Letn
IV.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za '/« leta 35 lir. za ■/« leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Te-
TRGOVSKI LIST
Številka 108.
Uredništvo: Ljubljana,,
Gregorčičeva ulica 23. Tei. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tet 47-03» Rokopisov ne vračamo.
denska izdaja letno 25 lir. CSSOPiS ZB fl^OVI HO, IflCfllSf ff jOv Otft Ifl defiafflf Šf VO	nlc^T L^ublSVaS'
Plača in toži se v Ljubljani.
Izhaia
£
>uMi«na,	petek	31.	ok	1941-XX
0-60
Porazdeljevanje tekstilnih izdelkov, obutve in oblačil
Dodatno k že objavljenim predpisom o porazdeljevanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblačil se razglaša še naslednje:
Prcdiukcijskim tvrdkam in trgovcem na debelo je prepovedano prodajati tkanine iz bombaža in iz volne, čiste in mešane, če je bombaža alt volne v predmetu za več tko 20%.
Iz italijanskega gospodarstva
Predstavniki Fašistične zveze industrije in Nemške državne industrijske zveze bodo imeli na Dunaju 4. in 5. novembra svoje 10. zborovanje.
Proizvodnja metana kot pogonskega sredstva za avtomobile je v Italiji vedno večja. Letos bo znašala že 50 milijonov kubičnih metrov. Na pogon z metanom je preurejenih že nad 17.000 vozil.
Letina v idrijskem okraju zaradi slabih vremenskih razmer ni bila dobra. Zadovoljiv je samo pridelek krme in je za živino dobro poskrbljeno. V Spodnji Idriji je pšenico, ječmen in fižol poškodovala toča, v višjih legah pa je bil dober pridelek ovsa. Slabo vreme je najbolj škodovalo sadju.
Vinski pridelek na Vipavskem je bil srednji. Najbolj je trta obrodila v Vrhpolju, v Budanjah in v Sanaborju, dokaj dobro v Podragi, Št Vidu, Gočah, Mančah in na Er-zelju, skromen pridelek pa so imeli Slap, Gradišče im Planina,
Za novo pristanišče v Milanu so že gotovi načrti. Pristanišče bo obsegalo 6 km dolge obrežne naprave s skladišči ter bo imelo skupaj nad 1 milijon kvadratnih metrov ploščine. Računajo, da bo lahko zmagovalo blagovni promet štirih do petih milijonov ton.
Vojno odškodnino v Albaniji dobe fizične in juridične osebe, ki so italijanske ali albanske državne pripadnosti. Za nepremičnine bodo izplačane odškodnine v zneskih, ki ustrezajo vrednosti nepremičnin v oktobru 1. 1940. Namesto gotovine da država lahko tudi stroje in razno blago. Za denarne izgube pa odškodnina ni priznana.
0 poslovanju hrvatskih denarnih zavodov in zavarovalnic v italijanskih pokrajinah razpravlja v Rimu italijansko-hrvatska komisija, v kateri je med hrvatakimi člani tudi dr. Stanko Šverljuga, predsednik zagrebške borze.
Prctvoritev delnic družb v imenske delnico je bila določena že septembra, zdaj pa je izšel dekret o zamenjavi delnic do 30. junija 1942. Delniške družbe morajo do iukrat predložiti finančni upravi sezname vseh delničarjev z navedbo delnic, po tem datumu bo pa finančna uprava vodila registre delničarjev. Zato bodo morali od 1. julija 1942. vsi denarni zavodi in borzni senzali prijaviti finančni upravi vse prodaje in nakupe delnic zaradi vpisovanja v register delničarjev.
Milo iz olivnega olja bo v Italiji v nekaj letih krilo domačo potrošnjo toaletnega mila. V nekaterih pokrajinah, najbolj pa ob Gardskem jezeru, pridobivajo s kuhanjem in stiskanjem oljčnega fiadu prijetno dišeče zeleno olje, ki vsebuje lamostearinsko kislino. Prej so proizvajali letno kakih 500 metrskih stotov takega olja za milo, zdaj pa se je proizvodnja tako dvignila, da ne bo več potrebno uvažanje kokosovega olja.
Novi valutni red v Evropi
Mnenie nemškega finančnega strokovnjaka
Mnogo se že sedaj govori, kakšne bodo gospodarske razmere v Evropi po vojni. Zlasti se mnogo razpravlja o bodočih valutnih razmerah. V zvezi s tem bo gotovo zanimalo, kar piše o novem valutnem redu v Evropi predsednik nemške Državne banke Emil Puhi, ki izvaja v glavnem te misli:
Ustvarjanje nove Evrope in ozdravljanje gospodarskih in političnih razmer po vojni bo imelo za posledico poživljenje mednarodne zamenjave blaga. S tem pa se tudi odpira vprašanje, kako naj se uredi bodoči plačilni promet, da bi se zamenjava blaga čim bolj olajšala.
Najvažnejše dejstvo končane vojne bo, da bo vseskozi zavladalo načelo državnega vodstva namesto svobodne igre gospodarskih sil. Glede plačilnega prometa je jasno, da svobodne zlate valute ne bo več. Na drugi strani pa je tudi jasno, da zaradi vojne nastalo prisilno gospodarstvo ne bo ostalo ne-izpremenjeno. Ko bo mir dosežen, ko bodo prenehale politične in gospodarske borbe ter bodo pravilno razdeljeni gospodarski viri, takrat šele se bo odpravilo pretirano re-glcmentiranje gospodarstva. V novem redu bo imela država samo centralno vodstvo, zasebni iniciativi pa bo prepustila široko polje dela.
Važen pogoj za zdrave valutne razmere je orgamično ravnovesje posameznih plačilnih bilanc. Takšno ravnovesje se je pred vojno doseglo z dolgotrajnim mirnim razvojem, ki je omogočil gladko funkcioniranje zlate valute. Ker je versajska pogodba iz temelja spremenila strukturo najvažnejših držav, se je moral zlomiti dotedanji valutni sistem. V bodočem carinskem velikem gospodarskem prostoru se more doseči ravnovesje plačilnih sredstev samo s pomočjo obsežnih trgovinsko-političnih načrtov. Potreono bo, da se proizvodnja ne vodi le z ozurom na potrebe lastne dežele, temveč se bodo morale upoštevati tudi potrebe drugih pogodbenikov. Toke blaga bo treba uravnati tako, da bodo krite potrebščine vseh dežel. Ko se bodo na ta način posamezni deli evropske zajednice izpopolnjevali, se bo sčasoma razdelilo delo. Ta razdelitev dela pa ne bo povzročila novih odvisnosti, temveč bo temelj naravnega razcvita gospodarstva in zdravih valutnih razmer. Pri tem se samo po sebi razume, da se bodo spoštovale politične in gospodarske pravice dežel, ki bodo v tem delu sodelovale.
Ravno tako se ^o upoštevala različnost proizvodnje in cen v posameznih deželah. Nihče ne misli na to, da bi ustvarjal nove kulture ali uničeval male industrije. Nasprotno bo potrebno, da prenehajo avtarkične tendence, ki obstoje še iz časov svetovne vojne. Na mesto naziranja s stališča malih gospodarskih enot, mora stopiti višje evropsko naziranjc na stvari. Prepričani smo, da bo nudilo bodoče evropsko sodelovanje tako velike prednosti, da se bo splošno želelo pospešiti medsebojno izenačenje. Ko bodo na ta način postavljene gospodarske zveze med evropskimi deželami na zdrave temelje, potem ne bo težko urediti plačilni sistem tako, da bo ob vsej svobodi posameznikov vendarle nudil dovolj možnosti za državno
vodstvo. Kako pa naj se obe ti zahtevi spojita, ko je zlata valuta omogočila le prvo (svobodo posameznikov), klirinški sistem pa samo drugo? Zlata valuta pod vodstvom pomeni protislovje in vodi do spremenljivih tečajev. Izkušnje pa so pokazale, da so pri obračunskih sistemih možna dalekosežna popuščanja in da se more izvajati državna kontrola z le neznatno formalnostjo. Nemčija, ki je praktično spoznala muko dvostranskega klirinškega sistema, ni nikdar prikrivala, da je ta sistem le zasilni izhod. Zakaj ne bi mogel biti prenos terjatev in dolgov, ki se je v tuzemskem plačilnem prometu tako dobro obnesel, pripraven tudi v meddržavnem prometu?
Glavna napaka klirinškega dogovora, ki je nastal iz krize v letu 1981., je v njegovi strogi dvo-strankosti. Zaradi te dvostrankosti so »e mogle porabiti terjatve, ki so nastale v prometu s katero deželo, samo za nakupe v tej deželi. To je oviralo svobodno dispozicijo trgovcev ter podraževalo uvoz. Ce so bile pogodbe še obremenjene s plačili za investirani kapital, potem se navadno ni moglo preprečiti zmanjšanje blagovnega prometa. Če se klirinški saldi ntiso mogli hitro poravnati, so nastali zloglasni klirinški zaostanki, da je bilo treba dolgo čakati na plačalo in da so se spreminjali tečaji.
Med tem pa so se pogoji klirinškega poslovanja zelo spremenili in omogočil se je prehod od dvostranskega na večstransko obračunavanje. S tem so padle vezi, ki so ovirale organični razvoj obračunskega prometa in odprla so se nova pota, ki se v svoji končni posledici ne bi mnogo razlikovala od običajnih plačilnih oblik zlate valute. Prejšnja zlati standard je bil v znatni meri standard angleškega funta in plačila so se vršila na podlagi londonskih bančnih terjatev, v bodoče pa bi se obračuna-
valo s prenosi v knjigah nemške blagajne za obračunavanje. V velikem delu Evrope bi tako mogla stopiti marka na mesto funta. Ta razvoj se bo izvršil avtomatično, brez slehernega pritiska. Zasebni trgovec bo zopet dobil poslovno svobodo ter bo mogel izkoristiti najugodnejše pogoje nakupa in prodaje. Klirinški saldo bo dobil značaj likviditetnih terjatev. Ta tako imenovani multilateralni kli-ring bo zelo gibljiv. Pomenil bo logično izpopolnitev evropske razdelitve dela.
Prednost sistema zlate valute v času pred svetovno vojno je bila stabilnost tečajev, da je mogel trgovec kalkulirati na dolge roke. Po novem valutnem sistemu pa bo ta prednost dosežena z dolgoročnimi pogodbami v stabilnih obračunskih tečajih. Sprememba teh tečajev bo mogoča le z obojestranskim pristankom in če bi plačilna bilanca pokazala nevzdržnost teh tečajev. Ko bi se na ta način dosegla stabilizacija evropskih valut najprej v odnosu do nemške marke, nato pa do drugih valut, ni ovire, da se zahteve izvoza takoj plačajo ali pa dajo krediti na daljše roke. Mnoge države so tudi že pristale na to, da urejajo 9voj plačilni promet preko Berlina.
Če je Nemčija ustvarila ta novi obračunski promet, pa to ne pomeni, da bi se Nemčija desintere-sirala na svetovni trgovini. Ustvarjanje evropskega gospodarskega prostora ne pomeni ločitve od ostalega sveta. Nasprotno je živa zamenjava blaga z vsemi deželami potrebna, da se dvigne splošna življenjska raven. V kakšnih oblikah pa se bo gibal ta promet in kakšnih plačilnih metod se bo posluževal, o tem pa danes še ni mogoče govoriti. Jasno je le to, da bo svetovna trgovina dosegla nov procvit, katerega bodo v veliki meri deležne tudi evropske države.
Razdeljevanje
krompirja
Ljubljanski mestni preskrbovalni urad je s pomočjo Prehranjen valnega zavoda Visokega Komisariata nakupil krompir za one Ljubljančane, ki še niso založeni z njim. Za nabavo krompirja veljajo naslednja navodila:
Vsak družinski glavar ali njegov pooblaščenec ima pri trgovcu, kjer dobiva živilske nakaznice in ra-cionirano blago, pravico nabaviti za vsako osebo 25 kg krompirja. Če bo trgovec na drobno izjavil, da krompirja sam ne bo oddajal, bo določil za to pooblaščenega trgovca na debelo, kjer bo porabnik dobil svoj delež krompirja. V tem primeru mora trgovec na drobno izročiti trgovcu na debelo natančen seznam svojih strank z navedbo števila družinskih članov.
Od nabave pa so popolnoma in brez izjeme izključeni oni, ki že imajo kakršne koli zaloge krompirja. Če ima pa družinski glavar manjšo zalogo kot 25 kg na osebo, ima pravico za nabavo ustrezajoče razlike krompirja. Mestni preskrbovalni urad bo uvedel izredno strogo kontrolo, da krompirja ne bodo nabavljali oni, ki so si ga kjer koli že zagotovili ali že imajo.
Če bo ugotovljeno, da je dobila krompir oseba, ki si ga je že priskrbela ali ga že ima, ji bo ta krompir prisilno in brez povračila izdatkov odvzet. Neupravičeni na-bavljalec pa bo obenem tudi naj-strože kaznovan po uredbi o trgovanju s krompirjem.
Zaradi poznejše primerjave bo moral trgovec v poseben seznam vpisati ime družinskega glavarja, ki si-je nabavil krompir, stanovanje in dobljeno množino krompirja. Vsakdo bo moral prejem krompirja podpisati. S podpisom pa bo tudi vsak prejemnik potrdil, da so mu znana gornja navodila o upravičenosti do krompirja.
Trgovci bodo morali prejem krompirja potrditi tudi v nabavni knjižici za meso s svojo štampiljko in zapisati prodano količino. Zaradi kontrole bo moral vsakdo, ki bo prevzemal krompir, predložiti za vse družinske člane izpolnjene živilske karte na vpogled.
Mestni preskrbovalni urad prosi vse trgovce na drobno in na debelo, ki bodo razdeljevali krompir, naj vsako stranko posebej opozore, da ima pravico do nabave izključno samo ona oseba, ki
nima zalog, ter da bo mestni preskrbovalni urad to najetrože nadzoroval.
Elektrifikacija Italije
napreduje zelo naglo in, bo še do 1. 1943. dosegla letno proizvodnjo 25 milijonov k\Vh, kar pomeni v primeri s predvojno dobo porast za približno 10 milijonov kWh. Na severno Italijo pride od tega 74%. Leta 1988. je znašala, proizvodnja električnega toka v italijanskih Alpah 70,4%, v Apeninih pa 24,9% vse proizvodnje. la vodnih sil dobiva Italija 94% vse svoje električne energije. Nemčija pu samo 15%.
Beneška družba Adriatica preskrbuje z električnim lokom, severni Jadran, 11 sestrskih družb >Adriatica<, pa preskrbuje. s tokom območja Trata,'Benetk, Verone in Bologne}. Od Benetk de Lombardske nižine deluje milanska skupina Edison,, ki je letoe zgradila nove naprave a kapaciteto okrog 200 milijonov kWh. Družbe Societš Volta je med drugim udeležena pri gradnji dolinskega jeza na reki Toči v Alpah, zgnufrta pa je tudi parno elektrarno z začanuo-kapaciteto 80.000 kWh. Podjetje Societš Cisalpina je udeleženo pri gradtnji elektrarn Eeioe na Ogliir z letno kapaciteto 150 mibjonov kWh, v Simplonskem prelazu pa-obratuje elektrarna Donudnssols a kapadtetp 110 milijonov. kWh.. Električno omrežje v. Drixem* bo doseglo letno kapaciteto 600 mjli-jonov kWh, koncern Sip v Torinu pa izkorišča vodne sile Motvemsfce-ga jezera z napravami, td bodo omogočile letno kapaciteto MOO kWh.
Teoretično more Italija doseči na j večjo proizvodnjo električnega toka v višini 50 milijonov kWb letno. V dveh letih bo dosežena ie polovica, v doglednem času pa bo ta narasla na 40 milijonov kWb.
Pridelek tobaka v Bolgariji
cenijo letos na, 60 milijonov kg-Lani so obsegali bolgarski tobačni nasadi 52.715 ha, pridelek pa jo znašal 50.105 ton. Letos so uredili 2100 sušilnic za tobak. Zveza poljedelskih zadružnih bank je dala v to svrho na razpolago 16 in pol milijona levov. Tobačno seme ao začeli letos prvič industrijsko izrabljati in so dali oljarnam na razpolago nad 80.000 metrskih stotov tobačnega semena.
Bolgarski tobačni izvoz je v zadnjih letih znašal povprečno po 80 milijonov kg na leto v, vrednosti 2 in pol milijarde levov, kur je 42% vrednosti vsega bolgarskega izvoza.
Pridelek sladkorne repe na Slovaškem
je srednje vrste. Cenijo ga na 4,1 milijona metrskih stotov, lani pa je bilo 3,68 milijona metrskih stotov. Nakupne cene znašajo približno 108 milijonov slovaških kron, krmila, ki ostanejo pri predelavi repe, pa bodo vredna kakih 17 milijonov. S predelovanjem repB bo šest tednov zaposlenih okrog 16,300 ljudi, ki bodo zaslužili 14 in pol milijona sl. kron. Za prevoz repo v sladkorne tovarne bo potrebno
32.000	železniških vagonov, za odvoz odpadkov pa 3200 kmečkih vozov.
Prijava zgradarine
Prijave za odmero zgradarine k« davčno leto 1942-XX je vlagati v času od 1. do 30. novembra 1941-XX pri pristojnih davčnih upravah ali pri občinah, kjer leži predmet zavezan zgradarini.
V prijavo so mora vpisaiti letna .kosmata najemnina, ki je pogojena na dan 1. novembra 1941-XX.
Hrvatski pridelek cikorije
Na Hrvatskem pridelujejo cikorijo že kakih 50 let. Po uradnih podatkih so v bivši Jugoslaviji od 1. 1929. do 1. 1938. nasadi cikorije obsegali 900 do 1500 ha ter dajali povprečno 116.900 q letnega pridelka. Od tega je prišlo na bivšo dunavsko banovino največ 5%, vse ostalo pa je bilo pridelano v hrvatskih pokrajinah. S pridelovanjem cikorije se najbolj bavijo v krajih južno od Drave od Bjelovarja do Vukovarja, po večini na račun zagrebške tovarne cikorije.
Za pridelovanje cikorije je bilo letos vreme zelo ugodno, nasade pa so znatno razširili, ker je zaradi pomanjkanja kave cikorija pridobila na vrednosti in veljavi. Leta 1939. je stalo 100 kg cikorije povprečno 42 din, lani že 60 din, letos spomladi pa je bila določena skupna cena 82.5 kune, ki se je zdaj zvišala na 98 kun.
Od 1. ‘1935. se pridela na 1 ha povprečno 140 do 150 q cikorije, dohodek od ha pri takem pridelku pa je bil 1. 1939. od 6000 do 7000 din, letos pa bo 14.000 do 15.000 kun.
Proizvodnja sladkorja
»e bo lotos v nekaterih evropskih državah znatno zvišala, ker so bili razširjeni nasadi sladkorne repe, v drugih se bo pa znižala zaradi vojnih vplivov ter pomanjkanja 'delovnih moči v sladkornih tovarnah. Italijansko proizvodnjo cenijo na 350.000 ton, švedsko na 284.000 ton, dansko na 260.000 ton, znatno pa bo proizvodnja sladkorja povečana v Franciji ih na Madžarskem. .,V'
Hrvatska sladkorna tovarna v Osijeku bd dala kakih 19.000 ton sladkorja, letna potrošnja v deželi pa je do 47.000 ton. Tri srbske sladkorne tovarno bodo producirale okrog 86.700 ton sladkorja, če bodo zadostno preskrbljene s premogom in drugimi potrebščinami.
V Turčiji bo pridelek sladkorne repe od 550.000 do 600.000 ton, kar bo omogočilo proizvodnjo do
90.000	ton sladkorja^ Turčija tudi letos ne bo mogla zadostiti domači potrošnji in bo morala uvoziti najmanj 10.000 ton sladkorja. Turčija ima štiri sladkorne tovarne, letos pa so napravili načrte za peto, >ki bo od vseh največja.
Zvišane cene zemeljskega olja v Romuniji
Nedavno so bile v Romuniji v notranjem prometu določene nove cene zemeljskega olja, ki se je tako podražilo za 6 do 10%. Pred sedanjo vojno je stal v romunskih rafinerijah kg bencina z davkom vred 10,31 leja, lani 13,83 leja, zdaj pa 18,85 leja. Petrolej je stal 1. 1938. za kg 2,47, lani 2,67, zdaj pa stane 2,75 leja. Potrošnik mora doplačati še transportne in druge stroške in pride tako kg bencina v romunskem glavnem mestu na 21,40 leja.
Že v 24 urah
barva, plesirain kemično snaži obleke, kTbbukc itd. Škrobi in svetlolika srajco, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Potrošnja zemeljskega
olia
v iužno-vzhodni Evropi
Gospodarski položaj in razvoj posameznih dežel se nazorno kaže tudi v potrošnji olja. Tednik »Siid-ost-Echo« je iz južno-vzhodne Evrope zbral podatke o tej potrošnji v zadnjem predvojnem letu, ker pozneje zaradi velikih političnih sprememb in zaradi posledic vojnega gospodarstva takih podatkov sploh ni bilo mogoče dobiti.
L. 1038. so cenili skupni kon-sum olja štirih držav: Bolgarije, Grčije, bivše Jugoslavije in Madžarske na 828.831 ton, Romunije posebej pa na 1,7 milijona ton. Skupna letna potrošnja tega gospodarskega prostora, ki ima okrog 57,3 milijona prebivalcev, je bila 2,5 milijona ton ali 44 kg na vsakega prebivalca. V primerjavi z drugimi evropskimi državami, ki imajo tudi toliko prebivalcev, je to zelo malo. Tako n. pr. pride na prebivalca na Danskem 215, na Norveškem 209, na Švedskem 169, v Nizozemski 147, v Švici 102, v Franciji 149, v Belgiji pa 92 kg.
Podatki iz petih držav so dali naslednjo sliko:
i ta
d
«3? •S c a
o
>
is
<D S3
Ph >
Bolgarija	104.614	6.319
Grčija	338.173	6.983
biv. Jugosd.	127.673	15.400
Madžarska	258.371	9.035
lil
m 0-< > £>
17
48
8
29
Skupaj 828.831	37.687	22
Romunija 1,691.000	19.646	87
2,519.831	57.333	44
Pri ocenitvi gospodarske strukture posameznih območij je najbolj važna ugotovitev potrošnje na prebivalca. Ta potrošnja je
predvsem merilo motorizacijo dežel. Zato je bila tudi tako majhna potrošnja na območju bivše Jugoslavije, ki je imela samo 14.784 motornih vozil, eno na 1034 prebivalcev. Bolgarija je imela pred vojno 4111 motornih vozil, eno na 1484 prebivalcev. V Grčiji je prišlo eno motorno vozilo na 496, na Madžarskem pa na 438 prebivalcev.
Romunija, ki je velik producent zemeljskega olja, je po svoji potrošnji skoraj enaka Belgiji, njena potrošnja olja pa ne izpričuje napredka motorizacije, ker je bilo l. 1938. v Romuniji le okrog 25.000 motornih vozil, eno na 784 prebivalcev. Romunska razmeroma visoka potrošnja gre na račun industrije, ki je v zvezi s pridobivanjem olja.
Značilno za gospodarsko strukturo petih držav evropskega jugovzhoda je naposled tudi to, da je imelo ozemlje 870.000 km2 samo 2000 do 2500 črpalk za olje, do-čim jih je v Veliki Nemčiji okrog 60.000. Bolgarija, Grčija, bivša Jugoslavija in Madžarska so do 80% svoje potrošnje olja krile z dobavami iz Romunije, eksportni presežek olja pa se je v Romuniji znižal od 4,5 milijona ton 1. 1938. na 3,5 milijona ton 1. 1940. Geologi menijo, da je v Romuniji normalna letna proizvodnja zemeljskega olja 6 do 6 in pol milijona ton, od česar se doma potroši 2 do 3 milijone ton.
Iz tega sklepa >Sudost-Echo«, da je južno-vzhodni evropski gospodarski prostor z zemeljskim oljem zadostno preskrbljen in da ima pri tem še veliko ugodnost transportnih zvez po Donavi.
Odesa
0 gospodarskem pomenu Odese, ki je bila pred kratkim osvojena od osnih čet, piše zadnji >Reich< med drugim naslednje:
Odesa je bila v mirnih časih za Carigradom najpomembnejše črnomorsko pristanišče. L. 1928. je dosegel ves promet v odeškem pristanišču (uvoz in izvoz ter domača trgovina) 4 milijone ton. Nato pa je začela zunanja trgovina padati in je padla v letih 1936—1938 na 0.8 milijona ton, nakar se je v 1. 1939. opomogla zopet na 1,5 milijona ton.
Ko so sovjeti kmalu po revoluciji spoznali, da dovoza iz tujiine ne morejo pogrešati, so znova odprli svetu sovjetska pristanišča. V tej dobi so začeli tudi razširjati in lizpopolnjevati pristaniške naprave v Odesi. Več milijard rubljev so izdali v ta namen. Ko so bila tehnična dela končana, pa se je tudi že spremenila sovjetska zunanja trgovina. Zmagala je misel nujne industrializaaije dežele ter uvedbe samopreskrbe na vsej črti. V zvezi s tem je nastala v 1. 1932/33 tudi močna propaganda proti nakupovanju tujega blaga. Posledica tega je bila, da je promet v ode-
škem pristanišču močno nazadoval in da so začeli uporabljati velika, a prazna skladišča za stanovanja.
Po sklenitvi nemško-sovjetske gospodarske pogodbe je kazalo, da se začne za Odeso nova doba gospodarskega življenja. Velik del trgovine med Rusijo in Nemčijo bi namreč šel iz Odese in nato po Donavi.
Zboljšali so se pa tudi turško-sovjetski trgovinski odnošaji ter se je v 1. 1939/40 dvignil uvoz iz Turčije od 200.000 na 350.000 ton. Tu pa je všteto tudi blago, ki je prišlo skozi Turčijo iz Palestine in Sirije. Sovjetska vlada sa je zelo prizadevala, da to trgovino dvigne in sovjetski oddelek na velesejmu v Izmiru (Smirni) je bil eden največjih in najbolje založenih.
Tudi številni bolgarski, romunski in turški parniki so prihajali v Odeso. Njih prihod pa ni bil vedno dobro sprejet, ker so prišli tuji mornarji v stik z domačini in jim pravili, kake so razmere drugod po svetu. V Odesi upajo, da se sedaj začne za mesto nova doba razvoja.
Spremembe v finskem gospodarstvu
Dvakratna vojna je na gospodarstvo Finske, ki šteje okoli 4 milijone ljudi, zelo močno vplivala. 15 mesecev trajajoči mir s Sovjetsko Rusijo je porabila Finska za preureditev svojega gospodarstva, da bi se to prilagodilo novim razmeram in potrebam. Sedanja vojna pa je zahtevala novo preureditev finskega gospodarstva, da je to sedaj popolnoma v službi vojnih potreb Finske. Niti v mnogo večjih državah ni vojna proizvodnja procentualno tako velika ko na
Finskem. Posledice te preureditve finskega gospodarstva pa se bodo pokazale šele v prihodnjih letih.
Za presojo finskega gospodarstva je važno stanje, v katerem je bilo finsko gospodarstvo v začetku sedanje vojne. Obseg finske zunanje trgovine je padel do 1. junija 1941 na 40%, obseg industrijske proizvodnje pa na 55% proizvodnje v predvojnih letih. Poleg tega pa je zelo padla tudi kmetijska proizvodnja, ker je bilo manj zemlje posejane, žetev pa je bila vrhu
tega slaba. Zmanjšani dovoz blaga je pri povečani potrošnji blaga še bolj otežkočal preskrbo ljudstva.
V industrijskem sektorju je posebno občutno, zaradi ustavljenega dovoza iz tujine, i>omanjkanje surovin v kovinski, tekstilni, usnjarski in industriji kavčukovih izdelkov. Zelo pa je nazadovala tudi proizvodnja porcelanske, cementne in steklarske industrije ter vseh industrij, ki uporabljajo predvsem inozemske surovine. To velja še posebej za razne kemične tovarne. Navzlic temu pa je bilo stanje finskega gospodarstva še do srede tega leta primeroma dobro. Tako se je Finski posrečilo, da je nadomestila številne surovine, ki jih je prej uvažala, z domačimi nadomestki ali pa s surovinami, ki so bile še dosegljive na tujih trgih. Mnogo pa je pomagala tudi omejitev potrošnje. Končno pa si je pomagala Finska tudi s sklenitvijo številnih trgovinskih pogodb, tako s Francijo, Španijo, Portugalsko, Madžarsko, Nemčijo, Dansko, Italijo, Belgijo in Nizozemsko. Na podlagi teh pogodb je mogla povečati Finska nabavo njej nujno potrebnega blaga.
»Službeni list za Ljubljansko pokrajino«
ko3 86. z dne 25. oktobra je objavil: Kr. ukaz o uvedtoi državnega prispevka k ceni za govejo živino, oddano za zakol — Kr. uredbo o razširitvi vojnega stanja na ozemlja, pripojena kraljevini Italiji — Naredbe Vis. Komisarja: o spremembi taksnega zakona, o novi emisiji državnih kolkov ter o pre-tiskovanju kolkov ibivše banovine, menic in taksnih vrednotnic — Odločbo Vis. Komisarja, s katero se postavlja pod nadzorstvo Rdeči Križ. To nadzorstvo bo izvrševal fašist Lodovieo Maffei, ki mora tudi pripraviti preureditev Rdečega križa po zahtevah novega položaja, nastalega z ustanovitvijo Ljubljanske pokrajine.
Trgovinski register
Vpisala se je naslednja firma:
Armelini & Co. Parfumerija
»Vika«, Ljubljana. Obratni predmet: Izdelovanj^ in prodaja lepo-til in vonjav. Javna trgovska družba. Družbeniki: Armelini Viktorija, trgovka v Ljubljani, ing. Ivan Tuma, trgovec v Ljubljani. Družbo zastopata oba družbenika skupno.
Vpisale so se naslednje spremembe:
Nada Grisogono, družba z o. z.
v Ljubljani. Spremenila se je družbena pogodba. Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno. Zbog smrti se izbriše poslovodkinja Grisogono Nada, vpiše pa novi poslovodja inž. Toman Anton v Ljubljani.
Delniška družba pivovarne Union v Ljubljani. Izbriše se član upravnega odbora Karol Neustadt, vpišeta pa se člana upravnega odbora dr. Giorgio Pitacco, senator in drž. minister iz Rima in Sal-vator Mastracchi-Manes, advokat in upravni svetnik tvrdke S. A. San Giorgio iz Rima.
KNJIGOVEZNICA
LJUDSKE
TISKARNE
I reg. zadr, i o. zav. |
L 1 U B L I A H A
KOPITARJEVA 6
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, iournaie, šolske zvezke, mape, o d i e m a I n e knjižice, risalne bloke Itd
Gregorc & Co., d. d., veletrgovina s kolonialnim in špecerijskim blagom v Ljubljani. Družba se je razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Ivan Gregorc, veletrgovec v Ljubljani.
Gospodarske vesti
Italijansko-španska družba zgradi v Torrelavegi pri Santanderju v Španiji tovarno za umetno tkivo. Tovarna naj bi v začetku izdelovala letno 10 milijonov kg pople-menitene celuloze in 3,5 milijona kg drugih tkiv. Nameravajo pa se ustanoviti še nove skupne družbe.
Vinska letina na Sp. Štajerskem bo letos, kakor pišejo nemški listi, zadovoljiva, vendar pa bo po kakovosti letošnje vino bolj slabo.
Gospodarske zbornice v Zagrebu so bile razpuščene in so bili imenovani za komisarje: Ivan Prpič za trgovinsko, Franjo Jurinac za industrijsko in Milan Ramuščak za obrtniško zbornico.
Parobrodna družba Topič z delniškim kapitalom 14,400.000 kun se je vpisala v hrvatski trgovinski register.
Telefonska zveza med Nemčijo in Srbijo je bila 21. oktobra obnovljena.
Nedeljske povratne karte ter ugodnosti za izletniške vlake ter potovanja v zdravilišča se na Hrvatskem s 1. novembrom odpravijo.
Odkupna cena za najboljši krompir pri proizvajalcu je bila na Hrvatskem zvišana na 2.20 kune, za srednji krompir na 2, za slabši pa na 1.80 kune.
Oblačilne nakaznice so bile uvedene v Srbiji. Razlikujejo pa se od nakaznic v drugih državah, Blago se namreč po teh nakaznicah ne ceni po točkah, temveč po vrednosti. Za otroke do 14. leta je dopusten nakup blaga v vrednosti do 600, za odrasle pa do 1300 dinarjev vrednosti.
Nove cene za drva je določil srbski komisarijat takole: bukova drva 200, II. vrste 185 in III. 160 din, gabrova 215, 200, 185, jesenova 190, 175 in 150, hrastova 185, 170, 145, lipova 115 in 100 din za metrski stot.
Tovarna za bonbone »Sloga« v Kraševcu je do tal pogorela.
V Srbiji primanjkuje gradbenega železa in so zato obnovitvena dela otežkočena. Sedaj je dosegla Srbija s Hrvatsko sporazum, da bo dobila iz Zenice 500 ton surovega železa. Tudi Nemčija bo dobavila Srbiji večjo količino gradbenega železa.
V Ankaro je prišla madžarska delegacija, ki jo sestavljajo zastopniki trgovinskega ministrstva ter tekstilne in težke industrije. Delegacija se bo pogajala o madžarskih dobavah Turčiji v okviru sedanje trgovinske pogodbe.
Teden povečanega zbiranja starega papirja so priredili na češko-Moravskem v času od 26. sktobra do 2. novembra.
Med Švico in Španijo je bil dosežen sporazum o prevozu čezmorskega blaga za Švico skozi Španijo
Vse potniške in blagovne tarife na španskih železnicah so bile zvišane za 25%.
Proizvodnja svilenih kokonov je v Franciji narasla letos od pol milijona kg lani na 1 milijon kg.
Zunanja trgovina Portugalske s svojimi kolonijami je padla za 40%. Portugalski Usti pišejo, da je vzrok nazadovanja angleški sistem navycertov.
Letošnjo vinsko letino na Francoskem označujejo kot srednjo, vendar pa bo mogla Francija kriti vso svojo potrošnjo in še vino izvažati.
Letošnji svetovni pridelek bombaža ceni njujorška borza na 30,13 milijona bal proti 27,38 milijona balam v prejšnjem letu. Pridelek bombaža se je povečal predvsem v Indiji, Braziliji in Sovjetski uniji.
Vsa izvozna naročila za cement so bila v Angliji razveljavljena ln izvoznikom je prepovedano sprejemati nova naročila.
Denarstvo
Nakupi in prodaje delnic so v
Nemčiji dovoljeni po 1. novembru samo na borzah oz. po borznih senzalih. Na ta način naj se prepreči špekulacija z delnicami.
Blokirana francoska dobroimetja v USA (zasebna in državna) znašajo po ameriških podatkih 1600 milijonov dolarjev.
Zaradi velikih dobav zlata iz Južne Afrike so dobroimetja Južne Afrike v Londonu narasla že na 30 milijonov funtov. Po posebnem dogovoru se bodo ta dobroimetja uporabila za plačilo državnega dolga Južne Afrike Angliji.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani