, zato Rudi Bregar s sodelavci razmišlja, kako bi prireditev še obogatil. Zaveda se, da so možnosti izjemne, zato je skušal pripraviti sodelujoče na vseslovensko prireditev oz. nekakšen vinski sejem, na katerem bi sodelovali znani slovenski (ali celo evropski, kar bi pokazala praksa) vinorodni okoliši. Pri tem pa je naletel na ljubosumno nasprotovanje s trebanjske strani, ki vztraja pri cvičku. Prireditev Popotovanje od Litije do Čateža je polno in samostojno zaživela zaradi vztrajnosti organizatorjev in seveda vseh ljudi ob poti, ki na dan pohoda gostoljubno odpro vrata svojih hiš in zidanic. Upajmo, da bo se bo zamisel, da bi prireditev razširili na več dni, prijela. A. Š. Splošna gimnazija v Litiji Ideja o ustanovitvi splošne gimnazije v Litiji je bila prisotna že nekaj časa. Pobudniki in nosilci te pametne zamisli so bili predvsem intelek tualci, ki kritično in hkrati ustvarjalno spremljajo vsestranski razvoj mesta Litije in podeželja litijske občine. Še več - podprle so jo in sprejele za eno svojih osnovnih nalog tudi vse politične stranke v naši občini. Na pobudo župana, g. M. Kaplje, je občinski svet občine Litija imenoval odbor za ustanovitev gimnazije, pod predsedstvom g. V. Logaja. V slabem letu aktivnega dela je odbor pripravil strokovne podlage v obliki programske naloge, ki vsebuje naslednje vsebinske sklope: - Sklep o zagotovitvi pogojev za ustanovitev gimnazije v Litiji, ki ga je sprejel občinski svet 4.7.1996 - Uvodno pojasnilo - Geografske danosti in njihov vpliv na šol. mrežo - Gospodarsko socialni položaj družin - Mnenje okolja in analiza ankete - Prostorske in finančne rešitve - Obvezni in izbirni program gimnazije - Vpetost gimnazije v širše družbeno okolje - Kadrovska zasedba in organizacija pouka v gimnaziji - Prostorska organizacija pouka v gimnaziji - Skrb za vpis dijakov in organizacija prevozov Na podlagi omenjene dokumentacije bo Ministrstvo za šolstvo in šport presodilo in v naslednjem tednu izdalo dokument o verifikaciji in uvrstitvi splošne gimnazije v Litiji v mrežo srednjih šol, v šolskem letu 1997/98. S tem bodo dani pogoji za vpis dijakov v dva oddelka prvega letnika splošne gimnazije v Litiji. Kako bo s pričetkom pouka? Od 1.9.1997 bo prvo in drugo leto pouk za dijake gimnazije poteka) v novozgrajenem prizidku pri osnovni šoli Gradec - Litija. Te prostore bo do 1.9.1999 dalje OŠ Gradec uporabljala za odpravo dvoizmenskega pouka in uvedbo devetletke. Gimnazijski program pa se bo od takrat dalje izvajal v novo zgrajeni stavbi, za katero strokovnjaki še proučujejo ustrezno lokacijo. Kadrovske rešitve: Izjemna pozornost in skrb je namenjena izbiri bodočih profesorjev, le ti naj bi imeli bogato strokovno pedagoško znanje, izkušnje ter smisel za delo z mladimi. V prvi fazi bi profesorji delo na gimnaziji opravljali po pogodbi, kasneje pa bi se, glede na postopno rast učnih ur, redno zaposlovali. V veliko pomoč pri razreševanju kadrovskih potreb bodo vse štiri osnovne šole v občini, ki so že do sedaj pokazale naklonjenost in skupen interes za novo pridobitev v našem šolstvu. In zakaj gimnazija v Litiji? V Litiji ni nobene srednje šole, ki bi vpisovala učence v redne programe. Število učencev, ki bo v naslednjih osmih letih končalo osnovnošolsko obveznost v naši občini, se giblje letno od 253 do 316. Večina teh otrok je vezana na naporen vsakodnevni prevoz v ljubljanske šole. Po izkušnjah preteklih let se v gimnazijske programe letno vpiše cca 20% učencev, kar za območje litijske občine predstavlja 50-60 učencev. Z ustanovitvijo gimnazije v Litiji bi povečali vpis učencev v gimnazije in se tako približali republiškemu povprečju. V mesecu maju 1996 je bila ob zavzetem sodelovanju svetovalnih delavcev in učiteljev OŠ litijske občine izvedena anonimna anketa med starši, ki imajo všolane otroke od 1. do 7. razreda. Anketiranih je bilo 1926 staršev. Kar 1211 staršev si želi, da bi svojega otroka všolali v bodočo litijsko gimnazijo. 39% staršev, ki imajo v letošnjem šolskem letu otroka v osmem razredu, in ima odlični in prav dobri učni uspeh, želi, da bi leta nadaljeval šolanje v gimnaziji v Litiji. Ustanovitev gimnazije v Litiji predstavlja veliko prelomnico za mesto samo in tudi naše podeželje oziroma občino kot celoto. Hkrati je to kulturno, gospodarsko in politično dejanje, ki odpira nove možnosti in razsežnosti na prehodu v enaidvajseto stoletje. Jože Grošelj Obvestilo volilcem Dne 8.12.1996 bo v Republiki Sloveniji izveden predhodni zakonodajni referendum o volilnem sistemu. V KS Kresnice bodo nadomestne volitve za člana sveta KS Kresnice; v delu KS Vintarjevec (volišče v OŠ Javorje) pa bo potekal referendum za ustanovitev nove KS Javorje. Predčasno glasovanje bo na sedežu občine Litije 3., 4., in 5. 12., glasovanje, dne 8.12.1996 pa bo potekalo na istih voliščih kot na nedavnih volitvah za poslance Državnega zbora. Okrajna volilna komisija Občinska volilna komisija PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO VKUUČNO 13. DECEMBRA 1996! 2 STRANKE POROČAJO, OBVESTILA GLASILO OBČANOV, november 1996 SDS Socialdemokratska stranka Slovenija, Občinski odbor Litija se iskreno zahvaljuje vsem volilkam in volilcem za izkazano zaupanje. Z vašo pomočjo lahko upamo v postopne spremembe in utrjevanja demokratične oblasti. Občinski odbor SDS Litija SKD SKD sledi kongresnim načelom Slovenski krščanski demokrati smo na kongresu v Škofji Loki sklenili, da bomo pri oblikovanju vlade po volitvah dali prednost strankam s sorodnimi programskimi izhodišči. Volitve 10. novembra so zbistrile politični prostor, saj večini - "satelitskim strankam" ni uspelo doseči praga za vstop v parlament. Očitno je tudi, da so državljani volili predvsem stranke in manj posameznike. Slovenski krščanski demokrati smo ceno za delo v vladi "plačali" na letošnjih volitvah. Jasno je, da kdor dela, je tudi umazan. Dejstvo je, da so delo ministrstev, ki so jih vodili ministri iz vrst SKD, zamegljevale "proizvedene" predvolilne afere. Tudi najmočnejša stranka LDS ni uspela v celoti predstaviti dela svojih ministrov kot uspešnega. Upokojenci pa očitno niso verjeli, da je ZLSD izstopila iz vlade zaradi njihovih pokojnin. Vsa dogajanja sta uspešno spremljali stranki SLS in SDS in prepričali volilce, da so spremembe potrebne. In volilci so se odločili: za spremembe, za stranke "slovenske pomladi",... Slovenija dobiva s temi volitvami tudi novo politično podobo. Pred nami je referendum, na katerem bomo odločali o volilnem sistemu. Težko je nek volilni sistem deliti na pošten ali nepošten. Gotovo pa ima vsak pozitivne in negativne strani. Dejstvo je, daje proporcionalni sistem, ki je v veljavi sedaj, omogočil v občini izvolitev predstavnika SLS - g.Francija Ro-kavca. Ob tej priliki mu iskreno čestitamo in želimo veliko uspehov ter dobrega sodelovanja tudi v prihodnje. Vsem volilkam in volilcem, ki ste svoj glas zaupali Slovenskim krščanskim demokratom, se za vašo podporo iskreno zahvaljujemo. Prav tako pa se zahvaljujemo vsem tistim, ki nas pri našem delu podpirate. 00 SKD Litija Drage volilke, spoštovani volilci, zahvaljujemo se vam za vaše glasove, ki ste nam jih tudi tokrat zaupali v največjem številu. Vaši glasovi pomenijo potrditev naše vizije o varnosti, razvoju in Evropi 2000. Ta vizija je prevladala tudi v naši občini, s svojim glasom za LDS pa ste omogočili, da lahko skupaj popeljemo Slovenijo v prihodnost. Vaši glasovi pomenijo visoko oceno našega dosedanjega dela v občini, še posebej prizadevanj in uspehov župana Mirka Kaplje. Toda pozorni moramo biti tudi ob napovedanih volilnih referendumih. Vsiljeni večinski sistem bi lahko ustavaril dva sovražna politična tabora, ki bi tekmovala drug proti drugemu in povzročala napetosti. Zato naj bo raznolikost in drugačnost, ki ga omogoča proporcionalni sistem, dokaz našega bogastva in svetovljanstva. 00 LDS Litija, Marko Povše Slovenska ljudska stranka Zahvala volilcem Spoštovane volilke in volivci: V imenu Slovenske Ljudske stranke - podružnica Litija, kakor tudi v svojem imenu, se zahvaljujem vsem volilkam in volivcem 4. volilnega okraja (občina Litija in KS Sobrače v občini Ivančna Gorica) za tako visoko izraženo podporo na državno zborskih volitvah. Rezultat 28,6 % podpore jasno pove, da je SLS - podružnica Litija na pravi poti in da mora na tej poti vztrajati tudi v prihodnje. Z dobljenim neposrednim mandatom v Državni zbor pa je naša odgovornost še večja in obljubljam, da bom spoštoval svoj program, kakor tudi temeljne interese vseh občank in občanov 4. volilnega okraja. Ob tej priliki pa bi se v imenu podružnice SLS Litija zahvalil številnim sodelavcem, sponzorjem, ki so prispevali nenadomestljiv delež pri organizacijski, kadrovski in vsesplošni krepitvi SLS. Zahvala velja tudi vsem, ki ste mojo izvolitev za poslanca v Državni zbor pospremili z dobrimi željami in upam, da bomo s skupnimi močmi uspeli. Predsednik SLS - podružnica Litija Franci Rokavec Na podlagi 9., 10. in 11. člena pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz sredstev občinskega proračuna za razvoj malega gospodarstva in turizma, (Uradni list RS, št. 64/96) Občina Litija v sodelovanju z Abanko d. d. Ljubljana, objavlja SKLEP o razpisu posojila in sofinanciranju obresti za razvoj malega gospodarstva in turizma v Občini Litija 1. Skupni znesek razpisanega posojila znaša: 95.000.000,00 SIT. 2. Posojilo in sofinanciranje obresti se odobravajo za naslednje namene: , - posodobitev obstoječe proizvodnje in storitev, - nakup opreme in za zagonske stroške, - nove proizvodne in storitvene programe, - uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov z novimi ekološkimi programi, - nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev, prenavljanje in adaptiranje poslovnih prostorov, ■ nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti, - razvoj in pospeševanje turizma ((kmečki turizem, gostinske storitve (hrana, pijača) s prenočitvenimi zmogljivostmi)). 3. Posojilo in sofinanciranje obresti se dodeli: - malim podjetjem v zasebni lasti, ki zaposljujejo do 50 oseb, - samostojnim podjetnikom, posameznikom, Sedež samostojnega podjetnika oz. podjetja in kraj investicije morata biti na območju občine Litija. 4. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje kriterije: - odpirajo nova delovna mesta, - uvajajo sodoben, tehnološko in ekološko neoporečen energetsko varčen delovni proces, - dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini, - so izvozno usmerjeni. 5. Doba vračanja posojila znaša 3 leta, letna obrestna mera pa TOM + 4,5 %, v primeru, da prosilec poslovno sodeluje z Abanko d.d. oz. največ TOM + 5% v nasprotnem primeru. 6. Spodnja meja posojila ne more biti nižja od tolarske protivrednosti 5.000 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije. 7. Prosilci vložijo prošnjo za posojilo (iz katere je razvidna dejavnost, ki jo opravljajo) v zaprti kuverti z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa posojila v glasilu občine na naslov: Občina Litija, Jerebova 14, Litija z oznako "krediti za razvoj malega gospodarstva in turizma." Prošnja za posojilo mora obvezno vsebovati: Ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, način zavarovanja, rok zaključitve investicije, predvideno število novozaposlenih delavcev. 8. Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: * samostojni podjetnik: - potrdilo pristojnega organa za javne prihodke o vpisu v vpisnik podjetnikov, ki ne sme biti starejše več kot 30 dni od datuma vloge za kredit, - priglasitveni list - vse strani, - dovoljenje za opravljanje dejavnosti, - potrdilo o premoženskem stanju kreditojemalca, ki ga izda uprava za javne prihodke, - potrdilo o plačanih davčnih obveznostih, - zadnja davčna napoved s prilogami (bilanca stanja, popis osnovnih sredstev), - zadnjo odločbo o davku na dohodek iz dejavnosti, - krajši investicijski načrt (skrajšan obrazec dobite na občini Litija oddelek za splošne gospodarske zadeve), * pravne osebe: - zaključni račun za poslovno leto 1995 : izkaz uspeha, bilanca stanja, razporeditev dobička, statistični podatki, - BON - 2 ali BON - 3 Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, - registracija podjetja, - prijava za vpis v poslovni register, - obvestilo Zavoda za statistiko o dejavnosti in matični številki, - kopija podpisanega kartona Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, - tekoči podatki o poslovanju podjetja (obrazec dobite na občini Litija, oddelek za splošne gospodarske zadeve), - kopijo sklepa o dokapitalizaciji podjetja, - krajši investicijski načrt (skrajšan obrazec dobite na občini Litija oddelek za splošne gospodarske zadeve), * dokazilo glede na namen posojila: - pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: - predračun ali račun (ki ni starejši od 6 mesecev), pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno izjavo-garancijo izvajalca generalnega popravila, - pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodbo o nakupu patenta oziroma blagovne znamke, - pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za zemljišče in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča, - pri nakupu poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, - pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglašenih delih, predračun (ki ni starejši od 6. mesecev), zemljiško knjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljavca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila, * dokazilo (fotokopija obrazca prijav delavcev v zavarovanje - M1/2), da je odgovorna oseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju oz. pismeno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v 3 mesecih od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v podjetju. 9. Zavarovanje in stroški kredita se izvajajo v skladu s poslovno politiko Abanke. 10. Sklep o dodelitvi posojil bo izdan najkasneje v 30 dneh po poteku roka za vložitev prošenj in posredovan prosilcem najkasneje v roku 15 dni od njegovega sprejema. 11. Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila po poteku roka 3 mesecev od sprejema sklepa o dodelitvi posojila. 12. Nepopolne in nepravočasne vloge ne bodo upoštevane. 13. Poslane dokumentacije prosilcem ne vračamo. 14. Sklepanje in izvajanje posojilnih pogodb izvaja Abanka d.d., s katero Občina Litija sklene ustrezno pogodbo. Dodatne informacije interesenti lahko dobijo na Oddelku za splošne gospodarske zadeve, tel.: 881-211. OBČINA LITIJA Vse, ki povprašujete o načinu in možnostih včlanitve v Slovensko ljudsko stranko vabimo, da to storite tako, da izpolnete in pošljete pristopno izjavo: r Slovenska ljudska stranka Zarnikova 3, Ljubljana lOOO tel.: 061/301-891 IME IN PRIIMEK:_ PIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI! ~l PRISTOPNA IZJAVA ROJSTNI PODATKI (kraj. datum):. STALNI NASLOV:_ (ulica, hišna št., poštna št., kraj, občina, telefon) NASLOV SLUŽBE (ime podjetja):. (ulica, hišna št., poštna št., kraj, občina, telefon) POKLIC:. IZJAVLJAM, DA SEM PROSTOVOLJNO SPREJEL PROGRAM IN STATUT SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE TER S TEM POSTAL ČLAN SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE a) Slovenske kmečke zveze d) Odbora razlaščencev g) Mladinske zveze (ustrezno obkroži) b) Delavske zveze e) ženske zveze h) Zelene zveze c) Gospodarske zveze 0 Upokojenske zveze Izpolnjene pristopne izjave pošljite na zgornji naslov. Število žiro računa: 50101-678-63914 Kraj in datum:_ Podpis: GLASILO OBČANOV, november 1996 AKTUALNO - POGOVOR 3 Živimo in gospodarimo na svoji zemlji Ob 7. obletnici zborovanja predsednikov slovenskih občin v Geossu smo se pogovarjali z litijskim županom Mirkom Kapljo. Srečali smo se pred obeležjem geossa in posneli naslednji pogovor. Gospod župan! Kaj vas je vzpodbudilo, da ste 1989. leta predlagali zborovanje predsednikov slovenskih občin in odkrili spominsko ploščo v geometričnem središču Slovenije? Da bi na svojstven način izrazili voljo slovenskega naroda, ki se je zrcalila v pravici do samoodločbe, biti na svoji zemlji svoj gospod, sem po dogovoru v slovenski skupščini za 14. 9. 1989 povabil vse predsednike občinskih skupščin Slovenije, Izvrš ni svet in vodstvo republiške skupščine na zbor v Geometrično središče Slovenije, da ob pomniku slovenske trdoživosti-dokazane skozi več stoletij življenja na tem prostoru in pod sloganom "Živimo in gospodarimo na svoji zemlji" - izrazimo svojo odločnost in voljo sprejeti znamenita ustavna dopolnila, kar se je tudi zgodilo konec septembra 1989. Kmalu po tem dejanju so se v Sloveniji zgodili še mnogi drugi pomembni dogodki. Po uspešno izvedenem plebiscitu je prišlo leto 1991. Kako ste ga vi doživljali? Po razglasitvi rezultatov plebiscita so zaživela mesta, vasi in naselja, zvonovi so pozdravljali odločitev slovenskih ljudi. Zbrali smo se na "placu" v Litiji, Šmartnem in drugih krajih naše občine, nekateri pa smo pohiteli tudi v središče, srce naše domovine, da se tudi tam veselimo velike odločitve. Ta veliki čas smo doživljali v zanosu, niti pomislil nisem, tako kot moji drugi sodelavci ne, da nam ta naša velika stvar ne bo uspela. Ko je bil izdan ukaz, da moramo orožje TO predati JLA, smo se temu v Litiji uprli. Izdal sem začasno odredbo o prepovedi oddaje orožja v JLA. Kot je meni znano, sem bil edini slovenski župan, ki je podpisal tak dokument. Potem je bila formirana manevrska struktura narodne zaščite v republiki in občinah po sistemu trojk. Pri nas smo to trojko sestavljali Rihard Urbane, Radovan Petje in jaz. Pripravljali smo se na tisto najhujše, ki bi se lahko zgodilo, če bi nam hoteli preprečiti naše namene. Do tega je prišlo, kot se dobro spomnimo, junija 1991, ko smo razglasili samostojno in neodvisno republiko Slovenijo. Kot predsednik oziroma župan občine ste "dali skozi" kar 4 mandate. Kako bi ocenili to obdobje? Lahko rečemo štiri mandate, kajti v prvem obdobju 1986 - 1990 je imel predsednik skupščine občine dvoletni mandat, ki smo ga lahko ponovili, seveda če nas je skupščina izvolila. Vsak mandat je po svoje izredno zanimiv, pa tudi zgodovinski. Prav v tem obdobju smo bili priča velikih družbenih sprememb. Za prva dva mandata lahko rečem, da simbolizirata zaton sistema socialističnega samoupravljanja in prihajajoči novi čas, čas demokratičnih sprememb. V tretjem mandatu 1990-1994 je zaživel demokratični večstrankarski sistem. Zaživeli smo v samostojni in neodvisni državi, republiki Sloveniji. Poslavljale so se stare državne občine, potrebno je bilo podaljšanje mandata, da smo vzpostavili sistem lokalne samouprave in v četrtem, sedanjem mandatu, zaživeli v lokalnih skupnostih, novih občinah, z novimi pristojnostmi. Ob tem se srečujemo z nekaterimi "otroškimi boleznimi", ki jih bomo v prihodnosti, upam, zagotovo prebrodili. Zdaj ste župan občine, prvič demokratično izvoljeni na volitvah. Biti neposredno izvoljen je res nekaj posebnega, velika čast in še večja odgovornost, saj ti mandat podeli večina volilcev. Na način, kot smo voljeni župani, je voljen samo še predsednik republike. Veliko pričakujejo volilci, veliko jaz. Veliko pa je tudi razočaranje, ko ugotoviš, kako malo pristojnosti ti daje zakon in občinski statut. Odgovoren si, usodo ti krojijo drugi, ti pa se sprašuješ, kako odgovarjati svojim volil-cem, ko pa nimaš možnosti določenega posega v dogajanja, ki niso po tvoji volji in za katera boš navsezadnje ti odgovoren. Prepričan sem, daje to le predhodno obdobje, da bo že v prihodnjem mandatu drugače, da bodo imeli župani tiste pristojnosti, katere volilci od njih pričakujejo. Zadnje čase v Litiji veliko beremo o problemih in stiskah mladih -celo nekaj tragičnih primerov je zabeleženih. Kakšna je vaša misel o tem? Litija, kraj nesrečnega imena, bi zapisal pesnik. Težko je, prizadet sem, tako kot večina tistih, s katerimi sem govoril po teh pojavih. Sočustvujem s starši in sorodniki. Vsaka tragedija me je posebej prizadela, saj sem vse poznal in bil med njimi, ko so odraščali. Bili so nova generacija, prijetni in veseli fantje in dekleta, kot vsi mladi. Pozdravljali smo Pohod po Levstikovi poti uspešen Jubilejni 10. pohod po Levstikovi poti je bil uspešen. K dobri udeležbi je vsekakor prispevalo vreme, v organizacijskem odboru pa ocenjujemo, da tako množična udeležba v enem dnevu že obremenjuje okolje. Po tehnični izvedbi prireditve je bil to vsekakor najbolje organiziran pohod in upam, da bo v prihodnje še bolje. Naj poudarim, da pokroviteljev prireditve ni in da se vsi stroški krijejo iz prijavnin. Letošnje leto je vsak prijavljeni udeleženec prejel poleg tradicionalne priponke tudi dve barvni razglednici. Na eni je motiv Resnikove kašče v Moravčah s pogledom na hišo Tone Zidarjeve, na drugi pa fotografije Litije, Šmartnega, Gabrovke, vaške situle in gradu Bogenšperk. Foto- grafijo Pozdrav iz občine Litija je založila Občina Litija, obe pa izdal organizator pohoda. Rad bi tudi zapisal, da sta ime Levstikova pot in znak Levstikove poti registrirani znamki, zato je njuna uporaba dovoljena le v skladu z Zakonom o varstvu industrijske lastnine. In nenazadnje, vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali pri izvedbi letošnje prireditve, iskrena hvala. Ne bo pa napak tudi kakšna kritika na račun tistih, ki vsako leto skušajo iz te prireditve narediti nekaj povsem dru- Poifštav iz občine Litija gega. Pa je, na srečo, vedno manj takšnih v litijski občini. Zato obljubljamo, da bo tudi vnaprej športna in kulturna prireditev. Rudi Bregar vodja organizacije pohoda V nedeljo, 18. decembra '96: Pohod na Tišje Planinsko društvo Liuja vabi vse planinke in planince na tradicionalni spominski pohod na Tišje, ki bo v nedeljo, 8. 12. 1996. S tem pohodom litijski planinci že 16 let zaključujemo planinsko sezono, saj ta v sredogorju traja vse leto in ne le nekaj poletnih mesecev. Pot, po kateri bomo hodili, je že tradicionalna: od Plečnikovega spomenika v Litiji čez Ježo do Zagorice in nato po slemenu nad Jablaniškim potokom do Jelše, od tam pa čez Li-bergo do Tišja, od koder pa se je potrebno spustiti do cilja v Veliki Ko-strevnici, kjer se bo pohod zaključil. Začetek pohoda bo med 7.00 in 10.00 uro, vsak udeleženec pa bo prejel kontrolni kartonček, ki ga je potrebno potrditi na Tisju. Startnina znaša 200,00 SIT. Udeleženci bodo prejeli posebna priznanja za večkratno udeležbo: bronasto značko za drugi pohod, srebrno za četrti, zlato za sedmi in spominsko plaketo za deseti pohod. Predno se odpravite na pot, poglejte, ali ste s seboj vzeli dnevnik pohoda. Tisti, ki se bodo tokrat prvič udeležili pohoda, bodo dnevnik prejeli na cilju v Kostrevnici. Na Jelši in Tisju bo vsem na voljo brezplačen čaj, za okrepčilo pa bo poskrbljeno tudi v Kostrevnici. Iz Velike Kostrevni-ce bodo od 11.30 do 15.00 ure vozili posebni avtobusi do Litije. Letošnji pohod bo prvi, ki ga bomo izpeljali brez Francija Štrusa, dolgoletnega predsednika pripravljalnega odbora, ki je mnogo prezgodaj preminil v minuli pomladi. Zato bomo z udeležbo počastili tudi njegov spomin. B. V. se, pa tudi zmeraj kaj poklepetali. Potem pa se zgodi, prizadet si in premišljuješ, kaj storiti, da ne bi zapadli v takšne stiske in stanja, ko naenkrat ni videti več smisla življenja. Tudi v naši občini bo treba več storiti za mlade, da bi jih usposobili za samostojno življenjsko pot in delo. To bo tudi ena mojih osnovnih nalog v tem mandatu. V čem so po vašem mnenju razvojne možnosti občine? Razvojne možnosti so nedvomno v nadaljevanju politike razvoja gospodarstva, podjetništva, obrti, kmetijstva, turizma, vsemu temu je podlaga razvoj infrastrukture in "odprto okno" v svet. Prav zaradi tega smo se vključili v program PHARRE, ki pravzaprav zagotavlja in pripravlja pogoje za razvoj teh programov. Vanj so vključene tudi druge državne institucije in posamezna ministrstva, ki naj bi s koordiniranim sodelovanjem in združevanjem sredstev za financiranje posameznih programov zagotavljala uresničitev navedenega projekta. Gospod župan! Bi želeli bralcem našega časopisa še kaj sporočiti? Imamo občino v osrčju Slovenije. Krasijo jo izjemna pokrajina in čudoviti ljudje in prav zaradi tega prihaja med nas vedno več ljudi -turistov, trgovcev, gospodarstvenikov, študentov, dijakov - ki zadovoljni tudi odhajajo. Zato bi želel, da tudi v bodoče utrjujemo medsebojne odnose, na podlagi medsebojnega spoštovanja, strpnosti in razumevanja. Prepričan sem, da bo to zagotovilo skupni splošni razvoj občine. Gospod župan, za vaše odgovore najlepša hvala! Pogovor pripravil: J. S. L AVTO ŠOLA SI ° CAR SVETIČ vabi vse zainteresirane občane na BREZPLAČNI TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV A, B, C IN E KATEGORIJE, ki se bo pričel v sredo, 4. decembra 1996. Začetek ob 16. uri. Vse informacije dobite na Graški cesti 2, vsak dan od 14. - 15. ure in od 19. - 20. ure, po telefonu: 061/883 - 140. Nudijo vam možnost obročnega odplačevanja, organizirajo tudi tečaj prve pomoči. Na podlagi 15. in 42. člena Statuta občine Litija (Ur.l.RS, št. 41/95,70/95 in 6/96) in na podlagi sklepa zbora krajanov naselij Javorje, Leskovica pri Šmartnem in Vrata z dne 13.10.1996 je Občinski svet občine Litija na 24. seji dne 24.10.1996 sprejel: SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA i. Izvede se referendum o ustanovitvi nove KS Javorje. Referendumsko vprašanje se glasi: "Ali ste za to, da se naselja Javorje, Leskovica pri Šmartnem in Vrata izločijo iz KS Vintarjevec in se za navedena naselja ustanovi nova KS Javorje?" Volilec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo "za" ali besedo "proti". III. Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči vsi roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, se določi 8.11.1996. IV. Referendum se izvede v nedeljo, dne 8.12.1996. Referendum vodi in izvaja Občinska volilna komisija občine Litija in volilni odbor na volišču. VI. Glede dela volilne komisije, dela volilnega odbora in glede ostalih vprašanj v zvezi s stroški in z izvedbo referenduma, se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah (Ur. I. RS, št. 72/93,7/94,33/94 in 70/95) in zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Ur.l. RS, št. 15/94). VII. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Št.: 023-12/96 Datum: 25.10.1996 PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Franci Rokavec Pogovor z novim poslancem Državnega zb ora, g. Francijem Rokavcem predstavnika v parlamentu Človek v objemu pločevine Za nami so volitve v Državni zbor. V litijskem volilnem okraju, kjer je bilo kar 21 kandidatnih list, ste bili na listi SLS neposredno izvoljeni v slovenski parlament samo Vi. Kakšni so občutki po izvolitvi? Najprej bi rad rekel, da sem zadovoljen in vesel, ker je Litija dobila vsaj enega poslanca, neposredno izvoljenega v državni zbor. To je z vidika nadaljnega razvoja občine zelo pomembno, saj bo stik z državo in odločitvami na relaciji država-občina tako bolj konkreten. Vsaj jaz si bom prizadeval v tej smeri. Ugotavljam, da je bilo dosedanje delo SLS, katere kandidat sem bil, pravilno in da moramo na tej poti tudi vztrajati naprej. Predvsem bi rad rekel, da bom pri opravljanju svojega mandata zastopal tako program, ki sem ga pred volitvami predstavil občanom, kakor tudi vse temeljne interese te občine. Za kaj se boste kot poslanec še posebej zavzemali? Menim, da je izrednega pomena, da se država decentralizira, bolj kot se je doslej. Tudi z vidika finančnih, gospodarskih in kulturnih dobrin se mora skupna pogača bolj enakomerno porazdeliti na celotno Slovenijo. Bistveno je, da Litijani dobimo bolj sodobno in varno magistralno cesto M 10-9, kar bi moralo biti že zdavnaj urejeno. Dalje je treba razbremeniti naše gospodarstvo, stremeti bo treba za čimbolj urejeno infrastrukturo - od cest, vodovodov, kanalizacij, da ne navajam dolgoročnejše ureditve deponij za odpadke, čistilne naprave in druge objekte skupnega pomena. Bolj si bo treba prizadevati za razvoj turizma, obrti in kmetijstva. Vse to bo pomenilo, da bomo imeli bolj urejeno in konkurenčno litijsko gospodarstvo. Boste poleg poslanske funkcije lahko še opravljali funkcijo predsednika občinskega sveta? Mislim na usklajevanje časa, ki ga zahtevata obe zadolžitvi? Vprašanja, ki ste mi jih zdaj postavili, so v tem času kar pogosta. Že do sedaj sem imel več funkcij, ki jih bom poskušal uskladiti z zadolžitvami ostalih sodelavcev. Dokončno odgovoriti je zdajle težko. Če pomislim na zadolžitve kolegov na podobnih mestih, kijih poznam, ugotavljam, da je tako združevanje po svoje celo koristno, saj na ta način probleme, ki so na lokalni ravni, lahko lažje in bolj celovito predstavimo tudi v državnem zboru, kjer se oblikuje državna politika. In obratno, izvajanje državne politike se bo lažje manifestiralo tudi na občinski ravni. S podpredsednikom občinskega sveta sem se že pogovarjal o tem, da bi prevzel nekoliko več obveznosti in me nadomeščal, ko bom nujno zadržan v parlamentu. Če bi se pokazalo, da časovno ni mogoče usklajevati obeh funkcij, bomo pač morali najti drugo rešitev. Kako boste usklajevali delo poslanca z delom na kmetiji? Moram reči, da imam vso podporo v družini, saj so me oče, mama in mlajši brat podpirali pri mojem političnem delu že do sedaj in da bo tako tudi v prihodnje. Gotovo je, da bom skušal storiti vse, da kmetija tudi ob tej moji novi zadolžitvi ne bi trpela. Bi se, g. Franci Rokavec, za naše bralce hoteli predstaviti še nekoliko bolj podrobno. Poznamo Vas sicer že kot uspešnega politika, predsednika občinskega sveta, predsednika UO KGZ Litija. Kaj pa delate v prostem času, če ga sploh kaj ostane? Moram reči. da je prostega časa zelo malo. Posebnih konjičkov nimam, sodelujem pa kot operativni član GD Jevnica, še vedno pa sem tudi v rezervni sestavi policije. Posvečam se pač kmetiji in dodatnemu izobraževanju s tega področja. Tudi kakšen sprehod opravim, poiščem kakšnega gobana. To pa je tudi vse. Seveda spremljam tudi dnevno časopisje, poslušam radio in gledam televizijo. Po poklicu ste kmetijski tehnik. Kakšno je Vaše mnenje o kmetijskem izobraževanju pri nas? Osnovno kmetijsko izobrazbo bi moral po mojem mnenju imeti vsak kmetovalec, saj svet stoji na znanju. Menim, da bi se morala gimnazija, ki jo ustanavljamo v Litiji dopolniti še z obrtnim in kmetijskim izobraževanjem, saj je naše območje izrazito obrtno in kmetijsko. Bi bilo treba po Vaše vnesti več kmetijskih vsebin tudi v redno osnovnošolsko šolanje? Te pobude smo že večkrat dajali. Mislim, da bi morala država Slovenija več storiti tudi na tem področju. Morda v okviru naravoslovnih dni, da bi tudi mestni otroci dobili boljšo predstavo o tej pomembni dejavnosti. Marsikje ne poznajo domačih živali. Ko so v Angliji spraševali učence po barvah krav, so le-ti naštevali vse mogoče barve, samo pravih ne! Kako pa gledate na vključevanje Slovenije v EU, še zlasti z vidika kmetijske proizvodnje? Stališče naše stranke je jasno. Nismo proti približevanju Slovenije EU, saj je to ena državnih prioritet, je pa tudi res, da smo v zvezi s tem zamudili marsikatero priložnost. Premalo smo naredili tudi na samih pripravah za vstop, pa tudi pri sprejemanju zakonodaje. Še zlasti mislim na področje prehrambene industrije, pa tudi na ostala področja, da ne bomo na milost in nemilost prepuščeni multinacional-nem trgu. Izboriti si moramo pravi status države, ki jo bo Evropa spoštovala, vanjo ne smemo priti po kolenih. Za to pa moramo pridobiti nacionalni konsenz. Bi ob koncu najinega pogovora želel še kaj sporočiti našim bralcem? Ja. Rad bi se iskreno zahvalil vo-lilcem za izkazano zaupanje meni in SLS. Ob tej priliki obljubljam, da bom ljudem vedno na razpolago za vsa vprašanja in pobude. Lahko se obrnejo direktno name ali pa na poslansko pisarno, ki jo bomo ustanovili. Gospod Franci Rokavec, za Vaše odgovore se najlepše zahvaljujem. Ob koncu najinega pogovora sprejmite iskrene čestitke k izvolitvi v imenu uredniškega odbora Glasilo občanov in hkrati vseh naših bralcev. Veliko uspešnega poslanskega dela Vam želimo! Tudi jaz se zahvaljujem vam. Upam, da bomo vsi skupaj uspeli! Pogovor zapisal: Jože Sevljak Vsakodnevno slišimo ali beremo -v čelnem trčenju sta umrla voznik in sopotnik, zaradi prehitre vožnje štirje mrtvi, iz neznanega vzroka zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v vlačilec, posledica štirje mrtvi in več poškodovanih. Vsi se ob prebiranju takih vrstic zgrozimo, premišljujemo,nato pa se sprašujemo zakaj, kmalu zatem pa pozabimo. Ko se vozimo širom po Sloveniji, dober opazovalec kaj hitro dojame, da so slovenske ceste veliko prostrano pokopališče, kar je bilo še posebno opaziti za dan mrtvih, ko so na krajih, kjer so se pripetile smrtne nesreče, gorele svečke v spomin in opomin vsem, ki se še vozimo z jeklenimi konjički po cesti. Tudi letošnje leto ni nič boljše od prejšnjih let, saj je na naših cestah ugasnilo kar 333 življenj. Spoštovani vozniki, voznice, pešci in drugi udeleženci v cestnem prometu: "Postojte, premislite, kako boste vozili, kako boste hodili in spoštovali pravila igre, zato si zapomnite naslednje: Za življenje v prometu je človek sprejel strogo določen red. Red je tu potreben bolj kot na katerem koli drugem področju. Od tega, kako ga uveljavlja, sta odvisna njegova osebna sreča in sreča drugih, saj je zdrav in za delo sposoben človek največje bogastvo vsake družbene skupnosti." Brezpogojno spoštovanje in izpolnjevanje prometnih predpisov in pravil, kakor tudi dosledno upoštevanje pravic in prednosti, kijih prometni predpisi nalagajo drugim udeležencem v prometu, je tedaj temeljna dolžnost vsakega uporabnika prometnih površin. Kdor krši osnovno načelo prometne varnosti, lahkomisleno izziva nesrečo. Red, ki je za mirno sožitje v prometu sprejet, je pravzaprav napisan s krvjo in solzami, z edino željo, da bi bilo gorja in težav manj, predvsem pa, da bi bile odstranjene nevarnosti, zaradi katerih ljudje umirajo v prometnih nesrečah ali se pohabljajo. Raziskave o prometnih nesrečah, tako pri nas kot v razvitih deželah, se ujemajo po ugotovitvah, da je vzroke nesreč treba iskati skoraj izključno v človeku samem. Poglaviten dejavnik v prometu je torej človek in prav o tem nameravam spregovoriti v naslednjem članku, za danes pa še nekaj statističnih podatkov, ki nazorno prikazujejo varnost cestnega prometa na slovenskih cestah. V 30 letih je na slovenskih cestah umrlo 16.000 ljudi, to je v obdobju od leta 1961 do leta 1991, v obdobju od leta 1976 do leta 1996 pa je na slovenskih cestah umrlo 15.000 ljudi. 200.000 ljudi je bilo poškodovanih. Vsako leto je med smrtnimi žrtvami za en razred otrok, pomislite, v tridesetih letih 30 razredov otrok (900), v 20 letih 20 razredov otrok (600). Zaradi prometnih nesreč je naša država letno ob pol miljarde nemških mark oziroma 45 miljard tolarjev. Slovenska policija in Svet za preventivo za varnost v cestnem prometu izvajata različne akcije, katerih cilj je, da bi vplivale na zmanjšanje tega negativnega trenda. Teh akcij se še gotovo spominjate: "Akcije - 10%, "Stopimo iz teme", katerih cilj je bil, da naj bi čimveč ljudi, ne samo otrok, pač pa vse, ki veliko hodijo peš, zlasti po odprtih cestah, opozorili na pravilno stran hoje, zlasti pa na tako imenovano kresničko ali kakršenkoli od-sevnik, ki omogoči avtomobilistu, da pešca pred seboj pravočasno opazi. "Veselo na kolo" je bila naslednja akcija, namenjena kolesarjem. Naslednja akcija pa je "Vozimo pametno", in bo udeležence v prometu spremljala v naslednjih letih. Kakšna je prometna varnost v Litijski občini? Po podatkih policijske postaje Litija se je v prvih devetih mesecih pripetilo 248 prometnih nesreč, od tega štiri s smrtnim izidom, 35 s telesno poškodbo in 209 samo z materialno škodo. V teh prometnih nezgodah so štiri osebe umrle, 18 oseb je bilo hudo telesno poškodovanih, 33 oseb lažje telesno poškodovanih, 281 udeležencev je utrpelo le materialno škodo. In kakšni so poglavitni vzroki prometnih nesreč: - neprilagojena hitrost: 96 prometnih nesreč, - nepravilna smer in stran vožnje: 59 prometnih nesreč, - neupoštevanje pravil prednosti: 29 prometnih nesreč, - nepravilno prehitevanje: 25 prometnih nesreč, - nepravilni premiki z vozilom: 19 prometnih nesreč, - nepravilna varnostna razdalja: 11 prometnih nesreč, - ostali vzroki: 11 prometnih nesreč. Kakšna je krajevna razporeditev prometnih nezgod? Najbolj obremenjena s prometnimi nezgodami je Magistralna cesta od Ribč do Zagorja ob Savi, na kateri se je pripetilo 120 prometnih nezgod oziroma 48 % vseh nezgod, ki so se pripetile na območju policijske postaje Litija. Od tega se je na odseku Magistralne ceste Ribče - Litija do križišča s cesto Dolenjskega odreda pripetilo 80 prometnih nesreč, od tega devet s telesno poškodbo. Od križišča s cesto Dolenjskega odreda do Zagorja ob Savi (table Geoss) pa se je pripetilo 40 prometnih nesreč, od tega šest s telesno poškodbo ter tri s smrtnim izidom. V vseh prometnih nesrečah, ki so jih obravnavali, je bilo udeleženih 12 otrok in mladoletnikov, od katerih so bili trije hudo telesno poškodovani, trije pa lahko telesno poškodovani. Spoštovani vozniki.voznice in drugi udeleženci v prometu! Da bi se varnost v prometu izboljšala, ne smemo samo čakati na policiste in le takrat upoštevati prometnih pravil. Ko ga zagledaš in če ti izreče kazen, preklinjaš, storiti bo treba nekaj več, ne pa lahkomiselno izzivati nesreče. Morda boste jutri prav vi žrtev svoje ali tuje izzivalne lahkomiselnosti. Ciril Golouh Prometna nesreča s smrtnim izidom, ki se je pripetila na magistralni cesti Litija - Zagorje v kraju Maljek. Savski gasilci v "Mesecu požarne varnosti" Letošnji mesec požarne varnosti smo savski gasilci zaključili delovno. Nosilna naloga je bila izvedba mokre vaje gašenja požara gospodarskega poslopja pri Skubičevih v Po-novičah - po domače pri Pire, v nedeljo, 21.10.1996. Domačija stoji na hribu, oddaljena od drugih hiš in vodne oskrbe približno 500 metrov. Načrtovali smo vajo s sodelovanjem štirih gasilskih društev, a smo morali prvotni načrt spremeniti, ker sta v vaji sodelovali le društvi Vače in Sava. Gašenje je potekalo iz dveh virov - iz hidranta na Konju ter iz potoka. To je tudi najkrajša razdalja do te domačije z oskrbo vode za gašenje. Tako smo v PGD Sava pridobili načrt za reševanje tega področja. Drugo leto bomo nadaljevali z vajami na Sp. Logu. V nekaj letih bomo tako izdelali načrte za reševanje na vseh oddaljenih domačijah v naši krajevni skupnosti. V soboto, 12. oktobra, smo člane društva "Mladi gasilec" popeljali na izlet v Belo krajino. V Metliki smo si ogledali Gasilski muzej ter Belokranjski pokrajinski muzej v metliškem gradu. Poskrbeli smo tudi za zabavni program, z družabnimi igrami in tekmovanji smo popestrili popoldan, za vse pogumne pa organizirali polete z avioni na športnem letališču pri Črnomlju. Tudi dobrote z žara niso manjkale. Izleta, ki je bil nagrada za večletno doseganje dobrih rezultatov na gasilskih tekmovanjih, se je udeležilo 46 članov društva "Mladi gasilec" ter 9 mentorjev. Na Savi gasilci redno skrbimo za podmladek v članstvu. Mlade člane seznanjamo z gasilstvom že v vrtcu. Letos seje obiska v gasilskem domu udeležilo 14 otrok z vzgojiteljicami iz vrtca na Savi. Pokazali smo jim gasilsko opremo v domu in jim razložili pomen gasilstva. Zelo so jih zanimali tudi pokali in plakete v sejni sobi doma, ki so jih v preteklih letih dose- gli naši mladi gasilci. Za spomin so nam podarili štiri lepe risbice na temo "Gasimo požare" ter maketo gasilca. V oktobru smo pridobili tudi asfalt pred gasilskim domom ter preko mostička do igrišča. Za nas je to velika pridobitev. Savski gasilci nismo delovni samo v mesecu oktobru, temveč skozi celo leto. Vsako prvo soboto v mesecu se zberemo v gasilskem domu, kjer postorimo vse potrebno v zvezi z vzdrževanjem opreme, radijskih postaj, vozila, črpalk in podobno ter uredimo notranjost in okolico gasilskega doma. V nadaljevanju imata upravni in nadzorni odbor še redno sejo. Glavno delo pa nam predstavlja dograditev prizidka h gasilskemu domu, ki bo služil kot garaža za vozilo, v zgornjih prostorih pa si bomo uredili sejno dvorano. Upamo, da bomo s pomočjo občine, s prispevki krajanov in z lastnimi sredstvi prizidek dokončali v naslednjem letu. Darja Zupančič 88 GLASILO OBČANOV, november 1 IZ NAŠIH KS Cerkev Sv. Katarine na Ostrežu je dobila novo obleko Ostrež, 856 m visok hrib, je znan po tem, da na njem stoji cerkvica. To božje znamenje je staro preko petsto let. Lahko si predstavljate, koliko truda je bilo vloženega, da so cerkvico sploh sezidali, saj do vrha Ostreža vodi le ozka in strma gozdna pot. Sicer pa legenda pravi, da sta dva črna vola zaradi razuzdanosti ljudi zvlekla cerkev na Ostrež. Ampak legenda je legenda. Resničnost pa resničnost. Z resničnostjo so se srečali tudi vsi tisti, ki so zaslužni za opravljeno hvalevredno delo. Organizacijska dela je prevzela družina Pograjc-Repovž iz Šumnika. Seveda pa brez vseh tistih, ki so s svojim delom pripomogli k obnovi, ne bi šlo. Verjemite mi, da številka ni majhna. Seveda pa brez pobude gospoda župnika Janeza Jenka, ki kot pravi, da bo kmalu polnoleten v Polšniku, tega najbrž še ne bi kmalu obnovili. Njegovo delo, volja in upanje nas velikokrat privedejo k razmišljanju. Vse podružnične cerkvice so bile že deležne prenove, pozabiti pa ne smem tudi čudovitega prizidka k župnišču. Zaradi težkega dostopa do cerkvice se je pojavljalo veliko vprašanj, kako bi najhitreje in najbolj ekonomično prepeljali ves material, potreben za obnovo, na vrh. V sodelovanju z Občino Litija in Ministrstvom za obrambo je gospod župnik Janez Jenko našel univerzalno rešitev. Vaja s helikopterjem je uspela. 55 ton materiala, ki je pripravljen čakal ob vznožju, so piloti 11. julija prepeljali na vrh Ostreža. To je bila koristna vaja za vse. In kot je zapisala polšniška pesnica Pavla Voje: "Je helikopter brnel v Božjo čast..." Veliko truda in delovnih ur je bilo tako prihranjenih, cerkvica pa je hitreje dobila novo obleko. Čeprav je helikopter opravil veliko dela, so morali domačini s svojimi malimi delovnimi stroji še več kot 60x na vrh, saj je bilo potrebno prepeljati še veliko pomembnih malenkosti. Še isti mesec so cerkev prekrili z novo streho. Streha na zvoniku je bila prenovljena pred tremi leti, letos v avgustu pa je dobila novo fasado in prebeljena je bila notranjost, tako da je bilo žegnanje 1. septembra slovesno. Ampak začeto delo je bilo potrebno dokončati in tako je cerkvica v septembru dobila končno zunanjo po- Humarjeva nedelja na Primskovem Župnija Primskovo je letos že šesto leto zapored pripravila Hu-marjevo nedeljo v spomin na svojega nekdanjega župnika in ču-dodelnika Jurija Humarja, ki je tu služboval v letih 1876 do smrti, 1890 leta. Kot je znano je Jurij Humar s svojo nenavadno močjo in sposobnostmi zdravil ljudi in jim pomagal iz različnih težav. Tako kot prvo Humarjevo nedeljo, ki je bila leta 1990 ob 100 letnici njegove smrti, je tudi letošnjo slovesnost ob pomoči žu-pljanov pripravil domači župnik, prof. Pavel Sporn. K slovesni maši je povabil še dekana Antona Ma-snik iz Litije ter domačina Cirila Mrzelja, župnika iz Podkuma. Ciril Mrzelj je doma iz primskove župnije, zato zelo dobro pozna Humarjevo delovanje v tem kraju. V pridigi je orisal njegovo življenjsko pot in zdravljenje ljudi. Predvsem je poudaril, da je bil Jurij Humar velik mož, katerega dela še dandanes ne znamo pravilno ovrednotiti. Številni ljudje še vedno poromajo na njegov grob v prepričanju, da je v zemlji ali pa v rastlinah na grobu še vedno neka nadnaravna moč. Po koncu maše so se številni udeleženci svečanost zbrali pred cerkvijo. Čudovit sončen dan in pa domačini, ki so jih pogostili s pecivom in pijačo, so poskrbeli, da so se še dolgo zadržali v prijetnem pogovoru. Miha Ovnik Resnica o podhodu v Litiji Svet Mestne skupnosti Litija je kar na dveh sejah obravnaval zadevo v zvezi z gradnjo podhoda na litijski železniški postaji, ker gre za investicijo oz. poseg v prostor prav v osrčju mesta. Poleg tega ima ta investicija za prebivalce Litije velik pomen. Vendar pa želimo pojasniti nekaj problemov in ljudem povedati še nekatera druga dejstva, ki jih je pisec članka - A. Š. izpustil ali pa jih ni poznal. Mestni svet je že takoj na začetku ugotovil, daje ves načrt podhoda na enem samem listu (toliko je svet uspel o tem dobiti gradiva). Nadalje je svet ugotovil, da je pri vsej stvari kar precej nejasnosti. Ne ve se namreč, kaj bo občina za vsoto 150 mio SIT (prispevek občine iz sklada mestnega zemljišča) sploh dobila. Za prebivalce Litije pa je to pomembno tudi zato, ker gre večinoma za njihov denar. Svet Mestne skupnosti je namreč ugotovil, da načrt za podhod sploh ni tak, kot bi ga prebivalci želeli in potrebovali, poleg tega pa je ce- loten poseg kar naenkrat razdeljen na več faz, kar pomeni, da se ne ve, kdaj naj bi bila zadnja faza sploh zaključena. Investitor je namreč pričel delati dostop v podhod kar zraven železniške postaje, namesto s Cankarjeve ceste. Tudi dostop iz Graške ceste je kar nenadoma postal vprašljiv, ker menda ni jasno, kdo naj bi podrl vodni stolp, kije napoti. Dostop iz Praprošč in Kidričeve ceste (izpod nadvoza) pa sploh ni bil predviden, kar pomeni, da naj bi ljudje še vedno skakali in plezali čez 1 m visoko škarpo ali pa naj bi hodili po stopnicah z vrha nadvoza, kar pa je za tiste, ki se vsak dan vozijo z vlakom, povsem neuporabna rešitev. Poleg vsega se je svet Mestne skupnosti povsem slučajno dokopal še do informacije, da bo pred železniško postajo samo en peron in še ta brez streh! Mar je to torej tisto, kar Litija potrebuje in čaka leta in leta na dokončno rešitev? Mar naj bo 150 mio SIT šlo samo za delne in morda niko- dobo, in sicer novo fasado tudi na preostalem delu. Potrebno je bilo očistiti še notranjost in okolico in "Sv. Katarina" je bila pripravljena na blagoslov. V nedeljo, 20. oktobra, sta modro nebo in sonce dodala svoje k slovesnosti. Sveto mašo je daroval pomožni škof Alojzij Uran, ki je tudi predsednik gradbeno-umetniškega sveta pri ljubljanski nadškofiji, katerega naloga je, da varuje cerkveno dediščino v sodelovanju z ministrstvom za kulturo. Ministrstvo je dalo pobudo in pomoč pri načinu izvedbe. "Obnovljena cerkvica je znamenje, da še živijo ljudje, ki skrbijo, da božji spomeniki ne propadajo." je med drugim dejal škof Uran. Sveta maša je v vsakem pustila neko sled. Nekaj, česar ni mogoče opisati z besedami. Vsak je lahko občutil, da imajo vsi, ki so pripomogli k tem dogodkom, nekaj skupnega. Med njimi je neka vez in ta vezje Nekdo. Mateja Sladic Med slovesno mašo - od leve proti desni: domači župnik - prof. Pavel Sporn, domačin Ciril Mrzelj, župnik iz Podkuma ter dekan Anton Masnik iz Litije li dokončane posege? Kakšni so bili torej dogovori Občine Litija in Slovenskih železnic in kakšno pogodbo je Občina pravzaprav podpisala? Svet Mestne skupnosti je od Občine zahteval, da zahteve sveta Mestne skupnosti za celovito ureditev podhoda z dostopi in peroni uresniči in da se omogoči dostop na perone in vlake tudi invalidom. Nenazadnje pa je svet Mestne skupnosti od Občine tudi zahteval, da izdela oz. dokonča tudi peš poti z Graške Dobrave (kar sicer ne spada v investicijo železniškega podhoda) in sicer stopnice od Ceste Zasavskega bataljona do Kidričeve (razsvetljava, dokončanje stopnic), od Loške do nogometnega igrišča (stopnice oz. peš pot, ograja, razsvetljava) in od Praprošč oz. Bobka do nogometnega igrišča. Navsezadnje bi si prebivalci Litije po več kot 3-letnem plačevanju prispevka za stavbno zemljišče zaslužili kulturnejši dostop do cest, ki vodijo na železniško postajo. Svet Mestne skupnosti Litija Nace Šteferl ŠIfotovesti... & ...novičke tycf Šmartno - Tudi letos so v tednu otroka učenci razredne stopje v Šmart-nem imeli namesto običajnega pouka druge dejavnosti. V okviru naravoslovnega dne so spoznavali gozd, športni dan so namenili pohodu na bližnje izletniške točke, za kulturni dan so si ogledali igrico o treh prašičkih, ki so jim jo zaigrale vzgojiteljice iz vrtca, dan družbeno-potreb-nega dela pa so izkoristili za raznovrstno ustvarjanje, kar so prikazali z razstavo in prireditvijo. Šmartno - Letošnji ravnateljev dan so delavci šmarske osemletke namenili obisku Slovencev v sosedni Italiji. Ob sodelovanju g. Danila Štekarja, predstavnika Zavoda za šolstvo iz Nove Gorice, so si najprej ogledali Državno osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom, ki se imenuje po pesniku Otonu Župančiču in se srečali z ravnateljico, nato pa so obiskali še Slovenski kulturni dom in se v pogovoru z domačinom seznanili s problematiko zamejskih Slovencev v zadnjih petdesetih letih. Pot jih je nato vodila skozi Čedad in Rezijo do Trbiža, preko mejnega prehoda Rateče pa so se vračali domov. Šmartno - V šmarski šoli in njenih štirih podružnicah so letos posodobili več učilnic in drugih prostorov, predvsem zaradi zahtev sanitarne inšpekcije. V jesenskem času pa so zamenjali kritino na telovadnici in temeljito obnovili sanitarije v pritličju in prvem nadstropju. Foto: Janez Kobal Šmartno - Šmarski šolarji so v mesecu dni kar dvakrat obiskali ljubljanski Cankarjev dom. Četrtošolci in petošolci ter učenci z Javorja so se v Kosovelovi dvorani seznanili z razvojem gledališča, kjer so štiri šolske ure tudi ustvarjali, sedmošolci in osmošolci pa so v Gallusovi dvorani prisluhnili glasbeni matineji simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ki je izvajal popularna dela Prokofjeva, Hačaturjana in Čajkovskega. Šmartno - S starši šmarskih šolarjev je v tednu otroka tekel pogovor o nasilju. Obisk res ni bil množičen, so pa prisotni sprejeli več pomembnih dogovorov. Z anketo naj bi ugotovili, kaj o nasilju menijo učenci in kako ga doživljajo, šolarji naj bi o teh pojavih pravočasno obveščali šolsko svetovalno službo, razrednike in starše, šola pa naj bi navezovala tesnejše stike zlasti z roditelji, ki pri reševanju vzgojnih težav svojih otrok z njo premalo sodelujejo. Šmartno - Zadnji teden v oktobru seje prvič sestal svet staršev, kakor ga opredeljuje nova šolska zakonodaja, da ima v njem vsak oddelek svojega predstavnika. Obisk je bil zelo dober (80%), prisotni člani pa so v letni program zapisali, da si bodo prizadevali za gradnjo prizidka, ki bo šmarski šoli čez pet let omogočil ob prehodu na devetletko enoizmenski pouk in da bodo pomagali pri organizaciji dobrodelne prireditve, s katero bo šola pridobila sredstva za sklad, ki pomaga socialno ogroženim učencem. Poudarili so še, naj tudi pri nas občina Litija čimprej začne plačevati pouk tujega jezika na razredni stopnji (3 in 4. razred), kot je to že marsikje v državi in da naj bodo te ugodnosti enakopravno deležni vsi učenci matičnih in podružničnih šol. Litija - Ob petletnici slovenske samostojnosti je 26. oktobra organiziralo Združenje veteranov vojne za Slovenijo svečano proslavo v Cankarjevem domu, ki se je je udeležila tudi 7-članska delegacija veteranov iz naše občine. Po kulturnem programu, kjer so sodelovali znani slovenski umetniki, govoril pa je predsednik Združenja g. Srečko Lisjak, seje praznovanje nadaljevalo v sprejemni dvorani s prijateljskim srečanjem. Novice zbral Boris Žužek KS Primskovo Blagoslov in odprtje ceste Domačin France Pancar je prerezal trak. Že v prejšnji številki Glasila občanov smo poročali, da so v KS Primskovo asfaltirali dvokilometrski odsek ceste med zaselkoma Mišji dol in Ješčami. V nedeljo, 20. oktobra, pa je KS Primskovo, v sodelovanju s SLS - krajevni odbor Primskovo, pripravila blagoslovitev in otvoritev omenjenega odseka ceste. Prireditev se je začela z mašo v podružnični cerkvi v Mišjem dolu in nadaljevala z blagoslovitvijo ceste, katero je opravil domači župnik Pavel Sporn. Sledil je govor predsednika KS g. Stanislava Pancarja, v katerem je opisal potek del od podpisa pogodbe do končnih del, na koncu pa se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri rekonstrukciji ceste. Spregovorili so še: predsednik občinske SLS, g. Franci Rokavec, župan g. Miro Kaplja ter g. Anton Kovic. Zatem je eden najstarejših krajanov Primskovega, 90 letni France Pancar iz Dolnjega vrha, prerezal trak in tako slovesno odprl prenovljen odsek ceste. Vso prireditev so s petjem popestrili pevci iz Šentvida pri Stični. Po tem uradnem delu je sledilo še družabno srečanje v Mišjem dolu. Miha Ovnik Martinov sejem V dolgi tradiciji Šmartna so znani tudi številni sejmi - kar okrog 6 jih je menda bilo vsako leto. Zato je bilo vabilo na Martinov sejem prijetna novica, saj bi imela tako Šmartno kot širša okolica priložnost predstaviti svoje številne dejavnosti. Na plakatu, ki je razsta-vljalce in obiskovalce vabil v Kulturni dom, je pisalo, da gre za Obrtno-kmetijski sejem. Žal pa se kmetovalci na vabilo niso odzvali. Ugodno priložnost in nizko kotizacijo (le 2.000 tolarjev) so izrabili predvsem trgovci in redki "rokodelci" oz. obrtniki, ki so na sejmu navkljub izvirnosti dajali bolj vtis ek-sotičnosti. Martinov sejem je letos novost, morda prav zaradi novo-pečenosti organizatorji niso imeli nikakršnega koncepta, kdo in kako naj bi na sejmu sploh bil. Vseeno pa je takšna prireditev v Šmartnu koristna in potrebna, zato upamo, da bo postala tradicionalna in posebna ter tako bolj obiskana in znana. Na sejmu sta se predstavili le 2 gostilni, ki sta potešili žejo, malo manj lakoto obiskovalcev. Čeprav vemo, da je čas okoli Martinovega prav gostincem najbolj naklonjen, ti niso znali izkoristiti poceni priložnosti za promocijo svoje dejavnosti. A. Š. Občinsko prvenstvo v krosu Dole 1996 Občinski kros za osnovnošolce smo tudi letos organizirali na Dolah. Izvedli smo ga v četrtek, 3. oktobra 1996. Prejšni dan je sicer deževalo, vendar so šole iz Gabrovke, Šmartna in Litije svojo udeležbo potrdile, učencev osnovne šole Gradec pa zaradi slabega vremena ni bilo. Progo smo tokrat pripravili na travniku pod šolo. Pedagogi in tudi učenci so teren zelo pohvalili. Proga kljub dežju ni bila razmočena. Najmlajši dečki in deklice, letnik 1989 in 1988 so tekli 300m, letnik 1987 in 1986 500m, vsi ostali pa lOOOm. S štartnega mesta smo lahko spremljali celotno progo. Ob razglasitvi rezultatov je posijalo sonce, tako daje bil trenutek še bolj svečan. Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje in izdelke pokrovitelja s. p., obrat PRESAD iz Gabrovke, ki se mu iskreno zahvaljujemo za pomoč. Na državnem prvenstvu v krosu, ki bo 19. 10. 1996 v Velenju, nas bodo zastopali prvi trije iz kategorij letnikov 1984, 1983 in 1982. Igor Medved REZULTATI PO POSAMEZNIH KATEGORIJAH: LETNIKI 1989- 300m DEČKI: 1. mesto: TOMAŽ ZUPANČIČ, DOLE DEKLICE: 1. mesto: JANJA KMETIC, DOLE LETNIKI 1988- 300m DEČKI: 1. mesto: MARTIN TORI, ŠMARTNO DEKLICE: 1. mesto: ŠPELA ŠINKAVEC, ŠMARTNO LETNIKI 1987- 500m DEČKI: 1. mesto: ERNEST MEKE, ŠMARTNO DEKLICE: 1. mesto: DUNJA GORIŠEK, ŠMARTNO LETNIKI 1986 - 500m DEČKI: 1. mesto: IGOR OSREDKAR, LITIJA DEKLICE: 1. mesto: SLAVI MEDVED, ŠMARTNO LETNIKI 1985 - lOOOm DEČKI: 1. mesto: JAN LAJOVIC, LITIJA DEKLICE: 1. mesto: MAJA POTERBIN, GABROVKA LETNIKI 1984 - lOOOm DEČKI: 1. mesto: KLEMEN PEVEC, ŠMARTNO DEKLICE: 1. mesto: TANJA MERZEL, ŠMARTNO LETNIKI 1983 - lOOOm DEČKI: 1. mesto: ROBERT POVŠE, DOLE DEKLICE: 1. mesto: KARMEN PERKO, GABROVKA LETNIKI 1982 - lOOOm DEČKI: 1. mesto: ERIK ERJAVEC, LITIJA DEKLICE: 1. mesto: MELITA ODLAZEK, DOLE December v znamenju tenisa Na Tenis parku AS Litija teče zimska sezona s polno paro. Zanimanje za ta šport je zopet narastlo, tako da so letošnje zmogljivosti v popoldanskih urah praktično popolnoma zasedene, prostih ur pa je še dovolj ob sobotah in nedeljah, kadar ni tekmovanj. Tudi v teniški šoli AS za otroke je odziv letos večji kot pretekla leta. Šola poteka med tednom pod strokovnim vodstvom profesorjev Pavlija in Strmeča. Zaupali so nam, da bo, tako kot lansko leto, v petek, 20. decembra, šolo obiskal trener slovenske mladinske ženske reprezentance, ki je letos osvojila naslov svetovnih prvakinj, Jure Bukovec. Poleg sodelovanja na enem od treningov naše šole, bo popoldne tudi predstavitev novih loparjev znamke Dunlop, vsi, ki bi si želeli, si boste izmerili, kako močan je vaš servis. Torej, vabljeni v petek, 20. decembra! Vse otroke, ki bi se radi naučili tenisa, pozivajo, da se pridružijo teniški šoli AS. V letošnji zimski sezoni so pripravili na Tenis parku AS tudi precej tekmovanj, od tega jim je Teniška zveza PodJETNJki, Tiigovci, ObRTNikL. TRIDELNI KOLEDARJI, STENSKI KOLEDARJI,NAMIZNI KOLEDARJI, ŽEPNI KOLEDARČKI, OSEBNI ADRESARJI, SVINČNIKI, VŽIGALNIKI MAJICE, DEŽNIKI, ČEPICE..._ Izdelamo in dotiskamo vaš log PnidiTE iN poqovoiiili se bo m o aU pA pokličiTE na teI.št.; 061/881-841! od 9 , 17 URE TISKARNA ACO LITIJA Jovanovič Aco s.p. C. Dušana Kvedra 39 1270 Litija Tel./fax. :061/ 883-843 GRAFIČNA PRIPRAVA ZA ENO ALI VEČBARVNE TISKOVINE IZDELAVA ČRTNIH FILMOV NA REPROKAMERI DO 30 X 40 cm OFSET TISK ENOBARVNIH IN VEČBARVNIH TISKOVIN DO FORMATA A2 ■ FOTOKOPIRANJE A4, A3 SPIRALNA VEZAVA DO FORMATA A4 to Slovenija zaupala organizacijo kar šestih turnirjev, odprtih prvenstev Slovenije in državnega prvenstva ter regijski Round Robin turnir, vse za otroke in mladino do 18 let. Na Tenis parku AS so na to zelo ponosni, saj Teniška zveza dodeli takšna tekmovanja le tistim teniškim centrom, ki izpolnjujejo stroge pogoje in zahteve zveze ter so pri dosedanjih organizacijah podobnih tekmovanj dobili visoke ocene sodnikov. Sicer pa se boste lahko udeležili (kot igralec ali pa kot gledalec) naslednjih tekmovanj: - 6. decembra bo Miklavžev turnir za udeležence Teniške šole AS, -7.-9. december odprto prvenstvo TZS za dekleta do 16 let, - 14. - 16. december odprto prvenstvo TZS za fante do 18 let, - 28. - 29. december Novo- letni Laba Open turnir ekip - generalni pokrovitelj je podjetje Laba & Laba iz Litije ( Ekipa 0 4 igralci, 2x posamezno, lx dvojica). Za rekreativce bo gotovo najbolj zanimiv prav zadnji letošnji turnir ekip Laba Open. Prijavnice vas že čakajo na Tenis parku AS, nagrade bodo bogate in splača se potruditi. Glede na datum turnirja pa je seveda povsem jasno, da je velika "fešta" ob koncu turnirja neizogibna. Poleg zgoraj naštetih tekmovanj bo Tenis park AS 21. decembra gostil tudi zadnjega od štirih turnirjev serije VIP (prvi je bil v Portorožu, drugi na Rogli, tretji v Umagu). Turnirja se kot tekmovalci lahko udeležijo le imetniki VIP kartice in sponzorji. V okviru tega turnirja pa se pripravlja tudi izjemna modna revija, ki jo pripravlja Janja Zupan in na kateri bodo modne novosti predstavile same znane slovenske lepotice od Janje Zupan, Renate Bohinc, Teje Boškin ipd. Skratka, vredno ogleda. M. P. MALI OGLASI Na Preski pri Polšniku prodam mešani gozd, v izmeri 2 ha 15 arov. Lega gozda je ravna, dostop lahek. Cena po dogovoru. Informacije na tel. štev. 064-721-836 vsak dan od 18 -19 ure. Prodam garsonjero 28 m2 na Prvomajski 2, Litija Tel. št. 881 - 350 ZAHVALA 0b boleči izgubi naše mame, babice in tete neže markič Iz Litije, Trg na Stavbah 3 se iskreno zahvaljujemo sodelavkam vrtca, sosedom, znancem za tolažilne besede, darovano cvetje in sveče. Enako gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: Milena z družino. Vse solze, žalosti, bolečina te zbudila ni, vsepovsod je le praznina, ki zelo hudo boli. Zahvala 0b boleči izgubi dragega sina, očeta, brata in strica otmarja stritarja v iz Smartnega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ter sosedom za izrečeno sožalje, podarjene sveče. Posebno še šmarskemu župniku za opravljen obred in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala tudi pevcem iz Smartnega. Žalujoči vsi njegovi, posebno pa mama in sestri. ZAHVALA 0b boleči izgubi drage žene, mame in stare mame štefke jančar iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, godbi na pihala ter pevcem. Vsi njeni Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brli. Svetlana Makarovič ZAHVALA V 94. letu starosti je končal svojo zemeljsko pot naš dobri ata nande bolskar Dolarjev ata z Gore pri Pečah Hvaležni smo vsem, ki ste se spomnili nanj z lepo mislijo, cvetjem in svečami ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Njegove poštenosti, vedrine in neizmerne življenjske volje se bomo vedno spominjali vsi njegovi. Nejočite na mojem grobu, tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob prerani izgubi drage skrbne žene, mame, stare mame in sestre angelce kralj iz Prevega pri Polšniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje ustno in pismeno, darovali sveče, cvetje in za Svete maše ter kakorkoli drugače pomagali in jo pospremili v tako velikem številu v prerani dom počitka. Še posebej hvala gospodu župniku iz Polšnika in Podkuma ter patru iz Ljubljane, moškemu pevskemu zboru iz Polšnika za zapete žalostinke in govorniku za poslovilne besede slovesa. Vsakemu posebej hvala. V tihi bolečini žalujoči mož Ivan, hčerka, sinovi in sestra, vsi z družinami. ZAHVALA Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v 78. letu starosti zapustila draga mama, babica in prababica frančiška božjak iz Litije Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje in sveče. Posebna hvala gospodu dekanu Masniku za lepo opravljen _ cerkveni obred. Lepa hvala pevcem iz Šmartna pri Litiji za zapete pesmi ob grobu in gospodu iz Trbovelj za lepo zaigrano Tišino. Lepo se zahvaljujemo tudi sosedom za izkazano pomoč. Žalujoči: sinovi Aki, Franci, Slavko in Darko z družinami. Težka pot na zemlji je končana. Odšla si v svet, kjer ni bolečin, doma ostal na tebe je spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, babice in prababice marije repovž Salarjeve mame iz Stranskega vrha pri Polšniku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Najtopleje se zahvaljujemo g. župnikoma Janezu Jenku in Jožetu Erjavcu za lepo opravljen obred, pevcem iz Polšnika za občuteno zapete žalostinke in gospe Darinki Ribič za tople besede slovesa. Vsem in vsakomur še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: hčerka Ivanka, Angela in Lojzka z družinami in ostalo sorodstvo. ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila naša mama, stara mama in prababica helena gernedel iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni poslednji poti, ji poklonili cvetje in sveče ali darovali za obnovo župnijske cerkve in sv. maše. Posebna hvala g. dekanu Antonu Masniku in župniku g. Maksu Kozjeku za opravljen pogreb in govor, pevcem in patronažni sestri Moniki Smuk. Zahvaljujemo se tudi vsem sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za pisno in ustno izraženo sožalje. Žalujoči vsi njeni. ZAHVALA V 64. letu starosti nas je mnogo prerano zapustila nadvse dobra in draga mami, sestra in babi marija razpotnik iz Prvomajske 3, Litija. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali za maše, cvetje in sveče, prav posebno pa zahvala gospodu župniku Mastniku iz Litije za lepo opravljen obred. Njena sinova Franci in Jani ter sestre in brati z družinami. ZAHVALA Ob smrti dragega očeta ladislava jeriča iz Tihaboja 26 pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem, govorniku in gasilskemu društvu. Žalujoči: Vsi njegovi. Mar prav zares odšla si tja v neznano? Kako si mogla, ko smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ji ne zmotimo miru... ZAHVALA Ob smrti moje mame angelce poglajen se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, izrečeno sožalje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujem g. dekanu za lepo opravljen obred in govor, pevcem iz Polšnika, Domu Tišje in enoti mizarstvo ter vzdrževanja Lesne industrije Litija. Žalujoči: sin Cveto z družino in ostalo sorodstvo. Ko pade noč in veter osamljeno ječi čez slemena hiš, luči počasi ugašajo. Nazadnje brli samo še drobna lučka. In potem, proti jutru, počasi, počasi ugasne... ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi martin marolt st. (20.1.1921 -v5.11.1996) iz Vel. Stange Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še posebej družinama Skubic in Čož. Srčna hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, denar, sv. maše in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala g. župniku Janezu Jasencu, pevskemu zboru Lipa, trobentaču Jožetu Setničarju, govornikoma Romani Čož in Albinu Jesensku, zvonarjem J. Hostniku, T. Žitniku in F. Šušteršiču, pogrebnikom, predstavnikom ZB Litija, KS Vel. Štanga in vsem ostalim. Žalujoči: Vsi njegovi. Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric jože vehovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, poklonili cvetje in sveče ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Zahvala g. dekanu Antonu Masniku, pevskemu zboru Lipa in g. Jožetu Setničarju za lepo zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi. ZAHVALA Ob smrti drage mame marije višnikar iz Brezovega 20 pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem in govorniku. Žalujoči: Vsi njeni. Delo, trud, trpljenje tvoje je bilo življenje. Ljubil si zemljo, ljubil si dom, zdaj pa brez tebe je prazen naš dom. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, ata, starega ata in pradeda franca nograška iz Leskovice 1, Šmartno pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče, svete maše, izraženo sočutje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Pavlu Špornu za obiske nadomu, za lep pogrebni obred in mašo. Zahvala pogrebcem, pevcem iz Šmartna za zapete pesmi. Hvala tudi osebju ZD Litija, še posebej dr. Koprivi za skrb in lajšanje bolečin. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi. ZAHVALA Ob smrti marije kotar iz Tihaboja pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo za podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala tudi g. župniku, pevcem in gospe Heleni za lep govor. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči vsi njeni. Luka Svetec - ali ga poznamo? nove knjige... V središču Litije je bil na častnem mestu, na ploščadi pred občinsko stavbo, postavljen spomenik Luki Svetcu. Na njem piše, da je bil narodni buditelj, letos pa mineva 170 let od njegovega rojstva in 75 let od njegove smrti. Vendar je bil Luka Svetec še veliko več... Rodil se je 1826 v Podgorju pri Kamniku, bil odličen dijak, ki seje lotil študija prava in ga na Dunaju tudi končal. Že v dijaških letih je začel pisati domoljubne pesmi in kasneje še prozo. Služboval je na Hrvaškem in v raznih službah na Slovenskem, nazadnje pa je kot notar prišel v Litijo, kjer je živel in delal še 48 let, do svoje smrti. Luka Svetec je bil tudi jezikoslovec. Zavzemal se je za enotno slovenščino in je nasprotoval ilirščini, za katero je menil, da se oddaljuje od naroda. Slovenci naj govore slovensko v javnem in zasebnem življenju, zato je pomembno, da poznajo in obvladajo jezikovna pravila in zakone. Vse to je Svetec razdelal v Jezikovnih razpravah, kjer je pisal še o črki 1, ki naj se izgovarja (v), pa o skladnosti pridevnika in samostalnika, o naglasih, rabi glagola in drugih zakonih slovenskega jezika, o katerem je pisal, da zveni blagoglasno in ubrano. Že v začetku je bil prištet med tiste, ki so bili glavno upanje tedanjega slovenstva. Luka Svetec se je poskusil tudi kot književnik kot pesnik in pisatelj. Vendar so si literarni zgodovinarji edini, daje bil Svetec prevelik racionalist, da bi bil dober pesnik. Zato pa je bil uspešnejši politik. Bleiweis ga je poimenoval "kristalizirana slovenska pamet", saj je Svetec skušal krmariti med romantično čustvenimi staroslo-venci (klerikalci) in radikalnimi mladoslovenci (liberalci z Levstikom) ter si prizadeval za slogaštvo med tema dvema taboroma. Svetec je bil poslanec v deželnem zboru, kjer je 1864 prvi govoril samo slovensko. V svojem političnem programu se je zavzemal za zedinjeno Slovenijo in 1865 odločno postavil narodno načelo zoper zgodovinskemu. Svetec je bil izvoljen tudi v državni zbor na Dunaj. Mnogim je bilo zato toliko bolj nerazumljivo njegovo glasovanje za dualistično ustavo, saj je bil poprej odločen novice iz knjižnice PRAVLJICE NA POTEPU V mesecu knjige (15. oktober do 15. november) je litijska knjižnica začela s Pravljicami na potepu. Pravljičarka Branka bo obiskala vse krajevne skupnosti, ki to želijo (razen Litije in Šmartna, kjer že potekajo ure pravljic redno vsakih štirinajst dni). V novembru in decembru bosta izvedeni dve uri pravljic. K poslušanju pa vabijo vse otroke od 4. do 10. leta starosti. Odmevi na prve pravljične ure so bili veliki, obiskalo jih je povprečno več kot 30 otrok, ki so bili na urah tudi zelo aktivni. Vsi so si še brezplačno izposodili slikanice. Razpored Pravljic na potepu bo objavljen na videostraneh ATV in na šolah. uro pravljic DO NOVEGA LETA NIC NOVIH KNJIG Letos je v matični knjižnici že drugič ustavljen nakup novosti. Vzrok je seveda denar, ki ga je občina za nakup gradiva dobila, knjižnici pa ne namenila. Poleg tega, da knjižnica ne kupuje tekoče novosti, je problematično tudi to, da ne more pomagati srednješolcem in študentom, ki gradivo nujno rabijo za svoje delo. UČENCI NA OBISKU V KNJIŽNICI Že dober mesec potekajo v matični knjižnici obiski učencev nižje in višje stopnje obeh litijskih šol, ki posegajo po lepih slikanicah, zanimivih knjigah in se seznanjajo z novostmi na področju informacij (COBISS, INTERNET). URE PRAVUIC V DECEMBRU Knjižnici v Litiji in Šmartnem v decembru še dvakrat vabita otroke na poslušanje pravljic: v torek, 3. decembra, ob 17. uri v Litiji, ob 18. uri v Šmartnem in v torek, 17. decembra, ob 17. uri v Litiji in ob 18. uri v Šmartnem. J. O. federalist, ki se je zavzemal za enake pravice vseh narodov. Zato njegova politična vloga ni vedno ocenjena kot pozitivna. Vendar pa je treba na Svetčevo odločitev gledati z zgodovinsko distanco, saj je tako glasoval iz strahu, da Breust ne bi ponovno razpustil kranjskega deželnega zbora - ta ustava torej ali nobene. Vseeno pa je Svetec kasneje nastopil v opoziciji in zahteval v kranjskem deželnem zboru, naj se ustava spremeni tako, da se zadeve pravosodja, nauka, bogočastja in splošne deželne uprave izroče posameznim deželam. Luka Svetec je od leta 1873 živel v Litiji, kamor je pripeljal bogato kulturno življenje. V Ljubljani je bil ustanovitelj Družbe svetega Cirila in Metoda, v Litiji pa je ustanovil in predsedoval njeni podružnici. V okviru te družbe sta v takratnem trgu pričela delovati bralno in pevsko društvo, iz katerih izhajata današnja Matična knjižnica in moški pevski zbor Lipa. Luka Svetec je bil tudi tisti, ki je zaslužen, da so v Litiji pričeli graditi šolo. Izredno pomembni so bili njegovi nastopi za slovensko univerzo, ledino pa je oral tudi na številnih drugih področjih: bil je soustanovitelj Pravoznanskega društva in pobudnik Dramskega društva v Ljubljani ter slovenskega političnega dnevnika Slovenski narod. Svetec je imel jasen domoljubni politični program: ljudstvo umsko in gospodarsko dvigniti, da ne bo zaostalo, nevedno, siromašno ter zahtevati v ustavnih določbah zajamčene pravice enakopravnosti. Temu cilju je bil predan in ga je skušal doseči na vseh področjih. Luki Svetcu so že za časa življenja priznavali njegovo pomembno vlogo narodnega očeta in ga imenovali "starosta narodnih budi-teljev". Posebno lepo so ga, tako prijatelji kot ljudstvo, počastili ob njegovih visokih obletnicah, ko je trg Litija imel pravcate narodne praznike. V petek 15. novembra je bilo na ploščadi pred občinsko stavbo izrečenih mnogo velikih in pomembnih besed o Luki Svetcu. O njem so govorili dr. Matjaž Kmecl, župan Kaplja, gospoda Brilej in Godec, zapeli so pevci Lipe in zaigral je Pihalni orkester. Z zbranimi Litjani sta bila tudi gospa Milica Bartenjev, Svetčeva vnukinja, in njen sin dr. Bartenjev, pravnuk Luke Svetca; ta je skupaj z litijskim županom odkril spomenik narodnemu budi-telju, ki ga je oblikoval akad. kipar Zlatko Rudolf. Litija se je ob 170-letnici rojstva in 75-letnici smrti Luki Svetcu oddolžila za njegova velika prizadevanja za slovenski narod ter njegovo kulturno rast. Ohranjanje narodove zapuščine in kulturnih spomenikov je slovenskemu narodu potrebno, a vseeno je spomin na Luko Svetca živel v srcih Litjanov dolgih 75 let... A. Š. valvasor v italijanščini V litijsko občino in na Valvasorjev Bogenšperk je prišel v sredo, 6. novembra, gospod Paolo Parovel, Italijan, ki je leta 1995 prevedel iz del »Slave«, ki govori o Trstu, Ljubljani in Krasu v italijanščino. Avtor deluje kot novinar in publicist med Italijo, Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo. Ob obisku pri županu občine Litija je litijski knjižnici podaril dva izvoda »Slave« in tudi svoje druge publikacije. J. O. ko sem še majhen bil... Paolo Parovel, prvi Šmarska učiteljica Ida Dolšek je zbrala in uredila zapise pogovorov s starejšimi ljudmi, ki so jih pod njenim mentorstvom zbrali učenci petih razredov v lanskem šolskem letu. Tako je nastala prijetna in izvirna knjiga, v kateri starejši ljudje pripovedujejo o svojem otroštvu izpred 60 in več let. Spominjajo se svojih doživetij, ljudskih pesmi, ugank in pregovorov. Ida Dolšek zapisov, ki jih je zbrala, da bi jih obvarovala pred pozabo in izgubo, ni bistveno spreminjala. Tako je zapisanih mnogo narečnih in zdaj že arhaičnih pogovornih besed za poimenovanje raznih opravil in stvari, ki besedilom dajejo pečat pristnosti. Seveda jih avtorica na koncu razloži v posebnem slovarčku, da bralci ne bi bili v zadregi. Kljub temu, da so to osebne pripovedi in ne zgodovinsko dokazana dejstva, pravi Ida Dolšek, si lahko predstavljamo takratne razmere. Vsak pripovedovalec je v izpovedi poskušal ujeti košček svojega otroštva in z njim vpodbuditi mladega poslušalca in bralca, da mu prisluhne. Za izdajo knjige je zaslužna domala vsa šmarska osnovna šola. Učenci likovnega krožka so knjižico ilustrirali, pri besedilih so Idi Dolšek pomagale še druge učiteljice, naslovnico pa je oblikoval Jože Meglic. A. Š. jedkanice vlada garantinija Druga samostojna pesniška zbirka Vlada Garantinija, učitelja na osnovni šoli na Savi, je bila predstavljena v litijski knjižnici v torek, 29. 10. Avtor je številnim obiskovalcem opisal nastajanje pesmi ob življenjskih izkušnjah, hkrati pa je bil predstavljen tudi kot slikar. Kolegu so zapele pevke Učiteljskega zbora OŠ Litija, pesmi je recitiral Jože Sevljak, z avtorjem pa se je pogovarjala Joža Ocepek. J. O. Predstavitev knjige Vlada Garantinija. Ustanoviteljica: Občina Litija Ureja uredniški odbor: Jože Grošelj, Lučka Hostnik, Marko Juvančič, Jože Sevljak (odgovorni urednik), Dajana Žabkar (lektoriranje). Oblikovanje in tehnično urejanje: M. Helena Albreht Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Izdajatelj: Občina Litija Naslov uredništva: Občina Litija, Jerebova 14, za Glasilo Občanov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov. Humanitarno društvo M & V Novina prireja dobrodelni koncert Družinskega tria Novina pod geslom: "Samo življenje za druge je vredno življenja." V nedeljo, 1. 12. 1996, ob 15. uri, v Kulturnem centru - dvorani na Stavbah v Litiji. Zbrani denar bo namenjen bolnim otrokom.