Najprej se ozrite na fotografijo in pre- berite napis na tabli nad mojo glavo. Ali tudi vam zveni nekoliko krivično in plehko hkrati? Vsak naravovarstve- nik bi kar malce poskočil! A stavim, da avtor teh besed sam sploh ni občutil tako, kot jih spontano slišimo. Težko bi namreč verjela, da bi bil starejši planšar na eni izmed planin v Julijskih Alpah, ki je velik del svojega življenja predan čredici goved in drobnice ter nabira- nju zdravilnih gorskih zelišč, nagnjen k resničnemu izkoriščanju in užitkar- stvu. Po klepetu z njim sem lahko pre- pričana, da je na tabli, ki jo je pribil nad vrata koče, v kateri planincem streže zeliščni čaj in kislo mleko, le nekoliko bolj okorno opisal odnos povezanosti z naravo, ki človeka telesno in duhovno krepi, ne pa siromaši. Navsezadnje besede ne povedo toliko kot dejanja. Življenje nas uči, da mo- ramo vsakokrat znova ločevati zrnje od plev in v odnos pogledati globlje. S kakšno lahkoto, pospremljeno z lepi- mi besedami, nekateri prodajajo sum- ljivo robo: »Postavili bomo hidroelek- trarno in vam s tem dvakratno ali celo trikratno olajšali življenje, naravi pa bomo napravili korist in jo ob vsem na- učili, da se bo lepo obnašala.« In mnogi vzklikajo: »Kupim!« Urša Koče, urednica » Ko sem se zaradi nenehnega napora, da bi razumela nesmiselno in neodgovorno ravnanje z naravo, poglo- bila v razmišljanje o različnih odnosih, ki jih imamo ljudje (posamezniki) do nje, sem skušala dognati, kako se rodi, s preprosto besedo povedano, dober odnos (an- tipod izkoriščevalskemu in užitkarskemu). Med dru- gim sem prišla na sled dimenziji, ki se ji reče čas. Čas je univerzalna valuta, do izteka življenja vsakomur do- deljena v enakih dnevnih odmerkih. Človek jo lahko dokaj svobodno pretaplja v »n« različnih dobrin. Med temi dobrinami, po mojem mnenju, prav posebno me- sto zasedajo odnosi. Nekateri verjamejo zgolj v enačbo čas = denar, in izkoriščevalsko-užitkarski odnosi so kaj hitro na pohodu. A tisti čas, ki ga nepreračunljivo pretopimo v neki oseben odnos, ustvarja prostor za živ in uravnotežen odnos. Verjamem, da živ odnos med človekom in naravo lahko izdatno pripomore k polne- mu življenju in tudi medčloveškim odnosom. Narava je vedno pristna in vedno navzoča, okrnjena ali ne je pripravljena dajati (če vas v izjavi kaj moti, se ustavite ob travni bilki, ki poganja iz razpoke v asfaltu) - od- govor je na naši strani. Se v vsem tem skriva tudi naravovarstvena misel, in kje? Trdim, da se. A dokončno jo mora vsakdo poiskati sam, kajti besede, četudi bogate, ne povedo vsega. Je že res, da se avtorji prispevkov v reviji na vso moč potrudi- mo, da bi svoja doživetja, misli in znanje o pticah in naravi nasploh čim bolj pristno prenesli na papir. A naj nam bodo vsem znova in znova tudi vzpodbuda: da si vzamemo čas (in ob tem ne mislimo nanj), gremo ven v naravo - ni treba daleč. Da naravo izkušamo, da postane naša sogovornica, da vzpostavimo oseben od- nos z njo (kar je nekoliko drugače kot zgolj imeti ne- kakšen načelen odnos do nje). Da k temu povabimo še svoje bližnje. In tako bo narava postala naša zaveznica - pravi zavezniki pa drug drugega nikoli ne izdajo. Tu se v tokratnem uvodniku skriva »naravovarstvena« misel. Ni strokovno podkovana, ampak je le nekakšno seme, ki lahko vzkali v slehernem človeku. Naj vas po- spremi v novo leto! UVODNIK //letnik 12, številka 04, december 2006 3