Vladimir Knaflič ■ ■ * ■ VSEUČILIŠČE i V TRST! j ■ ■ Spomenica slovenski javnosti Vladimir Knaflič 5K m VSEUČILIŠČE V TRST! Spomenica slovenski javnosti Gorica 1912 Tiskala ,Goriška Tiskarna 11 A. Gabršček 543146 K) 20020 +^ I. 1 To hočemo, to moramo, to bomo! (Medved, Kacijanar). Ali naj dokazujem, kako nujno in krvavo je potrebno slovenskemu narodu vseučilišče? Ali naj dokazujem, da smo po človeških in državljanskih pravicah upravičeni zahtevati njegovo ustanovitev? Ali naj ponavljam staro pesem, da smo imeli svoje vseučilišče in svojo akademijo že pod cesarjem Napoleonom I. in v njegovi dobi ter da imamo stvarno pravo tudi 'do stolic na graškem vse¬ učilišču, ustanovljenem za vse južnoavstrijsike dežele? Vse to dokazovanje si prihranim. Govorili in pisali smo že o tem, sklicevali shode, stavili v državnem in deželnih zborih predloge, sklepali resolucije, pošiljali peticije in zbirali denarje. Zaman! Do-danes se nam ta naša najnujnejša zahteva ni izpolnila. Še več. Mi sami do danes nismo mislili nanju z ono resnostjo, ki je potrebna v tako velikih in važnih vpra¬ šanjih. Bili smo sicer zanjo mnogo bojev, opravili mnogo poštenega dela. Da imenujem samo ime Ivana Hribarja! A preveč je le bilo navdušenosti, premalo prevdarka o dalekosežnosti, o notranjem pomenu tega instituta. Končno je parlamentarni nastop ponehal, dijaštvo se je naveličalo vedinega dreganja, narod je pozabil na shode in navdušenje, vlada je zadovoljno pozabila na peticije. 4 nabrani denar pa se je brez obresti posodil zadružni or¬ ganizaciji. Tako smo se nekaj let držali »juinktima«: »Nam vseučilišče v Ljubljano, Italijanom pa vseučilišče kamor¬ koli, le ne v Trst«. Kesneje je ta junktim dobil dodatek: »Če pa dobe Italijani Trst, zahtevamo tudi mi paralelke v Trstu.« Tega dodatka ni nikdo smatral za resnega, ker smo se vedno tešili z besedo »Cnammai«; dodatek je bil bolj grožnja, in pa — koncesija onim med nami, ki so tako tehtno podprli svojo zahtevo, da naj bo edini sedež naše pravne fakultete in kesneje vseučilišča — T rst. Pri tem juinktimu smo ostali do zadnjih dni. Gficiafni program je ostal, .kakršen je (bil. Enako tudi njegov vspeb: Vseučilišča nismo dobili ne mi, ne Italijani. Po¬ časi smo se navadili na to stanje, — česa se človek ne navadi! — splošna volilna pravica, volitev druge ljudske zbornice, politični preobrat v domovini, aneksija, vojna nevabnost, gospodarska kriza, draginja in ljubljanski lokalni dogodki so obrnili pozornost nase in od tega naj¬ važnejšega našega vprašanja, od tega bistvenega dela našega narodnega in kulturnega programa, izpolnitve danes najnujnejše narodne potrebe. Trenutno na novo vsplamtela agitacija dijaštva ter znana konfiscirana bro¬ šura nista mogli vzbuditi reči zanimanja vkljub važnosti, to deloma radi nujnih dnevnih vprašanj, ne najzadnje pa zato, ,ker ni vseučiliško vprašanje bilo »aktualno« in so se na tihem o njem — ločili duhovi. Leta 1904 je prinesla »Omladina«, tačas novoustano¬ vljeno glasilo narodno-radikalnega dijaštva, rz peresa dr.ja Tume članek, ki je zahteval, da bodi sedež slo¬ venske pravne fakultete in kesneje cele univerze Trst in edinole Trst. Ogorčenje proti piscu, urednika, listu in struji je bilo sprva splošno. Saj je bil to atentat proti veljavni narodni 'dogmi! O, kako malo vredne so dogme! Delj časa je 'bil ta glas le glas vpijočega v puščavi; le socialna demokracija se mu je odzvala z izrecnim stran¬ kinim sklepom. Ideja je potem klila in klila. Dr. Slane je 1. 1910. priolbčil še sedaj zelo akt-ualen članek »Uni¬ verza in nadsodišče v Trstu«*) in serijo člankov pod naslovom »'Avstrijski Jugoslovani in morje.«**) Drugi spisi, med katerimi omenjam radi posebne važnosti le dr. Tumovo brošuro »Jugoslovanska ideja in Slovenci« 1 in spise dr. Lončarja, pa so opozar¬ jali na splošne smeri razvoja Slovenstva in Ju¬ goslovanstva. To je duliove vedno bolj ločilo, k lo¬ čitvi načel in njihovi ostrejši formulaciji pa je tudi pri¬ pomogel vtis nujnosti. Saj so iz dunajske poslanske in gosposke zbornice vedno prihajala poročila o debatah, glasovanjih in — barantanju za italijansko vseučilišče. Že samo članek v »Omladini« zadostuje mislečemu Slo¬ vencu. Vkljub velikemu odporu proti njemu je učinkoval — s svojimi nasledniki — toliko, da je danes večina mladine in večina slovenskih mislečih starejših mož v onem taboru, ki zahteva slovensko pravno fakulteto v Trst in edino le sem. Toda vkljub temu dejstvu, in vkljub temu, da se je vrsta mož, ki stoje na najvišjih in zelo odgovornih mestih narodnega zastopstva, izrekla — seve zasebno in »neofieialno« za Trst, moramo vršiti dvojno delo, ponavljati to staro resnico in jo vtepavati konser¬ vativnim glavam, ki ne znajo politično misliti in ne vidijo delj. ko do domačega zvonika. Poleg starega oficialnega, *) .Narodni dnevnik" ). 1910 in ponatis v „Soči“ 1. 1912. **) ,.Narodni dnevnik", 1. 1910 in povečani in izpopolnjeni ponatis v 2. zvezku ..Politično-sociološke knjižnice". škodljivega naziranja je želja »Vseučilišče v Trst« ostala zasebna želja. Z veseljem pa ugotovimo, da je našla svojo pot tudi v liste. Dejstvo je, da se »Edinost« drži »oficialnega« sklepa le iz narodne discipline, dejstvo je, da so »Slovenski Narod«, »Soča«, »Dan« in .ljubljansko »Jutro« opetovano zagovarjali naše stališče. Oficialno in zasebno stališče, pa tudi otieialni junktim in prepričanje resnih mož v domovini se torej ne uje¬ mata. To pomeni, da smo v svojem najvažnejšem vpra¬ šanju popolnoma desorientirani. Sredi nevzdržnega, pa vkljub temu že več let tra¬ jajočega stanja so delovale mlade moči, pripravljaje se na doeenture. Danes imamo mnogo več vseučiliških učnih moči, nego v času glasov it ega Pommerjevega »AMunk na cuk« 'govora, mnogo pa se jih še pripravlja takih, ki so znani le ožjemu krogu znancev. Vseučilišče v Zagrebu je danes v prvi vrsti pripravno mesto za uspešen pro- vizorij, zlasti vočigled hrvatskemu notranjemu uradnemu jeziku v Dalmaciji, — IPraga utegne tudi vzeti v svoje okrilje še kaj 'slovenskih docentov, če se ob ugodni po¬ litični konstelaciji pokaže trenutek, ki ga mora pri¬ pravljeni docent porabiti. Danes smo Slovenci že toliko napredovali, — kar je v prvi vrsti osebna in zasebna zasluga prizadetih znanstvenih delavcev! — da moremo, če treba, postaviti takoj za pravno fakulteto vse učne moči, za modroslovno pa tekom petih let. Toda tiho, vstraj.no (tudi nepriznano) delo učenjakov ne zadostuje. Vseučilišče, ki je za naš mali narod tako podvojenega in potrojenega pomena, je postalo — ne nazadnje po naši lastni krivdi kakortudi v posebnih av¬ strijskih narodnostnih razmerah — več ko splošna kul¬ turna zahteva. Postalo je eminenten politikam. — 7 — Vsak narod, — naš še posebno — teži in mora težiti za čim večjo svojo gospodarsko samostojnostjo in za po¬ litično samoupravo. Da doseže ta namen, uporablja (ali moral bi uporabljati) vsa sredstva, zlasti pa ona, ki mu dovoljujejo proučiti svoje potrebe in si vzgojiti vrsto mož, ki iznajo naučeno organizatorično uporabljati ter tako pospeševati narodov razvoj. Pri velikih narodih, ki imajo za vsako stroko specialne šole, nima universitas litterarum tega pomena v taki meri. Pri nas pa ne moremo soditi vseučilišča le po kriteriju splošne kulturne potrebe, marveč — morda v prvi vrsti — po njegovi vrednosti za gospodarsko in politično vzgojo. Mi zahtevamo vseučilišče, ker si obetamo, da inas bo poživilo in ojačilo ne le splošno izobražensko, marveč zlasti tudi politično in gospodarsko. Ta dvojni pomen vseučilišča daje našemu vseučiliškemu vprašanju nje¬ govo vsebino, v njem tiči tudi vzrok, da ima ustanovitev vseučilišča toliko narodino-političnih nasprotnikov, in da se je rešitev tega vprašanja tako zakesnila. Ne zani- kavam velikanskega pomena pravne fakultete za slo¬ vensko znanost na sploh, posebej pa na produkcijo uradništva, ki je sin naroda, ga razume, bolje upravlja, nego kak kurzovec, — pa tudi tu s pridržkom, da je doslej slovenski uradnik preminogokrat tesnosrčnejši v svojem 'birokratizmu, nego njegov nemški ali zlasti laški kolega in da treba slovenski uradniški naraščaj vzgajati v modernem, ne pa v starem nemškem kameralinem zmislu. Tudi tu je dana potreba po modernejših vidikih vzgoje. 'Poleg tega samoobsebi umevnega pomena vse¬ učilišča polagamo v našo bodočo almo mater še drugo idejo. Ta ideja, porojena najprej pri poedineilh in političnih dalekovidnežih, je poslala kolektivna volja vseh mož — 8 — dejanja, to je, postala je politično in kulturno verovanje in pokret. Dvojni pomen daje vseučilišču njegovo pod¬ vojeno vrednost, ki nas siti, da Spregovorimo v teh dneh odločno besedo: Mi hočemo slovensko pravno fakulteto in k e s n e j e celo vseučilišče v Trst, pravna fakulteta sama pa ne bodi slepo posne¬ manje enakilh nemških institutov, marveč naj nosi tip, kakor ga mi potrebujemo. * * ❖ V prihodnjih vrsticah bom poizkusil povzeti, s čemur se je doslej mogla uspešno dokazovati upravičenost zgorajšnje zahteve. Naše vseučiliško vprašanje je stopilo v zadnjih dneh v akuten stadij. Ne le sredi političnega spanca in splošne nepripravljenosti, marveč v sredi par¬ lamentarnih in splošnih počitnic je priletela kakor bomba nedementirana vest, da Ihoče vlada preko parlamenta rešiti laško vseučiliško vprašanje na način, da se prično začetkom šolskega leta 1912/13 na tržaški italijanski trgovski šoli »Revoltella« laška pravna predavanja, iz¬ pite pa da bodo polagali kandidatje — seve v laščini — pred komisijo graškega vseučilišča. S tem dejanjem je obraz našega vseučiliškega vprašanja na mah izpre- menjen. Junktim med laškim in slovenskim vseučiliščem, naše (sicer ostro oiporekano, pa vsekakor oficialno, iz pretiranega strahu pred laškimi vseučiliščniki kot na¬ rodnimi agitatorji izvirajoče) odklanjajoče stališče na- pram Trstu za sedež italijanske pravne fakultete, — vse to je šlo v nič kar čez noč, kakor mehurčki, ki jih dečak spušča v slamico. Šel je v nič z dnem, ko je bila vlada pripravljena dati Trstu ta provizorij. Prav vseeno 9 — je, ali se bo ta vladna koncesija uresničila res to jesen, ali še le prihodnjo. Trst bo sedež laške pravne fakultete, — če ne kot definitiv-um, pa kot stalen provizorij. Saj poznamo te avstrijske provizorije, ki prežive cele ro¬ dove; »komisija graškega vseučilišča« pa tudi lahko izprašuje — v Trstu, s čemur je ustanovitev perfektna in provizorij ustaljen, duhovi pa pomirjeni z -najboljšim zdravilom, kar ga ima avstrijska državna lekarna za nas, — s časom, ki pomiri vsako 'bolest. Energična laška zahteva »Trieste -o nulla« nam bodi le opomin, da povdarjamo od svoje strani to, kar je za nas važneje, nego zanje. Oni dolbe v svoji fakulteti moč, ki jim le nekaj ohranja, kar že imajo. Mi pa hočemo do¬ hiti nekaj, česar še nimamo, kar pa moramo imeti, če hočemo, da se uresniči naša bodočnost. Oni si hočejo obdržati postojanko olb Jadranu, četudi je večina njihove avstrijske veje v Tirolib. Mi si moramo Jadran pridobiti. Ne le »nekdaj bilo si slovansko«, — to nam ne zadostuje. Mi smo in moramo biti v tem oziru zdravi in hladni im¬ perialisti. Trst rabimo, zato mora postati naš. Vseučilišče mora v Trst. V naši javnosti je doslej veljala dogma: Lahi ne smejo dobiti svoje fakultete v Trst. Socialna demokracija je nasproti tej dogmi postavila drugo, češ, vseučiliško vprašanje je izključno kulturno vprašanje; vseučilišče mora stati tam, kjer je njihovo največje in najkulturnejše mesto. Trento je malo mesto, ki ni pripravno za vse¬ učilišče. Laška fakulteta 'bqdi v Trstu, 'slovenska pa, — iz ravnoistih kulturnih vzrokov — tudi. Omenjam, da je južni Tirol izpočetka jako težko pri¬ stal na to zahtevo. Ondotnjim Lahom je izpočetka mnogo bolj prijala misel, da bo stalo vseučilišče tam, na nji- - 10 - hovem skupnem teritoriju. Udali pa so se pritisku pri¬ morskih Lahov. Vprašanje je natftreč več ko' samo kulturno. Zanje in za nas. Zato je nekaj na 'tem, da smo se mi hranili pred laško fakulteto v Trstu, mnogo dobrega je pa tudi na socialnodemokrationem stališču, s katerim se končno naše krije, četudi ne iz istih vzrokov. Rekel sem že, da je vseueiliško vprašanje eminenten politikum, .zanje i n za nas. Je izraz politične aspiracije. Lahi čutijo, da kmalu izgulbe Trst, če nimajo tam vseučilišča. Zato ne prihaja zanje v upoištev Trento in zato vstrajajo: Trieste o nuli a! Če pustimo veljati podmeno, da mora vseučilišče stati sredi čistega narodnostnega teritorija, bi morala priti ena fakulteta v Trento, druga v Ljubljano. Toda z idnem, ko oni vzdržujejo svojo nacionalno aspira¬ cijo na Trst, sklicuje se na svojo narodnostno prebujo in asimilacijsko moč v XIX,. stoletju, moram, o mi njihovi aspiraciji zoperstaviti svojo, sklicuje se na pomen Trsta za Avstrijo in njeno državno idejo, na jugoslovansko idejo, na gospodarski pomen Trsta za nas in ves Jug in na našo kolonizacijo. Strogo imperialistično vzeto — kar se pa malemu narodu ne poda — bi se morala glasiti naša zahteva: 'Nam vseučilišče v Trst, Lahom v Trento. To je pa dejanjski nemogoče, je čisto izključeno. Da, če 'bi bila naša kultura za poldrugo stoletje starejša, nego je! Ker pa ni, moramo postaviti »kompromis« med kulturno in imperialistično zahtevo in reči: Ne načeloma, marveč iz praktičnih vzrokov priznavamo Lahom Trst iza sedež njihove fakultete, načeloma pa zahtevamo Trst za sedež naše fakultete. (Med obojimi pa mora ostati junktim. Kaj,'ti z dnem, ko bo laška pravna fakulteta oživljena brez slovenske, je pokopano naše vseučiliško — 11 — vprašanje, je izgubljen Trst, izgubljen življenjski zmisel za Slovence, dan je pa tudi nov temelj za laške državne aspiracije na mesto. Z dnem pa, ko Ib o poleg laške oživ¬ ljena tudi slovenska (fakulteta, ije Trst privezan na Av¬ strijo bolj ko z verigami, nam pa zagotavlja to dejstvo bujnejše narodovo življenje in globlji zmisel. Vsi čutimo, da se mora v tem vprašanju sedaj, v tem trenutku, kaj zgoditi. Ali se odpreta obe fakulteti sočasno, ali pa še počakamo oboji na ta trenutek. Pa ne dolgo! Z zadnjim, dogodkom je dobilo slovensko vseučiliško vprašanje nov obraz. Preko mrtve točke smo, sedaj je prišel trenutek dela, in sicer enotnega, živega dela: *Pre- prečiti, da ne izidemo praznih rok, pridobiti si skupaj z laško tudi slovensko pravno fakulteto v Trstu. To je danes reč prakse. Predvsem pa je treba v tem vprašanju jasnosti. Te ni v naši oficialni javnosti. Zdi se, da so zaman pisali Raič, Tuma, Slane, Lončar in drugi. Zdi se, da Slovenija Trsta pred svojim nosom ne vidi. II. .,Srečen narod, kteremu živa potreba vsili idejo, veliko in enostavno, vsem razum¬ ljivo, ki si usluži vse druge ideje'. (Treitschke, Hist. - pol. Aufsatze, cit. po „Vse- učiliščnem zborniku '). Tržaška zgodovina kaže vkljub vsem idealom »ne- združencev« (irredenta) — brezmiselne nacionalistične ideologije brez stvarne podlage — odpor proti združenju z italijanskimi deželami in žilavo težnost k alpskemu državnemu organizmu. Ni treba, da se pri tem sklicujem 12 le na ono peščico slovenskih mož, ki so to izpoznali ; morem se sklicevati na trezne Italijane same, 'bodisi na one v preteklosti, ki jilh nacionalizem še ni zvrtoglavil, bodisi na četudi bolj redke sodobnike, ki izpregledavajo.*) Vivante sam pravi, da so »... Carniola, Istria montana ... territorio trlestino,.. Carinzia, Stiria, ipaesi gravitanti economicamente verso Trieste«. To pa ni njegova lastna najdba; on je le .ponovili tisto staro resnico, ki jo mo¬ ramo našim sodobnikom oznanjati za novo, ki jo je pa poznal že tržaški mestni svet, ko je imenoval Trst 1. 1 5 1 8 v spomenici na cesarja Maksimilijana I. »Ante- murale ad provinciam Carnioliae, . .. ernporinm Carsiae, Carniolae, Styriae et Austriae,« kar je prav ponovil lašlki časopis L’ Istria 6. marca 1848: »Trieste — em- porio dei paesi cisdanubiani.«**) Avstrija, ali tačas bolj Habsburg, že tedaj ni imela zm.isla za svoje življenske potrebe na jugu. (Vivante imenuje avstrijski protektorat nad Trstom za ono dobo (14, 15, 16. stoletlje) »!l’ impotente tutgla degli Absburgo«). Za preteklost je to sicer samo ob sebi umevno. Saj je preteklost Avstrije germansko-cen- tralistična in svojega državnega zmlela niso Habsburžani iskali na obeh straneh Donave, marveč le na severni. Toda že v 11. stoletju in kesneje, okrog 1. 1382 (ko se Trst poda drugič pod avstrijsko oblast), se kaže silna privlačnost Trsta na Kras, Goriško, Istro in Kranjsko. Benetke, serenissima repubbliea, vladarica Jadrana, se *) V prvi vrsti mislim tu na epohalno delo „Irredentismo adriatico; contributo alla discussione sui rapporti austro-italiani“, spisal Angelo Vivante, izdala Libreria doila Voee, Firenze 1912. Cena 3 L., in na tam navedeno literaturo, pri čemur opomnim, da je bil zopet dr. Tuma, ki je avtorja podužil s podatki o nas. **) Podatki so, tudi v prihodnjem, vzeti iz navedenega Vivantejevega spisa. — 13 — boji svojega tekmeca in te bojuje proti njemu z vsemi sredstvi. To ni bi'! le boj za morje, (— že to življenjsko vprašanje Avstrije! —) marveč boj za ono ozemlje, iz katerega je stoletja kesneje Napoleon ustvaril Ilirijo; bil je to :boj za slovensko ozemlje, in le nagon sebeohrane je gnal Trst pod' 'habsburško oblast. Vendar so radi impo¬ tentnega habsburškega varstva Benetke ostale zmagovite do konca srednjega veka. Najtje Amerike in poti krog rtu dobre nade je uničilo sredozemsko pomorsko trgovino in ustvarilo prekmorsko trgovino. Španija, Francija, Ni¬ zozemska, Anglija postanejo velevilasti, Genova in Be¬ netke propadejo obenem, s splošnim propadom Italije. Tudi Dubrovnik, ta krasni cvet slovansko-romanske kul¬ ture, uvene, čakaje lepše, jugoslovanske bodočnosti. Trst si pa oddahne, njegov pomen za. državo po Mohaču po¬ stane neprecenljiv. Benetke poizkušajo še rešiti, kar se da: Trgovino 'z Orientom. Tudi tu jej je Trst na potu. Toda Avstrija je prisiljena polastiti se juga; zasede Lom¬ bardijo, mir v Požarevcu 1. 1718 jej odpre balkanski trg. Karl VI., zadnji Habsburžan, povzdigne Trst v svobodno luko. Tedaj prične velikanski razvoj mesta iz oiiigarhične srednjeveške državice v mednarodni državni trgovski emporij. Sredi 15. stoletja je štelo mesto 9000 prebi¬ valcev, sredi 16. le 3000, 1. 1700 5000, 1. 1758 z okolico 10.000, koncem 18. stoletja pa 28.000. L. 1766. znaša njegov promet 3,700.000 gld., 1. 1790. pa že presega 10.000. 000 gld. Napoleon reče: Ilirija, vstan’ ! Toda Trstu to ni v prid, ker ga Napoleon zapre. (Kontinentalsperre). L. 1812. ima mesto samo 24.000 prebivalcev, od 1808. do 1812. propade nad 160 trvdk, izvoz pade na 3,000.000 gld. Takoj po povratku Avstrije, 1. 1815, poskoči promet na 60.000. 000 gld., prebivalstvo pa na 45.000. L. 1840. šteje 14 — Trst 80.000 prebivalcev, 1836. se ustanovi Lloyd. Od tedaj raste pomen Trsta vedno bolj, — zlasti, ko se za¬ vedo narodnosti v »pomladi narodov«, 1. 1848. S Karlom VI., še bolj pa z Marijo Terezijo in njenim naslednikom je pričela nasilna 'germanizacija. Bila je pa brez notranje sile, ker nenaravna. Nemščina se je .ohra¬ nila v kameralni rabi, italijanščina pa je ostala jezik tr¬ govine, prometa, gledališča, šole. Slovenščina tačas ni bila literaren jezik, sicer bi bila prišla do veljave. Slovenska integracija, ki je še tako mlada, bi bila že zdavnaj izvedena, da je naša kultura za 150 let starejša, nego je. Toda v tisti dolbi kmet ni bil socialno samostojen, zato ni bil zmožen kolonizirati; posvetne inteligence, slovenske, nismo imeli, plemstvo in stanove je že stoletja prej uničil Nemec. Pohlinova slovenščina, to jecljanje naroda-otroka, še nezavedajočega se svoje istosti in svoje prihodmjosti, se ni mogla meriti z razvitim jezikom gospodujočih slojev. Zato je Trst, ta antemurale Primorske, Kranjske, Štajarske in Koroške, velik poži¬ ralnik, kjer izginja slovenstvo, osvežujoče s svojo pri- rodno močjo tujo kulturo. Slovenci so oni tisoči, ki jih izkazuje prirastek: Od 28.000 koncem XVIII. stoletja na 37.000 v prvem desetletju XIX. stoletja in še bolj kes- neje Slovenci po rodu so, ki se asimilirajo italijan¬ skemu srednjemu sloju, ki so ribiči, sluge, težaki, po¬ močniki, tudi duhovniki, nižji uradniki, pa tudi podjetniki, trgovci, pomorščaki. Poleg Slovencev izgine v asimilaciji tisoč za tisočem Hrvatov iz Istre, Dalmacije in otokov, manjši je pritok iz Furlanije in Benečije. Vivante, »Irre- dentismo« pravi: »Ta pokret izobraženstva v glavnem mestu (namreč slov. narodni preporod v Bleiweisovi dobi) ni zadostoval za prebujo slovanske kmečke mase v — 15 — Juliji (== Giulia, staro ime za istrski sever, južni Kras, južno Goriško in 'Furlanijo; Furlanija = Forum Julij). Treba je bilo širjega in globljega prevrata, ki je bil za¬ četkoma res smrtonosen, pa je le vseboval kvas novega življenja. Vrtinčasto se povzdigne Trst, zlasti v trgov¬ skem oziru, mnogo pred industrijalnim prebujenjem slo¬ vanskih središč; s silo odtrže kmeta od slovanske grude, ga pritegne v emporium Carsiiae et Čar¬ ni o 1 a e, ga izpremeni v delavca, rokodelca, v bodočega trgovca in ilastnika. Je to bistveno kapitalističen pojav, da se množica zbira v mestih, — urbanizem, — ki pri¬ čenja najprej tu vplivati na Slovence in jim najprej na¬ rodno škoduje. To je doba (1800 — 1850) nagle, neodoljive asimilacije. Trst pogoltne na tisoče Slovencev iz okolice, iz Julije, ‘Kranjske, na stotine Hrvatov iz Istre, Dalmacije, Balkana, ter jih asimilira skoraj vse ...« Jaz trdim, da se je vršil isti proces, četudi ne v istem obsegu, že prej stoletja, ker nismo bili narod, marveč le amorfna ne¬ svobodna masa. Okrog il. 1840 se pričenja vzbujati na¬ rodna zavest, ki na teh tleh ne more biti drugačna, ko italijanska. Slovenec postane zaveden Italijan! Kakor povsod, prične ta proces v vrstah srednjega sloja. Vendar so si početki laškega nacionalizma pohlevni in — ob¬ jektivni. L. 1846. imenuje njihov list mesto »shodišče treh narodov mejašev«. Od tega leta naprej moremo ime¬ novati Trst italijansko mesto, asimilujoče Slovence huje ko prej. Sledeča absolutistična doba Slovencem ni bila nikjer prijazna, kako bi jim naj bila koristila v Trstu? Do 1. 1861. se je tržaško italijanstvo utrdTo, postalo ije močno. Od tega leta pa štejemo ustavni razvoj države, obenem naš narodni razvoj. Od tega leta naprej se prične po- — 16 — lagoma vzbujati tudi tržaški Slovenec. To se pravi: Pričenja se ustavljati asimilaciji. Sožitje obeh narodov do tega leta je 'bilo »vita patriardiaile«, odslej pa boj. S trenutkom, ko se Slovenec ne asimilira več, postane kolo¬ nizator, tujec, pritepenec, »calato«. 'Prirodnd proces »urbanizma«, dotoka z dežele v me¬ sto, ki ga je Gumplovioz tako iziborno razložil, se v Trstu odigrava kar najeisteje. Slovenija teži v Trst, prejšnja asimilacija je končana, v Trstu raste ugledna slovenska manjšina, ki je že danes »največje slovensko mesto« z okrog 70.000 rojaki. Uradna statistika, ki nam ni Ibila nikdar prijazna in ki tudi iletos ni še vkljub nam. v prilog izvršeni reviziji po¬ kazala prave številne moči tržaškega Slovenstva, vse¬ eno tudi potrjuje mojo gorenjo trditev. Sploh se pa opa¬ zuje dotok Slovencev na jug, v Primorje. Trst je le žarišče tega dotoka. V Trstu z okolico je bilo (navedene so okrogle šte¬ vilke) : *) Vsekakor previsoko število ! Podatki iz : J. Mačkovšek, Statistika Slovencev, izpopolnjeni, kolikor se je objavil izsledek štetja 1010 po listih. Uradnega izkaza še na dan, ko to sestavljam, nimam pri roki. 7 Vendar smo iz gori omenjenega vzroka še nepravilno prešteti. V resnici nas je (morda vštevši Hrvate), kakor že omenjeno, okroglo 70.000. 'Kako je Trst .in vse Primorje poskočilo ravno zadnje desetletje, izpoznamo tudi’, primerjaj e ga s prejšnjimi štetji v 1. 1890 in 1900. V devetdesetih letih :se je pre¬ bivalstvo Primorja pomnožilo za 7’3%, do 1. 1900 za 8’8%, a do 1. 1910 za 18’2%, dočim je 'znašal povprečni av¬ strijski prirastek tega desetletja 9’09% in je Nižji Avstriji vštevši 'Dunaj priraslo 13’9%, Koroški 7’5%, Kranjski pa ; le 3’3%. Qori’šk o - Gradiščanska je pridobila za 12’4% (proti 4’4% in 57% prejšnjih štetij), Istra za 16’9% (proti 8’8% in 8’6%). Prirastek Trsta s teritorijem pa je po¬ skočil od 87% oz. 13’4% na 28’5%! Ugotovljeno je ve¬ liko priseljevanje v Istro, naravnost ogromno v Trst. Iz¬ seljevanje iz slovenskega dela 'Goriške (zlasti iz Gor) je ustavljeno. Prej z.a 17% pasivne Gore kažejo sedaj 4’4% prirastka, torej vkljub prirastku Slovencev v mešanem ozemlju še večji prirastek, nego Kranjska. To so med drugim tudi dobre posledice bohinjske železnice. Za Trst pa vidimo — neglede na nepravilnosti štetja v 1. 1880, 1890 in 1900 — padanje našega števila vsled asimilacije, za zadnje razdobje pa neprestan pritok in rast našega števila. Saj' je dokazalo to že prvo, po tržaškem mestu prevedeno »uradno« štetje, ki je (pred revizijo!) pokazalo rast našega števila (od 16’35% ali 24000 v 1. 1900 na 19’5% ali 36000 v 1. 1910). Statistike poklicev nimam pri roki, niti mi ni znana. Sodim ipa, da pripada izmed 70.000 tržaških Slovencev okrog 25.000 (t. j. 34’3%) srednjim slojem. K tej cenitvi me privaja poleg poznanja razmer ritem razvoja od kmetije k industriji. Vivante pravi prav: »Drvi in glavni 2 ! 8 — vzrok za talkozvano slovensko invazijo je 'napredujoče izpremin.janje Slovencev i'z agrarnega v agrarno-mdu- strijalen narod,« ter navaja -za 1. 1890 — 1900 tudi statistič¬ ne podatke, po katerih se je kmečki sloj na ‘Kranjskem pomnožil le za 0’36%, v Trstu pa, kjer ga tvorijo izključno le Slovenci, je vkljub njihovemu prirastku padel za 36’4%; to znači, da se je ta sloj vsaj od daleč začel in- duistrijalizirati.*) Res, da je pri temi upadku treba upo¬ števati silovito izseljevanje, ki požre v desetletju 7 — 8% naroda ali 65% narodovega prirastka. Toda v izpre- membi tiči vendarle velik del selitve iz dežele v mesto, zlasti v Trst. Kesneje bo pa tudi treba organizatorično obrniti izseljeniški tok od Amerike in (Porenske na to točko, kar se da napraviti izključno 'le z industrijo, pod¬ jetništvom, trgovino in denarstvom. To vse so pa oni predpogoji, katere ralbiimo — seve razvite in urejene — za industrijalizacijo svojega naroda, za njegovo 'gospo¬ darsko osamosvojo in notranjo kolonizacijo. Zato je tržaška trgovina za to vprašanje posebnega pomena. Tu ni mesta, da bi se ibavili podrobno s tem predmetom 1 ; kdor se zanima izanj, — in vreden je paz¬ ljivega študija! — naj si ogleda poročila tržaške trgovsko- obrtne zbornice; takemu poročilu za 1. 1910 povzamemo tudi nekaj podatkov za splošno sliko ogromnosti in važ¬ nosti te luke. Promet Trsta po morju (v 1000 q); Uvaža se Izvaža se iz Anglije .... . . 7.800 j' v Anglijo.183 „ Nemčije. 237 1 „ Nemčijo. -)9 „ Avstro-Ogrske .... 2,078 „ Avstrijo.1,239 „ Zed. Držav. 1,073 „ Italijo .1,995 „ Italije. 1,578 j j „ Zed. Države.1,134 *) Te podatke je Vivantc povzel iz neobjavljenega dela o Slovencih, katero je spisal zopet dr. H. Tuma. Promet Trsta po železnicah (v 1000 q) Uvaža se Izvaža se iz Avstr.-Ogr. (-; Bosno) 10,821 v Avstro-Ogrsko . . . 9,0'0 „ Nemčije . . . . 30‘> „ Nemčijo.1,092 „ Italije . ... 177 j „ Italijo.398 Posebni jugoslovanski pridelki so v prvi vrsti les, zelenjava in živila. Pri prirodnem 'bogastvu še deviške Dalmacije, Bosne, Hercegovine, po industrializaciji Slo¬ venije bi se utegnile pomnožiti vrste Jugoslovanskih pro¬ duktov, količina pa bi se postoterila. In kedo naj indu¬ strializira domovino? Mari naj skrbi univerza samo za uradnike? Oglejmo si poglavitni slovenski pridelek: l Na Kranjskem' so zavzemali gozdovi 1. 1890. 442.309 ha ali 44% površine cele dežele. Les, ki gre preko Trsta v inozemstvo, gre večinoma iz slovenskih dežel Kranjsko, Primorsko, Južno Štajersko. (Tirolska in Koroška iz¬ važata večino čez Pontebo). Slovenske pokrajine so pri tem navezane na Trst, ker leži 1-e-ta pred Italijo, glavno odjemalko našega lesa. Tržaški promet z lesam je 'znašal v 1000 q vrednost uvoza 1. 1910 ipa 'je znašala 20’64 milijonov K in vrednost izvoza 16’98 milijonov K! To je le en sam primer. — 2(1 Skupna slika tržaškega izvoza in uvoza v 1000 q pa je ta-le: Da se izpozna velikanski napredek Trsta, primer¬ jajmo ga le z velikimi in uglednimi lukami drugih držav. Tako je znašala kubična vsebina ladij, tki so pristale v naslednjih lukah, (v 1000 tonah): Izmed 6 navedenih velikih luk stoji Trst absolutno na 4. mestu, po odstotku prirastka pa na prvem, in se da izračunati, kedaj bi, pri enaki rasti, dosegel svoje pred¬ nike. Velikost prometa ilustrira tudi statistika voženj na kratki električni železnici Trst-Opčine. Vozilo se je 1. 1902 . . . 50.697 ljudi „ 1905 . . . 314.055 , „ 1908 . . . 332.3S2 „ 1910 . . 407.578 — 21 — Čez Trst se je 1. 1910 izselilo v Sev. Ameriko 14.931, v Južno Ameriko pa 6.172 izseljencev. Med njimi je bilo tudi 3.639 Rusov, kar kaže, da imamo- zveze celo z ev¬ ropskim Iztokom. Leta 1909 je obiskalo ‘Trst 72.160 tujcev, 1. 1910 pa 74.022, pri čemur so šteti le oni, ki so se nastanili v hotelih! To so vsekakor ogromne številke, ki govore glasno, tako glasno, da bi bilo res žalostno, če bi Slovenci ne slišali teh besed, ali če bi jih ne razumeli. Oglejmo si še tržaško denarstvo. To je pretežno- v slovanskih rolkah. L. 1886 je dal Mihael Vošnjak iniciativo za ustanovitev »Tržaške hranilnice in posojilnice«, ki se je ustanovila 1891. Postala je temelj slovenskemu raz¬ voju v Trstu. L. 1892 je znašal njen promet 152.994 K, vloge 39.230 j K, čisti dobiček 311 K. L. 1900 pa: Promet 5,902.001 K, vloge 1,543.690 K, čisti dobiček 14.994 K. L. 1909: Promet 20,410.926 K, vloge 9,775.262 K, posojila 7,893.483 ,K, čisti dobiček 61.243 K, rezervni zaklad 382.026 K, število zadružnikov pa 5-155, njih- velika večina so mali štedi-lci.*) Malemu obrtniku je namenjena »Trgovslko-obrtna za¬ druga«, ustanovljena 1. 1907. Njen promet se je v kratki dobi do 1. 1910 po-vspel od 1,274.584 K na 6,914.2-17 K, vloge od 238.738 K na 935.687 K, pos-ojila od 200.648 K na 1,198.183 K, čisti dobiček od 1071 K na 12.965 K. 'Povrh tega italijanska veletrgovina nima nobene odporne moči več, marveč se urnika pritisku s severa, zlasti Nem-cu, *) Podatke o denarstvu sem povzel članku: Dr. B. V.: Wirtschaftliche Beziehungen ztvischen Čechon und Slovenen, (Čechische Revue, juli 1910). Članek govori skoraj izključno o Primorju. — 22 — ki je našel v bančnem poslu tudi svojega konkurenta Čeha. Veletrgovina je pa že v rokah Nemca iz Rajha. Danes so v Trstu nemške banke: Ban ca ©ommerciale, Ranca mobiliare in podružnice bank: Anglo-Austriaca, Kreditanstalt in Osrednja banka nemških hranilnic. Slo¬ vanske banike so Jadranska banka (ustanovi'}. 1906), in podružnice Ljubljanske kreditne banke, Ustfedni banke českych sporitelen in Živnostenske banke, ter podružnica zavarovalnice »Prva češka«. Velikanske so svote, ki tvorijo promet teh bank, — svote, ki odgovarjajo razvoju tržaškega prometa sploh. (Promet Živnostenske je po¬ skočil v 9. 1908 do 1910 od 150 .mili}. K na 520 mili}. K, Jadranska je emitirala 1. 1910 .za četrti milijon akcij, promet Ustfedni pa je poskočil v 1. 1907 do 1909 od 102,736.044’52 K na 643,087.740’52 K!) Upoštevajmo torej ta velikanski razvoj Trsta in njegov pomen! Upoštevajmo, da je (zaledje Trsta čisto slovensko: Severna Istra, južno Goriško, Kranjska. Za tem zaledjem stoje še ostali deli Slovenije, pa Hrvatska s Slavonijo, Srbija, Dalmacija, Herceg-Bosna in ves Bal¬ kan. Upoštevajmo, da teži velik del teh dežel v Trst. Tu se stekata državna in južna železnica, iki ga vežeta s severom, z istrsko, ki ga veže z jugom-. In belokranjska, ki se gradi, tudi ne bo izključno Reki v korist! Trst je sedež avstrijskega Lloyda in drugih paroplovnih družb, sedež namestništva, mnogo srednjih šol, ima navtično in trgovsko šolo, ladjedelnico, celo vrsto tovarn, livarn, pre¬ voznih podjetij, denarnih zavodov im kup trgovin! V tem mestu je 70.000 Slovencev in mnogo Srbo-Hrvatov, 25.000 njih pripada srednjim slojem, drugo delavstvu, proleta- * riatu. In narodna potreba je, da učvrstimo srednji sloj, da ohranimo proletariat, da industrijaliziramo zaledje, obrne- - 23 - mo izseljeniški tdk na to točko, organizatorično in kolo- niizatorično, —in da se zlasti tu naučimo v velikem svetu, sredi prometa z odprtimi očmi gledati, se upati, in delati, pridobivati! 'Vseučilišče mora stati tu, edino-ie tu, in mora dati pravno in trgovsko izobrazbo. Kaj pomaga Sloi- vencem formalno izobraženi pravnik-uradniik, če izgu¬ bimo iz rak trgovino in obrt, denarstvo, promet in pro¬ dukcijo? Kdor ima trgovino, ima bodočnost, — zato si jo moramo osvojiti. iDoibro pravi dr. Lončar (»Slovenci«, str. 65 in 66): »Mali kmet in obrtnik, delavec, inteligent (učitelj, urad¬ nik) — vsi tvorijo socialno enoto, ki je gospodarsko od¬ visna od veleposestnika, veletrgovca in veleindustrijalea. Ta odvisnost je obenem narodna, kajti agrarni in indu- ‘strijsko-trgovski kapital po ogromni, večini ni slovenski. _(Neslovenski večji posestniki, trgovci in industrijalci tvorijo tanko plast, ki vzdržuje svojo politično moč nad nami, dokler je slovensko ljudstvo kulturno in gospodar¬ sko zaostalo' in dokler ji služi slovenska inteligenca, ki zaradi nezadostne socialne izobrazbe ne pojmuje svoje naloge niti položaja svojega naroda.... Naš gospodarski položaj, ki je posledica svetovnega zgodovinskega raz¬ voja, nam kaže smer socialne .politike na Slovenskem. Iz¬ hodišče tvori ideja solidarnosti: Zadružništvo. Gospo¬ darsko delo mora uspevati vkljub zaprekam in nezgodam, brez katerih se ne udejstvuje ndbena nova ideja. Kar je bilo prešinil oficialni slovenski politiki strah'in groza, to je ravno Arhimedova točka, ki vodi do narodove osarno- svoje. Vse slovenske politične stranke priznavajo danes pomen gospodarske organizacije, d asi vse me vidijo v nji gibanja, čigar smer kaže prehod iz konsumnilh (in kre¬ ditnih) izadrug v zadružno produkcijo v poljedelstvu in — 24 — industriji. V soglasju z gospodarskim položajem malega kmeta, mafomeščana in delavca mora hoditi tudi naša trgovska, finančna, zunanja .politika itd’.« To je spoznanje, ki 'bi moralo biti merodajno. Toda ne le v teoriji. Od danes do jutri ne izpremenimo družabnega reda, niti nimamo časa čakati na to. Sami se moramo lotiti rešitve tega vprašanja. Priboriti si moramo mesta, iz sebe ustvariti srednji sloj, kolonizirati. To je delo »od zgoraij dol«. So¬ časno pa je treba zadružne organizacije »od spodaj gor«. V upoštev ne prihaja le socialistični proletariat, ampak masa kmetijstva. To je enostavna rešitev tega dualizma. Le da je predpogoj visoka izobrazba in socialna zavest, čustvo narodne in socialne skupnosti ali solidarnosti, ki nam pravi, da smo vsi le mali ljudje in da si pridobimo moč le s štedenjem. Socialno vprašanje proletariata in kmeta je narodno, ker je vprašanje po zdravi rasi. Po¬ navljam pa, da nimamo časa čakati na izprememlbo dru¬ žabnega reda. Zato tudi ponavljam, da ima bodočnost, kdor ima trgovino. To je vprašanje ekspanzije, imperia¬ lizma, — ki je socialna potreba. Tudi socializem se mora ž njo poprijazniti, ali samo v praksi, ali tudi v teoriji, je postransko: Mora se poprijazniti ž njim, 'kakor narod s socializmom. — Toda utegnil bi mi kedo ugovarjati, kako bomo mi reveži pričeli s konkurenco kar tam, kjer je najhuja, v Trstu? Čitajte v že omenjenem dr. Tumovem članku v »Omladini«: »Pri tem je tržaški emporij po svoji legi in zgodovinskem razvoju emporij za transit t. j. je in bo posredoval med srednjim evropskim ozemljem in Orientom. Ekonomična moč Trsta prihaja iz drugih na¬ rodov, ne iz onega, ki ga naseljuje in obdaja. Moč Trsta leži v posredovalstvu : n ravno zaradi tega je ta moč pri¬ stopna tudi maloštevilnemu in nebogatemu, a delavnemu — 25 in izobraženemu narodu.« Sicer pa opozarjam iznova na statistiko. >;= v Naj omenim še nekaj. Dalmacija je še deviška de¬ žela, ki čaka na industrijo. Ali naj Slovenec, ali naj Ju¬ goslovan čaka, da mu tujec, in sicer tujec-kolonizator, Nemec, pred nosom pograbi smetano? »Neue Freie Presse«, »Berliner Tageblatt«, »Frankfurter Zeitung« so že večkrat opozarjale na to, da leži krog Trsta in v Dalmaciji zlato na cesti; v Bosni so se Nemci že ne¬ varno ugnezdili tako tudi v Trstu. In Hermann Babr, ki je takorekoč še le odkril Dalmacijo, govoril: Les bi mo¬ rali ipriti Berlinčani. Ti 'ljudje (imajo pogum:, pa takoj ustanove kakovo »G. m. b. H.«, tudi če ne nese 8%«. V Trstu se to že pozna. Pa tu Ije še dosti eksploatacijskilh možnosti. O Opčinah n. pr. pravi isti pisatelj: »Tu bi moglo biti troje sanatorijev, pet hotelov, sedemsto vil in desettisoč Angležev.« Kako znajo Nemci izkoriščati pri¬ redilo lego! Tako sem pred nedavnim v trgovski ru¬ briki nekega nemškega lista iz rajha zasledil to-le: »Pro¬ met preko Avstrije se razvija v treh tokih. Jeden nosi orient preko Dunaja; drugi veže južno Nemčijo preko Tirolov in Saldburga. Posebno važna pa je n a ša naloga, na kateri že delam o, kako vstrojiti Trst v križišče iztočnega prometa. Jasen nam je »Zug nacih dem Osien,« ki se Ibo pa še le prav krepko razvil, ko nam bo bagdadska ž el e z n i c a omo¬ gočila po kopnem promet med Evropo in Indijo. Tudi Avstrija se ibo brezdvomno zelo okoristila s tem iz¬ točnim pokretom, čegar povzdiga jej morda prinese tudi Francoze in Angleže...« — 26 — Taki so načrti Nemcev. Avstrija tega ne izpozrm, Slovenci pa že celo mislijo, da se za Čičarijo konča svet in da je pravljica o Martinu iKrpanu, ki je tovoril sol po domačiji ter rešil Dunaj pred Brdavsom, nastala le slu¬ čajno, brez one zgodovinske podlalge, ki so jo- naši neuki dedje bolje čutili, nego jo mi izpoznavamo. Vlada to dobro ve, irredenta jej ni ipo volji, in ona čaka, da naj 'le pride sem doli kaj več podjetnikov. Kdor bo prej prišel, bo prej mlel. In tu so še Plitvička jezera in toliko druzaga, — naš človek pa moli in kolne v rudokopu, Miss. ali 111. ali tam kje, ali pa pase ovce, orje polje, plačuje davke. Tu mi prihaja na misel še naš neumni strah pred Čelhi, češ, ne bomo jih kesneje mogli več odpraviti. Kaj Nemce bomo pa mogli odpraviti? Čeih bo šel z nami, če ne z besedo, pa z dejanjem, Nemec bo pa ubijal, koder bo mogel. Tudi mi prihaja na misel strah pred Kranjskimi deželnimi elektrarnami. Bog jih je dal, sem ž njimi! Tudi če zadene deželo bilančna izguba! Toda le pod pogojem, da pridejo Čehi in pomagajo organizirati češko- slovenska podjetja! In končno, kaj smo res taki reveži, da ne ustvarimo sami ničesar, prav ničesar? To je naloga prakse, poguma. Vrnimo se torej k predmetu. »Slovenski narod« je pisal 1. 1906: »Nekoliko 1 dmi še in zopet se izročita prometu dve novi progi, in sicer Jesenice-Rožek^Celovec in Jesenice- Rožek-Beljak. Tudi ti dve progi tečeta po naših tldh in sedaj je skrajni čas misliti, ali niso te proge tudi naravno poklicane, da se na njih razvije in ukrepi slovenska tr¬ govina. Trgovske naše postojanke, Trst .za prekmorsko, Celovec in Beljak za inoizemsko blago so dosedaj zase¬ dene s trgovci, kateri so Italijani ali pa Nemci vsaj po velikanski večini in si je lahko misliti, da bodo ta tri — 27 — mesta raztegnila svojo trgovino na nove proge, poleg teh tudi na en del proge Trbiž-Ljubljana, katero je dosedaj zalagala edino le Ljubljana. Ljubljana v trgovinskem oziru lahko izgubi Gorenjsko vsaj od Radovljice naprej, dočiim od novih prog ne pri¬ dobi veliko ali pa nič. Bržkone bode tarifarična daljava proge južne železnice Trst-Ljubljana stavila za Ljubljano take tarife, da ne bode mogla konkurirati s Trstom, ki bode s prekmorskim blagom trgovsko podjarmil progo Trst-Jesenice-iBelijak-Celovec. Zatorej je nujna potreba, da se ustanove v Trstu slovenske trgovine in agenture, katere ibi potem zalagale Ljubljano in nove proge in !bi razen tega morale raztegniti svojo trgovino tudi na Češko, katera je s Trstom v živahni trgovski zvezi.« O Gorici piše istotam: »Slovenski sadjerejci goriške okolice pošiljajo sadje in zelenjavo na vse kraje, tudi tukaj bi bila kaka zadruga gotovo plodonosnegapomena.« Res je okoličanska kmečka izvozna zadruiga spravila samo letos okroglo 400.000 'K v kmetov žep samo iza krompir! iNa tej poti leži edini napredek naroda. Tačas se je to i'zpo‘znava '0 in pripoznavalo, kesneje pa so vpili »Križaj ga«, če je kedo hotel biti dosleden in je zahteval Trst za sedež vseučilišča! Govorili smo doslej o eminentnem gospodarskem in trgovskem pomenu Trsta v zvezi z vseučiliščem. To po¬ meni, da hočemo, naj se naša mladina, naj se naši pravniki priuče trgovsko misliti -in v tem zmislu med narodom delovati. Najpripravnejše mesto je res Trst, toda s tem, da smo postavili alrno mater tja pred borzo, postajo in luko, smo jej dali še le priliko učiti se. Dati pa jej moramo tudi sredstev. Z institucijami in civilnopravdnim redom si bomo Vzgajali tam ob Adriji dobre pravnike in državne — 28 — uradnike, ki nam jih tako nedostaije.*) Toda pravniška veda je tudi državna veda, koje del je politična ekonomija, Ta stroka pouka se mora razširiti tako, da bo tržaška fakulteta nov tip visoke šole: Zveze pravništva in prava s trgovino in industrijo v zmislu, da se bo na tej pravni fakulteti v zelo obširni meri podueevalo trgovsko, me¬ nično in pomorsko pravo, zadružništvo, eksport, irnport, promet, carinstvo in trgovska politika ter kot prosti predmeti knjigovodstvo, blagovna veda in druge stroke trgovinstva, pa tudi med socialnimi vedami poleg socialne politike antropogeografija in drugo. Taka visoka šola še le ima pravo upravičenost za Slovence, tako visoko šolo potrebujemo, ker le taka visoka šola more vršiti tisto dvojno nalogo, ki jej jo prisojamo, in izpolniti nade, ka¬ tere stavimo vanjo. 'Podati organizacijski in učni načrt take visoke šole, je naloga strokovnjakov, — v Bernu v Švici so jo pred nedavnim ustanovili. To kaže, da je praktični Švicar izpoznal njeno vrednost in njeno nujnost. Sicer se pa vladni provizorij, ki naj reši laško vse- učiliško vprašanje, itak že opira na obstoječo tržaško trgovsko šolo Revoltella. To ni le praktično po sveto¬ pisemskem načelu, da se bode dodalo onemu, ki je zna! plodonosno uporabiti posojene talente, in po nemškem reku »Wo Tauben sind, da fliegen Tauben zu«, to je tudi važno za Italijane same, ki tudi skrbe, da ne dobe v uni¬ verzi valilnice uradništva, marveč zavod, ki naj osveži narodovo gospodarsko moč. Nemštvu, ki se poslužuje vsacega sredstva, da bi še zadržalo državo v njenem prirodnern razvoju in si še *) Povdai’janje trgovinstva, prometa in kolonizacije v tem spisu ne znači, da podcenjujem pomen vseučilišča za našo urad¬ niško produkcijo. — 29 podaljšalo hegemonijo, to vsekakor ni po volji. Ko se je 1. 1911. razpravljalo', ali hi ne kazalo lizpremeniti dunajsko eksportno akademijo v trgovsko visoko šolo, ali pa mesto nje ustanoviti trgovsko visoko šolo v Trstu, je pisal neki strokovnjak (Grazer Tagblatt, 1/1, 1911,): »Ventiliralo se je vprašanje o ustanovitvi trgovske visoke šole v Trstu. Po tem načrtu bi se ustanovil docela nov zavod. Tu moramo biti pozorni, četudi nezaupni. Neglede na to, da moramo pri nas v Avstriji vedno zelo dolgo čakati in potrpeti, če gre za ustanovitev nemškega zavoda,*! ne smemo pozabiti na narodni moment. Da bi se aka¬ demija že davno bila izpremenila v visoko šolo, če ibi šlo za nenemški zavod, sicer ne moremo dokazati, pač pa moremo to trditi z ozirom na dosedanje izkušnje.*) Upoštevati moramo, da bi število slušateljev visoke šole v Trstu ne bilo za Nemce tako ugodno, kakor sedaj na eksportni akademiji na Dunaju in kakoršno bo-, če se ta izpremeni v visoko šolo. Danes je med 358 slušatelji te akademije 225 Nemcev, 42 Cehov, 36 {Poljakov, 17 Slo¬ vencev, 13 'Madjarov, 10 Hrvatov, po 4 Italijani in Ru¬ ni lini, 3 Srbi in po 1 Bulgar, Rus, Španec in Grk. Mo¬ rebitna trgovska visoka šola v Trstu pa bi zavod tako oddaljila nemškemu ozemlju, da bi število nemških slu¬ šateljev močno padlo, na drugi strani pa bi rapidno poskočilo število s fl u š a t e 1 j e v italijan¬ ske, slovenske, h r v a t s k e, morda tudi srbske narodnost j,.**) Pronicanje trgovinstva pa, danes glavnega stebra avstrijskega nemštva, z Nenemci, — morda celo na 'vodilnih mestih — bi ne od- *) Sodbo o tej trditvi prepuščam bralcu. **) Podčrtal jaz. 30 - govarjalo niti narodnemu niti gospodarskemu interesu nemštva.« Članku nemškega nacionalen ni treba pripomniti nič. Mož ima prav. 'Pa tudi mi imamo -prav, ko 'zahtevamo svojo juridično-trgovsko visoko šolo, svojo pravno fakulteto -n o v e g a t i p a v Trst in izključno le sem. Zahteva pa mora biti enotna, v državnem in deželnih parlamentih, po občinah, na shodih, — slovenska pravno- trgovska fakulteta v Trstu, to je ona ideja, velika, eno¬ stavna in vsem razumljiva, ki si mora osvojiti narod in si vslužiti vse druge ideje! ❖ ❖ Fi-chte pravi: Visoka šola naj bo zavod, ki zagotovi duševnemu razvoju človeštva neprekinjen vedno izpo¬ polnjujoč se napredek. Ona naj bo torišče, kjer rod od¬ daja rodu, čas času najvišje duševne zaklade, da jih izpopolnijo, izpopolnjene oddajo prihodnjim in tako naprej do konca dni. Visoka šola je več, ko predstaviteljica kulture; je njena vstvariteljica, prenavljalka. Njen zmisel, delujoč v stotinah -in tisočih, ustvarja v njenih učencih narodno kulturo, jo pomaga razširjati, jo poglablja. To je zmisel stvarnosti in znanstvenosti, ki potrebuje po-polne ne¬ odvisnosti in svobode. Tako- duševno delo je plodovito in vzbuja v človeštvu živo hrepenenje po večnih za¬ kladih in dviga rod do vedno višjih stopenj duševne in materialne omike. Na to se moramo pri izberi sedeža svoje bodoče visoke šole ozirati. Nastaja vprašanje, je-li v Trstu dovolj 31 — svoboden, univerzalen in demokratičen milje, takorekoč »kulturen milje«, ki ga zahteva pomembno vseučilišče. Odgovarjam, da je Trst tudi v tem oziru edino mogoči sedež naše almae rnatris. Tam se steka svetovni promet, tam se dotikajo in asimilirajo narodi. V takem ozračju pa, kjer je vedno trenje nasprotnih si teženj, se uriš v politiki v najširšem zmišlu besede: Tam zreš vpliv kapitalizma na narod, proučiš možnosti organizacije, se navadiš rentdbilitetnemu računu in kalkulaciji, izpoznaš svetovno gospodarstvo in tisoče niti, ki se pleto med individiji in organizmi in vežejo posameznike s tiransko močjo. V takem prometu se ti odpre pogled v bodočnost, se ti vzbudi organizacijski talent, v takem prometu tudi izpoznaš vrednost pokoravanja, štedenja, hladnega ra¬ čunanja. Postaneš realist comme 11 faut; postaneš tudi imperialist. 'Pa to nič ne de. Mi jih imamo premalo. Zopet drugo: V Trstu imamo tisoče proletariata, na¬ šega, svojega proletariata. Tu najdeš razumevanje so¬ cialnih vprašanj. Nele vprašanje socializma, ali demo¬ kracije, ali politične agitacije ali organizacije, tudi so¬ cialno politiko se učiš ceniti, izpoznavati se učiš dušo mase in njeno socialno čustvo, ki žene maso v organi¬ zacijo, da se ž njeno pomočjo otrese čredne narave in pribori formalno enakopravnost vsem svojim individijem. Tu se priučiš tudi kolonizirati. Tu se priučiš vsemu, kar tvori svoto slovenskega problema. V sožitju narodov raste kultura. Nemška je, ki nas je doslej dojila. Ali nekoliko romanske bi nam koristilo. Bližja nam je, lažje razumljiva. In mi, Slovenci, imamo velikansko zgodovinsko nalogo: (Mi moramo prvi spre¬ jemati kulturo od Nemcev in Italijanov, jo poslovaniti ter jo oddati naprej, na jug. Mi srno prednja straža Jugo- — 3ž — Slovanov. Dubrovnik je zacvetel pod laškim činkve- čentom. Mi moramo zaovesti v moderni kdlturi ger- mansko-romansko-slovanski, sledeč češkemu vplivu. In: »Malemu narodu treba širokega obzorja!« Le v mestu, kakor je Trst, si ga more mladenič pridobiti, ali pa mora v tujino. Trst je nadalje mesto svobodnega mišljenja. (Ne plitve »Svobodne misli«.) Tu se otreseš predsodkov in malomestnega moraliziranja, nasprotnega resnici. Morje je že od nekdaj vabilo močne osebnosti k sebi. Vzgajalo jih je, dajalo jim je moč. Naš Jadran bo vir novih moči naši mladini. Tu bo imela torišče! Pa bo tudi vir novih telesnih moči. Ni ga pripravnejšega kraja za šport, ki ga vseučiliška mladina doslej zane¬ marja. Trst nudi tudi drugih, v to namenjenih učnih sred¬ stev. Neglede na prirodno učno sredstvo, promet, imamo tu knjižnice, imamo veliko kliniko, (največjo, kar jih je južno od Dunaja!), imamo višjo deželno in trgovsko ter pomorsko sodišče, imamo že laško trgovsko šolo z ve¬ likim aparatom. Vse to so sredstva, ki jih reklamiramo i zase, za svojo mladino, za svojo bodočnost! Samo nečesa še nimamo tu. Ljudskih in srednjih in strokovnih šol. Toda tak ugovor je sofističen. Lahi ga bodo sicer pograbili, tudi Nemci ga bodo, (saj so nam očitavali ipomanjkljivo šolstvo že, ko je šlo za vse¬ učilišče v Ljubljani!), celo Čehi nam očitavajo ta res veliki nedostatek. In vendar je to sofističen ugovor. Zato, ker ni še rešeno tržaško šolsko vprašanje, ne bi smeli mi zahtevati in dobiti ravnotam vseučilišča? Napak! Položaj tržaškega Slovenstva je tak, da se nam godi s šolskim vprašanjem samim velika, vnebovpijoča krivica. - 33 - Iz te ‘krivice pa še ne more nikdo izvajati pravico od¬ rekati nam vseučilišče. Ker je naše upravno pravo sodstvo še pomanjkljivo, — ravno v tej pozitivni točki po¬ manjkljivo — je rešitev šolskega vprašanja odvisna od tržaškega mestnega sveta, t. j. od laške »'liberalne«, t. j. nacionalistične večine v mestnem svetu. Vseučilišče pa je odvisno od države. Tretjič je razvoj tržaškega Slo¬ venstva v zadnjem desetletju — glej statistiko — tako rapiden, da je življenje prehitelo pravni položaj šolstva. Četrtič bi pa že sam obstoj slov. vseučilišča (oz. fa¬ kultete) v Trstu vprašanje tako priostril, da bi bilo ž njim samim tudi to vprašanje rešeno v kratki dobi. Saj bi se tako absurden položaj niti v Avstriji ne dal več vzdržati. Rešitev tržaškega šolskega vprašanja je pa že samo ob sebi le vprašanje časa, slovenske moči in ener¬ gije in spretnosti slovenskega vodstva ter ne sme biti nikdar predmet znanim avstrijskim »kompenzacijam«, morda v zmislu: Lahi dobe fakulteto v Trst, mi pa ljud¬ sko šolo. To bi pomenilo menjati vinar za tisočak, in več. Tu govorim naravnost tržaški javnosti, ki si mora iz- vojevati po svojih zastopnikih v zmišln državnega šol¬ skega zakona in po §. 19. osnovnih zakonov svoje ljudsko, srednje in strokovno šolstvo neodvisno od vseučiliškega vprašanja in mimo njega. Mi zahtevamo vse obenem. Res, da se to sliši nekam utopično. Ali to je za nas po¬ trebno, življenjsko važno in zato mora 'biti! 'tržaško šolsko vprašanje pa je tudi vprašanje celega naroda in mora biti. rešeno z naporom cele slovenske državno¬ zborske delegacije, ni -pa nikak predmet, ki 'bi se nam dal v zameno z.a vseučilišče. To si naj vlada le izbije iz glave. Slovenski razvoj je šel tu skokoma, če se sedaj vseučiliška . zahteva in pa šolsko vprašanje ne ‘ujemata, 3 34 — je to le dokaz, da premagujemo prizadeto nam krivico in da stopamo hitreje, nego se jasni v glavah naših političnih mejašev in nasprotnikov. Nikakor pa ne sme biti to uspešen prigovor naši vseučiliški zahtevi. * * * Slovensko vseučiliško vprašanje je del jugoslovan¬ skega vprašanja. Le iz tega vidika ga smemo prematrati in reševati. Tudi mesto, kjer naj stoji to naše bodoče kulturno ognjišče, moremo določati le iz tega vidika. Sami zase nismo Slovenci nič. Nimamo mase, da bi vplivalli ž njo, kakor Rusi. Nimamo še organizacije, da bi se ob njo opirali, kakor Čehi. 'Nimamo ali bolje ne poznamo svoje zgodovine, da bi se ž njo tešili, kakor Po¬ ljaki in Hrvati. Nimamo svoje državne samostojnosti, da bi nas krila, kakor Srbi. Kar imamo, je ljubezen do grude, delo, samozavest, toda vse le na temelju brezmejnega optimizma in vere v bodočnost. Ta vera v bodočnost nas vodi, da vzbujamo iz sebe moči, ki so nam bile doslej neznane. 'Devetnajsto stoletje nas ni izbrisalo iz zemlje¬ vida; .zadalo nam je rane, ki zevajo in krvave, povedalo pa nam je tudi sredstva, kako se ozdraviti. Še ta sredstva si moramo dobiti. Jugoslovanska ideja nam kaže, da smo skupen narod, četudi razdeljeni na tucat teritorijev, štiri jezike, dve pisavi, dve kulturi, tri ali štiri veroizpove- danja. Jugoslovanska ideja hoče rešiti tudi avstrijski pro¬ blem in je vsled tega postala najvažnejša ideja svoje dobe, evropska ideja. Sila kuje nas Jugoslovane v eno telo. Bili smo pred Avstrijo, bomo tudi po njej, če ne bo šla z nami. Nam Slovencem je usoda odkazala posebno 35 ulogo, biti varuh jugoslovanstva na njegovem skrajnem severozapadu in oddajati jugovzhodu zapadno kulturo. To je idejno jugoslovanstvo. (Praksa, ki mora idejo ures¬ ničiti in izvršiti proces združenja, je tista praksa, ki krepi nas gospodarsko, politično, upravno, tista praksa, ki vzdiguje Jugoslovane med činitelje jugoslovanske kul¬ ture. Dosedanja'vez med Jugoslovani, plemenska, gospo¬ darska in zemljepisna sorodnost, je bila dovolj močna, da smo narodno preboleli svojo zgodovinsko' razcepljenost v narode, države, jezike in kulture. Sredstva pa, kako aktivno premagati to razcepljenost in IjO zliti v celoto, sredstva, kako vstvariti skupno gospodarstvo, skupno politiko, skupno kulturo, kesneje skupen jezik in morda skupno podonavsko-balkansko državno unijo, ta sredstva moramo iskati v sedanjosti, — najprej z naukom. V to pa je Trst edino mesto. Tu bi naša fakulteta združevala Slovence in Srbo-Hrvate, gledajoče pred seboj vrvenje jugoslovanske luke. Slovenska politika — besedo rabim v njenem širokem pomenu — mora postati stvarna in veliko¬ potezna. Lagal bi, kdor bi jej za preteklost prisojeval to označbo. V Blemeisovi dobi kakor i doslej nismo izpre- gedali, kam pravzaprav plovemo in kaj da smo. Blei- \veis je bil prvi politični vodja narodno se prebujajočega slovenskega kmeta-posestnika. Za njim nastopajoča »li¬ beralna« inteligenca ni znala najti Slovenstvu pozitivne ideje. Bolje je to razumel Mahnič, ki je dal Slovenstvu vsaj idejo sedanjosti: ■Gospodarsko in politično samo¬ stojnost, konservativno utrjanje, konservativno kulturo, pa demokratično organizacijo. Ta politična ideja, ki je le modernizirana Bleiweisova, gospoduje še danes in le po¬ časi se iz razbitkov in rudimentarnih pričetkov nove in- 3 ’ — 36 — teligence poraja nova politična ideja, jugoslovanska, ki ima troje temeljnih črt: Industrializacijo, demokracijo, samoupravo. Čemu ta pogled v preteklost, čemu preteklost Trsta? Zato, ker se »politično misliti in delati ne pravi le o politiki govoričiti, marveč učiti se, izpoznavati narodov razvoj in njegovo socialno strukturo ter ta razvoj smo- treno organizatorično uravnavati in pospeševati«.*) Tržaško vseučiiiško vprašanje je zato del splošnega slovenskega vprašanja. Trst ima nasilno italijansko pol¬ preteklost, dati mu moramo jugoslovansko bodočnost. Razvoj Avstrije se sklada z zgodovinsko nalogo Slo¬ venstva. To je postalo jasno že 1. 1866, ko je bila Avstrija obenem vržena iz Benečije, Lombardije in iz nemške zveze, akutno pa z okupacijo in kesneje z aneksijo Bosne. Naloga Avstrije je, postati država enakopravnosti in biti težišče Jugoslovanom na Balkanu. Ta naloga se mora izvršiti. Trst dolbi s tem še drug pomen. On ni več edino avstrijsko pristanišče. Ta e m pori um Carsiae et C a r n i o 1 i a e je obenem severozapadno okno Balkana, je skupen jugoslovanski emporij in predmet jugoslo¬ vanski kolonizaciji, jugoslovanskemu gospodarstvu, — vreden sovrstnik Varne, Carigrada in Soluna. III. Iz navedenega, pa iz vsega onega, česar nisem mo¬ gel na kratkem prostoru navesti in kar je treba videti, se da ugotoviti naslednje: T r s t je najvažnejše trgovsko mesto Avstrije in naj¬ važnejše gospodarsko težišče Slovencev ter Jugo¬ slovanov. ') Dr. Lončar, „Slovenci. — 37 - V Trstu smo ustavili asimilacijo in posedujemo manjšino, ki j.e večja, .ko vsako slovensko mesto. V T r s t kakor sploh na 'Primorsko teži slovenska selitev, tu raste slovenski srednji sloj, se utrjuje slo¬ vensko denarstvo in -podjetništvo. Le od tu se bomo naučili ustaviti oziroma porabiti sebi v korist izseljeniški tok in industrializirati narod. Trst je kraj, kjer se prične izvrševati praktično jugoslovanstvo. Iz teh vzrokov in ker so tu tudi v največji v do¬ movini nam dostopni meri dani tehnični (pedagoški) pred¬ pogoji za visokošolski študij, in je zato izmed vseh slo¬ venskih mest to mesto za visoko šolo najpripravnejše, ker hočemo, da nam bodi vseučilišče vzgojevalnica urad¬ nikov i n organizatorjev, zahtevamo slovensko vseučilišče v T rstu. iPrvi del te zahteve pa slove: Slovenci so¬ glasno in nujno zahtevamo slovensko pravtio-trgovinsko fakulteto v Trstu so¬ časno z laško fakulteto, ki s e :b r e z j u n k t i m a s t o n a š o zahtev o ne sme r e- a 1 i z i r a t i. Dodatne (pripravljalne in dopolnilne) zahteve so: Priznanje r e eip r o e i t e t e zagrebškega vseučilišča za vse Jugoslovane; vladna, podpora ir n a d j u t a d o cent orni s 1 o v e n s k e oz. jugoslovanske narodnosti in a v s t r. državljanstva za habilitacijo na za¬ grebški o i z i r O 1 m a tudi praški češki u n i- verzi v predpripravo tržaške fakultete ir- — 38 — oz. univerze; rešitev splošno sloven¬ skega, zlasti pa tržaškega il j u d s k o. sred¬ nje in s t r o k o v n o š o 1 s k e g a vprašanja. Ta zahteva, ki naj po laškem vzorcu in po naši potrebi izzveni v bojni klic: »V s e uč i 1 i š če v Trst!« je sedaj akutna. Ona mora postati skupna zahteva vsega slovenskega naroda, vseh strank, državnih in deželnih poslancev, listov, občinskih in okrajnih zastopov, deželnih zborov, društev, akademične mladine in posameznikov. Ta zahteva mora biti organizirana, da jo sliši vlada, ter splošna, silna in nepoljenjljiva do izpolnitve. To ho¬ čemo, t o mora m o, t o bo>mo dosegli: VSEUČILIŠČE V TRST! * ,,Goriška Tiskarna" A, Gabršček priporoCa sledeCe novosti: PROSVETNA KNJIŽNICA, zv. 63 (VII., 3). DR. KARL OZVALD : SREDNJEŠOLSKA VZGOJA. Str. 120, cena broš. za naročnike 60 vin., v knjigotrštvu 1 K. 60 vin. POLITIČNO-SOCIOLOŠKA KNJIŽNICA, zv. 2. DR. KARL SLANC: AVSTRIJSKI JUGOSLOVANI IN MORJE. ::: '. Str. 104, cena K r— — NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI2NICR 00000239509 POLITIČNO-SOCIOLOŠKA KNJIŽNICA, zv. 1. VLADIMIR KNAFLIČ : SOCIALIZEM. Oris teorije. Str. XII -j- 371, cena broš. K 4 - —, vez. 5 K 20 vin. _ _ it _ it — FERD. SEIDL: MEHANIKA DUŠEVNEGA DELOVANJA. Poljudno - znanstvena študija - Ponatis iz „VEDEN — Cena 70 vin. —