Požtnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petck ob 14. — Nuročnina zuaša mesečno po poSU 5 din, v Celju z dostavo na dom po ru/.našalcih 5.50 din, za inozcmstvo 10 din — UredniStvo: Celjc, Strossmaycrjeva ulica štev. 1, pritličje, dcsno; uprava: lcvo — Telefon Stev. 65 — Itačun pri puStnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.660 iefo XXII. Celie, petek 28. iuniia 1940 Štev. 27. Ob zlatem iubileiu Sokolskega drušiva Celia-matice Celje, 28. junija. Prilike, v katerih živimo, so povzro- čile, da Celje v teh dneh ni preplavlje- no s tisoči rdečih sokolskih srajc in da si ni nadelo slavnostne zunanjosti, da dostojno pozdravi sokolsko armado, ki bi bila prišla od blizu in daleč k nam v goste. Iz vseh krajev iiase domovine so prispele neštete prijave:_iz kraljev- ske prestolnice, iz junaške Šumadije, iz ponosne Bosne, iz kršne Hsrcego.vine, z neskončnih ravnin Vojvodino, iz zaved- ne Hrvatske in iz drage nam Dalmacije. Povsod se je sokolsko bratstvo pridno pripravljalo, da prihiti v naše belo me- sto, da s svojo udeležbo na severnijmeji naše države podčrta neizmerno važnost sokolstva, da okrepi naše vrste in da združi a tem obiskom tudi obisk naše lepe slovenske zemlje. Pa ne le iz naše države: tudi iz bratske Bolgarije je bilo prijavljeno odposlanstvo Junakov, da pohiti med nas in poveže naše in svoje nacionalne ideale! Rusko sokolstvo je tudi prijavilo svoje odposlanstvo. Osta- lo slovansko sokolstvo pa je bilo zaradi sedanjih razmer le v duhu med nami. In kaj naj porečemo o naših Sokolih iz Slovenije? Vemo, da že dolgo vrsto let ni bilo zleta, na katercga so se naši So- koli iz Slovenije tako zanosno priprav- ljali. Pričakovali smo velike udeležbe; danes pa vemo iz izjav, ki prihajajo, da bi udeležba daleč presegla tudi naj- večja pričakovanja. Saj pa je tudi po- men sokolske proslave vreden, da bi se bilo v dneh proslave zgrnilo v našem mestu vae slovansko sokolstvo, da bi na ta način tudi na zunaj dokazalo, da se zaveda ogromne važnosti tega dogodka. Pred petdesetimi leti je priklicala nujna potreba nacionalnega odpora in nacionalne volje celjskega Sokola v živ- ljenje. Narod je moral dobiti bojno or- ganizacijo, ki je po svojem živopisanem kroju in po svojem programu zanesla taaklo, slovenskega duha med naše ne- zavedno ljudstvo. To nalogo je sokol- atvo tudi takoj po svoji ustanovitvi prevzelo in jo nesebično in požrtvovalno izvrševalo vseh 50 let v našem Celju. Da smo bili na pravi poti, je dokazo- valo dvoje: prvič veselje in ponos, s ka- terim je narod sprejemal sokolstvo na njegovih zmagoslavnih pohodih širom naše zemlje, in drugič besen odpor na- ših nasprotnikov in oblastev proti so- kolski organizaciji. Seme, ki je padlo pred 50 leti na plodna celjska tla, je krepko pognalo: ni je bilo moči, ki bi bila mogla ta sad zatreti. Čim hujši je bil pritisk, tem večji je bil odpor! Sokolstvo je v pet- desetih letih svojega obstoja v Celju dokazalo, da se ne straši ničesar in da koraka neomajno za svojimi cilji. V prvih letih obstoja organizacije je bil njen namen predvsem: buditi narod- no zavest, dramiti speče rojake in jih vzpodbujati k veeji zavednosti! To svo- je delo je sokolstvo izvrševalo pred- vsem s svojimi izleti v nešteto krajev slovenske Spo.dnje Štajerske. Kamor so Prišli Sokoli na svojih pohodih, povsod se je dvignila speča narodna zavest! Nešteto naših ljudi je pod vplivom so- k°lskih nastopov stopilo spet iz ozadja in na tisoče borcev za naš teptani rod in jezik je stopilo na plan celo tarn, kjer so bili nasprotniki že prepričani, da je ves naš odpor zlomljen. Smelo la- hko trdimo, da je imelo sokolstvo v zgo- dovini našega nacionalnega prebujenja častno vlogo in da je to vlogo izpolnje- valo kljub ogromnim zaprekam, ki so bile na dnevnem redu. S sokolskimi na- stopi je bila redno združena slovenska pesem, godba, gledališke predstave in telovadni nastopi. Ostale panoge, razen telovadbe, so sčasoma prevzela druga društva, ki so bila ustanovljena širom naše domovine. Ko je bilo tako opravljeno najnujnej- še delo nacionalnega prebujenja, se je Sokol oklenil svoje prave naloge: skrbi za zdrav duh v zdravem telesu. Sokol- Premirie na zapadu Med Francijo na eni in Nemčijo in lialf/o na drug's strani so sovrainosti usfavl|ene — Vzposfavlfev dlplomaiskih otfno- šajev med Ausl/o in Jugosiavijo — Ruska interesna sfera od Baltika do Jadrana V soboto 22. t. m. je bi! v Compiegneu na kraju podpisa premlrja 11. novembra 1918 podpiwan po francoskeni in nem- škem odposlanstvu sporazum o sklcnitvi premirja med Nemčijo in Francijo, v ponedeljck 24. t. m. zvečcnr pa sta fran- coska in italijanska dclegacija v Rirau podpisali sporazum o premirju mod Ita- lijp in Francijo. Sest ur po podpisa te- ga sporazuma in sicer 35 minut po pol- noči so bile ustavljene sovražnosti med Freincijo na cni ter Nemčijo in Italijo na drugi strani. Po določbah pogodbe o premirju zase- de Nemčija scverno Francijo in njeno zapatino obalo. Vsa francoska vojska mova demobilizirati in izročiti vse orož- je in vojni material. Prav tako se mora razorožiti vojno brodovje, ki bo v pri- stanisčih pod ncmškim nadzorstvom. Nemška viada pa je svcŽano izjavila, da tefta srancoskoga brodovja ne bo pora- bila med svetovno vojno za svojü smot- re'. Francoska viada so obvezuje, da se z delom vojsko, ki ji ostane, ne bo bo- rila proti Nemčiji. Francoske trgovinske lad je, ki so v srancoskih lukali, do na- daljnjega no smejo odpluti. Enako vsa letala, ki so na francoskih lelališčih, no sm(;jo vzlcteti. Francoske radijskc po- staje v nezasedenem delu Francije do nadaljnefta nc smejo obratovati. Na- daljnjft določbc so: zagotovitev prevoz- ncga prometa med Nemčijo in Italijo preko nezasedenega ozcmlja, vzdrževa- nje nemških čet na francoskem ozemlju .na franco ski račun, takojšnja izročitev nemških vojnih ujetnikov, mcsitom ko francosld ujetniki ostannjo ujetniki do konca vojne. Sporazum o premirju velja do sklenitve miru. Pogodba o premirju z Italijo pa doJo- ča mod drugirn, da oslanejo italijanske čete na vseh postojankah, ki so jih za- Kedle, za vso dobo trajanja premirja. Potfodba sc nanaša tudi na nekaterc francoske kolonije. Razen francoskega evropskega ozemlja, ki mora biti v dobi premirja brez vojaštva v pasu 50 km od mcjc, mom biti tudi v Tunisu demiiita- riziran določen pas. Enako v Alžiru. Francoska Somalija pa mora biti vsa deirtJIitvirizirana. Italija ima pravico u- porabljati )uko v Džibutiju. Dokler tra- jajo sovražnosti mod Italijo in Anglijo, se morajo dcmilitari/ürat/ utrjona opo- rišča v Toulunu, Bizorti, Ajacciu in Ora- du. Glcde drugih reči velja isto kakor v pogodbi z Nemčijo. Nomški lisfci napovedujejo bliskovit napad na Anglijo. V zadnjih dneh so nemška letala bombardirala raznc krajc v Angliji, a tudi angle.ška letala priha- jajo vsak dan nad Nemeijo in mcčejo bombe. Francoska vlada, v kateri so zastopa- ni tudi desničarji, se. je začela sodaj pri- blizcAati Italiji in Spaniji. Italija sma- tra Francijo spet za svojo latinsko se- stro. V Londonu pa se je osnoval fran- coski narodni odbor pod vodstvom fran- coskega genera-la de Gaullea, ki bo hkrati s francoskimi kolonijami nada- Ijeval vojno proti Nemčiji. Po poročilih iz Washingtona, bo vlada Združenih dr- žav otlklonila priznanjc Petainove viade v Bordeauxu ali vsake druge francoske vl&de, o kateri bi smatrala, da je se- stavijena pod tujim \T)livom. Po ugodno končanih gospodarskih po- gajanjih med sovjetsko Rusijo in Jugo- slavijo in j)o končani izmenjavi odobrit- venih listin. o sklenjeni pogodbi sta se SQvjfttska in jugoslovenska vlada spo- razumell, tla se uredi razmer je med obe- ma drža%ama z obnovo rednih diplomat- skih odnošajev in z določitvijo diplomat- skill zastopniltov v Moskvi in v Beogra- du. Naš poslanik v Moskvi je senator dr. Milan Gavrilovič, ruski poslanik v Beogradu pa Viktor Andre je vie Plotni- kov, dosedanji poslanik na Norveškem. Za dopisnika sovjetsko ruske poročeval- ske agencije Tass v Beogradu je imeno- van dopisnik te agencije v Sofiji. Za nJeK°vega pomočnika je imenovan Peter Ros(Jejko\ski, sotrudnik agencije Tass v Moskvi. Sovjetski tisk ugotavija, da je prebi- valstvo Rusijo in Jugoslavijc z velikim veseljem in zadovoljstvom sprejelo vz- postavitev medscbojnih odnošajev. Tudi časopisje nasih sosednih držav poudarja izreden pomen ruskega vpliva na Balka- nu in piše o ruski interesm sferi od Bal- tika do Jadrana. V Rumuniji je bil v soboto uveden avtoritativivi režim z ustanovitvijo »stranko naroda« pod kraljevim vod- stvom in z zunanjepolitično naslonitvijo Rumunije na os Rim-Berlin. Japonsk« cete so se ižkrcale v fran- coski Indokini in so jo začele zasedati, da bi preprečile nadaljnji dovoz vojnega materiala čez Indokino na Kitajsko. Russia zahteva Besarabiio in severno Bukovino Predsednik sveta komisarjev in komi- sar za zunanje zadeve Molotov je v sre- do zvečer izročil nimunskemu poslaniku v Moskvi ultimativno noto, v kateri jo sovjetska vlada zahtevala, da Rumunija vrnc Rusi,ji Besarabijo in ji izroči tudi severni del Bukovine. Rumunska vlada je dobila 24 ur časa za o teri se prenašajo vesti, obve3tila in ' propaganda tuje politike. Te vesti, brezglavo širjene, škodujejo ugledu in, < dostojanstvu države, samozavesti in ¦ moči naroda in visoki morali vaega ¦ prebivalstva. ' ; Lindbergh V Londonu so se sedaj spomnili1, da j so Rusi pred dvema letoma proglasili ; ameriškega letalca Lindbergha za špi- , jona in sovražnika človeštva. i M.S.: Moi (tas Listam po dnevniku svojih spominov. Pred raano je grmada popisanih zvez- kov. Tu notri so moji »dokumenti pre- teklosti«, ogledalo mojega duševnega in zunanjega življenja. Od okornih črk šolarčka pa do izgrajene pisave visoko- šolca se tu vrstijo v kronološkem redu dogodki z veo odkritosrčnostjo, ki jo človelc posveti le svojemu dnevniku. Ti- sočeri dogodki, epizodice, anekdote; no- tranje peripetije in metamorfoze, samo- spoznanja in izpovcdi... Tisočera opa- zovanja, tisočeri utrinki... 17. septembra 1939. Pozen popoldan je. Ni še dolgo tega, kar sem z vso od- ločnostjo sedel h knjigi. S pravim ela- nom sem brzel od strani do atrani... In vendar... Naenkrat so se moje misli zopet oddaljile od knjige. Na voj- no sem pomislil, — ah da, to je asocia- cija misli, ker sem pravkar prebral pa- sus o »Sodni nekompetentnosti rcdnih sodišč na ozemlju, ki je stavljeno v mobilno ali vojno stanje.« Na ušesa mi se udarjajo poslednji zvoki kontradiktornih vojnih poročil s poljskega bojišča. Kot da čujem rezke udarce dvoje jekel v srditem dvobo- I ju ... »... ko so preprečile sovražnikov | poskus, da se prebije skozi našc linije i jugovzhodno od Varšave, so nemške če- i te tam ujele S000 poljskih vojakov in \ zaplenile 126 topov ter stoje sedaj ne- posredno pred vzhodnim predmestjem Varšave.« »... medtem ko so poljski avioni izvršili napad na nemško letal- sko bazo v oblasti Poznan ja, od koder so nemški avioni vsak dan leteli in na- padali Varšavo. Poljski avioni so uni- čili to nemško bazo. Na ta način se je znatno omejila aktivnost nemških le- talskih sil. — Radio London. Dnevna poročila so končana.« V mislih sem sledil tern pekočim be- sedam in skušal iz njih potegniti rezul- tanto, ki je zahtevala zopet toliko žrtev na bojnem polju ... Razmišljam dalje. Vojna je periodic- na nujnost zgodovinskega razvoja. Vzroki in posledice vojne? Njene usod- ne vzroke najdem, nje posledice vidim. Le njene cilje, one prave in čiste cilje, ki jih zahteva vsak podvig, teh zaman iščem. Tu se iluzije prično in nehajo ... Moji pogledi v duhu plavajo čez na- rodno maso, čez njene vrhove — kot ptica, ki preleti planine, Voditelji, na- rodova »duhovna elita« — v njihovih rokah je usoda tisočev in milijonov ... Svetlo načelo — skrbeti za narodov blagor ... Narod tirajo v bratomorno vojno. Narod tirajo, njega, ki jim je poveril roditeljsko skrb nad sabo, ker so oni »po božjih in človeških postavah« po- klicani, da mu vladajo in mu prihranijo skrb za osebno varnost in košček zem- lje, na katerem naj si v potu svojega obraza služi svoj vsakdanji kruh . . . Njega, ki je v stoletnih vojnah izgubil svoje očete, sinove, cvet, naraščaj, svo- jo bodočnost, svoje življenje ... Ljud- stvo, ki je sito vojn, ker si jih ni nikoli želelo. »Ali si mar pozabil, dragi zamejec, da je meja, ki naju loči, šele plod oseb- | nih teženj, ki jo zgodovina ironično ime- nuje — »civilizacijo«, nikdar utešeno poželenje po tuji grudi, ki je razdrlo najino bratstvo? ...« Iz teh misli sem se nenadoma zopet j vzdramil. Svoje možgane sem zagrel — že sem videl svoje besede kot pribite na stavčevi plošči, le cenzor naj bi še prišel in izbil ono, ikar zadeva najbolj v živo — resnico namreč ... Zagledal sem se v daljo. Kje se na- hajam? Mar res v urednikovi sobi, s spisanim člankom — sredi študija za oktobrski izpit ? . . . »Redna sodišča so izjemno nekompetentna ...« Vrniti bi se moral h knjigi. Toda kako? Ali se mi nemara res med vsako vrstico ka- zenskega postopka — »misli krešejo«, kakor me je zadnjič orisala neka pro- fesorica ? Tiha. pritajena solza, polna notranje j razdvojenosti, se mi je prikradla v oko i in z glavo sem klonil, se zaril v svojo i knjižno blazino. Zopet je v meni od- j pela pesem, ki se že tako dolgo ponav- ; lja, ki orje po moji duši, monotona, da- j si po svoji vsebini vsa dinamična ... i Osem mesecev kasneje. 17. V. 1940. j Kazenski sodni postopek je že davno za ' mano. Sedaj me okupira mednarodno privatno pravo.... »Ta pogoj predpo- j stavlja brezpravnost tujcev — držav- j ljanov onih tujih držav, s katerimi se nahaja domača država v vojnem sta- ¦ nju, ali ne vzdržuje diplomatskih ; zvez ...« Da, v vojnem stanju ... sem , pomislil. In izgubil zvezo — s knji- j go... In koliko takih »vojnih stanj« ^ že imamo danes! Kje se bo neki nehala ta vojna epidemija, ko v tern trenutku ,i Meusa odplavlja, kot pred 25 leti Mar- | na, tisoče trupel, kot krvav mejnik med ^ armado tankov in strojnlc, med grme- ^ njcm topov in bombarderjev ? Kot ne- ^ ma priča največje bitke v zgodovini ,i človeštva... In kako f atalno se je V ? tako kratkem času prekrojila karta Evrope! Krvavi so še njeni sveži šivi, ki komaj odolevajo silni napetosti. Vojna! Vojna in zopet-------človeku se skoraj zazdi, da čim globlje razmiš- Ija o njenih stvarnih ciljih, bolje potre- bah, tern bolj otopi... Cemu tisoči in Štev, 27. »NOVA DOBA« 28. VI. 1940 Stow*. Antikominterna Kakor navaja zagrebška »No,va ri> ječ«, na Japonskem ne poznajo dejstva, da so jim na vsej Evropi ostala na čisti liniji Antikominterne sarno še Dimitrije Ljotič in zagrebška katoliška »Hrvat- j ska straža«. I ffafi/ani v Jugoslavije V naši državi živi 9.396 Italijanov, med katerimi je 5.849 italijanskih in 3.547 naših državljanov. Ti Italijani uživajo v naši državi popolno svobodo kulturnega udejstvovanja in imajo tu- di celo vrsto svojih šol. Domače vestl — Za ministra za telesno vzgojo je bil po odstopu dosedanjega ministra Jevrema Tomiča imenovan Dušan Pan- tic, dosedanji generalni konzul v Diisscl- dorfu. Dosedanji beograjski župan Vo- jm Djuričič je bil razrešen in imenovan na njegovo mesto dosedanji minister za telesno vzgojo Jevrem Tomič. — Novc pobotnice '/&, stanarino. Na podlagi čl. 37. zakona o taksah, je fi- nančni minister izdal odlok, da se letos 1. julija dajo v promet nove priznanice, s katerimi se ugotavlja prejem najem- nine za stanovanja in lokale. Prodajne cene blokov bodo po novem 11.50, 21.50, 51.50 in 101.50 din. Dosedanje priznani- ce bodo umaknili iz prometa. — Vsem prijateljem in somišljeni- kom! Dne 1. junija t. 1. je zadela težka nesreča našega dobrega m delavnega prjfctaša Anton a MGaJgaija v Strtenic? pri Zibiki, p. Pristava v šmarskem o- kraju, mojega namestnika kot bivšcga narodnega poslanca za šmarski srez. S hišo, v kateri je stanoval, je zgorelo tudi vse njegovo imetje, rešil je aamo golo življenje svoje, žene in šestero otrok. Sam je pri reševanju dece iz goreče hiše dobil tako težke opekline po vsem gornjem delu telesa in po obrazu, da leži v celjski bolnici že tretji teden. Prosim vse prijatelje in somišljenike, da »odpro srce in odpro roke« ter »otirajo bratovske solze« in to po geslu: »Dvakrat da, kdor hitro da!« Prosim vse, da pomagajo nujno bodisi z denarnraü prispevki, bodisi z obleko ali blagom bodisi z živili. Da- rove sprejema uprava »Nove dobe« v Celju, (Zvezna tiskarna), kamor se naj pošiljajo s pripombo: za Antona Malgaja. - Zdravo! -- Marrbor, 22. ju- nija^ 1940. — Vekoslav Spindler, novi- nar, bivši poslanec za šmarski srez. — Kmetijska sola v St. Juriju ob juž. žel. bo letos otvorila novo š&lsko leto dne 16. septembra. Ta sola je eno- letna in bo trajala brez presledka do 31. avgusta 1941, to je 11 in pol rriase- ca. Namenjena je kmečkim sinovorn, ki se žele izobraziti v kmetijstvu z na- menom, da ostanejo na domači kmetiji, oziroma da se sploh posyetijo kmetij- stvu. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let in z dobrim uspehoin dovršena osnovna sola. Ta banovinski zavod ima intemat, v katerem dobijo gojenci hrano, stanovanje in vso oskr- bo. Mesečna oskrbnina znaša 300 din; k njej prispeva banska uprava do 200 din. Pripadajoči znesek gojencev se do- looi po premoženjskih razmerah njih staršev. Prošnje za sprejem (banovin- ski kolek sa 10 dm) je treba po-slati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija in prUožiti krstni list, domovnico, aol- sko spričevalo, nravstveno spričevalo, obvezo staršev (banovinski kolek za 4 din), da bodo krili stroške šolanja in da ostane prosilec po šoli na domacem posestvu, končno kolka prosto potr- dilo o imovinskcm stanju r>tarsev. Star- si, ki žele svoje sinove izobrasiti v kme- tijskih naukih, se pozivajo, da jih po- šljejo v to kmot.ijsko solo. Vsa podrob- ncjša pojasnila daje na željo ravnatelj- stvo banovinake sole v St. Juriju. ob j. ž. — Privatiia dvorazrödna trgovslsa so- la (s pravico javnosii) v Mursltl Sobot=F ki jo je lani ustanovilo tamkajšnjc tr- govsko združenje, bo dobila letos jeseni že drugi letnik. Ob koncu Solskega leta se opozarjajo starši in skrbniki absol- ventov meščanskih šol in niajih razre- dov gimnazije, da za to solo ni omejeno število učencev, ki se smejo sprejeti v I. ali II. letnik, in da tudi ne obstoji za njo omejen šolski okoliš, nje absolventi pa imajo isle j)ravice kakor absolvsnti dr- žavnih trgovskih šol. Ker imajo državne trgovskc solo ome.iene šolske okoliše in za sprejem določeno žtevilo učenccv ter so na trgovski šoli v Murski Soboti u- godni sprejemni pogoji, priporočamo, da se vsakdo, ki ima interes na sprejemu v trgovsko šolo, a ne more imeti mnogo upanja, da bi bil sprejet v kako draavne. trgovsko solo, obrne po informacije na trgovsko šolo v Murski Soboti, ki daje informacije rade volje in bo prijavlje- nira interesentom začela v najkrajšem času razpošiljati prospekte z vsemi po- t.robnimi ohvestili. — Spoino življenje. V založbi Dozi- derija Mizerita na Zidanem mostu je izšla zanimiva knjiga »Spoino življe- nje«, ki jo je napisal Marjan Bohorie. Knjiga vsebuje nazoren, poljuden in zelo poueen opis zdraVega in nezdra- vega spolnega življenja za spoino zo- rečo mladino in tudi za starcjšc ljudi. Knjigo topio priporočamo. Celieinokoltea c Proslava Vidovega dne. Davi se je Celje odelo v državne zastave. Zjutraj so bile v opatijski, pravoslavni in evan- geljski1 cerkvi ter v starokatoliški kapeli službe božje za padle in umrle bores. Službam božjim so prisostvovali pred- stavniki vojaških in civilnih oblastev in uradov, sol, korporacij in društev ter ftnogo drugega občinstva. Trgovske in obrtne obratovalnice so bi'le od 7.30 do 9.30 zaprte. Davi so bile v eerkvah 'nidi zaključne službe božje za sole. Po služ- bah božjih so bile v solan pro3lave, združene z razdelitvijo izpričeval. c Uen: uspeh na celjski ^luinnziji. Ob koncu šolskega leta 1939/40 je obisko- J valo drž. realno ghnnazijo v Celju 85S ] učencev in 420 učenk, skupaj 1278. Raz- red je dovrailo 607 učencev in 341 u- čenk, skupaj 948 (74.18%), in siccr 94 učencev in 75 učenk z odličnim, 294 u- čencev in 161 učenk s prav dobrim in 219 učencev in 105 učenk z dobrim. uspehom, popravni izpit ima 194 učen- cev in 65 učenk, skupaj 259 (20.26%), razredni izpit imajo 4 učenci in 2 učen- ki, skupaj 6 (0.47%,), razreda ni, dovr- šilo 52 učencev in 12 uoenk, skupaj 64 (5.01%), pravico do rednega aoljanja je izgubil 1 učenec (0.08%). Splošni učni uspeh je prav zadovoljiv, c Sprejemni izpiti na celjski ^üiina/iji. Dne 24. in 25. t. in. so bill na drž. realni gimnaziji v Celju sprejemni izpiti za I. razred. Prijavili so se 204 dečki in 116 deklic, skupaj 320, to je 72 več nego lani. Zavrnjenili je bilo 5 dečkov in 6 deklic. Sprejemni1 izpit je torej napravi- lo rekordno število 809 dečkov in deklic. c Tečajiu izpiii na drž. realni gim- naziji v Colju. Od 149 učenccv in u- čenk jih je pri nižjem tečajnem izpitu izri.elalo 146. Popravni izpit imajo 2 u- čenca in 1 učenka, padel ni nihče. Višji tečajni izpit je bil pod predsed- stvom g. gimnaziijskega direktorja Franca Mravljaka od 10. do 24. t. m. K izpitu se je prijavilo 79 rednih učen- cev, med temi 17 učenk, in 1 privatLst za nacionalne predmete. Izpit je uspe- šno napravilo 58 kandidatov, privätist in 16 kandidatk, 5 kandidatov ima po- pravni izpit, zavrnjen za eno leto ni bil nihče. Ustnega izpita so bili opro- j ščeni: Mari ja Brinerjeva, Jože Cer- nelč, Tatjana Drofenikova, Jožc Hoče- var, Anton Jager, Franc Janežič, An- ton Kocbek, Janko Lešničar, Aleksan- der Majdič, Franc Ostrožnik, Srečko Razpotnik, Stanislav Rijavec, Cirila Spindlerjeva, Ivan Stanovnik in Vladi- j mir Weingerl. Pismeni in ustni izpit so U3pešno dovršili: Anton Agrež, Bo- gomir Antloga, Branko Avsenik, Boris Ban, Vlasta Bavdkova, Edmund Be- zenšek, Ernest Beaenšek, Edmund Božnik, Demetrig; Brodar, Ludavik Cencelj, Milan Ciglenečki, Mirko Con- sidenti, Vladimir Cadež, Ladislav Cmer, Silva Doliničarjeva, Henrik Drümel, Natalija Engelhardtova, Da- Zdravfe Je nafe nafvečje bogastvo« Z boInJmi lobmi noben ctovek nd zdrav. Chlorodont z o b h a pasta nilo Ferenčak, Bogdan Fürst, Boris Gams, Ivan Ga-ntar, Drago Golob, Ka- mila Gosakova, Duäan Gradiänik, Jan- ko Jazbec, Gerhard Jekl, Josip Jelleuz, Franc Jerie, Alfred König, Milenko Kos, Hieronim Ke-zjak, Vera Krasni-, kova, Mflena Krolnikova, Boris Krulc, Edvärd Lakner, Marjeta Lebarjeva, Silvija Lenkova, Ogujeslav Majeric, Leonid Marči^, Ivan Mihelčič, Rudolf Močnik, Daniea' Nedohova, Marijan Nemec, Gregor Ocvirk, Petrina Ocvir- kova, Slavko Ograjenšok, Marijan Pe- stevšek, Vida Planerjeva, Marijan Po- gačnik, Vladimir Posavec, Anton Po- toenik, Valter Premschak, Franc Ser- gan, Vera' Šlandrova, Otmar Tatscher, Jozö Tovornik, Ivana Uranjekova, Av- gust Vršnik in Oskar 2ohar. c Zaključelf šolskega leta na trgov- ski nadaljmialni šoli v Olju. V nedelja 23. t. m. je bil na eeljski trgovski na- daljevalni šoli slövesen zaključek šol- »kega hta 1939/40. Slovesnosti so se udeležili profesorski zbor z' direktor- jem g. Marinčkom na čelu, zaatopnlki Združenja trgovcev -za meato Celje ter učehci in ucen'ke. Direktor g. Marinček je po pozdravnih besedah podčrtal ,Te- liki pomen trgovine, za državo, omeniJ naloge in pričakovanja vajencev in vajenk, ki postanejo trgovski sotrud- niki in sotrudnice, odnosno po2fneje tüdi samo3tojni trgovci in trgovke, ter vzpodbujal mladino k vztrajnemu dfc'u za napredek. Gosp. JagodiC se je kot zastopnik Zdruzenja trgovcev za me- sto Celje iskreno zahvalil • ticiteljakemu 5 Ujeti mornarji Člnne posadke po- topljone nemSke vojne ladje vkreava angleška vojna ladja, da jih pre- peljc v Anglijo miiijoni odhajajo na bojna polja, da žrtvujejo v razdornem boju ono, kar so njihovi neumorni žulji zgradili v deset- letjih, sadove svoje kulture in — civi- lizacije? Ali pa gre tu nemara za med- sebojno osveto mase? Ne, vprašaj se obrne: mar se civili- zacija zato vedno dalje razvija, da bi lahko državo prej prisilila h kapitula- ciji, ali jo celo z vedno bolj dovršenimi sredstvi uničila? Evolucija in zgodo- vina krijeta v sebi mnoga usodcpolna nasprotja... Izgubil sem zopet zvezo s knjigo... Ali bo mar kdaj kdo razumel, kaj se dogaja v mojih možganih in potem tarn nekje v moji duši? Čez nekaj trenutkov je to depresijo prekinila mati. Ni mogla mimo msne, ko me je videla nemega, skritega v svoje dlani. »Kaj ti je, govori, otrok!« me je skrbno povprašala in mi ovila ro- ko okreg vratu, kot to le Ijubeča mati ume. Jaz pa sem molčal in srepo gle- dal v neko točko v daljavi... Mati je ponovila svoje vprašanje. To- da jaz sem vztrajal, mati pa je napol užaljena vstala. Ko je bila med vrati, sem se zdrznil. »Mamica!« sem pol- glasno in proseče šepnil zanjo. »Ne za- meri, da molčim. Bojim se, da me ne bi razumela ...« Vrata pa so se že ne- mo zaprla, kot bi me pokarala, da pre- kasna utemeljitev ni več opravičilo ... T. B.: Zlblka (Iz predavanja.) Ne mislim vam opisovati preteklosti in življenja vclikega prometnega kraja, kajti to, kar je danes v Zibiki omembe vrednega, je samo sola in pa cerkev sv. Jerneja. Seveda imamo poleg tega še dve gostilni in včasih celo dve trgovini, to pa je tudi vse. Sicer pa obsega ob- čina Zibika precej veliko ozemlje, kjer so hišc raztepene po gričih in zakotjili, kakor da bi jih bil veter raznesel. Samo dve večji vasi sta, namreč Zibiska in Brunka vas. Drugače pa stoji skoraj vsaka hiša za sebe. Če hočeš priti v Zibiko, se moraa na Grobelnem vsesti v lokalni ^vlak, ki se mu očividno nikamor ne mudi; ko te počasi in varno priziblje do Stranja, se izkrcaš. In zdaj, moj popotnik, če je slabo vreme, boš najbolje opravil, če se boš sezul in vrgel čevlje preko ramc in bosačil proti Zibiki. Kajti znalo bi se ti sicer zgoditi, da bi ti ostali čevlji v blatu. Blato namreč, kakr.šno imamo pri nas, je prava zibiška posebnost. Kadar nastopi jesensko ali pomladno deževje, so iiovka razmoči in takrat se ti noge udirajo do kolen. Če hočeš potem nogo izvleoi, porabiš precej moči in pri tern cmokne blato, približno take, kakor če 30 mesi testo, Kmalu pa ne moreš več premikati nog, ker imaä na vsakem čev- Iju nekaj kilogramov blata. Zato je naj- bolje, če se sezuješ. Sicer pa imamo od leta 1932. banovinsko cesto, a katero si lahko pornagamo. Rea da ni bogve kaj, ampak prej še take ni bilo. Avtomobili ne vozijo po njej. Vsako leto enkrat morda zaide kateri, pa se tako j obrne in zbeži, ko vidi svojo pomoto. Spominjam se še prvega avtomobila, ki je prišel v Zibiko, nekako pred desetimi leti. Bil je pravcata senzacija. Mi, otroci, smo kar zijali; malokdo je bil tako korajžen, da se ga je upal dotakniti. Še sedaj priha- jajo rekdokdaj. In po kaj naj bi tudi hodili: videli ne bi ničesar poscbnega in tudi mi smo bolj zadovoljni tako. Cerkey sv. Jerneja jc bila neikdaj ,po- družnjca pražupnije sv. Martina na Po- nikvi.1 Domnevajo, da je bila zgrajena v 14. stolotju. Da kraj ni dobil imena po cerkvi, je znak, da je cerkov po- znejšega izvora. Po najdbah nckih čre- pinj in zaponk iz hallstattske dobe .sklepajo, da so bile že takrat v Zibiki človeake naselbine, L. 1669. je nastala v Zibiki samostojna župnija. Prvi žup- uilc.jc' bil Ivan Cigan, na katerega spo- .minja oljnata. slika z napisom v cerkvi sv. Ane na Tin.'*kem. Zibišlca dolina je obdana z griči, na katerih so cerkve kar posejane. Tako ata na Tinskem kar dve cerkvi in sicer cerkev sv. Ane in sv. Marije. Podružnica sv. Ane je bila prvotno kapela za žu- semske graščake, ki so po Tinskem lo- vili. Tarn so morali biti včasih pravi pragozdovi. Pozneje so sezidali äe cer- kev sv. Marije. Pobudo za to so dali turški vpadi, kužne bolezni in roparsko druhali, ki so se skrivale po tinskem pragozdu. Nekateri sploh hudobno raz- lagajo, da prihaja ime Tinsko od ta- tinskega. Bo pa najbrž ta beseda so- z'odna češki, kjer poraeni tin trdnjavo, nedostopno raesto. Primerjaj Karlov lyp,. K tej cerkvi so se začeli zatekati ^omarji z Dolenjskega, s Posavja, iz hrvatskega Zagorja in Prekmurja. Prekmurci in Hrvatje pi'ihajajo še dan- danes vsako leto , 15. avg. Slednji so bolj podjetui in pripeljejo s seboj celo godbo, L. 1741.. je podelil papež Bene- dikt XIV. tej. cerkvi poseben privilegij — odpustke — jsato äe danes cerkovnik vsak večer po večni luči trjanči ^od- pustke«. ... Patronat .nad'ryao ponkoysko župoijo, in tako tudi nad Zibiko, je .imel aprva oglejski patriarh, pozneje celjski grofje in n.ato Habsburžani. L. 1494f je priila ponkovška župnija pod na novo usta- noyljeni kapitclj v Novem mestu, ki je obciržal p,aü'onat nad Zibiko do danaa- nJega dne. V pojitičnem oziru jo pri- padala zibiška župnija graščakom v PodčetrtkUj ki so pobirali tlako in de- setino. , : Sola v Zibiki je bila zgrajena 1. 1813. To je bila revna lesena koča z enim Stonui 4. »NOVA DOB A« 28. VI. 1940 Štov. 27. zboru za ves trud in apeliral na učeii- ce, da ne pozabijo na svoje biväe uči- telje, ki so jim želcli samo dobro. U- čenci naj ne mislijo, da se učijo samo za sei'e in za solo, temveč je uoenje j predvsem njim samim v korist za bo- doče življenje in za težavni trgovski ¦ poklic. Šolski uspehi v posaineznih razredih so naslednji: I. razred je obi- skovalo 36 vajencev in vajenk, z uspe- j horn jih je izdelalo 17, popravni lzpit jih ima 13, nezadostni uspeh imata 2, štirje pa so predčasno izstopili. V II. razredu jih je od 43 ixdelalo 21, po- pravni izpit jih ima.8, nezadostei u- speh jih ima 6, predčasno so izätopili 4, eden pa je ostal neocenjcn. III. raz- red je od 24 učencev in učenk z us^e- hom dovräilo 16, ponavljalni izpit vh ima 6, dva pa sta predčasno izstopila. Goap. Jagodič je ob koncu svojega go- vora razdelil najboljšim učencem in u- čenkam nagrade Združenja trgovcev. Prvo nagrado v zneskih po 200 din so prejele Angela Zoharjeva (v Mohorje- vi knjigarni), Štefanija štorova (v Mohorjevi knjigarni) in Daniea Petri- čeva (pri tv. Poženel). Drugo nagrado po 100 din so prejeli Pavel Schwander (pri tv. Stermecki), Ferdinand Pimpi (pri tv. Jagodič) in Marija Skofičeva j (pri tv. Sluga), tretjo nagrado po 50 din pa Miran Toplak in Friderik Pol- landt. V imenu učencev in nagrajencev se je v lepem govoru zahvalil učenec III. razreda Jože Mulej učiteljskemu zboru za ves njegov trud, Združenju trgovcev pa za nagrade in priznanje. Pozval je svoje tovariše k nadaljnjemu uspešnemu delu v njihovem poklicu in apeliral na nje, da ostanejo v svojem življenju dobri državljani, zvesti kra- Dr. Bregant Marjan specialist kirurg ordinira v Celiu, Gosposka ulica 7/1. lju, domovini in narodu. Lepa sloves- nost je bila zaključena s petjem dr- žavne himne. c Završni izpiti na drž. dvorazredni trgovski š»li v Celju so bili od 10. do 21. t. m. pod predsedstvom direktorja g. Marinčka. K izpitu se je prijavilo 16 kandidatov in 20 kandidatinj. Izpit so položili: Oton Berdnik, Franc Cvi- tanič, Stane Cujež, Ivan Jeriček, Jože Kajtna, Maks Kapelar, Alfred Klos, Hugon Ogrinc, Edvard Ozimek (z od- liko), Janez Pečovnik, Franc Pušnik, Erik Roglowitz, Vekoslav Šoln, Mitro- fan Sorn, Milan Štok, Darinka Celin- škova, Janja Črnkova, Sonja Goriupo- pova, Marija Gorjančeva, Antonija jagrova, Milica Kosova, Vida Lesjako- va (z odliko), Kristina Stožirjeva, Ma- rija Štravsova, Anastazga Vipotniko- va, Terezija Volovžkova, Milena Vrš- nikova in Nada Zoričeva. Odklonjeni so bili iz 1 ali 2 predmetov do sep- tembrskega roka 1 kandidat in 5 kan- razredom in stanovanjem za cerkovnika, ki je bil obenem tudi učitelj. Prvi tak učitelj je bil Jožef Šišek, ki se rau pa vendar ni zdelo vredno, da bi sam pou- čeval, temveč si je najel učitelja in je igral sam vlogo nekakega šolskega vo- dje. Naval otrok je bil velik, ker v oko- lici ni bilo nobene sole in je bil Solski pouk obvezen. Nadzorovalno oblast je imel graščak v Podčetrtku. Ker sčaso- ma stara sola ni več odgovarjala svo- jemu namenu, je sklenil krajni Äolaki svet sezidati novo. To se je tudi zgodilo. Najprej so zgradili dvorazrednico, ka- teri so pozneje še prizidali dva razreda. Tako je nastala sola, kakräna je danes. Med svetovno vojno ni bilo na Soli no- bene učne moči, poučevali sta eamo dve učiteljici; pozneje je bila nameščena že ena. Zaradi raznih epidemij — ki se v kraju pojavljajo prav pogosto — je bila sola dalje časa zaprta. Zibika je vinoroden kraj. Po južni strani valovith hribekov so sami vino- gradi, ki dajejo več ali manj kislo vino, edino vinogradi na Tinsikem slove za- radi dobrega vina. Vinograd je marsi- kakemu kmetu edini vir dohodkov, 3 katerim mora preživljati sebe in pogo- ! sto še kopico otrok. Zato je po teh hri- bih mnogo siromastva, ki mu skušajo odpomoči z javnimi deli, kakor gradnjo ! ceste iz Zibike proti Sv. Štefanu. Pa to ' je vse le začasna odpomoč, trajno bi pomogla kraju edino kaka večja indu- strija in izrabljanje prirodnih bogastev premoga in železne rude, ki se skrivajo tukaj pod Rudenco. didatinj, 2 kandidatinji pa bosta pola- gali iz zdravstvenih razlogov izpit v jeseni. Absolventom in absolventkam iskreno čestitamo! c Zaključni nastop gojencev obvezne telenne vzgoje je bil v četrtek 27. t. m. s pričetkom ob 18.30 na Glaziji. Ob do- ločenem času je prikorakalo pod vod- stvom referenta za obvezno telesno vz- gojo g. Ferija Pleterška in ob igranju vojaške godbe nad 150 obveznikov, ki so se postrojili na igrišču in pozdravili zastopnike mestne občine ter zastopniika vojaške oblasti g. podpolkovnika Stefa- novica, katerim je g. referent raporti- ral. Po pozdravu predsednika občine, so obvezniki, ki so bili porazdeljeni v pet oddelkov, nazorno prikazali uspehe in vsestranost šele trimesečnih vežb. Go- jenci so nastopili v igri z žogo, nadalje { so tekmovali v metu granate in patrulj- nem teku. Nastop je pokazal pravilno telesno vzgojo naše obrtniške in trgov- ske mladine in tudi poudaril čut disci- pline, ki jo je pri tern nastopu mladina pokäzala. Po nastopu, ki mu je priso- stvovalo tudi lepo število občinstva in pri katerem je igrala ves čas vojaška godba, so gojenci glasno pozdravljeni v strumnih eetverostopih odkorakali in zaključili svoj prvi nastop. c Doptsništvo Delavske zborniiee v Celju je preimenovano v ekspozituro, ki jo vodi ae vedno g. Josip Arnšek, bivši krojaški mojster. c Uradn] dan Zbornico za TOI za Celje in celjski srez bo v torek 2. ju- lija od 8. do 12. dopoldne v posvetoval- nici Združenja trgovcev za mesto Ce- lje v Razlagovi ulici. c Upokojeno učiteljstvo iz Celja In okolice se sestane. v četrtek 4. julija ob 16.17 v gostilni pri Robleku v 2al- cu. V primeru, da se nas snide primer- no ätevilo, bo tov. Vrečer govoril o kulturni zgodovini trga Zalca. c Pregled motornih vozil bo v petek 5. julija pri mestni garaži na Sp. La- novžu in sicer od 10. do 11. za celjski srez, od 11. do 12. pa za mesto Celje in okoliske sreze. c Šofcrski izpitl za kandidate iz celj- skega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza bodo na sreskem na- čelstvu v Celju v ponedeljek 8. julija ob 8. zjutraj in ne 4. julija, kakor je bilo sprva določeno. v Škofji vasi se je v sredo težko pone- srečil 371etni delavec Rudolf Zagozda iz Začreta pri Škof ji vasi. Med delom se je okrog 11. dopoldne zrušilo zidovje i'n zasulo Zagozdo. Zagozda je dobil hude poškodbe na trebuhu in ramenih. Pre- peljali so, ga v celjsko bolnico. c Žetev smrti. V Zagradu je umrl v torek v starosti 74 let posestnik g. Ste- fan Goručan, oče g. Franca Goručana, črkostavca v Zvezni tiskarni v Celju. Na Dobrovi je umrl 21. t. in. G51etni tovarniški delavec Ivan Pangerl. V Lis- cah je umrla v ponedeljek 771etna pre- užitkarica Ana Skobernetova. V celjski bolnici so umrli: 21. t. m. 771etna občin- ska reva Jožefa Zakonškova iz Ojstri- ške vasi pri Št. Juriju ob Taboru in 41 letna kočarica Antonija Divjakova iz Ojstriške vasi, v soboto 31-letni cinkar- niški delavec Anton Štante z Babnega pri Celju, v nedeljo 441etni posestnik Franc Derstvenšek iz Orešja pri Slivni- ci, 261etna posestnikova hči Antonija Nadvežnikova z Rečice ob Savinji in dveletni kočarjev sinček Franc Cerov- šek iz Laškega, v torek pa 531etna po- sestnikova žena Marija Šarpova iz Šmarja pri Jelšah, 201etni sin poaest- nice Stefan Gologranc iz Šoštanja in posestnikova hčerka Marija Staknetova iz Zg. Gore pri Braslo.včah. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojeem naše iskreno sožalje! c V naših planuiskih prcdelih se se- daj prieenja glavna turisticna nezona. V Savinjskih Alpah so sedaj dobro oskrbovane že vse planinske koče, pri- pravljene za sprejem mnogoštevilnih posetnikov. Logarska dolina ima kor. izhodišče rnnogih planinskih tur ugod- ne avtobusne zveze s Ccljern in Ljub- ljano. Za planince, ki se izkažejo z le- gitimacijo, velia pri vožnji z avtobusi 25odstotni popust. Ugodnosti so de- ležni planinci tudi v planinskih kočah. Vse koče, n. pr. Piskernikovo zavetišče in Aleksandrov dorn v Logarski dolini, Frischausov dom na Okrešlju, Kocbe- kov dom na Korošici, Mozirska in Celjska koča, nudijo posetnikom pri- ložnost za daljše bivanje. Za nedeljskc izlete v Savinjako dolino in okoliška pogorja, je ugodna uporaba izletnišlce- ga vlaka, ki vozi iz Celja ob 4.44 in na povratku prihaja v Celje ob 21.45. Zju- traj in zvečer ima ta vlak v Šraartnem Za proslavo narodnega praznika sv. Cirila in Metoda se dob 1 nova umetniška slika prof. Djuriča v 7 barvah »CIRIL IN METOD« Velikost 60 X 80 cm — .. .. „, ,e .. i Knjigarna,Domovina Celje c Soferskl izpiti za kandidate \t menta Celja in Lasikegta nreza bodo v četrtek 11. julija ob 8. zjutraj pri predstojni- štvu mestne policije, kjer naj kandidati čimprej vložijo zadevne prošnje. c Kränen uspeh povke gdč. Kornelije Miillerjeve iz Celja pri pevnkih tekmfth v ljubljanskl o]>eri. V nedeljo 23. t. m. zvecer so, bile v ljubljanski operi pevske tekme, na katerih si je priborila gdč. Kornelija Miillerjeva iz Celja Cast.no mesto. Izmed 32 tekmovalcev, ki jih je izhmia žirija po končauih izbiriüh tek« mah, je dosegla gdč. Miillerjeva 3. me- sto. Gdč. Müllerjevi iskreno čestitamo, brez dvoma pa moramo ta krasni uspeh v veliki meri pripisati njeni pevski pe- dagoginji ge. Heleni Lapajnetovi, ki ji je z njeno odli^no metodo uspelo v tako kratkem času doseči tako lepe uspehe. Ga. H. Lapajnetova poučuje po znani metodi Sole Rado Danielli, iz katere so izšli naži odlični operni pevci, kakor n. pr. Gostič, Drmota in drugi. Glasbena Matica v Celju je z gospo Lapajnetovo pridobila odlično učno moč za solopetje. c Premestitov. Gosp. inž. Vsevolod Stefani je od tehničnega razdelka sres- kega načelstva v Celju premeščen k te- renski sekciji pri regulacdji Ljubljanice v Ljubljani. c Brivske in frizersko obratovalnice v Celju bodo na praznik 29. t. m. odprte od 7.30 do 12. dopoldne. c Uboj v Crešnjicah. V nedeljo zvečer so fantje v Crešnjieah. pri Konjteah s koli napadli 401etnega dninarja Antona Stebleta iz Črešnjic ter mu zdrobili lo- banjsko dno in mu prizadejali tudi te- I žek pretres možganov. Stebleta so pre- t peljali v celjsko bolnico, kjer je v torek zvečer izdihnil. j c Huda nesrc6a pri podiranju gtavbe. Pri podiranju stavbe poaeBt;nika Kožuha ob Paki tudi zvezo 3 poštnim avtobu- som preko Mozirja v Logarsko dolino. Zveza je prikladna za obisk Mozirsko koče na Golteh. Izletniški vlak omo- goca tudi ugodno zvezo z železniškima postajama v Mislinju in Dovžah kot iztetndskima izhodiščema na zapadno Pohorje. c Oddaja kolodvorske restavraclje v Celju. Direkcija drž. železnic v Ljub- ljani odda s 1. septembrom 1940 po predpisih pravilnika 135 v zakup za nedoločen čas kolodvorsko restavracijo srednje vrste in stanovanjske prostorc na postaji Celje. Za obratovanje po- trebna glavnica znaša 40.000 din, če reflektant nima nobenega inventarja in opremc; v nasprotnem primeru pa 12.000 din, a mora predložiti dokaz o posesti inventarja in opreme. Letna zakupnina za obratne prostore znaša 4.000 din, letna najemnina za stano- vanjske prostore pa 2.400 din. Prošnje se vlagajo do vključno 27. julija t. 1. na naslov direkcije drž. železnic v Ljubljani. Do tega dne do 11. dopoldne je položiti pri depozitni blagajni direk- cije v Ljubljani predpisano varščino v znesku 1.000 din v gotovini, Natanč- nejša pojasnila glede pogojev se dobs pri direkciji drž. želcznic v Ljubljani, soba št. 39 odn. 54, in pri šefu postaje Celje. c KrajcMia organizacija Legije ko- roških borcev v Celju poziva svoje članstvo, da takoj odda prijavne tisko- vine za spominsko kolajno. Celjani naj jih oddajo v društveni pisarni na Dec- kovem trgu 6, vsi ostali pa pri svojih povcrjenikih, kjer naj tudi brez odla- ganja poravnajo članarino. Vsak clan naj svojo prijavo izpolni v smislu na- vodil na zadnji strani prijav in prilo- žonih okrožnic c Zdravniško dežurno službo za član© OUZD bo imel v soboto 29. t. m. zdrav- nik dr. Drago Mušič na Cankarjevi ce- sti, v nedeljo 30. t. m. pa zdravnik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ulici. Iz obiinstva Nočni nemirl Kadar se znanci pogovarjamo o raz- merah svojih 3tanovanj, hvalimo Sp. Lancvž, češ, tu imamo ljub mir, čist zrak itd. To pa ni več res, kaiti ncka objestna mladež se z grdim spakovanjem, krioa- njem in tuljcnjem na vse načine trudi kaliti nočni mir. JProsimo mestno poli- cijo, da bi preprečila tako divjanjc, da ne bodo lctoviščarji mislili, da so v kaki culukafrski vasi. —j— Otroški voziček kolo ali šivalni stioj najhitreje in uajbo- lje kupite, prodate all zarnenjate v trgo- vini Jo?ip Uršič, Celje, Narodni dom. $okolstvo IJet. Zaradi slabega vremena v mail dvakrat preloženi izlet članstva in na- ra5<^aja bo v nedeljo 7. julija. Odhod iz Celja z vlakom ob 6.58 v Laško, od tam k Sv. Jederti preko Dola v Hrastnik. Iz Hrastnika povratek z vla- kom ob 19.31. Žeumo, da bi nam izlet končno le uspel in da se ne bi uresni- čil ljudski rek, da »v tretje gre rado«. Izvedbo in vodstvo izleta bo oskrbel dru§tveni prednjaški zbor. Pregiea Članskih legitlmacij. Veči- na bratov in sester, ki ima legitima* cije, jih ie prinesla v pregled. DruStvena uprava opozarja, da mora imeti vsak član in Članica legitimacijo, kakor pred- pisuje točka 8. člena 10. pravilnika za sokolska društva. Društvena uprava je sklenila, da bo še enkrat, toda posled- njikrat v sredo 3. julija od 18. do 22. poslovala v ta namen v druätveni pisarni v mestni osnovni sou. B.rate in sestre vabimo, da vsi brez izjeme pri' nesejo s seboj legitimacijo, oni, ki j« Se nimajo, pa fotografijo, da jim bo morose izdati novo irkarnico. PokaZit« bratje in sestre, da ste člani sokolske organizacije, ki jim je disciplina v krvi- Gozdna sola in taborjenje. Letos člani in naraščajniki ne bodo taborilii ker so obilno zaposleni z drugim de" lom. Taborile bodo članice, naraščaj- nice in deca. Slednja prične s tabor- jenjern že 15. julija v Soteski pri Mozirju, na prostoru, ki ga je za župo kupil socialni odsek starejših sester V Celju. NaSe društvo bo poslalo na ta' borjenje na svoje stroške 4 siroma5ne deklice in 4 dečke, ki pridno posečajo društveno telovadbo. NaraSČajski vaditeljski zbor. NaŠj naraSčajniki imajo vsako nedeljo alj na praznik vaje iz obrambnosti, bodisi da priredijo izlete s pohodi ali pa stre!' ske vaje na streliäcu v Pečovniku. Vsi so si nabavili šajkače in pasove k no- vemu delovnemu kroju, kroj sam si pa bodo nabavili postopoma. Zbirka je prinesla precejSen znesek, za kas bodi izrečena darovalcem iskiena zz' hvala. Kolesarski odsek naraščaja vadi redovne vaje, pridno «?ojijo tudi od' bojko. Prav posebno nas veseli, da jf med naSimi naraščajniki, ki redno if1 vestno posečajo sokolsko telovadbo» osem gimnazijeev, ki so dovršili raZ' red z odliko, in več takih s prav do" brim uspehom. Predsodki, da bi obisk telovadbe mogel vplivati na uspeh v Soli, se s tern sami pobijajo. Propagandne razglednlce. Savez je izdal razglednici : »Bodi Sokol« in »A" leksandrove besede«. Obe sta veČbarv- ni in učiiikoviti. Cena kornadu 1 din- Ker je izkupiček namenien za važn^ sokolske potrebe, bo članstvo gotovö pridno segalo po teh ličnih dopisnicai1' x Taborjenje sokolske dece v Loka^1 pri Moalrju se bo pričelo že 15. jiilÜ* in ne 22. julija, kakor je bilo spr^ doloČeno. Prijave se sprejemajo še d° 30. t. m. v župni pisarni v Narodnerr1 domu v Celju. Pohitite s prijavarrii' — Socialni odsek starejših sester. x Izlet sokolstva na Kajmakčala»1' V petek 12. julija bo na Kajmakčala1111 blajjoslovitev spominske kapele v P0' častitev jugoslovenskih herojev. Sokol' stvo se bo te svečanosti udeležilo večjem številu. Voznina je četrtins^ in stane iz Celja do Bitolja s P°^\. škim vlakom 213 din, z brzim vlako^ Štev. 27- »NOVA DOBA« 28. VI. 1940 Stran 5. 241 din. Udeleženci bodo potovali do Skoplja z rednimi vlaki, od Skoplja do Bitolja s posebnim vlakom. V Skoplju morajo biti že 10. iulija dopoldne, ker bodo isti večer v Bitolju prenočevali in tarn drugi dan, v četrtek 11. julija, j prisostvovali blagoslovitvi in otvoritvi Sokolskega doma. Iz Bitolja na Kaj- makčalan je 70 km in bodo tja vozili avtobusi (voznina 130 din) in kamioni (voznina 70 din). Medpotoma se bodo ustavili v Jelaku, kje bodo udeleženci prenočevali pod Sotori. Nakup spomin- skega znaka za 15 din ie obvezen. Število udeležencev je omejeno na 10 za vsako sokolsko župo. Pojasnila daje sokolska župna uprava v Celju. — Sokolska župa Celje. Pral tlopustom si preskrbite pisem- ski papir, nalivna peresa in albuine pri tvrdki Karl Goričar vdv. Celje, Kralja Petra cesta 9. Jporf * V tekmovanjuzasrednjeevropskl nogometni pokal so bili v nedeljo do- seženi naslednji rezultati : V BukareSti j BSK: Venus 1:0 (1:0) in Rapid: Hun- garia 3:0 (i:0), v BudimpeSti pa Pe- | rencvaros:Slavija 11:1 (5:0). S tern so, sarajevska Slavija, Ujpest, Hungaria in Venus izpadli iz nadaljnega tekmovanja. V semifinalu bodo igrali zagrebški Oradjanski, BSK, Ferencvaros in ru- munski Rapid. * V prvi flnalnl tekml za naslov prvaka SNZ je Železničar v nedeljo v Mariboru premagal ena;storico 1SSK Maribora z 2:1 (1:0) * Atletski dvoboj Madžarska : Ju- goslavija se je končal v nedeljo v Be- ogradu z zmago Madžarske v razmerju 122:78. * Junforsko prvenstvo SNZ. V prvi finalni tekmi za juniorsko prvenstvo SNZ je mladina SK Ljubljane v nedeijo premagala mladino ISSK Maribora s 5:0 (3:0). * Prijateljska tekma med SK Mar- som in SK Celjem, ki je bila odigra- na v nedeljo na celjski Glaziji, se je končala neodločeno s 4:4 (2:1). Šah Jugoslovenskl Sahovski kongres Jn nacionalni turnir v Celju. Po sklepu Jugoslovenskega šahovskega saveza bo 11. avgusta v Celju jugoslovenski ša- hovski kongres, od 11. do 31. avgusta pa bo nacionalni amaterski šahovski turnir Jugoslavije v proslavo 20 letnice Celjskega šahovskega kluba. Celjski šahovski klub priredi drevi v svojih prostorih v hotelu »Evropi« brzi turnir za prvenstvo v mesecu ju- niju. S tern turnirjem bo Sahovska se- zona do meseca avgusta zaključena. Iz naiih kraiev Laško Nekai duhovltih slick s proraiunske se/e laške občine L a S ko, 28. junija. Letos 10. aprila je imel laSki občin- ski odbor proračunsko sejo. Olede žu- panske place ie predlagal o. o. g. Trop, da bi se znižala od 8400 na 6000 din, ker sta nekdaj imela župana R. in T. samo po 6000 din, pa še to samo na papirju, ker se je ta vsota razdelila med občinske uslužbence, odnosno vo- tirala za javna dela. Dalje je iznesel g. Trop, da je župan dobro situiran, da ima večje posestvo, da pride iz Stopc na občino kvečjemu trikrat na teden itd. 0. o- Deželak je odgovoril, da ima župan pravzaprav še pretnalo, ker je imel pred kosamacijo občin Žu- pan mesta 6000 din place, Župan Marijagradca pa 3300 din in bi sedaj po združitvi pripadalo županu ne samo mesečnih 700 din, temveč 775 din. BezgovSek je izjavil, da daje sedanji župan revežem kruh, vino, podpore. Pavlinič pa je dejal, da župan tiho daje socialne dajatve, a tega ne obega na boben. Predlog Tropa je bil zavr- njen, sprejet pa BezgovSkov predlog za neokrnjeno plačo župana. Komentar prepuščamo davkoplačevalcem. Glede števila uslužbencev je bil Trop mne- nja, da jih je preveč, da je treba var- čevati, da naj tehtanje in slično oprav- Ijajo stražniki itd. VpraSal je, ali ie Kolšek še nameščen pri šolskem vrtu in koliko zasluži tarn. Jelenc je iznesel, da je bil nekdaj na občini samo eden, pa je opravil vse delo celo ob mobi- lizaciji leta 1914. Deželak je odgovoril, da to ni na dnevnem redu, da je bila pri sestavi statuta soglasna tudi opo- zicija, da bodo to reševali na drugi seji ob spremembi statuta i. t. d. Na predlog Tropa je bil letni pavSal vo- dovodnega upravitelja znižan od 3000 na 2000 din, ker je imel bivši upra- vitelj Majcen tudi 2000 din in je od- lično upravljal vodovod. Deželak je dejal, da bo upravitelj pri drugih ra- čunih več računal, a so znižanje ven- darle soglasno sprejeli. Blagajnik je opozoril, da je treba z njim skleniti čimprej pogodbo. O stanarinah se je vnela daljša de- bata. Trop ie predlagal, da bi vsaj en nameSČenec bival v renovirani hiSi bivše marijagraške občine, da bi upra- va Stedila pri stanarinah. Dejal je, da so bili izdatki za renoviranje ogromni in da je vse zgrajeno skrajno slabo brez potrebnega komforta in brez pra- vih načrtov. O. o. Gerkman je doka- zoval, da bi bila ta hiSa vsaj za samce dobra, občina pa vsako leto postavlja v proračun visoko postavko za stana- rino. Proti tej postavki sta glasovala Gerkman in Trop. Glede postavke za mestnega organista so nastale kar tri skupine. Zlasti je bil proti Jelenc, če§, šmiklavški tudi nič ne dobi. Predlagali so: Trop 2400 din, Goter 1200 din, Jelenc pa 1000 din. Prodrl je Trop z 9 glasovi, 4 odborniki pa so se vzdr- žali glasovanja. Deželak je poudaril nujnost nape- Ijave telefona v občinsko pisarno. Bla- gainik je zahteval v ta namen naimanj 2000 din. Gerkman je omenil ogromne izdatke s telefonom v svoji pisarni v znesku 7.000 din.čeprav zelo Stedi. Insta- lacijastane 750 din, letna naročnina pa 450 din. Končnojih je bilo 8 za telefon, 7 pa proti. Na občinski seji dne 16. junija pa so to nujnost zopet soglasno sprejeli. Teh 2000 din bodo vzeli iz postavke za protiplinsko obrambo. Gle- de javne razsvetljave je predlagal Gerkman, da je treba opozoriti upravo Radiotherme, da bo zopet uvedla v parku svojo javno razsvetljavo. Pavli- nič je predlagal, da naj občinska upra- va ob mesečini skrajno reducira luči, Bratuša pa je predlagal, da naj pri vremenskih hišicah gorijo luči samo v sezoni in Se to Ie v jutranjih urah. O. o. Gerkman je podčrtal nujno po- trebo zvišanja podpore za gasilstvo in sicer najmanj na 5000 din, ker ima druStvo Se 20.000 din dolga, plačuje 3000 din obresti, ima dolg pri občini itd. Župan in podžupan sta vpraSala, iz katere postavke naj gre poviSek. Nato so si spet pomagali s postavko za protiplinsko obrambo. Glede postav- ke 10.000 din za občinske zgradbe je izjavil Deželak, da je treba popraviti občinsko poslopje pri marijagraSki ces- kvi, ki je poSkodovano Se od nekega potresa. Vnela se je debata. Deželak in Goter sta predlagala prodajo. Bla- gajnik je trdil, da dobi takoj 50.000 din za tisto bajto in njive okrog nje. Gerkman je predlagal zamenjavo za enako protivrednost s cerkveno na- darbino, kar pa je vikar Bratuša iz- podbijal s pravnimi normami. Goter je izjavil, da niso imeli s to stavbo nikoli kakih koristi. Predlagal je, da naj uprava pregleda svoječasno po- godbo med nadarbino in občinskim odborom, ki je označena v sejnem za- pisniku marijagraSke občine še pod komisarjem Pleskovičem. Deželak je priznal, da je najbolje, da se občina tega bremena znebi. Mi pa ugotavlja- mo, da smo to breme prevzeli meščani z nesrečno komasacijo, Cesar pa pod- župan ni omenil. O drevesnici pri Anini kapeli je trdi! Teršek, da je brez po- mena, ker dobe sadike v Radefah in Celiu za polovico ceneje in je poleg tega ta drevesnica stalno v nevarnosti poplav. Gerkman je vprašal, čemu se taki odbori sestavljajo, če so brez po" mena. Zahteval je tudi strogo izvaja- nje nalo&a, da morajo vajenci posečati obrtno Solo, za katero plačuje občina velike vsote. Zanimivo je bi!o glasovanje o po- stavki za tujski promet v LaSkem. Na predlog župana lirastnika je bila po- stavka znižana od 2000 din, kar je že itak malo, na 1000 din. Trop in Gerk- man sta bila proti znižanju, Deželak in Pavlinič pa sta se vzdržala glaso- vanja, ker jima je menda razvoj tuj- skega prometa nevažno vprašei/anje. Smo pač kmečka občina!... Glede podpore za mestno godbo je predlagal Pavlinič, da bi ta podpora lahko izo- stala, ker se z danaSnjo mestno godbo samo blamiramo in je bolje da je v javnosti sploh ni. Po njegovem mne- nju naj bi godba igrala samo v zapr- tih prostorih. Najbrž mu kot bivSemu »majorju« Se vedno zveni po uSesih takt vojne muzike... Kljub temu je bila postavka za mestno godbo odo- brena. To je v glavnem vsa debata o pro- računu naših »združenih« občinskih očetov. Proti proračunu sta glasovala samo Trop in Gerkman. Če ne bi ban- ska uprava letos odobrila občinam alkoholnih trošarin, bi morali po po- jasnilu blagajnika letos plačevati La- SČani 120% doklad. LetoSnji občinski proračun je za 20.000 din višji od Ian- skega. 1 Priznanl pevski zbor društva »Jadran-Nanos« iz Maribora bo pri- redil v soboto 29. t. m. ob 20. v dvo- rani Sokolskega doma v Laškem kon- cert narodne in umetne pesmi. Zbor, ki je že lani koncertiral z velikim uspehom v Celju, je prvovrsten. Go- stovanje tega priznanega moSkegazbora z naSe severne meje bo gotovo va?.en pevski dogodek za LaSko. Pozivamo javnost, da se koncerta udeleži v pol- nem Stevilu. Za koncert viada med LaSčani veliko zanimanje. Zbor vodi prof. U. Vrabec. Vstopnice so v pred- prodaji pri ge. Jenkovi, soprogi sre- skega tajnika v LaSkem. Spored kon- certa je zelo pester in bo zadovoljil vsakega posIuSalca. 1 Telovadna akademlja v Sokol- skem domu. NaSi Sokoli so namesto nastopa priredili preteklo soboto telo- vadno akademijo, da pokažejo uspehe svojega vztrajnega delovanja. LaSčani smo v pogledu sličnih prireditev že precej razvajeni, vendar moramo tudi tokrat priznati, da so bile vse točke dobro pripravljene in je bila njih iz- vedba lepa in skladna. Nastopili so vsi oddelki, tako deca, naraSčaj in člani z beograjskimi zletnimi vajami. Člani so sicer pokazali nekaj nesigurnosti, ki pa je nastala zaradi odhoda nekaterih bratov k vojaSkim vajam. Zlasti so ugajale vaje naraSČajnic. Članice so iz- vedle svojo točko zelo skladno in točno. Vrsta članov, ki je izvajala vaje na bradlji, je pokazala, da imamo tudi za orodje zmožne telovadce, ki stalno na- predujejo. NajboljSa točka večera je bila vsekakor »Petorica«, ki jo je izvajala moSka deca strumno in samozavestno. Občinstvo je nagradilo nastopajoče z močnim pritrjevanjem. Akademija je v moralnem pogledu odlično uspela. O- bisk občinstva je bil zadovoljiv, ven- dar pa je občinstvo po svoji navadi prihajalo z veliko zamudo. Vsaj pri takih prireditvah, ko sodeluje deca, bi želeli točnosti. 1 Razstava ženskih ročnlh del je bila otvorjena danes v narodni Soli v LaSkem. Razstava bo odprta Se v so- boto 29. t. m. Med drugim so razstav- Ijeni tudi volneni izdelki za vojake. 1 Javno vprašanje predsedniku »Kota«. Pri pregledu proračuna druStva »Kota« za 1.1940. smo videli postavko 15.000 din za gradnjo iavnega straniSča v LaSkem. Predsednik »Kota« silno rad razpravlja o javnih delih in ne moremo razumeti, zakaj ne izvrSi tega nujnega javnega dela, ko je tujska se- zona v polnem razmahu. Upamo, da posledice raznih dvobojev niso vzrok, ki bi ga oviral pri izvajanju javnih dolžnosti . . . 1 Borba Jesse Jamesa, neustraSnega junaka, proti železniSki družbi, požrt- vovalnost, smelost pri izvajanju načrtov, nežnost napram materi in ljubljenemu dekletu, okrutnost napram neprijatelju, propadanje njegovega značaja in proces, po katerem se plemenit in dober Člo- vek spremeni v divjo zver, so scene, ki bodo ostale gledalcem v trajnem spominu. Vse to boste videli v roman- tični drami v naravnih barvah »De- sperado— maščevalec naroda«. V glavnih vlogah najboljSi ameriški igralci Tyrone Power, Henry Fonda in Nacy Kelly. Predvajal bo kinoLaško v petek 28. t. m. ob 20'30, v soboto 29. t. m. ob 17. in v nedeljo 30. t. m. ob 17. in 20*30. I Kino Laško. Opozarjamo cenj. ob- činstvo, da se bodo od 29. t. m. dalje pričenjale popoldanske kinopredstave ob 17. Htastnik h Sokolske bojne tekme. V nedeljo 23. t. m. so bile bojne tekme tukaj- Snjega Sokola. Tekmovale so Stiri pa- trulje. Izpred Sokolskega domavHrast- niku do kalske planine je prva patrulja dospela v rekordnem času 37 minut. Ostale tri so sledile v presledkih nekaj minut. Na kalski planini so nato raz- vili zastavo, nakar je sledil pozdrav zastavi. Vršilo se je tudi streljanje, nogomet itd. Ob tej priliki se je zbralo na kalski planini tudi obilo ostalega članstva in naraSČaja. Opoldne je bil topel, okusno pripravljen obed, ki je našim tekmovalcem prav teknil in ki se ga je lahko poslužilo ostalo član- stvo in naraSčaj. V popoldanskih urah je nastalo pravo planinsko rajanje. Proti večeru so se naSi izletniki, osve- ženi s planinskim zrakom in Carom Novo vojno letalo Boulton Paul Defiant, novi tip angJeSkega vojnega Ietala, ki ima štiri topove. Stran 6. »NOVA DOBA« 28. VI. 1940 Šte\. ^i. užitka Iepe gcrske narave, vračali v ! dolino z veseljem na obrazu in s pes- rr.ijo na ustih. Zagorie za O zavednosti. Pred dnevi je vsto* pila na postajt v Zagorju neka družba, ki se je peljala v Ljubljano. V kupe je prišla veselo razpoložena in se raz- govarjala v nekem tujem jeziku. PriSel je sprevodnik in prosil za vozne listke. Nato se je oglasila gospa v slovenskern jeziku in godrnjala, da se §e ni dobro vsedla in že zahteva sprevodnik vozni listek. Sprevodnik je neumestno opazko prezrl, vljudno pozdravil in nadaljeval svoj pose). In sedaj se je pričelo pravo regljanje v tujern jeziku. Na veliko presenečenje ostaüh potnikov so vse tri gospe znale pravilno le slovenski, ker je to njihov materin jezik. Go^pod, ki je pomagal tem gospem v tujem razgovoru, je sicer po izgovorjavi so- deč Slovan, a menda n* zaveden ! Slišal sem, da uživa v naSi državi kruh in da je direktor. Vsekakor se bomo Se zani- mali za to »zavedno« družbo, ki v teh časih izziva! Petrovce p Požar v Arji vasi. V nedeljo okrog 23. je izbruhnil požar v kozolcu veleposestnika inž. Ježovnika v Arji vasi. Ogenj je našel mnogo hvaležnega netiva v posušeni detelji, talro da je ves kozolec naenkrat zagorel kakor o- gromna bakla in ni bilo mogoče izpod njega rešiti večjega Stevila vcz, d!u- gov in drugega poljskega orodja. Sko- da je rzelo velika. Sreča je bila, da ni bilo vetra, sicer bi se bil vnel Se drugi blizu stoječi kozolec in bližnja gospo- darska poslopja in bi se ogenj Siril po vsej vasi. Arnovska gasilska četa je bila s svojo motorko prva na mestu in je preprečils razgirjenje požara na druge objekte. Na pumoč so prihitele š"e gasilske čete iz domače in bližnje celjske okolice. AH je bil ogenj pod- tsknjen iz maščevalnosti, aii pa je na- stal po nerodnosti brezposelnih posto- pačev, 5e ni ugotovljeno. Žafec „Sola v nebesih" Narodna sola v Žalcu je uprizorila v nedeljo, dne 23. t. m. popoldne v Sokolskeni domu 4-dejansko nilarfinsko igro »Sola v nebesih« ob častni ude- ležbi staršev, mladine in prijateljev sole. Ko se je dvignil zastor, smo bil' v nebeški predsobi, kjer je sorejsmal prof. Biaž Tomaževič kot sv. Peter v izvrstni maski in z dostojanstveno igro nove nebeSke čiane, mlade krilatce v lepih kostumih. Pojavil se je tudi Kri- stus. To vloLO je Sol. upr. g. Maks Pivc v posrečenem oblačihi zelo dobro rešil. Za kratek čas pa je skrbel Solski sluga (strok. učit. g. Peter Suhadoic), ki mu je bila vsaka beseda pome- Sana s hurnorjam. Lep prizor je nudilo 11. dejanje v pravih nebesih, ki jim je bila v poseben okras lepa Marija (ga. Eliza Praprot- nikova) v družbi razigrane dece in angelov, ki so uprizorili učinkovit kom- biniran rajalni nastop ob .diskretni za- kulisni klavirski spremljavi gdč. Vere Pelkcve. Tretje dejanje nas je povedlo spet v nebeSko predsobo s sv. Petrom ob pisalni mizi in šolskim slugom pri knjižnici, ki ga je poslal skopi sv, Peter v Kar- čičevo lekarno po potrpljenje. Slugo pa je skrbela edinole plača, ko je vpraSal, ali so tudi nebeške banovine tako stisnjene. V posrečenem kostumu Celiska posoiilnica d. d. Cef/e (Narodni dom) Telefon 22 • Poitnl Sek. raiun 10.591 Podružnici: Nlaribor, Aleksandrova cesta 11, Tel. 21-99 • Šoštanj, Kralja Petra trg 6. Tel. 3 Sprejema hranilne vloge proti najugodnejšemu obrestovanju in izvrsuje vse bancne posle najkulantneje je nastopila tudi usmiljenka Evdoksija \ (strok. učit. gdC. Apolonija Brejrantova. j Končno smo vendarle v šolski sobi rajskih nebes. Deca v Solskih kiopeh pridno odgovarja sv. Petru, sluga je po 20 letni zemeljski službi ves vnet v švoiem nebeSkem poklicu. Jezus, veliki tolažnik, spet vse pomiri. Šolarji pa se vesele novega učitelja(g. Viktor Knapič), ki ima tudi Že dolgo zemeljsko prakso in je ljubljent deci tudi v nebesih blag predstojnik. Vecjrio je bilo trtnogo mladine na odru, ki je vsa nastopala naravno in pogurrsno. Poskrbljeno je bilo za primerne svet- lobne efekte, ki pa so tudi v odmorih nepotrebno dobro funkcionirali. Prireditev je bila na višku in je po- kazala veliko delo brez lekarniSkega potrpljenja, pač pa z vztrajnostjo, tako da je vladal nepretrgan kontakt z ob- činstvom, ki je bilo z »nebeško« igro gotovo zelo zadovoljno. Posebno pa je treba poudariti sloŽno sodelovunje Ijudsko^olskega in meščan- skoSolskega učiteljstva za ljudsko izo- brazbo. K ž Zvočni kino Žalec. V soboto 29. t. m. <>b 16., 18*45 in 20'45: »Beg na Jadran«. Siiaina komedija skrasnimi posnetki nsšega divnega Jadrana. V glavnih vlogah Rolf Wanka, Roszi Csikos, Willi Volker, Elza Lord in Ti- bor v. Halmay. — V nedeljo 30. t. t.i. ob 16., 18*45 in 20'45: »Pionirji«. Velefilm iz najburnejših Casov arr.eriSke zgodovine. V glavnih vlogah Joel Mac Crea in Prances Dee. Kampania proti dinastiii anofefov Dinastija anofelov v analih človeštva ni neznana. Njena moč se najbolje ka- že v dejstvu, da se na vsem svetu orga- nizirajo koalicije in lige za borbo proti nj'ej. (Protii imaginarncmu sovražniku se ne pripravlja borba po vsem svetu. Ta dinastija, ki ncsi ime, ki spominja na Egipt, ni plod bujne fantaziie Ed- garja Wallacea ali kakega drugega ro- manopisca. Ona v resnici obstoji; iz- gube, ki jih ta močna družina povzroča vsako leto trgovini in industriji vsega sveta, so neizmereni. Poleg tega umre po njeni krivdi vsako leto okrog 3 in pol milijona ljudi. To je strašno! Kako deluje ta dina- stija anofelov? Po večini v senci. In v čem je njena skrivnostna moč? V stru- Protiletalska obramba Anglcški reflektor v akciji med zrač- nim napadom Lcpe tiskovine, kakor: lepaJke, letake, prospekte, stcnske in žepno koledarje, diplome, srečke, časopise, laijige, cenike ter vse reklamne tiskovine za trgovce v eni in več barvah vam solidno izgotovi ZVEZNA TISKARNA CELJE, STROSSMAYERJEVA ÜL. 1 LASTNA KNJIGOVEZNICA pu, ki je navadnemu očesu neviden, in v človeški nevednosti. Čeprav je odkril njeno skrivnost že v prejšnjem stoletju Anglež Ross, še do danes ni uspelo uničiti njeno moč. Di- nastija anofelov se nikoli ne umika. Po- litičnih mej za njo ni. Nima do niko- gar usmiljenja, ne do bogataša, ne do siromaka, ne do delavca, ne do kmeta, ne do moškega, ne do žene, najsi gre za kristjana, musltmana ali pristaša brabmanske ali budistične vere. Ti ano- fcli so komarji, mednarodni komarji. Če član družine anofelov, ki je sam okužen, vbode človeka, prene-ss na nje- ga malarijo. Dokaz, da je ta družina komarjev, ki nosi irne egiptskega značaja, eden največjih sovražnikov človeštva, je na- slednji: Vsako leto oboli okrog 800 mi- lijonov oseb za malarijo. Društvo na- rodov k sreči pcdpira svetovno borbo proti tej strašni rodbini žuželk s tem, da objavlja, katero orožje je treba upo- rabljati, da se uniči moč dinastije anofe- lov. Komisija Društva narodov za po- bijanje malarije priporoča uživanje 40 eentigramov kinina dnevno kot preven- tivno sredstvo, dokler traja sezona mrzlic, v primeru obolenja pa uživanje dnevne doze po I do 1.3 grama kinina skozi 5 do 7 dni. Na ta način ise zmanjšuje zlo, po- vzročeno po komarju, ki prenaša mala- rijo. Brez izrednega zdravila, kakor je kinin, bi bilo eloveštvo brez dvoma brez obrambe proti dinastiji anofelov. Sodarskega pomornika in vajenca sprejme ob prosti hrani, stanovanju in perilu Frau Hepič, sodar, Ljublja- na, Trnovo. Nastop takoj. Več sob komfortno opremljenih, z eno ali dve- rna posteljama, s kopalnico na razpo- lago, takoj odda Mastnak, Celje, Go- sposka ulica 7. Otroški voaiček dobro ohranjen, poceni prodatn. Mavei ' Lojzka, Store 56. l 1- ali 2-sohno stanovanje v sredini mesta iščern. Ponudbe na upravo Iista pod »Center«. Veliko komfortno slanovanjc se odda. Celje, Glavni trg 12. KÄVO - turško fino mleto, mešano, priporoCam kavarnarjem in gostilničarjem. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 »PRI ZVONCU« - '— TELEFON 120 Odlično oves in koruzo nabavite po najnižji ceni pri tv. Jugopromct, lastnik Golob Ivan, Celje, Krekova cesta 11. dobro ohranjene Jcdilnicc. Naslov v upravi lista. Klet velikösti 12X5m, zračno, s posebnim vhodom oddam v najera na Giavnem trgu 16 v Celju. St fci novanj e 1 soba in kuhinja, se takoj odda. Vila Brglez, Lava, Krekova cesta. Očaii z rožastim okvirom so se izgubili. Po5ten najditelj naj jih blagoveli o d d a t i v trg. ročnih del P. Slugova, Celje, Vodnikova ulica. Cenj. občiustvu se priporoča tvrdfaa Anton Lecnik xaloga up, zlata, spehrnine, optika itd. Celie, Glavni trg Izkušen optik na razpolago! Yodovode Rleparska dela Strelovocie Vam naredi solidno in po konkurenlnl ceni, ravno tako tudi izvršuje vsa popravila to^ Franjo Celje, Za kresijo 4 Telefon 245 Zafifevajte ponudbe in proraiune I Urejuj* in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Kado Počnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju