Splošne obdelovalne
in specializirane zadruge
Vrsta zadrug      leta    leta    leita 1952    1953    1954
eploSne                7230   7257    6629
otodelovalme         4679    1236     909
specializirane         72     151     327
Skupaj               11981    8644   7865
Tabela kaže strukturo zadrug in spjemembe, ki so nastale gle-de njihovega številčnega stanja od leta 1952 do danes. V zadnjih dveh letih so te spr&membe naj-v«čje pri kmečkih obdelovalnih zadrugah, kar je posledica aaše-ga novega zadružnega zakono-dajstva. Obdelovalne zadruge, kl niso imele ekonomskega opravi-
Obdelovalne površine in delovna sila na državnih posestvih
(Nadaljevaiije s 6. straai) no silo. Na vrhuncu sezone (ju-lija)   so   imela   98.600  sezonskib. delavcev.
Državaa kmetijska posestva tmajo 27.300 konj, 66.800 glav goveje živine, 328.200 ovac in 355.600 prašičev. Za preventiv-no zaščito pred boJeznimi in za zdravljenje obolele živine pride na posameznega stalno zaposle-nega veterinarskega strokovAJa-ka okrog 160 ko-nj, 400 goved, 2000 ovac in 2000 prašičev, ali skupaj okrog 4.600 glav živine. čila  za  nadaljnji  obstoj,  so se
razformiraJe. Ostale so samo ti-ste obdelovalne zadruge, ki ima-jo dobro notranjo organizacijo in katerih člani so spoznall prednosti veliKega zadružnega gospodarstva pred majhnim. Po-tem ko so si zagotovile mehani-zacijo Ln druga poirebna sred-stva se sedaj take zadruge raz-vijajo v močne gospodarsk« or-ganizacije.
Vzparedno so se urejevale tudi razmere v splošnih kmetij-skih zadrugah tafco, da je btto z odpadom nekaterih slabših za-drug njihovo število nekoliko zmanjšano. Urejevanje razmer v teh zadrugah je pripomoglo, da so te v znatno večjein obsegu začele po&peševati razne dejav-nosti, ki služijo napredku kme-tijske proizvodnje na vasi. Tako ja bilo v začetku leta 1955 pri splošnih kmetijskih zadrugah 1.890 zadružnih ekonomij, 122 drevesnic, 576 plemenilnih po-staj, 879 delavnic in skladišč za razne kmetijske stroje. Splošne zadruge so imeJe v začetku leta 1933 2.170 trakitorjev, 2.735 trak-tonskih plugov, 2.444 mlatilnic itd. ter veliko števiio plemen-ske živine.
Razen tega so mnogo več po-zomosti posvetile gradnji mle-karn, sušilnic, žganj-arn in raznih delavnic. V začetku leta 1955 so sploSne 'kmetijske zadruge ime-
le 355 manjših mlekarn, 218 su-šilnic, 172 žganjarn, 55 hladil-nic, 47 raznih  delavnic za pre-
delavo sadja in zelenjave, 526 klavnic in delavnlc za predelo-vanje mesa, 35 oljarn, 487 mli-nov, 175 potočjiih mlinov in dru-gih objektov. V letu 1954 je šte-vilo takih abjelctov naraslo na skupno 2.788, medte.m ko je leta 1953 znašalo 1714. Kakor vidimo, se splošne kmetijske zadruge razvijajo v gospodarske enote vasi, toda v raznih krajih v raz-ličnem tempu.
V zadnjih dveh letih je o-bču-titi pri zadružnikih večje zani-manje za ustanavljanje speciali-ziranih kmetijskih zadrug. Naj-več ustanavljajo živkiorejskih kmetijskih zadrug, za njimi sa-djarske, vinogradniške, zadruge za uipcrabljanje strojev itd.