Amerikanski Slovenec.
4. ètevilka.
List za slovenski narod v- Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Joliet, Illinois, 8. januarja leta 1004.	Letnik "X TTT
17 USMRČENIH,
36 POŠKODOVANIH.
Na Rock Island-železuici ekspresni in živinski vlak trčila skupaj.
l
Malomarnost baje kriva nesreči.
Kansas City, Mo., 6, jan.—Ekspresni vlak Rock Island, California <fc Mexieo-železnice, ki je zapustil Chicago v ponedeljek zvečer ob 11. uri 30 min., je trčil davi ob 1. uri blizu Willarda, Kansas, 14 milj za-padno od Topeke, z živinskim vlakom skupaj in ves vlak je bil razdejan. Kačih 30 oseb je bilo usmrčenih in skoro vsak potnik je bil ranjen. Ta nesreča je izmed najhujših, ki so se dogodile zadnja leta na Rock Island železnici.
Topeka, Kas., 6. jan.—Dvajset od ponesrečencev, pet smrtno pri zadetih, z dvema mrtvima truploma je dospelo semkaj ob 8. uri. Prepeljali so ranjence v Stormont-bolnišnico. Drug vlak sledi.
Ekspresni vlak je imel -40 minut zamude in je drdral 40 milj na uro.
Znano je sedaj, da so lokomo-tivni vodniki in kurjači z obeh vlakov skočili in ostali nepoškodovani.
Lokomotivi sta druga drugo postavili pokoncu. Kadilnik je zletel visoko v zrak in patem pa treščil na streho tretjega vagona ter razmečkal nesrečne potnike. Ko je došla pomoč, so mogli samo tri osebe žive spraviti v varnost. Spalni in stolni vagon sta bila napolnjena potnikov, a obadva sta razdrobljena.
Četvero živinskih vagonov je razrušenih, in živinska mrhovina je v koscih razfrčala na vse strani.
Uradniki Rock Island-železnice niso dovolili časnikarjem na vlake, ki so hiteli na pomoč, in novinarje so morali konjiči peljati 15 milj daleč na lice mesta.
Pozneje—Pomota glede ukazov je povzročila nesrečo. Sprevodnik na osebnem vlaku Nagle pravi, da je njegov vlak prav vozil ter bi imel prehiteti tovornega pri Maplehillu, 6 milj od kraja nesreče.
Ravnokar se je doznalo, da je bilo sedemnajst oseb usmrčenih in šestintrideset poškodovanih.
Dowie v Texas.
San Antonio, Tex., 5. jan. — John Alex. Dowie, ki je ustanovil Zion City, je semkaj dospel, da obišče ob tukajšnji brežini ležeči otok Matagorda in se prepriča, ali bi bil isti sposoben za mesto po njegovem vkasu. Namerava namreč, zidati se več zionskih mest s tovarnami in živinorejo. Otok Matagorda je velik 30,000 akrov. Potem pojde Dowie v Avstralijo in okoli sveta.
Socialist MUlerand Izobčen.
Pariz, 5. jan. — Socijališka združba ob Seine reki, podružnica francoske socijališke stranke, je danes izobčila znanega poslanca Milleranda iz stranke, ker je nedavno v zbornici glasoval proti znižanju drž. troskov za vojaštvo in morebitnemu razoroženju Francije. _________________
Eksplozija pod plesiščem.
Port Amboy, N. J., 3. jan. — Mnogo moških in žensk je bilo poškodovanih, nekateri usodepolno, vsled eksplozije pod plesiščem v Keasby, ogrski naselbini blizo tu. Morda je*' nezgodo povzročila eksplozija acetylen - naprave, vendar bolj verjamejo,, da je eksplodira dinamit, ki so ga vžgali pod plesnol dvorano sovražniki lastnika iste.
J.	Galaida je ogrski salunar, ki je bolj uspeval, nego njegovi rojaki. Zato sovraštvo. Bil je že tudi svarjen, naj zapusti New Jersey, ker mn zasledujejo, a zaman. To nesrečno noč je priredilo na njego-
j vem plesišču svoj letni ples ogrsko ; društvo sv. Janeza in udeležencev ¡je bilo krog 800. Eksplozija, ki se je pripetila okoli 3. ure, je bila strašna. Nekatere žrtve so bile vržene kar skoz okna. Vse mestece je razburjeno.
Obsedno stanje.
Telluride, Colo., 7. jan. •— Vojaške oblasti so izza razglasitve obsednega stanja 56 mož iz San Miguel okraja izgnale in 600 do 700 samokresov zaplenile.
Vsled višjih ukazov.
Victor, Colo., 7. jan. — “Mi smo pod vodstvom Boga in gover-nerja Peabody,” pravi polkovnik Verdeckberg od državne milice, kot odgovor na vprašanje rudarjev o vojaških oblastih, ki so včeraj baje po krivem aretovale Charles Rei-merja.
Unljci niso pobiti.
Denver, 7. jan. — Predsednik C.
H.	Moyer in tajnik Haywood od “Western Federation of Miners” sta objavila poročilo, v katerem trdita, da štrajk v okraju Cripple Creek “ni potrt, dasi je republikanska uprava potrošila skoro $1,000,-00Q iz državnega sklada, da ustreže korporacijam in jih spet pridobi za volitve.” Dalje trdita, da delavci ne kršijo zakona, pač pa governer Peabody ustavno pravo.
Kongres.
Washington, D. C., 7. jan. — Senator Morgan iz Alabame je rekel med drugim: “Povedati moram, če bi Združ. države danes svoje bro-dovje in svoje mornarje umaknile z Istmusa ali svoje operacije omeji le na obrambo železnice in prevoza čež ožino, bi Colombia takoj prišla in aretovala tistih osem mož, ki so organizirali panamsko vlado, in jih izgnala z Istmusa vred z njihovim spremstvom tujih srečelovcev, črncev,Indijancev in Kitajcev. To bi bilo za Združ. države edino pravo, dostojno, pošteno postopanje, v soglasju s pogodbo z 1. 1846 in z uki Washingtona, Adamsa in drugih veljakov.”
Spet na delo.
—	V Pittsburgu. Pa., je v zadnjih dveh tednih nad 40,000 delavcev, ki so že mesece “praznovali”, zopet dobilo dela, ker so mnoge tovarne začele iznova delovanje.
—	“Carnegie converting mill” v Homsteadu, ki je bila štiri mesece zaprta, bo v nedeljo zvečer spet otvorjena. Zaslužka daje 1000 možem. Dva plavža Carne-skupine v Rankinu pričneta tudi z delom, da bo jeklarna imela jekla; tu dobi zaslužek 500 mož. Takozvana “140-inch plate mill”, ki jo sedaj grade in bo največja na svetu, bo gotova okoli 1. febr. Dajala bo dela 500 možem.
—	V Newcastlu, Pa., so zopet pričele z delom Lawrence & She-nango steklarne American Window Glass-kompanije ter Greer & She-nango-pleharne American Tin Plate-družbe, vsled česar ima spet zaslu žek kacih 6000 mož.
—	V Pittsburgu so Black Diamond-tovarne Crucible Steel kom-panije pričele v torek spet z delom skoro v vseh oddelkih po petmesečnem prestanku. Zaslužek dobi 1000 mož.
—	V Scottdalu, Pa., je H. C. Frick Coke Co. ukazala zakuriti 1500 dodatnih koksovih peči.
—	V Pittsburgu, Pa., bo H. C. Frick Coke Co. , zakurila ta teden 400 dodatnih koksoyih peci, vsled zboljšanega stanja industrije.
—V South Sharonu, Pa., je ukazano zakuriti “Carnegie blast furnace Nr. 1”, ki je “praznoval” izza zadnjega avgusta. Zaslužek dobi 700 mož.
VOJNA NEIZOGIBNA NA DALJNEM VZHODU.
Rus obupal nad možnostjo miru. vsak hip zdaj čaka vesti o prvem spopadu.
Japonec skrajno nezadovoljen.
Petrograd, 7. jan.—Vsaka misel na možnost miru in sprave je brzo padla do ničle. Javnost je pripravljena vsak hip slišati o spopadu vsled izkrcanja japonskih čet na Korejo, da zabranijo morebitno namero ruskega batalijona, ki je odposlan iz Vladivostoka. “Novoje Vrem ja” objavlja jako pogubonosno brzojavko iz Vladivostoka, rekoč: “Nobena grožnja ne prisili Rusije odstopiti. Nikako nadaljnje diplo-matično dopisovanje se ne bo več pripustilo glede Mandžurije ali Koreje.”
Tokio, 6. jan. ob 4. uri pop.— Visokostoječ japonski uradnik se je izjavil o položaju na daljnem vzhodu takole: Trditev, da je Rusija Ja-poniji kaj dopustila, ni resnična. Nasprotno, vse[]v oktobru napravljene privolitve je - Rusija spet odtegnila, predno jih je Japonija sprejela, in se potem postavila na stališče, ki je dajalo Japoniji le malo upanja do zadovoljive sprave. Vendar je zadnja stavila sledeče predloge:
1.	Rusija in Japonija naj bi pri-poznali integriteto ali celoskupnost Koreje.
2.	Japonija naj bi čislala trgovinske pravice ruske v Mandžuriji, in Rusija japonske na Koreji.
3.	Japonija naj bi čislala trgovinske pravice ruske na Koreji in Rusija naj bi ne kršila japonskih v Mandžuriji.
Rusija je tretji predlog odklonila in protipredlagala, napraviti nevtralen ali nepristranski pas ob kitajsko-korejanski granici od Wongtau na vzhodu do Pingyanga na zapadu. Ta predlog je Japonce razburil in vlada v Tokiu ga ni mogla sprejeti, ker ni jamčil za obrambo japonskih pravic v Mandžuriji in bi Japonijo izpodrinil čelo z dobršnega dela Koreje.”
Petrograd. 6. jan.—Po brzojavki iz Port Arturja pravi “Novi Kraj”, glasilo carjevega namestnika Aleksi-jeva, o rusko-japonski krizi sledeče: “Rusije ni možno prisiliti z nobeno grožnjo, da se- odreče svojim dobrim pravicam v Mandžuriji in v Koreji. Koristi ruske in japonske se lahko čuvajo brez kršitve suvere-nitete ali samodržnosti Koreje. Izid dogovorov zavisi od števila oklopnic pred Port Arturjem in vojne sile v Mandžuriji. Rusija se ne boji nobene vojne, a je tudi ne želi, in zato poskuša onemogočiti isto.”
Panama.
Panama, 7. jan. Brodovje vojnih ladij se zbira v Colonu, bržkone z namenom, napraviti sovražno demonstracijo proti Colom-biji. Oblasti' zahtevajo, da se umakne colombijska armada, razpostavljena preko granice tostran reke Atrato. Če tega Colombija ne stori, bo došlo do boja. A tega baš želi Colombija, ki je “prepričana”, da je Združ. države ne morejo premagati.
Afričani proti Nemcem.
Berolin, 7. jan.— Iz Windhonka brzojavljajo, da so tudi na vzhodu Nemške J ugozapadne Afrike vzbruh-nili nemiri. To bi pomenjalo, da so se divjaki skoro cele dežele spun-tali proti nemškim pokroviteljem. Bržkone je to začetek “slabih časov” za Nemce v Afriki.
Nemir v avstrijski armadi.
Dunaj, 5. jan. — V Trebinju in Bileku v Bosni so se uprli vojaki, ki so doslužili tri leta, a vendar ne bili odpuščeni, ker ni ogrski par-
lament dovolil letnega števila vojakov. Na paradi so zasramovali častnike, odmetali orožje in šli v mesto, kjer so med kletvijo raztrgali podobe cesarjeve in sicer povzročali izgrede. Poklicano drugo vojaštvo je nezadovoljneže zaprlo.
Delavske novičice.
—	V Hazeltonu, Pa., je 450 pre-mogarjev v Silver Brook-rudniku tvrdke I. S.Wentz&Co. predzadnjo sredo uprizorilo štrajk, a se ta ponedeljek spet vrnilo na delo, ker namerava družba ustreči njih zahtevam.
—V Terre Haute, Ind., so tovarno American Car & Foundry kompa-nije zaprli, bržkone stanovitno, vsled česar je 1000 mož izgubilo zaslužek.
—	V Indianapolisu je izvršilni odbor od United Mine Workers’ potrdil štrajk pennsylvanskih rudarjev in določil svoto v podporo.
—	Y Patersonu, N. Y., je Association of Master Builders izključila 1500 mož in ves stavbinski posel je zaviran. Neprilika je nastala vsled štrajka zidarjev, ker so bili neunijci uposleni pri neki veliki gradbi.
—V Bellaire, O., se je 1500upos-lencem v Bellaire-tovarnah National Steel družbe znižala plača 10 odstotkov za delavce in kacih 50 odstotkov za “tonnage men”. Nekateri izmed zadnjih so dobivali doslej $5.50 na dan, a bodo odslej le $2.50.
Šola za devojke zgorela.
Louisville, 3. jan.—Sto dijakinj in petindvajset sester v akademiji sv. Katarine, rimsko katoliški šoli blizu Springiielda, je komaj ušlo smrti v požaru, ki je uničil ves zavod zarana davi. Tako brzo so se razširjali plameni, da so morale devojke bosopete bežati iz poslopja v svojih ponočnih krilih. Vreme je bilo zelo mrzlo, in prisiljene so bile miljo daleč hoditi čez led in sneg v akademijo sv. Rozalije kot pribežališče. Ko je ogenj vzbruh-nil, je vse spalo, in le neki pokve-čeni deklici, ki jih je s krikom prebudila, se imajo zahvaliti za življenje. Zavod sv. Katarine je zgodovinskega pomena za Kentucky ter je bil ustanovljen 1. 1804. Skoda znaša do $200,000.
Vatikan in Mexico.
Rim, 3. jan.—Papež je danes imenoval apostolskega legata (poslanca) za Mexico. To se smatra kot prvi korak do žopetne zveze diplo-matičnega razmerja med Vatikanom in Mexico.
Ogrski poslanec umorjen.
Budimpešta, 5. jan.—Liberalnega drž, poslanca Pavla Eremits sta pri Nagy Kikindi dva kmeta umorila. Najprej sta ga obstrelila in potem ubila z železnimi drogi. Vzrok zločinu je bila razkačenost nad izgubljeno pravdo, katero je oče morilcev vložil proti Eremitsu.
Zaigral $60,000.
Budimpešta, 5. jan.—Veliko pozornost je tu vzbudil škandal pri neki kazardni igri, ki je trpela 48 ur in pri kateri je neki mlad rezervni častnik, sin bogatega vlastelina, izgubil $60,000 na necega člana ogrske državne zbornice. Rodbina mladeničeva noče plačati idolga vsled igre, a “zalega sinčka” je izročila v neki zavod.
Gledališča v Evropi.
Berolin, 6. jan. — Vsled strašnega vtisa, ki ga je napravila po vsem omikanem svetu gledališčna nezgoda v Chicagi, so tukajšnje oblasti namah pričele preiskovati varnost proti ognju vseh berolinskih gledališč in zabavišč, in mnogotera so se že zaprla,da se varnostno preustroje. Isto se godi po vsej Nemčiji, Avstriji, Rusiji itd., kratko, po vsej Evropi.
4
■'	rui
Vsakdo si lahko prihrani dolar, ako pošlje sedaj naročnino na naš list, ki je za celo leto samo $1.00.
Mnogoštevilno se oglašajo naši cenjeni naročniki odkar smo naznanili v listu dne 18. decembra, da smo naročnino listu znižali na $1.00 za celo leto, in to če se naprej plača. Ker je naročnina tako nizka, oglaša se sedaj posebno veliko novih naročnikov. Mnogi izmed naših starih bralcev nam pošiljajo po dva ali tri nove, skupno s predjdačnino. Tako je prav!
Vsakdo izmed naših starih naročnikov naj nam pridobi vsaj še po jednega novega bralca ter vpošlje zanj naročnino! To jim bo prav lahko storiti, ker je sedaj list tako po ceni, da si ga more vsakdo omisliti.
Da Slovenci z veseljem čitajoJiaš list, to spričujejo pisma posebno naših novih prijateljev.
Naročnina našemu listu je sedaj le $1.00 na leto, kadar se ista naprej plača, to se pravi, da nam.pošlje $1.00 kakor hitro je kdo obveščen, da se mu je list iztekel. Kdor pa še kaj dolguje za n^zaj, naj blagovoli to poravnati, zraven pa še pridejati $1.00 in plačan bo imel list za jedno leto naprej.
Znižana naročnina velja le kadar se plača naprej in če se poravna ob jednem stari dolg. Drugače velja prejšna naročnina.
One cenjene naročnike, ki se še niso odzvali na naše pismo, uljudno prosimo, da to gotovo kmalu store, ker drugače ne bodo mogli biti deležni sedanjega znižanja naročniue. To je v njih lastno korist, ker si vsak lahko prihrani dolar, če sedaj pošlje predplačnino.
Vsakdo, ki poravna svoj dolg ter plača naročnino za leto naprej prejme
krasen stenski koledar popolnoma zastonj.
Ta koledar bo v kratkem dovršen ter ga bomo potem pričeli nemudoma razpošiljati. Do tedaj pa prosimo malo potrpljenja.
Naročnikom v Jolietu naznanjamo, da je Matija Jakopin nas pooblaščen zastopnik, ter ima popolno pravico pob rati naročnino. Za vsako uslugo, ki mu jo v tem oziru store cenjeni čitatelji, se jim že v naprej zahvaljujemo.
Vsa pisma in denar naj se pošiljajo na
Amerikanski Slovenec
joliet, ILL.
I	W"	I
Požar.
Des Moines, la., 4. jan.—Napačna e!ektrična napeljava je povzročila danes v kapitolu požar, ki je doslej napravil škode nad pol milijona dolarjev in preložitev zasedanja državnega postavodajstva potrebno. Požar še ni omejen in zdi se, da, utegne pogoreti cela zgradba, ki seje postavila pred 20. leti za svoto skoro treh milijonov dolarjev.
(Pozneje.) Posrečilo se je prizadevanju ognjegascev, požar ukro titi, predno je mogel dovršiti svoje delo. Knjižnica je rešena.
Židovsko zborovanje.
Philadelphia, Pa., 5. jan. — Pod pokroviteljstvom znane “Jewish League of America” se je danes vršil tu shod v pripravo narodne konvencije vseh židovskih družb in društev, ki se ima tu vršiti, da se olpomore nadaljnim židovskim preganjanjem na Ruskem in olajša stiskanim sovernikom izseljevanje.
Pivovar Pabst umrl.
Milwaukee, Wis.-, 2. jan.—Tu je umrl Friderik Pabst, najimenitnejši pivovar v Ameriki. Priselil se je iz Nemčije in v našem mestu pričel pivo variti že pred dolgo leti. Slava Pabstovega piva se je hitro razširjala križem Združ. držav. Pokojnik zapušča dva sina in dve omoženi hčeri.
Po nesreči v Iroquois-gled)jšču.
Chicago, 111., 7. jan. — Število mrtvecev po požaru IroqUois-gleda-lišča znaša doslej 590. Identificirali a'i istovetili so 586 mrtvih trupel. Tudi Slovanov je več ponesrečilo. Učiteljev je zgorelo 31. Gledališča so sedaj vsa zaprta in tudi druga
zabavišča preiskujejo in zapirajo. S katastrofo se bo še dolgo bavilo ne samo občinstvo sploh in posebej prizadete družine, nego tudi vsa sodišiča, in ogromne tožbe se bodo pričele, ki utegnejo trajati več let. Gre se ne samo za kaznitev krivih in odgovornih oseb, ki so deloma že aretovane, nego tudi za neštevilne odškodbene in zavarovalninske tožbe, pri katerih se bo določevalo ne samo o stotisočih, nego milijonih— Kot prvo odškodbeno tožbo je vložilo oskrbništvo zapuščine po učiteljici Amy Oweps, ki je s svojo materjo pri požaru ponesrečila in za kojo se zahteva odškodnine $10,000.
‘‘Ti sl kriva”.
Denver, Col., 6. jan___Walter
Dale, 14 let star, se je danes sam usmrtil s karboljevo kiseiino, ker je bil—nesrečno zaljubljen. Zapustil je pismo na Elo Benington, svojo součenko, v katerem obžaluje, da ni bila njegova ljubezen do nje — uslišana.
Vlak se prevalil.
Deadwood, S. D-, 6. jan.—Devet oseb je bilo ranjenih, nekatere nevarno, v osebnem vlaku Burlington železnice ki se je razdrobil ob mostu pri Rochfordu, 30 milj od tu. Lokomotiva in vagon za prtljago sta srečno prevozila most, a osebni voz se je prevalil v reko Little Rapid in “Pullman” je zdričal nav-zdcl po nasipu.
— V Uniontownu, Pa., bodo trojne koksove tovarne Oliver-Sny-der Steel-kompanije pričele z delom v soboto. Frick Co. je zakurila .1536 peči, in bo ostale bržkone kmalu.
ÍH<H40KI40*0404040*0*0 ¡H°*
I Iz slovenskih naselbin. ^
0*04(H<HKIO*<H(H04*04CC»0<*
Joliet, [11., 6. jan. — Letno poročilo bolnišnice sv. Jožefa za 1. 1903 smo ravnokar prejeli ter nava jamo iz istega sledeče: Dne 31. dec. 1902 je bilo bolnikov v bolnišnici 86, tekom 1. 1903 jih je bilo sprejetih 845, skupno število istih znaša torej 931. Zapustilo je bolnišnico ozdravljenih 629, zboljšanih 139, neozdravljenih 13. Umrlo jih je pa v bolnišnici 46, prinesenih je bilo v umirajočem stanju 18; dne 31 dec. 1903 je preostalo v bolnišnici 86 bolnikov. Izmed 845 bolnikov, sprejetih tekom 1. 190S, je bilo samskih 449, poročenih 343, vdovcev 30 in vdov 23. Po spolu je bilo 630 moških in 215 žensk. Rojenih je bilo bolnikov v Ameriki 413, na Angle ikem 12, na Češkem 5, na Irskem 76, v Italiji 45, na Nemškem 68, na Norveškem 6, na Ogrskem 5, na Poljskem 15, v Rusiji 11, v Slavoniji 10, na Slovenskem 148, na Švedskem 27 in v Švici 4. IJsmiljenkeso tudi oskrbovale 170 bolnikov v 150 zisebnih domovanjih. Število noč nih ur znaša 2,510. Skupno število vseh po usmiljenkah v bolnišnici in v zasebnih stanovanjih oskrbovanih bolnikov tekom 1. 1903 znaša 1101. Poročilo zaključuje takolč: Z novim letom izrekamo svojo najodkritosrč-nejšo zahvalo vsem tistim, ki so v svoji prijazni milosrčnosti prispevali in nas usposobili, oskrbovati toliko bolnikov tekom preteklega leta. Tudi hvaležno pripozuavamo poklic ne usluge od strani službujočih zdravnikov in ranocelnikov. Žago tavljajoc prijatelje in dobrotnike o svoji hvaležnosti, izrekamo jim rade in javno odkritosrčno zahvalo. Usmiljenke v bolnišnici sv. Jožefa, Joliet, 111.
—	“Enterprise plant” od American ¡Steel & Wire kompanije je v ponedeljek zjutraj pričela “ronati” s polno silo in več sto delavcev,ki so bili izza božiča brez dela, je zopet uposlenih. Delo se Opravlja podnevi in ponoči. Ker se je tudi v Rock-dalu pričelo z delom, se splošno misli in verjame, da bodo jeklarne pričele z delom ta mesec. Govo j-ica se je že raznašala, da bo Illinois Steel-kompanija otvorila svojo jolietsko jeklarno prihodnji ponedeljek, a v pisarnah seje povedalo, da niso dospeli še nikaki ukazi.
Dostavek. Pred sklepom lista smo zvedeli, da je došel ukaz, naj se “mechanical departments” v jeklarni pripravijo, da se z delom prične v ponedeljek zjutraj. To pa to!
—	Batesova tovarna za stroje (Bates Machine shops) je v ponedeljek jutro pričela z delom, po mesečnem praznovanju. Z največjim veseljem so novico prejeli uposlenci,
• ki so mislili, da bo tovarna zaprta več mesecev. Z ozirom na to, da se je že nekaj meseeev le malo delalo, je otvoritev za uposlence od velike važnosti.
—	Prvi salunar, ki je v novem letu kršil točarsko postavo, je bil g. John Stanton, lastnik St. Nicholas-hotela. Nekdo izmed odbora stoterice ga je ovadil, da je imel salun odprt čez uro, in Mr. Cameron ga je kaznil za 112.25.
—	Edward Gibson, kot slikar upo sien v žimnicami (mattress factory) tvrdke Wilcix Bros., je umrl v po nedeljek zjutraj za zastrupljenjem v svojem stanovanju na 109 N. Jo liet st. v ozadju. Mož je bil star 50 let in znan kot pijanec, ki se je najrajši potikal po salunih, pravijo. V poneneljek zjutraj okoli pol 4. ure ga je policija našla v neki postranski uličici (alley) javkajočega in ječe čega. Kot se je pozneje doznalo, je bil našel nekje steklenico tekočine, podobne whiskyju, in jo v pijanosti pil, nevedoč, da pije strup, ozir. smrt.
—	Razočaranje v ljubezni in domače neprilike so povzročile, da je 27 letna gospica Minne Jewkes pila strup v nedeljo zvečer na Alton-ko-lodvoru, a posrečilo se je, rešiti že umirajočo devojko. Policija jo je prepeljala v bolnišnico sv. Jožefa, kjer so jo zdravniki kmalu spravili iz nevarnosti. Miss Jewkes je živela pri svojih stariših v'Cuilomu, dvajset milj vzhodno od Pontiaca. Pred par dnevi je došla v Joliet in se nastanila v hotelu Munroe. Ker je pa
zdoma skrivno izginila, je bila med drugimi tudi naša policija obveščena, naj išče tointe dekle, ki utegne biti v Jolietu. In našla jo je, kot gori omenjeno. V ponedeljek dopo-ludne so že dospele iz Pontiaca prijateljice ponjo, a Miss Jewkes pravi, da ne mara domov, nego hoče — umreti o drugi priliki.
—	Večerni pouk v angleščini v centralni šoli na Chieago cesti se je po praznikih pričel spet v ponedeljek. Žal, da je navdušenje za to šolo mnogoternike minilo.
—	Pisma na pošti imajo: Avstič Jožef, Likor John, Kos Andrej, Su-dica Mile, Suca Valent in Bukova-ska Katarina.
—	V nedeljo popoludne bo zborovanje farmanov cerkve sv. Jožefa in volitev novega cerkvenega odbora. Predložena bodo obenem natan čna poročila o cerkvenih dohodkih in stroških v zadnjem letu. iz istih posnamemo, da je bilo skupnih do hodkov 17,006.21, a skupnih stro škov 84,825.96, torej ostane v blagajni prebitka 82,180.25. Iz poročila o doneskih farmanov cerkve sv. Jožefa za zidanje nove cerkve pa posnemamo, da se je lanskega leta prvo polovico nabralo 8394.00, a drugo polovico 8364.00.
—	Ogenj je vzbruhnil v nedeljo dopoludne pred 9. uro v dvonadstropni hiši rojakinje ge. Mary Kališ na 1101 North Chicago st. Ognje-gascem je došel alarm, a vsled poškodovanega pristroja, niso bili prav obveščeni, dokler niso po telefonu dozvedeli dejstva, nakar so blisko ma oddrdrali na lice mesta. A med tem se je ogenj, ki je nastal v zane marjenem dimniku, že razširil v pod strešnici in plameni so švigali in se zajedali v tramovje, da je kar pokalo in treskalo razpadajoč. Požarniki so naglo dvignili ognjegasno cev., v gorenje nadstropje in čez nekoliko minut ukrotili razkačene zublje, ter takisto zabranili, da ni zgorelo celo leseno poslopje. Streha in podstreš-nica sta bili znatno poškodovani, a koliko znaša dejanjska izguba, nam ni znano. V hiši je stanovalo več družin, med njimi tadi Firova in Terdičeva. Poleg vse nesreče je bilo baje kaj imenitno srce pretresujoče javkanje neke ženke* ki se je šele potolažila, ko so vrli ognjegasci rešili in jej prinesli njenega nad vse ljubljenega — psička.
—	V kratkem, t. j. v torek zapusti Joliet ter svoje neštevilne znance in prijatelje g. Joe Legan, ki je bil do novega leta sodrug znane salunarske tvrdke Rogt l & Legan na Jackson-cesti, ter se odpeljev staro domovino na Dolenjsko, v rojstno župnijo Žužemberk, kjer se udeleži zlate svatovščine, ki jo bosta v kratkem obhajala njegov oče in mati. Skoro 14 let je bival g. Joe Legan v Jolietu in si pridobil odkritih prijateljev vsled svoje prijazne možatosti. Ob slovesu se zahvaljuje vsem znancem in rojakom za vselej izkazavano mu zaupanje in naklonjenost ter prisrčno pozdravlja vse Slovence po širni Ameriki. Mi mu pa kličemo: Srečno pot in — na svidenje!
—	Steve Wruk, slovaški salunar na oglu Ohio-ceste in Eastern ave., oziroma njegova boljša polovica je mislila, da se v Ameriki služi denar vendarle prepočasi, zato je srečo poskusila z avstrijsko loterijo, ker je prilika tako nanesla. V torek je g. Wruk prišel na policijo in prosil pomoči, rekoč: “Pred par tedni sta prišla k meni in moji ženi dva tujca, imenoma Sanders in Miller. In pokazala sta loterijsko srečko, kot so v navadi v preljubi Avstriji, češ, kupita jo in namah bosta obogatela. Jaz sem sumil in tujca zavrnil. A ženka, moja je šla in skrivaj kupila srečko za 836 od omenjenih dveh navihancev, ki sta trdila, da sta agenta najslavnejše loterijske tvrdke J. S. Collins. In kmalu nato je ta možicelj došel sam v Joliet povedat moji ženki, da je zadela in dobila na srečko 83000. Halo, to smo bili veseli! Predno je pa ta preklicani Collins vročil ček moji ženi, je morala plačati v “blagajno podjetja” 8159, kar je hitro storila, in možicelj je izginil. Ček je bil datiran z dne 11. nov. 1903 in napisan v New Era banki v Chicagi v prid gospej Wruk. Kmalu potem sem izvedel v Joliet National-banki, ,da je ček *— brez vrednosti. Od tedaj san se trudii na vse kriplje, da bi
dobil v pest omenjene navihance, ki so tako lepo ujeli na limanice mojo ženo, ozir. mene, ker je bil denar moj. A ves trud zaman. Kaj naj storim, slavna policija?” — Tako je tožil v torek g. Wruk policijskemu načelniku, ki ga je tolažil, da mu pomore, če bo mogel.
—	Požar chicaškega Iroquois gledališča je povzročil, da se tudi naši mestni očetje skrbno posvetujejo, kake zaščitne naredbe proti ognju bi bile umestne po gledališčih in plesiščih.
—	Anton Grahek je prodal svoj salun na 209 Indiana-cesti tvrdki Kaduč <fc Lučič.
—	Salunov je. letos v Jolietu 125, t. j. osem več nego lani. Licence so tudi letos stale po 81,000.
—	Tretja letna maškarada in ples zabavnega društva “Ilirija” na novega leta večer je bila v vsakem oziru briljantna. Želeti bi bilo, da nas slavna “Ilirija” skoro preseneti tudi s kakim koncertom in kako igrico.
—	Mat. Krašovičevo licenco na 1210 Scott cesti je mestno svetoval-stvo preneslo na tvrdko Lahonac & Zagorac.
—	Samokres je nekje dobil in ga saboj nosil Jack Carrigan, a policaj ga je našel z orožjem in peljal v zapor in pred sodnika, kjer je moral plačati 850 in troske za kazen.
—	Poštar Clyne je ukrenil, da bo v novem letu pošta odprta do 7. ure zvečer vsak dan, izvzemši nedelje. Ta naredba je v prid delavstvu, ki ne utegrlfe čez dan na pošto.
—	Danes smo prejeli Trinerjev stenski koledar za 1. 1904, eleganten umetnijski izdelek. Sestavljen je iz dveh prelepih slik, izvirnih risb g. Avg. Petrtyla, ki prekašati vsa slična oznanila. Ta koledar bo gotovo okras vsaki sprejemnici in pisarni. Pošlje ga za 10c v znamkah Jos. Triner, izdelovalec ameriškega zdravilnega grenkega vina, 799 So. Ashland ave., Clrcago, 111.
Calumet, Mich., 1. jan. — V
Tildeu rudniku se je naznanilo uslužbencem, da se bodejo znižale plače in sicer na 81.90 za podzemsko rudarsko delo in na 81.65 za nadzerosko delo. Dosedanja plača je bila 82.10 odnosno 81.85. Tilden rudnik je lastnina trusta za jeklo in je uposlenih nad 500 mož. — Na Yale judokopu opustili so ponočno delo. Osemdeset mož je pri tem prizadetih. Plača se jim je znižala isto tako, kakor pri Tilden rudo-kopu.
— Veliki ples, katerega je priredila “Zveza slovenskih fantov” na Štefanje popoludne in zvečer v prid novih orgelj v slovenski cerkvi, uspel je sijajno. Mladi svet pa tudi mnogo starejšega hitel je popoludne navzlic slabemu vremenu v dvorano, da se poraduje. Mlajši so se vrtili, da jim je tekel pot raz čelo, stareji so pri čaši piva modrovali. Vse je bilo veselo. Godbo je oskrbela novo reorganizovana slovenska godba in njen orkester, ki sta se menjavala v plesnih komadih. Igrali so dobro in želi zasluženo pohvalo, od katere spada večji del njihovemu neutrudenemu g. Fran Padjeri. “Zveza slovenskih fantov” je pa opetovano pokazala, da zna prirediti veselice, ki imajo vedno dober financijelni uspeh.
—Našemu rojaku g. Mike Peru-šiču na Floridi, umrla sta v treh dneh dva otroka. V soboto popoludne triletni sinček Jožef in v ponedeljek zjutraj petletna hčerka Barbara, oba na Škrlatici.
—Na Bessemer, Mich, zaprli so Anvil rudnik, ki ga je upravljal Schlesingerjev sindikat. Dvesto petdeset mož je brez dela.
—Iz Ironwood se poroča, da od Franceta Jakše, ki je zginil 8. novembra, še sedaj nimajo nikacega sledu.	Gl.
Cleveland, O., o. jan. — V
mesecu decembru je dospelo v Cleve-377 priseljencev, ki se razdele sledeče: 56 Avstrijcev, 23 Čehov, 9 Angležev, 48 Ogrov, 54 Italijanov, 60 Poljakov, 85 Rumunov, 6 Slavoncev (?), 1 Šved, 31 Nemcev in in 15 Hrvatov.
—Vsega skupaj se je pretečeno leto naselilo v Clevelandu čez 13.-

ft£ClSTERC&
Citali bodete
o različnih pripravah, ki se zovejo “Grenko Vino”. Tu vas pa želimo opozoriti na dejstvo, da se izdeluje sploh jedinole jedna sama priprava zdravilne vrednosti, ki je
Trinerjevo zdravilno grenko vino
(Trlner’s American Elixir of Bitter Wine.)
Sami dobro veste, da je med vinom dosti razločka. Trinerjevo je napravljena • iz najboljšega vina in najboljših zelišč, ki so poznana zdravilstvu.
Jeli vaš želodec v neredu ?
Ali ne delujejo vaše obisti in vaša jetra pravilno?
Yas li boli hrbtenica, ali glava?
Jeli vaš okus slab?
Ali je vaše spanje nemirno?
Triierjm zflravilno Erto Til vas 1 nrav gotovo ozflravilo.
DOBI SE V LEKARNAH IN DOBRIH GOSTILNAH,

JOSIP TRINER,
799 S. Ashland Ave-,
Pilsen Station,
Chicago, 111.
000 tujcev. Med temi je bile največ Poljakov, namreč 3.018. Slo vencev je prišlosem tudi črez 1.000. Nekateri izmed teh so se pozneje podali v druge kraje ali se pa vrnili v staro domovino.
—Na novo se je ustanovila v Clevelandu slovenska godba na lok pod vodstvom g. Frank-Buta la. Slovenskim mladeničem, ki se zanimajo za godbo, se nudi lepa priložnost, da se prince godbi.
St. Paul, Minil., 30. dec. —
Nadsodišče je potrdilo razsodbe o-krajnega sodišča St. Louis county v pravdi Katarine Muller in drugov proti Rev. Košmrlju v Dulutbu, s katero se je zadnjemu in sozatožen-cem prisodilo posestvo, ki ima baje vrednost 815,000,000. Posestvo je bilo prej last Iv. Mullerja, ki je pred par leti umrl. Ne dolgo pred smrtjo si je izposodil od Rev. Koš-mrl ja neko svoto denarja ter dal duhovnu za varščino hipoteko na posestvo. Po Mullerjevi smrti je Rev. Košmrlj hipoteko iztožil, ter dobil s tem posestvo. Tožiteljica Katar. Muller je doma iz Detroita in trdi, da je vdova umrlega Iv. Mullerja. Ona je zahtevala posestvo nazaj, češ da ni mogel dati Muller nikake hipoteke na svoje zemljišče brez privoljenja in podpisa svoje žene ter da ni dala niti svojega privoljenja niti ni listine podpisala. Pravda pri okrajnem sodišču v Dulutbu je bila odločena proti njej in ona je vložila pri nad-sodišču priziv z istim vspehom. Glavno vprašanje v pravdi je bilo, ali je bila tožiteljica žena umrlega Iv. Mullerja. Nadsodišče je to vprašanje v soglasju z nižjo in-štanco zanikalo.
Jf. D.
in jih ima še kakih 6. Hvala našim rojakom,ki so celo poletje “kropali’ in sekali.
G. Math. Jerman, ki je bil dolgo časa bolan, je zopet boljši in zopet opravlja svoje delo.
John Zeiser, naš trgovec in poštar, veli, da je imel prav dobro leto in se pirav lepo zahvaljuje vsem rojakom, ki so pri njem kupovali, ter jih vabi, da še dalje pri njem tržijo.
Andrej Pešel je priden pri ledu in bi rabil kacih 5 ali 6,000 mož, da jim bi pivo prodal.
Martin Škof. si je hišo in loto kupil v Brownsu, in tudi Joe Laško si misli kupiti eno istotam. Kmalu bo Browns prav slovensko mesto. Že imamo pošto, splošno prodajalno, mlekarno, kovačnico, ko-larnico, saloon, štacijskega agenta in brzojavnega operatorja, zidarja, slikarja itd. in delavcev zadosti, ki drva sečejo. Na spomlad mislimo izvoliti par svetovalcev in župana. In superintendent bo gotovo kak Kranjec. Pozdrav!
NAT. BARNS, Livery Stable—Konjušnica
409 VanBuren St., Joliet.
Priporočam se Slovencem ob krstih, porokah, pogrebih in drugih slovesnostih.
w‘S£LBZ';r’‘	Bar doniš.
and Porter.	o
J. O SMITH
BOTTLER
414VanBuren št.	P il aphone 171
V praša j te s voj ega m esar j a za
S
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str., J0LIET, ILL.
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox,, kasir.
j
Citizens’ National M. Tto Juliet National Bat.
Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET, ILL.
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
Browns, la., 3. jan. — Christ.
Bocker in Joseph Stoli,ki sta bivala božične svetke v Jolietu, se še nista vrnila in njiju prijatelji se bojijo, da sta se izgubila.
Božični svetki so bili jako mrzli, 20 do 26 stopinj pod ničlo. Nekaj je dobro, da imamo drv zadosti, ne samo za svojo rabo, nego tudi za na prodaj, ako jih kdo rabi. Peter Rozman jih je prodal že šest vozov
3IRS. KARLA BE IIN,
IZPRAŠANA BABICA.
(Midwife)
608 Cass Street,	JOLIET, ILL.
N. W. Teleph. 741.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON. predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.

CLARKE & GtIBLIN
GOSTILNA.
317 X. Chicago St. Nasproti Munroe hotela, J0LIET.
Priporočamo Slovencem svojo vedno popolno zalogo svežih pijač, likorjev in smodk.
BRAY-EYA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Yelika zaloga. Nizke ctiie.
104 Jefferson St., blizo mosta.
Denar na posojilo.
Posojujemo deuar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
STEFAN KUKÀR
trgovec
l GEÛCEMJSKIM BLAGOM,
.. PREMOGOM IN ~ S^X_,OOJST,
”0 No. Chicago st., joiiet, 111
Telefona številka 348.
i§|UZop€t imam v zalogi sloenske pratike, kakor tudi razne molitvene in povestne knjige. Pismu priložite 2c stps za odgovor.
Munroe Bros.
Tatvino je že priznal. Izjavil je, d?, je storil tatvino radi tega, ker mu je pisal brat iz Amerike, naj dobi denar za vožnjo in naj pride v Ameriko.
— Za pogorelce v Srednji vasi je cesar daroval 3000 K.
—	V Idrijo se je preselil notarski substitut g. Jakob Kogej iz Maribora.
—	Umrl je 13. deo. v Novem mestu trgovec s suho robo g. Ant. Kastelic.
—	Za Vegov spomenik je daroval Nj. cesarska visokost nadvojvoda Friderik 100 kron.
—	Iz Aleksandrije pripeljani Milavec iz Logatca je dobil radi kupčije z dekleti 12 dni zapora.
—	Nov most. Gradbena dela pri novem mostu čez Savo in Krko pri Brežicah se vstrajno nadaljujejo.
—	Kresnice po zimi. Pekovski mojster g. Bizjak je 14. dec. zvečer vjel pod Rožnikom živo kresnico.
—	Na potu iz Amerike domov umrl. Na potu iz Amerike umrl je dne 12. dec. v Baselnu nagloma Mi hael Bačič iz Iške Loke, rojen leta 1864.
—	Katoliško izobra ževalno društvo So ustanovili v Cerkljah na Gorenjskem. V imenu “Slov. kr-ščansko-socijalne zveze” je govoril dr. Lampe.
—Zgubila se je 26 let stara slaboumna Marija Jenič iz Pristave št. 8, župnije Podgrad pri Novem mestu. Dne 8. dec. je odšla od doma proti Novem mestu.
—Utopljenca so našli vRadomlji dne 14. dec. zjutraj pri Kralju na rakah; bil je večletni domači mlinar. Kako se je ponesrečil, se ne ve; zadnje dni je bil bolehen.
—	Smrtna kosa. V Selu na Vipavskem je umrl Jožef Mrmolja, bivši črniski župan, cerkveni ključar ter predsednik krajnega šolskega «veta Batuje Selo.
—	Iz garnizijskega zapora pobegnili so v šentpeterski vojašnici M. Schnabel, korporal in Jožef Wyhlas, prostak 27. pešpolka in oigan Krist. Segar, prostak 27. pešpolka.
—	Poskušeni samomor, V Novem mestu se je poskusil ustreliti 48 let atari slaboumni F. S. Streljal je nase z lovsko puško, a strel je šel v strop. F. S. si je pa samo osmodil prša.
—	Pred novomeškimi porotniki je bil oproščen vojak 17. pešpolka Ferdinand Skubic, ki je bil obdolžen, da je ukradel podjetniku Taf-flerju pri regulaciji Mirne okolu leOO kron.
—	Povsod Heinova roka. Čuje-mo, da je baron Ilein tudi odboru za nabiranje prispevkov za nesrečne makedonske begunce prepovedal nabiranje. Kar se sme v Trstu, to Se prepoveduje v Ljubljani!
—	Osebne vesti. Poštnim ekspe-dijentom na Vačah je imenovan g. Ivan Ilaš, doslej poštni ekspedijent na Savi. — G. dr. Ernest Jaklin, zdravnik na Vitanju se je preselil za praktičnega zdravnika v Zagorje ob Savi.
—	Nemški agentje na delu. Fi scherjevi kolporterji z nečuveno predrznostjo in nesramno usiljivo-stjo raztresajo po slovenski zemlji diletantovsko in sleparsko ski pucaue romane, ki so prava karikatura vsakega leposlovja.
—	Sprememba posesti. Graščino “Novi grad” pri Radečah kupili so gg. Ant. Hočevar, Jakob Pavčič in Leopold Kopač iz Novega mesta. Hoste je nad 40G oralov. To posestvo se bode sedaj zopet iz proste roke prodalo.
—	Zaprli so zaradi pretepa, ki se je vršil blizu Kanala, delavce: Božiča Martina iz Litije, Majerja Mel-hijorja iz Varaždina, Malavašiča Ivana z Vrhnike in Zevnika Jurija iz Kranja. Toženi so zaradi težke telesne poškodbe.
—	Matej Slekovec umrl. Umrl je v ljubljanskem Leonišču slovenski pisatelj in zgodovinar č. g. Matej Slekovec, knezoškofijski konz. svetnik lavant., župnik v pokoju in predsednik zgodovinskega društva
v Mariboru. Svetila plemenitemu možu večna luč!
—	Mutec zapustil dom. Dne 28. nov. t. 1. izginil je iz Tacna 21 let stari, mutasti fant Peregrin Frano-vič, sin delavke v tobačni tovarni Friderike Franovič, stanujoče v Cerkvenih ulicah št. 21 v Ljubljani. Peregrin Franovič je bil v Tacnu pri vulgo Boršku v oskrbi in je navedenega dne neznano kam odšel.
•
—Razvoj gasilstva na Kranjskem 1. 1903. V tem letu se je ustanovilo troje gasilnih društev, v Vodicah, Slavini in Ljubnem; snujejo se pa še gasilna društva v Kostanjevici in Podbrezju. K gasilni zvezi je pristopilo osem društev. Vseh gasilnih društev je 140, med temi jih je 123 v zvezi, 14 izvan zveze in 3 tovarniška gasilna društva.
—	Morilec Ravnik, ki je umoril gostilničarja in posestnika Zvana, je že drugič hotel pobegniti iz Gradiške. Prišel je že iz kaznilnice, a predno je bil popolnoma na prostem, so ga prijeli. Sedaj so ga vkovali v železje. Ravnik, dasi je sam priznal umor, je vložil prošnjo za revizijo porotne obravnave, kar mu pa seve ne bo pomagalo.
—	Skok iz 6. nadstropja. Ivan Košir, domobranec pri 27. domobranskem pešpolku, je skočil skozi okno šestega nadstropja v bivši cukrarni na poljanskem nasipu na dvorišče in se ubil. Bil je takoj mrtev. Pravi vzrok samomora ni znan. Domneva se, da je Košir izvršil samomor, ker mu ni ugajala vojaška služba, kar je sam večkrat rekel.
—	Silovit mož. Posestnik Andr. Vidergar v Gor. Kašlju je trikrat vrgel svojo ženo iz postelje, razbil stvari za vrednost 80 kron in grozil, da bo ženo zadavil, člana občinskega odbora g. Ign. Mercino pa ustrelil, ker so oblasti upravo premoženja njemu odvzele in jo izročile ženi. Orožnikom se je ustavil in se vrgel na tla. Prepeljati so ga morali z vozom k sodišču.
—	Umrl je v Ajdovcu pri Žužemberku ondotni šolski vodja g. Jak. Gostiša v 65. letu svoje dobe. — V Kamenem Potoku pri Trebnjem je umrla 60 let stara posestnica Ana Klemenčič. Umrla je mati pred leti umrlega profesorja na vseučilišču v Inomostu, g. dr. Ign. Klemenčiča. — V Lancovem pri Radovljici je umrl posestnik in krčmar Janez Šušteršič, po domače Piž.
—	S pogorišča v Srednji vasi. Nekateri pogorelčev so si naredili nad osmojenim zidom streho, da morejo za silo stanovati v svojih hišah. Večina stanuje pri znancih in sorodnikih po vasi. Zavarovalnice so cenile škodo zelo kulantno. Ko bi bili posestniki bolje zavarovani, bi se hudi udarec lahko prenašal. Toda 100.000 K škode nepokrite, je malo hudo za našo revščino.
—	V Leskovici je za časa zadnje povodnji padlo dežja v 24 urah 159-3 mm — toliko še nobenkrat, odkar se meri. — Ko nimamo tu lepih cest, da bi jih voda poškodovala, nam je pa voda in težki sneg mnogo drevja polomil in s korenino izruval. — Umrl je tu kramar Fr. Zapius, daleč na okrog znan tudi pod imenom “ženski trošt”, ker je s ponujanjem lepega blaga ženskam lajšal tugo in skrbi.
—	Slovenski vojaki 17. pešpolka so se 13. dec. pri vojaški maši v cerkvi sv. Petra v Ljubljani izredno odlikovali. Moški zbor 20 vojakov je mej sv. mašo krasno prepeval slovenske pesmi. Tudi spremlje-vanje z orgijami je spretno preskrbel rojak-vojak. Vsako drugo nedeljo bo nastopil ta zbor. Ljudstvo je bilo polno hvale o prekrasnem petju. — Vojaki so se sami izvež-bali, kar tembolj zasluži pohvalo.
—	Ulom v Škofji Loki. V noči od 14. do 15. dec. je bilo vlomljeno V trgovino trgovca g. Janeza Koširja v Škofji Loki. Tat je ukradel iz ulomljene miznice 732 kron 10 v. Tatu so že dobili v osebi doipačega hlapca Gregorja Jankoviča, ki je shranil denar pod streho mej drva.
—	Žetev. O izpadu lanske žetve v političnem okraju Kranjskem po roča, da se je i zimska i pomladanska žetev dobro obnesla. Rž je o-dila i veliko zrna i veliko slame. Istotako ugodna je tudi košnja mrve in otave, kakor tudi detelje. Fižol, bob, zelje in repa so zelo dobro vspela, le pšenica in sadje se posebno ne odlikujeta radi neugodnega vremena. Ako pa splošno sodimo pridelke letošnje žetve, jo moramo imenovati zelo dobro, posebno ker sta celemu okraju mraz in toča popolnoma prizanesla.
—	Makedonci na Gorenjskem stradajo. Iz blejskega kota se piše: Pri nas imamo veliko stradajočih Makedoncev, kateri sedaj nimajo dela pri železnici, a Turku pod nož, pravijo, da pa tudi ne gredo. V nedeljo 14. dec. zvečer, je prišla kompanija 44 mož gladna in napol premrzla iz Bohinja na Boh. Belo. Denarja nič! Kot prave flegme posedli so sredi vasi v sneg in čakali kaj bo. Da bi Makedonec šel prosjačit od hiše do hiše, zato je preponosen, rajši ti bi gladu umrl. Usmiljenja vredno ljudtsvo!
—	Požar. V Predgrižah, župnija Črni vrh nad Idrijo, pogorela je dne 14. dec. dopoludne hiša z gospodarskim poslopjem posestniku Janezu Rupniku št. 17 (Vrhgriž). Na pomoč je hitela vrla požarna hramba črnovrška, le žal, da je bila tako pozno obveščena o nesreči in da radi oddaljenosti ni mogla biti hitro na mestu. Nesreča je tem hujša, ker je poleg stavbe zgorel tudi ves živež za ljudi, krma za živino, gospodarsko orodje in veliko hišne oprave; in to pozimi. Hiša je bila malo zavarovana. Pravijo, da je ogenj zatrosil maček, ki se je rad v peči grel.
—Jz blejskega kota, 14. dec. Ve likanski posip. Dne 11. dec. ob 1. uri popoludne utrgalo se je na tisoče kubičnih metrov zemlje malo nad gorenjim delom Boh. Bele. Posip je Bohinjsko Savo za delj časa popolnoma zajezil. Več oralov rodovitnega sveta je deloma zasutega z gramozom, deloma pa ga je odnesla Bohinjka. Bati se je, da temu posipu slede še drugi. — Posip je povzročila gradnja železnice. Pri kopanju proge so namreč zasuli naravne odtoke, skozi katere se je deževnica iz gorenjega belanskega polja pod zemljo odtekala v Savo. LTmetni odtok vodi ni bil všeč, zato je s silo poiskala drugo pot ter povzročila nesrečo. Zlasti ima veliko škodo mlinar Matija Gogala’, kateri ima vse “rake” zasute ter ima za dolgo časa ustavljeno žago in mlin.
—	Tragična dogodbica. Pred 20 leti umaknil se je vojaškemu naboru takrat 2 lletni fant Jak. Jeraj iz Bevk in odšel v Brazilijo. Tam se je oženil z neko Hrvatico in si po trudapolnem delu in stradanju nekoliko prihranil ter se letos z družino vrnil v svojo domovino, kjer je materino posestvo prevzel in mislil srečno živeti. A kako se je varal! Zglasivši se pri vojaški oblasti, zanašajoč se, da bode z malo kaznijo vse poravnano, pa oj, groza! pridržali so ga v zaporu in končno uvrstili za štiri leta v stalno armado, k tržaškemu polku. Tam se je z žalostnim srcem in solznimi očmi “muš.trat učil” in je premišljeval, kako bi jo zopet v Brazil odkuril. Nekega dne pobegne torej peš proti Vidmu, a na meji so ga zasačili in odgnali k polku v Trst, kjer čaka kot begun na kazen. Ko je mati to zvedela, zadela jo je srčna kap in se je mrtva zgrudila.
|	PRIMORSKO.	|
—	Cvet in sad pozimi. V Krkav-cih v Isti i vidi se na nekem češpljevem drevesu krasen bel cvet, ob jednem pa tudi kakor dober lešnik debel zelen sad.- Pa naj še kdo reče, da istrske razmere niso povsem — posebne.
—	Umrla je v Šempasu po dolgi in mučni bolezni v 81. letu starosti ga. Katarina Cernatič, soproga posestnika in bivšega župana v Šempasu, g. Jos. Cernatiča. Pokojnica
Tl
=£7
---OO-
Frank Sakser"*
109 Greenwich Street., New York
USTANOVLJENO LETA 1893.
USTANOVLJENO LETA 1893,
O C


lYT^TVT A ¥") ÏIP^ ll0Š'1jam najceneje in najhitreje v staro do=
B 1 ^ J ^	1 movino. rvïiîijone kron pošljem vsako leto Sloven-
’ ^	^ cem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka
redka pomota se pa dogodi v sled slabo pisanih naslovov in pošt.
Sedaj pobijem lOO kron za $20.45
in IS centov' poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500.
P A	I IQTI^P prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli-
1 i\I\v/ OI\V/ Ui ' tj t/IO 1 IVIC kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj
—---3--------------3------------- mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v
New J or k in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne vé kam obrniti, naj gré na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali con= nect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj, Za telefon se plača 25 centov' in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjem
FRANK SAKSER.


109 GREENWICH ST.,
NEW YORK, N. V
m- Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
"Telefon: 3795 Cortlandt
Telefon: 3795 Cortlandt
je bila jako blaga duša. S soprogom sta živela v srečnem zakonu
61 let.
—	Tatinsko družbo mladih dečkov so prijeli v Celju. Načelnik tatinske družbe, ki je kradla po Celju, je bil 1 lletni Karol Drager. Posebno spretno so mu pomagali dečki Cokan, Kokol in Voh.
—	Slovenska zmaga. V komisijo za pridobninski davek in za osebno dohodninski davek v mariborskem glavarstvu so doslej sedeli med izvoljenimi udi sami Nemci. “Slovensko društvo” je letos pri obeh volitvah postavilo slovenske kandidate, ki so bili vsi izvoljeni.
—	Čedno nemškonacijonalno gospodarstvo se je odkrilo v Gradcu. Leta in leta gospodujoča klika v proračunu ni izkazovala takega ne-dostatka, kakršnega je občinska blagajna imela v resnici. Vsako leto so zamolčali nedostatek 700,000 kron. Sedaj morajo iz proračuna črtati mnogo točk. Gradec je v naj večji zadregi.
—	Nemška surovost. Učitelj na celjski nemški šoli, neki Horwath, katerega ime svedoči, da se po njegovih žilah pretaka pristna germanska kri, je učenca I. razreda iste šole, Franca Marovta, tako udaril z roko po ustih, da mu je zdrobilzob, in to vsled “groznega” zločina, ker je Marovt svojega součenca slovenski vprašal, če mu da svoj nožič.
—	Štajarske novice.' Umrl je dne 3. dec. v Devici Mariji v Puščavi g. Franc Monetti, bogoslovec prvega leta na mariborskem bogoslovju. — Iz norišnice v Feldhofu je pobegnil Jakob Podlesnik, doma iz Konjic. — Umrl je na Bregu pri Ptuju dne 11. dec. g. Jurij Role, hišni posestnik in lastnik kopališča. — Zaradi sleparije je bil obsojen v Gradcu 25letni agent Avgust Jonke iz Oplotnice pri Konjicah na 15me-sècno ječo.
|	KOROŠKO. fi j
—	Koroška novica. Ljubljanska kreditna banka otvorila je z novim letom v Celovcu svojo podružnico v Kolodvorskih ulicah št. 18.
—	Celovec, 18. dec. Slovenci so zmagali pri občinskih volitvah v Rikarji vasi, Galiciji in Št. Petru nad Velikovcem. Poslednji dve občini so na novo priborili.
—	Čuden poskusen samomor. Od 24. nov. so pogrešali knjigoveza Jožefa Gseli v Brezah na Koroškem. Radi domačega prepira je odšel od doma. Blodil je po gozdih. Vžival ni nič hrane, toliko časa, da se je onemogel zgrudil. Se’daj so ga do bili na pol mrtvega v nekem gozdu. Noge so mu zmrznile.
—	Duhovske zadeve. Gosp. Val. Kraut, župDik na Brnci, je imenovan za knezoškofijskega duhovnega svetovalca.— Gg. Hugo Klimsch, kaplan v Motnici, in Edgar Klimsch, kaplan v Št. Vidu, sta zapustila škofijo. Prvi je odšel v Ameriko, drugi v benediktinski samostan v Admontu.—Č. g. Fr. Milil, župnik v Št. Lipšu, je imenovan za župnika na Zilipoljah.
—	Dr. Brejc je govoril slove.nU pred celovškimi sodniki. Znano je, da se je izza časa dr. Brejčevih prvih nastopov pred celovškimi sodniki morala neka obravnava preložiti, ker je dr. Brejc govoril slovenski, eden sodnikov pa ni bil zmožen slovenščine. Dne 7. dec. se je zopet vršila dotičua obravnava pred sodniki, ki menijo, da razumejo slovenski. Nemški listi poročajo, da je pri tej obravnavi g. dr. Brejc govoril slovenski. Sodni dvor je spoznal, da obtoženec ni zmožen nemščine.
—	Vesele vesti s Koroškega. Ko
j roški Slovenci se gibljejo, čvrsta sapa je zavela po Korotanu in oni, katere so prištevali mrličem, vstajajo. Slovenstvo praznuje na Koroškem svoje vstajenje. Vse slovenske moči so na delu, da rešijo narod. Tako je prav — tako bodo
koroški Slovenci pokazali svetu, da se mnogo da storiti z združenim, poštenim delom. Vest, da so Slovenci pri občinskih volitvah v Gre-hinju zmagali, se potrjuje. “Mir” piše o tej volitvi: “Posebna čast in hvala gre kmetom-gorjancem izgre-binskega Kloštra, ki so se takorekoč polnoštevilno zbrali k volitvi. Volili smo imenitno.”
— Biskup Strossmayer nevarno obolel. Iz Djakova se poroča listom, da je biskup Strossmayer nevarno obolel. Dne 10. dec. zvečer ga je zadela kap. Radi njegove starosti se je bati najhujšega. S hr-vatskim narodom pošilja slovenski narod k Bogu prošnje, da nam Bog ohrani velikega biskupa.
Naš dom.
Dom se ne bi smel smatrati samo kot jedilni in spalni prostor, nego kot tisti imenitni prostor, kjer naj bi vladalo samospoštovanje, kjer naj hi otroci dobivali temelj uravstvenosti, ljubezni za red in za domačo srečo. Vsak član družine naj hi bil vedno voljan pomagati drugemu v slučajih nevarnosti, bolezni ali izgube. Zdravje se najbolj ohraniš Trinerjevim ameriškim zdravilnim grenkim vinom, če se pije pravočasno. Isto je čisto vina i/. grozdja in rastlin, ki so znane vsled svoje zdravilne vrednosti. Isto ureja odstranjevanje želodčnega soka, in tako odvaja iz hrane vse redilne prvine, ki gredo skozi ves prebavni ustroj in tvorijo novo, obilno kri. Isto je naraven kriči-stilec in tvoritelj krvi, in naravna splošna tonika. V vseh neredno-stili prebavljivosti deluje isto brzo in zadovoljivo. V lekarnah in pri izdelovalcu, Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Sl o vensko - amerikanski koledar
za leto 1904 je izšel, in velja 25 centov s pošto vi ed. Koledar je zanimiv in bogato ilustriran. Dobiti je pri Fr. Sakserju, 10!» Greenwich st., New York City, N. Y., in 1778 St. Clair st., Cleveland, Ohio. 1-10
AMERIKANSKI SLOVENEC.
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi slovenski Katoliki M i Ameriki
Izdaja
Slovetisko-ameri kansko tiskovno društvo
V JOLIET-D, ILL.
IZIDE VSAKI PETEK.
Naročnina za Združ. države, Kanado in lVLeksiko,
kadar se ista naprej plaia: m celo leto •	•	$ 1 00
Kadar se naročnina plačuje za nazaj, la celo leto .	•	• $ 2.00
Za Evropo in drugo inozemstvo
anaša naročnina $1.00 več ko za Združ. države, Kanado in Meksiko,
5a naročila za pošiljanje lista brez pri-poslatve naročnine, se ne ozira pod nobenimi pogoji.
Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo. Rokopisi se. ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo aaznaniti poprejšnji in novi naslov svo-bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 Nortli Chicago St.
JOLIET, ILL.
DENAR ir. naročila pa na tiskarno: AMERIKANSKISLOVENEC, s»r. Benton A Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541.
“AMERIKANSKI SLOVENEC’.
¿Published weekly at Joliet, 111. by „The Slovénie-American Printing Co." cor. Benton & Chicago Sirs., Joliet, Ills.
The oldest Slovénie paperinUnited States kud the Organ of the Grand Carniolian Slovénie Catholic Union of the United States of America.
Subscription $1.00 per year invariably in advance. Advertising rates sent on application.
Satered at the Post office at Joliet, 111. as second Class matter.
CERKVENI			KOLEDAR.
so.	jan.	nedelja	Agat., Pav.
n.	»t	pondeljek	Higiriij.
23.	U	torek	Arkadij.
	i(	sreda	Veronika.
A4.	44	četrtek	Hilarij, spoz.
155.	((	petek	Pavelj, pušč.
16.	ti	sobota	Marcel j.
Ghicaška nadškofija.
Rev.Barry, nadškofijski kancelar, ye te dni obelodanil letno poročilo o katoliški nadškofiji chicaški. Isto je posebno zanimivo za vse katoličane, ker kaže korake, ki jih je napravila tekom prvega leta nadškof Quigley-jeva uprava.
En milijon obhajancev je sedaj aiuhovno pod njegovo oskrbo. V aijegovem delu ga podpira dvoje ikofov in 619 duhovnikov, in statistika kaže, da ni važnejše škofije na zapadni poluti nego je Chicago. Po prebivalstvu zavzema ista drugo mesto, ker ima New York največje prebivalstvo; a Chicago prekaša vzhodno glavno mesto po številu otrok, za katere skrbe katoliške župnijske Sole in zavodi. Katoliško prebivalstvo je naraslo za 200,000 v treh le-1ah, in šteje sedaj 1,000,000 duš.
"Da se oskrbuje to veliko kozmo-pofiticno ali iz vseli svetov in vetrov skupljeno prebivalstvo, se nahaja $83 hramov božjih; v teh se opravljajo povprečno tri službe božje -vsako nedeljo. Kongregacije ali cerkvene občine upravlja 267 stalnih Sapnikov, in 49 kongregacij je v področju druzih cerkva. Verske skupščine, ki vodijo bolnišnice,šole in zavode, imajo svoje lastne kapele, «1 po številu, in pet postojank je, kjer se sv. maša čita o prilikah.
Y samem mestu Chicago, kot kaže atatistika, imajo katoličani 157 cerkvenih zgradb; 148 izmed teh ima ■talne župnike, in 9 je v področju drnzih cerkva, dasi tvorijo različne kongregacije. Mestne kongregacije ao razdeljene med razne narodnosti, hi sicer:
Angleško-govoreče cerkve (vštevat eno za katoliške črnce), 70; nem-
€TRADES '(ES*! COUNCIL )>
ške, 34; poljske, 16; češke, 12; italijanske, 8; francoske 4; litvanske 4; slovaške, 4; slovenska, 1; hrvat-ska 1; sirska, 1; holandska, 1. Nekatere izmed teh župnij imajo ogromno prebivalstvo, med največjimi so: sv. Stanislava, (poljska), 32,000 obhajancev; sv. Družine, (angleška), 20,000 obhajancev; sv. Prokopa (češka), 18,000 obhajancev; sv; Mihaela, (nemška), 16,000 obhajancev.
V podporo nadškofu v skrbi za duhovni blagor te velike množice je 619 duhovnikov, izmed katerih je 173 članov verskih redov in 446 posvetnih. V mestu Chicago je 101 regularnih in 290 sekularnih duhovnikov.
Bržkone najboljši dokaz, kako so katoličanje v tej nadškofiji verni, tiči v čudoviti svoti, ki jo vsako leto darujejo za zidanje in podpiranje katoliških šol in zavodov. Tekom zadnjega leta je bilo 67,338 vpisanih v 168 župnijskih šol, in če temu dodamo število v sirotišnicah, obrtnih šolah in sličnih zavodih, in šolarje v seminarjih in akademijah, pa doseže število skupno svoto 93,388 otrok, ki se vzgajajo s pomočjo in prispevki vernih katoličanov.
Katoliških akademij in “colege”-ev za dečke je 8 s 1,794 dijaki; akademij za deklice je 28 s 5,001 učenkami. Sirotišnic katoliških je v tej nadškofiji 7 s 1,283 sirotami. Kato-liških bolnišnic je 18 z 9,130 bolniki tekom zadnjega leta.
Chicaška nadškofija pokriva zemljišče v obsegu 10,375 štiri jaških milj ter leži severno od julne črte okrajev Whiteside, Lee, Dekalb, Grundy, Kankakee.
Krščanstvo na Japonskem.
“Ostasiat. Lloyd” - u poroča dopisnik:	Pri zadnjih državno-
zborskih volitvah na Japonskem je bila zopet voljena vrsta kristjanov v državni zbor. Tako je dobil tudi kristijan Shimada, ki je izza deset let zastopal mesto Yokohama, to pot zopet svoje poslanstvo, in za tretjino več glasov nego preje. Njegovi protikandidati so bili vsi odlični možje, in tudi ninedostajalo jako znamenitih prizadevanj premagati ga. A vsa prizadevanja so bila brezuspešna. Takisto je bilo v mestu Tokio, kjer je tudi neki kristjan pri volitvah zmagal. Ja-ponija je imela doslej od vseh tistih kristijano'i, ki so zavzemali odlične javne službe, enega kabinetnega ministra, dva sodnika pri kasacijskem ali ovržnem sodišču, dva govornika v zbornici poslancev in dva ali tri pomočnike v cesarskem ministerstvu, kot i vrsto predsednikov pri zakonodajnih oblastih, sodnikov pri prizivnih sodiščih in drugih. V sedanjem par-lamentv so trinajsteri člani in govornik kristijani; eden izmed njih je bil voljen z večino petih proti enemu glasu in zastopa pri Lem čisto budhiški okraj. Istotako so kristijani zastopani v mornarici, od katere sta dve naj večji vojni ladiji pod poveljstvom krščanskih kapitanov. Izmed velikih dnevnikov v mestu Tokio so trije v kristijanskili rokah, in pri nekaterih drugih so kristijani na čelu uredništva. Najznamenitejše dobrodelne zavode vodijo kristijanski ravnatelji,
)*040K)404040f04040404040l
[Vnanje dežele.
10404(H0404<H0404(»04(H04L
— Cesar Franc Jožef je odzadnjega padca popolnoma okreval, in avstrijski politiki se lahko brez
skrbi zopet dalje lasajo_Po avstro-
ogerskem proračunu, objavljenem v delegacijah, znašajo za 1. 1904 skupne čiste potrebščine 368,009,-918 K, torej za 1,957,546 K več kakor lani. — Avstrija ustanovi dvoje novih konzulatov, in to v Mitroviči (v kosovskem vilajetu, iz političnih in trgovskih razlogov) in v Johannesburgu (v podpiranje avstrijske trgovine v Transvaalu).—Na Ogrske m se množe glasovi, ki|zagovar-jajo ožjo zvezo s Čehi. Košut je objavil članek, v katerem zagovarja izpolnitev čeških narodnopolitičnih in državnopravnih zahtev. Trgovinski minister Lang je o tem napisal celo brošuro, odgovarjal mu je pa pritrjevalno dr. Kramarž. Se-
danji ministrski predsednik grof Tisza se je izrazil, da so Madjari že dvakrat dvignili avstrijske Nemce v sedlo, a tretjipot se to ne bo več zgodilo. Češko-inadjarsko prijateljstvo je seveda samo posledica slučajnih razmer. Madjari so nasilneži in barbari, ki iščejo povsod le svoj dobiček; ako bi jim bilo res kaj do češkega prijateljstva, ne bi postopali tako krivično s Slovaki — Nič manj negp 5 članov je ogrska zbornica izročila sodiščem: poslanca Ugrona radi goljufije in občinske kride; posl. Gavolszkyja radi poneverjenja 17,000 gld.; posl. dr Pavla Nessija radi poneverjenja de narja njegovih klijentov v znesku
604,000	kron; posl. Val. Eoetvoesa radi ponarejanja hranilnične knji žice in poneverjenja, t§r posl. Belo Jankovicha radi goljufije. Skoro ! vse stranke “visoke zbornice” zasto-I pane so v tej “zali družbi”, j —Zakaj na Dunaju mrze srbskega kralja Petra? Belgrajski list “Mali Žurnal” prinaša iz Dunaja zanimivo pismo, v katerem med drugim veli: “Pred vsem na Dunaju mrze kralja Petra. To je neoporečna resnica. Dela se pridno na to, da se prestol kralja Petra na vsak način poruši. On jih ovira in jim onemogočuje njihove načrte. Ko so čuli, da so hrvatski dijaki na Dunaju kralju Petru, ko se je peljal v Belgrad, navdušeno klicali “Živio hrvatski kralj”, jih malo da ni objela omotica. Da med Srbi in Hrvati pride do sprave in ljubezni? Strašno, ali kaj bi šele bilo, da se Bolgari in Srbi sporazumijo? Strašno! Ta misel jim ne da spati. Ne samo, da bi mogli potem te dve po-sestrimi, Bolgarija in Srbija, osvojiti Macedonijo in Staro Srbijo, bi tudi Carigrad pred njima zadrhtel. A misel da bi Bolgari pregnali kneza Ferdinanda in se zjedinili s Srbi pod kraljem Petrom—še stras-nejše! Bolgarska bi se tedaj še bolj razvila, ker je kralj Peter strogo ustaven vladar in Bolgari bi imeli tako vlado, kakor je žele, namreč pošteno bolgarsko vlado. — Vojna med Srbijo in Bolgarijo 1. 1887 ni nastala brez upliva od zunaj, a sedaj so se razširile vesti o njihovem sporazumu. Da se to prepreči, so napeli vse sile. Vsled srbsko-bolgarske zveze bi imel Balkan sijajno bodočnost, a to bi uplivalo tudi na Slovane v monarhiji, in bi energičnejše zahtevali federativno ali zvezno ustavo.” Tako je ta reč.
—	Napetost med Rusijo in J a p o n i j o je sicer začasno popustila, vendar utegne vsak čas brzo-jav donesti vest, da je konečno počil prvi strel. Kajti Japonci so tako razdraženi ter po Angležih in tudi Združ. državah nahujskani, da se bodo javalne izlepa pobotali z Rusijo radi Koreje. — Iz Kišineva na Ruskem so zadnje dni dohajale zopet strašne vesti, češ, “mužiki” nameravajo poklati vse Žide, ki jih še niso. No, že se je doznalo, daje vse to bil samo čifutski manever, uprizorjen, da se čim več denarja nabere za vse tiste j ude, ki nameravajo Rusijo zapustiti in.s svojo priselitvijo osrečiti Združ. države.
—	Vrednost izvoza Nemčije v Združ. države tekom 1. 1903 znaša skoro $130,000,000 in prekaša leto 1902 za najmanj $14,000,000, torej narastek povprečno za 12^ odstotkov. Glavno izvozno blago tvorijo tkanine, jeklo, kemične tvarine in usnjena ioba.
Mornarica Združ. držav.
Čudoviti junaški čini naše mornarice v zadnji vojni so bili razodetje narodom vsega sveta. Ponosni smo na svojo mornarico, in po pravici smo ponosni na Severovo olje sv. Gotharda, ki uničuje tako napadne sovražnike kot revmatizem ali skr-nino in trganje po udih, ozdravi oteklino, ublaži vnetje in napravi gibčne otrdele člene in mišice.
Mr. Thomas Koenig iz Carnsa, Neb., pravi: “Dragi gospod: — Rabil sem olje sv. Gotharda za svojo pretegnjeno roko, in po parkratnih obvezah sem bil zopet popolnoma zdrav.”
Severovo olje sv. Gotharda stoji na čelu vseh zdravil. Isto pronikne skozi kožo, brzo deluje in ne pusti neprijetnih učinkov kakršnekoli vrste kot delajo druga. Čuvajte se ponaredb! Zahtevajte pristni zavitek s posnetkom podpisa “W. F. Severa” na lepenki. Na prodaj v vseh lekarnah ali pri W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. Cena 50c. Pri naročilih za $1.00 ali več vsi troski predplačani.
n44040404040404040400404
z delavskih krogov. f
Odlok, naznanjajoč junaštvo kreposti Jovane d’Are, je oznanjen za razglas dne 6. jan. t. 1., ki je njen rojstni dan.
— V New Haven u, Conn., so plače vsem uslužbencem in delavcem National Wire-korporacije znižane za 11 odstotkov.
V nedavni avdijenci je sv. oče čestital mgru. Kennedy, ravnatelju ameriškega kolegija v Rimu, da je toliko dijakov tamkaj.
—	V M c K e e sp o r t u, Pa., je v vseh tovarnah U. S. Steel-kor-poracije razglašeno znižanje plače.
10.000	delavcev je prizadetih
—	V Bridgep ortu, O., je Aetna Standard-to varna od “American Tinplate <fc Sheet Co.”-je odslovila vse svoje delavce za negotovo dobo.
—	V Philadelphiji, Pa., je odslovljenih 4000 v katunovih tovarnah uposlenih moških, žensk in otrok za nedoločen čas vsled visokih cen bombažu. Mnogo tisoč delavcev iste stroke “praznuje” že izza božiča.
—	V New Yorku bodo zidarji imeli zopet bolj še čase; kacih
50.000	delavcev se pripravlja za na delo, ker so unijske zaveze, katerim pripadajo, z delodajalci že sklenile obvezne pogodbe. Vsi prepiri se bodo v bodočnosti reševali s pomočjo razsodišč.
—	V B 1 o o m i n g t o n u, 111., so uslužbenci poulične železnice ustavili delo ter zahtevajo zvišanje plače, kar pa družba odklanja. Vsled štrajka so se dne 3. t. m. že pripetili večji izgredi. Vozove so štraj-karji s kamenjem bombardo vali in dva uslužbenca hudo natepli. Promet je morala družba začasno ustaviti, dokler župan ne dovoli milice v obrambo pocestnih kar.
—	V Birminghamu Ala., je Tennessee Coal, Iron & Railroad Co. plače svojini uposlencem znižala za 15 odstotkov. Tisti, ki zaslužijo samo en dolar, niso po znižanju prizadeti
—	Rudarji v tN^ž a v i Indiana so v nedeljo volili delegate za United Mine Workers-konvencijo in jim naročili, da zahtevajo zvišanje plač.
—	V S h a r o n u, Pa., so se štrajkujoči delavci ter uradniki od Sharon Foundry Co. je pobotali glede plač, in v ponedeljek se je zo» pet pričelo z delom.
—	Iz Pittsburg a, Pa., poročajo z dne 8. t. m., da utegne vzbruhniti štrajk v homesteadskih tovarnah Carnegie Steel-kompanije. Delavci niso organizirani, a nenadno se vedejo kot organiziranci, in odbori so imenovani, da izroče ultimatum ali zadnjo besedo družbi. Superintendent A. R. Huntu so dali pet dni obroka, da odobri plačilno lestvico, sestavljeno po delavskih od-bornih.Cesedelavcemne ugodi,bodo tovarne v Homesteadu ‘praznovale’. Brezdvomno se potem štrajk razširi v Duquesne-tovarne, v Edgar Thom-son-tovarno v Braddocku in v ostale tovarne, ki so pod nadzorstvom Carnegie Steel-kompanije. Vse te tovarne so delavcem znižale plače in od najnižjega do naj višjega upo-slenca so vsi nezadovoljni. Najprej se je dvignilo 450 mož v “forty inch”-tovarni v Homesteadu in zadnjo soboto ustavilo delo. Delavci iz vseh druzih tovarn so priredili shode in poslali odbore k superintendentu Huntu s svojimi predlogi, z naznanilom, da ne bodo sprejeli družbinih plač. Kurjačem in takačem, kojim se je v velikih tovarnah plačevalo-po $2.72 za vsacih 100 ton, se je znižala plača na $1.74. Ti uposlenci bi celo sprejeli znižanje na $2.00. za 100 ton, torej so itak skrajno popustljivi. Složnost, s katero so delavci postopali, je presenetila družbo. Način, kako so jeklarji sprejemali vse spremembe, je superinten-dentom navdihnil misel, da bodo znižanje sprejeli. Delavci so imeli neprestan opravek tekom zadnjih štirih let ob dobrih plačah, in pravijo, da so vstanu “praznovati” več mesecev, ne da bi morali iskati podpor. United States Steel-korporacija je zalagala vnanja tržišča z izdelki Carnegie Steel-kompanije. če vz-bruhne v teh jeklarnah štrajk, bo zadržana vsa vnanja kupčija, ki se je zagotovila tekom zadnjih treh mesecev za dobavo ali pošiljatev tekom bližnjih treh mesecev.
Pa p e ž P ij X. jena čast praznika sv. Dominika, katerega dne je bil dvignjen na papeški prestol, prevzel pokroviteljstvo dominikanskega reda.
Very Rev. Stephen Kealy, C. P., provincijal pasijoni-stov, je bil zadnji teden v Chicagi, kjer je kupil 60 akrov zemljišča na zapadni strani. Tu bo postavljen samostan.
Iz Montreala dohaja vest o smrti č. g. McGurtyja, ki je bil poškodovan ob požaru Ottawa-vseučilišča. lo je drugi duhovnik, ki je podlegel poškodbam, zado-bljenim ob tistej priliki.
Father Ducey iz New Yorka predlaga, da se otežkoči raz-poročitev, naj bi katoliški sodniki ne zaslišavali tacih pravd in katoliški porotniki ne prisostvovali istim, pod izgovorom, da imajo vestne spotike proti udeleževanju pravnega postopanja razvezovati, kar je Bog zvezal.
Kakokosismrt. Nek angleški Statistik je sestavil sledeče račune: Na zemlji biva 1,500,000,-000 ljudij. Vsako leto umrje 32^ milijona ljudij, do 100.000 vsak dan, 4000 vsako uro, 67 vsako minuto. Vsako minuto pa se rodi 70 ljudij. Med živalmi in žuželkami živi najdalje slon, namreč povprečno čez 200 let. Najkrajše je življenje enodnevnice, ki živi le nekoliko ur.
Bolni zobje. Neki {p red kratkem v Jeni izišli spis poroča, kako hitro se širi gnitje zob (caries). 85% germanskih narodov ima bolne zobe. Deloma so tega vzrok stanovski učinki, na primer pri pekih, mlinarjih, 3ladčičarjih, steklarjih, črevljarjih, vendar pa stoji bolezen zob z drugimi boleznimi v zvezi, posebno pa z zanemarjenjem gojitve zob. Od 50,000 preiskanih šolarjev, jih je imelo le 3,800 zdravo zobovje, med 14,000 vojaki jih je imelo le 1,200 dobre zobe.
Zadnjič je škof v Rochestra na Angleškem položil temelj prvemu “Ingramhotelu za mladeniče”. Poslopje se imenuje po londonskem škofu, na čegar prizadevanje se bo ta ideja izpeljala. Cene stanovanja in hrane bodo zelo zmerne. Hotel bode imel 208 sobic, knjižnico, kopalnico, jedilnico, igralnico in telovadnico. Hotel, katerega stroški bodo znašali $160,-000, naj bi mladim ljudem omogočil, v dostojni družbi dostojno živeti.
Srce tolče po smrti. Ruski zdravnik dr. Kubljabko je pokazal poslušalcem srce domačega zajca, ki je tolklo, dasi je bil zajček že več dni ubit. Pokazal je tudi srce neke deklice, ki je tolklo, dasi je dekle umrlo že 36 ur prej. Imenovani zdravnik je namreč iznašel neko sredstvo, katero inicira v srce po smrti. In kakor hitro pride to sredstvo v sn-e, dasi že mrtvo, začne tolči. Ta iznajdba vzbudila je veliko zanimanje in govori se, da bo z njo dosežen vspeh pri srčnih boleznih, celo pri kapu.
Kako povzdigujejo in-serati trgovino. Največ potrosi za inserate v Nemčiji tvrdka Rudolf Hertzog v Berolinu, ki izda letno do 480.000 mark za inserate. Kako se mu je posrečilo priti do takega bogastva, piše sam sledeče: “Moja trgovina je šla tako slabo, da sem jo sklenil opustiti. Vendar pa sem poskusil; pomagati z inserati. V prvem letu sem izdal v tosvrho 1250 mark in skupiček se je zvišal na
36,000	mark, v tretjem letu sem izdal za inserate 12,000 mark, in skupiček se je zvišal na stotisoče, ter znaša sedaj milijone. Vse, kar imam, dolgujem le časniškim naznanilom. Prepričan sem, da se dandanes ne more povzdigniti nobena trgovina brez naznanil po časopisih.”
Nepravilnosti
v očeh
ali v izberi očal povzročijo glavobol, nevralgijo, vrtoglavico, vnetje, očesne kožice, pordečenje očes, krmežjlavost in več opasnih očesnih boleznij.
Par novih očal pravilno umerjenih po izvežbanem optiku vas bo toliko olajšalo, da se bodete čudili.
Preskušamo oči brezplačno. Naše delo zadovolji najnatančnejšega.
RobTOiep
juvelir in optik.
205 N. Chicago St. JOLIET
Joliet
Marble
Works.
JOHN LENNON & SONS.
Priporočamo se Slovencem v nakup vsakovrstnih
iz raznega kamenja.
Cene spomenikom so od $5.00 višje. Pridite k nam predno kupite kje drugjO.
nagrobnih spomenikov
Slovenski govori naš pomočnik M. Stukel. K am noseška d elavnica nahaj sea
South JolietSt..	JOLIET.IL L
Gumb% znake; in banderafß Ü
Kupitelahko pri nas po zelo nizki ceni.
Pišite nam po cene predno i i ) < < i 1 f drugje.
W. J. FEELEY CO.
6 & 8 Monroe St., CHICAGO ;
NAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava se nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 Pi. Broadway, Joliet, hi.
Ua prodaj še S lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po naj ugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljfie smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, llls.
Telef. 2252.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
Nadzor-
niki:
Finančni
odbor:
Pravni
odbor:
Prizivni
odbcr:
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111. k društvu Wenona, 111., 2977 Zore Jožef, 30. dec. 1903.
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. ian. A. D. 1898.
Predsednik: John R. Sterbenc, 2008. Calumet ave., Calumet, Mich. Podpredsednik: Mihael Skebe, Collinwood Box R. Ohio.
I.	Tajnik: Mihael Wardjan, 903. Scott St. Joliet, III.
II.	Tajnik: Joseph Stukel, Indiana St. Joliet, 111.
IJlagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St.,'JoHet, 111.
Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111.
Louis Duler, 26. W. 23rd Place. Chicago, 111.
Martin Fir, 1103. Scott St., Joliet, 111.
George Laich, 168.—95th St., So. Chicago, 111.
Anton Skala, 9225. Marquette ave., So. Chicago, 111.
Rev. F. S. Šušteršič, 812. N. Chicago St., Joliet, 111.
Max Buh, 115£ 7th St., Calumet, Mich.
Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
John Zimerman, 1314 N. Center St., Joliet, 111.
Paul Schnei.ler, 519 Pine St., Calumet, Mich.
M.	J. Krakar, Anaconda, Mont.
VSE DOPISE pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika (M. Wardjana) po svojem zastopniku (delegatu) in P« nikomer^ drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem.
Pristopili:
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 6387 Gerželj Anton, roj 1878, 6388 Dikovič Nik., roj 1877, spr. 28. dec. 1903. Dr. š. 153 udov. K društvu sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 6389 Severinski Rudolf, roj 1884, 6390 Žalee Jožef K., roj 1884, 6391 Sterk Peter, roj 18V9, 6392 Agnič Jožef, roj 1870, 6393 Reic Anton, roj 1870, 6394 Papež Jakob, roj 1867, spr. 28. dec. 1903.	“ Dr. š. 211 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveieth, Minn., 6395 Čoš Jožef, roj 1880, 6396 Ule Jožef, roj 1880, 6397 Čoš Alojz, roj 1880, 6398 Habjan Franc, roj 1867, spr. 28. dec. 1903.	Dr. š. 161 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minil., 6399 Talkovič Jožef, ro'j 1883, 6400 Sterk Matija, roj 1874, spr. 28. dec. 1903.
Dr. š. 184 udov.
Suspendovana uda zopet sprejeta:
K društvu sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 1655 Požek Martin, 28. decembra 1903.	Dr. š. 210 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 5793 Pogorelc Anton,
29.	dec. 1903.	Dr. š. 185 udov.
Prestopili:
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O. k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveieth, Minn., 5722 Nele Franc, 28. decembra 1903.
I.	dr. š. 392 udov.
II.	dr. š. 162 udov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111. k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveieth, Minn., 5410 Košir Franc, 28. decembra 1908.
I.	dr. š. 216 udov.
II.	dr. š. 163 udov. sv. Janeza Krst 60,
I.	dr. š. 146 udov.
II.	dr. š. 32 udov. Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111. k društvu sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 4254 Ivec Matija, 28. dec. 1903.
I.	dr. š. 193 udov.
II.	dr. š. 212 udov.
Suspendovani:
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveieth, Minn., 2555 Perušek Mihael, 5263 Ruparšič Jožef, 4292 Ruparšič Valentin, 5936 Tancik Ignac, 28. dec. 1903.	Dr. š. 158 udov.
Od društva sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 3930 Mukavec Peter, 6229 Gešel Jožef, 2910 Stukel Martin, 28. dec. 1903.- Dr. š. 209 udov. Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 5474 Barič Stefan, 5954 Butala Jakob, 29. dec. 1903.	Dr. š. 183 udov.
Odstopili:
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveieth, Minn., 5007 Skala Matija,
28.	dec. 1903.	Dr. š. 157 udov.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 4720 Petek Matija, 2984
Skopin Janez, 28. dec. 1903.	Dr. š. 151 udov.
Izločeni:
Od društva sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 5096 Movrin Martin, 1672 Stariha Jakob, 28. dec. 1903.	Dr. š. 209 udov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn.. 4430 Šuštar Franc,
29.	dec. 1903.	Dr. š. 182 udov.
Pristopili soprogi:
K društvu sv. Petra 80, Red Jacket, Mich., 2078 Špehar Marija D.,
28.	dec. 1903.	Dr. š. 92 sop.
K društvu Jezus D. Pastir 32, Emenclaw, Wash., 2079 Gore Frančiška,
roj 1862, spr. 26. dec. 1903.	Dr. š. 26 sop.
Prestopila soproga:
Od društva šv. Družine 5, La Salle, 111. k društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 1561 Zore Marija, 30. dec. 1903. I. dr. š. 56 sop.
II.	dr. š. 8 sop.
Izločeni soprogi:
Od društva sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 1144 Stariha Terezija, 28.
dec. 1903.	Dr. š. 91 sop.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 1989 Butala Marija,
29.	dec. 1903.	Dr. š. 86 sop.
Opomin.
Opozarjam tajnike in delegate društev zaradi plačila asesmentov in rezervnega sklada, da tisti, kateri še niso plačali za december 1903, to izpolnijo v najkrajšem času. Dalje, vsi v decembru mesecu pristopivši člani in soproge, morajo pristopnino doposlati, kateri je še niso, ker ista se vračuni za 1, 1903. Prosim, da se to v najkrajšem času dopošlje, da mi bo mogoče letni izkaz ali “Annual Statement” natančno izdelati in odposlati na glavni državni urad v Springfield, lil.
Dalje prosim, da mi pošljejo delegati “policy”, katere so prejeli, da jih dediči podpišejo, kadar prejmejo izplačilo od Jednote. Ako je kateri od delegatov poslal “policy” v staro domovino in ga ni še prejel, .aaj mi toaiaznani.
Prosim, da mi se zgoraj omenjene prošnje izpolnijo najzadnje do dne 15. januarija 1904.
Končno prosim, da mi se dopošljejo natančni naslovi društvenih novoizvoljenih uradnikov za 1. 19C4.
Pozdravljam vse sobrate K. S. K. Jednote.
MIHAEL WARDJAN, I. tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joliet, Illinois.
•#»404040t004040404044040t
I Društvene vesti, f
4404040404040»0404040«««#i
Aurora, 111., 4. jan. — Društvo sv. Janeza Krst. št. 11 K. S. K. Jednote, je imelo svoje letno zborovanje 3. jan., na katerem so se volili novi odborniki za 1. 1904. V odbor so bili izvoljeni sledeči člani: Martin Zelenšek, predsednik, Franc Praprotnik, podpredsednik, Franc Mrva, I. tajnik,
Franc Praprotnik, zapisnikar, Janez Praprotnik, blagajnik, Franc Novak, zastopnik,
Jožef Kolenc, pobiralec denarja, Jožef Končar, sprevodnik,
Jožef Livk, zastavonoša,
Mihael Praprotnik, ravnatelj, Alojz Rudman in Alojz Roiih, pregledovalca knjig,
Tem potom naznanjam vsem članom omenjenega društva, da se je na zborovanju obenem sklenilo, da bo vsakdo, ki ne dojde na sejo, plačal 25c kazni.
Želim vsem bratom in rojakom veselo novo leto in jih pozdravljam.
Franc Mrva, I. tajnih.
La Salle, III., 4. jan. — Naše društvo sv. Družine št. 5 K. S. K. Jednote je imelo letno sejo dne 3. jan. t. L, pri kateri smo imeli volitev uradnikov za tekoče leto. Izvoljeni so sledeči:
J. Oberslar, predsednik,
M. Teršelič st., podpredsednik,
P. Perušek, I. tajnik,
Ant. Lajkovič, II. tajnik,
John Jurkas, zastopnik,
Fr. Kobal, blagajnik,
Jos. Jurkas, A. Baznik in Al. Au-sec, nadzorniki,
Joe Bonko in J. Bučar, maršala, M. Teršelič in Ant. Kralj, zastavonosca.
Društvo je dalje sklenilo, da se od zdaj naprej volijo uradniki vsako leto ob novem letu, ne več julija meseca, ker tako se ložje sklepajo računi med društvom in Jednoto. Skupni račun našega društva je sledeči: Do 31. dec. 1903 je bilo dohodkov $2957.87 inskupnihstroškov je bilo $2889 55. V blagajni je bilo dne 31. dec. 1902 $257.55, a 31. dec. 1903 pa $235.40.
Imeli smo kakor po navadi vsako leto tudi letos novoletno veselico, pri kateri smo imeli čistega dobička $109.33. V blagajni imamo sedaj $345.08. Društvo dobro napreduje v vsakem oziru. Isto ima v slov. cerkvi sv. Roka zvon za $208.25. Ravno sedaj se ugiblje, da bi kupili kip sv. Družine za $125.00. Dalje je sklenjeno, da vsaki ud našega društva odda natančen naslov do 1. feb. t. 1., ako ne, se kaznujejo po pravilih. Ako ne plača one kazni v dveh mesecih, se izloči iz društva in Jednote. To velja tudi zanj, ki se ni udeležil letošnje novoletne veselice.
Pri tej veselici je tudi prvič igrala naša nova sl. godba pod vodstvom vrlega kapelnika g. John Ivanuša, za kar mu želimo še veliko več vspeha na polju glasbe. Nikakor se nismo nadejali pred letom dni, da bi imeli Slovenci tako dobro godbo v tako kratkem času. Posebno dobro se je obnesla na božični dan pri 8. maši. Pri tej sv. maši je tudi pel moški zbor slovenske božične pesmi. Bilo je sicer dobro, vendar je želeti, da bi se zbrali v ta zbor samo taki moški, ki imajo dobre glase. Sicer pa bi bilo želeti, da bi se organiziral mešani zbor za cerkveno petje, kar je v tej deželi splošno v navadi.
Nekoliko slabih časov tudi tukaj občutimo, tako n. pr. v tukajšnji cement tovarni so zmanjšali plačo 10 do 15c na dan. Premogarji delajo vsaki dan in tako tudi v cink-tovarnah, vendar, kakor znamenja kažejo, bodo tudi najbrž kaj odtrgali do spomladi. Konečno pa pozdrav Slovencem, posebno pa bratom naše slavne Jednote.
Peter Perušek, tajnik.
jaki, priporočam vam, podpirajte domače podjetje,ker to je v vašo korist. Prihodnje leto hoče društvo zopet svojim članom posojevati, kakor hitro bo to mogoče.
John Culjan.
Bradley, III., 4. jan.— Društvo sv. Petra in Pavla št. 62. K. S. K. Jednote je imelo svojo letno sejo dne 2 7. dec. 1. 1. in obenem volitev novega odbora za 1. 1904. Izvoljeni so sledeči člani:
Frank Drašler, predsednikom, Mih. Jakovčič, podpredsednikom, John Pezdirc, I. tajnikom,
Alojz Šilc, II. tajnikom,
Matija Štefanič, blagajnikom, Mihael Smole, zastopnikom, Frank Camažar, ravnateljem, Tomaž Vesel, pobiralcem denarja. Pozdrav vsem udom K. S. K. Jednote!	John Pezdirc, tajnik.
Utica, 111., 29. dec.—Slovensko stavbeno in posojilno društvo “Ra-decki” za La Salle in Utica, lil., ima do 28. dec. t. 1. premoženja $1894 in 25c. Od te svote se je rojakom pomagalo pretečeno-leto s posojilom $1800. S tem denarjem so si svoje domove kupili. Gotovega denarja ostane v blagajni samo še $94.25.
To društvo je inkorporirano v državi Illinois in deluje pošteno. Ro-
Leadville, Colo., 29. dec. — Društvo sv. Jožefa št. 56 Iv. S. K. Jednote je imelo dne 27. dec. t. 1. svoje glavno letno zborovanje in volitev novega odbora za 1. 1904. Izvoljeni so sledeči člani:
John Stibernik, predsednikom, Frank Sadar, podpredsednikem, Anton Korošec, I. tajnikom, Stive Puzelnik, II. tajnikom, Frank Zaitz, blagajnikom,
Anton Kus, zastopnikom.
O tej priliki opozarjamo vse ude, naj si toliko prizadevajo, da redno plačujejo Jednotine prispevke vsak mesec, ker mora Jednota vsak mesec redno plačevati svoje stroške. Tudi naj se vsak brat redno udeležuje mesečne seje, kjer lahko razodene, kar mu srce teži; a ob drugih prilikah čenčuriti čez druge, ne kaže moštva. Srčen pozdrav! Za stari odbor: Štev e Koehevar, I. tajnik.
Cleveland, 0.,5.jan.— Slov. kat. podp. dr. sv. Frančiška št. 66 K. S. K. Jednote je .imelo 27. dec. svojo glavno sejo, pri kateri so se vršile volitve novih odbornikov za 1. 1904. Izvoljeni so bili:
Jos. Keck, predsednik,
Franc Vidmar, podpredsednik, Jos. Perko, I. tajnik,
Janez Hočevar, II. tajnik,
Luka Rojc, pomožni tajnik, Anton Šuštaršič, blagajnik in zastopnik,
Franc Kastelc, zastavonoša, Anton Šnajder, vratar,
Lovrenc Klun, Joseph Kuhel in Joseph Mehle, računski odbor.
Zahvala.
Podpisana se tem potom najtopleje zahvaljujem sledečim društvom ozir. njih Jednotam za izplačano mi ušmrtnino po mojem pokojnem so progu John Kukar-ju, in sicer: sv. Jožefa, št. 2 K. S. K. J.; Zrinjski Frankopan, N. H. Z.; sv. Alojzija, št. 21 W. C. U. Vsa ta društva ozir. njih Jednote kar najbolje priporočam vsem rojakom.
Mr s. Marija Kukar.
Joliet, 111., 5. januarija 1904.
Če vas po glavi trga, zdi se vam življenje breme, a najhujše take napade zabranijo Severovi oblati za glavobol in nevralgijo. Cena 25 ct. W. F. Severa, Co., Cedar Rapids, Iowa.
Za eno bolho 20.000 mark.
V Londonu zbira Charles Rotšild bolhe. Dosedaj ima že lepo zbirko nekaj nad tisoč bolh raznih čvetero-nožcev in ptic vseh delov sveta. Toda bolhe iz skrajnega severa še nima! Po njegovem je to kaj žalostno za njegov bolšji muzej. Najrajši bi namreč imel bolho severne lisice; kajti ta živalica je za ljubitelja bolh to, kar je jajce velikega alka za nabiratelje ptičjih jajec. Da odpravi to pomanjkljivost, pripravil je g. Rotšild posebno ladijo in najel zelo sposobnih bolšjih lovcev, da mu vendar vjamejo bolho polarne lisice. Ta zabava ne bo stala nič več kakor 20,000 mark. Toliko gorja je na svetu, toliko solza in rev, toda za bolho severne lisice 20,000 mark.
P r e k a s n o.
—	“Povejte vendar,” je zadnjič v Chicagi zaklical črnec, ki se je nanagloma prikazal iz temne aleje (uličice), “koliko je ura?”
—	“Baš dve minuti ste došli pre-kasno”, mu je odgovoril vprašanee. “Tistile, ki tamle beži, že ima mojo uro.”
Berite, poskusite in se prepričajte!
Slab želodec, ki nima moči predelati in prebaviti zavžitih jedi je vzrok dat iste v njem kisajo. Iz tega napravijo se vetrovi, kateri pečejo, ali kakor pravico peče zgaga, kar povzroča slab okus v ustih in smrdljivo sapo.
Ako jedila leže neprebavljena v želodci, se zastrupi kri in človek se čuti po celem telesu slabega, trudnega in izmučenega, vije ga krč vželodci, nobena jed mu ne diši, postaja nervozen, čuti se napetega v trebuhu in ga tišči v prsih, sosebn» pri srci.	/	^
redno pjjlT trP‘ TS,ed nePrebaT,Jivosti želodca in drugih prebavnih organov, naj
ZDRAVILNO	> ^INO,
^ pra vi j aA n fon Klinc v Clevelandu, 0., iz finega naravnega vina in nai-bolj sin zdravilnih zelišč, rož in korenin.
Navodila za vporabo ter spričevalo na vsaki steklenici. EDINO SLOVENSKO PODJETJE V AMERIKI.
Se priporoča “Družba”. Naročila prejema tajnik:
FRANK RUSS,
1778 St, Clalr St.	Cleveland, Ohio.
E. POSTER, predsednik.
JOSEPH BRAUN, ta.).in
E.	PORTER BREWING COMPANY
Pivovarna: South Bluff Street.
EAGLE BREWERY
999
Izdelovalci
ULEŽANE PIVE
PAL ALE IN LONDON PORTER
999
Posebnost je Pale Weiner Bier.
JOLIET, ILLINOIS.
F. KORBEL Sc BROS.
prodajalec vina o tl trte in žganja
Sonorna Co. OaJ.i±orrLia..
Vsbodna zaloga vina in urad: 684-686 W 12 St.
TELEFON; IIO CANAL.
leap 1.
Fred Sehrinç * Brewing Company
pivovarji in izdelovalci pive v steklenicah.
Telephone 26.
JOLIET, ILL.

t
Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo-
Poskusite naše pivo in ne bodete se goljufali.
«	w	— »
5| Anheuser-Busch Brewing Association f»
* ________________
»
«999999999999999999999999
Največji pivovarji na svetu!
NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE
SUNNY BROOK DISTILLERY CO.,
LOUISVILLE. KY.
.Wm ‘
Kapaciteta za di. stiliranje je 20,000 galonov na dan; kapaciteta 8,000,000 galon. Največji di-stilerji za izvrstno Rženo —in— Sour Mash igranje v vsi Ameriki. — Nekaj delničarjev tega lista trguje z našim blagom in istega lahko osebno pripo ročajo. V dopisovanje se priporočamo.
Naslov:
Western Office Sunny Brook Distillery Co
174 Randolf Street	CHICAGO. ILL
PISMA S POTA.
Poljski napisal H. S i e ti k i e w i c z Poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Sredi t.emue, mrzle in deževne aoči shujšana roka krepkb potegne aa zvonec pri vratih “Žoltega doma”. Izza vrat ji ne odgovori grozno renčanje psa, niti jezen glas: “Kdo je?” ponočnega stražnika. Vrata se tiho otvorijo, pred njo se odpre temen hodnik; nekdo s toplo, nežno roko prime nesrečnico za mrzlo roko ter jo pelje s seboj. Nihče je ne vpraša, kdo je, odkod je prišla, kakšna usoda jo preganja, kakšni prestopki. Čez kratko dospe ▼ majhno, čedno sobico. Snažna, bela postelja; na mizi se kadi topla juha, gori svetilnica, leži sveto pismo, raz steno nad posteljo pa sladko, nežno, spodbujajoče zre aanjo z jasnim sijajem obdana Kristusova glava.
Deklica hlastno poseže po jedi. Najpoprej ji je bilo treba hrane; na to hodi nemirno po sobi. Ne zna zbrati svojih misli; boji se, da ne bi prišla ob pamet.
Med tem se vrata počasi odpro; v sobo stopi gentleman, dobrotljivega, očetovskega lica, ki zbuja aaupanje. Starec se ji približa kakor davni znanki ter reče:
“Dober večer, dete moje! Jaz jem zdravnik; ali nisi bolna?” Odgovori mu samo nezaupen in nemiren pogled.
“Grdo vreme imamo, kaj ne? Človek se lahko prehladi. Naj potipljem žilo, dete. Nu, dobro, izborno! Ako dovoliš, te obiščem jutri. O, slabo vreme! A sedaj pa sevlezi! Lahko noč, dete!”
Tako govoreč boža starček dekle po glavi ter hoče oditi; na pragu se znovič ustavi ter vpraša:
“Toda, saj ti je ime Fanny, kaj " ae?”
“Jenny.”
“A, tako, tako! Jenny. Evo, Jenny, pojdi spat, vendar . . . moli poprej, zmoli očenaš, Jenny. Lahko noč!”
Po teh besedah zapre' duri. Jenny »stane sama. Še trenutek stoji kakor osupla, na to pa se spusti v jok in steče ter se zgrudi pred Kristusovo sliko na kolena. Toda »e. Ne more klecati pod to sliko v »bleki kričeče barve, s počrnje-aimi obrvi, z umetno rdečioo na licu in z vsemi znaki sramote. In evo, poleg nje leži na stolu skromna Janka in vsa obleka. Jenny torej zmeče raz sebe cunje, ki jo sedaj palijo kakor živo oglje, na to pa saoli dolgo, dolgo.
Dragi dan že ni več poprejšnja Jenny. V skromni janki, z gladko počesanimi lasmi ne pozna več sama zebe. Pokličejo jo k zajutreku; tu najde tovarišice, toda nobena izmed njih je nečesar ne vpraša, marveč •prejmejo jo kakor sestro. Razun tovarišic najde tu še druge ženske, gotovo velike gospe, ali morda tud; se, ker niso ponosne, marveč so nekaka dobra angelska bitja, katerih minulost je neoinadeževana 'kakor sneg. Kdo so te gospe? Angeli.
Toda tudi ta krilata bitja ravnajo z njo kakor s sestro, kakor bi nikdar ne bila grešila, kakor bi bila njim enaka.
“Dober dan, Jenny, dober večer, Jenny”, govore ji nežni glasovi.
In kar je še več, ta neomadeže vana bitja ji služijo, se ž njo igrajo, razgovarjajo in ji kažejo svojo prijaznost, njej, ki je najnižje, najrevnejše-in najbolj propadlo bitje izmed vseh» na svetu. Nobenega seitanja, nobene opomnje ne čuje o minulosti. Da, nastanejo trenutki, ko se celo Jenny sami dozdeva, da Je boljša; vrne se ji zaupanje, mir: res, zdi se ji časih, da je taka, kakršna je bila nekdaj, v otročjih letih.
Saj pa je tudi res že taka, kakršna n otročjih letih.
Molitev, ročno delo, učenje, pre pleteno z zabavo: evo, na kak način anineva čas bivalkam “Žoltega Soma”. Tu jim ne zapovedujejo pokoriti se za minulost, marveč jim mmo naročajo pozabiti jo. Obkoljuje jih čisto ozračje: delo, mir in
nedolžnost, in to ozračje jih prevzema ter sega v najbolj pokvarjena srca. Nato jih uče raznih rokodelstev; potem jim poiščejo delo ter jih spuste med svet.
Najboljše delavke, najboljše služabnice prihajajo iz te hiše. Mlajše se potem še pogostoma omože, ter so dobre žene in matere.
Med tem, ko mi je pripovedoval to o “Žoltem domu”, zletel sem v duhu v neko, vam dobro znano mesto ter se ozrl na njegove dobro delne zavode. Videl sem poslopje, bil sem navzoč pri seji, cul sem prošnje za besedo, klice k redu, čul sem umetno setavljene govore Govorniške figure so mi brenčale okrog u?es nalik muham; neki glas je klical:	“Bog nam je zaupal
premoženje društva, zgolj njemu damo od njega račun”. Drugi je zupet klical: “Ni nam treba opra vičevati se pred občinstvom, kajti pisano je: “Naj ne ve levica, kaj daje desnica”. Zopet drugi: “Dobrotljivost ni čednost,ako je javna”. Z jedno besedo, videl sem parlament, samo tega nisem mogel zapaziti, kaj se godi s premoženjem milosrdja; čul sem hrup in trušč; tam poleg so svirali na gosli ter plesali na filantropičen način; nekoliko dalje proč so prodajali v bazarih v dobrodelen namen; v dobrodelne namene so se klajali lepim ženskam; iz dobrodelnih namenov so osrečevali drug drugega po budoarih. Na to te je pričel ples, in zasopljeno mesto je prepevalo enoglasno: “Jaz sem mesto usmiljenja, mesto usmiljenja, mesto usmiljenja, jaz sem usmiljenja vzor”, toda to pesem so ogluševali glasovi, številni kakor pesek v morju. Ti hripavi glasovi so klicali:	“Do-
brotni in usmiljeni gospodje, dajte vsaj grošek za kruh, vsaj kopejkico za žganjce!”
Pa še drug dobrodelen zavod so zagledale moje začudene oči. Njegovo geslo je: “Posezi brate v žep!” Kaj spaka! Vidim gledališko predstavo: vse polno plina, čipek, žameta, očal, pudra, francoščine. Zdi se mi, da so si vsa dobra dela usmiljenja, telesna in dušna, pire-dila ukusno maškarado: vidim tudi Adama, Evo, kačo, teologične čednosti v trikotjih, ali zale gospodi-čine v teologični opravi posnemav-C3v teh čednosti, natlačene mačke, ostendske mornarje in Semiramido. Kaj je to? To je usmiljena prikazen pod naslovom: “Mnogo trušča za nič”. Veliko hrupa. Toda ta nikomur dosti ne škoduje. Bog s tem veliko ne izgubi, zlod pa tudi dosti ne pridobi; potuhnjene babe še največ; prava revščina pa, kakor oni petelinček v bajki, ki je šel iskat orehov,
leži, leži tam poleg pota,
* noge stegnila je sirota,
komaj diha.
Žal mi je bilo, da mi dolgo in nujno potovanje, katero sem imel pred seboj, ni dopuščalo seznaniti se v prospeh mojih rojakov z mnogimi drugiipi angleškimi zavodi, ki se odlikujejo s kaj preprostim mehanizmom, a pri tem po veliki temeljitosti in vspešnosti v delovanju. Sploh tukajšnji zavodi, govorim samo o zasebnih, niso pojav posnemanja, mode, nagona, izzvanega na umeten način, marveč jih je rodila resnična družabna potreba in ustvaril čudovito krepek narodni duh. Radi tega se tu mafij govori, pa dokaj več dela. Ti zavodi ne propadajo, kajti čut dolžnosti zapoveduje pVebivalcem jih podpirati vstiajno in energično, a to ne samo spočetka, marveč zmerom. Čudni ljudje so ti Angleži. Pomislite le, dragi, moji rojaki, da udje številnih tukajšnjih društev ne ostanejo nikdar doneskov dolžni. Ali ste že culi kaj podobnega?
Toda dovolj bodi tega! Mračilo seje že. Na ulicah so prižgali svetilke, katere niso tukaj samo radi tega, da bi vrabci imeli na čem sedeti; zložbe prodajalen so bile osvetljene nalik velihim ognjiščem po vsej ulici; čas je že bil napotiti
se na kolodvor, od katerega gre vlak v Liverpool.
Našo prtljago bi bili morali odposlati iz hotela. Res smo jo- že našli na kolodvoru v dvorani. Ogromna rdeča dvorana je bila popolnoma prazna, culo se je samo resno tik-tikanje velike ure, vzidane v stransko steno. Uradnik, ki prodaja listke, si je krajšal čas s tem, da je vrtil ključ na prstu, in ta opravek je obračal na-se vso njegovo pozornost. Pod stenami je stalo nekoliko nosačev, pušečih iz pip. Ko smo kupili listke, smo se napotili k jednemu izmed njih, da nam pomore odnesti prtljago.
“Prtljaga je že na vlaku”, odvrne mi ta gentleman.
“A sprejemni list?”
“Kakšen sprejemni list?” “Sprejemni list od prtljage.” Nisva se mogla sporazumeti. Končno nas nosač pospremi na teraso ter nam pokaže naše kovčke, stoječe mirno v vagonih, in ko smo, iie zadovoliivši se s tem, vsekako še zahtevali pobotnice, je pomignil z rameni ter zamomljal “Goddam!” in odšel, prepustivši nas lastni podvzelnosti.
Ni bilo kaj početi. Napotili smo se k blagajničarju. In znovič je nastal poprejšnji razgovor.
“Prosim sprejemnega lista.” “Kakšen sprejemni list?” “Sprejemni list od prtljage.” Blagajničar je pomignil z rameni ter jel z nenavadno pozornostjo vrteti ključ na prstu, ne da bi nas več pogledal.
Torej poiščemo kondukterja. “Prosimo sprejemnega lista.” “Kakšen sprejemni list?” “Sprejemni list od prtljage.”
(Dalje prih.)
04f{XH04(H«40*<»«»C04««Ot
| M A LI OGLASI.
% - .
OPOMINJAM S TEM VSE ONE
rojake stanujoče v Jolietu in po raznih krajih Amerike, da poravnajo svoje dolgove v kratkem času, ker drugače jih bom prisiljen naznaniti v listu s polnim imenom. Joseph Kraintz, 200 Jackson St., Joliet, 111.
51t4
IŠČE SE LOUIS KUHELJ, DO-
ma iz vasi Vrhovo, fare Žužemberk. Slišal sem, da je nekje v St. Louis ali. vobližnji okolici in oženjen. Naslov bi rad zvedel njegov stričnik Joseph Kuhelj, 208 Jackson St., Joliet, 111.
It4
NOVO POHIŠTVO NAPRODAJ
imam podpisanec, ki sem vedno do« biti doma, da pokažem isto morebitnim odkupcem. Joe Gerkšič, 915 Scott Street, (v Anton Nemaničevi hiši), Joliet, 111,	3t4
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
P
RODAJA REMOGA C*
Prihranili vam bomo pri vsaki toni od 50c do $1.00, in to pri trdem ali mehkem premogu. Pridite k nam takoj.
Izvrstni soft Lump premogpo...........
$3.50 ton
M. PHILBIN,
515 Cass St.
Oba telefona.
Varujte se
zimskega prehlada in kašlja. Ako gazanemarite napravi grozne muke.
Severov
Balzam za pluča
je gotovo zdravilo zoper vsak kašelj, prehlad in plučne bolezni. On pomiri vse vznemirjenosti in už-ganja ter tvarja organe zdrave in naravne. Cena 25e in 50c.
^Ako *rp:fe kakorsibodi reuma-4cno na nevralgiji ali v kosteh in n členih, VasSeverovo St. Gotthard olje gotovo hitro ozdravi. Prav idealni lek. Cena 25c in 50c.
W. F. Severa
Cedar Rapids, Iowa.
DinltIMachbour^ (ö
C^3Ö9-311-313 JEFFERSON STREET^gb»
Letna pred inventarna razprodaja.
NAJVEČJA PRODAJA CELEGA
LET A !
Ta velevažna prodaja, s katero začnemo v SOBOTO 9. JANUARJA, nudi varčnim kupovavcem najlepšo priliko, da si prihranijo denar. Naš namen je, da storimo to razprodajo najvažnejšo celega leta, tako, da se jo bo vsakdo zapomnil, ob jednem si pa tudi vtisnil v spomin, da še v bodoče kupuje pri nas.
To bode popolna razprodaja v pravem pomenu besede vsega onega blaga, ki ga nameravamo razpečati. Mi ne razglašamo, da bomo dajali robo zastonj, ali razprodali vso zalogo, ampak le oni del iste, katerega bi se radi odkrižaii.
Cene, po katerih bomo oddajali vse tako blago, bodo gotovo všeč vsem odjemalcem. Našli bodete iste prav nič višje kakor jili tukaj razglašamo. Čitajte ponudbe iz naših različnih departmentov in izberite si kar vam ugaja.
Velika razprodaja moške zimske obleke in vrhnjih sukenj.
i®”Obleke na glavnem nadstropju.	i^“Suknje na tretjem nadstropju.
Mote $18, $15, $13.50. $12 VFBflne oblete, razniKRrojev, za $10,95, Mt $15, $17, $18 vredne obleke, paKmitati, za $13.95. Moške $15 la $12 freie zimske trta e suknje, za $9,95, Meške $20 ii $22 weine zimske frtaje siki, za $14.95.
Naj večje vrednosti v oblekah in suknjah celega leta. Popolna prodaja dobro narejenih modernih in trpežnih oblek za moške.
Najboljše vrste moške obleke in suknje po $13.95 in $14.95
Moške fine obleke— vsaka obleka v ti vrsti je zadnjega kroja in blaga—s širo-rokimi batiranimi ramami, ki tesno pri-stojajo okoli vratu, s tremi ali štirimi gumbi v sack kroju. Navadna cena preje je bila $15 00.
$17.00 in $18.00 za obleko, zdaj le po....
Moške naj finejše $20, $22 in $23.00, vredne obleke, le..............
ivavauiia cmia,
$13.95
$16.95
Moške fine vrhnje suknje—vseskozi fino izdelane iz najboljšega blaga, navadne ali z zaponko na hrbtu, podšite z najboljšim podšitjem, s satenom v rokavih. Navadna cena jim je bila $20.00 in $22.00, zdaj pa le po........
Moške najfinejše $23, in $25, vredne vrhnje suknje, le............
$14.95 $18.75
Posebne vrednosti v oblekah in suknjah.
$10.95
Moške zimske obleke in vrhnje suknje—različnih velikosti j—raznih vrsti, izdelkov in krojev. Vsaka obleka je vredna tega denarja ter je napravljena iz Worsted, Cassi-mer in Scotch Cheviot blaga ter podšita s Serge podšitjem—vredne po $13.50, $15.00 in $18.00, zdaj le po $10.95. Vrhnje suknje so napravijo ne iz črnega Chinchilla blaga za suknje ter sivega Oxford blaga—navadna vrednost $12 in $15, zdaj le po $9.95.
Moške obleke vredne $9 in $10, le za.....................$6.95
Moške $10 in $12 vredne obleke, le za....................$6.95
Posebna ponudba moških frak-sukenj, velikosti 34-38
Suknja $20 vredne frak obleke.............$4.95 uuknja $15 vredne frak obleke.
Suknja $12 vredne frak obleke.............$2.95 Suknja $10 vredne frak obleke.
$3.95
$1.95
Pred-inventarna razprodaja čevljev za moške, ženske
in otroke.
DOBRI ČEVLJI niso bili še nikdar tako nizko zaznamovani — in par dolarjev, ki jih potratite SEDAJ na svojih nogah ali svoje družine, vam bodo kupili BOLJŠO in FINEJŠO obutev, kakor ste imeli še kdaj poprej priliko to storiti. V našem departmentu za čevlje smo sedaj pričeli s pospravljanjem in vse raznolike velikosti in izdelki morajo iti iz prodajalne
tieglede na njih pravo vrednosti ali ceno.
Moški čevlji.
Vsi naši moški $5.00 vredni calf in enamel calf čevlji z dvojnimi podplati, za......................$3.75
Vsi naši moški $3.50 vredni Box Calf in Enamel Calf čevlji z dvojnimi podplati, za...................$2.75
247 parov moških Box Calf in Colt čevljev, navadna vrednost je $2.00, za.............................$1.55
Raznoliki moški delavni čevlji vredni $2.50 in $2.00, zlasti večjih velikosti za.............................$1.65
Otroški čevlji-
Dekliški $1.50 vredni calf čevlji, velikosti 11 in pol do 2, z vpogljivim podplati, po...... ..........$1.15
Kup deških $2.50 vrednih čevljev, iz telečjega in enamel usnja, po. .$1.85
Velika izber deških in čevljev iz kan-garoo teletine, velikosti 13| do 41, navadna vrednost $2.00, po.. $1.55
Ženski čevlji.
Kup ženskih čevljev vrednih $3.00 in $2.50 iz kid usnja in teletine, z vpog. ljivimi podplati, po... ......$1 .95
Kup ženskih čevljev vrednih $3.50 in $3, iz kid usnja in teletine, z vpogljivim i potplati, po.... ..........$2.45
Raznoliki ženski čevlji, snednje teški. po.............................  $1.45
Ženski rdeči in črni pohišni čevlji, po.................................79c
Pred-inventarna razprodaja deške in otroške zimske obleke.
t3J“Deški oddelek na glavnem nadstropju. £^”Otroški oddelek na tretjem nadstropju.
Deške $6.00, $7.00 vredne obleke z dolgimi hlačami..........
Deške $8.50, $9.00 in $10.00 vredne obleke z dolgimi hlačami.
Otroške $5.00 in $6.00 vredne Reefer vrhnje suknjiče...........
Deške $5.00 do $7.00 vredne obleke s kratkimi hlačami.. $3.95
To so posebno ztiižane cene v našem oddelku za dečke in otroke, zmanjšane radi tega, da blago hitro razprodamo. Razveselile bodo vsakega, ki ima dečke za oblačiti.
Deška obleka, dolge hlače, od 14. do 19. leta, vredna $6.00, $6.50 in 7.50, le za................
$3.95
$6.95
$3.95
.......$4.95
Deška obleka, dolge hlače od 14. do	otroška obleka iz lepega	blaga,
19. leta, vredna $12, $13.50 m $15.00 biuza jn telovnik, vredna $5, $6 in 6 za...........................$10.95	$7,	za.....................  $3.95	,
Deške $2 00 vredne dolg» hlače za95c Deška obleka, dva kosa, velikosti
14, 15 in 16, vredna, $4 do $6 za Deške $2.25 in $2.50 vredne dolge	ao 9S
hlače za.....................  $1.45
Deška obleka, trije kosi, raznolika,
Deške $3.00 vredne dolge hlače za vredna $6.50 do $8.50, za...........$3.95
..............................$2.25 Otroške kratke vrhnje suknje, velikosti
5 do 12 let, vredne $7 do $8 za_$4.95
Otroška Vestee obleka, od 3. do 6. otroške fine vrhnje suknjiče, vredne leta, vredna $3 do $4, za..... $1.95 l7.50 do $8 za....:...............$4.95
leta°^^vrednaS$l*do $6*^ °d ^ $2°95	deške teške Ulster vrhnje suknje za polovico navadne cene.
POSKUSITE JE!
hauser Waldkrauter
sMAGENBITTERS. Najboljši kričistilec na svetu.
Napravljen je iz 77. različnih korenin in zelišč.
ZAJAMČENO ABSOLUTNO ČIST
Gotovo
zoper revmatične neprilike, bolezni v želodcu, ledvicah
zdravilo «.’SL 0ia5ii°p""OTi
THE CORNHAUSER D1STILLING CO.
jedini lastniki za Združene Države in Kanado. 281 E. Madlsou Street,	CHICAGO, ILL.
3iiliael Kočevar,
zastopnik za Joliet in okolico.
Cor. State in Ohio Sts.	JOLIET, ILL.
♦(H<HOGH40>04040(H04*0«1
5 SPOMINI NA DOMOVINO. §
C	Spisal M. P,	r
Americanice Co.
prodaj a naj ceneje
Severova zdravila.
„M
Severov balsam življenja
vselej ozdravi zaba-satiost, zgubo apetita, vrtoglavost in glavobol, oslabelost in neprebavljivost.
75 ct.
Severovo mazilo zoper garje
je posebno dobro kadar srbi koža in se delajo na nji kaki iz-pustki. .
50c, s pošto 58c.
i Severov 1 kričistilec
okrepča vse telo, sčisti kri. ozdravi iz-pustke na koži mehurje ter utrujenost.
$1 00.
Severovo zdravilno mazilo
celi vsakovrstne rane na koži, kraste, opekline, srbine itd.
25c, s pošto 28c.
Na prodaj v vseh lekarnah in pri trgovcih z zdravili.
Severov
balzam
v,
za
pljuča
ozdravi
kašelj,
prehlad,
gripo,
davico,
hripavost,
vratobol
iti vse
bolezni na
pljučih.
25 in 50c. ?
Severov regulator za ženstvo,
hitro ozdravi vse mesečne nerednosti. Potreben pri vsaki družini.
$1.00.
Severov
Nefvoton
premaga vsako nervoznost, pomanjkanje spanja in slabosti živcev.
$1.00.
Priporoča se materam . po porodu.
Severove tablice zoper prehlad
ozdravijo tega v jed-nem dnevu.
25c, s pošto 27c.
I Severove > jetrne krogljice
j uravnajo prebavlji-i vost in povečajo ta-i koj apetit.
< 25c, s pošto 27c.
5____________
i Zdravniški nasveti
\
- za vse bolezni se dajejo zastonj.
Matija Pogorelc,
....Bogata zaloga raznih knjig....
prodajalec ur, verižic, uhanov, prstanov in druge zlatnine.
J\J O VI CENIK KNJIG in ZLA TN1NE pošiljam poStnine prosto. Pišite ponj
Cene uram so:
Nikel-ure 7 Jewels	$6.00
15 Jewels Waltham	£9.50
Srebrne ure z enim
J okrovom	. . . $12.00
verna pokrovoma $16.00 in višje.
Boss-case 20 let garancije 16 size 7 Jewels , $15.C0 “ 15	“	.	$18.00
Boss-case 25 let garancije 16 size 7 Jewels . $25.00 “ 17	“	.	$30.00
Opomba. Vse teure eo z dvoj nim pokrovom. Kolesovje-pri naštetih-urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo želi.
Blago pošiljam po Express C. O. D,
Vse meje hlogo je garantirana
Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah.
Naslov v naročbo knjig je napraviti: M. POGORELC, B. 226 Wakefield, Mich.
Družinska pratika za leto 1904; 10c, božične in novoletne razglednice za 10c, 12 za 35c.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej pošiljajo pod naslovom:
M. POGORELC, Careof B. Schute, 52 State St.^ Chicago.
HENRY * LATZ.
kontraktor in stavbenik
5Ó7 North Hickory Street,
’PHONE 914
JOLIET, ILL.
XIV.
Ko sem se peljal proti Straži, culo se je v vinskih goricah:
Pijmo ga, pijmo, dokler živimo itd.
Spotoma obiskal sem še ribniški okraj. In na vlaku bil je neki Kočevar, ki se je hvalil, da prihaja iz Transvaala in da je bil prej v Ameriki, da zna le najbolj angleško. Vse to je govoril v neki zakrpani nemščini. No, in jaz nagovoril sem ga angleško, pa ni vedel kaj odgovoriti, nakar sem ga opomnil, da če druzega ne zna dobro kot slovenščino, naj vsaj te ne zaničuje. In tako odrinil sem jo proti Ribnici.
Ravno od kolodvora šel sem proti lekarni, in srečal sem ženo, ki je nesla maline v lekarno na prodaj. Pravila mi je, da je dobra letina zanje in da se dobro prodajo. Potem obiskal sem več krajev po trgu ter tudi dal glas nekemu rojaku, ki je bil iz Amerike prišel in sva skupaj malo pokramljala. Nastanil sem se v Arkotovem hotelu ter pogledal si malo okolico. Zlasti dopadla šemi je starodavna lipa, ki stoji iz starodavnih časov, kot se mi je pripovedovalo. Po trgu teče voda Bistrica, iu ravno ko sem šel čez most proti Burgarju, je neki fant na trnek ribe lovil. Ogledal sem si malo okoli Ru-deževega gradu in pogledal v krasno cerkev sv. Štefana, ki je dragocena posebno znotraj.
Potem podal sem se naprej in spotoma ustavil v Velikih Laščah pri znancu, ki se poznava iz Amerike. Od tu sem jo udaril proti Ljubljani. Na vožnji sva imela z neko ženo pomenek, ki je bila z Ravnega polja, kot mi je pravila. Razkrivala mi je težavo kmečkega stanu, hudovala se je nad hčerjo, ki neki v Clevelandu, O., služi, pa ji nične pošlje, dasiravno ji je pisala,da ima na mesec 30 gl. našega denarja. In dalje potožila mi je, da ji. je krava poginila; sin da se je izneveril, da ne bo šel v lemenat itd. tako, da sem imel do Ljubljane dovolj pomenka.
Iz Ljubljane podal sem se proti Planini, kamor so me vabili v rojstni kraj na štruklje, ker v podružni cerkvi imajo sv. Roka, no, in ker hiša, kjer sem bil rojen, blizu cerkve stoji, sem šel na to povabilo, in ostal doma par dni.
Na dan 16. avg. 1902 povabil sem nekatere svoje vrstnike iz otročjih let, pa smo imeli domačo zabavo na hribu z imenom Grmada, kjer so naši rojaki nekdaj zažigali grmade, oznanjujoče prihod Turkov, a ta dan smo se tu malo poveselili. Pastir pekel nam je krompir in zraven imeli smo razne zagrizke, kar smo zalivali s pristnim Vipavcem. Mene jenaj-bolj zanimal pogled s tega hriba, ki je visok 872 metrov nad morsko gladino. Tu imeli smo razpeto slovensko zastavo zastavo, in domače veselje l?ilo je še dokaj prijetno, le ena reč mi je isto kalila, ki jo razodenem v sledečem.
Zraven že omenjene Grmade je še drug visok hrib, z imenom Petričev hrib, ki se dviga 939m nad morsko gladino, od koder je krasen razgled proti Trstu. Tu gori je romarska cerkev k sv. Mariji Planinske gore, ki je znana daleč okrog. Da bi bila naša slavnost še večja, šli smo v cerkev, kjer je bila sv. maša in pesni glasile so se prav po slovenski navadi. In kot sem že opomnil, da sem prišel s potovanja na štruklje, šel sem k dotičnemu cerkovniku, pa sva v tej podružni cerkvi nekoliko prah pobrisala in cerkev sploh pripravila za žegnanje. No, in s tem sem se ne vem zoper katero zapoved pregrešil, ker sem ukazal cerkev očediti. Seveda, denili smo tudi par slovenskih zastav na razne kraje, a to delal sem iz spomina na otročja leta, ko sem bil doma in so ravno v Planini v neki cerkvi bile za okna tudi slovenske trobojnice. Za vse to me pa ravno pri tej domači veselici takratni planinski župnik opomni na gori planinski z besedami:	“Misli
si, da v Planini sem jaz gospodar. In ti si v cerkvi celo slovensko razstavo razobesit dal! Saj sv. Rok”, rekel je župnik, “ni bil Slovenec. In pa misli si, da tle nisi v Ameriki!” Jaz sem vse te besede mirno poslušal, in to so bile visoke besede zame, saj so pa bile tudi na visokem hribu povedane. (Dalje pride.)
drva, ogle, kakor tudi premog itd.
Office: na voglu Chicago in Columbia Sts Office Telephone No. 67. Residence Telephone No. 139. Mehki premog $4 ton, vrilmingtonski $4.50; najboljši trd premog $7.50 ton.
HENRIK H. STASSEN
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JA VN NOTAR
î Y(
Kupuje in prodaja mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško' in angleško.
USTANOVLJENA 1871.
ICoit
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT, blagajnik
GE0.LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844.
— priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
IVI. B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietn.
ter zavaruje poslopja in življenje


J Je več let naj bolj priljubljeni zdravnik Slovencev v Ameriki.
Hvali se ga od dne do dne, pov-sodi se ga čisla in spoštuje občuduje njegove znanje (zmožnost) njegova stroga vestnost, in dobrosrčje.
Njemu ni potreba priporočila, ko tisoč slučajev ozdravljenja poveličujejo njegovo ime.
Pri njemu se oglaša pismeno in osobncrv enem dnevu več bolnikov, ko pri istih, kateri njegov sistem posnemajo v enemu letu.
Skušnja naredi mojstra. Njegova neizmerno razširjena zdravniška skušnja napravila ga je moj. strom'zdravnikov in vestno izpolnitev svojega poklica utrdila je ugled njegov pri zdravniškemu znanstvu sveta in pri svojih zdravniških so-drugov.
Zanemarjenje prehlajenja je posledica da večji p del bolnikov umerje. .
¡ji Od prehlajenja nastane unetje prsnih mrež,
Sj reumatizem, neuralgija, katar, bedičnih bolezen, ifl med tem najhušje jetika.
Im	Da,Vaše prehlajenje ne bi imela hnjše posle-
diee, obermte se takoj na tega slavnega zdrav-
il nika’ ____________________________
}, On ozdravi ledične bolezni z posebno skušnjo,
zanemarjenje te bolezni je prosto rečeno samomor. Ledična bolezen okuži urin (vodo) in ima grožnje |r« posledice, njegov sistem ozdravljenja pomaga od- §| ločno tej bolezni, bolečinam v hrbtu, bodenje na stra- jjj neb, bolečine v kovku, otekel obraz, vodenica, moč- fl
iti
no gnanje na vodo, bolezen na mehurju in druge slične pojave.
Živčne bolezni ozdravi on z neprekosljivo ročnostjo in temelji | jito. Kdor od pošlednih teh. bolezni trpi, to je [k nemirno spanje, razburjenost, slabost, in onemogli lost kakor tudi na klavernosti, razdraženosti, sla-f. houmnost, glavobol, šumenje ušeš, kakor na dru-£j: 'gih od te boleznrnastajoče, trpi naj se takoj ober-I; ne na Professor COLLINSA predno da njegova bolj lezen se razširi in neozdravljiva postane, osobito žene morajo na to | ‘paziti.	________________
ij Moške spolske bolezni v raznih pojavah, ženske spolske bole- ¡5 | znt, maternične bolezni, želodčne, plučne, jeterne, srčne, zunanje |i m unanje bolezni, ozdravi Profo-sor COLLINS boljše, hitrejši in gi temeljiteji ko drugi.
gi Obvarujte se posnemovalcev sistema Professor Dr. COLLINSA |; katerih je sedaj mnogo nastalo. Professor COLLINS je pripravljen za kakšn: kalen si koli namen ali kakemu potrebnemu Slovencu ali Slovenki $igoc izplačati ako mu zarnore dokazati, da ti tako zvaru glavni ravnatelji ali imejitelji istih associesnov institutov ali zdravstvenih zavodov (objavljajo v raznih listah). Ti takozvani glavm ravnatelj' ab posestniki od istih zdravniških zavodov niso nič druzega kakov spekuiantji z malo plačo nastavljeni zdravniki.
Ne dajte se v roke takim — Slovenci.
Vse objave electričnich pasov in electro-magnetičmh zdravilnih metodov so humbug. Podrobno o temu nečemo govoriti, ker dobro vemo kdor je to poskusil se je sam osvedočil da je vse humbug in iskoriščenje ubozega delavca.
Professor Dr. Collins je imejitelj tega zavoda vže 21 let on je Se danes na krmilu tega zavoda. On je samostojni lastnik in pred-stojniški zdravnik tega zavoda; on je osobno odgovoren za vsa dejanja in občuje z bolnikom natančno in vestno in to je njemu pripomoglo daje postal slaven, priljubljen in občno čislan zdravnik pred svojim sovrstnikom. Ne poslušajte nikogar in ne omagujte Slovenci p ako ste bolni ako trpite na bodisikoji bolezn' pišite ali pridite 1 osobno k:	®
Premog po$3.50
Da, po ti ceni ga mi prodajamo, in to dobrega v velikih kepah. Imamo tudi izpranega — Washed Nut—v manjših kosih po isti ceni. Naročila točno odvažamo na dom.
Preskrbite se sedaj z njim. Sedaj je sah, pozneje pa bo dražji, težji in moker.
F. HUBENET,
703 Cass St.
Ti. W. Phone 350.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMGDK.
Posebnost so naše
‘‘The 0. S.” lPc. in ‘,Meersclianni,i 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, His.
1
i •
E. C. COLLINS,
W. 34th Street, New York.
Za bolnike kateri hočejo osobno govoriti ž njemu naj pridejo: ob delavmkah od 10 ure zjutraj do 1 ure popoldan: od 2—5 ure po pola«; ob nedeljah in praznikah, od 10 ure dopoludne do 1 ure popo-iudrie V torkah in petkah tudi od 7—8 ure zvečer.
IšsisssiaaBasšniBHinissBiiSimsassiiiiiisiiisspiisis
—SLOVENSKEGA NARODA SIN—
GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
XXFt. X V-A.2ST POHEK
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. lOt.h & Walnut Str. in N. West Cor. Park & Central Strs., Kansas City, Mo..
bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva m jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnosti j se priporoča slovenskemu občinstvu.
MI hočemotvoj denar,
TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in posopij mehki in trdi les, late, cederne stebre
deske in šingine vsake, vrste
oglasi se pri nas, in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiS Lumbb 5j si našo zale prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu
DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
JOLIET. ILLINOIS.
Glasovit3 ’n proslavljeni zdravnik,
ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in -? Ameriki z naj večjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel j« mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in kobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA POHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rano, izraščanje i. t. d.— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otroki
----:VSI ONI:-----
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebneffl.
Kaj govorijo od Era. Polička nižje podpisani:
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti.
THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kas. 8 tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic: je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. 8. A
SpoStovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in črevih in sem mislil, da ni več pomoči mojo bolezen.	Vaš udaci	JOS. ZGANIČ, Hasting*, Pa.
Spoštovani Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje onojega revmatizma, vsled katerega sem trpel celih 20 let.	'	JAKOB KELLER. Helena, Mont.
Dragi g. Dr. Pohek: —Maznanjam vam, da icoj sin izgleda Cisto zdrav in se Yam lepo zahvalim za vaše vspešno zdravljenje.	STEVE MAKAK, Cameron, Texas.
Dragi zdra nik:—S tem vam nazcanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ni ta obe oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje.
BEN HEEDERSON, Kansas City.
' Spoštovari gosp, zdravni :—Velia vam hvala za svoje ozdravljenje z težke bolezni.
%	THOM. JURKOVIČ, Iron Mountain, Mich
NASVETE DAJE ZASTONJ.
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na:
DR. G. IVAN POHEK,
Post Office Boxes 553 & 563.	KANSAS CITY. MO. U S
Dr. ]Martiii Xvec,
prvi slovensko-ameriški zdravnik v Združenih državah.
Mnogi sinovi žive, kjer so njih očetje živeli, in njih misli ne sezajo čez ograjo soseščine ali rojstnega mesta. Da bi šli v tujino in siraz širili obzorje, o tem niti ne sanjajo.
Ne tako dečko, ki je bil rojen od revnih starišev v vasi Semič na Dolenjskem v Avstriji dne 16. okt. 1878, imenoma Martin Ivec. Ta je rastel do deške dobe v siromašni domačiji sredi svežega ozračja in težavnega kmečkega življenja. Njegov oče je umrl, ko je bil sinko star šele dve leti. Njegova mati je bila častiželjna, krepkostna ženska ple-
bil njegov edini tovariš v Ameriko, ki ga je privedel k njegovemu stricu v Torah, Minn., 1. 1890.
Tu ga je poslal njegov stric v javna šole v tem mestecu, da se nauči angleško in nemško, kjer si je prisvojil te jezike jako brzo. A bil je slavohlepen, dasi ubog, zato je vstopil v “St. John’s University'’v College-ville, Minn., da se posveti klasičnim ukom. Dovršil je iste, sedeč za mizo in delajoč tekom počitnic za takozvani college. Koncem šestletnih klasičnih ukov, ki jih je dogo-tovil s častjo, nagradil ga je zavod
menitega značaja, globokoverna, olikana in umna, ter je učila svojega sina citati in pisati v četrtem letu njegove starosti. Rano je zapazila njegovo ljubezen za knjige, in čuvala ga je po možnosti slabe tovar-rišije. Ker je mati upala, da postane njen sinček gospod in duhovnik, učila ga je bogaboječnosti in zaupanja v samega sebe.
V	petem letu bil je Martinček poslan v šolo v rojstni vasi Semič, kjer je kazal izvenredno sposobnost in slavohlepje. Bil je učiteljev ljubljenec. Družina je jako mala; samo enega brata ima, in to dvojčka. Njegova mati ga je dostikrat cula ponavljajočega pesence svojemu bratcu in napravljajočega opazke o cveticah — in vedno je dela! načrte za potovanje v Ameriko, kar se je pa zdelo, da se javalne uresniči. Njegove najboljše tovarišice so bile knjige.
V	starosti dvanajstih let je dovršil vse šole, ki jih je imel Semič. Tedaj mu je bilo srce jasno kot solnce in nadejepolno, in zaželel je videti svet. Njegova mati je bila jako uboga in mu ni mogla dati najmanjšega premoženja. Zato je sklenil, da postane samokovan mož ali, kot Anglež pravi, “a self - made man”. Od sedaj je bilo njegovo življenje neprestan in nespremenjen trud in napor. S solznim “z Bogom” od svojo matere napotil se je iskat sreče v Ameriko, kjer mii je živel stric. Njegovo ime je John Kraker v Torah, Minn., čigar sin Rev. John Kraker je duhovnik v Iron Moun-tain, Mich. Določil je, da bo domoval pri svojem stricu John Krakerju v Torah, Minn.
A mladi dečfek ni znal ne angleščine ni nemščine, nego samo slovenščino, in razun tega tega je šel na pot čisto sam brez kake družbe, ki bi skrbela zanj, iz Evrope v Ameriko. Radi varnosti in za vse slučaje je imel naslov napisan in pritrjen ! na svojo suknjo v gunlnico. To je
za njegove briljantne uspehe z zlato ! kolajno ali medaljo. Sedaj je bil : pripravljen, da si izbere stan v starosti osemnajstih let. Ali naj postane duhovnik, kot je njegova mati upala, ali kaj druzega? To je bilo vprašanje. Vedno je želel postati zdravnikom, a njegov denarni položaj je bil proti temu; no, konečno je sklenil postati doktorjem, v veliko razočaranje njegovi materi. Spominjajoč se, da je krepka volja in žeja do znanosti dvignila generala Garfielda od poganjača vodovodnih konj na predsedniški stol Združ. držav, je sedaj zasukal svoje življenje do enega cilja — postati doktorjem.
A ker stane proučavanje zdravništva premoženje, se je odločil, najprej zaslužiti nekaj denarja. Učil je v javnih šolali po Minnesoti z velikim uspehom tri leta. Tekom šolskih počitnic je bil agent s šolskimi potrebščinami, in tudi agent za zavarovanje proti ognju. Potem je pohajal normalno šolo v St. Oloudu, Minn., da zboljša svoj način učenja. A zanj to ni bilo dovolj, posečal je tudi trgovinsko šolo,takozvani Business College v Little Falls, Minn., učeč se knjigovodstva, brzopisja in črkopisja, ter bil prvi mož \ Minnesoti, ki je bil kdaj graduiran iz Greggs Shorthand System-a,
Sedaj je dobil dobro službo kot stenograf, črkopisec in knjigovodja pri neki zakonoelovm tvrdki, znani kot Stewart & Brower, v St. Cloud, Minn. Tu je tudi za svojo izobrazbo proučaval zakone. Ostavši tu nekoliko časa, prihranil sije denarja dovolj, da ga privede skoro skozi medicinske študije. Neki prijatelj mu je obljubil, da mu pomore po preostali poti.
Imajoč sedaj izborno podstavno knjižno izobrazbo, pričel je študirati medicino v starosti jednoind vajsetih let. Vstopil je v “University of Minnesota” v Minneapolisu, Minn.,
1,	1900. Tu se je odlikoval pred
Misli tia sv. večer.
Spisal M. P.
(Konec.)
Ta sv. večer, ko sem bil s svojo teto za domačega varuha, bil je pred kakimi tridesetimi leti. In ko je, danes v mrtvem spanju počivajoča, teta mi pripovedovala to hribovsko pravljico pri takratnem lepem, suhem božiču, ki je bil brez snega, iz strehe se nekaj vsulo je. Ravno, kot se mi-je dozdevalo, je to bilo okoli polnoči. Jaz stisnil sem se v neki bojazni v kot peči in teta šla je gledat krog hiše, kaj je. In bilo ni nikake reči videti, kot potem ne slišati. Le čez nekoliko časa potem
114 MichiganS t. južno od St. Nie. hotel.
Obeli telefonov štev. 424.
Najboljši mehki premog (Lump Coal), le po
$3.50
samo za nekai ¿asa.
H. C Bertnik.	L. B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posetnost: JUDGE, NEW CENTURY,
JOoentov.	5 centov.
403Cass St., nadstr.	- JOLIET
DR. MARTIN IVEC.
vsemi druzimi dijaki njegovega razreda.
V poletnih počitnicah je bil kon-dukter ali sprevodnik pri poulični železnici v Minneapolisu in St.Paulu Minn., za tri mesece trudeč se prislužiti si več denarja.
E'uo leto je prebil v medicinskem oddelku minnesotskega vseučilišča, a ker je bil zelo slavohlepen, je želel študirati na najboljši medicinski šoli v Ameriki: tako je došel v Chicago in vstopil v chicaško vseučilišče, kjer je študiral tri leta.
Par besed o chicaškem vseučilišču utegne biti na mestu. Ustanovil je isto J. D. Rockefeller, najbogatejši mož na svetu. Šola je vredna nad sto milijonov dolarjev. Ista ima nad
10,000	dijakov, ki prihajajo od vseh strani svetovnih, da se uče od najboljših profesorjev v deželi. Rush Medical College je del vseučilišča in to medicinski oddelek od University of Chicago, Tu je mladi mož pridobil nesmrtno zmago. Učil seje na vse pretege dan in do polnoči, njegova luč je dostikrat gorela do dvanajste in ene ure v jutro.
Necega dne je prejel pismo od Svojega prijatelja v Minnesoti, da mu ne more pomagati gmotno. A to ga ni pobilo. Sklenil je, naprositi od svojih rojakov, in šel osebno v Calumet, Cleveland in Joliet, a dobiti ni mogel potrebne svote denarja za nadaljevanje svojih študij. Imel je tedaj samo še eno leto študirati. Kot zadnje pribežališče naprosil je društvo sv. Štefana 1 K. S. K. Jednote v Chicagi, katerega član je, da mu posodi potrebno svoto. Dali so mu denar in sedaj je začelo življenje gledati polno obljube. Pričel je zopet študirati s prenovljeno močjo, za kar jebilbaš poplačan. Bil je najboljši dijak-medicinec, za kar ga je chicaško vseučilišč počastilo z dragoceno zlato svetinjo.
Kmalu nato je bil inštruktor ali poučevalec anatomije v “Chicago Dental College” v Chicagi. Dva meseca, predno je dobil svojo diplomo, je bil imenovan vsled briljantne učenosti domačim zdravnikom v National Temperence bolnišnici v Chicagi — prvi mož, ki je sploh kdaj imel tako službo v Chicagi.
Dne 19. dec. 1903 je bil graduiran ali povišan na akademijsko stopinjo; profesor Hyde od chicaške univerze ga je povabil na božično pojedino, kjer so ga zelo občudovali.
Začenši z januvarjem hoče nadaljevati svoje študijev Rush Medical College u, a proučavati posebno revmatizem ter ženske in otročje bolezni.
Društvo sv. Štefana st. 1 K. S.
K.	Jednote ga je izvolilo svojim zdravniškim preiskovalcem.
Kar je posebno plemenito v njem, je, da ima zelo rad svoje rojake. Delavstvo ljubi, in dasi je živel toliko časa med tujci, vendar vedno občuduje slovenskega delavca. Nekoč je rekel svojemu prijatelju: “Bog ve, koliko sem pretrpel! Vendar upam in delam ne samo zase — nego za svojo domovino, svojo slovensko deželo, na katero sem ponosen”.
Tako je življenje moža, ki je bil dvajset let v šoli in kot deček zapuščen, da bije svoje boje sam. Udan učenosti, zvest prijatelj, velicega mišljenja, plemenitega srca in finega obnašanja.
Njegova energija, njegova uda-nost posamnemu predmetu, njegovo neumorno delo, njegov plemenit značaj, njegova ljubezen za svoje rojake bo vedno navdihovala.
Bog ga čuvaj, pa živi naj mnogo let in dela čast svoji domovini!
čuti je bilo po suhi cesti ropot ljudi, ki so prihajali domov od polnočnice. In jaz sem tega komaj čakal, kajti na peči je bila je gorka špe-hova pogača, katere načetek' bil je napovedan, ko drugi pridejo od polnočnice. Teta kot jest sva pripovedovala o dozdevanem se strahu, in kaj sva slišala.
In prišlo je jutro. In moja teta dobila je iz Ljubljane brzojav, glaseč se:	“Vaša hči Anica je bila o
polnoči zadušena s plinom.”
Dasi ne verjamem v strahove in božične vraže, mislim na sv. večer na dogodek pred 30, leti. Hči moje stare tete bila je imenovani sv.večer kot služkinja v Ljubljani. In ker ji je čas dopustil na sv. večer in nje ljubi prišel voščit vesele praznike, sta v mirnem pomenku bila v sobi,a pozabila sta plinovo svetilko dokra-ja zapreti in —zastrupil je plin oba. Zjutraj našli so ljubega mrtvega, a njo so še z zdravniško pomočjo pripravili k zavesti tako, da bila je previdena. Ko ji je bolniški postrež-nik naznanil, da nje ljubi je že pri sv. Krištofu, je s to novico presunjena tudi ona smrtno zaspala. Nekatere, vraže verujoče Ljubljančanke so razno sklepale o tej smrti zaljubljene dvojice na sv. večer. In nekatere, ki so bile zraven babjever-stva tudi misleče, da jim mora ta dogodek srečo prinesti, stavile so v loterijo številke božičnega dne 25. in dne sv. Ane, ki pride na 26. julija, kot tudi uro, ko se je to dogodilo. Nevem, ali so zadele terno ali ambo. Le toliko vem, da med nekaterimi ljudmi je še dandanes polno vraž posebno o polnočnicah, ko neki celo vrag v ris prinese denarja, se živina pogovarja in menda praprot cvete, da kdor dobi njegovo seme, je brž srečen i. t. d.
Podrtijo marsikatere domače sreče povzročajo ženske nerednosti. Se verov regulator za ženske je naravni urejevalec in najboljšaTonika za telesni ustroj. Cena !la>?. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
“Oddajana kmetih.”
“Želir, da ti ptiček pove srečo, deklica?”
“Moje lice je moja sreča, gospod. Ne potrebujem ptiča, da mi to pove.”
On:	“Dobil sem torej stavo, in dolžni ste mi poljub.”
Ona:	“Seveda. Pojdite onstran mize in vržem Vam ga.”
Ženin:	“Kaj ne, ko se naučiš kuhati, se takoj vzameva.”
Nevesta:	“Oh, čemu čakati tako dolgo!”
“Saj veste, njenega soproga je slučajno usmrtil voz.” “Koliko pa je dala vozniku?”
m.	iv.
Nov patentni stroj za prenavljanje.