CELJE, 1. JULIJA 1982 - ŠTEVILKA 26 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
območje
POSOJILA ZA HRANO
Skoraj 29mio din za govedorejske objekte in melioracije
Odločitev ni bila vprašlji-
va, četudi tehtnih misli na
račun odgovornosti investi-
torjev, tudi banke, pri novih
naložbah, njenih podraži-
tvah in podobno ni manjka-
lo. Na zadnji seji članov izvr-
šilnega odbora Ljubljanske
banke Splošne banke Celje
so med kreditnimi in garan-
cijskimi zadevami bili v
ospredju štirje predlogi za
posojila na kmetijskem po-
dročju, oziroma, da bi v pri-
delovanju hrane dosegli še
več. V vseh štirih primerih je
šlo za skupen znesek skoraj
29 milijonov dinarjev.
Tako so Kmetijski zadrugi
Slovenske Konjice odobrili
posojilo v znesku 5,634.000
dinarjev za obnovo govedo-
rejskih objektov na šestnaj-
stih kmetijah, od tega osem
v višinskih in prav toliko v
nižinskih predelih. Celotna
naložba bo veljala 26,9 mili-
jonov dinarjev. Z njo bodo
povečali število stojišč v hle-
vih za 114 glav, sicer pa bodo
v proizvodnji mesa dosegli
povečanje za 20.500 kg, v
proizvodnji mleka pa za
234.000 litrov na leto.
Drugo posojilo v znesku
5,580.000 din je bilo name-
njeno Kmetijskemu kombi-
natu Šmarje za hidro in agro-
melioracije Imenskega polja
na površini 205 ha. Za ta dela
bodo v celoti odšteli 23,3 mi-
lijona dinarjev. Po opravlje-
nih delih bodo tu povečali
pridelek travnatega sena, ko-
ruzne silaže in koruze za
zrnje za okoli sto odstotkov.
Na podlagi takšne proizvod-
nje krme bodo lahko poveča-
li stalež živine za 282 glav.
Vrh tega bodo v Imenem
zgradili hlev za mlado pitano
govedo.
Za hidro in agromelioraci-
jo Drameljske doline na po-
vršini 182 ha je Kmetijski
kombinat Šentjur dobil po-
sojilo v znesku 5,556.000 di-
narjev. Dela bodo zajela osu-
šitev zamočvirjenih zemljišč
ob potoku Pesnica in Jase-
nek z ureditvijo poti in regu-
lacijo. Tudi tu gre za izboljša-
nje kakovosti zemlje, zato za
večji pridelek krme in tako
za proizvodnjo 200.000 1 mle-
ka za tržišče in za 380 glav
pitanih govedi v povprečni
teži 500 kg.
Četrto posojilo iz te skupi-
ne v znesku 12,151.000 din pa
dobi Kmetijska zadruga Sa-
vinjska dolina v Žalcu za
zgraditev in adaptacije gove-
dorejskih objektov 35. zdru-
ženih kmetov zato, da bi po-
večali proizvodnjo mleka na
411.640 litrov na leto in mesa
na 116.110 kg letno. Razen
tega bodo v okviru hmeljar-
ske skupnosti kupili stroj za
obiranje hmelja.
Pomembno pri teh posoji-
lih in naložbah je dejstvo, da
sodelujejo kmetje v večji
meri s svojimi lastnimi sred-
stvi. M. B02IC
V nedeljo, 4. in ponede-
ljek, 5. julija, bo celjski atlet-
ski stadion ponovno prizori-
šče velike mednarodne atlet-
ske prireditve, meddržavne-
ga dvoboja med reprezen-
tancama Kanade in Jugosla-
vije (moški in ženske). Po be-
sedah organizatorjev pa ob-
staja možnost, da bi ob teh
dveh ekipah nastopila še
tretja ali pa vsaj nekaj dobrih
posameznikov, ki so v tem
času na turneji po Evropi.
Dvoboj bo istočasno tudi
kot Skokov memorial, saj bi
dve takšni prireditvi bili pre-
dragi. Tekmovanje bo brez
dvoma izredno kvalitetno,
saj poslana poimenska prija-
va kanadskih atletov zgovor-
no govori o odličnih dosež-
kih, med katerimi so tudi
mnogi takšni, ki imajo svojo
težo v svetovnem merilu.
Imensko naši javnosti ka-
nadski atleti niso toliko poz-
nani, vendar pa to še ne po-
meni, da so slabi. Nasprotno!
Tekmovanje se bo začelo v
nedeljo s svečano otvoritvijo
ob 16. uri ter konalo ob 19.
uri s hojo na 10 kilometrov.
V ponedeljek bo začetek ob
16. uri s tekom na 400 m ovi-
re, kjer bo po daljšem času
pred domačo publiko nasto-
pil tudi Rok Kopitar ter kon-
čalo ob 18.30 uri. Pokrovite-
lji dvoboja so Kovinotehna,
LIK Savinja in Zavarovalna
skupnost Triglav. Dvoboj
Kanada - Jugoslavija si brez
dvoma velja ogledati!
T. VRABL
OB 4. JULIJU
DNEVU BORCA
Kaj lahko je prostor, ki naj bi bil namenjen 4. juliju,',
dnevu borca, napolniti z obsežnim besedičenjem. Ve-]
liko težje od tega je, v zgoščeni obliki napisati nekaj'
kar bi bilo najbolj za rabo ob tem prazniku. In pri tem ]
pisanju bi rad opravil to drugo nalogo. Naj mi bo.
oproščeno, ker ne bon} našteval in ob tem ponavljal
znanih okoliščin, ki vladajo v svetu in pri nas. Nič ni i
rožnatega, toda nič zastrašujočega in nerešljivega. \
Nihče ne more zanikati, da na stanje pri nas ne vplivajo \
objektivni razlogi, vendar ob tem so le prevladujoči]
subjektivni vzroki. Za reševanje nakopičenih proble--
mov nam je potrebno več poguma, zagnanosti, vztraj-'
nosti, iznajdljivosti, enotnosti, poštenosti, tovarištva in '
in še. \
To pa so ravno tiste vrednote naše narodnoosvobo-i
dilne borbe, ki so prevevale vse borce in aktiviste}
sirom Jugoslavije, vse naše internirance v koncentra-,
cijskih taboriščih rastresenih po Evropi, izgnance, za-'
pornike itd., v neprimerno težjih situacijah, kot smo,
danes. Ali bi se v času, ko smo ustvarjali novo Jugosla- \
vijo krepili in razvijali, se izvlekli iz mnogih porazov in
nato postajali še močnejši in trdnejši, če bi se izgovar-:
jali le na objektivne težave, ker nismo imeli tega ne'
onega, če v nas ne bi bilo navedenih notranjih člove-^
ških vrednot.
Delegati na ravnokar zaključenem kongresu jugoslo- ■
vanskih borcev niso zastonj z navedenega zornega \
kota kritično obravnavali obstoječe probleme pri nas. \
Spregovorili so o vseh bistvenih vprašanjih, ki ta čas.\
tarejo našo družbo, pri čemer so še zlasti tenkočutno j
obravnavali tista dogajanja v naši družbi, ki kažejo na \
to, da ob nekaterih protislovjih, kijih zapleten družbe- i
noekonomski položaj poraja, nismo dovolj budni nad i
tem, kako se ravno vrednote revolucije in narodno- '
osvobodilnega boja prelivajo v današnji čas in na nove j
generacije.
In prvikrat se je zgodilo, da ni bilo na borčevskem I
kongresu fizično prisotnega velikana naše revolucije i
tovariša Tita, toda v nas so in bodo prisotne njegove ^
besede, ki jih je izrekel na prejšnjem korTgresu borcev: '
»Za nas ni počitka. Do poslednjega diha moramo izvr- t
sevati to, kar od nas pričakuje socialistična skupnost.« -j
IVAN MELIK-GOJMIR \
V SPOMIN
PADLIM BORCEM
Predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Celje,
skupščine občine in Muzeja revolucije bodo ob Dnevu borca-
položile vence ob grobnici narodnih herojev na Slandrovem
trgu v Celju, ob spominski plošči v Starem piskru, ob grob-
nici padlih borcev na Golovcu in na grobišču talcev v Strani-
cah. Spominu padlih se bodo poklonili v petek ob 11. uri.
DSi
USPELA ŽALSKA NOČ
Velika prireditev v počastitev 800-letnice Žalca je uspela. Tako jo ocenjuje večina od
kakšnih 15.000 obiskovalcev iz domala vse celjske regije, ki so sobotni večer preživeli v
Žalcu. Organizacija je bila odlična, vreme kot nalašč za takšno prireditev, ki je edinstvena v
Sloveniji, gostinci pa so tudi veselo preštevali izkupiček. Hladne pijače res skorajda nikjer
ni bilo mogoče dobiti, to pa je pravzaprav tudi edini očitek. Žalec je bil v soboto zvečer eno
samo veliko zabavišče, na svoj račun pa so prišli predstavniki vseh generacij, saj je bilo
poskrbljeno od glasbe, ki jo je izvajal šifrer in disko glasbe, pa do Veselih hmeljarjev. Na
sliki vidimo mažoretke iz Logatca.
OBČINA ŽALEC PRAZNUJE
SVOJ PRAZNIK- 7. JULIJ
v spomin na veliko organizirano pro-
pagandno akcijo proti nacističnim zavo-
jevalcem v spodnji Savinjski dolini,
praznuje občina Žalec svoj praznik. Ob
tej priložnosti praznujemo tudi 4. julij -
dan borcev tako, da damo vsakokrat po-
seben poudarek posameznim jubilejem
iz naše polpretekle zgodovine. Seveda
pa je to tudi priložnost, ko posebej akti-.
viramo posamezno krajevno skupnost, ^
kjer praznovanje organiziramo. ]
Žalec z okolico je v slovenskem pro-\
štoru znan po gojitvi slovenske narodne\
zavesti že več stoletij, saj so leta 1580]
luteranci prav v Žalcu ustanovili prvo\
slovensko šolo. Kasneje leta 1762 pa je\
začela delovati novejša slovenska -šola.
Leta 1868 je bil v Žalcu organiziran tudi
slovenski »Tabor«. Pred 100 leti so se
tukaj začela ustanavljati slovenska gasil-
ska društva. Vtem času pa so bila tudi že
ustanovljena razna slovenska kulturna
društva. Takšna zavest delavcev in kme-
tov seje prav tako odražala v delavskem
gibanju že celo desetletje pred drugo
svetovno vojno, predvsem pa v rudar-
skih in delavskih centrih, kot so Liboje,
Zabukovica, Griže in Prebold.
V letošnjem letu bomo ob praznovanju
dneva borcev 3. julija na Ponikvi prazno-
vali dva pomembna mejnika - 40-letnico
ustanovitve 1. SPUB Toneta Tomšiča z
razvitjem prapora pododbora Žalec, saj
je bilo vključenih v Tomšičevo brigado
okrog 230 borcev iz tega območja, še
sedaj pa živi v naši občini 128 pripadni-^
kov. Drugi pomemben dogodek pa je
odpiranje novega, dolgo in težko priča-
kovanega vodovoda, saj bomo tako na
tem kraškem področju vendarle zagoto-
vili krajanom boljše osnovne življenjske
pogoje.
Osrednjo proslavo občinskega prazni-
ka bomo organizirali tokrat v najmlajši
krajevni skupnosti Vrbje, s čimer bomo
zaključili 20-letni ciklus proslav po kra-
jevnih skupnostih. S takšnim načinom
praznovanja smo prav gotovo krepili tu-
di krajevno samoupravo, spodbujali ak-
tivnosti posameznih dejavnikov, pred-
vsem pa solidarnost in enotnost delav-
nih ljudi in občanov. Vsako takšno praz-
novanje pa je bilo povezano tako z go-
spodarskim kot družbenim razvojem ob-
čine in posamezne krajevne skupnosti.
Tudi sicer beležimo v naši občini v prete-
klih dveh desetletjih pomemben razvoj,
saj smo se z roba nerazvitih pvzpeli med
srednje razvite občine v naši republiki,
kar moramo pripisati predvsem prizade-
vanju delovnih ljudi in občanov, ki so z
velikimi napori prispevali svoj delež.
Ravno to pa nas spodbuja, da bomo tudi
v sedanjih znatno težjih razmerah zasta-
vili vse naše sposobnosti in tako enotno
in solidarno premagovali nastajajoče
probleme na vseh področjih gospodar-
skega in družbenega življenja in tako
ustvarjali pogoje za nadaljnji razvoj, pa
četudi bo ta znatno počasnejši.
VILJEM PETEK
predsednik skupščine občine Žalec
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26-1. julij 1982
V ŽALCU
PRIZNANJA
SAMOUPRAV-
LJAVCEV
Na slavnostni seji pred-
sedstva občinskega sindi-
kalnega sveta Žalec so v
ponedeljek podelili priz-
nanja samoupravljalcev
in srebrne znake sindika-
ta Slovenije.
Priznanja samouprav-
ljalcev so dobili: Igo Ci-
zej, Stanko Dolar, Maksi-
miljan Goršek, Anica Jo-
šovc, Milan Kondič, Mari-
ja Mesnec, Ignac Nedelj-
ko, Vera Perbil, Emil Pin-
tar in Franc Zupane. Sre-
brne znake so prejeli:
Alojzija Brekalo, Konrad
Gradič, Marjan Lubej,
Rafko Mlakar, Hilda Pre-
mik, Janez Pirnat, Anton
Rode, Franc Rovšnik,
Osnovna organizacija
zveze sindikatov delav-
cev zaposlenih pri samo-
stojnih obrtnikih občine
Žalec in Osnovna organi-
zacija Zveze sindikata
Slovenije Slovin-Sloveni-
javino - TOZD Žalec.
T. TAVČAR
volilna konferenca szdl celje
O STRANPOTEH MLADIH
Drago Medved, novi predsednik OK SZDL
Prva redna volilna občin-
ska konferenca SZDL Celje
]e spregovorila o problemati-
ki mladih.
Delegati so se poglobljeno
lotili razprave o družbeno
negativnih pojavih med mla-
dino, ki tudi v celjski občini
iz leta v leto naraščajo. Po
uvodnih besedah Branka
Gartnerja, vodje skupine za
pripravo izčrpnega gradiva,
analize teh problemov in po-
javov v občini Celje, so dele-
gati v razpravi poudarili tiste
vzroke, nerešene probleme
in stanja na različnih področ-
jih družbenega življenja in
dela, ki pogojujejo nastaja-
nje negativnih pojavov med
mladino, delikvenco in po-
vratništvo: na napake in ra-
zmerja v vzgoji in izobraže-
vanju, na problematiko v te-
lesni kulturi in športu, v
družbenih organizacijah in
društvih, ki bi morala odi-
gravati pomembno vlogo pri
vsestranskem razvoju razvi-
jajoče se osebnosti, na ra-
zmere in pogoje dela mladih
in z mladimi v krajevnih
skupnostih in še kje. Delega-
ti so še posebej opozorili na
vlogo družine, družinske
vzgoje, ki marsikje gre svojo
pot, mimo prizadevanj druž-
benih subjektov vzgoje in
izobraževanja.
Na osnovi razprav o tej
problematiki, ki se je pred-
hodno odvijala na krajevnih
konferencah SZDL, na pred-
sedstvu občinske konferen-
ce SZDL Celje in v četrtek
na prvi redni konferenci, bo
zaključke izoblikovala de-
lovna skupina sveta za so-
cialno politiko pri OK SZDL
Celje.
V nadaljevanju je konfe-
renca vsestransko ocenila
družbenopolitične aktivno-
sti v pripravah in izvedbi le-
tošnjih skupščinskih volitev
v občini Celje. Ker je Tone
Rozman, dosedanji predsed-
nik občinske konference
SZDL Celje odšel na novo
delovno dolžnost, so delegati
soglasno izvolili novega
predsednika. To funkcijo bo
odslej opravljal Drago Me-
dved, dosedanji odgovorni
urednik Novega tednika.
M. A.
SVET OBČIN O PREHRAMBENI
IN ENERGETSKI OSKRBI
Včerajšnjo sejo je svet občin celjskega območja na-
menil predvsem energetski in prehrambeni oskrbi.
Tako so se posebej pogovorili o oskrbi s premogom v
letošnjem letu in za obdobje do 1985. leta, o preskrbi
prebivalstva s prehrambenimi proizvodi po občinah in
o oskrbi z nafto in naftnimi derivati. Pri zadnjih dveh
vprašanjih so oblikovali skupne naloge in se dogovo-
rili posebej o delitvi bencinskega dinarja.
UM
O GOSPODARJENJU
Medobčinski svet ZKS Celje bo na petkovi prvi seji
v novem mandatu razpravljal o oceni rezultatov gospo-
darjenja v letošnjem letu in v luči stabilizacijskih
usmeritev in nalog, obravnaval sklepe in stališča prav-
kar končanega 12. kongresa ZKJ ter sprejel delovni
program sveta in njegovih komisij.
UM
slovenske konjice
ZA USPEH JE VELIKO POGOJEV
Sindikat o gospodarjenju in težavah
Gospodarska gibanja in
vse, kar je z njimi povezano.
POZIV
ZAVAROVALNE
SKUPNOSTI
TRIGLAV
Zavarovalna skupnost Tri-
glav, območna skupnost Ce-
lje naproša zavarovance, da
čimprej - po možnosti do ne-
delje, 4. julija prijavijo vso
škodo, kot posledico včerajš-
njega neurja s točo.
Prijave zbirajo predstav-
ništva, krajevni zastopniki
ali pa jih lahko zavarovanci
pošljejo na sedež območne
skupnosti v Celju, ulica 14.
divizije številka 4. Zavaro-
vance prosijo, da poleg osta-
lih podatkov v prijavi nave-
dejo tudi številko police in
približno oceno nastale
škode.
S strani zavarovalnice so
že oblikovane ekipe, ki so že
začele z ocenjevanjem
škode.
v konjiški občini sindikat
budno spremlja. V prvih me-
secih tega leta se je v občini
zmanjševala rast industrij-
ske proizvodnje, padali so
realni osebni dohodki in na-
raščalo zaposlovanje v druž-
benih dejavnostih. Ob tem
se je zaostrila preskrba z re-
promateriali. Občinski sindi-
kalni svet je kljub temu re-
zultate gospodarjenja ocenil
kot spodbudne, saj je bila
struktura delitve dohodka in
čistega dohodka spodbudna,
dobri so bili izvozni rezultati
na konvertibilni trg in pokri-
vanje uvoza z izvozom, pa tu-
di v kmetijstvu in gostinstvu
ter turizmu je bilo bolje kot
lani.
»Dobri gospodarski rezul-
tati so izhodišče za uspešen
spopad s problemi, ki so
pred nami,« so poudarili v
občinskem sindikalnem sve-
tu in ocenili, da bodo lahko
uresničili razvojne naloge le
če ne bo prišlo do nadaljnje-
ga trganja reproverig in v
zvezi s tem do pomanjkanja
repromaterialov in energije
in ob nadaljnjem razvoju sa-
moupravnih družbenoeko-
nomskih in političnih odno-
sov. Nadaljni administrativ-
ni ukrepi bi lahko negativno
vplivali na gospodarjenje tu-
di v konjiški občini (pri tem
so mislili tudi na osebne do-
hodke, ki v občini že krepko
zaostajajo).
Ob obravnavi gospodar-
skih gibanj je konjiški sindi-
kat izpostavil še zagotavlja-
nje socialne varnosti posa-
meznim družinam in obča-
nom, ki so zaradi objektiv-
nih razlogov socialno ogro-
ženi in sprejel sklep, da je
brezpogojno treba spoštova-
ti tudi dogovor o razporeja-
nju dohodka. Nedvoumna je
tudi usmeritev, da morajo
imeti v občini absolutno pre-
dnost investicije, ki bodo
prispevale k stabilizaciji go-
spodarstva v celoti. To pa so
seveda investicije v visoko
produktivno proizvodnjo,
usmerjeno v izvoz in na upo-
rabo domačih materialov ter
lastnega znanja. Tako
usmerjene investicije mora-
jo biti tudi osnova za zapo-
slovanje novih delavcev.
Ravno pri usmerjenosti v
uporabo več znanja je v ko-
njiški občini precejšen raz-
korak, saj delovne organiza-
cije še vedno povečujejo
povpraševanje za nekvalifi-
ciranimi in polkvalificirani-
mi delavci in zmanjšujejo za-
poslovanje kvalificiranih in
visokokvalificiranih kadrov,
kar pa zaostruje možnosti za-
poslovanja konjiške mladi-
ne. Ob tem pa ostaja v občini
kot poseben problem zapo-
slovanje žensk.
MILENA B. POKLIC
12. KONGRES ZKJ
KONČAL DELO
Delegati 12. kongresa jugoslovanskih ko-
munistov so v torek popoldne v Sava centru v
Beogradu končali z delom.
Prišli smo do štirih kongresnih resolucij in
sicer o vlogi in nalogah ZK pri razvoju sociali-
stičnega samoupravljanja, naloge ZK pri ure-
sničevanju politike gospodarske stabilizacije,
ZKJ v boju za mirno enakopravno mednaro-
dno sodelovanje in socializem v svetu ter re-
solucija o izraelski agresiji na Libanon.
Delegati so izvolili tudi nov CK ZKJ in za
prvega predsednika predsedstva z enoletnim
mandatom Mitjo Ribičiča, za sekretarja pa
Nikolo Stojanoviča z dveletnim mandatom.
OBRAZI
STANE SKOK
Stane Skok je direktor
Mika iz Prebolda. To
dolžnost opravlja že vrsto
let in brez dvoma je Skok
eden izmed tistih, ki ima
ogromno zaslug, da se je
Mik danes razvil v podjet-
je, ki nekaj predstavlja tu-
di v slovenskem in jugo-
slovanskem merilu. Za-
četki Mika pravzaprav se-
gajo leta nazaj. V čase, ko
nihče ni bivšemu Obrtni-
ku..pripisoval kakšnih po-
sebnih razvojnih možno-
sti. Stane Skok je bil med
tistimi, ki je bil trdno od-
ločen, da je treba naprej.
Iz skromnega obrtniške-
ga podjetja se je Mik ra-
zvil v delovno organizaci-
jo z nekaj temeljnimi or-
ganizacijami, Mikova
konfekcija pa je danes
pojem v jugoslovanskem
konfekcionarstvu. Skok
je se je zavzemal za to, da
so proizvodnjo specializi-
rali na izdelovanje žen-
skih hlač in kril ter zahte-
val, da se je treba hitro
prilagajati zahtevam trga.
Modni, aktualni in kvali-
tetni izdelki so Miku od-
prli pot tudi na zunanji
trg. Lani so zgradili novo
proizvodno dvorano ter
tako pridobili prostorske
možnosti za povečanje
proizvodnje, saj so proiz-
vodne možnosti zaostaja-
le za povpraševanjem. Ni
naključje, če bo Mik ob
letošnjem prazniku obči-
ne prejel bronasti grb. To
je hkrati tudi priznanje
Skoku, ki se je vedno zav-
zemal tudi za to, da bi bil
Mik odprt navzven.   V
skladu z možnostmi pač.
Danes lahko ocenjujemo,
da so delavci Mika aktiv-
ni tudi v krajevni samou-
pravi.
Stane Skok posveča
največ časa svojemu Mi-
ku. V prostem času pa je
strasten šahist. Na šahov-
skem področju je dosegel
že precej pomembnih
uspehov. Res pa je, da mu
tekmovanja ne pomenijo
toliko kot razvedrilo ob
igranju te igre, hkrati pa
tudi sprostitev. Ko mu
čas dopušča, pa se rad za-
zre proti savinjskim hri-
bom - Gol javi, Žvajgi in
Homu. Tu je delček nara-
ve, na katero je vezan z
vsem svojim srcem. Prav
tako kot na šahovski klub
Savinjčan, kjer so že dol-
ga leta zbrani stari savinj-
ski šahisti, ki z veliko
vnemo navdušujejo za to
razmišljajočo igro tudi
mlade rodove.
JANEZ VEDENIK
zreli plodovi raziskovanja
MLADA ZNANOST
Raziskovanje v šolske programe
Dnevi mladih raziskovalcev
oziroma akcija Mladi za na-
predek Celja, ki jo že nekaj
let spodbuja celjska občin-
ska raziskovalna skupnost,
je letos nadvse uspela. To je
razvidno tudi iz udeležbe
celjskih mladih raziskoval-
cev na minulem republi-
škem tekmovanju Gibanje
znanost mladini.
Na tem tekmovanju se je
na zvezno jugoslovansko
tekmovanje uvrstilo šest ra-
ziskovalnih nalog iz Celja.
Gre za naslednje naloge:
»Raziskava možnosti kvali-
tativnega in kvantitativnega
določanja metanola v etano-
lu« je naloga, ki jo je uspešno
opravil kemijski krožek Te-
hniške šole Celje pod men-
torstvom Silve Koklič. Tudi
drugo nalogo »Odpadne aro-
me pri praženju kave« je iz-
delal kemijski krožek, ven-
dar iz Pedagoškega šolskega
centra Celje pod mentor-
skim vodstvom Dušana Jar-
ha. Polona SeUč iz Gimnazi-
je Celje je pod mentorstvom
Zvezdane Knez-Sterbenc ra-
ziskovala vpliv slivniškega
jezera na okolje. Tudi njena
naloga se je uvrstila na zvez-
no tekmovanje, ki je poteka-
lo v teh dneh.
»Kraški ovčar - edina slo-
venska pasma« je naloga, ki
jo je opravila Eva Vipotnik iz
Gimnazije Celje, mentorica
ji je bila Bibijana Grobelnik.
Gimnazija Celje je prispe-
vala še dve nalogi. Klub
OZN na celjski gimnaziji je
pod mentorstvom Majde
Omahen-Zlatolas izdelal na-
logo z naslovom »Invali-
dnost na celjskem področ-
ju«, gimnazijec Marko Lam-
pe pa nalogo »Moralne nor-
me mlade generacije«.
Uvrstitev omenjenih razi-
skovalnih nalog celjskih
srednješolcev je nedvomno
velik uspeh, predvsem pa
dokaz pravilne raziskovalne
usmeritve mladih, za kar
imajo . največ zaslug priza-
devni mentorji in raziskoval-
na skupnost občine Celje.
Raziskovalna dejavnost na
srednji izobraževalni stopnji
ima vzgojni in praktični po-
men. Ob njej se učenci sez-
nanjajo z metodologijo znan-
stvenega raziskovanja, v njih
se drami ustvarjalnost. Spoz-
navajo, da je pot do uspeha,
do novega, pogosto trda, do-
življajo pa tudi srečo ob sa-
mem iskanju in spoznavanju
novega. Posebno vrednost
ima še skupinsko raziskoval-
no delo.
Kljub vsemu kaže kot pro-
blem omeniti zaenkrat še
prešibko vključevanje razi-
skovalne dejavnosti v redne
šolske programe. Tega je v
sedanjih programih usmer-
jenega izobraževanja prema-
lo. V razskovalni skupnosti
so prepričani, da raziskoval-
na dejavnost ne bi smela
ostati le obšolska dejavnost,
ampak bi morala biti vklju-
čena v redne programe, v ves
naš način razmišljanja in živ-
ljenja.
MITJA UMNIK
ŠMARJE:
ZA VEČJI
ODKUP
GROZDJA
Poročali smo že, koliko
prahu je med kozjanski-
mi kmeti dvignil sklep
Kmetijskega kombinata
v Šmarju pri Jelšah, naj
bi vinska klet - ko bi jo
gradili - stala v Mestinju.
Kmetje so namreč zahte-
vali, naj se upravičenost
gradnje vinske kleti na tej
lokaciji ponovno pretehta
in se hkrati oceni, ali ni
bolj upravičena lokacija
tega objekta v bližini vi-
norodne baze.
In kako so na Kmetij-
skem kombinatu izpolnili
to zahtevo kozjanskih vi-
nogradnikov?
Zaenkrat se z lokacijo
niso ubadali, čeprav se
zavedajo, da je sklep, ki
so ga sprejeli na skupnem
pogovoru s kmeti, zave-
zujoč. V tem času si na-
mreč na kombinatu priza-
devajo, da bi z dogovori s
kmeti zagotovili čim večji
odkup grozdja in da bi
nekaj tega grozdja žt le
tos tudi izvozili. Na korr^
binatu se namreč zaveda- jj
jo, da bo mogoče vinsko
klet graditi le, če bo kot
predelovalna organizacija
usmerjena v izvoz. Zato je
nujno, da že sedaj, ko šele
tečejo pogovori o gradnji
vinske kleti, v kombinatu
iščejo možnosti za plasma
virštanjskega pridelka v
izvoz.
DS
št. 26-1. julij 1982
NOVI TEDNIK - stran 3
celje
ZA CELOVITO STABILIZACIJO
Nova točka na zasedanju občinske skupščine
Ni naključje, če bo dnevni red četr-
tih sej zborov celjske občinske skup-
ščine, 6. julija, razširjen z novo točko.
V splošna prizadevanja za sprejem
dolgoročnega programa gospodarske
stabilizacije se vključuje tudi celjska
občina. Tudi tu so izkušnje iz preteklo-
sti potrdile, da posamezni ločeni stabi-
lizacijski pristopi, kljub uspehom, ni-
so tisti, kot celovit in skupen program
stabilizacijskih aktivnosti. Prav zato
bodo delegati vseh zborov, na sejah
čez nekaj dni, razpravljali in odločali
tudi o programu ukrepov in aktivnosti
za izdelavo kratkoročnega in dolgoroč-
nega programa stabilizacije.
Obsežnost in medsebojna odvisnost
nalog zahtevajo pripravo takšnega
operativnega programa, ki bo celovito
opredeljeval naloge, ukrepe in cilje pa
tudi odgovornost posameznikov in or-
ganov za uresničitev kratkoročnih in
tudi razvojnih, srednjeročnih in dolgo-
ročnih stabilizacijskih nalog.
V Celju so so odločili, da kratkoroč-
ni program ukrepov zajame štiri te-
meljna poglavja: izvoz na konvertibil-
no področje, ohranjanje tekoče proiz-
vodnje, zagotavljanje redne preskrbe
in gibanje osebne, skupne in splošne
porabe v skladu z ustvarjenim dohod-
kom.
Drugi del programa, ki naj bi opre-
delil politiko družbenopolitične skup-
nosti do srednjeročnih in dolgoročnih
nalog, pa bi naj zajel: vprašanje raz-
vojne politike in strategije razvoja. V
tem tudi konkretizacijo prestrukturi-
ranja in dolgoročnega načrta občine.
Kot pomembna naloga se nadalje po-
javlja konkretizacija in razvrstitev pre-
dnostnih naložb še posebej glede na
kriterije prestrukturiranja. Ta del pro-
grama mora zajeti še oskrbo z energijo,
zagotavljanje preskrbe s prehrano, su-
rovinami in reprodukcijskimi materia-
li, prav tako delovno področje družbe-
nih dejavnosti, stanovanjsko-komu-
nalno področje, drobno gospodarstvo,
socialno politiko s posebnim poudar-
kom na zaposlovanju in ne nazadnje
informacijski sistem ter denarne to-
kove.
Na podlagi vseh teh usmeritev bodo
v občini pripravili spremembe sred-
njeročnega načrta do 1985. leta.
Program obsega torej obveznosti, ki
omogočajo reševanje in prilagajanje
trenutnim zaostrenim razmeram v go-
spodarjenju in ki hkrati opozarja na
prisotnost dolgoročnejših usrneritev v
razvoju.
M.B02IC
CELJE: SVET
LJUBLJANSKE
BANKE
Upravljalci Ljubljanske banke
Splošne banke Celje so že na svo-
jem prvem zboru tretjega man-
datnega sklica, 22. marca letos,
sprejeli sklep o ustanovitvi sveta
banke kot posvetovalnega telesa
organov upravljanja in odločanja
v banki. Korak naprej je napravil
izvršilni odbor banke, ki je na
zadnji seji imenoval člane sveta.
Imel bo sedemnajst članov:
Adolf Hrastnik, predsednik
odbora za ekonomske odnose pri
Medobčinski gospodarski zbor-
nici (MGZ) Celje, Ivan Zelenšek,
član lO sklada skupnih rezerv
SRS, Franc Urbajs, predsednik
odbora za lesarstvo pri MGZ,
Marjan Osole, predsednik odbo-
ra za razširjeno reprodukcijo in
industrijo pri MGZ, Rafko Mla-
kar, predsednik medobčinskega
sindikalnega sveta, Janez Lena-
si, predsednik MGZ, Jože Jelene,
član sveta Narodne banke SRS,
Beno Krivec, predsednik odbora
za finance zbora združenega de-
la, Vinko Jagodic, direktor ob-
močne zavarovalne skupnosti
Triglav, Ludvik Mastnak, sekre-
tar sveta občin celjskega območ-
ja, Franc Gazvoda, direktor DO
EMO Celje, Jure Pokom, direk-
tor DO Konus SI. Konjice, Vlado
Gorišek, direktor DO Hmezad
Žalec, Maks Bastl, predsednik
poslovodnega odbora Cinkarne,
Janez Zahrastnik, pomočnik di-
rektorja Papirnice Radeče, Alojz
Libnik, direktor Zdravilišča Ro-
gaška Slatina in Srečko Šent-
jurc, direktor DO TIM Laško.
MB
SREČANJE VEZISTOV NOV SLOVENIJE
Celjsko podjetje za PTT
promet je v soboto v Savinj-
skem gaju v Mozirju pripra-
vilo deseto srečanje vezistov
NOV Slovenije. Na srečanju
• se je zbralo več sto nekda-
njih vezistov, ki so med NOV
opravljali zelo pomembno
delo. Zbrane sta najprej po-
zdravila direktor PTT po-
djetja Celje Dane Rine nato
pa še predsednik skupščine
občine Mozirje Lojze Plaz-
nik, osrednji govor pa je imel
predsednik domicilnega od-
bora kurirjev in vezistov
NOV Slovenije Franc Ber-
toncelj. O pomembnosti ve-
zistov med NOV pa je med
drugim dejal:
»Razvejan sistem zvez je v
času NOB omogočil hitro .
prenašanje ukazov, obvestil .
in vesti na sleherno področje ■
osvobodilnega boja. Za tako
delovanje zvez je dalo svoje
življenje preko tisoč borcev,
radistov, telefonistov in ku-
rirjev, ki so častno žrtvovali
* svoje življenje samo, da je
zveza delovala kakor je bilo
potrebno. Neomajen pogum,
predanost idealom osvobo-
dilnega boja, iznajdljivost in
požrtvovalnost so bile odlike
borcev, ki so bili odgovorni
za delovanje zvez. Prenaša-
nje teh lastnosti na mlade ro- t
Osrednji govornik na sveča-
nosti vezistov NOV Sloveni-
je v Mozirju Franc Berton-
celj
dove je naša življenjska nalo-
ga, saj bomo le tako ustvarili
generacijo, ki bo morala oču-
vati pridobitve narodnoo-
svobodilnega boja ne le v ča-
su obilja in visokega stan-
darda, temveč tudi v času te-
žav in pomanjkanja. Borci
NOB so ponosni, da so pod
vodstvom partije in tovariša
Tita aktivno sodelovali v
ustvarjanju nove socialistič-
ne Jugoslavije. Zato pa mo-
rajo še naprej ostati v prvih
vrstah boja za ohranitev in
učvrstitev te naše samo-
upravne in neuvrščene
skupnosti narodov in naro-
dnosti, ker nam je le tak po-
rok naše neodvisnosti in svo-
bode...«
Pripravili so tudi pester
kulturni program, kjer so na-
stopili pevci zbora PTT Ce-
lje, ansambel celjske garnizi-
je ter člani društva za šport
in kulturo PTT Celje. Udele-
ženci desetega zbora vezi-
stov so položili tudi venec k
spomeniku NOB.
TONE TAVČAR
PUSTOŠILA JE UJMA -
NAJHUJE NA
KOZJANSKEM
Hudo neurje s točo, ki se je v torek popoldne
razbesnelo zlasti na Kozjanskem, prizaneslo pa ni
tudi območju celjske, žalske in laške občine, je
naredilo predvsem v šmarski in šentjurski občini
veliko škodo. Ujma se je začela okoli 17. ure, ko je
med viharjem začela padati kot oreh debela toča
in oklestila posevke, sadovnjake, vinograde; po-
škodovala pa je tudi več stekel na stanovanjskih
in drugih objektih. Na Kozjanskem, kjer je bilo
najhuje, pa je neurje poškodovalo veliko komu-
nalnih objektov, cest, mostov, odvodnih kanalov
in streh na stanovanjskih hišah in gospodarskih
objektih.
Skoda, ki se je na da v celoti opredeliti, je zlasti
velika v šentjurski občini, kjer se je na izredni seji
takoj naslednjega dne zjutraj sestal izvršni svet in
izoblikoval tehnične mere za odpravo posledic po
ujmi ter imenoval posebno komisijo, ki bo sprem-
ljala uresničevanje vseh ukrepov.
Vihar s točo je zajel vseh 11 krajevnih skupnosti v,
občini Šentjur, kjer so popolnoma uničeni vsi po-
sevki in druge kulture. Toča se je razbesnela iz
smeri SZ proti JV občine in pustošila v širini pri-
bhžno 8 km, kjer je bilo najhuje. V borih 15 minu-
tah so bila s točo uničena vsa prizadevanja kmetov
in kmetijcev, ki so prav letos napovedovali dobro
letino.
Razbesnela ujma s točo, ki se je pričela v torek
okoli 17. ure in trajala ponekod celo pol ure, je
naredila ogromno škodo tudi v šmarski občini. Po-
škodovala in uničila je poljščine, vinograde, nasade
sadja in ribeza, gozdove, travnike, pa tudi komunal-
ne in stanovanjske objekte predvsem na južnem
delu občine, nekako od Grobelnega in prek Šentvi-
da je šla do Rudnice, Virštanja, Verač, Buč, čez del
Tinskega, preko Lesičnega, Kozjega, Bistrice ob
Sotli do Polja ob Sotli. Po grobih ocenah je ujma s
točo popolnoma uničUa ali poškodovala okoli
10.000 hektarov kmetijskih površin, pri tem pa niso
izključeni gozdovi in travniki.
V Šmarju pri Jelšah so se že včeraj zvečer sestali
na intervencijskem posvetu kmetijski strokovnjaki
in se dogovorili za akcijo, ki jo je treba izpeljati na
poškodovanih kmetijskih površinah; predvsem pa
gre za škropljenje in za vsestransko pomoč kme-
tom. Včeraj pa so bili še drugi sestanki, na katerih
so poskušali čimbolj vsestransko oceniti škodo in
posledice, ki jih je povzročilo neurje s točo.
Ujma s točo je zelo prizadela tudi nekatere kme- •
tijske predele celjske občine. Predvsem so utrpeli
veliko škode kmetovalci v krajevni skupnosti
Šmartno v Rožni dolini, kjer je toča stolkla vse
sadovnjake, posevke pšenice in koruze ter krompir.
Čeprav po prvih informacijah do zaključka redakci-
je pas po širini ni presegel pol kilometra, pa je toča
v celoti uničila hmeljski pridelek na površini šestih
hektarjev v Škofji vasi. Za sadjarje v Šmartnem v
Rožni dolini je tem huje še zato, ker jim je jablanove
nasade že lani poškodovala pozeba, letošnja škoda
na mladikah pa se bo močno poznala še prihodnje
leto.
POGLED V SVET S kovinotehno
IZJALOVLJENE ŠPEKULACIJE
Tisk, radio in televizija po svetu so
dokaj obširno spremljali priprave na 12.
kongres ZK Jugosla vije, pa tudi kongres
sam. Pri tem so, kakor tudi v tako ime-
novanih kuloarskib pogovorih, nekateri
imeli za potrebno vreči v svet špekulaci-
je, češ, jugoslovanska zunanja politika
se spreminja, Jugoslavija se bo nagnila
k temu ali onemu bloku. Takim špekula-
cijam se ni treba čuditi, saj se niso poja-
vile prvič. Razen tega dogajanje za ne-
katere novinarje sploh ni dogajanje, če
ne morejo vsaj megleno, nedoločno na-
povedovati, da se nekaj kuha, spremi-
nja, da se morebiti obeta kak dramatič-
ni preokret...
Sejalci takih novic, poročil, člankov
in komentarjev so zdaj, ko je 12. kongres
ZKJ končal delo, pra v gotovo poparjeni,
kar bodo seve steika priznali. Kar zade-
va mednarodne odnose Jugoslavije in
zveze komunistov, se v resnici ni nič
spremenilo, ne kar zadeva načelne opre-
delitve ne kar zadeva praktično dejav-
nost.
Kongres je potrdil železno pravilo:
neuvrščenost je za nas Jugoslovane ne-
nadomestljiva ideja in politika zato, ker
je najboljše jamstvo naše neodvisnosti,
neodvisnost pa je danes ta dan hudo po-
trebna, zakaj mednarodno obzorje se še
naprej mrači, blokovske sile pritiskajo,
skušajo dobiti večji manevrski prostor
zase, večjo parcelo vpliva in zato so jim
neodvisne države v napoto.
Neuvrščenost je za nas neizogibna
kratko malo zato, ker temelji na sociali-
stičnem samoupravljanju. Samouprav-
ljanje in neuvrščenost namreč težita po
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
kar največji prostosti, demokratičnosti
in enakopravnosti, nasprotujeta nadvla-
di kogarkoli in od kjerkoli.
Zato so v kongresnem dokumentu tudi
zapisali, da globoko načelna zunanja po-
litika, ki jo prevevajo Titove ideje, osta-
ja trajna opredelitev ZKJ. To pomeni
nadaljevanje aktivne in samostojne me-
dnarodne politike v mednarodnih odno-
sih, ki nenehno teži za zagotovitvijo ne-
odvisnosti in pravice do lastne poti so-
cialističnega družbenega razvoja.
Na 12. kongresu ZKJ je bilo tudi ne-
dvoumno - tudi v polemikah z drugačni-
mi stališči na tujem - rečeno, da ni in ne
more biti spremembe stališč kar zadeva
urejanja odnosov med socialističnimi
državami. Izrecno so sprejeli stališče (ki
ni novo, ki pa ga je bilo dobro ponoviti),
da neenakopravni odnosi in vse oblike
begemonističnega ravnanja v odnosih
med socialističnimi državami, zlasti ti-
ste, ki peljejo v oborožene spopade in
vojaško vmešavanje, škodujejo ugledu
in vplivu socialističnih sil, boju za mir
in socializem po svetu.
Iz tega tudi sledi, da morajo sociali-
stične drža ve izpriča ti prednosti sociali-
stičnega sistema nikakor ne nazadnje s
tem, da so zgled demokratičnih načel in
prakse, enakopravnih medsebojnih
odnosov. Na žalost zdaj še marsikje ni
tako. In ZKJ je bila večkrat tarča napa-
dov ravno zato, ker je takšna načela bra-
nila, nasprotovala pa praksi nekaterih
socialističnih držav, ki skušajo drugim
vsiljevati svojo voljo, predpisovati me-
tode in način oblikovanja socialistične
družbe, ki skušajo podrediti politiko po-
sameznih držav blokovskim interesom.
Vsemu temu se je Zveza komunistov
Jugoslavije na 12. kongresu ponovno po-
stavila po robu. Pa ne samo to, potrdila
je zvestobo edino možni alternativi -
poti enakopravnega sodelovanja na
podlagi samostofiiosti partij in sociali-
stičnih držav. Taka enakopravnost kot
zanikovanje vsakršnega podrejanja pa
je tudi v dobro splošnega napredka sve-
ta, predvsem pa utrjevanja miru na
svetu.
PREDKONGRESNE DEJ A VNOSTI
I^LADIH V ŠENTJURJU
Na voUlno programski konferenci Občinske konference
mladih v Šentjurju so v mesecu aprilu razdelili osnutke
dokumentov za XI. kongres ZSMS. Prav tako so bili predla-
gani tudi delegati, ki bi naj bili nosilci javne razprave na
svojih področjih. Za predstavnika mladih delavcev je bil
predlagan Zdravko Zidar, javno razpravo med mladimi
kmetovalci je vodil Damjan Pečar, za dober potek razprave
v krajevnih skupnostih in vzgojno izobraževalnih ustanovah
je bila zadolžena Polona Debelec, za pravilno koordinacijo
in sprotno dodatno obveščanje pa sta skrbela Jože Artnak,
sekretar Občinske konference in Boris Pušnik, predsednik
Občinske konference, ki pa je bil hkrati odgovoren tudi za
statut. Javna razprava je dala nekaj dopolnitev in predlogov
sprememb k osnutku dokumentov, potekala pa je tudi v
drugih družbenopolitičnih organizacijah.
IVANA FIDLER
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26-1. julij 1982
JE BIL
SINDIKAT
UČINKOVIT?
v celjskih sindikatih so z
vsebinskimi .in organizacij-
skimi pripravami na kongres
ZSS začeli že z občnimi zbori
osnovnih organizacij, konsti-
tutivnimi sejami konferenc,
skupščinami občinskih od-
borov sindikatov dejavnosti
ter se nadaljevali s skupščino
občinske organizacije ZSS,
ki je za 10. kongres Zveze sin-
dikatov Slovenije izvolila 35
delegatov. V osnovnih orga-
nizacijah pa so prejeli v raz-
pravo tudi že poročilo o delu
Zveze sindikatov Slovenije
med obema kongresoma, pri-
pravljena pa sta tudi že
osnutka statuta in resolucije
ZSS, ki ju bodo osnovne or-
ganizacije dobile v razpravo v
naslednjih dneh.
Razprava o kongresnih do-
kumentih bi morala biti za-
snovana predvsem na spoz-
nanju, kaj so v osnovnih or-
ganizacijah storili ali zaznali
v neposredni praksi. To pa
pomeni, da bi morali oceniti
dejavnost sindikata s stališča
njegove učinkovitosti, pred-
vsem pri razvoju samouprav-
nih odnosov in pri uresniče-
vanju ciljev gospodarske sta-
bilizacije. Ob tem pa bi mora-
li analizirati, kako delujejo
sindikati znotraj političnega
sistema socialističnega samo-
upravljanja, do kod so segli v
posamezni temeljni organiza-
ciji v razvoju samoupravnih
odnosov in kako uresničujejo
sprejete sklepe in stališča
sindikatov.
Razpravo o kongresnih do-
kumentih bi morali v osnov-
nih organizacijah zaključiti
do 15. septembra.
DS
SREČNO RUDARJI!
3. juhj je praznik rudarjev. 2e več dni v juniju so tako v
Titovem Velenju izvedli več različnih prireditev od športnih
in kulturnih, odprli pa so tudi obnovljeno muzejsko zbirko
slovenskih premogovnikov na velenjskem gradu. Ta zbirka
pa ni samo obnovljena, temveč tudi dopolnjena.
Jutri (petek) bo ob 17. uri v Domu kulture slavnostna seja
Delavskega sveta SOZD REK Titovo Velenje, kjer bodo
podelili delovnim jubilantom nagrade. Ob 19. uri bo na
Titovem trgu kulturni program, ob 20. uri pa tradicionalna
kanonada. V soboto zjutraj bo godba na pihala zaigrala
budnico in tako opozorila na rudarski praznik. Ob 8. uri se
bo na Titovem trgu začela slavnostna povorka, ki bo odšla
do kotalkališča, kjer bo tradicionalni »skok čez kožo« ali
sprejem novih rudarjev v rudarski stan. Ob 11. uri se bodo
rudarji zbrah na velenjskem gradu, kjer jim pripravljajo
kulturno-zabavni program.
V nedeljo, 4. julija bo ob 15. uri tekmovanje kotalkarjev za
rudarsko svetilko, v torek, 6. julija pa ob 16.30 na stadionu
ob velenjskem jezeru mednarodni atletski miting.
T. VRABL

RIŠE: BORI ZUPANČIČ
ŠMARSKI OD
ZAOSTAJAJO
v šmarski občini so pov-
prečni čisti mesečni osebni
dohodki na zaposlenega v go-
spodarstvu znašali v prvem
tromesečju letos 11.189 di-
narjev in so bili v primerjavi z
enakim obdobjem lani za
37,4 % večji. Kljub temu pa
za 12 % zaostajajo za pov-
prečnim osebnim dohod-
kom, izračunanim za območ-
je (12.647 dinarjev) in 11 % za
povprečnim osebnim dohod-
kom v republiki (12,538 di-
narjev).
Sicer pa so bili najvišji
osebni dohodki v šmarski ob-
čini obračunani v gozdarstvu
(15.594 dinarjev), najnižji pa v
trgovini (9.564 dinarjev). Rast
osebnih dohodkov pa je bila
najhitrejša v gozdarstvu, na-
počasnejša pa v stanovanjsko
komunalni dejavnosti.     DS
OSKRBA ZADOVOLJIVA -
PROIZVODNJA TEČE
v organizacijah združenega dela občine Šmarje pri Jelšah
je oskrba z reprodukcijskim materialom in surovinami v teh
dneh zadovoljiva. Proizvodnja teče brez zastojev in kot so
nam povedali na Izvršnem svetu, tudi ni opozoril, da bi
zaradi kritične oskrbe v naslednjih dneh zastala.
Kljub prvim, za mnoge organizacije združenega dela bole-
čim učinkom novega deviznega zakona, se namreč v šmar-
skih gospodarskih organizacijah vendarle pozna, da so bile
že vrsto let nazaj usmerjene v izvoz. 2e dejstvo, da je uvoz
šmarskih organizacij združenega dela kar petkrat pokrit z
izvozom, zgovorno priča o naporih, ki jih vlagajo delavci za
povečanje izvoza. Hkrati pa to razmerje pozitivno učinkuje
tudi na oskrbo z reprodukcijskim materialom in surovi-
nami, saj omogoča organizacijam združenega dela, da se
oskrbijo tudi z materiali, ki jih rabijo iz uvoza. Nenazadnje
pa se napori združenega dela in vseh družbenih in političnih
sil v šmarski občini za povečanje izvoza kažejo ti?di v tem,
da se počasi, a vztrajno širi krog izvoznikov, v katerega se
vključujejo tudi manjše delovne organizacije.
Ko govorimo o oskrbi v šmarski občini velja pridati, da je
osnovna oskrba prebivalstva zadovoljiva, manjka le nekate-
rih že znanih artiklov, ki prihajajo iz uvoza (kava) ah pa je
njihova izdelava povezana z uvozom osnovnih sestavin.
DS
OD POLAGANJA CEVI DO
SIGMA BLOKOV
Nekaj delavcev je pred 25 leti
z odlokom občinske skupščine
v Žalcu ustanovilo podjetje Vo-
dovod, ki je imelo sedež v Šem-
petru. Podjetje so ustanovili z
namenom, da napelje nekaj
glavnih vodovodov v Savinjski
dolini. Ob koncu prvega leta po-
slovanja je bilo v podjetju zapo-
slenih že 48 delavcev. Dve leti
kasneje se je podjetje dokončno
formiralo in izvoljen je bil tudi
delavski svet, kar je pomenilo
začetek delavskega samouprav-
ljanja v praksi. S pridobitvijo
del izven žalske občine, pred-
vsem izgradnjo na zunanjih vo-
dovodih se je podjetje močno
razširilo. Ob deseti obletnici ob-
stoja je podjetje, ki se je med-
tem preimenovalo v Cevomon-
tažo, sedež pa prestavilo v Ža-
lec, beležilo že več sto kilome-
trov položenih salonitnih, pla-
stičnih in jeklenih cevi za napa-
janje vodovodnih rezervoarjev
in namakanje zemljišč po vsej
Jugoslaviji. Pet let kasneje so
opravili še več podobnih del. Ob
skromnih začetkih industrijske-
ga načina proizvajanja v dokup-
ljenih proizvodnih prostorih na
Vranskem in Zabukovici, se je
delovna organizacija preimeno-
vala v Sigmo Žalec. Takrat so si
prizadevali, da Sigma ne bi bila
le izvajalec del, pač pa bi z last-
nimi sistemskimi rešitvami, po-
sebej na področju stanovanjske
izgradnje in toplotne tehnike,
postala sooblikovalec nove te-
hnologije, predvsem pri indu-
strijsko montažnih sistemih.
Dobršen del dohodka, ki so ga
člani kolektiva ustvarjali pod'
izredno težkimi pogoji dela, so
uporabili za razvoj proizvodov,
kot so sanitarne stene, trajnogo-
reče peči in trajnogoreči kotli.
Zamisli Sigminih strokovnja-
kov so ugodno sprejeli v projek-
tivnih birojih ter v gradbeni
operativi. Funkcionalno in te-
hnološko uporabnost instalacij-
sko gradbenih elementov Sig-
ma blok je potrjevala izredno hi-
tra poraba teh elementov.
TOPLOTNA TEHNIKA
Uspešen je bil razboj tudi na
področju toplotne tehnike. V
zadnjih letih so razvili novo
izvedbo trajnogoreče peči za
centralno ogrevanje tipa TZ. Pe-
či so moči 25, 35 in 45 KW. Proi-
zvajajo tudi kotle za zgorevanje
lesa in slame moči 40 in 50 KW
ter etažne kotle za centralno
ogrevanje na trdo gorivo. Pričeli
so z razvojem na področju celot-
nega ogrevalnega sistema za
zgorevanje lesnih odpadkov in
to v sodelovanju s tujimi part-
nerji.
IZKORIŠČATI DOMAČO
ENERGIJO!
v Sigmi dela danes 340 delav-
cev. S svojim posebnim progra-
mom zavzema vodilno mesto
pri izdelovanju sanitarnih ele-
mentov v Jugoslaviji, pa čeprav
se na trgu pojavlja več podob-
nih proizvodov. Z osnovnim
programom toplotne tehnike se
intenzivno vključuje v prizade-
vanja družbe za izkoriščanje do-
mačih energetskih surovin. Kot
smo že zapisali - s serijo peči TŽ
za centralno ogrevanje indivi-
dualnih stanovanj. Vse to pa je
plod lastnega znanja. Načrtova-
no sodelovanje s tujimi partner-
ji bo Sigmo vključilo v medna-
rodno delitev dela. Dolgoročni
sporazumi s partnerji omogoča-
jo tudi lažje in boljše planiranje.
Že dosedanji rezultati govorijo,
da bodo letos dosegli načrtova-
no proizvodnjo za leto 1984. Na-
črtujejo, da bo znašala povpreč-
na stopnja rasti lastnega dohod-
ka od 18 do 20 odstotkov.
sigma žalec
PRISPEVEK K VARČEVANJU S
TOPLOTNO ENERGIJO
Letos bodo dosegli prihodek, načrtovan za leto 1984
PREDSTAVLJAMO
SIGMINO
TRAJNOGOREČO PEČ ZA
CENTRALNO
OGREVANJE SIGMA TŽ
Sigma TŽ je trajnogoreča peč
za centralno ogrevanje na trdo
gorivo.
Uporabljate lahko vse vrste
premoga in gorljivih odpadkov.
Lastnosti peči:
- Obratovalna temperatura
vode do 110 stopinj Celzija
- Obratovalni tlak 3 bar
- Kurišče je prilagojeno za
zgorevanje vseh vrst premoga,
lesa in gorljivih odpadkov
- Cas zgorevanja z enkratnim
polnjenjem je od pet do 20 ur
- Ognjeodporni turbulatorji v
dimnih ceveh in minimalne iz-
stopne temperature dimnih pli-
nov zagotavljajo optimalni izko-
ristek zgorevanja
- Avtomatsko delovanje
GARANCIJA 2 LETI!
št. 26-1. julij 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
/----- ^
INGRAD V        \
IRAKU \
Gradbeno industrijski
podjetje INGRAD Celje
se je letos ponovno vklju-
čilo v izvajalska gradbena
dela na tujem in sicer v
Iraku. V okviru SISEOT
je svoje načrte že uskladi-
lo, v Ingradu tudi ocenju-
jejo, da ne bo večjih pro-
blemov pri deviznem po-
kritju. Ugotavljajo tudi,
da že v sedanji fazi del v
Iraku obstojajo še večje
možnosti za nastopanje v
drugih deželah. Ob tem
pa se soočajo s proble-
mom, kako za dela v tuji-
ni pridobiti dovolj uspo-
sobljenih strokovnih ka-
drov.
UM
MANJKA
PROGRAM ZA
TREBČE
Elaborat o ekonomski
upravičenosti ustanovi-
tve delovne organizacije
Spominski park Trebče
je na zadnji seji obravna-
val tudi šmarski izvršni
svet. Člani so soglašali, da
je ustanovitev te delovne
organizacije nujna, ven-
dar so imeli na elaborat
tudi bistveno vsebinsko
pripombo. Namreč, ela-
borat predvideva, da bi
bilo v novoustanovljeni
delovni organizaciji zapo-
slenih osem delavcev,
šest s polnim in dva s po-
lovičnim delovnim ča-
som. Člani izvršnega sve-
ta pa so imeli pripombo,
da bi moralo število zapo-
slenih izhajati iz progra-
ma dela celotne organiza-
cije, le-ta pa še ni izdelan.
Zato bodo tedaj, ko bo
program narejen, v izvrš-
nem svetu ponovno pre-
tehtali celotno problema-
tiko v zvezi z ustanovitvi-
jo nove delovne organiza-
cije Spominski park
Trebče in jo šele nato po-
sredovali v razpravo tudi
delagatom občinske
skupščine.
DS
skupščina zveze ribiških družin celje
VODE SO VEDNO SLABŠE
Onesnaženost voda je največji problem ribičev
Pretekli teden so se sestali
delegati ribiških družin na
skupščini Zveze ribiških
družin Celje, ki združuje de-
vet ribiških družin našega
območja. In sicer; RD Celje,
RD Laško, RD Voglajna -
Store, RD Šempeter, RD
Mozirje, RD Ljubno, RD Šo-
štanj, RD Titovo Velenje in
RD Sotla - Podčetrtek.
Predsednik zveze, Henrik
Cmak, je poročal o delova-
nju v preteklem obdobju in
pohvalil delo družin. Pouda-
ril pa je, da je glavni namen
zveze povezovanje družin v
enotno ribiško organizira-
nost, usklajevanje dela včla-
njenih družin na področju
gospodarjenja z vodami za-
radi krepitve ribjega staleža,
zaradi varstva rib in čistoče
voda, ter ustvarjanja pogojev
za ribiške športne in rekrea-
tivne dejavnosti.
Onesnaževanje voda je še
vedno največji problem ribi-
ških družin na celjskem ob-
močju. Prave družbene pod-
pore vse družine še niso de-
ležne in občani se še premalo
zavedajo   pomena   čistega
okolja in voda, so poudarili
delegati. Zato je bil na skup-
ščini sprejet sklep, da komi-
sija za varstvo voda, katere
predsednik je Gabriel Logar
iz RD Šempeter, pripravi
problemsko konferenco v
okviru Zveze ribiških družin
Celje pod naslovom »Vse za
čiste in zdrave vode, ter zdra-
vo življenje v njih«, ki naj bi
javnosti pokazala kritično
stanje voda na našem ob-
močju. V nekaterih vodah so
se pojavile bolezni, zato bo
potrebno nadzorovati zdrav-
stveno stanje rib v celotnem
porečju Savinje.
Na skupščini so sprejeli
tudi samoupravni sporazum,
s katerim daje Zveza ribiških
družin Celje v upravljanje ri-
bogojnico Podvolovljek ribi-
ški družini Ljubno.
Delegati so poudarili, da
niso zadovoljni z odnosom
RZS do ZRD Celje in ostalih
ribiških družin. Ni pričako-
vane pomoči in predstavniki
RZS se ne pojavljajo v ribi-
ških družinah - bazi sloven-
skega ribištva.
Problem je tudi onesnaže-
nost akumulacijskega jezera
Vonarje in mejne reke Sotle,
ki z njo upravlja RD Sotla -
Podčetrtek skupaj s hrvaški-
mi družinami. Problemi se
pojavljajo pri gospodarjenju
(vlaganju ribjega zaroda) in
lovnem režimu, ki ga imajo
hrvaški ribiči mnogo ugo-
dnejšega.
Na skupščini sta bila pri-
sotna tudi sekretar RZS
Maks Podlesnik in glavni ter
odgovorni urednik glasila
Ribič Miran Svetina.
FRANJO BOGADI
CELJSKE SREDNJE ŠOLE PO SKUPNI POTI
V začetku tega meseca so predsedniki de-
lavskih svetov petih celjskih šol podpisali
samoupravni sporazum o poslovnem in pe-
dagoškem sodelovanju.
Kaj prinaša ta samoupravni sporazum
med srednjimi šolami ekonomske, zdrav-
stvene, družboslovne, pedagoške in trgov-
ske usmeritve?
S sporazumom naj bi reševali temeljne
skupne probleme. Začenja se z obravnavo
šolskega prostora kot celote, v katerem naj
bi enakopravno in skupno uporabljali šolske
zmogljivosti z upoštevanjem potreb vseh
šol. Del lastnih finančnih sredstev bodo na-
menili skupnim naložbam in posodobitvi
pouka. Sporazum bo utrdil skupna prizade-
vanja za skupno vodenje vpisa, usmerjanja
in preusmerjanja. Za učence je pomembno
tudi to, da bodo uskladili prizadevanja za
razvoj in bogatitev kulturnih, naravoslov-
nih, športnih in drugih dejavnosti pri čemer
bo poudarek na gibanju Znanost mladini in
oblikovanju skupnih pevskih zborov. Pro-
stovoljne dejavnosti bodo odprte za vse
učence, ne glede na to s katerih šol so. To bo
omogočilo večjo možnost za zadovoljevanje
posameznih interesov učencev. Šole podpi-
snice se bodo skupno lotile tudi problema
reševanja kadrovskih potreb, kar bo omogo-
čilo boljšo zasedenost pedagoških mest.
To je le nekaj vsebinskih smernic samou-
pravnega sporazuma, ki pa pomeni bistveni
korak naprej pri poglabljanju sodelovanja
med celjskimi šolami in k podružbljanju
vzgoje in izobraževanja k čemur teži preo-
brazba našega šolstva. V. V. E
UTRINEK S POŠKODBENEGA
ODDELKA:
KJE JE ZDRA VNIŠKA MORALA ?
Nedelja, 27. junij, nekaj minut čez trinajsto uro. Po-
škodbeni oddelek celjske bolnišnice. Dežurni zdrav-
nik je bil doktor Rusek. Na poškodbeni oddelek je
pripeljala sina, starega morda pet ali šest let, preprosta
mati. Sin je zlezel na drevo in padel z njega. Poškodo-
val se je in bil je precej popraskan. Matije bila prepla-
šena. Na poškodbenem oddelku so že menda ugoto-
vili, da poškodbe niso bile tako hude, kot sije predsta-
Ijala prestrašena mati. Še vsa prestrašena in zbegana
mati je doktorja Ruseka prosila naj ji uredi, da bodo
sinka in njo odpeljali domov z rešilnim avtomobilom.
Toda kaj hujšega! Doktor Rusek je prestrašeno mater,
ki je trepetala nad usodo svojega sinka, nadrl s tonom
in načinom, ki presega vse meje človeškega dostojan-
stva. Ob koncu pa ji je zabrusil, naj se spravita s sinom .:
domov kakor vesta in znata. Če nimata avtobusa, pa ■
naj pokličeta taksi. >
Spoštovani doktor Rusek! Nihče ne dvomi v vaše]
strokovne sposobnosti. Odkrito pa vam povem, da
sem podvomil v vašo človeško in zdravniško etiko, ko
sem videl, kako ste obravnavali preprosto ženico. Pre-
strašeno, ker se ji je pač poškodoval sin, zbegano in
zaskrbljeno. Če ste ocenili, da ni potreben prevoz do-
mov z rešilnim avtomobilom, potem bi lahko to ženici
povedali in se do nje obnašali mnogo bolj taktno in
človeško. Prepričan sem tudi, da ženica niti slučajno
nima toliko denarja, da bi si lahko privoščila stvar, ki
za vas, kljub temu, da morate tudi dežurati, niti slu-
čajno ne predstavlja kaj posebnega. Ko sem se vračal
iz Celja, sem razmišljal, kaj neki si je uboga mati
mislila o zdravnikih celjske bolnišnice. Škoda, da bo
odslej vse sodila prav po vas. Kajti, če že drugega ne,
potem si takšne sodbe, ne zasluži večina vaših kole-
gov, o katerih smo slišali že kup pohval.
Morda je bil vaš tokratni izpad slučajen. Toda verje-
mite, vaše slabe volje omenjena ženička ni bila dolžna
prenašati. To, kar sem tokrat videl m doživel presega
vse meje.
JANEZ VEDENIK
KOMU NI MAR DELA, ZEMLJE IN
NJENIH SADOV?
Ne, ne gre nam še slabo. Stabilizacija in težave gor ali
dol, prizadevanja za več hrane sem ali tja. Nekaterim to.
ni mar, ker imajo vsega dovolj, marsičesa pa še preveč.
Razdejanje na vzorno obdelani njivi Ivana Krušiča
na Ložnici
O tem smo se lahko prepričali pretekli teden. Na Lož-
nici, tam na obrobju mladega mestnega naselja, ima v
najemu zemljo od Kmetijske zemljiške skupnosti Ivan
Krušič. Petnajsto leto. Čudovito urejeno, vzorno obde-
lano. Pa so prišli tisti, ki jim nič ni sveto. Ponoči.
Populili so okoli 100 palic, na katere se je že visoko
vzpel fižol. Populili in razmetali. Populili in razmetali
so krompir. Veliko krompirja. Prave oaze razdejanja so
naredili. Populili, razmetali in pomendrali. Ne, niso ga
rabih, da bi se nahranili. Niso odnesli palic, da bi jih
porabili drugje. Ne, samo zabavali so se. Zabavah s
tujim znojem, zabavali s hrano, s to našo dobrino, za
katero si bi naj vsa družba prizadevala.
Ni se to zgodilo prvič. Soseda Fani Lončar, ki ima
prav tako na Ložnici zemljo v najemu, je povedala, da
iz okoliških blokov večkrat pridejo. Ponoči. Lani soji
razrezali v eni taki noči 45 buč, pobrali nič koliko
solate in krompirja. »Vse bom pustila,« pravi. Ivan
Krušič pa: »Če se bo to še dogajalo, bo vse naše delo
zastonj. Kaj hočeš drugega, kot da zemljo pustiš. Zeli,
travi in tistim, ki se na njej izživljajo.«
Lepa zemlja je na Ložnici, rodovitna in obdelana do
zadnje krpice. Danes še. Bo tudi jutri? Ne, če ne bomo
znali preprečiti izživljanja objestnežev, če ne bomo
znali ceniti njenih sadov, če nam nič ne bo sveto - tudi j
naši otroci in njihova prava vzgoja ne. Mogoče preveč
pozabljamo, da se odnos do zemlje ne razvije sam od
sebe. Kaj nam potem pomagajo visokodoneče besede
o pridelovanju hrane?
MILENA B. POKLIČE
tednikov Intervju
KO BOM BIL VELIK,
BOM BIL PILOT
Saj poznate te besede, ki
jih tako »resno« izgovarja že
skoraj vsak kratkohlačnik.
Večina vas na to le zamahne
z roko, češ, kaj vse boš še
hotel postati, toda pri Doki
Vujanoviču vse skupaj ni
ostalo le pri željah. Že pri-
hodnje leto bo namreč sicer
zelo miren in prizadeven
fant drgnil klopi v Mostarju,
na Letalski splošni srednji
vojaški šoli Maršal Tito. Z
njim smo se pogovarjali rav-
no v času, ko je bil kot eden
izmed najboljših osmošolcev
celjske občine nagrajen za
uspešno delo.
NT: Kaj meniš, zakaj si
bil ravno ti izbran za
enega izmed najboljših
učencev celjskih osnov-
nih šol?
Doko Vujanovič: Poleg te-
ga, da sem bil odličen, je bilo
odločilnega pomena po vsej
verjetnosti to, da sem poma-
gal slabšim učencem in tako
porabil veliko svojega pro-
stega časa. Sicer pa sem akti-
ven tudi v številnih izvenšol-
skih dejavnostih, kot na pri-
mer v fotografskem in
obrambnem krožku ter v
športu, saj sem celo leto re-
dno treniral pri nogomet-
nem klubu Kladivar, igral pa
sem tudi v celjski mladin-
skih odbojkarski reprezen-
tanci. Šport mi tudi drugače
veliko pomeni, saj večino
prostega časa preživim na
dvorišču, kjer s prijatelji
igramo nogomet, ob sobotah
pa imam tudi tekme za nogo-
metno reprezentanco.
NT: Vidim, da ti pro-
stega časa ne ostaja rav-
no veliko. Pa vendar, kaj
delaš najraje, kadar nisi
zaposlen?
D, Vujanovič: Ja, zelo me
zanima zemljepis in zgodovi-
na, predvsem 2. svetovna
vojna, in tako ponavadi vse
večere presedim ob knjigah
in enciklopedijah, kjer iščem
najrazličnejše podatke. Ne-
malokrat se tudi zgodi, da
branje zavlečem pozno v
noč. Drugače pa najraje po-
tujem, še posebno k stricu v
Vojvodino, kamor se tudi da-
nes odpravljam. Zelo rad
sem v naravi in tam se je lah-
ko resnično naužijem. Tudi s
starši se ob nedeljah odpelje-
mo na krajše izlete, vendar
pa sem najraje kar sam. Ker
sta starša iz Bosne in Herce-
govine, jo večkrat mahnem
tudi tja, tako da spoznavam
vedno nove ljudi in kraje.
NT: Kako pa si se prav-
zaprav začel zanimati za
letalstvo?
D. Vujanovič: že od mla-
dih nog, ko smo še stanovali
v Brežicah, sem prihajal v
stik s piloti, očetovimi prija-
telji, in oficirji, ki so me nav-
dušili za vojaške poklice.
Blizu Brežic je tudi vojaško
letališče in večkrat sem cele
dneve preživel tam, opazoval
letala in se pogovarjal s pilo-
ti. Samega sebe sem si pred-
stavljal kot pilota in ta želja
se je večala iz leta v leto, do-
kler nisem povsem zatrdno
sklenil, da bo to postal moj
poklic. Nekaj časa sem oma-
hoval med poklicem oficirja
in pilotom, vendar je sled-
njič prevladala želja po lete-
nju in tako sem se vpisal na
pilotsko šolo.
NT: Vemo, da so spre-
jemni izpiti zelo težki.
Kako si se ti pripravljal
nanje, s kakšnimi občut-
ki si jih opravljal?
D. Vujanovič: O kakšnih
posebnih pripravah bi težko
govoril, saj sem le tri dni
pred izpiti dobil telegram,
kje  in  kako  bo  potekala
preizkušnja. Tako sem maja
skupaj s petdesetimi vrstni-
ki iz Slovenije odšel v Mo-
star. 2e na zdravniškem pre-
gledu, ki je resnično temeljit
in zahteva popolno, narav-
nost   odlično   zdravstveno
stanje, jih je odpadlo kar 42.
Ostali smo opravili še inteli-
genčne teste in izpite iz ma-
tematike in fizike, s katerimi
pa nisem imel posebnih te-
žav, saj me oba predmeta za-
nimata. No, nekaj dni zatem
so mi sporočili, da sem spre-
jet.
NT: Kako pa tvoji star-
ši gledajo na to?
D. Vujanovič: Moram reči,
da nista posebno srečna. Ma-
ma me je ves čas prepričeva-
la, naj si izberem kakšen
drug poklic in medtem ko
sem opravljal sprejemne iz-
pite, je trdo držala fige, da se
mi ne bi posrečilo. Tudi oče
je bolj postrani gledal na mo-
je želje, rekel pa le ni nič. Ko
sem dobil spričevalo, da sem
sprejet, je bilo v hiši nekaj
časa prav mučno, sedaj pa
sta se že sprijaznila s tem.
Nekoliko ju skrbi le to, da
bom stanoval v internatu in
ju bom lahko le redko obi-
skoval, toda zavedata se, da
bosta morala tudi to pretr-
peti.
NT: Fant, fant ti pa
znaš  delati  preglavice
svojim staršem! Kaj pa
ti, te ni nič strah bodoče-
ga študija, ko boš moral
biti povsem sam in med
tujimi ljudmi?
D. Vujanovič: To pa res
ne! Ker sem toliko zdoma
sem se že popolnoma nava-
dil samostojnega življenja, s
tem, da bo težko, pa sem se
moral sprijazniti že ob moji
odločitvi.
NT: Korajžen pa si, ni
kaj! In kako naprej?
D. Vujanovič: Po končani
srednji šoh bom dobil čin vo-
dnika, vendar nameravam
študij še nadaljevati na Voja-
ški akademiji v Zadru, ki tra-
ja 4 leta. Kje se bom nato
zaposlil, še ne vem zagotovo,
vendar pa v vsakem primeru
ne bom imel težav. Najbrž ne
bom ostal v Sloveniji, bolj
me mika Vojvodina.
NT: Mimogrede, kakš-
na letala pa so ti najbolj
všeč?
D. Vujanovič: Hm, prav
gotovo nadzvočna, kot na
primer Orel, Jastreb, Galeb
in podobni. Nasploh me pri-
vlači hitrost, kar so že več-
krat občutila moja kolena,
ko sem s kolesom pridivjal v
kakšen ovinek.
NT: Zakaj pa ravno vo-
jaški in ne potniški pi-
lot?
D. Vujanovič: Najbrž je te-
mu vzrok odgovornost, saj
imaš v potniškem letalu po-
leg sebe še veliko ljudi, med-
tem ko si v vojaškem popol-
noma sam. Toda kljub temu
mi korajže ne manjka, saj jo
bom še kako potreboval tako
pri študiju, kot tudi pri lete-
nju.
NT: Pa veliko sreče!
PIA 2NIDARSIC
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26-1. julij 1982
MLADI KONJICAM SE
USPOSABLJAJO
ZA NALOGE TO
Mladi prostovoljci v enotah teritorialne obrambe iz konji-
ške občine so preživeli tri dni preteklega tedna na vzgoji in
usposabljanju pri lovski koči nad Konjiško vasjo. 13 deklet
in 37 fantov je bilo organiziranih v dva učna voda. Da bi
usposabljanje potekalo kvalitetno in da bi bilo življenje v
taboru bolj organizirano, so vključili več starešin kot prejš-
nja leta, tako da so bili z mladimi poleg komandirjev vodov
še štirje komandirji oddelkov, od teh dve vojakinji obvez-
nici.
Življenje v taboru je bilo za mlade, stare povprečno 17 let,
zanimivo in poučno. Program usposabljanja je zajemal tako
vojaške veščine kot teme iz družbeno-politične vzgoje in
varnostne vzgoje. Bilo je zanimivo, so povedali. Jožica Ku-
kovič, mladinka prostovoljka, se tudi na straži ob robu
gozda ni bala; »No, čisto malo me je že bilo strah, pa je šlo.
Tako kot vse drugo. Življenje v taboru je resnično bogato in
trije dnevi so kar prekratki za vse.« Mladinec Metod Pod-
grajšek je povedal, da so se naučili veliko veščin, ki bi jih
sedaj znali uporabiti, če bi bilo treba. Vojakinja obveznica
Marjeta Macuh, ki je že osmič bila na takem usposabljanju,
pa je poudarila predvsem veliko pripravljenost mladih za
delo in organizirano življenje v taboru. »Takšne generacije
še ni bilo,« je tudi njeno mnenje. Mladi ne le da so se celovito
vključevali v program vzgoje in izobraževanja, tudi za vrsto
drugih aktivnosti in družabno življenje so bili vedno pri-
pravljeni. O tem je zgovorno pričal tudi stenčas in glasilo, ki
so ga izdali, o tem je pričala harmonika in pesem ...
MILENA B. POKLIC
V PRIČAKOVANJU DELEGATSKE
ODGOVORNOSTI
s ponedeljkom se bodo v celjski občini pričele seje
samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejav-
nosti. Kljub počitniškemu valu, ki je zajel naše občane
v Celju računajo, da se bodo delegati z vso odgovor-
nostjo odzvali sejam in da bodo aktivno pristopili k
reševanju pomembnih vprašanj, ki jih vsebujejo gra-
diva. Osrednji poudarek bo na obravnavi uresničeva-
nja planskih nalog v prvem šestmesečju tega leta. Iz
skupnega gradiva se bodo na seji delegati izrekli okrog
stališč za spremembo in dopolnjevanje planskih doku-
mentov za SIS družbenih dejavnosti v tem srednjeroč-
nem obdobju, seznanili se bodo s spremembami pri-
spevnih stopenj za letošnje leto, ter s predlogom po-
slovnika skupščine in njenih organov.
Gradivo za seje je objavljeno v.dvanajsti številki
Delegatovega poročevalca, vsa gospodinjstva v občini
pa bodo s kratko vsebino sej seznanjena preko INDOK
informacij. Skupščine SIS bodo zasedale od 5. do 13.
julija.
NA SEJI OS BO VROČE
v torek 6. julija bo v Celju seja vseh treh zborov
občinske skupščine, kjer bodo delegati razpravljali o
celi vrsti vprašanj, ki zadevajo življenje in delo v ob-
čini. Delegati se bodo seznanili s poročilom o uresniče-
vanju zakona o združenem delu, nadalje se bodo sezna-
nili z analizo samoupravnega in družbenoekonom-
skega položaja krajevnih skupnosti v občini, s poroči-
lom o uresničevanju reforme stanovanjskega gospo-
darstva in stanovanjske izgradnje ter z akcijskim pro-
gramom za izboljšanje zdravstvenega varstva v občini
in s poročilom o uresničevanju štipendijske politike.
V SLOVENSKIH KONJICAH
SLOVESNO ZA DAN BORCA
Sobota, dan pred Dnevom borca, bo v konjiški ob-
čini slovesna. Dopoldan ob desetih bodo predali na-
menu prizidek k domu teritorialne obrambe, ki bo
omogočil bistveno boljše pogoje dela na obrambnem
področju v občini. Popoldan, ob 15. uri, pa se bodo
srečali člani Zveze združenj borcev NOV v Vešeniku.
Odkrili bodo spominsko obeležje na kraju, kjer sta bila
22. 12. 1944 ustreljena partizana Janez Cokl in Ivan
Muc. Spominsko obeležje so pomagali postaviti kra-
jani krajevne skupnosti Vešenik-Brdo in mladi
osnovne šole Dušana Jereba iz Slovenskih Konjic,
srečanje borcev in drugih občanov na partizanskem
mitingu v gaju v Vešeniku pa pripravljata krajevna
organizacija SZDL Vešenik-Brdo in Združenje borcev
NOV Slovenske Konjice.
MBP
HURA! POČITNICE!
Magdalena Kovačič, Lidija Šnek, Jože Pušnik in Matjaž
Križnik iz osnovne šole Dobje pri Planini, so se zadnji šolski
dan, kot vselej, skupaj odpravili po gozdni poti proti domu,
počitnicam naproti. Dva, pa tudi štiri kilometre so skozi celo
šolsko leto pešačili ob vsakem vremenu v šolo in domov.
Nič jih ni strah, so povedali. Se steklih lisic, ki rade kolovra-
tijo tod okoli, se ne bojijo. In če bi prišla? S seboj vzamejo
palico, pa bi jo že užugali, so povedali.
MATEJA PODJED
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ LOJZETA
OJSTERŠKA
Jutri (v petek) bo ob 18. uri v Foto salonu v Mariboru
otvoritev prve samostojne razstave umetniških fotografij
Lojzeta Ojsterška iz Titovega Velenja, zaposlenega gDO
RLV, sicer pa tudi vrsto let tesnega sodelavca Novega te-
dnika. Lojzeta Ojsterška odlikuje velik posluh za iskanje
podrobnosti življenja, glavna tema pa je seveda rudnik,
rudarstvo in rudar. To si je tudi izbral za motiv prve samo-
stojne razstave v Mariboru, kjer bo predstavil dvanajst veli-
kih fotografij. T V
športni center žalec
ŠPORT IN REKREACIJA ZA SLEHERNEGA OBČANA
V Žalcu eden najlepših športnih centrov pri nas
Kdo od Savinjčanov ni bil ponosen, ko je v najbolj
elitnih športnih revijah in časnikih iz vse Jugoslavije
bral ocene športnih novinarjev naše države, da je
športni center v Žalcu eden izmed najlepše urejenih v
Jugoslaviji. Zasluge za takšen objekt imajo prizadevni
žalski športni delavci, ki se niso ustrašili dela. Danes so
lahko na opravljeno samo ponosni. Ni naključje, če je
pred dnevi dobil Partizan iz Žalca in njegov predsednik
Jože Cerovšek tudi zlato Bloudkovo plaketo. To je le
eno izmed številnih priznanj.
KAJ VSE JE V ŠPORTNEM CENTRU?
- atletski stadion
- nogometno igrišče
- rokometno igrišče
- košarkarsko igrišče
- tenis igrišča
- igrišče za odbojko
- otroško trim igrišče
- športna dvorana
- kotalkališče
- naravno drsališče
- društveni prostori
Že ti objekti dovolj zgovorno izpričujejo pestro tele-
snokulturno dejavnost mesta Žalec. Telesna kultura je
tudi v Žalcu postala zares množična. Žalec je lahko za
vzgled na tem področju. Sahisti dosegajo rezultate v
republiškem merilu, prav tako karateisti, igralci tenisa,
rokometaši, nogometaši in še bi lahko naštevali.
DARILO MALČKOM
Del športnega centra je namenjen tudi najmlajšim.
Delavci Partizana so se že lani odločili in z združenimi
močmi so uredili otroško trim igrišče, ki je postalo
drugi dom žalskih malčkov. Kako zelo pogrešajo v utes-
njenih soseskah takšne objekte kot je ta, žalski. Z otroci
vred pa so zadovoljni tudi njihovi starši. Tik zraven tega
otroškega trim igrišča so pred kratkim zasadili 88 dre-
ves v počastitev spomina na našega Tita.
PRILOŽNOST ZA VRHUNSKE ŠPORTNIKE
V neposredni bližini športnega centra je tudi hotel
Golding Rubin. To pomeni, da lahko v Žalec pridejo
tudi vrhunski športniki, preživijo tu teden ali dva ter
imajo vse pogoje za kondicijski trening. Nekaj takih
primerov je že bilo, z ustrezno propagando pa se prav na
tem področju odpirajo še neštete možnosti.
V SPOMIN NA TITA
Šport in rekreacija sta danes sestavni del življenja
večine prebivalcev savinjske metropole. V veliki meri
tudi po zaslugi izjemnega objekta, kakršen je-športni
center. TVD Partizan iz Žalca je pred kratkim dal po-
budo, da se preimenuje v športni center Josipa Broza
Tita. Tudi zaradi bližine hotela, ki je nastal po zaslugi
sodelovanja dveh bratskih narodov. Po zaslugi ideje
torej, za katero se je vedno boril največji sin jugoslovan-
skih narodov - za bratstvo in enotnost med jugoslovan-
skimi narodi.
št. 26-1. julij 1982
NOVI TEDNIK - »stran 7
KS GOTOVLJE: ZA PRAZNIK VRSTA
PRIREDITEV
v krajevni skupnosti Go-
tovlje so v soboto zaključili
praznovanje krajevnega
praznika, ki ga praznujejo
22. junija v spomin na leto
1941'» ko se je okrožni partij-
ski komite Celje s Franjom
Vrunčem načelu preselil iz
Joštovega mlina v Medlogu
v osnovno šolo Gotovlje.
V času krajevnega prazni-
ka so izvedli vrsto kulturnih
srečanj: predstavo igre Grof
Herman Celjski, ki jo je upri-
zorilo kulturno društvo iz
Ljutomera, pripravili so sre-
čanja krajanov starih sedem-
deset in več let, lovsko strel-
sko tekmovanje ter športne
prireditve. Zadnji dan praz-
novanja pa je bila slavnostna
seja skupščine krajevne
skupnosti in družbenopoli-
tičnih organizacij. O pomenu
praznovanja ter o nalogah v
prihodnje je govoril pred-
sednik skupščine krajevne
skupnosti Stanko Dolar in
med drugim dejal: »Glavna
naloga v srednjeročnem ob-
dobju 1981-85 bo komunal-
no in stanovanjsko urejanje
zaselkov, zdravstveno var-
stvo krajanov, razvoj SLO in
DS, izboljševanje okolja, te-
lefonskega omrežja, v zasel-
ku Podvin bo potrebna grad-
nja nove trafo postaje...«
Podelili so tudi priznanja
krajevne skupnosti. Zlato
plaketo krajevne skupnosti
so prejeli svojci pokojnega
Stanka in Ide Vasle, ki sta
preminula v letalski nasreči
na Korziki, srebrno so prejeli
Anton Zgank, samoupravna
komunalna skupnost in kul-
turna skupnost občine Ža-
lec, zlato značko pa je prejela
Binca Verdnik. Sledil je
krajši kulturni program, kjer
so nastopili otroški pevski
zbor Gotovlje, ki ga vodi Vla-
da Rode in ženski pevski
zbor, ki ga vodi Tanja Janič.
Na sliki: Predsednik skup-
ščine KS Gotovlje Stanko
Novak podeljuje srebrno
plaketu Stanku Žagarju.
T. TAVČAR
preverili smo
V TRGOVINAH SKISANO MLEKO
Neodgovorno početje na račun potrošnika
Prav gotovo ste že mnogi
med vami ob nakupovanju
naleteli na pokvarjeno, ali
bolje, skisano mleko. Mar-
sikdo je le zmajal z glavo in
si mislil svoje o »odgovorno-
sti« celjske Mlekarne in Mer-
xa, dobavitelja tega osnov-
nega prehrambenega izdel-
ka, nemalo pa vas je bilo tudi
takih, ki ste upravičeno re-
klamirali sporni proizvod.
Najbrž ni potrebno poudar-
jati, koliko nepotrebnih živ-
cev stane takšno ravnanje
pristojnih ustanov, ki jih
očitno ne zanimajo problemi
vseh, ki jim mleko predstav-
lja vsakodnevni vir pre-
hrane.
Da pa bi zadevi prišli do
dna, smo povprašali pred-
stavnike odgovornih podje-
tij, kako in kaj je s tem. Po
pričakovanjih so krivdo vali-
li drug na drugega, kljub te-
mu pa smo nekaj problemov
le razčistili.
V Mlekarni Celje so se
sprva odgovorom kar izmi-
kali in pojasnili, da je zadevo
že preiskoval inšpektor La-
mut z inšpektorata na skup-
ščini občine Celje, zgovarjali
pa so se na vremenske ra-
zmere, saj toplo vreme in
premajhna kapaciteta hladil-
nikov onemogočata predpi-
sano kvaliteto mleka. Tova-
riš Suster je tudi poudaril, da
krivda ni le na ramenih Mle-
karne, saj se problem ne po-
javlja množično.
Torej smo tam. Po predlo-
gu smo poklicali inšpektorja
Lamuta, ki je prevzel ta pro-
blem v svoje roke. Zanimal
nas je predvsem vzrok za
prodajo pokvarjenega blaga.
Tudi on je na prvo mesto po-
stavil neugodne vremenske
razmere, ko pa smo mu ugo-
varjali, da bi morali s tem
računati, je prešel na kon-
kretnejše razloge. Povedal
je, da je sam preverjal doba-
vo in prevzem mleka, ob tem
pa je prišel do zaključka, da
je glavni krivec slabo sodelo-
vanje med Mlekarno in Mer-
xom. Zasledil je namreč
ogromne količine mleka, ki
so po dostavi celo več ur sta-
le pred trgovinami in čakale,
da so jih spravili na hladno.
Omenil je tudi nehlajena vo-
zila, ki prevažajo blago, ven-
dar pa meni, da to nima to-
likšnega pomena v prodajni
verigi. Seveda je že razmiš-
ljal o rešitvi problema in v
kratkem bo sprožil pravni
postopek proti odgovornim
Toda tu se začne stvar neko-
liko zapletati, saj je v prodaj-
nem sistemu Merxa ničkoli-
ko dogovorov in sklepov, ki
omogočajo tudi takšne ne-
pravilnosti. Da bi zadevo ne-
koliko ublažili, je tovariš La-
mut omenil tudi neobjektiv-
nost potrošnikov, ki večkrat
puščajo kupljeno mleko na
toplem, kasneje pa se zgo-
varjajo na trgovino.
Za mnenje pa smo povpra-
šali še drugo stran - trgov-
sko in gostinsko podjetje
Merx. Stane Mele, direktor
delovne organizacije Potroš-
nik, ki je v sestavi sozda
Merx, nam je povedal, da je
resnično najpomembnejši
razlog za upravičeno nego-
dovanje potrošnikov prav
slabo sodelovanje z Mlekar-
no Celje. Sami so problem že
izpostavili na kolegiju, ven-
dar pa z Mlekarno ne najdejo
skupnega jezika. Vsak na-
mreč gleda le na svoje koristi
in tako se rešitev prestavlja
iz dneva v dan.
Kot vse kaže, bomo še na-
prej kupovali skisano mleko,
vse do jeseni, ko nam bo vre-
me vsaj toliko naklonjeno,
da bo blago, ki stoji pred tro-
gvinami, ostalo nepokvarje-
no. PIA ZNIDARSiC
OŽIVLJENO DELO
POTROŠNIŠKEGA SVETA
KS SAVINJA
Mnogo smo že pisali o delu potrošniških svetov oziroma o
tem, kakšna naj bi bila vloga teh pomembnih družbenih
organov. Tudi v krajevni skupnosti Savinja so se odločili, da
ne bodo samo načelno ugotavljali, kaj bi bilo potrebo, am-
pak so se dogovorili za konkreten program dela potrošni-
škega sveta. Dobro se namreč zavedajo, da je najhitrešja pa
tudi najbolj prava pot za doseganje skupnih ciljev medse-
bojno samoupravno dogovarjanje, samoupravni nadzor in
spoštovanje dogovorenih sklepov. Zato so v program dela
potrošniškega sveta vnesli le takšne naloge, ki jih bodo
lahko tudi izvedli. Navezali bodo stike s trgovskimi delov-
nimi organizacijami in jih pri izvajanju programa povabili k
sodelovanju. Navezali bodo tudi stike z inšpekcijskimi služ-
bami in.drugirni občinskimi nadzornim i organi ter jih sproti
seznanjali z aktualnimi problemi.
S svojim delom želijo vplivati na vprašanje strukture,
ponudbe in kakovosti artiklov, še posebej pa na odnos
trgovskih delavcev do potrošnikov.
V zadnjem času, ko primanjkuje določenih artiklov, ali ko-
visi v zraku napoved višjih cen, se kaj rade širijo govorice,
da določene trgovske delovne organizacije zadržujejo blago
v skladiščih. Da bi preprečili dezinformacije, bodo člani
potrošniškega sveta v stalni povezavi s trgovino, občane pa
bodo tekoče informirali o stanju. Z enotami trgovskih delov-
nih organizacij Center in Merx so že navezali stike, jih
seznanili s sklepi sveta potrošnikov in delovnim progra-
mom. Nekateri rezultati so že vidni. V krajevni skupnosti
ugotavljajo, da je trgovina že bolj urejena, čista, vrste so
manjše, pa tudi odnos do občanov je spremenjen. Zato
pravijo v krajevni skupnosti, da so zdaj na vrsti občani sami,
da morajo biti pri nakupih strpni, sodelovati pri zagotavlja-
nju reda in čistoče in da ne delajo panike, kadar kdo navrže
dezinformacijo o podražitvi ali morebitnem pomanjkanju.
MINKA VOVK
PRAZNOVALI SO TUDI V ANDRAŽU
s krajevnim praznikom se v Andražu spominjajo prve
partizanske bitke v zaselku Lovce 26. junija 1942. Letos so
pripravili vrsto prireditev, slavnostna seja skupš?ine kra-
jevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij pa je bila
v nedeljo dopoldne. O dosežkih v zadnjih letih je govoril
predsednik sveta KS Srečko Pižorn potem pa so podelili
priznanje KS, ki ga je prejel Jože Sredenšek, trener smučar-
jev skakalcev. Priznanja OF pa so prejeh: Rafko Zabukov-
nik, Anton Mešič, Milan Rebernik, Anton Sitar in Simom
Ograjenšek. T. TAVCAR
ribja restavracija pri žalcu
ZA TISTE, KI UUBIJO NARAVO IN DOBRE JEDI
Ribja restavracija bo odprta od torka naprej
Hmezadova delovna organizacija Gostinstvo-turizem
Žalec bo od torka naprej gostom pripravila še eno pre-
senečenje. V torek bodo namreč odprh ribjo restavra-
cijo pri Žalcu. Gre za objekt, ki blizu ribogojnice že
dolgo nase opozarja številne kupce, ki hodijo v bližino
po sveže postrvi, pa žal doslej ni bil izkoriščen. Le-tu in
tam so sem povabili kakšne goste, poslovne partnerje in
delegacije. Potem pa so v Žalcu vendarle spoznali, da bi
bilo škoda, če tako lepega objekta vendarle ne bi odprU
za širši krog obiskovalcev, ki še posebej radi jedo ribe.
Odločitev je padla. Ribjo restavracijo je v najem vzela
delovna organizacija Gostinstvo-turizem. V teh dneh so
njeni delavci uredili okolje te čudovite restavracije.
KAKO DO RIBJE RESTAVRACIJE?
Pot do ribje restavracije ni težko odkriti. Ce se peljete
iz smeri Žalca proti Grižam, vas na levi strani ceste pred
mostom čez potok Lava, oziroma pred obratoma Nivoja
in Surovine, opozarja na ribjo restavracijo velika tabla.
Od tod do restavracije je še kakšen kilometer poti. Cesta
je asfaltirana.
ČUDOVITA OKOLICA
Okohca ribje restavracije je tipično savinjska. Resta-
vracija leži pravzaprav sredi savinjskih polj. Na severo-
zahodni strani jo obdaja znana ribogojnica, kjer lahko
kupite tudi ribe. Na južni strani restavracije teče potok
Lava, v njem pa lahko opazujete množice postrvi in
krapov. Severna stran pa bo urejena za pripravljanje
piknikov.
TUDI ZA POSLOVNE RAZGOVORE
V gornjem delu zanimivega objekta bodo uredili dve
posebni sobi v posebnem stilu, ki bosta še zlasti name-
njeni poslovnim razgovorom, pa tudi sestankom.
KAJ JE NA JEDILNIKU?
V ribji restavraciji vam bodo pripravljali predvsem
ribe - postrvi na več načinov. Omenimo le nekatere:
postrv po tržaško, postrv po dunajsko, postrv na žaru,
prekajena postrv, ribe z gobami, zrezek iz krapa... Kdor
ne mara rib bo tudi prišel na svoj račun, saj bodo
gostom postregli tudi z drugimi jedmi. In ker pravijo, da
mora riba plavati trikrat, bodo gostom postregli tudi z
različnimi vrstami vin. Poleg tega pa boste tu lahko
dobili tudi pivo, žgane in brezalkoholne pijače.
Ker je blizu ribje restavracije na voljo tudi zadosti
parkirnih prostorov, bo to razlog več, da se splača obi-
skati ta lokal, ki ga bo vodila Jelka Pesjak. Obljublja, da
bodo v restavraciji storili vse, da bi se gostje počutili
prijetno in domače. Ribja restavracija bo odprta vsak
dan od 12. do 20. ure, razen ob ponedeljkih. Ce pa bo
kdo želel ostati tudi po 20. uri, tudi ne bo težav. Rezerva-
cije za skupine sprejemajo od 12. ure naprej na telefonu
710-002, do 12. ure pa tudi na telefonu 710-079.
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26 - 1. julij 1982
IZOBRAZB
VANJE
MLADIH
KOMUNISTOV
V ŠENTJURJU
Občinska konferenca ZK v
Šentjurju je pričela z izobra-
ževanjem novosprejetih čla-
nov. Tako prirejajo enodnev-
ne seminarje, katerih glavni
namen je uvesti mlade in jih
bolje seznaniti z delom te
družbenopolitične organiza-
cije. Do sedaj obravnavane
teme so med slušatelji nalete-
le na ugoden odmev.
O družbenoekonomskem
položaju delavca v združe-
nem delu in ovirah pri razvi-
janju socialističnih samou-
pravnih družbenoekonom-
skih odnosov je govoril Raj-
ko Livio, Karmen Gorišek pa
je spregovorila o združevanju
dela in sredstev na dohod-
kovni podlagi, svobodni me-
njavi dela, intenzivnem
vključevanju gospodarstva v
mednarodno delitev dela,
predavanje na temo organiza-
cija združenega dela-temelj-
no področje boja komunistov
za družbenoekonomski raz-
voj celotne družbe in za
oblast delavskega razreda je
imel Franci Verdev, o nalo-
gah ZK pri razvijanju dele-
gatskega sistema in usmerja-
nju ter utrjevanju političnega
sistema socialističnega samo-
upravljanja pa je govoril Ma-
rijan Turičnik. V eni od na-
slednjih sobot pa sledi še pre-
davanje Vlada Gorjupa o na-
logah ZK pri razvijanju
splošne ljudske obrambe in
družbene samozaščite ter ob
koncu okrogla miza z zak-
ljučnim razgovorom.
IVANA FIDLER
v laško
REVIJA PEVSKIH ZBOROV
Dobra organizacija prireditve
Devet pevskih zborov s
skupno dvesto pevci se je v
petek zvečer predstavilo na
občinski reviji pevskih zbo-
rov v nabito polni dvorani
doma Dušana Poženela v La-
škem.
Ob razveseljivem pogledu
na množičen obisk, ki kaže
na vse večje zanimanje obča-
nov za tovrstne prireditve je
razveseljivo tudi dejstvo, da
v občini Laško deluje iz leta
v leto več zborov in to ne le v
centrih kot so Laško, Rim-
ske Toplice in Radeče tem-
več tudi v obrobnih, odmak-
njenih krajevnih skupno-
stih. Takšni so predvsem
mešani pevski zbor Anton
Tanc iz Marijagradca, moški
pevski zbor iz Vrha nad La-
škim in ne nazadnje tudi mo-
ški pevski zbor iz Laziš nad
Rimskimi Toplicami. Poleg
teh so se na reviji predstavili
občinstvu bolje poznani zbo-
ri: moški pevski zbor druš-
tva upokojencev Laško, mo-
ški pevski zbor Anton
Aškerc iz Rimskih Toplic,
moški pevski zbor Svobode
Radeče, ženski pevski zbor
društva upokojencev Laško
in moški pevski zbor delov-
ne organizacije Tim Laško.
Revialni nastop pevskih
zborov v Laškem je to pot še
osebno lepo izzvenel. Poleg
izredne pozornosti poslušal-
cev je treba pohvaliti tudi or-
ganizacijo s številnimi plaka-
ti, ki so vabili na prireditev,
na skrbno izdelane progra-
me, ki so veljali kot brezplač-
na vstopnica za obisk revije
na lepe cvetlične aranžmaje,
šopke in spominske vaze za
nastopajoče zbore in priza-
devne zborovodje in, na kon-
cu, na prijeten zabavni večer
za nastopajoče na vrtu hotela
Savinja v Laškem, kjer je
igral zabavno-instrumental-
ni ansambel Eho iz Laškega.
Brez dvoma je bila tu glavna
zasluga Zveze kulturnih or-
ganizacij občine Laško, saj
bi brez skrbnih priprav in
dobre organizacije revija
pevskih zborov gotovo ne bi-
la tako lep in svečan kulturni
dogodek.
J. G.
ob razstavi tudi filmi
ŠE O KANADI
Filmi o kanadskih likovnikih^
Ob razstavi KANADSKI
PEJSAŽ še izbor kratkih fil-
mov, ki nam bodo na po-
vsem svojstven način prika-
zali delo in življenje nekate-
rih kanadskih likovnih
ustvarjalcev.
Kratka predstavitev posa-
meznih filmov:
BLACKWOOD. Poetičen
dokumentarec, stkan iz bo-
gastva tankih niti, ki se pre-
pletajo in ločujejo, ponikajo
na površje in izginjajo, je štu-
dija o delu enega največjih
sodobnih mojstrov jedkani-
ce Davida Blackwooda, roje-
nega na Novi Fundlandiji.
Umetnik sam vodi gledalca
korak za korakom skozi ves
postopek jedkanja. Prizori iz
rojstnega mesta Outporta,
primeri njegovih mojstrsko
izdelanih grafičnih listov in
žive zgodbe starega pomor-
ščaka obujajo spomin na
pretresljive love na tjulenje
in na način življenja, ki je
danes že izginil.
ESKIMSKA UMETNICA
- KENOJUAK. Film prika-
zuje življenje eskimske
umetnice, žene in matere
Kenojuak, njen način likov-
nega izražanja s pomočjo
vrezovanja v kamen in odtis-
njevanje ter prodor eskim-
ske umetnosti na jug.
INDIJANSKI KIPAR. To
je film o mladem indijan-
skem umetniku iz rodu Hai-
da, ki na tihomorski obah
Kanade izdeluje miniaturne
toteme iz kamnu podobnega
smolnatega premoga. Film
sledi imetniku na otok, kako
ga kleše na način, kakor ga je
učil te obrti še njegov stari
oče.
Film z naslovom krcma
JOLIFOU nam prikazuje
Kanado izpred sto let, ki jo je
kot tako ovekovečil na sli-
kah Cornelius Krieghoff,
umetnik in pustolovec. Me-
njavanje letnih časov, pokra-
jina okrog Quebeca, življenje
na vasi - vse to je bilo za
Krieghoffa navdih brez
konca.
LISMER. Film nam pripo-
veduje o delu avtorja Li-
smerja, člana Skupine sed-
mih in poudarja njegov pri-
spevek k umetnostni vzgoji
in sodobni kanadski umet-
nosti. V montrealskem
Umetnostnem centru vidi-
mo, kako se otroci uče samo-
stojnosti v ustvarjalnem
umetniškem izražanju.
O PELLANU. Njegova
platna žarijo v razkošju bar-
vitih, fantastičnih oblik, ki
nas hkrati begajo in razvese-
ljujejo, v strukturi in dimen-
zijah, iz katerih je jasno, za-
kaj je neki sodobnik imeno-
val Alfreda Pellana »mojstra
nadrealistične prenikavo-
sti«. Ta film prikazuje veliko
njegovih slik, nekatere iz pa-
riških galerij, druge iz zgod-
njih let v Quebecu. Vendar je
film v enaki meri pripoved o
njem kakor o njegovem de-
lu. Ko se konča, poznamo-
njegov humor, njegovo vne-
mo, visoko spoštovanje, ki
ga obdaja.
Ker bomo filme o kanad-
skih likovnih ustvarjalcih
prikazali v Celju samo v pe-
tek, 2. julija 1982 ob 19. uri,
vabimo vse ljubitelje tako li-
kovne kot filmske umetnosti
v Malo dvorano kina Union.
A. D.
POGLED NA PLATNO
POLICAJKA
Scenarij: Yves Boisset in Claude Veillot. Kamera: Jacques j
LoiseIeux. Glasba: Philippe Sarde. REŽIJA: YVES BOIS- j
SET. :
Igrajo: Miou-Miou, Jean-Marc Thibault, Jean-Pierre Kal- ;
fon idr.
Najbrže ni bolj priljubljenega filmskega žanra od krimi- '
nalke. In prav tako drži, da je teh skoraj toliko vrst, kolikor ;
samih filmov. Od takšnih, kjer gre izključno za akcijo ali ,
nasilje, do takšnih, kjer prevladuje dedukcija in psihološka i
poglobljenost, do drugih spet, ki skušajo biti družbeno angaži- '
rane in opozarjati na korupcijo, slabosti v delu policije itd, itd.
V vseh pa ostaja večna tema: spopad dobrega in zlega in še '
posebej v zadnjem času, spopad posameznika takšnih ah dru- _
gačnih nagibov z družbo, njenimi institucijami... r
Zlasti francoska kinematografija je v smislu angažirane kri- j
minalke, ki biča slabosti državnega aparata, naredila veliko. I
Znala pa se je izogniti tudi happy-endu in s tem še poudariti ;
brezupnost upora proti organiziranemu zločinu, ki ga zna pod- ;
preti tudi družba preko svojih institucij, v imenu nekega me- ^
ščanskega ugleda, hipokrizije in skorumpiranosti. 1
In prav film takšne vrste je Policajka, ki ga je ustvaril eden j
vidnejših francoskih cineastov, Yves Boisset. Pohcajka, inš- i
pektorica, je v svojem delu brezkompromisna. In s tem seveda
marsikomu stopi na žulj. Ko uspešno razreši zapleten umor, za |
katerega so želeli obdolžiti ničvrednega narkomana, kriv pa je i
bil sin vehkega ugledneža, si pridobi ugled - in sovražnike. Za '
»nagrado« mora v provinco, kjer naj bi v malem mestu posta-
vila na noge lokalno, zelo neučinkovito policijo. Tudi tu se'
takoj zaplete v težave. Razrešiti mora umor mladoletnice in
niti vo«^ijo v najbolj ugledne meščanske kroge. Kaj lahko, 5
osamljena kot je, stori proti uglednim in bogatim družinam, ki ]
imajo v rokah oblast in moč? Vprašanje te navidezno brezupne '
dileme postavlja Boisset v ospredje, da bi s tem še podčrtal !
družbeno naravnanost svojega dela in skozi napeto kriminalko i
izpovedal svoje ogorčenje nad malomeščanščino, ki vlada v '
buržoazni družbi. '
Film Policajka je s tem dober dokaz, koliko se da izpovedati ;
o svetu, o ljudeh in predvsem o prisili vladajočih krogov, skozi '
navidezno tako preprosto zgodbo in skozi tako preprost in j
jasen žanr, kot je kriminalka. \
Za ogled še priporočamo: Hamlet (Mala dvorana kina j
Union).
BRANKO STAMEJCIC j
NOVI POGLEDI: CERKVENO
STENSKO SLIKARSTVO
Mohorjeva družba v Celju
je izdala knjigo z naslovom
Cerkveno stensko slikarstvo
poznege XIX. stoletja na
Slovenskem avtorice Andre-
je Žigon, natis knjige pa je
denarno podprl Znanstveni
inštitut Filozofske fakultete
Univerze Edvarda Kardelja
v Ljubljani: Gre torej še za
eno knjižno izdajo, ki daje
pečat sodobni programski
založniški usmeritvi Mohor-
jeve družbe, ki tako še trdne-
je vstopa v širši kulturni pro-
stor in v krog svojega bral-
stva vključuje tudi zahtev-
nejše bralce. S tem tudi brez
dvoma prebija zastarelo gle-
danje na že utečeno frazo, da
je pač Mohorjeva družba v
službi »preprostih« ljudi,
oziroma, uveljavlja prizade-
vanja, da tudi preprosti lju-
dje (beri večina), sprejemajo
zahtevnejše branje, tudi de-
la, ki so strokovno ožje
usmerjena in le na videz na-
menjena zgolj strokovnja-
kom.
Omenjeno delo postavlja
gledanje na stensko slikar-
stvo poznega XIX. stoletja v
nov zorni kot. Daje mu večjo
pomembnost oziroma
ustreznejše vrednotenje od
tistega, ki ga je bilo deležno s
strani zgodovinarjev. Avtori-
ca opozarja tudi na delo kot
opomnik restavratorski de-
javnosti, saj so se pri nekate-
rih obnovitvenih delih doga-
jale nepravilnosti in nestro-
kovni posegi.
Knjiga, ki je izšla te dni, je
brez dvoma dragoceno založ-
niško dejanje, ki na eni stra-
ni razkriva umetniško zakla-
dnico naših cerkva in ponuja
strokovnjaku tehtno branje,
laičnemu bralcu pa nudi za-
nimiv vpogled in informaci-
jo o obstoječih delih, kar bi
navsezadnje moralo služiti
tudi drugačnemu vrednote-
nju slikarske umetnosti med
širšimi množicami na sploh
in ne samo pri delih, ki jih
omenjeno delo neposredno
obravnava.
Knjigo je uredil Rafko Vo-
deb, grafično pa opremil
Marjan Paternoster.
D. M.
ZLATA
LINHARTOVA
ZNAČKA PETRU
ŠPRAJCU
Na republiški reviji združenja
gledaliških skupin Slovenije, ki
je bila junija v Skofji Loki je stro-
kovna komisija podelila tudi
priznanja za najvidnejše igralske
dosežke amaterjev. Po predho-
dnem ogledu drame Ferda Koza
ka »Vrnitev« v izvedbi amater
skega gledališča Zelezar Store, jt
zlato Linhartovo značko za igro v
tej predstavi na reviji v Skofj
Loki prejel Peter Sprajc, član AG
Železar Store.
M. A
CELJE:
PO DVAJSETIH LETIH
Dvajset let je že minilo, kar je v Celju zaključila
šolanje prva generacija administrativne, takrat še dve-
letne šole. To je bila v Celju prva organizirana oblika
usposabljanja delavcev v administraciji, iz katere so
zrasle današnje oblike v usmerjenem izobraževanju.
Generacija, ki je v letih 1960-1962 obiskovala admi-
nistrativno šolo v Celju, se je sestala v petek 25. junija.
Dvajsetim nekdanjim učencem se je pridružilo troje
profesorjev in takratni ravnatelj administrativne šole
Gustav Grobelnik.
Gozdno gospodarstvo Celje
- delavski svet TOZD Gradnje In
mehanizacija
objavlja
prosta dela in naloge
buldožerista
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Pogoji: poklicna šola, eno leto delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o
izpolnjevanju zahtevanih pogojev v roku 15 dni od
objave na naslov: Gozdno gospodarstvo Ce\\e, sploš-
ni kadrovski sektor. Ljubljanska c. 13.
Kandidate bomo obvestili o izbiri najkasneje 30 dni
po objavi.
Tovarna konfekcijskih in športnih izdelkov
TOPER-CEUE
vabi k sodelovanju
zaradi povečanega obsega proizvodnega programa
večje število
KV - šivilj
KV - krojačic ali
delavcev s končano 8-letko
za priučitev konfekcionarja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev o izobrazbi
pošljite na naslov;
Tovarna konfekcijskih in športnih izdelkov TOPER -
Celje, Teharska c 4, 63000 Celje, Kadrovska služba,
najkasneje 15 dni po objavi.
ESPERANTO
ZAČETNI TEČAJ (35),
drug del
Zelo sem navdušen za nogomet. - Mi estas tre entu-
ziasma je futballudo (piedpilkludo). Vidu guste hodiaii
estas grava čampioneca futballudo, vidu gin sur la
televidekrano. - Poglejte, ravno danes je važna prven-
stvena tekma, poglejte na televizijskem ekranu. Da,
vidim sodnik piska konec prvega polčasa. - Jes, mi
vidas, la jugisto fajfas la finon de la unua duontempo.
Sodnik je razveljavil gol. - Jugisto senvalidigis la go-
lon. Izključil je enega igralca iz igre. - Li eksigis unu
ludanton el la ludo. Zoga je v mreži. - Pilko estas en la
reto. Jes, tio estas pafo el angulo. Da to je strel iz kota.
Toda žal, bila je tudi roka. - Sed bedaurinde estis
ankau la mano. Izgleda, da je to moštvo zelo dobro. -
Aspektas, ke tiu 6i teamo estas tre bona. Gi ankau vere
estas tia. - Tim je tudi resnično tak.
Ker je zelo toplo, pojdimo se še kopat! - Car estas tre
varme, ni iru ankorau bani nin. Kje je kopališče z
bazenom? - kie estas la banejo kun la baseno? Ne
pozabite kopalne obleke! - Ne forgesu la bankostu-
mon! Ali znate dobro plavati? - Cu vi scipovas bone
nagi? Da, zelo vztrajna plavalka sem. - Jes, mi estas tre
nelacigebla nagantino. Ali znate plavati pod vodo? -
Cu vi scipovas nagi sub la akvo? Da, znam. - Jes, mi
scipovas. Ali je v kopališču plavalni učitelj? - Cu en la
banejo ekzistas naginstruisto? Da, plavalni učitelj je
tukaj, poznam ga. - Jes, la naginstruisto estas či tie, mi
konas lin. Sedaj se bomo šli kopat še v reko (na morje).
- Nun ni iros bani nin ankorau en la riveron (en la
maron). Voda je v reki premrzla. - La akvo estas en la
rivero tro malvarma. Tudi v jezeru je kopanje prijetno.
- Ankau en la lago estas la banadfb agrabla. - Tu je zelo
primerno mesto za plavanje. - Ci tie estas tre konvena
loko por la nagado. Tu lahko skočite na glavo v vodo.
Tie či vi povas kapsalti en la akvon. Kopanje osveži
človeka, toda pojdimo na obalo, kjer je lep prostor za
sončenje. - La banadao refrešigas la homon, sed ni iru
sur la strandon, kie estas bela spaco por la sunumado.
Prišel je čas, da objavimo imena izžrebancev za
nagradno igro, ki jo je razpisalo Društvo za mednaro-
dni jezik Esperanto iz Celja. Prvo knjižno nagrado
DOPISNI TECAJ ESPERANTA V SLIKAH (Tone Lo-
gar) je prejela Martina Golež, Podgaj 15 iz Ponikve.
Drugo knjižno nagrado ESPERANTO ZA ŠOLE IN
TEČAJE I. DEL (Rudolf Raduša) je dobila Ljiljana
Reljič, Log 2 iz Hrastnika in tretjo knjižno nagrado
ESPERANTSKO SLOVENSKI IN SLOVENSKO
ESPERANTSKI SLOVAR (Otmar Avsec) je dobila
Milena Kožar, Na Zelenice 11 iz Celja.
št. 26-1. julij 1982
NOVI TEDNIK - stran 9
ZAPRLA SO SE ŠOLSKA VRATA
SREDNJEŠOLCI SO BOLJ LAČNI KOT SITI
Šolsko leto se je ravnokar izteklo,
vendar je že sedaj jasno, da bo potreb-
no v naslednjem šolskem letu še mar-
sikaj storiti, da se bo reforma srednje-
ga šolstva uveljavila tako kot predvi-
deva novi zakon. Zakon o usmerjenem
izobraževanju zavezuje šole med dru-
gim, da skrbijo »še zlasti za šolsko pre-
hrano«. Na tem področju pa v letoš-
njem letu ni bilo storjeno prav nič,
čeprav podatki za štiri šolska leta na-
zaj kažejo, da se to stanje v srednjih
šolah iz leta v leto slabša. Se v šolskem
letu 75/76 se je v šolah hranilo 75 %
vseh učencev, leto pozneje 58 %, v lan-
skem šolskem letu 50 %, v letu, ki se je
ravnokar izteklo le še 37 % učencev.
Osnovna vzroka sta v dragih malicah
in slabi hrani. Temu botruje slaba or-
ganiziranost šolske prehrane kar do-
kazuje tudi dejstvo, da bi malico na
šolah lahko prejemalo 6260 učencev,
ne pa le 3000 tako kot do sedaj.
Kmetijski šolski center in ekonom-
ska šola edini nimata zagotovljenih
možnosti za šolske malice. Okoli 1500
učencev s teh šol si malice prinaša od
doma ali jo dnevno kupujejo v trgovi-
nah. Samo na SKIMC v Storah spreje-
ma malico vseh 770 učencev.
Organizacija in cene malic so različ-
ne. V treh šolah (tehniški šolski center,
gostinska šola in šola za blagovni pro-
rnet) pripravljajo malice v lastnih ku-
hinjah. Cena od 10 do 15 dinarjev. Pe-
dagoški šolski center zagotavlja mali-
co v svojih prostorih, ki jih je vzel v
najem privatni gostinec (cena od 18 do
22 dinarjev za hladni obrok in 40 za
topli). Na gimnaziji si učenci sami pri-
pravljajo malico po 10 dinarjev. V
zdravstvenem šolskem centru, kjer
pripravljajo malico v obratu družbene
prehrane, stane hladen obrok 20 dinar-
jev, topli pa 45.50 dinarjev. Na SKIMC
v Storah stane topla malica 50 dinar-
jev, vendar učenci prispevajo le od
7-15 dinarjev. Malice ponekod regresi-
rajo šole, na SKIMCU Železarna, na
nekaterih šolah pa učenci plačajo pol;.
no ceno malice.
Teh nekaj podatkov kaže na to, da so
šole, razen redkih izjem, potisnile ob
stran skrb za prehrano srednješolske
mladine. Vzrok je v tem, da se premalo
brigajo za ta problem, ker v večini pri-
merov niti ne čutijo odovornosti za to^
kako se njihovi učenci hranijo. Dej-
stvo pa je, da za vsako malico, ki jo
učenec kupi zunaj šole, plača veliko
več kot bi zanjo dal v šoli. Nekateri
učenci bodo ta denar imeli, drugi le
dokler ne porabijo štipendije ali žepni-
ne, tretji morda celo tega ne. Kakorko-
li pač napolnijo svoje želodce, je goto-
vo res, da nimajo niti najmanjših pogo-
jev za pridobivanje pravilnih prehram-
benih navad na kar se tesno veže tudi
pravilna sestava prehrane, ki naj bi
bila usklajena s fiziološkimi potreba-
mi mladosntika. Te pa niti niso tako
majhne. Toda, kaj bi govorili o kvalite-
ti prehrane naših srednješolcev, če
marsikje nimajo možnosti niti za čisto
navaden sendviič,_______      VVE.
RAZPOTJA MLADIH
Ob koncu šolskega leta se marsikdo vpraša, kaj sedaj.-
Zato smo obiskali učence raznih starostnih stopenj in^
malčke, ki vstopajo jeseni v prvi razred ter se z njimi pogo-i
vorili o občutkih ob vstopu v novo okolje. j
Najprej smo se pogovarjali z otroci iz Vzgojno varstvenega]
zavoda Janko Herman v Žalcu. Vprašali smo jih, kaj priča-1
kujejo jeseni od vstopa v »pravo« šolo in če se bo s tem kaj^
spremenilo pri njih. !
»Ja, manj se bomo igrali, ker bodo bolj stroge tovarišice,« •
pravi Lea Robič, »pa spati ne bo treba kot v vrtcu.« Klemen i
Petre bi se čimprej rad naučil brati, da ne bo treba njegovi j
mami vsak večer brati pravljic. Pravi, da se ne boji učenja in'
nalog, saj mu bosta pomagala mamica in očka. »Najbolj mi|
bo žal za tovarišico, ker nas ima tako rada,« pravi Renata i
Miklavčič. Vsem pa je bilo jasno, da z jesenjo ne bodo imeli ^
več toliko časa za svoje vragolije, kot sedaj.
V podaljšanem bivanju v Osnovni šoU v Žalcu sem našel"
tri prvošolčke. Vprašal sem jih, če je kakšna razlika med i
bivanjem v vrtcu in v šoli. Jerneja Jerman mi je povedala, daj
se več učijo, delajo več nalog, skratka da so bolj pridni kot v j
vrtcu. Tudi Marku Mandelcu in Robiju Oblaku je bolj všeč v\
šoli kot v vrtcu. Oba pravita, da sta si šolo zamišljala in želela
ravno takšno.
Osmošolci so pred svojo najpomembnejšo odločitvijo do
sedaj: kam naprej? Kaj pričakuje od srednje šole in usmerje-
nega izobraževanja smo vprašali Metodo Močnik. »Pred-
vsem pričakujem veliko več učenja, truda kot v osnovni šoli,
saj bom le tako vztrajala v nadaljnem študiju. Pričakujem
tudi več novih prijateljev, za katere pa bom odslej imela
veliko manj časa. Na nek način bi ostala še v osnovni šoli, po
drugi strani pa bi si čimprej rada pridobila zadostno znanje
za opravljanje poklica, ki me veseli.«
To je mnenje bivše osmošolke. Kaj pa so od svojih priča-
kovanj dobili prvi letniki usmerjenega izobraževanja, pa
nam je povedal Tadej Krušič: »Ob odhodu iz osnovne šole
sem pričakoval več učenja, pričakoval pa sem tudi več
prostega časa zlasti ob večerih. Izpolnilo se mi je samo
učenje. Sicer pa je program veliko obsežnejši kot v osnovni
šoli. Imel sem (ne)srečo, da sem obiskoval srednjo šolo še s
starim programom in letos v usmerjenem. Lahko rečem, da
je letos veliko večja skrb profesorja za učenca kot prejšnja
leta, se pravi da imaš tudi večje možnosti za učni uspeh.«
Kaže torej, da so se želje in pričakovanja učencev v veliki
meri izpolnila. Vendar so se izpolnila v tistem smislu, ki so si
ga želeli v malo manjši meri. Toda: brez dela ni jela.
SAMO VERSTOVSEK
OŠ PRANJA MALGAJA - ŠENTJUR: POČITNICE SO TU!
Vsi, tudi učitelji, si močno
želijo počitnic. Povprašali
smo jih, kaj menijo o počitni-
cah, ki so zlasti pri učencih
zelo priljubljene.
Marjan Gradišnik, učitelj
fizike in tehnike: »Delo pe-
dagogov je zelo težko in na-
porno preko vsega leta, zato
sedaj, ko končujemo ne ob-
čutim kakšnih posebnih
obremenitev. Prav tako mi
pričetek počitnic ne pomeni
nobenega olajšanja, saj sam
se odločil za poklic pedago-
ga predvsem zaradi ljubezni
do otrok.«
Silva Kukovičič, učitelji-
ca: »Podobno kot verjetno
večina kolegov se tudi jaz
počutim utrujeno. Napeti
zadnji dnevi, predvsem pa
odgovorno zaključevanje
ocen, me je dodobra izmuči-
lo, tako, da si sedaj resnično
želim počitnic. Vendar pa
počitnice za nas pedagoge le
niso tako dolge kot ljudje
mislijo; imamo dežurstva,
20. avgusta pa se prične in-
tenzivno delo z učenci, ki
težje dojemajo snov.«
Sabina Sivko, učenka 5. a.
razreda: »Počitnic se seveda
veselim, vendar pa mi bo
dolgčas po sošolcih in razre-
dničarki, tovarišici Kukovi-
čičevi. Počitnice bom preži-
vela nekaj na morju, nekaj
pa pri sorodnikih.«
Sebastijan Hiti, učenec 5.
a razreda: »Tudi jaz bom po-
dobno kot Sabina pogrešal
sošolce in tovarišico. Najbolj
pa mi je vešč, ker ni domačih
nalog, ni potrebno zgodaj
vstajati, otroci pa imamo do-
volj časa, da se lahko kopa-
mo, igramo...«
Darinka Žekar, učiteljica
slovenščine: »Za otroke je
pričetek počitnic prav goto-
vo velik dogodek. Za osmo-
šolce pomeni to nov korak
na poti v življenje, vendar se
ga žal nekateri ne zavedajo
dovoli. Letos so zapustih šo-
lo tudi »moji« osmošolci, bi-
la sem razrednik 8. b razreda.
Morda mi je za njimi toliko
bolj žal zato, ker so bili moja
prva generacija. Drugače pa
so počitnice zame kot začet-
nico, saj učim šele četrto leto
bolj kratko. Pripraviti si mo-
ram gradivo za naslednje šol-
sko leto.«
Peter Jan, učitelj mate-
matike in pomočnik ravna-
telja: »Delo z učenci človeka
utruja, predvsem pa je to ve-
lika duševna obremenitev.
Menim, da so zato tudi učite-
ljem počitnice zelo potrebne.
Vendar pa danes ne pozna-
mo več klasičnih počitnic,
kakršne so bile nekoč. Da-
nes ima učitelj delo tudi v
počitnicah. Pripraviti si mo-
ra učno gradivo za naslednje
leto, med sabo si izmenjuje-
mo dežurstva, saj je šola tudi
v počitnicah odprta za vse, ki
potrebujejo kakršnekoli in-
formacije, po 20. avgustu pa
se prične tudi dopolnilni
pouk za vse tiste, ki napre-
dujejo z negativno oceno ali
pa imajo šibko dvojko.«
Minka Straus, vodja kuhi-
nje: »Delo je naporno, saj ni
mačji kašelj kuhati za toliko
otrok, poleg tega pa se mora
tudi jedilnik menjavati. Ku-
hinjska oprema je že zelo sta-
ra, tako, da so pogoji dela še
težji. Zaradi vsega tega se
počitnic veselim, saj bo ta-
krat treba kuhati le za tiste
delavce šole, ki ne bodo na
dopustu.«
Franc Krampi, ravnatelj:
»Z odhodom učencev iz šole
je le ena skrb manj na mojih
ramah, drugače pa me v le-
tošnjih poletnih mesecih ča-
ka ogromno dela. Pripraviti
je treba nove učno-vzgojne
vsebine v skladu z reformo
osnovnih šol, organizirati
vzdrževalna dela na podruž-
nici Blagovna, v juliju pa se
bodo pričela tudi adaptacij-
ska dela v šolski kuhinji in
na strehi osnovne šole. Dru-
gače pa sem z učenci zadovo-
ljen, osmošolci so končali šo-
lanje s 100% uspehom, nobe-
nih težav nismo imeli na zak-
ljučnih izletih in na sploh so
učenci dosti bolj aktivni kot
v prejšnjih letih. Cetrtošolci
pa bodo odšli v Selce pri
Crikvenici, kjer bodo imeli
šolo v naravi. Prav tako bo
odšla v Selce tudi skupina
pionirjev, ki bo tam prežive-
la svoje počtinice.«
Tako je torej v OS Franja
Malgaja v Šentjurju, verjet-
no pa je podobno tudi na
ostalih osnovnih šolah.
IVANA FIDLER
VLADO SRUK
KOMUNISTOVO
DEJANJE IN MISEL
26
Ce se nimamo kje kaj določenega naučiti,
kaj spoznati, kaj konkretnega doseči, je veliko vpraša-
nje, če ni škoda sredstev, ki jih kakršnikoli stiki, obi-
ski, popotovanja, sodelovanja ipd. zahtevajo. Hoditi
kam, da bi »pokazali sebe in videli druge«, da bi opra-
vili kako abstraktno, najsplošnejšo »izmenjavo infor-
macij«, najbrž ni opravičljivo. Splošna pojasnila javno-
sti o »koristnosti« tega ali onega stika, te ali one ude-
ležbe (na katerikoli ravni) morajo zamenjati konkretne
navedbe, celovite informacije; to sodi k normalnemu
političnemu procesu. Procesije ljudi, ki venomer ho-
dijo, ne da bi javnost prav vedela zakaj, je potrebno
pošteno razredčiti, tisti pa, ki kam gredo, naj se stood-
stotno zavedajo odgovornosti za povsem konkretno
nalogo, za povsem konkretna sredstva... Brez stalne
angažiranosti, odgovornosti in discipline komunistov
ne more biti bistvenega izboljšanja stanja; vse tiste
nepravilnosti, ki se dolga leta ponavljajo v naši zunanji
trgovini in v različnih drugih dejavnostih, je potrebno
dosledno javno kritično obravnavati in v vsakem kon-
kretnem primeru uveljaviti individualno odgovornost.
Skratka, vsakršno komuniciranje s svetom je najodgo-
vornejša politična dejavnost; tu ne more in ne sme biti
familiarnosti, neraeionalnosti, veselega nereda.
Za konec še o neki slabosti občil (in ne .sarrio ob-
čil)... Včasih ima človek ob branju ali poslušanju
kakšnih sporočil o naši državi v svetu vtis, kot da se
ves svet vrti skoraj izključno samo okoli nas... Gotovo
nimamo posebnih razlogov, da bi podcenjevali svojo
vlogo in svoje možnosti v svetu, v mednarodni skup-
nosti. Toda prav tako nimamo nobenih razlogov, da bi
nekritično, bahaško pisali o sebi, pretirano poveliče-
vali svoje uspehe (od gospodarstva do športa, od poli-
tike do kulture). Takšna propagandna aktivnost pola-
goma preneha spodbujati za dejavnost, za napore, in
postane utrudljiva, mučna za realno in kritično mi-
sleče ljudi; kar pa zadeva učinek takšnih sporočil na
manj razgledane in manj usposobljene občane, ga je
mogoče oceniti kot grobo dezinformiranje in zavajanje
- brez razloga in.brez kakršnekoli koristi za kogar-
koli ... Člani ZK morajo vplivati na dejavnike informi-
ranja, političnega usposabljanja in izobraževanja, da
bodo ti stalno skrbeli za objektivno, poglobljeno infor-
miranje javnosti o položaju in odnosih v svetu. Vsak
komunist naj bi se zavedal tudi pomena lastne aktiv-
nosti - v vsakdanjem občevanju z drugimi ljudmi.
Svet je danes neverjetno majhen; kar naenkrat se
znajdemo v tej ali oni situaciji, ki je že mednarodno
relevantna .. Za to dodatno vlogo občanov sveta je
potrebno dozoreti; brez sistematičnih naporov tudi tu
ne more iti.
21.
NEUVRŠČENOST IN KOMUNIZEM
Sodobni sistemi, sredstva in načini komuniciranja,
informiranja in transporta so zmanjšali in nekako poe-
notili svet. Skoraj ni dežele, ki ne bi bila tako ali
drugače (gospodarsko politično, vojaškostrateško ali
kako drugače) pritegnjena v mednarodne oziroma
meddržavne odnose kot enakopravni partner, izkori-
ščevalec ali izkoriščanec, kot dejavnik večanja ali
zmanjševanja napetosti, kot nosilec agresivne ali pa
miroljubne politike, kot protagonisti revolucije, napre-
dovanja ali pa kontrarevolucije ter konservatizma...
Živimo kot občani sveta. Vse je blizu. Vse, kar se
zgodi, se takoj izkaže kot pomembno tudi za nas. Ogro-
žajo nas vojne, ki divjajo tisoče kilometrov daleč stran;
takoj nas prizadenejo ekonomski ukrepi te ali one
grupacije (proizvajalcev in prodajalcev surovin, ener-
gije ali tehnologije, te ali one nadnacionalne oziroma
regionalne gospodarske zveze). Kulturni in kontrakul-
turni, umetnostni, znanstveni, filozofski in verski
vplivi hitro in intenzivno teko skozi množične medije
po vsem planetu. Tudi najmanjši, najbolj obrobni, naj-
skrajnejši (in še drugi »naj«) so v teh razmerah dobili
svojo priložnost (nekaj ekstremistov npr. lahko s po-
ljubnim nasilnim dejanjem priklene nase za več dni, ■
tednov ali celo mesecev pozornost svetovnega »jav-
nega mnenja«)...
Ta svet ni idealno prebivališče človeka... Se vedno
je razdeljen na dve veliki gospodarsko vojaško poli-
tično ideološki grupaciji, bloka, ki zlasti z oborože-
valno tekmo in z bojem za interesna območja najbolj
ogrožata svetovni mir. Svet je razdeljen tudi na bogati,
razviti sever in revni, nerazviti jug. Čeprav lahko ogro-
mno beremo in poslušamo o nujnosti pomoči deželam
»v razvoju« (le redke se zaradi težavne gospodarske
situacije lahko razvijajo), je prepad med njimi in razvi-
timi vedno globlji.
Gibanje neuvrščenosti se je pričelo rojevati na za-
četku petdesetih let, ko so se v grozečem vzdušju
hladne vojne začele kot samostojen mednarodnopoli-
tični dejavnik na svetovnem odru uveljavljati nove
svobodne in samostojne dežele Azije in Afrike. Jugo-
slavija, ki je tedaj izšla kot zmagovalka iz konfrontacije
s Stalinom in Kominformom, je najprej v ZN začela
navezovati stike z republikanskim Egiptom in z Indijo.
Azijskoafriška konferenca v Bandungu je bila gene-
ralka za prvo konferenco neuvrščenih dežel v Beo-
gradu leta 1961.
Politika aktivne miroljubne koeksistence se je uve-
ljavila kot edina pot reševanja sveta iz slepe ulice
nasilja, izkoriščanja, pohtičnega manipuliranja, ideolo-
škega zavajanja itn.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26-1. julij 1982
7. JULIJ- PRAZNIK OBČINE ŽALEC
OBČIMA ŽALEC
PRAZNUJE
Že na prvi strani lahko preberemo prispevek
predsednika skupščine občine Žalec Viljema \
Petka o prazniku občine. To praznovanje pa iz- \
koriščamo, da na številnih straneh tudi bolj po- \
drobno predstavimo to občino. Tako precej pro- \
štora namenjamo izjavam predsednika izvrš- \
nega sveta Ervina Janežiča o gospodarskem po- j
ložaju v občini, podpredsednica izvršnega sveta \
Vera Orešnik piše o uresničevanju kadrovska
politike v občini, oziroma politiki zaposlovanja. \
Janeza Meglica, predsednika OK SZDL smo za- \
prosili, da oceni dtužbenopolitično in društveno \
dejavnost v občini, Valter Zupane, predsednik'.
zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine;
pa razmišlja o krajevni samoupravi. Nekaj besed]
smo namenih tudi spremembam srednjeročnega \
plana občine, delu teritorialne obrambe, ki se-
uvršča med najaktivnejše v Sloveniji, krajevnih
skupnosti Vrbje, kjer letos praznujejo občinski
praznik, največ prostora pa je seveda za predsta- ]
vitev gospodarstva občine Žalec. Obiskali smol
številne organizacije združenega dela, prislu-'
hniU načrtom, problemom in težavam, zapisali]
uspehe - skratka, upamo, da bo zanimivega bra- \
nja dovolj in da boste v roke dobiU prilogo, ki bo-
aktualna še nekaj časa.
ervin janežič
IZVOZ IN HRANA!
Težiti Je treba k združevanju
Kakšen je trenutni gospo-
darski položaj v občini in
kakšni so načrti razvoja go-
spodarstva občine? Na ti
vprašanji odgovarja pred-
sednik izvršnega sveta
skupščine občine Žalec Er-
vin Janežič:
»Gospodarske razmere so
vedno težje in treba jih je ra-
zumeti. Širše in globlje se
moramo vživeti v sedanja gi-
banja in sedanje procese,
predvsem pa s pozitivnimi
težnjami celovito delovati k
odpravi problemov, zastojev
in težav. Teh zadev ne sme-
mo prikazovati črno-belo,
kajti zavedati se moramo, da
vsaka hitro razvijajoča se
družba občuti tudi vmesne
težave. Naša naloga je, da z
realno analizo stanja, pred-
vsem pa s spremljanjem ce-
lovitih družbenoekonom-
skih ukrepov najdemo pot še
k hitrejšemu razvoju, vendar
na upoštevanih in verificira-
nih realnih osnovah.
Tudi v žalski občini vemo,
da bo za stabilnejše gospo-
darjenje potrebno nadaljeva-
ti z gospodarsko rastjo na
osnovi kvalitativnih dejavni-
kov razvoja. Razvoj industri-
je, kmetijstva in drugih v go-
spodarjenju mora biti v skla-
du s strani širše družbe po-
gojenih razvojnih kriterijev
in to v večji meri z združeva-
njem dela in sredstev na do-
hodkovnih osnovah in z ve-
čanjem deleža tehnološko
zahtevne in kapitalno inten-
zivne proizvodnje.
Težiti moramo k intenziv-
ni proizvodnji, dvigovati mo-
ramo produktivnost dela in
le na tej osnovi se bo krepila
izvozna sposobnost ter s tem
realno povečal izvoz. Pove-
čanje izvoza je naša osnovna
naloga.
Nadaljnja naloga je pospe-
ševanje in dolgoročno pove-
čevanje proizvodnje hrane,
kajti na tej osnovi bomo kot
občina z močnim kmetij-
skim potencialom zagotav-
ljali kvalitetno in kakovost-
nejšo preskrbo v občini in
širše. Težiti moramo k take-
mu razvoju gospodarstva in
prestrukturiranju, da bomo
v proizvodnji racionalno na-
domeščali uvožene surovine
in s tem zmanjševali uvozno
odvisnost. To velja tudi za
racionalno porabo energije.
Naša nadaljnja vlaganja v
gospodarstvo morajo biti v
skladu z dogovorjenimi kri-
teriji investiranja. Težiti mo-
ramo k združevanju sred-
stev, ter intenzivneje kot do-
slej pripravljati in realizirati
programe za naložbe, ki bo-'
do proizvodnjo v večji meri
usmerjale v izvoz ter trdneje
ustvarjale dohodek.
Osnovni poudarek razvoja
je na industriji kot glavnemu
nosilcu ter na kmetijstvu, ki
pridobiva zaradi strateškega
pomena hrane, vedno večjo
vlogo. Ob tem naj bi se ostale
dejavnosti nujno razvijale v
skladu z realnimi možnostmi
in potrebami.
Posebej je treba omeniti
razvoj kovinsko predeloval-
ne industrije s poudarkom
na strojegradnji. Ta dejav-
nost se bo tudi v naprej naj-
hitreje razvijala. SIP in FER-
RALIT, ki sta sedaj združena
v SOZD AGROS, bosta pro-
gramsko usmerjala svojo
proizvodnjo v izdelke višje
tehnične ravni in na osnovi
lastnih razvojnih potencia-
lov. K skupnemu razvoj-
nemu sodelovanju bo treba
pritegniti tudi ostali del ko-
vinske industrije v občini.
Le tako bo mogoče doseči
večji, hitrejši in realnejši raz-
voj te dejavnosti industrije.
Tekstilna, kemična, lesna
industrija, industrija neko-
vin in gradbenih elementov
ter drugi, bodo morali v svo-
jih proizvodnih programih
in naložbah dati še večji pou-
darek izvoznim usmeritvam.
Ponekod bodo poti-ebne do-
datne naložbe zaradi razširi-
tve asortimana izdelkov,
poudarek pa mora biti tudi v
poslovno-tehničnem pove-
zovanju, skupnem razvoju
ter združevanju sredstev ta-
ko v občini, kot tudi širše.
Cel sklop stabilizacijskih
ukrepov in še zlasti odplače-
vanje zapadlih obveznosti do
tujine terja od nas vseh zelo
resen pristop pri razreševa-
nju nastale problematike. V
žalski občini je pripravljen
program ukrepov in aktivno-
sti, ki jih je potrebno izvajati
kratkoročno in dolgoročno.
Kratkoročne naloge so na-
slednje: povečanje izvoza na
konvertibilno področje, real-
no zmanjševanje uvoza,
ohranjanje tekoče proizvod-
nje in doseganje planiranega
fizičnega obsega proizvod-
nje ob načrtovanih ekonom-
skih kategorijah, zagotavlja-
nje redne preskrbe in urav-
navanje gibanja skupne,
splošne in osebne porabe v
realnih možnih okvirih.
Srednjeročne in dolgoroč-
ne naloge zahtevajo temeljit
pristop, upoštevajoč pred-
vsem realne razvojne ten-
dence.
Na področju družbenoeko-
nomskih razmerij pa bodo
posledično ob izvajanju teh
ukrepov nastale določene te-
žave. Pravzaprav le-te že ob-
stajajo in zavedati se mora-
mo, da jih moramo odpraviti
sami. Smo tako močna druž-
ba, da lahko sama odpravi
težave.
Del organizacij združene-
ga dela, predvsem proizvod-
nega značaja, je že v težavah.
Predvsem je in bo prizadet
del predelovalne industrije,
ki je direktno ali indirektno
odvisen od uvoženih suro-
vin. Rešitve je nujno treba
iskati v povečanem izvozu.
Najhitreje pa bomo prišh
do pozitivnih rešitev z delom
in z aktivnostjo, morda tudi z
delnim odrekanjem, nikakor
pa ne z miselnostjo, da se vse
s^mo po sebi uredi.«
sprememba srednjeročnega plana
2EUE USKLADITI Z MOŽNOSTMI
Stabilizacijsko se bo treba obnašati na vseh ravneh
Na torkovi seji vseh treh
zborov žalske občinske
skupščine so delegati spreje-
li odlok o pripravi in sprejet-
ju sprememb in dopolnitev
srednjeročnega plana občine
Žalec za obdobje do leta 1985.
Odlok pomeni pričetek ak-
tivnosti na občinski ravni, s
tem da obvezuje vse nosilce
planiranja za akcijo spre-
memb in dopolnitev plan-
skih usmeritev. Rokovnik
del pri tem bo sestavni del
programa dela izvršnega
sveta SO Žalec. Končni rok
sprejetja dopolnitev srednje-
ročnega plana je februar
1983. Glede na potek aktiv-
nosti v Sloveniji pomeni to
rahlo zamudo. Glede na re-
zultate v lanskem letu na-
mreč ni bilo treba spreminja-
ti materialnih okvirov go-
spodarske rasti. Spremenje-
ni pogoji poslovanja v letoš-
njem letu ter ocene za leto
1983 pa zahtevajo, da tudi v
žalski občini začnejo s spre-
membami planskih doku-
mentov, oziroma uskladitvi
teh dokumentov z novona-
stalimi razmerami.
V celotnem združenem de-
lu žalske občine se bodo mo-
rali bolj usmeriti v izvoz na
konvertibilno področje. V
proizvodnih in dohodkovnih
povezavah združenega dela
na enotnem jugoslovanskem
trgu bo treba krepiti odnose
pri skupni proizvodnji blaga
in storitev za izvoz. Sem je
treba šteti tudi udeležbo pri
skupno ustvarjenem deviz-
nem prilivu in na tej osnovi
bo treba usklajevati uvozne
potrebe ter razvojne možno-
sti. Vsa ta izhodišča bodo
morale organizacije združe-
nega dela upoštevati pri do-
polnjevanju planov ekonom-
skih odnosov s tujino. Ker
bo tudi manj sredstev za na-
ložbe, jih bo treba selektivno
usmerjati m ponovno pre-
verjati planske prednosti.
Naložbena politika bo narav-
nana v izvoz, v izgradnjo nuj-
ne surovinske in tehnolo.ške
osnove, razvoja primarne
kmetijske proizvodnje.
Z usmeritvami v razpore-
janje dohodka bodo v občini
Žalec v obdobju 1983-1985
delno nadoknadili padec
realnih osebnih dohodkov
ter okrepili načelo stimula-
tivnejše delitve. Za to bo tre-
ba v samoupravnih organiza-
cijah in skupnostih ustrezne-
je opredeliti in uveljaviti
osnove in merila nagrajeva-
nja po delu in rezultatih dela.
Samoupravne interesne
skupnosti na družbenih de-
javnosti bodo morale glede
na nove materialne okvire
ponovno preveriti realnost
svojih planov. Glede na ome-
jene materialne možnosti bo-
do morale ponovno prete-
htati realnost obsega pridob-
ljenih pravic ter sprejetih
programov, standardov in
normativov. Upoštevati pa
bodo morale, da je v zaostre-
nih razmerah treba še naprej
zagotavljati sredstva po na-
čelu solidarnosti za zajamče-
ne programe in v večji meri
uveljavljati neposredno svo-
bodno menjavo dela. SIS bo-
do ponovno preverile obseg
skupnih programov za kate-
re se združujejo sredstva po
načelu vzajemnosti na repu-
bliški ravni.
Postopek sprememb in
dopolnitev planskih aktov je
enak postopku sprejemanja
temeljnih planskih doku-
mentov, vendar le takrat, ko
gre za bistvena odstopanja
od že sprejetih planskih od-
ločitev. Pomen potrebnih
sprememb in dopolnitev
planskih aktivov posamez-
nih nosilcev razvoja bodo
opredelili nosilci sami ter te-
mu prilagodili tudi potreben
postopek sprejemanja.
Spomenik padlim žrtvam na Ponikvi.
teritorialna obramba
TUDI DELOVNE AKCIJE
Julija 50 novih mladincev^prostovoljcev
Pripadniki teritorialne
obrambe iz žalske občine se
uvrščajo med najaktivnejše
v Sloveniji. Za svoje delo so
prejeli že vrsto priznanj in
pohval. Prejšnji teden smo
jih obiskali pri lovskem do-
mu na Goljavi nad Prebol-
dom, kjer smo se pogovarja-
li s komandantom Alojzem
Kampušom.
»Na Goljavi smo dva dni.
Imamo štabno vajo, kjer oce-
njujemo začasno zasedeno
ozemlje. Vsi referenti oprav-
ljajo svoje dolžnosti in rečem
lahko, da je disciplina vzor-
na, volja do dela pa izjemna.
Povedati moram, da so nas
preboldski lovci na Goljavi
lepo sprejeli, pa tudi pogoji
za delo so izvrstni, saj so
pred kratkim predali name-
nu tudi nova, moderna streli-
šča. Delamo, kot da so pravi
pogoji v vojni. Za ilustracijo
k temu naj dodam, da smo
celo za hrano poskrbeli sami,
tu v naravi.«
- Kakšne pa so še druge
akcije, ki ste jih letos že
izvedli, oziroma jih še bo-
ste?
A. Kampuš: »Naloge
opravljamo v skladu z našim
letnim načrtom in načrtom
pokrajinskega štaba. Letos
smo bili deležni kontrole šta-
ba in dela naših enot. Ob tej
priložnosti smo prejeli viso-
ko oceno. Z delom enot JLA
smo sodelovali na ozemlju
žalske občine in rečem lah-
ko, da smo se odlično ujeli.
Sodelovale so tudi druge
enote teritorialne obrambe s
področja pokrajine.
- S strokovno usposob-
ljenostjo pripadnikov TO
ste torej zadovoljni. Kje pa
ste razen tega še aktivni?
A. Kampuš: »Sodelovali
smo pri številnih delovnih
akcijah. V Marija Reki smo
napeljevali telefon, ob Dne-
vu borca bo teritorialna
obramba sodelovala s svoji-
mi pohodnimi enotami mla-
dih pripadnikov. Ob tej pri-
ložnosti bomo v vrste TO
sprejeli okrog 50 mladincev-
prostovoljcev iz vse občine.
Omeniti moram tudi to, da
bomo sodelovali na pohodu
po poteh Štirinajste divizije.
Ostale enote prav tako
opravljajo naloge rednega
letnega urjenja. LTgotavlja-
mo, da med pripadniki vlada
tovarištvo in da so enote po-
stali pravi kolektivi, ki zlah-
ka premagujejo težave. Za
idejnost skrbijo aktivi ZK in
ZSMS v teh enotah. Pripa-
dniki specializiranih enot so
bili letos na urjenju v Kokar-
jih in še bi lahko naštevali.«
Letos bodo vsi pripadniki
TO v jesenskem času na po-
sebnem urjenju. S pripadni-
ki enot narodne zaščite bo
morala TO postati osnovni
nosilec narodnozaščitne
vzgoje v krajevnih skupno-
sllh. Oh koncu zapišimo še
to, da so žalski teritorialci
pred kratkim prejeli tudi
visoko priznanje koman-
danta republiškega štaba
teritorialne obrambe.
št. 26 - 1. julij 1982
NOVI TEDNIK-stran 11
7. JULIJ- PRAZNIK OBČINE ŽALEC
janez meglic
RAZGIBANA DRU2BENA DEJAVNOST
Ko bi biio alttivnih več Žalčanov, bi bilo še bolje
Predsednik OK SZDL Ža-
lec Janez Meglic je takole
ocenil družbenopolitično in
društveno dejavnost v žal-
ski občini: »Skupščinske in
delegatske volitve članov de-
legacij v TOZD in KS so bile
obsežna družbenopolitična
naloga. Ob ugodni oceni vo-
litev je bilo izraženih vrsta
priznanj za uspešno delo,
precej pa je bilo tudi kritič-
nih mnenj o raznih slabostih.
Po prvih znakih in ocenah
ugotavljamo, da smo za veči-
no odgovornih dolžnosti in
za skupščino občine in skup-
ščine SIS izbrali ustrezne ka-
dre. Pri tem smo dokaj do-
sledno spoštovali načelo o
kadrovski politiki, ki je bilo
sprejeto v organih republi-
ške in občinske konference
SZDL in drugih DPO. Razgi-
bane so bile volitve tudi v
KS in krajevnih konferen-
cah SZDL. Na prvih zaseda-
njih skupščin je bila dokaj
dobra udeležba delegatov,
predhodno pa se je sestala
tudi večina delegacij. Vodje
in člane delegacij bo treba
temeljito in vsestransko
usposobiti, pa tudi pomagati
jim bo potrebno. Vse to nam
zagotavlja še boljše izvajanje
delegatskega sistema, učin-
kovitejše razreševanje živ-
ljenjskih vprašanj.
Že dalj časa govorimo o
stabilizacijskih ukrepih,
vendar doslej še prave vest-
nosti za ukrepanje ni bilo.
Pred nedavnim smo sprejeli
republiški operativni načrt
raznih ukrepov, na podlagi
katerih je bil sestavljen ob-
činski operativni in akcijski
načrt aktivnosti za področje
proizvodnje, izvoza in uvoza
ter vseh oblik preskrbe. Ob
sprejemanju teh dokumen-
tov ih pri njihovem dosle-
dnem izvajanju imamo v
družbenopolitičnnih organi-
zacijah odgovorne naloge.
Zavedati se moramo, da
terjajo zaostreni pogoji go-
spodarjenja od nas vseh bolj-
še delo in doseganje višje
produktivnosti, večjo učin-
kovitost, pa tudi racionaliza-
cijo glede delovnega časa,
varčevanja z materiali in
skrben odnos do delovnih
sredstev.______. ................
V naših KS in TOZD, pa
tudi v občinskem merilu, je
precejšnja družbenopolitič-
na aktivnost, vendar ostajajo
mnoga prizadevanja le v fo-
rumih, premalo pa segajo ak-
cije do članstva, do ljudi in
občanov. Mnogi ljudje osta-
jajo preveč brezbrižni in ne-
prizadeti. Obveščenost pa se
je v naši občini znatno izbolj-
šala. Z vsebino Savinjskega
občana in Delegata smo za-
dovoljni. S prostovoljnim
delom so tudi letos naši ob-
čani ogromno prispevali pri
urejanju in izgradnji komu-
nalnih objektov. Najbolj so
se izkazali v Vrbju in Ponik-
vi-Studencah, v Podvrhu pri
Braslovčah, Libojah in Letu-
šu, kjer so že praznovali kra-
jevne praznike. Tudi del Žal-
čanov je pod vodstvom
Franca Korenta pridno delal
pri urejanju mestnega in Ti-
tovega parka v Žalcu. Žal pa
mnogi Žalčani še vedno le
gledajo pridno delo some-
ščanov. Le šest ur prosto-
voljnega dela naj bi opravil
vsak Žalčan, pa še to ne gre.
Mladi se pridno vključujejo
v razne delovne akcije, večji
odziv pa bi pričakovali prav
od študentov in štipendi-
stov. Mladinski delovni bri-
gadi bosta odšli v Kruševac
in Goričko.
Društvena dejavnost je v
občini tudi v tej sezoni zelo
pestra in vsestranska. Z de-
lom prednjači telesnokultur-
na dejavnost, ki v 64 druš-
tvih in organizacijah združu-
je okrog 12.000 aktivnih ude-
ležencev. Ob takšni množič-
nosti in raznolikosti so pri-
sotni tudi vrhunski dosežki.
Pri množičnosti izstopajo
planinci. Napredujejo tudi
strelci in taborniki.
Izredne dosežke beležijo
gasilske organizacije. V 42
društvih deluje 2250 gasil-
cev. VeUko je tudi mladih.
Na srečanju pionirjev Hrvat-
ske in Slovenije je bilo preko
2200 mladih gasilcev.
Kulturno prosvetna dejav-
nost je organizirana v 20 kra-
jevnih in 21 šolskih kultur-
nih društvih. V glasbeno,
igralsko, folklorno, bralno in
druge oblike dejavnosti je
zajeto že blizu 4500 občanov.
Ob številnosti skupin pa ra-
ste tudi kakovost, ki jo opa-
žamo ob nastopih, revijah in
proslavah.
Razgibana je tudi dejav-
nost Rdečega križa. Turistič-
na društva so delo dobro za-
stavila in to že dokazujejo
prve prireditve. Skladno s
programskimi usmeritvami
dobro delujejo tudi lovske in
ribiške družine, pri katerih
je večji del aktivnosti posve-
čen skrbi za ohranitev zdra-
ve narave.
Podobne ugotovitve bi
lahko izrekel še za vrsto dru-
gih dejavnosti. Vsem gre
priznanje za prizadevno in
družbeno koristno delo!«
DOLINA ZELENEGA ZLATA
Savinjska dohna je bogata s hmeljem. Lanskoletni pride-
lek zelenega zlata je bil boljši kot so pričakovaU. Večino
hmelja prodajo izključno na zahtevna zahodnoevropska trži-
šča, precej pa tudi v Ameriko in Avstralijo. Kot kaže bo tudi
letošnji pridelek dober. Savinjski hmeljarji slovijo danes po
vsem svetu. Se zlasti velik pomen pa ima hmelj v politiki:
ekonomske stabilizacije, saj pomeni pomemben vir za pri-j
dobitev deviznih sredstev. '
valter zupanc
MANJ OBREMENJUJMO KRAJEVNE SKUPNOSTI
»Po denar ni mogoče hoditi le na občino.« Mesto za to so samoupravne interesne skupnosti
Predsednika zbora kra-
jevnih skupnosti skupščine
občine Žalec Valterja Zu-
panca smo zaprosili za oce-
no razvoja krajevne samo-
uprave, dela v krajevnih
skupnostih in še posebej za
to, da opredeli naloge v kra-
jevnih skupnostih v času
izvajanja politike ekonom-
ske stabilizacije.
»V obdobju 1974 do 1978
so v vseh 19 KS sprejeli sta-
tute in oblikovali osnovne
pristojnosti posameznih or-
ganov KS. V večjih KS so se
izoblikovale konference de-
legacij, ki so v določeni meri
nadomeščale vlogo skupšči-
ne krajevne skupnosti, v
manjših pa so to vlogo
opravljali zbori krajanov. V
tem času so se močno pojav-
ljale še stare oblike odborni-
ške miselnosti, ki se je odra-
žala zlasti v napačnem poj-
movanju vloge KS. Mnogi so
KS enačili z družbenopoli-
tično skupnostjo, svet KS pa
z organom oblasti - torej z
občinskim izvršnim svetom.
V tem obdobju so se obliko-
vali tudi organi SLO in druž-
bene samozaščite v tako
imenovanih svetih, oziroma
vojaških komisijah. Ob taki
miselnosti, ki je bila logična
posledica navad prejšnjega
obdobja, so se ostala delegat-
ska razmerja razvijala dokaj
različno. Takoj v začetku je
najbolj dosledno odigrala
svojo vlogo delegacija pri
KS za zbor KS. Delegacije
SIS so ostale nepovezane,
brez pravih usmeritev, njiho-
vi delegati pa so se skrčili na
stalne - najbolj aktivne dele-
gate. V mnogih KS so imeli s
temi delegacijami velike
probleme, saj so bile skup-
ščine posameznih delegat-
skih skupščin nesklepčne in
je grozila potreba po ponov-
nih volitvah. Za takšno sta-
nje smo krivili delegacije.
oziroma njihove vodje, nir
smo pa izpostavili po-
manjkljive vloge in neučin-
kovitosti družbenopolitičnih
organizacij, zlasti SZDL in
sindikatov, ki sta bili dolžni
storiti več za povezavo teh
delegacij.
Tudi v obdobju 1978 do
1982 se je nadaljevalo podob-
no stanje. V tem času se je
območje občine razdelilo na
20 KS. V novih statutih je
bila odločneje opredeljena
vloga izvršilnih organov KS,
zlasti svetov. Skupščine KS
so zamenjale prejšnje konfe-
rence delegacij. V tem času
so se izoblikovali tudi komi-
teji za SLO in DS. V vseh KS
so dojeli pravilno vlogo kra-
jevne samouprave. Delo kra-
jevne samouprave pa tudi v
tem času ni dalo zaželjenih
učinkov. Organi krajevne sa-
mouprave so premalo pove-
zovali ostale delegatske
strukture v KS. Večji del ob-
čanov še ni dojel pravega po-
slanstva delegatskega siste-
ma. Delavci v tozdih so radi
zastopali dvojna stališča. V
tem obdobju je bilo v zboru
KS vse več razprav o proble-
mih, ki se nanašajo na ureja-
nje naselij in prostora, var-
stvo okolja, javni red in mir,
na občinske resolucije in
plane ter drugo. Res pa je, da
so se še vedno pojavljala de-
legatska vprašanja, ki niso
sodila v pristojnost občinske
skupščine, temveč v pristoj-
nost posameznih samo-
upravnih interesnih skupno-
sti.
V občini Žalec je 20 KS z
dokaj različnimi pogoji in
značilnostmi. Večje KS ima-
jo običajno na svojem ob-
močju OZD ali vsaj tozd, kar
'je v sedanjem, neustrezno
urejenem sistemu financira-
nja, zelo pomembna okoli-
ščina. Težaven položaj imajo
obrobne KS, iz katerih se ve-
liko število delavcev vozi na
delo v sosednje občine. Ker
sistem financiranja KS ni si-
stemsko urejen v republiki,
še manj pa v regiji, so delavci
iz teh območij v svojih toz-
dih mačehovsko obravnava-
ni, kadar skušajo urejati
vprašanja svojega kraja biva-
nja.
V vsem tem obdobju ni-
smo znali najti ustreznega
načina financiranja krajev-
nih skupnosti. Kljub tem te-
žavam, smo v KS dosegu po-
membne uspehe. S sredstvi
samoprispevka smo rešili
mnogo problemov, s solidar-
nostnim zbiranjem enodnev-
nega zaslužka, pa smo zgra-
dili precej kilometrov višin-
skih cest. Zbrana sredstva
občanov iz programov samo-
prispevka ter združena s pro-
grami posameznih samo-
upravnih interesnih skupno-
sti so obrodila bogate sado-
ve. Do izraza je prišlo tudi
prostovoljno delo, ljudje so
prispevali precej denarja, ki
so ga dodatno zbrali ter ma-
teriala. Ob teh akcijah je bil
družbeni dinar bogato ople-
meniten, med občani pa se je
tako izoblikovalo drugačno
vrednotenje družbenega pre-
moženja.
Kljub velikim uspehom
pri izgradnji objektov
splošnega družbenega po-
mena, pa ostaja še vrsta ne-
rešenih problemov. Nekate-
ri med njimi so zelo pereči
in utegnejo jutri zavreti naš
nadaljnji razvoj. Med naj-
bolj akutne probleme celot-
ne občine sodi oskrba s pit-
no vodo ter ureditev kanali-
zacije, ki se odraža zlasti v
posameznih KS.
Zavzetost pri reševanju
vprašanj je v vseh KS veli-
ka. Zaradi tega so programi
velikokrat prenatrpani, za-
htevni ter nad zmožnostmi
financiranja. Nemalokrat
pravimo temu spisek želja.
Sedanje gospodarske teža-
ve niso naklonjene nekda-
njim načinom financiranja.
Kljub temu, pa to ne pome-
ni, da odslej ne bo možno
ničesar več napraviti. Raz-
voj mora teči, vendar bolj
umirjeno in skladno s tre-
nutnimi možnostmi. Po-
trebni bodo bolj konkretni
in usklajeni programi s sa-
moupravnimi interesnimi
skupnostmi, pa tudi z zdru-
ženim delom. Programi sa-
mih KS pa se bodo nujno
morali omejiti na najnuj-
nejše. Viri financiranja iz
občinskih sredstev bodo
vse bolj skopi in omejeni,
zato tudi marsičesa, kar
smo načrtovali v tem sred-
njeročnem obdobju, ne bo-
mo mogli postoriti. Ena od
naših prihodnjih nalog bo,
da srednjeročne načrte po-
novno uskladimo s srednje-
ročnimi načrti občine, SIS
ter tozdi.
Hkrati z omejenimi mož-
nostmi financiranja bo tre-
ba tudi manj obremenjevati
krajevne skupnosti. Obsto-
jajo poizkusi prenašanja
posameznih administrativ-
nih evidenc in nalog v KS s
ciljem, da bi krčili admini-
stracijo v občinski upravi.
To pomeni le prenos stro-
škov drugam, bistvenega
učinka pa pri tem ni. Vsako
obremenjevanje ljudi v KS
in trpanje odgovornosti
navzdol utegne povzročiti
še večje odklanjanje dela v
krajevni samoupravi in
prevzemanja odgovornih
funkcij. Marsikomu se že da-
nes zdi nečastno delati v KS.
Se zlasti velja to za ljudi z
visoko in*višjo izobrazbo, pri
raznih vodilnih strukturah
ter ostalih kategorijah, ki
imajo dobre pogoje dela, pa
jim delo v krajevni skupno-
sti zaradi lastne lagodnosti
ni zanimivo.«
Žalec je danes sodobno mesto
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26 - 1. julij 1982
7. JULIJ- PRAZNIK OBČINE ŽALEC
vera orešnik
KADRI, ZAPOSLOVANJE
70% zaposlitev v neposredni proizvodnji
»Realizaciji nalog s po-
dročja kadrovske politike
dajemo v občini že več let
precej pozornosti. Osnovni
dokumenti, ki opredeljujejo
posamezne naloge so spreje-
ti, delo pa poteka preko
ustreznih odborov in komi-
sij,« je dejala Vera Orešnik,
podpredsednica Izvršnega
sveta SO Žalec.
»Osnovne smernice na
osnovi katerih realiziramo
posamezne naloge so opre-
deljeno tako, da jih je mogo-
če konkretizirati z uresniče-
vanjem posameznih vzpore-
dno sprejetih dokumentov.
Načrtovanje potreb po ka-
drih in zaposlovanje sta stal-
ni nalogi, katerih realizacija
že daje konkretne rezultate,
prisotne v dvigu izobrazbene
stmkture, ki je bila pred leti
na nesprejemljivem nivoju.
Zaposlovanje se odvija ve-
dno manj stihijsko, prisotne
je vedno več načrtnosti od
usklajevanja potreb nosilcev
planiranja z dejanskimi mož-
nostmi. Z "realizacijo sprem-
ljajočega dokumenta resolu-
cije o izvajanju družbenega
plana občine tudi politiko
zaposlovanja uokvirjamo v
meje sprejemljivosti. Orga-
nizacije združenega dela s
področja gospodarstva, ki
izvajajo investicije, imajo
prednost znotraj dogovorje-
nega obsega zaposlovanja.
Ob doseženem razmerju 40
odstotni ozek profil in 60 od-
stotni strokovni kadri je bi-
stveno izboljšana kadrovska
struktura zaposlenih na ob-
močju občine.
V letošnjem letu zaposlu-
jemo v organizacijah združe-
nega   dela,   drugih   samo-
upravnih organizacijah in
skupnostih v okviru planira-
ne 1,8 odstotne stopnje zapo-
slenosti, kar pomeni mož-
nost zaposlitve 525 delavcev.
Od tega je planiranih 70 od-
stotkov zaposlitev v nepo-
sredni proizvodnji. Da bi
lahko v večji meri vključili
iskalce zaposlitve v redno
delovno razmerje, si prizade-
vamo, da bi bolj načrtno in
odgovorno v posameznih sa-
moupravnih organizacijah in
skupnostih ugotavljali
ustreznost obstoječih zasedb
del in nalog z vidika strokov-
nosti posameznikov, pristo-
pili k zmanjšanju in ukinja-
nju pogodbenega in nadur-
nega dela ter pospešili odho-
de v pokoj, če so za to izpol-
njeni vsi pogoji. Za izvedbo
teh nalog so odgovorni pred-
vsem organi upravljanja v
samoupravnih organizacijah
in skupnostih.
Vsem oblikam izobraževa-
nja posvečamo v občini že
vrsto let precej pozornosti.
Določila, vsebovana v druž-
benem dogovoru o osnovah
kadrovske politike v občini,
dajejo osnovo za opredelitev
tega področja v samouprav-
nih splošnih aktih organiza-
cij združenega dela in skup-
nosti. Vrsto let je bila pri na-
črtovanju izobraževanja ob
delu prisotna neusklajenost.
Vpisi posameznikov v šole
so bili neodvisni od načrto-
vanih potreb po kadrih. Prav
tako so načrti izobraževanja
v organizacijah združenega
dela vsebovali predvsem
vključitve v izobraževalne
oblike, ki usposabljajo kadre
za delo, izjemoma pa za sa-
moupravljanje in razvoj. Iz-
kazana delovna uspešnost,
izražene sposobnosti v prak-
si ter potrebe in interesi or-
ganizacij združenega dela po
ustreznih kadrih so se uve-
ljavili kot kriterij usmerjanja
v izobraževanje iz dela in ob
delu le v nekaterih naših or-
ganizacijah in skupnostih.
To pomeni, da je tudi samo-
upravno planiranje izobraže-
vanja s kakovostnih vidikov^
razmeroma še slabo prouče-
no. Večina organizacij zdru-
ženega dela načrtuje izobra-
ževanje ob delu predvsem za
opravljanje del in nalog h ka-
terim je delavec razporejen,
torej z namenom, da si prido-
bi ustrezno strokovno znanje
skladno z zahtevanimi pogo-
ji, premalo pa je načrtovane-
ga in izvedenega funkcional-
nega izobraževanja, kljub
nujnosti, da je mogoče dolo-
čene naloge strokovno
opravljati na osnovi funkcio-
nalnega usposabljanja.
Ena izmed pomembnih
družbenih usmeritev, ki po-
meni nadaljnji korak pri ure-
sničevanju politike ekonom-
ske stabilizacije, je zaustavi-
tev oziroma zmanjševanje
števila zaposlenih na admi-
nistrativnih opravilih. Ugo-
tavljamo, da je ta družbena
usmeritev v veliki meri kon-
kretizirana in izvajana na
osnovi sprejete zaposlitvene
bilance za leto 1982. Prvi po-
zitivni učinki so bili skozi
politiko zaposlovanja prisot-
ni že v lanskem letu. Večina
organizacij združenega dela,
drugih samoupravnih orga-
nizacij in skupnosti je usme-
ritve upoštevala. Na občin-
skem nivoju smo s pripravo
reorganizacije skupnih služb
samoupravnih interesnih
skupnosti zasledovali opre-
deljene cilje - racionalizirati
in prerazporejati naloge ta-
ko, da bo z istim številom
.zaposlenih mogoče realizira-
ti tudi dodatne naloge, ki so
tem delovnim skupnostim
dodeljene na osnovi novej-
ših predpisov.«
Središče Vrbja. V tej KS bodo letos praznovali praznik občine Žalec. Krajani se najbolj
vesele doma krajanov.
janez uplaznik
80GATEJSE VRBJE
Najnujnejše stvari so dobili ob prazniku občine
Vrbje so najmlajša krajev-
na skupnost v občini Žalec.
Dolga leta je ta kraj sodil v
žalsko krajevno skupnost,
vendar so krajani ves čas ob-
čutili, da so za marsikaj pri-
krajšani. Sekretarka krajev-
ne konference SZDL Pavli-
na Glušič ocenjuje, da sta bi-
li dve leti, odkar je Vrbje sa-
mostojna krajevna skupnost
izredno uspešni. Opažajo, da
do izraza mnogo bolj kot prej
pride uresničevanje interer
sov krajanov. Do ustanovi-
tve je v Vrbju delovalo gasil-
sko društvo, katerega 50-let-
nico so proslavili v nedeljo,
odkar pa so v Vrbju na novo
samoupravno organizirani,
so ustanovili še kulturno in
športno društvo, v kratkem
bodo tudi OO Rdečega križa,
izredno aktivni pa so mla-
dinci. Prav iz mladinske or-
ganizacije sta se razbila kul-
turno in športno društvo, v
veliki meri pa gre zasluga za
to, da je Vrbje danes samo-
stojna KS prav mladim, ki
jih je dolga leta prizadveno
vodil Janez Uplaznik. Janez
Uplaznik je danes predsed-
nik sveta krajevne skupno-
sti. Z njim smo se tudi pogo-
varjali o pridobitvah ob le-
tošnjem praznovanju občin-
skega praznika. Praznovanje
bo namreč letos potekalo
prav v tem kraju.
- Za kaj bo Vrbje boga-
tejše ob letošnjem prazno-
vanju?
J. Uplaznik: »Največja in
najpomembnejša pridobitev
je vsekakor nov dom kraja-
nov. Tako so dane vse mož-
nosti za delo društev in orga-
nizacij v našem kraju. Poleg
dvorane v domu, ki bo pri-
merna za kulturne in zabav-
ne prireditve, so v njem tudi
prostori za društva in organi-
zacije. V Vrbju smo na novo
z asfaltom preplastili tudi
nekaj kilometrov cest, uredi-
li smo športna igrišča, ki jih
doslej še ni bilo ter preuredi-
li gasilski dom. Skoda le, da
do praznika nismo mogli
urediti še trgovine Savinj-
skega magazina. V kratkem
jo bodo vendarle začeli gra-
diti, kar je glede na potrebe
našega kraja tudi povsem
upravičeno.«
- Kaj vse boste storili za
lepšo okolico kraja. Vemo
namreč, da je bilo dolga le-
ta za Vrbje značilno smeti-
šče?
J. Uplaznik: »Tega smeti-
šča seveda ni več. Za občin-
ski praznik pa bodo krajani
storili vse, da bo okolica nji-
hovih domov čim lepša. Mar-
sikatero hišo bo krasila tudi
nova fasada. Prpričan sem,
da bo tako lepo okolje tudi v
bodoče, ne le ob občinskem
prazniku.«
- Kako pa je bilo urejeno
financiranje praznovanja
letošnjega praznika občine?
J. Uplaznik: »Velik delež
smo seveda dobili iz samo-
upravnega sporazuma o fi-
nanciranju občinskih prazni-
kov, nekaj sredstev smo-do-
bili iz naslova občinskega sa-
moprispevka, nekaj so pri-
maknile telesnokulturna,
kulturna in komunalna
skupnost, precej pa smo pri-
spevali tudi krajani sami s
prostovljnim delom in pri-
spevki.«
- Verjetno do občinskega
praznika ne bodo v Vrbju
rešeni vsi problemi. Kaj vse
bo treba še storiti v prihod-
nje?
J. Uplaznik: »Trgovino
sem že omenil. Pereč pro-
blem je kanalizacija. Potre-
bujemo tudi več telefonov.
Javno telefonsko govorilni-
co smo ob letošnjem prazno-
vanju sicer že dobili, vendar
to za potrebe krajanov ne za-
dostuje. Upamo, da bomo te
naloge izpeljali do konca te-
ga srednjeročnega obdobja.
Seveda pa se v Vrbju zaveda-
mo, da so sedaj napočili dru-
gačni časi. Vsega, kar želimo
seveda ne bo mogoče opravi-
ti. Z združenimi močmi pa
bomo vendarle uspeli. Stabi-
lizacija zahteva tudi številna
odrekanja in to bi morali
spoznati vsi. Ne le mi, v
Vrbju.«
Prireditve v počastitev
praznika občine Žalec so se
v Vrbju začele že v nedeljo,
ko so proslavili 50-letnico
domačega gasilskega doma.
V ponedeljek je bil v Vrbju
turnir v malem nogometu,
zvečer pa so odprli razstavo
akademskega slikarja Veljka
Tomana. Včeraj zvečer so se
domači igralci znova pred-
stavili z Molierovo komedijo
Smešni preciozo, danes po-
poldne pa bo v domu kraja-
nov šahovski turnir.
J. VEDENIK
Na Ponikvi bo v soboto srečanje borcevNOB, tu se bodo zbrali borci Tomšičeve brigade,
še pred tem pa bo tudi pohod po poteh Tomšičeve brigade.
PROGRAM PRIREDITEV OB
PRAZNIKU OBČINE ŽALEC
Precej ixireditev se je že zvrstilo. Oglejmo si spored
od vključno danes pa do zaključka praznovanja, ki bo
v nedeljo.
cetktek, 1. julij 1982:
Ob 16. uri šahovski turnir v domu krajanov
v Vrbju
petek, 2. julij 1982:
Ob 15. uri turnir v rokometu na igrišču v
Vrbju
Ob 17. uri otvoritev nove zdravstvene po-
staje na Vranskem
Ob 19. uri koncert Ljubljanskega okteta v
domu krajanov v Vrbju
sobota. 3. julij 1982:
Ob 7. uri pohod po poteh Tomšičeve bri-
gade
Ob 8. uri ribiško tekmovanje v Preserju
Ob 10. uri otvoritev novega objekta nego-
valne enote Doma upokojencev na Polzeli.
Ob 17. uri srečanje borcev NOB na Ponikvi
in otvoritev vodovoda Kale-Studence
Ob 17. uri taborniški ilegalec v Vrbju
BiEDELJA, 4. julij 1982:
Ob 6. uri budnica godb na pihala
Od 7. do 11. ure trim pohodi NOB (Hom,
lfarqa Reka, Creta)
Ob 9. uri slavnostna seja SO Žalec
Ob 14. uri zabavna prireditev pri domu
krajanov v Vrbju
št. 26-1. julij 1982
NOVI TEDNIK - stran 13
sip šempeter
LASTNO ZNANJE IN KAKOVOST
Predstavitev treii noviii strojev
v teh dneh praznuje
svoj praznik Sip iz Šem-
petra. Praznovanje praz-
nika te delovne organiza-
cije bo kronano tudi z ne-
katerimi pomembnimi
uspehi, ki so rezultat in-
ventivnega dela. V Sipu
se namreč dobro zaveda-
jo, da brez lastnega zna-
nja ne gre. Te naloge se
zavedajo že vrsto let in
tudi v tem je ključ za
uspehe, ki so jih zadnja
leta dosegali v tej znani
tovarni kmetijskih stro-
jev, ki se danes uvršča
med najpomembnejše ne J
samo v Sloveniji in Jugo-|
slaviji, pač pa že v evrop- j
skem merilu.
NOVI IZDELKI ^
V torek so nekaterim
poslovnim partnerjem
predstavili tri izdelke, ki
so pravzaprav rezultat
timskega inovatorskega
dela. Novost na našem tr-
žišču pomenijo vrtavkasti
zgrabljalnik VZ 500, obi-
ralnik za koruzo KK 55 in'
pobiralno silažna prikoli-
ca PSP 28.
VRTAVKASTI
ZGRABLJALNIK VZ
500
Ta stroj zgrablja suho,
pa tudi silažno travno de-
teljno krmo z vehko de-
lovno širino in potrebuje
malo energij za delo. S pa-
tentirano konstrukcijsko
rešitvijo preklapljanja
vrtavk zgrablja VZ 500
dva zgrabka hkrati ali pa
samo enega. Odvisno pač
od količine travne mase
ter zahtevane vehkosti
zgrabka. Zgrabki so zrač-
ni, enakomerni in rahlo
nasuti.
Sip je danes sodobna tovarna limetijsliih strojev. V obratih pa namenjajo vso sitrb
redu, dobri organizaciji dela in dobremu počutju delavcev na delovnih mestih.
OBIRALNIK ZA
KORUZO KK 55
Sipov KK 55 obira koru-
zo v dveh vrstah, jo olička
in transportira v bunker, s
posebnim nožem pa zreže
koruzno steblo. S patenti-
ranim sistemom pretoka
koruznega storža in pre-
strezalom zrnja je izbolj-
šana kakovost ličkanja in
zrnje je v celoti pobrano.
S hidravličnim sistemom
dviga bunkerja na višino
do 2,47 m se lahko koristi-
jo vsi tipi prikolic za
odvoz koruze.
POBIRALNO
SILAŽNA PRIKOLICA
PSP 28
Ta prikolica pobira, reže
in transportira travno ma-
so za silažo. Patentirana
rotacijska potisna napra-
va zreže s 24 vgrajenimi
noži na dolžino šest centi-
metrov. Noži so proti tuj-
kom zavarovani. Z zmog-
ljivostjo 28 kubičnih me-
trov in minimalno porabo
energije je transport še
gospodarnejši.
KDAJ NOVI
IZDELKI?
Številne kmete in druž-
bene kmetijske organiza-
cije prav gotovo zanima,
kdaj bodo lahko kupili te
tri nove stroje. Z redno
proizvodnjo bodo v Sipu
pričeli   prihodnje   leto.
Prototipne količine pa že
imajo napravljene. Vsi tri-
je stroji so še zlasti pri-
merni za velike kmetijske
površine, torej za družbe-
ni sektor kmetijstva. Na
torkovi demonstraciji so
številni zainteresirani
kupci in strokovnjaki bili
polni pohval na račun no-
vih izdelkov, ki so že pred
tem osvojili medalje na
novosadskem sejmu ter
navdušili na sejmu kme-
tijske mehanizacije v
Munchnu. Kot vse kaže,
bodo nove stroje v pre-
cejšnji meri izvažali v Av-
strijo in Zvezno republiko
Nemčijo. Ko že omenja-
mo izvoz, potem ne more-
mo mimo ugotovitve, da
so se znova odprla vrata
Sipovim izdelkom na
Poljskem, vse več kmetij-
skih strojev pa prodajo tu-
di v Italijo. V Sipu se do-
bro zavedajo, da je treba
vso pozornost namenjati
kakovosti izdelkov. Kajti,
če te ni, potem so vsakrš-
na prizadevanja za proda-
jo na zahteven zahodno-
evropski trg odveč.
DEVIZE SO
POTREBNE
V Sipu se zavedajo po-
membnosti izvoza. Devize
so sedaj bolj potrebne kot
kdaj koli prej. Sip za svoje
izdelke res potrebuje ko-
maj dva odstotka materia-
lov iz uvoza, toda devize
so potrebne in treba jih je
združevati za Sipove do-
bavitelje surovin. Tu pa so
zajeti železarji, izdelovalci
gum, barv in lakov. Vse
sile so sedaj usmerili v to,
da bi bila oskrba nor-
malna.
VSE ZA °
ZAGOTOVITEV
REPRODUKCIJSKEGA
MATERIALA
Vprašanju oskrbe z ma-
terialom so posvetili vso
pozornost tudi na akcijski
konferenci, ki je bila
prejšnji mesec, na njej pa
so ocenjevali trimesečne
rezultate gospodarjenja.
Ugotovili so namreč, da
so slabši rezultati trime-
sečnega poslovanja v veli-
ki meri tudi zaradi kritič-
ne oskrbe z reprodukcij-
skimi materiali. Od vseh,
ki delajo na področju
oskrbe, zato pričakujejo,
da se bodo maksimalno
angažirali. Posebno po-
zornost bodo namenjali
organizacijskim in ka-
drovskim rešitvam. Da bi
čim bolj izkoristili delovni
čas, so delo v tozdu in
DSSS organizirali tako^
da bo delo potekalo v ti-
stem času in ob tistih dne-
vih, ko bo na voljo potre-
ben material. Ce bo treba,
pravijo v šempeterskem
Sipu, potem bo treba na-
loge izvajati tudi izven re-
dnih delovnih dni in v ča-
sovne razporeditve.
KOLEKTIV SIPA
PRAZNUJE
V teh dneh torej poteka
praznovanje praznika Si-
pa iz Šempetra. Danes bo
svečana seja delavskega
sveta, jutri popoldne pa
bo krst treh novih Sipovih
izdelkov, ki smo jih pred-
stavili že v uvodu. Boter
bo predsednik komiteja
za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano SR Slovenije
Milan Kneževič. Na slo-
vesnosti pa bodo podelili
tudi Sipova priznanja.
DELOVNI LJUDJE IN OBČANI!
SIP IZ ŠEMPETRA VAS VABI JUTRI, V PE-
TEK, 2. JULIJA OD 8. DO 12. URE NA OGLED
PROIZVODNIH PROSTOROV. ZAGOTOVLJE-
NO JE STROKOVNO VODSTVO. PRIDITE IN
OGLEJTE SI, KAKO NASTAJAJO KMETIJSKI
STROJI.
Vrtavliasti zgrabijalnili VZ 500
Obiralnili za lioruzo KK 55
Pobiralno silažna priltolica PSP 28 -
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26-1. julij 1982
pravniki za bralc^
RAZVEZA - ZADNJA MOŽNOST!
Ko občani iščejo pravno pomoč na
sodišču v razveznih zadevah, pogosto
ob vložitvi tožbe za razvezo zakonske
zveze zahtevajo, da naj sodišče odloči,
ne samo o varstvu, vzgoji in preživljanju
skupnih otrok, temveč tudi o stanovanj-
skih in premoženjskih razmerah zakon-
cev.
Zakon ne daje takšnih možnosti.
Sodišče v razveznem postopku odloča
o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok in
o preživljanju nepreskrbljenega zakon-
ca. To pa pomeni, da mora sodišče odlo-
čiti, kateremu izmed zakoncev se po ra-
zvezi zaupa vsakodnevna skrb za otro-
ke. Pomembnejše odločitve o vzgoji in
šolanju pa morata starša tudi v bodoče
reševati sporazumno. Sodišče odloča tu-
di o višini preživnine, ki jo naj k preživ-
ljanju otroka prispeva tisti zakonec ozi-
roma roditelj, ki mu otroci ne bodo do-
deljeni. Pri teh odločitvah upošteva so-
dišče mnenje Občinske skupnosti so-
cialnega skrbstva, odloči pa po možno-
sti v sporazumu s starši, pri čemer kar
najbolj varuje koristi otrok.
Kot rečeno pa v razvezni pravdi sodi-
šče ne odloča o tem, kateremu izmed
zakoncev pripada stanovanjska pravica
na stanovanju, ki sta ga v zakonu pred
razvezo skupaj uporabljala. O tem odlo-
ča sodišče posebej y tako imenovanem
nepravdnem postopku. Pri odločanju o
premoženju pa mora zakonec, ki je več
kot za polovico prispeval k pridobitvi
skupnega premoženja, z delom za časa
zakonske skupnosti, v pravdi to posebej
dokazovati. To so težka, dolgotrajna in
mučna pravdanja.
Se zlasti je težka pot občana, ki se je
odločil za razvezo zakonske zveze, po-
tem pa mora- še naprej deliti stanovanje
z bivšim zakoncem, pri tem pa ne kaže,
da bo tudi premoženjsko vprašanje v
doglednem času rešeno. Po razvezi, se
nesoglasja med bivšima zakoncema še
stopnjujejo, življenje pod isto streho je
še neznosnejše. Bivša zakonca trpita, iz-
gubljata živce, nesrečni in prizadeti so
skupni otroci, ki so praviloma žrtve ne-
sporazumov in nesoglasij razvezanih
staršev.
Zato je bolje pred razvezo dvakrat
premisliti, če morda resni drugega izho-
da ali druge možnosti za premostitev
nesporazumov med dvema človekoma,
ki sta se nekoč vzela iz ljubezni in s
trdnim namenom, da bosta delila v živ-
ljenju dobro in slabo. Občani, ki zaidejo
v stisko, se premalo poslužujejo zakon-
skih svetovalnic. Tu so jim v pomoč
strokovnjaki - psihologi, socialni delav-
ci in pravniki, ki jim pomagajo razumeti
zakonskega partnerja, pomagajo prema-
gati razvade, zaradi katerih prihaja do
razdora med zakoncema, skratka poi-
skati vzroke, ki vodijo v nesporazum. Ta
pomoč mora biti pravočasna, ko še za-
konca nista povsem odtujena, ko ju še
vežejo čustva, čeprav ranjena. To je do-
bronamerna pomoč, drugačna od tiste,
ki jo obupani in razočarani zakonci išče-
jo pri radovednih in sebičnih sosedih in
»prijateljih«. Z razvezo ni izbrisan in po-
zabljen prejšnji zakon. Obveznosti osta-
jajo - zlasti do otrok. Novega življenja ni
mogoče začeti z lahkoto in brezskrbno.
Razveza ni rešitev iz brezizhodne situa-
cije. Izkušen in moder, sedaj že upoko-
jen sodnik, je rekel: - »Razveza je izbira,
med še hujšim in hudim«. Odločitev za
razvezo zakonske zveze mora biti torej
dobro pretehtana in bo izhod iz stiske le
takrat, ko zares ni druge rešitve.
JELKA VERTACNIKi
laško
SKRB OSTARELIM
Prireditev KO RK Lašl€0
Občinski in krajevni odbo-
ri Rdečega križa v občini La-
ško letos zopet pripravljajo
srečanja starejših občanov.
Takšno srečanje je bilo tu-
di v soboto v Laškem, ko so
se v dvorani Zdravilišča
zbrali številni občani. Prišli
so sami ali v spremstvu od-
bornikov Rdečega križa, od
blizu in iz oddaljenih krajev
krajevne skupnosti Laško. Iz
oči jim je svetilo zado-
volistvo.
korl Pušnik, predsednik
krajevnega odbora RK La-
ško je pozdravil povabljene
in v nagovoru poudaril veli-
ko nalog in obveznosti, ki jih
ima vsak človek in vsa druž-
ba do ostarelih ljudi. S topli-
mi besedami je zbrane po-
zdravil tudi Jože Kreže,
predsednik občinskega od-
bora ZZB NOV Laško.
Da je bilo srečanje še lep-
še, je poskrbel ženski pevski
zbor društva upokojencev
Laško ter mladi folkloristi
osnovne šole Primoža Tru-
barja Laško z venčkom naro-
dnih plesov.
Krajevni odbor RK Laško
je pripravil tudi darili za naj-
starejša občana na tem sre-
čanju, za 91-letno Uršulo Flis
iz Udmata in 88-letnega An-
tona Cankarja iz Laškega.
Na domu pa bodo odborniki
obiskali še ostale starejše ob-
čane, ki se zaradi bolezni te-
ga srečanja niso mogli udele-
žiti. Ena od njih je najstarej-
ša občanka, 96-letna Pavla
Kuntara iz Debra pri La-
škem.
Povabljenci in organiza-
torji, ki so se zbrali v dneh
pred praznikom občine La-
ško in Dnevom borca, so si
na koncu obljubili, da se ob
letu zopet srečajo.
FANIKA LAPORNIK
GASILCI V LAŠKEM VABIJO
V Laškem se gasilci že dolgo ukvarjamo s problemom
članstva. Društvo ima pionirsko in mladinsko desetino in
desetino članov. Problem je v tem, ker je bilo v preteklih
letih več zanimanja za delo v društvu pri mladini. Da bi bilo
pionirjev v gasilskih vrstah več, bi za to lahko marsikaj
naredili starši. Seznanjati bi morali otroke z delom in življe-
njem v društvu in s potrebami družbene samozaščite.
Drug problem je ženski gasilski kader, saj ga v naših
vrstah zelo pogrešamo. Vsi si želimo, da bi imeli aktivno
žensko desetino, ki bi povečala ugled našega društva, ki je
letos staro že 111 let. S tem člankom želim povedati, da so
dekleta v naših vrstah še kako dobrodošla. Res je, da bi bilo
treba tudi z naše strani za to več narediti, propagandno
aktivnostjo, saj malokdo ve, da se v naše društvo lahko
vključi vsak občan. V društvu imamo izkušene člane za
usposabljanje novih moči.
ANICA VOLAVSEK.
SREČANJA
BRATSTVA IN
PRIJATELJ-
STVA
Med dvanajstimi ob-
mejnimi občinami Slove-
nije in Hrvaške tečejo že
dvanajsto leto srečanja
bratstva in prijateljstva,
ki se kažejo tako v obliki
različnih manifestativnih,
kulturnih in športnih pri-
reditev, kot pri tesnejšem
gospodarskem sodelova-
nju. Te občine pa se pove-
zujejo tudi na polju obve-
ščanja in sicer tako, da
preko lokalnih občil
izmenjujejo informacije o
dogajanjih in načrtih ob-
čin.
Lani se je v srečanja
bratstva in prijateljstva
prvič vključila tudi obči-
na Šmarje pri Jelšah, ta-
ko da je letos tudi sama
pripravila nekaj priredi-
tev, v katere so se vklju-
čevali tudi predstavniki
ostalih sodelujočih občin.
Pripravili so športno tek-
movanje v tenisu, organi-
zirali manifestativno sre-
čanje delovnih ljudi in
občanov bratskih in prija-
teljskih občin na Boču,
sedaj pa se pripravljajo
na pobratenje svetov za
družbeno aktivnost žensk
med šmarsko občino in
občino Pregrada. 11. in
12. septembra pa bodo or-
ganizirali tudi tradicio-
nalni pohod po poteh
kozjanskega bataljona.
Skupaj z ostalimi enajsti-
mi občinami, ki sodeluje-
jo v srečanjih bratstva in
prijateljstva, so sestavili
brigado, ki se bo udeleži-
la zveze mladinske delov-
ne akcije Posočje 82.
DS
JANEZ 6UČEK

SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA
66
V razmeroma strnjenih naselbinah Slovencev v sicer
orjaškem Buenos Adresu se hitro zvedo tudi bistveno manj
pomembne novice, kaj šele pripovedi povratnikov iz Jugo-
slavije. Vtisi so šli od ust do ust, ponekod pa so priredili kar
predavanja, ki so jih ilustrirali s filmskimi posnetki ali z
diapozitivi.
In potem je prišel dan, ko je neka izjava izbila sodu dno.
Moj znanec mi je pripovedoval tole:
»Ko so si na nekem zboru v San Justu izmenjavali vtise o
tem, kaj so videli v Sloveniji, je nekdo, ki ni bil med
potniki, zasmehljivo rekel - bodite no tiho, to je komuni-
zem najhujše vrste. In nato je v grobi tišini neka ženska
odgovorila: ,Ce je to komunizem, potem sem jaz za to, da
pride v Argentino že danes, ne šele jutri.' To je bilo kot
udarec v glavo.«
Nekaj glasov se je vzdignilo v protest, toda večina je bila
tiho: dejstev kratko malo ni bilo mogoče zanikati. Ta dej-
stva pa so najbolj neposredno in prepričljivo pobila dolga
leta skrbno gojeno legendo o grozotah in diktaturi doma.
Vrnitev skupine iz San Justa - pred njo in za njo so
kajpak Slovenijo obiskali tudi nekateri posamezniki ali
celo skupinice, toda nikoli tako množično - je povzročila,
preplah med ljudmi iz vodstva politične emigracije. Nekaj
je bilo treba ukreniti, kajti to, kar so pripovedovali povrat-
niki, je marsikje v nekaj dneh poteptalo dolgoletne napore
političen propagande zoper Jugoslavijo. Zato so še okrepili
že pred obiskom skupine iz San Justa začeto kampanjo
proti potovanjem v staro domovino.
V emigrantskih glasilih je izšlo več člankov, ki so opozar-
jali, da »nihče ne sme pozabiti na zločine komunistov med
zadnjo vojno« in da »navidezna blaginja ter demokracija
Jugoslavije ne sme zaslepiti in zavesti tistih, ki odhajajo na
obisk v staro domovino«.
Predvsem pa se je začela velika kampanja proti odho-
dom v Jugoslavijo, ki so jo vodili pod geslom, da obisko-
valci s tem »posredno priznavajo komunistično oblast« in
da »ni dostojno protikomunistov, če se tako ponižujejo«,
ko hodijo na obiske.
Ampak parole te vrste so prepričale zgolj redke: kdor je
zbral dovolj samozavesti in denarja (zlasti slednjega, zakaj
pot iz Argentine v Jugoslavijo in nazaj je razmeroma
draga), se je odpravil kljub vsej nasprotni propagandi. Ta
propaganda pa se je stopnjevala, v tisku in drugod. Tako
so, denimo, enega izmed tistih, ki so s čartersko skupino iz
San Justa odleteli v Evropo, urednika emigrantskega lista
»Vestnik« Edija Skulja za kazen izredno ponižujoče odstra-
nili z uiednišksga položaja.
Govornica na spominski proslavi lige Žena-Matije v San
Martinu 21. junija 1978 dejala med drugim:
»Zdi se mi, da smo premalo ponosni na tiste naše žrtve,
na vse tragične dogodke, mimo katerih ne more nihče.
Čudne stvari se dogajajo med nami. Tisti, ki ne gremo
domov, smo postali že neki nazadnjaki, ki pač ne gremo s
časom naprej. Sliši se večkrat: kar je bilo, je bilo. To je res.
vendar vsa tista ubita življenja od nas molče terjajo zve-
stobo, čast in ljubezen... Zrasel je nov rod, ki prav malo ve
o naši bolečini. Ali se to ne more nikoh več ponoviti? Svet
je ves pijan od rdeče svetlobe. Padajo jim v roke kar celi
kontinenti. Kaj vse lahko povemo mladim! Povemo jim
lahko, da je naš mali narodič že pred 35 leti vedel, kaj je
komunistično zlo, in se mu uprl. A danes še mnogi ne vedo
ali pa nočejo vedeti, kakšna je tako željna, rdeča svetloba.
Ljudje, ki se vračajo iz Jugoslavije, povedo, kako je tam
vsega, kako se dobro živi, kako se vse vozi v avtomobihh
itd.
To je vse resnica. Vendar tisti, ki dobro gleda, tudi ve, da
ne sme nič govoriti o emigrantih, o domobrancih itd.
... Zlasti nevarno je za naše mlade, ko gredo domov.
Tam vidijo vse lepo, vsega v izobilju, svobode jim nihče ne
krati, cerkve so odprte - le kaj nam tam v emigraciji
govore, saj ni tako. Mlad človek se ne poglobi in ne opa-
zuje, če ni nekako prisiljen v to, zato je treba posebno paziti
na take obiske, ker zlasti nrdade oni znajo prodobiti.
Morda vse to ne spada ravno v proslavo, pač pa v opomin
posebno materam, da otrokom in vnukom veliko in pa-
metno govore o naših pobitih brez milosti, brez tolažbe ir
brez žegna.«
Precej podobno izzveni tudi članek F. G., ki je razmišljat
ob novem letu 1978 med drugim takole:
»Cim bolj smo se oddaljevali časovno od tistih nesrečnil
majskih in junijskih dni leta 1945, tem bolj raznolike s<
postajale naše misli... Delo, nove skrbi in težave ter silnt
daljave, ki so nas ločile, so nas hote ali nehote ločile
Odnosi med nami so se zrahljali; le družinske in globokt
prijateljske vezi so ostale še nepretrgane. Medvojni do
godki, pa tudi naša narodna tragedija, so postajali iz leta i
iefo bolj megleni, in tudi nekdaj tako močna ideja vrniti s(
v svobodno domovino je postala le še skromna iskria
nekaterih posameznikov.
Cim večkrat smo si v toku časa voščili ,srečno novo leto'
tem manj je ostalo upanja, da se bomo sploh še kdaj vrnili
Toda v večini od nas je ostal močan krščanski duh, zarad
katerega smo nekoč stopili v boj proti komunistični za
roti... Domotožje in pri nekaterih srčna želja še enkra
videti ostarele starše doma so omajale nekatere od brez
kompromisnosti. Najprej posamezno, nato so naši ljudjt
kar v trumah začeli obiskovati rodno domovino; in od teda
naprej ni bilo v emigraciji več tistega monolitnega protiko
munističnega duha.
Tisti, ki so v svojih mislih imeli načrte za obisk dom(
vine, so se nekako potegnili nazaj od vsakega udejstvovi
nja misleč: ,Ni se dobro kompromitirati, ako mislim i
domov na obisk.' Človek nekako razume tiste nekdaj gi
reče protikumuniste, ki so šli na tih in hiter obisk svoji
staršev; toda kaj tisti, ki skoro leto za letom hodijo r
počitnice v domovino, kot bi hodili na romanje. Komun
stom to seveda prija. Namenoma so odprli mejo begui
cem...« pravi F. G. in piše, da je bila »komunistična taktih
dobro premišljena; kajti dobro so se zavedali, da bo proi
komunističen duh med emigracijo začel pešati, čim vt
beguncev bo posečalo domovino.«
št. 26-1.iu»n982
NOVI TEDNIK - stran 15
VASA STRAN
PSI LAJAJO,
KARAVANA
PA...
18. junija 1980 sem poslal
avtobusnemu in turistične-
mu podjetju Izletnik v Celju,
TOZD Potniški promet do-
pis, s katerim sem opozoril
na podlagi konkretnih pri-
merov na nepravilnosti s
strani voznega osebja na av-
tobusni progi Celje-Zalec-
-Mozirje-Logarska dolina. V
pismu sem vljudno prosil za
pojasnilo in sporočilo, kaj so
v zvezi z napakami ukrenili,
da bi take napake, ki niso v
skladu z določili veljavnega
voznega reda, v bodoče od-
padle. Ker nisem na pismo
dobil odgovora, sem ponov-
no pisal 7. junija 1981 in 16.
julija 1981.
Do danes, kmalu bo dve
leti, od Izletnika nisem dobil
odgovora na svoje lepo za-
stavljeno vprašanje, opisane
pomanjkljivosti pa se seveda
pojavljajo še naprej.
Kaj menite, ali je občan
vreden, da dobi na zastavlje-
no vprašanje sploh kakšen
odgovor? Kaže, da si odgo-
vorni pri Izletniku mislijo,
naj kar godrnjamo ih pišemo
in sprašujemo, sami pa bodo
ravnali naprej, kot se jim zdi.
VLADIMIR KOS,
Arja vas
UREDNIŠTVO:
"Psi lajajo, karavana gre
dalje," pravi star arabski
pregovor. In mnogi, pre-
mnogi, ga uporabljajo v
svoji vsakdanji praksi. Milo
rečeno gre za skrajno malo-
maren odnos do javnosti de-
la vseh organov in organi-
zacij. Občan seveda ima vso
pravico, da zastavi svoje
vprašanje. Lahko ga zastavi
neposredno, kot ste storili
vi, lahko ga zastavi javno, v
javnih občilih in lahko ga,
in to je najboljša pravilna
pot, zastavi preko svoje de-
legacije. Kakorkoli že, na
vp; ašanje mora dobiti od-
govor. Ih ker je zdaj vpraša-
nje tudi javno, prosimo od-
govorne pri Izletniku, da
nanj odgovorijo javno, v tej
rubriki.
CVETKA IZ
GABERJA
Dovoljujem si dregniti v
zadevo, ki se me osebno
sploh ne tiče. Kljub temu pa
želim, da se s problemom
matere, samohranilke, ki ga
bom opisala, seznani še kdo,
ki bo vsaj v srcu sočustvoval
z mamico Cvetko.
Cvetka je pred leti iz rodne
Bosne prišla v Celje in se za-
poslila v Vrtnarstvu. Dobila
je tudi sobico s souporabo
sanitarij in vode v skupnem
hodniku, ki ga deli še z eno
stranko. Zaradi spora s to
stranko, ji je le-ta prepoveda-
la souporabo WC in vode iz
vodovoda, pa čeprav je last-
nik stanovanja in cele hiše
kombinat Hmezad. Tako
mora na stranišče hoditi na
latrino, po 20 strmih stopni-
cah, do 30 metrov oddaljene-
ga kotička. Kaj zato, če je bi-
lo pozimi minus dvajset sto-
pinj in če je iz tople postelje
odšla malo na sprehod. Saj je
vendar krepka in klena žen-
ska.
Pred letom dni se je Cvetki
nasmehnila materinska sre-
ča. Ob skromnih dohodkih
in s krepko štednjo si je na
novo opremila sobico, kupi-
la pralni stroj in v vseh ozirih
poskrbela, da bo njen sinko
imel vse, kar potrebuje. Po-
ročila se Cvetka ni. Pa to niti
ni važno. Za svojega otroka
skrbi tako, da bi lahko bila
vzor marsikateri materi, ki je
bolje situirana. K vsemu še
to, da ji sosed ne dovoli prik-
jučiti pralnega stroja na vo-
dovod. Tako Cvetka vso ple-
nično žehto opravi tako, kot
se je pač delalo v starih ča-
sih. Kakšen zrak je v sobici,
ko se vse kadi in pari, si pač
lahko samo predstavljate!
Ves problem, ki me je
vzpodbudil, da se oglašam,
pa se je sprožil potem, ko jo
bilo treba otročka dati v var-
stvo. Cvetka stanuje namreč
v hiši sredi vrtnarije v Ga-
berju V vrtcu, ki je v bližini,
do jeseni ni dobila mesta za
sinka, tako da ga vozi na Hu-
dinjo. Jeseni, pravijo, pa pri-
de mali v Gaberje. Tako ga
vsako jutro v vozičku odpe-
lje na Hudinjo, hiti ob pol
petih zjutraj od doma in se
vrne nazaj na vrtnarijo, kjer
dela, odkar je otrok v vrtcu.
Do tu je vse lepo in prav,
čeprav pride z otrokom iz
vrtca šele ob treh popoldne
in potem na vse pretege hiti,
da bi otrok čimprej dobil ko-
silo.
Vendar! Prišlo je poletje,
dela na vrtnariji je zanjo
zmanjkalo, premeščena je
bila na vrtnarijo na Lavi. Se-
daj se je začela njena dirka s
časom. Ob pol petih z otro-
kom na Hudinjo, kjer ga
preobleče in odda v varstvo.
Nato s Hudinje na Lavo peš,
avtobus namreč ne vozi vsa-
kih pet minut. Ob dveh po-
poldne, ko je ves dan garala
v takem ali drugačnem vre-
menu na prostem, spet odhi-
ti na Hudinjo in pripelje
otroka domov v Gaberje.
Vso to pot, kilometrov nisem
štela, opravi peš. Domov pri-
de ob pol štirih, ob petih do-
bi otrok prvi obrok po kosi-
lu, ki ga ima v vrtcu ob 11.
uri.
Sprašujem: ali je lahko de-
vet mesecev star dojenček
brez hrane celih šest ur samo
zato, ker v Gaberju ni prosto-
ra za še enega dojenčka? Po-
letje je, skupine niso več po-
polne, starši odhajajo na do-
pust. Ali ne bi moglo vod-
stvo vrtca pomagati in nare-
diti izjemo - za otrokovo do-
bro?
Nadalje sprašujem, ali
vodstvo podjetja ne more
urediti tako, da bi Cvetka še
naprej delala na vrtnariji v
Gaberju, vsaj do jeseni, ko
bo dala otroka v varstvo v
bližnji vrtec, če to res ni mo-
goče prej urediti? Tako bi ji
bila prihranjena vsa dolga
pot in hitenje v krogu.
Ali je kdo pomislil na otro-
ka, ki potrebuje svoj red in
predvsem materino nego?
Otrok je lačen do petih po-
poldne, ko ga mati nahrani,
potem pa spet hiti s pranjem
na roke, hiti v trgovino, hiti z
likanjem, hiti z vsem gospo-
dinjskim delom, ki jo čaka.
Ali morda koga zabode pri
srcu, če pomisli, da mati svo-
jemu otroku reče: »Sinko,
počakaj. Mamica nima časa,
da bi te dvignila v naročje,
da bi ti pokazala, kje so roži-
ce in ptički, da bi ti pobožala
prstke na rokah.«
Ali ne bo kmalu čas, da se
podjetje zanima, v kakšnih
razmerah živijo njihovi de-
lavci? Ali je potrebno, da za-
radi sosedovih izpadov pral-
ni stroj počiva v škatli? Ali je
mogoče, da se lahko žensko,
mater, le zato, ker je sama,
ker je Bosanka in je torej za-
njo vse dobro, ali se jo lahko
prestavlja sem in tja s tako za
lase privlečenim odgovo-
rom, češ da zanjo ni dela.
Tovariši, ki boste brali to-
le, zamislite se malo! Vsi
smo ljudje, pa bi bilo zato
tudi prav, da se z ljudmi člo-
veško ravna! Prisluhnite gla-
su vesti in - spremenite se!
D. Z., Celje
UREDNIŠTVO:
Preveč je vprašanj ob tem
pismu, ki nas je pretreslo in
ki nam tako odkrito nastav-
lja pred obraz zrcalo. Pre-
malokrat se ozremo okoli
sebe in premalokrat znamo
ob svojih, pogostoma sebič-
nih, četudi upravičenih po-
trebah, pogledati na člove-
ka ob nas. Hvala vam za to
pismo. Nam ostane upanje,
da bo svoj namen doseglo,
da bodo pogumni in vztraj-
ni materi samohranilki
Cvetki iz Bosne, znali po-
magati. Saj ne zahteva veli-
ko! Prosimo vzgojno var-
stveno organizacijo Tončke
Cečeve, da materi pomaga.
Prosimo Vrtnarstvo, da pre-
tehta, če je mogoče delo le
organizirati tako, da bi
Cvetki pomagali. Soseda
najbrže nima smisla veliko
prositi. Zato pa prosimo
lastnika stavbe - Kombinat
Hmezad, da zagotovi vsem
stanovalcem osnovne pgoje
za normalno življenje, torej
vsaj vodo. Pa ne glede na to,
kdo je in zakaj s kom sprt.
Saj smo vendar ljudje. Vsaj
upajmo, da smo...
Srečen otrok, ki ima takš-
no mater.
HVALA
PREVOZNIŠTVU
v Prevozništvu lepo skrbi-
jo za svoje nekdanje sodelav-
ce, ki smo dolga leta združe-
vali delo v tej organizaciji in
je pri njih ostalo veliko naše-
ga minulega dela. V imenu
vseh upokojencev se iskreno
zahvaljujemo za veliko skrb
nekdanjih sodelavcev vsem
družbenopolitičnim organi-
zacijam in še posebej direk-
torju Igorju Belletu. Še pose-
bej se zahvaljujemo za pri-
srčno tovariško srečanje ob
tednu starejših občanov.
Ob tej priložnosti želimo
celotnemu kolektivu Pre-
vozništva mnogo uspehov
pri delu in uspešno izvajanje
stabilizacijskih ukrepov.
S. F.
Združene osnovne
šole Celje,
DSSS
razpisuje
za nedoločen čas
prosta dela in naloge
safdakontov 222.
Za opravljanje del in nalog
se zahteva srednja izobra-
zba ekonomske smeri in tri
leta delovnih izkušenj.
Osebni dohodek p>o pravil-
niku.
Prijave pošljite na naš na-
slov v roku 15 dni po objavi.
keramična industrija liboje
TREBA JE SLEDITI SVETOVNEMU OKUSU
Pomena izvoza so se liboislci keramiki vedno zavedali
Da je treba izvažati - tega so
se v Keramični industriji v Li-
bojah vedno zavedali. In izvaža-
jo že dolgo vrsto let. Tako ni
naključje, če z nekaterimi part-
nerji v tujini sodelujejo že po
dvajset in več let, cela vrsta pa
je takšnih, s katerimi ta libojska
tovarna posluje že deset let.
Inženir Marjan Ramšak, vodja
komercialne službe v Keramič-
. ni industriji v Libojah pravi, da
" jih v izvozna prizadevanja niso
vedno silile samo potrebe po de-
vizah. Izredno veliko ylogo so
namreč pripisovali temu, da je
treba biti na svetovnih tržiščih
ves čas prisoten, ker je le tako
mogoče, da te pomembnejši
kupci poznajo in upoštevajo,
hkrati pa pomeni stalno prisot-
nost na zahtevnih tržiščih tudi
izredno veliko, saj tako spozna-
vajo trenutne okuse ljudi v ra-
zličnih državah, kar pride prav
oblikovalcem v libojski tovarni.
Stabilizacijska prizadevanja
izvozu dajejo še večjo vlogo in
mesto in tako ni naključje, če so
v letošnjem prvem polletju v
Keramični industriji v Libojah
izvozili na konvertibilno po-
dročje za dvakrat več izdelkov
kot v enakem lanskem obdobju,
izvoz na klirinško področje pa
se je povečal za triinšestdeset
odstotkov. Do konca letošnjega
leta pa^bo izvoz na zahodna trži-
šča porastel še bolj kot v prvem
polletju. Zanimivo je, da se li-
bojska tovarna uvršča med red-
ke pri nas, ki na zahodnih trži-
ščih dosegajo tako dobre cene
kot doma. Grafitni lonci, ki jih
potrebuje bazna industrija, zla-
sti livarne, pa imajo v deželah
zahodne Evrope še večjo ceno
kot doma. Izvažajo v glavnem v,
dežele zahodne Evrope, v Sov-
jetsko zvezo, pravkar pa se od-
pirajo možnosti tudi za prodajo
grafitnih loncev v Iran. Težava
je v tem, ker bi Iranci hoteli ku-
piti pravzaprav vso to proizvod-
njo. V Libojah se zavedajo, da bi
tako močno prizadeli domačih
220 livarn, ki bi potem morale
grafitne lonce uvažati po dva-
krat višjih cenah. Namenoma
zato v Iran ne bodo izvozili toli-
ko kot bi lahko. Libojska tovar-
na je tudi edina pri nas, ki proi-
zvaja grafitne lonce, zato se še
toliko bolj zaveda svoje odgo-
vornosti.
Brez dvoma uživajo libojski
keramiki velik sloves. To doka-
zuje tudi osvajanje zahtevnega
zahodnoevropskega tržišča. V
teh dneh potekajo dokončni
razgovori o tem, da bi libojsko
keramiko po številnih trgovi-
nah v zahodni Evropi prodajala
znana švicarska firma PAR-
POOL, z znanim proizvajalcem
ur v Zvezni republiki Nemčiji
pa so sklenili pogodbo o proiz-
vodnji, oziroma prodaji kera-
mičnih ohišij za stenske ure. Tu-
di od tega si obetajo precej do-
hodka. Seveda pa je tudi marsi-
kaj odvisno od oskrbe z repro-
materialom in predvsem z ener-
gijo. Repromaterial iz uvoza so
spravili na najmanjšo možno
mero in ga zamenjali z domačim
kakovostnim, izredno pa si pri-
zadevajo tudi za to, da bi v čim .
večji možni meri varčevali z
energijo.
Poleg DSSS sestavljajo KIL
tudi tri temeljne organizacije
združenega dela. V tozdu Kera-
mika proizvajajo keramične iz-
delke, ki uživajo velik sloves in
domala ga ni gospodinjstva do-
ma, ki se ne bi ponašalo z izdel-
ki libojske tovarne - od skodelic
za kavo do jedilnih servisov. Se-
daj si prizadevajo za to, da bi
bile gospodinje v kuhinjah
opremljene s kompletno kera-
mično linijo v eni značilni barvi.
Od denimo rdeče kavne skode-
lice do rdečega okrasnega vrča.
V tozdu ploščice si niso odločili
za velikoserijsko proizvodnjo
keramičnih ploščic, ker je proi-
zvajalcev takšnih izdelkov pri
nas že cela vrsta. Poudarek da-
jejo ročni dekorativi tem kera-
mičnim ploščicam, ki so pri-
merne tudi za individualno
gradnjo in imajo zares velike
estetske učinke. Tozd Grafit je
nastal s sovlaganjem tujega ka-
pitala. Grafitni lonci, o katerih
smo pisali, so evropske in sve-
tovne kakovosti. Te proizvode
pa potrebujejo številne naše to-
varne - od zlatarn do giganta v
livarstvu tovarne Petar Drapšin.
EN DAN MED BRIGADIRSKIMI LASTOVKAMI
»m GRAA
V SRCIH]
Tako so s pesmijo odjeknili iskreni i
BRIGADA 25.
MAJ NA CESTI V
REPUŠU
Čeprav smo sredi vročega
dopoldneva prišli med briga-
dirje brigade «25. maj« nena-
povedani, je bilo že od daleč
slišati pesem in odmev
krampov in lopat, ki so se
zajedali v lapor in kamenje
na cesti v Repuš. 41 brigadir-
jev iz Kosova je prišlo prvič
na Kozjansko in iz njihovih
ust je bilo slišati toliko lepih
in pohvalnih besed o akciji,
o ljudeh v teh krajih, ki so jih
sprejeli odprtih src, o brat-
stvu in enotnosti, o prijetnih
vsakodnevnih utrinkih, da
vsega niti ni moč zajeti v
stavke. To je treba shšati in
čutiti prepričljivo in odločno
besedo mladih, ki natanko
vedo, zakaj so se odločili za
mladinsko prostovoljno de-
lo. Tako prepričani vase lah-
ko presegajo norme na kate-
remkoli delovišču, ki si jih
vsake tri dni izmenjujejo še z
ostalimi brigadami. Vsak hip
je dragocen, vsaka minuta
polno izpolnjena, tudi ob
kratkem predahu. Tedaj je
na vrsti pesem in ponovni
ho-ruk!
NADINA KITARA
Ob večerih, ali pa kar tako, posedejo brigadirji skupaj. Nada iz Maribora se tudi v brigadi
ni hotela ločiti od svoje kitare, na katero brenka doma, ko je srečna, otožna, razmišljujoča.
Veliko pesmic je napisala in uglasbila sama in s svojim zvonkim glasom razveseljuje
brigadirje v naselju. Pravi, da bo v jeseni nastopila na glasbeni prireditvi Vesela jesen v
Mariboru. Držali bomo pesti!
POPOLDANSKI ČAS
Interesnim dejavnostim je odmerjen dobršen del prostega brigadirskega časa. Tako
lahko resnično vsak najde tisto področje, ki ga zanima. Mnogim bo v brigadi pridobljeno
znanje koristilo v šoh, pri študiju, delu in v vsakdanjem življenju.
Tudi zanimanje za znanje na področju cestno-prometnih predpisov je za mlade koristno
in mikavno nodročje. Na fotografiji smo ujeli trenutek pri spoznavanju področja prometa.
Od sredi vojne pa do danes so mladinske delovne akcije pot in način, ]
mladi gradijo sebi in družbi lepšo bodočnost. Do akcije Kozjansko 74 v Slo\
štirinajst let ni bilo zvezne delovne akcije. Po oživitvi brigadirskega dela ti
teh krajih, letos že desetič odmeva pesem krampov in lopat prek blagih ko.
skih gričev iz številnih delovišč v šentjurski, šmarski in laški občini. Brigad
teh krajih so kot lastovke. Vračajo se vsako leto in izpolnjujejo dano obljui
ramo ob rami bijejo bitko za isti cilj: pomagati ljudem v teh krajih, ki so se še
leti čutili odmaknjeni in pozabljeni, medtem ko sta razvoj in napredek h
mimo njih. Morda se bo kdo vprašal: do kdaj bodo akcije trajale, koliko časa i
zanimive mladim in še posebej družbi? Zgodovina govori, da so si akc
vsakem obdobju znale pridobiti svoje mesto, da so mladi postavili nji
obliko, način organiziranja in predmet dela v družbeno stvarnost, pa naj so h
železniške proge ali majhni, a vendar za krajevno skupnost ali občino pomei
objekti. ' i
Novozgrajene ceste, vodovodno in električno omrežje in urejevanje di
objektov ostajajo tudi na Kozjanskem kot veliki spomeniki mladinskih delo
akcij.
Poleg dela na trasi pa postaja vse pomembnejši del mladinskih delovnih,
prosti čas brigadirjev, kije do spuščanja zastave sredi naselja izpolnjen s po
nim usposabljanjem in številnimi krožki, kjer se najdevajo mladi s skup
interesi.
Tako je v obeh naseljih: v Bistrici ob Sotli in v Šentvidu pri Planini, kjer sn
dan preživeli med brigadirji, da bi čimbolj dojeli njihovo samoiniciativi.
ustvarjalno delo na delovišču in v naselju.
Delovne norme v I. izmeni akcije presegajo brigadirji iz Maribora, zdru
brigade steklarjev iz Jugoslavije, Vučitrna in Titove Mitrovice iz Kosova, Že
Bosne in Hercegovine, Prokuplja iz Srbije, skupaj s specializirano brigade
dentov veterine iz Ljubljane.
MARJAN KOVAČIČ iz Pepuša
pri Dobju: »Krajani smo veseli,
da so tudi v našo vas prišli briga-
dirji. Pridni so. Kar vse brigade
po vrsti, ki prihajajo delat na na-
šo cesto si prizadevajo, da bi na-
redili čimveč. Cepo jih je videti
in slišati njihovo pesem.«
FRANC MLINARIC iz Repuša
pri Dobju: »Cesta, ki jo letos gra-
dijo brigadirji, je za krajane izre-
dno pomembna. Prav tako pa je
dobrodošla pripravljenost teh
mladih ljudi, ko gre za pomoč na
kmetijah. Za vsakovrstno delo
znajo poprijeti ti brigadirji. Tudi
na poljih in travnikih.*
DNEVNI BILTEN
Dogodke dneva je treba hitro strniti v celoto. Poleg
dirskega stenskega časopisa, izdajajo brigadirji tudi I
Polni utrinkov so, drobnih iskric, izpovedi mladih i
smi o delu in bratstvu, o žuljih, udarništvu. In spet i
danes imam najlepši žulj...
Brigadirsko življenje smo v besedo, sliko in zvok \
in tonski tehnik BOJAN PiSEK.
loD RiNKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE PO SOTLE - OD RINKE DO SOT
(OZJANSKEM
m SILOVITO -
m JE MARŠAL TITO!«
ravi 12. kongresu ZKJ
ZAPLEŠIMO KOLO
Stisk rok je tisto, kar druži brigadirje v prostih trenutkih. In pesem, seveda. Nič ni v
tistem trenutku pomembno, kdo si, od kod si, v katerem jeziku govoriš. Še posebej pesem
razstira jezikovne bariere, ker je mlada, ker je naša, glasna in blagozvočna, odločna in lepa,
ker jo zapojejo brigadirji.
OB SPUSTU ZASTA VE
Zgodaj zjutraj zaplapola sredi naselja, imenovanega po brigadirskem atu Jožetu Perčiču,
zastava, ki potem ves dan oznanja, da so zdaj tu brigadirji. Dopoldne vihra sama sredi
dvorišča, kajti naselje oživi šele po tretji uri popoldne, ko se z avtobusi pripeljejo z delovišč
brigade.
BUŠKA ČETA
Tole pa je grozd brigadirjev Ruške čete. Pozno so se vrnili
,)   s delovišča, pa so njihovi obrazi kljub vsemu vedri in nasme-
;r   iani. Seveda so, preden so stopili pred oko fotoaparata,
p(   pohiteh v umivalnice in nato hitro v kuhinjo in pritegnili
•drugim, ki so vzklikah: kuharico - majko naša - evo tvojih
repetaša.
ijATEJA PODJED, DAMJANA STAMEJCiC, IVANA FIDLER
Z-D-R-A-V-O! Zdravo! Zdravo! Zdravo!
BOJAN LIPIČNJK, komandant
Zvezne akcije Kozjansko 82:
»Pogoji dela na deloviščih so tež-
ki, a mladi jih zmorejo, ker so
prepričani, da to tudi iiočejo. Ne-
kaj težav imamo z usklajevanjem
dela, ker so brigadirji v dveh na-
seljih. Zastavljeno delo pa bomo
opravili!«
ZDRAVKO ZIDAR, ekonom:
»Trudim se, da bi brigadirjem
ustregel tako, da bi bili s prehra-
no zadovoljni. Seveda mi to ve-
dno ne uspeva, ker so okusi pač
različni. Vendar pa sem prepri-
čan, da je prehrana vendarle dru-
gotnega pomena in da je splošno
zadovoljstvo brigadirjem prvo.«
ARMIN BEČA, brigadir MDB
Mileta Protič iz Žepč v BiH:
»Sem med najmlajšimi brigadir-
ji, vendar se zato ne izmikam de-
lu. V brigadi mi je nadvse lepo in
želim si, da bi tudi v prihodnjih
letih sodeloval v podobnih akci-
jah. Vse mi je všeč - karkoli poč-
nemo!«
ANA ŠUGIČ, brigadirka MDB
25. maj iz Titove Mitrovice: »Bri-
gadirji smo kot eno: med nami ni
razlik in velikokrat se mi zdi, kot
da smo ena sama brigada. Dekle-
ta se v brigadi dobro počutimo,
če pa nam pri delu zaškripa, pa
nam pomagajo moški kolegi.«
IGOR TERNAR, študent četrte-
ga letnika Biotehniške fakultete:
»Delo, ki ga opravljam tukaj na
Kozjanskem mi je všeč in upam,
da bomo tako veterinarji nekaj
doprinesli k razvoju živinoreje v
teh krajih.«
METKA ŠTUMBERGAR, štu-
dentka četrtega letnika Biotehni-
ške fakultete: »Veterinarji iz
Šentjurja so nas lepo sprejeli in
nam pomagali pri delu. Kljub
pripombam, da veterinarstvo ni
najbolj primeren poklic za žen-
ske, smo vendarle skupaj doka-
zali drugače.«
DENIS ŽUNKO, brigadir MDB
Ruška četa iz Maribora: » V briga-
di je čudovito. V popoldnevih
sem zadolžen za to, da dežuram
ob telefonu in da skrbim za do-
bro glasbo v neselju. Vesel sem
predvsem zato, ker je tovarištvo
v brigadi res prva zadeva, ki nas
druži in nam dela dneve lepe.«
ŠEMSEDIN ČABRA, brigadir
MDB 25. maj iz Titove Mitrovice:
»Naši dnevi so polno izpolnjeni
od ranega jutra do večera. Prvič
sem v teh lepih krajih in kar žal
mi je, da bomo kmalu odšli. Se
bomo prišli sem, veliko dela naš
še čaka. Gradili bomo! Tudi sami
sebe.«
irOD RINKE DO SOTLE-OD RINKE DO SOTLE-OD RINKE DO SOTLE-OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SO'
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26-1. julij 1982
pašna skupnost rogla
NIČ VEČ PO NOMADSKO
Letos na Rogli 350 glav goveje živine
Paša na Rogli ima bogato
tradicijo, vendar je šele letos
z ustanovitvijo pašne skup-
nosti prerasla nenadzorova-
no, nomadsko pašo, pri kate-
ri so lastniki živine prevze-
mali vso odgovornost za živi-
no. Sedaj se na pohorskih
pašnikih pase okoli 350 glav
mlade goveje živine, ki so jih
tja privedli kmetje iz treh ob-
čin: Slovenskih Konjic, Slo-
venske Bistrice in Slovenj
Gradca. Večina, dobre dve
tretjini živine je iz konjiške
občine, ki ima na Pohorju za
okoli 100 hektarjev pašnih
površin.
Za pašno skupnost so se
vse tri občine odločile zaradi
potreb po organizirani paši.
Tako je živina sedaj zavaro-
vana, njeno zd/avje preverja
veterinarska služba, zanjo pa
skrbi tudi pastir, ki bo z nji-
mi preživel vse štiri pašne
mesece. Pastirja seveda ni
bilo tako lahko najti, saj mo-
ra dobro poznati planino. Za
pašno skupnost Roglo so ta-
kega uspeli najti. Sicer pa je
za živino tudi drugače pre-
skrbljeno - vsa živina je oz-
načena, oštevilčena in zava-
rovana, letos pa bodo zanjo
postavili tudi tri staje, kamor
se bo lahko zatekala ob sla-
bem vremenu, zraven bo
urejeno tudi napajališče in
poskrbljeno je -za dodatke,
zlasti za rudninske snovi, ki
jih živina potrebuje. Za
izboljšanje travne ruše so po-
leg pospeševalne službe
Kmetijske zadruge pritegnili
še strokovnjake Biotehnične
fakultete iz Ljubljane. Na
granitni pohorski podlagi so
namreč zemljišča kisla,
žlahtnih, kvalitetnih trav pa
na njej skoraj ne zraste.
Kljub temu pa predvidevajo,
da bo že letos v štirih mese-
cih živina pridobila povpreč-
no 40-60 kilogramov po gla-
vi. Kmetje so zgodaj ugotovi-
li, da je takšna paša koristna
tudi finančno, saj je bilo tre-
ba prispevati za živino na pa-
ši po 300 dinarjev, za sesna
teleta pa nič. Največ, 18 glav
živine, je pašni skupnosti
zaupal kmet Vinko Rošer s
Tolstega vrha pri Mestinji, ki
je na pašo pripeljal tudi le
dva dni starega teleta. Med
konjiškimi kmeti imata na
Rogli največ živine Dominik
Beškovnik in Tone Kuzman.
V času, ko primanjkuje tako
močnih krmil kot osnovne
živinske krme, omogoča pa-
ša kmetom večji stalež živi;
ne, kot bi ga sicer lahko
imelL._____________.
Sicer pa ni tokrat na Rogli
paša prvič organizirana. Zev
letih 1956-1962 je na območ-
ju kmetijskih zadrug Zreče,
Oplotnica in Vitanje deloval
medzadružni pašniški od-
bor. Takrat so tudi zgradili
na Rogli pastirsko bajto. Da-
nes je pašništvo dosti bolj or-
ganizirano, kot je bilo takrat.
Delo pašne skupnosti vodi
izvršilni odbor, v katerem so
kmetje lastniki živine, delav-
ci kmetijskih delovnih orga-
nizacij in veterinarske služ-
be. Začetne ustanoviteljske
težave med občinami so že
uspešno premagali in priča-
kujemo lahko, da bo zanima-
nje za pašo na Rogli vse
večje.
MILENA B. POKLIC
PRVO
ŠKROPLJENJE
Hmelj letos zelo dobro
kaže. Ves čas rasti je imel
dovolj toplote in vlage,
kar je za njegovo bujno
rast, saj zraste na dan tudi
do 19 cm, zelo po-
membno.
V razvoju ga zavirajo
razni škodljivci, kot so
listne uši, hmeljske bol-
he, in peronospora. Stro-
kovnjaki, ki budno pazijo
na domala vsa hmeljišča,
ki jih je letos 2380 ha, so
te dni opa:^ili pojav zelene
listne uši, ponekod pa pe-
ronosporo. Takoj so zače-
li s škropljenjem.
Letos so ti pojavi nasto-
pili sorazmerno pozno,
saj druga leta do tega časa
škropijo že tudi po dva-
krat.
T. TAVCAR
pričakovanja konjiškega kmetijstva
NAJBOU ŠKODUJE NERED CEN
Kmetje morajo imeti ekonomski interes za prirejo in pridelavo
Zamujanje pri urejanju cenovnih ra-
zmerij silno škoduje kmetijstvu. V ko-,
njiški občini, kjer so prizadevanja za
večjo prirejo živine in večji pridelek
hrane živahna (marsikaj bo vzpodbu-
dil tudi Sklad za intervencije v kmetij-
stvu in proizvodnji hrane, katerega
ustanovna skupščina je bila včeraj), se
to jasno odraža. Odkup živine sicer po-
teka po planu, odkup mleka pa nika-
kor ne raste. 2e pri živini se precej
pozna izredno močan interes za preku-
pčevanje v druge republike, saj v obči-
ni dosledno upoštevajo določila doma-
čega trga, ki v prirejo živine tudi sam
veliko vlaga. Pri mleku pa je izključno
cena merilo za količino, zato ne bi
smeli biti potrošniki preveč začudeni,
če se bo proizvodnja mleka preveč
zmanjšala. Ob tem pa konjiške kmetij-
ce skrbi skrajno neurejeno zagotavlja-
nje krmil.
Kmetijska zadruga je sklenila po-
godbo s kmeti, ki so posejali 130 hek-
tarjev pšenice. Že tako jih je dovolj
dolgo mučila pozno dogovorjena letoš-
nja odkupna cena pšenice, še vedno pa
ne vedo, kako bo z žetvijo. Težka nalo-
ga bo to za zadružne delavce, ki so
pravočasno naročili in plačali dva
kombajna - a ju verjetno ne bodo do-
bih.
Pa še nekaj. Za naložbe v kmetijstvu
povsod govorimo in pišemo, da so pre-
dnostne. Konjiška zadruga je v rokih,
ki jih je določila banka, pripravila vso
potrebno dokumentacijo za odobritev
kreditov, potrebnih pri kmetih in v
lastni proizvodnji. Pol leta je že mimo,
pa bo šele ta teden jasno, kako bo s
krediti. Ce denarja potem še nekaj ča-
sa ne bo, si bo letos lahko konjiško
kmetijstvo bolj slabo pomagalo z njim;
vsaj rezultatov še ne moremo pričako-
vati letos. Je že tako, da ne moremo
terjati več hrane, če ne vlagamo v kme-
tijstvo. In ni vseeno, kdaj.
MILENA B. POKLIC
V REČICI OB
SAVINJI: S
CIZOPO
PRINCESKO
v Rečici ob Savinji pri-
zadevni mladinci spet
pripravljajo takoimeno-
vano Vaško olimpiado.
Tokrat se bodo zbrali v
nedeljo ob 15. uri in sicer
vaščani vseh zaselkov Re-
čice. To je že četrto takš-
no srečanje, ki vnaša med
vaščane mnogo dobre vo-
lje in tekmovalnega duha.
Že v naslovu pa smo po-
vedali, da bodo imeli tudi
princesko. Na zabavi bo
skrbel ansambel Koro-
ških orlov.
blagovnica hmezad v žalcu
PREGLEDNO RAZSTAVLJENO BLAGO
V zeleni blagovnici vse za kmetijo, dom in obrtnike
Konec aprila je minilo pet let, odkar so v Žalcu
odprli Hmezadovo blagovnico, ki so ji ljudje kmalu
dali ime Zelena blagovnica. Pet let obstoja neke trgo-
vine res ni veliko, kaj pomeni zelena blagovnica kme-
tom in drugim, pa je kot na dlani. To je blagovnica,
brez katere si dandanes sploh ne moremo več zamiš-
ljati vsakdanjega življenja, oziroma izpolnjevanja po-
treb najširšega kroga ljudi. Z delom zelene blagovnice
se je tudi pričelo novo, dinamično obdobje razvoja
Hmezadove delovne organizacije Notranja trgovina.
V začetku so sicer bili optimisti, toda takšnega
vzpona in tega, da bo odziv tržišča tako velik, niso
pričakovali niti največji optimisti. Danes so kupci ož-
jega in širšega jugoslovanskega trga sprejeli zeleno tr-
govino za svojo. O vzponu in rasti zelene blagovnice
dovolj nazorno pričajo naslednji podatki. Leta 1977 je ta
blagovnica posloveda osem mesecev in opravila z 20
zaposlenimi na štirih oddelkih mesečno 40.000 dinarjev
prometa. V letu 1979 se je realizacija blagovnice izredno
povečala in je znašala 166.000 dinarjev mesečno, prvič
pa so tega leta delovali kot tozd. V tozdu Maloprodaja -
sem sta bili vključeni tudi enoti Tržnica in OE Zagreb,
je bilo zaposleno 64 delavcev. Izjemni pa so bili tudi
lanskoletni rezultati. Ob zmanjšanem številu zaposlenih
- 53 delavcev in 12 učencev, so dosegli mesečno realiza-
cijo v vrednosti 371.000 dinarjev. Glede na to, da so na
delavca ustvarili 520.000 dinarjev dohodka, se zelena
blagovnica uvršča v sam vrh slovenske trgovine.
Prodajni asortiman se je razširil od začetno pretežno
kmetijske mehanizacije in orodja ter repromateriala za
kmetijstvo na domala vse ostale tehnične stroke: od
avtotehničnega, elektrotehničnega, gradbenega in vo-
doinstalaterskega materiala do profesionalnega in
amaterskega orodja, barv, lakov in drugih kemičnih
proizvodov in rezervnih delov za kmetijske stroje.
Skratka - v zeleni blagovnici lahko dobite vse za dom,
kmetijo, obrtnike najrazličnejših strok ter precej izdel-
kov za vzdrževanje industrijskih naprav.
Stalna skrb za širjenje in poglabljanje izbora, pri-
merna strokovna in sohdna postrežba so tiste pozitivne^
točke, ki vzbujajo zaupanje vedno večjega števila kup-
cev.
Hiter razmah je s sabo prinašal tudi v težave v funk-
cionalnem smislu poslovanja. Prodajni prostori so po-
stajali premajhni. V sodobno grajeni blagovnici so se
lotili tehnično in finančno zahtevne rekonstrukcije.
Prodajne površine so se od 400 povečale na 800 kvadrat-
nih metrov, odpravljena so bila funkcionalno moteča
ozka grla in izgubil se je občutek utesnjenosti. Z izgrad-
njo nove poslovno skladiščne zgradbe v neposredni
bližini blagovnice, ki je bila predana svojemu namenu
konec lanskega leta, so v tozdu Maloprodaja zaradi
izselitve pisarn DSSS in TOZD Veleprodaja pridobili v
prvem nadstropju 300 kvadratnih metrov novih prodaj-
nih površin. Sedaj je na voljo 1100 kvadratnih metrov
čiste prodajne površine. V zeleni blagovnici so dosegli
zastavljeni cilj. Kupcem lahko na pregleden in vabljiv
način prikažejo blago, ki je bilo doslej večinoma v skla-
diščih. Ta pridobitev nima pozitivnega učinka le za
oddelek elektroinstalacijskega materiala, akustike in
bele tehnike, pač pa tudi za vse ostale oddelke.
26-1. julij 1982
NOVI TEONIK - stran 19
območje'
RAZGIBANO POLETJE
Tudi letos več turističnih prireditev
stopili smo v mesece, ko je
tudi na našem območju naj-
več turističnih prireditev.
Večina od njih ima tradicio-
nalno obeležje, nekaj pa je
tudi novih, oziroma takšnih,
ki se šele uveljavljajo in sku-
šajo dobiti svoj ugled.
Za uvod v to razgibanost
smo imeli v Celju četrti turi-
stični teden, v Preboldu četr-
ti turistično-športni teden in
v 2alcu tamkajšnjo noč.
Od danes do 4. julija bo v
Titovem Velenju republiška
hortikulturna razstava. Julij
je tudi mesec, ko imajo v
Strmcu pri Vojniku folklor-
no prireditev. Pivo in cvetje
v Laškem bo od 16. do 18.
julija. Osemnajsti julij je re-
zerviran tudi za sedmo sreča-
nje narodno zabavnih an-
samblov in malih vokalnih
skupin na Graški gori. V
istem času, se pravi 17. in 18.
julija, bo v Gornjem gradu
čebelarski praznik, 24. julija
pa v Rogaški Slatini tradicio-
nalni ples.
Ob koncu meseca, 30. in
31. julija, bodo na Vranskem
kmečke igre, 31. julija in 1.
avgusta na Ljubnem ob Sa-
vinji flosarski bal. Vrh tega
bo 1. avgusta na Plešivcu
nad Titovim Velenjem peti
kmečki praznik. Zelo razgi-
bano bo tudi 7. in 8. avgusta.
Takrat bo v Braslovčah dvaj-
seti juoilejni dan hmeljarjev,
v Lučah ob Savinji pa prav
tako običajni turistični dan z
mnogimi nastopi in priredi-
tvami. In potem še 14. avgu-
sta noč pod kostanji na Do-
brni ter ob koncu meseca,
28. in 29. avgusta, v Tranav-
čah pri Mozirju dan s kmeč-
kimi običaji. K vsemu temu
se bodo pridružile še tri zani-
mive prireditve v Zrečah,
oziroma na Rogli. Pripravlja-
jo pohorsko ohcet, kovaški
piknik in gobarski ples.
To pa prav gotovo še ni
vse, saj je treba k vsemu te-
mu dodati še vrsto drugih,
manjših, prireditev, tudi ti-
ste, ki se skoraj vsak dan ali
vsaj enkrat na teden zvrstijo
še predvsem v zdraviliščih
Dobrna in Rogaška Slatina.
M.B02IC
TURISTIČNI
DROBIŽ
90 LET TD MOZIRJE - Turi-
stično društvo Mozirje bo prav te
dni počastilo devetdesetletnico
obstoja. V ta namen so pripravili
bogat program prireditev, ki bo
zajel posvet o turizmu na kmetih,
ogled turističnih kmetij, etno-
grafsko razstavo, družabno prire-
ditev in za konec, 4. julija, še na-
stop konjenikov z ljudsko vese-
lico.
TD ROGAŠKA SLATINA - V
delovnem načrtu tega društva je
več akcij za ureditev okolja in
druge. Tako bodo občinski skup-
ščini Šmarje pri Jelšah predlaga-
li, da v spremenjenem občin-
skem odloku poveča kazni za ti-
ste, ki pozabljajo na urejevanje
svojega okolja. Razen tega bodo
predlagali kolektivoma steklarne
in steklarske šole, da organizira-
ta steklarski sejem, zdravilišču
pa, da s primernimi družabnimi
igrami in prireditvami, pri kate-
rih bi sodelovali gostje, popestri
njihovo bivanje v kraju. Nadalje
jih čaka obnova Kidričeve doma-
čije, ki je že zdaj spominski kraj.
ivan koželj na obisku v domovini
AVSTRALSKI SLOVENEC
Srčna vez je delo v kulturnem društvu
Te vrstice bodo Ivana Ko-
želja dosegle v njegovi dru-
gi domovini, Avstraliji.
Pred kratkim pa je bil z že-
no Vikico na obisku doma, v
Celju. Prvič po dvaindvaj-
setih letih se je vrnil med
domače in to je bila tudi
priložnost za pogovor z av-
stralskim Slovencem. Seve-
da je vprašanje najprej na-
neslo na odločitev za življe-
nje na tako daljnem konti-
nentu.
»Ko je človek mlad, ga vle-
čejo in mikajo želje po nez-
nanem, morda tudi upi po
nečem boljšem, mikavnej-
šem, pa si reče, grem za ne-
kaj let, potem se vrnem na-
zaj.« Tako sta razmišljala te-
daj tudi Ivan, ki se je bil izu-
čil za ključavničarja, in nje-
gova žena Vikica iz Karlov-
ca. Tu, v Sloveniji se jima je
rodil prvi sin, Andrej. Sele
nekaj mesecev mu je bilo, ko
je odpotoval z njima. Njegov
brat, Branko, se je rodil v Si-
dneyu, kjer družina že danes
živi skupaj v prostorni hiši,
ki sta jo s pridnimi rokami in
trdim delom kupila starša.
»Potem je bil iz leta v leto
teže misliti na povratek v do-
movino,« je nadaljeval pogo-
vor Ivan v čisti, lepi sloven-
ščini, ki je le tu in tam zapela
z rahlim, komaj opaznim an-
gleškim naglasom. »Otroka
sta odraščala, leta so hitro
minevala, začela sta hoditi v
šolo, ustvarili smo si lep, pri-
jeten in topel dom in misli na
vrnitev so se morale, hočeš,
nočeš, zmeraj bolj oddaljeva-
ti. Ostali smo.«
Toda vezi z domovino so
ostale. Preko Matice sloven-
ske, knjig, znancev, prijate-
ljev, pogovorov o rodnem
kraju in domačih poljih.
»Sprva je bilo seveda težko,«
je odkrito priznal Ivan. »Bilo
je potrebno najti te prve sti-
ke in vezi in moram reči, da
so šele 10 let nazaj takšne,
kot smo si Slovenci v Si-
dneyu želeli. Tedaj, je pri nas
gostoval ansambel Slaki. Te-
sneje smo se povezali, zaži-
velo je tudi delo pri Matici.
Imamo svoje knjige, revije,
dvakrat na teden tudi radij-
ski program v slovenščini,
pa etniško televizijo s pro-
gramom, ki ga dobivarrio iz
Jugoslavije. Tako smo sez-
nanjeni z dogodki iz domovi-
ne. Tudi sam sem nekaj časa
delal pri slovenskem radiu
kot napovedovalec«
Ves prosti čas izpolnjuje
Ivan in tudi njegovi, z udej-
stvovanjem v kulturnem
društvu. Ta želja mu je ostala
še iz domovine, saj je bil
pred odhodom amaterski
igralec. V Sidneyu se je kma-
lu preskusil tudi v režiranju
slovenskih del. Med leti
1965-1975 je postavil na oder
10 slovenskih iger. Tudi po
zaslugi tovrstnega udejstvo-
vanja je Ivanova slovenščina
ostala lepa in čista. »Pa tudi
drugi Slovenci, združeni v
močno Slovensko društvo, si
prizadevajo, da bi ohranili
materin jezik. Svoje otroke,,
rojene v Avstraliji, vozijo po
uro in več daleč k slovenske-
mu pouku, čeprav ob sobo-
tah.«
Dva meseca sta bila Ivan
in Vikica na obisku v domo-
vini. S sestro in svakom iz
Celja so veliko potovali. Ivan
pa je ta čas izkoristil še v
imenu društva za zbiranje
domačih dramskih del in
nadvse je bil srečen, da so
mu jih v gledališču izbrali
kar 20. Ogledal si je tudi
predstavo, Kralj Matjaž, se
srečeval z znanci, prijatelji,
navezoval nove stike z ljud-
mi, kar vse mu bo v nasled-
njih letih olajševalo in lepša-
lo delo v njegovi drugi do-
movini.
MATEJA PODJED
MARATONCI NAPREDUJEJO
Jadralci na deskah, ki so se odločih, da bodo preja-
drali jadransko obalo od Ulcinja do Ankarana na Tele-
xovem maratonu, so dobro na poti. Zadnjič smo dobili
novice v ponedeljek, 28. 6., ko so nam sporočili vesele
novice, da so za seboj že pustili Split in da jadrajo proti
Komatom. Po začetnih težavah z valovi in hudim ve-
trom, se jim je zlasti odprlo 23. 6., ko so v enem dnevu
prejadrali kar 71 km in tako postavili absolutni državni
rekord. Vlado Nendl, Rudi Kajtner, Zdravko Konda in
Tine Guzej so v dobri formi in tudi počutijo se dobro,
čeprav jih ob lepem vremenu spremlja tudi močan
jugo, poroča Drago Horvat, ki je z Matjažem Kraljem v
spremstvu Maratoncev. Ko to berete, so maratonci
bržkone že v Kvarnerju.
-sb-
O PIONIRSKEM PLANINSKEM
TABORU
o organizirani obliki preživljanja počitnic za pionirje
je v teh dneh razpravljal sekretariat načelnikov mla-
dinskih odsekov meddruštvenega odbora planinskih
društev za Savinjsko.
Ob domu planincev v Logarski dolini je mogoče
urediti taborni prostor za preživljanje počitnic naših
pionirjev-planincev. Organizirano bi bilo sedem-
dnevno planinsko taborjenje pod šotori in s prehrano v
domu planinskega društva Celje, kjer so urejene vse
higiensko-sanitarne potrebe. Predvidoma bi taborili
dve skupini pionirjev s spremljevalcema, vsaka sku-
pina pa bi štela od 15 do 20 članov. Program taborjenja
bo potekal v okviru pestre dejavnosti planinskih dru-
štev, z organiziranjem izletov, predavanj, tekmovanj,
kulturnih in zabavnih večerov in drugih prireditev.
Osnovni pogoj za organiziranje pionirskega planin-
skega tabora je zadovoljiva udeležba oziroma prijave,
ki naj bi jih posamezna društva zbrala do danes. Jutri
bo delovni sestanek vseh društev. Prav bi bilo, da bi se
v to akcijo vključile tudi občinske zveze društev prija-
teljev mladine, občinske zveze telesnokulturnih orga-
nizacij, skupnosti otroškega varstva in še kdo. Akcija
za organiziranje pionirskega planinskega tabora naj bi
torej ne ostala osamljena, temveč skupna skrb vseh
šestindvajsetih planinskih društev od Laškega do Gor-
njega Grada in od Slovenskih Konjic do Rogatca ter
tistih, ki skrbe za zdrav vsestranski razvoj naših otrok.
V SLOV. KONJICAH TURISTIČNA
PUBLIKACIJA
Delavci Turističnega društva pripravljajo izid publi-
kacije, s katero bi radi opozorili na turistične in druge
zanimivosti v kraju in okolici.
V MOZIRJU OKOLJE SKUPNA
SKRB
Letošnje leto čistoče in higiene je tudi Zgornjesa-
vinjčane spodbudilo k trajnemu in usklajenemu ureja-
nju higienskih razmer in okolja. Zato so se lotili dolgo-
ročnega načrta aktivnosti na tem področju. Pripravila
sta ga občinska konferenca SZDL in občinski odbor
Rdečega križa. Pri njegovi realizaciji pa naj bi sodelo-
vale vse organizacije in posamezniki. Številne aktivno-
sti bo usklajeval Svet za zdravstvo in socialno politiko,
podrobne operativne načrte pa bodo pripravili po po-
sameznih krajevnih skupnostih.
Med najpomembnejše naloge, ki jih bodo vključili v
svoj načrt bo urejena preskrba prebivalstva s pitno
vodo, ustrezno odstranjevanje odpadnih snovi, izbolj-
šanje higienskih razmer v obratih za družbeno pre-
hrano, premet in prodajo živil, boljšo higieno na vasi,
vzdrževanje javnih površin, zbiranje sekundarnih su-
rovin itd.
Med tem so pripravili že prvo akcijo, ki se je pričela
21. in je trajala do 28. junija. Vse od Mozirja do Logar-
ske doline so potekale očiščevalne akcije, želijo pa, da
bi ne ostalo le pri tem, temveč, da bi skupno čiščenje
okolja postalo navada vseh občanov.
T. TAVČAR
RA-MO
Prodaja proizvodov in storitev, p. o.,
Mozirje
Delavski svet RA-MO. Mozirje,
razpisuje
na podlagi 75. člena Statuta,
prosta dela in naloge
direktorja delovne organizacije
za 4-letni mandat.
Kandidat mora poleg z zakonom določenih pogojev
izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. da ima visokošolsko izobrazbo ekonomske, te-
hnične ali pravne smeri.
2. da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih
delovnih mestih v gospodarstvu,
3. da ima organizacijske in poslovne sposobnosti,
4. da ima pravilen odnos do samoupravljana] in so-
cialističnih družbenoekonomskih odnosov ter da je
družbenopolitično aktiven in moralno neoporečen.
Kandidat mora k vlogi priložiti tudi predlog realizacije
razvojnega programa DO ter opredeliti svojo vlogo pri
tem.
Prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju zahtev naj
kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi javnega razpisa
na naslov: RA-MO, Prodaja proizvodov in storitev,
p. o., Mozirje, z oznako »za razpisno komisijo«.
za vod za načrtovanje žalec
KAKO NAJHITREJE DO
GRADBENIH DOVOLJENJ?
Stane Lesjak meni, da ljudje porabijo preveč časa preden dobijo
gradbeno dovoljenje. _ ________
Stane Lesjak je direk-
tor Zavoda za načrtova-
nje iz Žalca. Kot kaže, je
Zavod le prebrodil teža-
ve, ki so bile prisotne
dalj časa. O tem smo se
tudi pogovarjali z njim.
- Kakšna je sedaj vlo-
ga, položaj in mesta Za-
voda za načrtovanje?
S. Lesjak: »Položaj, me-
sto in vlogo našega zavo-
da smo opredelili v okvi-
ru razprave o novi organi-
ziranosti skupnih služb
samoupravnih interesnih
skupnosti materialnih in
družbenih dejavnosti.
Naloge so opredeljene tu-
di v srednjeročnem pro-
gramu. Zavod za načrto-
vanje je organizacija
združenega dela posebne-
ga družbenega pomena,
ki opravlja v občini dela
pri urbanističnem in pro-
storskem planiranju. Uk-
varja se torej z izdelavami
prostorskih planov, urba-
nističnih planov in zazi-
dalnih načrtov. Zavod je
že registriran tudi za pro-
jektiranje nizkih komu-
nalnih gradenj ter projek-
tiranje visokih gradenj.
Tu so še naloge s področ-
ja inženiringa. Omenil bi,
da opravljamo mnoge na-
loge za združeno delo žal-
ske občine pa tudi za šte-
vilne naročnike izven na-
še občine. Preko svobo-
dne menjave dela oprav-
ljamo tudi mnoge naloge
za nekatere samoupravne
interesne skupnosti.«
- Kako je s pridobiva-
njem dohodka?
S. Lesjak: »Prav tu je
bilo v preteklosti precej
nerazrešenih vprašanj.
Problemi so sedaj do
konca srednjeročnega ob-
dobja povsem razčiščeni.
Seveda na osnovi spora-
zumov in vloge, ki jo za-
vod opravlja. Kljub manj
intenzivni gradnji so vsi
ekonomski pokazatelji v
prvih treh mesecih ugo-
dni. Povedati moram tudi
to, da smo zmanjšali šte-
vilo zaposlenih od tride-
set na enaindvajset. Sta-
bilizacijska prizadevanja
so nas prisilila v to, da
smo zmanjšali število
enot. Trudimo se, da bi
bile usluge pravočasne in
kakovostne, za kar smo
.kadrovsko in strokovno
dovolj dobro usposob-
ljeni.«
- Ljudje danes tarna-
jo, koliko časa porabijo,
preden dobijo gradbeno
dovoljenje.
S. Lesjak: »Temu seve-
da nismo krivi mi. Zavod
za načrtovanje iz Žalca je
tisti, ki se trudi za to, da
bi lahko nudil občanom
tako imenovan paket
uslug. To pomeni, da bi
preko nas lahko uredil
občan vse v zvezi s prido-
bitvijo gradbenega dovo-
ljenja in mu ne bi bilo tre-
ba tekati po desetine po-
trdil, dokumentov in kdo
ve česa vse še. Predobro
se zavedamo, koliko časa
gre pri tem v nič. Se zlasti
hudo pa je tudi za zdom-
ce, ki bi radi gradili do-
ma. Upamo, da bomo v
doglednem času uspeli
tudi na tem področju. Že
sedaj pa občani, ki gradi-
jo, lahko najprej pridejo k
nam. Uredili jim bomo lo-
kacijsko dokumentacijo
ter jim postregli s projek-
ti za individualno grad-
njo. Pri nas kompletira-
mo tudi vloge za gradbe-
na dovoljenja.«
Kot zanimivost velja ob
koncu zapisati še to, da
bo pomembna naloga Za-
voda za načrtovanje iz
Žalca izdelava koncepta
razvoja občine do leta
2000. Zavod bo izdelal
ekonomski, socialni in
prostorski del študije.
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26-1. julij 198a
Pogled na del obrata Gradnje v Latkovi vasi
gradnja žalec
DIMNIKI ZA LEPŠE OKOLJE
Dvakrat na teden tudi po 12 ur
v žalski Gradnji je da-
nes zaposlenih 218 delav-
cev. Ta kolektiv obstoja
že skoraj trideset let. V
začetku so opravljali
predvsem gradbena dela,
preobrat v razvoju pa po-
meni proizvodnja Schie-
del Yu dimnikov. Znani
so tudi sobni in vrtni ka-
mini ter še nekateri drugi
proizvodi. Gradnja pokri-
va s svojimi izdelki potre-
be na skoraj celotnem ju-
goslovanskem trgu, v
zadnjem času pa so pri-
sotna tudi prizadevanja
za izvoz. Izredno dobro je
kooperantsko sodelova-
nje s sorodnimi organiza-
cijami na Hrvaškem in v
Srbiji.
POVEČAN OBSEG
PROIZVODNJE
Letos nameravajo v
Gradnji povečati fizični
obseg proizvodnje za se-
demnajst odstotkov v pri-
merjavi z lanskim letom,
pa čeprav so lanskoletni
načrt krepko prekoračili.
Takšna prizadevanja so
na prvi pogled čudna, če
vemo, da se je obseg gra-
denj v Jugoslaviji močno
zmanjšal. Toda Gradnja
si prizadeva, da bi osvoji-
la nekatera nova tržišča.
Še zlasti v Makedoniji in
v Srbiji, kjer kot sami
pravijo, so še velike mož-
nosti za prodajo. Tudi
možnosti za izvoz je ve-
dno več. Kot vse kaže, bo-
do začeli izvažati na Mad-
žarsko, v Bolgarijo in Al-
žirijo, že doslej pa so pre-
cej svojih izdelkov proda-
li tudi na Cehoslovaškem,
v Italiji in Iraku. Glede na
to, da so proizvodi Grad-
nje iz Žalca zares kako-
vostni, potem niso brez
osnove veliki načrti, da bi
se v naslednjih letih moč-
neje vključili v mednaro-
dno delitev dela.
ZA ČISTO OKOLJE
Proizvodni program je
takšen, da v veliki meri
vpliva na čistejše okolje.
Še zlasti velja to za dimni-
ke, v prid tej ugotovitvi
pa govori tudi podatek,
da je izredno pestro tudi
sodelovanje z nekaterimi
najpomembnejšimi insti-
tucijami v Jugoslaviji, ki
se ukvarjajo z varova-
njem narave in okolja.
SKRB ZA DOBRO
POČUTJE
DELAVCEV
Ena izmed značilnosti
Gradnje je ta, da je v njej
zaposleno precej delav-
cev iz drugih republik.
Okrog šestdeset. V glav-
nem so iz Bosne in Herce-
govine. Le-ti so se v tem
kolektivu ustalili in neka-
teri so zaposleni že več
kot deset let. Eden izmed
razlogov za to je tudi v
tem, da posvečajo v tem
kolektivu vso pozornost
standardu delavcev.
Ogromno sredstev so vlo-
žili v reševanje stanovanj-
skih problemov. V sam-
skem domu v Žalcu sta-
nuje šestdeset delavcev.
triintrideset pa ima Grad-
nja tudi družinskih stano-
vanj. V Latkovi vasi so
uredili sodoben obrat za
družbeno prehrano. Po-
skrbljeno pa je tudi za le-
tovanje delavcev. Grad-
nja ima na otoku Cresu
čudovito počitniško hišo
z izredno lepo okolico, ki
privablja precej delavcev.
Sporazumeli so se, da
imajo prednost za letova-
nje na tem mestu delavci
z nižjimi osebnimi do-
hodki. Možnosti za leto-
vanje pa je še več. V Pore-
ču in Umagu so delavcem
na voljo počitniške priko-
lice. Zlasti veliko delav-
cev odhaja ob morje
izven sezone, ko je tudi
manj dela. Za Gradnjo je
namreč tipičen sezonski
načm proizvodnje. Tako
ni naključje, če je treba
poleti delati tudi po dva-
najst ur na dan. Tako je
dvakrat na teden v sezo-
ni. Pozimi zato delajo
manj časa, vendar imajo
delavci zagotovljen redni
mesečni osebni dohodek.
Za takšen način dela so se
delavci zavestno odločili.
Izredno pestro je razve-
jano delavsko samo-
upravljanje, delegati
opravičujejo zaupanje.
Dobro je sodelovanje s
krajevno skupnostjo iz
Prebolda. Posebno po-
zornost namenjajo vzgoji
kadrov. Delavci Gradnje
danes odlično obvladajo
tehnologijo. S tem je za-
gotovljena tudi kakovost
izdelkov. Precej je tudi
štipendistov. Skratka, tu-
di v Gradnji se zavedajo,
da brez vzgoje in strokov-
ne rasti kadrov ne bo na-
predka!
Pravliar narejene dimniiie je treba polivati z vodo
V Gradnji proizvajajo dimnilte za zasebne hiše in vse do dimniitov, ki so potrebni
za industrijsko gradnjo in stanovanjske bloke. .
MERCATOR-JELŠA
ŠMARJE PRI JELŠAH
Objavljamo popravek besedila razpisa, ki je bil
objavljen v Novem tedniku štev. 25 z dne 24. junija
1982 na 29. strani. Pravilno besedilo v 1. alinei
glasi:
pod 1 - višja ali srednja Izobrazba gostinske ali
ekonomske smeri z najmanj 3 letno prakso na
odgovornješih delih v gostinstvu.
Razpisni rok začne zaradi napake v razpisu teči od
dneva objave popravka.
Komisija za delovna razmerja,
izobraževanje in štipendiranje
»AUREA« CELJE,
kovinskopredelovalno podjetje,
p. o. Kersnikova 17, Celje
vabi k sodelovanju
1. dva delavca za dela v STROJNI
DELAVNICI
2. ponovno objavlja prosta dela in naloge
VODJE GALVANE
Kandidata pod tč. I. morata biti stara nad 18 let ter
imeti osnovno šolo; kandidat pod tč. 2 mora biti
kemijski tehnik ali VKV galvanizer z najmanj dvema
oziroma petimi leti delovnih izkuš.enj na delih galvani-
ziranja. - Poskusna doba za vsa objavljena dela je dva
meseca.
Objava velja 15 dni, v naslednjih 15 dneh bodo kandi-
dati obveščeni o izidu izbire.
Vloge pričakujemo na gornji naslov.
DO BLAGOVNI CENTER
Komisija za delovna razmerja
TOZD AGROPROMET
objavlja
prosta dela in naloge
VODJE SKLADIŠČA V ŠEMPETRU V
SAVINJSKI DOLINI
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati
še naslednje:
- višjo izobrazbo živilske ali druge ustrezne smeri in
2 leti delovnih izkušenj pri podobnih ali enakih delih
in nalogah ali
- srednjo izobrazbo živilske ali ustrezne smeri in 3
leta delovnih izkušenj pri podobnih ali enakih delih in
nalogah
Kandidati naj svoje prijave z dokazili pošljejo Kadrov-
sko splošni službi delovne organizacije BLAGOVNI
CENTER, Ul. 29. novembra 16 v 15 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po spreje-
mu sklepa o izbiri.
ZG TTG LJUBLJANA
TOZD GOSTINSTVO
CEUE
Delavski svet TOZD Gostinstvo Celje
RAZPISUJE
dela in naloge
1. vodenje poslovne enote Turistične
poslovalnice Celje
2. vodenje poslovne enote Kolodvorske
restavracije Celje
3. vodenje poslovne enote Kolodvorske
restavracije Zidani most
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določe-
nih pogojev, izpolnjevati "Se naslednje pogoje:
pod 1:
- da ima višjo ekonomsko komercialno šolo ali sred-
njo šolo turistične smeri in 4 leta delovnih izkušenj od
tega 2 leti na širšem delovnem področju in 2 leti pri
konkretnih delih;
- da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti;
- da je moralnopolitično neoporečen in družbeno
aktiven;
pod 2. in 3.
- da ima višjo ekonomsko komercialno šolo ali sred-
njo gostinsko šolo - gostinski tehnik in 4 leta delov-
nih izkušenj od tega 2 leti na širšem delovnem po-
dročju in 2 leti pri konkretnih opravilih;
- da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti;
- da je moralnopolitično neoporečen in družbeno
aktiven;
Izbrani kandidati bodo imenovani za mandatno dobo
4 let.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o
izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi
razpisa v zaprti ovojnici na naslov: ŽG TTG Ljubljana,
TOZD Gostinstvo Celje, Aškerčeva 1, s pripisom »za
komisijo za delovna razmerja.«
O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v
30 dneh po izteku razpisnega roka.
št. 26-1. julij 1982
NOVI TEDNIK - stran 21
obisk v celjski polonci
POLZELA OSVAJA ZAHTEVNE KUPCE
Vrsta novih nogavic, Ici izstopajo po Icalcovosti
v Celju sta kar dve pro-
dajalni polzelske tovarne
nogavic, obe pa se pona-
šata z imenom Polonca.
Prva Polonca je trgovina,'
ki jo številni kupci obi-
skujejo že vrsto let. Poz-
najo jo kupci iz Celja in
sosednjih občin. Mislimo
na trgovino v Stanetovi
ulici, blizu knjigarne Za-
ložba Obzorja. Tokrat pa
smo obiskali drugo trgo-
vino Polonca, ki je v Ce-
lju odprta že dobro leto
dni v prostorih blizu tr-
govine s športno opremo,
oziroma blizu Branibora.
Tudi ta trgovina si je že
pridobila širok krog kup-
cev.
Ob našem obisku se je
tako kot ponavadi tu trlo
obiskovalcev, oziroma
kupcev. Med številnimi
kupci je bila tudi MILKA
LIPOVŠEK iz Lokrovca.
Povprašali smo jo, kako je
zadovoljna s polzelskimi
izdelki: »Polzelske noga-
vice kupujem že vrsto
let. Ce z izdelki, oziroma
z njihovo kakovostjo ne
bi bila zadovoljna, potem
Polzeli ne bi bila toliko
časa zvesta. Tako pa se v
nogavicah te tovarne
izvrstno počutim. Tudi
kakovost je dobra, če-
prav se seveda kdaj zgo-
di, da se mi nogavice pre-
hitro raztrgajo. To se pač
zgodi. Je pa res, da le izje-
moma. Včasih, ko imajo
na zalogi, kupim tudi no-
gavice po znižanih cenah.
Tudi z njimi sem zado-
voljna, saj ne gre za večje
napake. V to trgovino ho-
dim rada nakupovat tudi
zaradi izredne prijazno-
sti prodajalk. Upam, da
bodo takšne ostale še v
naprej.«
Tako torej zvesta po-
trošnica polzelskih izdel-
kov. V novi trgovini Po-
lonca skušajo kupcem kar
najbolj ustreči Slavica
Ocvirk, Marija Tekavec,
Polonco v Celju obiskuje vedno več kupcev
Milka Lipovšek
Terezija Miklavčič, Mari-
ja Drogenik in Elizabeta
Težak, ki je tudi poslo-
vodkinja.
Prodajalka Slavica
Ocirk nam je takole pri-
povedovala: »Vesela sem,
da lahko delam v takšnem
kolektivu kot je naš. Ker
se prodajalke med sabo
razumemo, se to seveda
pozna tudi pri odnosu do
naših kupcev. Trudimo
se, da bi ljudje od nas za-
dovoljni odhajali in vesela
sem, ko vidim, da se k
nam ponovno vračajo.
Kupci so v glavnem v re-
du ljudje. Najraje seveda
povprašajo po izdelkih z
napako, oziroma nižjo ce-
no. Žal, jim vedno ne mo-
Slavica Ocvirk
remo ustreči. Hudo je tu-
di, če kdaj zmanjka kakš-
nega artikla in takrat sto-
rimo vse, da bi ga v našo
trgovino čim prej dobili.«
Poslovodkinja Elizabe-
ta Težak pa nam je pove-
dala, da v teh časih ljudje
najbolj sprašujejo po tanj-
ših hlačnih nogavicah.
»Trenutno smo dobro za-
loženi in trudimo se, da bi
tako tudi vedno bilo. Pro-
dajamo tudi otroške noga-
vice in dokolenke vseh
velikosti, športne nogavi-
ce za otroke, športne mo-
ške nogavice, nadkolenke
in dokolenke za planince,
moške smučarske hola-
hopke ter seveda moške
nogavice, med drugim tu-
Elizabeta Težak
di iz stoodstotnega bom-
baža ter vrsto ženskih no-
gavic. V zadnjem času je
veliko povpraševanje po
nekaterih novih vrstah
ženskih nogavic: JANJA,
KLAVDIJA, BLANKA,
NUŠA, SPELA in VERO-
NIKA. To so nogavice, ki
so izredno kakovostne.
Opozorila bi rada tudi na
otroške tanke holahopke
za starost od 8 do 14 let z
imenom MAJA. Včasih se
zgodi, da ni kakšnega
barvnega odtenka, ki si ga
želijo kupci, vendar se
trudimo, da bi tudi na tem
področju zadovoljili čim
več naših kupcev,« nam je
ob koncu povedala poslo-
vodkinja Elizabeta Težak.
MIRAN SATTLER
PALČEK,
ROKE
11 KtnšKU!
Leta 1947 so na Štajerskem strašile nekatere bande - same so se
imenovale »križarska vojska«. Po dokumentih o njitiovem delova-
nju in o tem, kako jih je ljudstvo zatrlo, je napisana naša pripoved.
Nekateri udeleženci in kraji imajo drugačna imena, kar pa bistveno
ne vpliva na opis posameznih prizorov in resničnost takratnih
dogodkov.
13
v naslednjih dneh sta bila križarja kot pobesnela psa.
Klatila sta se od vasi do vasi. Kjer sta ugotovila, da jima
ne grozi nobena nevarnost, sta po svojem starem re-
ceptu vlamljala v krajevne odbore, jih razdejala, odne-
sla, kar se jima je zdelo vredno, izropala več kmetijskih
zadrug in brezobzirno strahovala prebivalce.
Njun bes so občutili in videli vaščani v Špitaliču, v Št.
Janezu, v Jakobu in Ponikvi ter še v nekaterih drugih
krajih.
Na območju Poljčan in Šentjurja sta imela ducat po-
magačev. Ti so delovali potuhnjeno in skrajno previdno,
tako da Ozria, kljub temu, da je odkrivala posamezne
»vroče sledi«, ni dosegla posebnih otipljivih uspehov.
Križarja sta se nenehno selila, povzročila preplah v
vasi in znova utonila v globinah gozdov. Presenetiti ju ni
bilo mogoče. Zankam, ki so jima jih nastavljali patrulje
in oznovci, sta se vselej spretno izognila in jim jo pred
nosom popihala.
Pred kapetanom Zdenkom je bilo vedno več poročil,
ki so sicer podrobno opisovala njune akcije, vendar so se
vse brez razlike končavala z isto ugotovitvijo:
»...po akciji sta bandita govorila vaščanom zoper
oblast, jih hujskala zoper njo, nato pa izginila v neznano
smer. Nadaljnja poizvedovanja, kam sta krenila, kje se
zadržujeta, niso rodila nobenega uspeha...«
Najbolj pa so kapetana Zdenka vznemirjcile informa-
cije, da so prebivalci vedno bolj prestrašeni, da se ju
boje, in se zaradi tega zapirajo v hiše in navadno molčijo.
S posebnim užitkom da sta se bandita spravljala nad
bivše partizane in aktiviste Osvobodilne fronte, ter jih,
če je bilo le mogoče, diskreditirala tako, da sta jih prisi-
lila, da so morali sami razdejati prostore, v katerih so
poslovali, ali pa zažigati pred vaščani družbeno imetje.
Ko so takšni kupi arhivov goreli in so funkcionarji obla-
sti nemočni opazovali početje obeh križarjev, sta Miloš
in Palček navadno objestno hodila z brzostrelko okoli
kupa pepela in se režala kot pečena mačka.
Miloš se je hvalil:
»Pa smo opravih! In še gasilske pumpe ni bilo treba!
Videti je, da imate prakso s kresovi! Zdaj pa v hiše, če
ne, vas postreliva kot pse!«
V vasi, kjer so krajevne ljudske odbore in zadruge
zastražili člani KP in demobilizirani borci, nista prišla,
prikazala pa sta se takoj, ko teh straž ni bilo več. Njuna
predrznost je bila tolikšna, da se nista v vaseh pojavljala
le s prvim mrakom ali ponoči, temveč sta prišla tudi že
podnevi in uprizarjala svojo predstavo: vlom, rop, zažig
arhiva in strahovanje prebivalcev.
Ko sta se počutila varna, sta najbolj pogosto aktivi-
stom Osvobodilne fronte in vsem tistim, ki sta jim kaj
ukradla, dala podpisati izjavo, v kateri se le-ti obvezujejo
in prisegajo v imenu boga, da ne bodo izdali redne
križarske vojske kralja Petra in da se bodo do smrti
borili proti komunizmu in sodelovali v križarskem giba-
nju.
Oznovci so postavili zasede pod Sv. Uršulo ob vasi
Slatina, nad Št. lijem pri Dramljah, na hribu nad Dram-
Ijami, na križišču pri hiši, kjer sta se po nekaterih infor-
macijah pogostokrat mudila.
Vse zasede so imele edino nalogo: likvidirati bandita!
Kapetan Ozne Zdenko je stiskal zobe.
Zadnje poročilo, ki ga je dohil s terena, je bilo kratko
in je njegovo jezo samo še povečevalo:
»Področje prečesali. Bandita sta ste izmuznila. Možna
smer bega: jugozahod!«
14
Miloš in Palček sta se zavlekla v neko samotno kme-
tijo nad Šentjurjem.
Tudi onadva sta klela. Gospodar ju je včasih pisano
pogledal. Miloš je bil ves čas po malem v zadregi. Sem-
kaj sta prišla, da bi pričakala 18. maj, »dan prevrata«, ko
bi morali »slovenska vojska in zavezniki vdreti v Slove-
nijo in likvidirati ljudsko oblast«.
Vendar se ni tistega dne, čeprav sta napeto prisluško-
vala na vse strani, da bi ujela, če kje poka, če se je kje
začela fronta, zgodilo prav nič in tudi naslednje dni je bil
mir, ki ga je ob sončnem zahodu zmotilo le zvonenje v
nekaterih cerkvah, ki je ljudi vabilo k šmarnicam.
Palček je tretji dan, potem ko bi se moralo zgoditi, kar
sta razbobnala na svojem terenu in zaradi česar jima je
šel marsikdo na limsmce, vprašal Miloša:
»Kaj ne bo nič?«
>Hudič ve, kaj se je zgodilo!« je odgovoril Miloš, dru-
gega pa nič.
Miloš pa si te domačije, ki je bila zelo blizu Celja, ni
izbral samo zato, da bi na njej pričakal prevrat in nato
ukrepal, ampak je v tem času pričakoval Delegata.
Palčku je to povedal zelo napihnjeno, da bi ga potola-
žil zaradi neuresničenega prevrata. Z njim. z Delegatom,
pa se je tolažil tudi sam, saj bo, kot je pričakoval, »nje-
gov prihod marsikaj pojasnil in tudi njihov boj, boj
križarske vojske, je potreben novih smernic v novih
okoliščinah«.
Neko jutro se je oglasil domači pes. Redkokdaj je
zalajal. Včasih ponoči, če je lajal v luno, drugače pa je
ves dan vlačil verigo po rjasti žici, napeti od hiše do
hleva, od časa do časa zacvilil, nato pa se ulegel in
dremal.
Lajež sredi jutra je vznemiril vse v hiši; gospodar,
njegova žena in domači sin so stekli pred hišo. oba
križarja pa sta previdno pogledala skozi okno.
»Delegat!« je zinil Miloš. »Drug ne more biti!«
Do domačije je vodila dolga, nekajkrat zavita položna
pot, po kateri sta se počasi bližali dve postavi.
Pes je na vso moč lajal. Trgal se je na verigi. Vlačil jo je
po žici kot obseden. Vzpenjal se je na zadnji nogi. Široki
usnjeni ovratnik ga je dušil. Žival je bila presenečena,
vznemirjena zaradi tujcev in tudi zadovoljna, da lahko
po dolgem času laja na vso moč, da pokaže, kakšen
čuvaj je.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26-1. julij 198j
Gradovi in graščine
na siovensiceni Štajerskem
59 Piše: dr. IVAN STOPAR
Pred časom smo objavljali v našem časniku serijo člankov dr. Ivana
Stoparja, ki je bila posvečena grajskim stavbam na celjskem območju.
Sestavki so imeli med našimi bralci izjemen odmev, zato smo se dogovo-
rili z avtorjem, da predstavi v nadaljevanjih pomembnejše gradove in
dvorce s širšega območja vzhodne Slovenije. Tokrat gre kajpak za izbor, v
katerem bodo upoštevani le najzanimivejši objekti, ki so večini naših
bralcev že vsaj po imenu znani.
BETNAVA
(Windenau), graščina,
dvorec
v ravnini ob velilci cesti, v zaho-
dnem predmestju Maribora, Streli-
ška u. 150. Občina Maribor.
Po starejši literaturi naj bi nekda-
nji dvor pozidali gospodje Winden-
ski, ki nastopajo v listinah 14. in 15.
stoletja in ki so posedovali tudi Ne-
govo in Obrajno (Halbenrain). Pir-
chegger ga identificira s Paltramo-
vim dvorom - Paltram Betnavski
(von Windenau) nastopa kot pečat-
nik v neki listini iz 1372. Isti avtor
poroča, da so imeli Turjaški pred
1555 v posesti Zgornjo in Spodnjo
Betnavo, torej dva istoimenska dvo-
ra. Zaenkrat ni znano, kateri od
obeh dvorov je prednik poznejše
graščine, današnjega dvorca.
1555 je kupil stavbo Luka Szekely,
1585 Max pl. Khuenburg, 1587 Wolt
pl. Herberstein. Takrat je tu obstaja-
la že trdna postojanka protestanti-
zma. Heretiki so v graščini za svoj
namen preuredili Marijino kapelo,
ki jo je 1511 posvetil lavantinski
knezoškof Lenart - Leonhard in ki
je bržčas stala v ali ob nekdanjem
dvoru. Poznejs so si protestanti po-
stavili lastno kapelo, katero so kato-
liki 1600 za časa protireformacijskih
ukrepov skupaj s šolo, župniščem in
pokopališčem na zapoved deželno-
knežjih komisarjev pod poveljstvom
kapitana gvardije Paara razstrelili -
mit Pulver zerstort. S tega pokopa-
lišča, ki so ga pozneje očitno obnovi-
h in nato spet opustih, izvira več
nagrobnikov. Najbolj znan med nji-
mi je viteški nagrobnik 1615 umrle-
ga grofa Hansa Friderika Herber-
steinskega, lastnika Betnave, ki je
bil prej vzidan ob vhodu v dvorec in
ga zdaj hrani Pokrajinski muzej v
Mariboru.
1660 je graščina zaradi davčnih
dolgov Hansa Viljema Herberstein-
skega prišla v zakup. 1677 jo je kupil
grof Johan Jakob Khiessl, ki je po-
sest združil z mariborskim gradom.
1685 je graščina, ki je bila takrat
bržčas v posesti Marije Eleonore
grofice pl. Rosenberg, roj, grofice
Khiessl, pogorela. Škodo je ocenil
stavbni izvedenec Matija Potendor-
fer iz Maribora na 6042 florintov.
Stavbo so menda obnovili šele grof-
je Brandis, ki so 1728 prevzeh po-
sest. Prvi med njimi je bil Franc Ja-
kob, 1746 mu je sledil Hernik, temu
pa 1786 njegov stričnik Johan grof
Brandis. Za njim je bil od 1813 dalje
v posesti dvorca Klemens grof Bran-
dis in šele 1863 je prevzela posest
lavantinska, poznejša mariborska
škofija. V njenih rokah je ostal do
zadnje vojne. V dvorcu je bila še ob
koncu preteklega stoletja poleg dru-
gih umetniških zbirk bogata galeri-
ja, ki je obsegala 130 slik. Med moj-
stri se omenjajo dela iz Diirerjeve,
Betnava, grajska fasada
Michelangelove in Rubensove šole,
pa tudi dela mojstrov Teniersa, van
Dycka, Weissenkirchuerja, P. de Po-
misa, Wouwermanna in Veroneseja.
Današnjo večnamensko stavbo
upravlja Agrokombinat Maribor.
Enonadstropna, enajstosna stav-
ba, postavljena sredi parka, ima po-
vsem baročen značaj. Prednja fasa-
da je bogato členjena. Razgibavajo
jo zlasti rizaliti, osrednji in dva neko-
liko ožja, stranska. Osrednji triosni
rizalit je poudarjen ž balkonskim
vhodnim motivom. Balkon, ki je
okrašen s kovano ograjo, počiva na
dveh parih okroglih stebrov. Nad če-
lom balkonskega portala je novejši
škofovski grb z latinskim geslom:
Quis ut devs - forti tu domea. Vrh
centralne osi pa je poudarjen s tri-
kotnim čelom; na njegovih poševni-
cah slonita kamnitni figuri dečkov,
ki nosita v rokah poljedelsko orodje.
Fasada tudi sicer razodeva bročni
nemir. Poševni renesančni pritličji
stolpičastih stranskih rizalitov sta
tako kot celotno pritličje členjeni s
horizontalnimi pasovi, okna imajo
živahne plastične okvire, na zalom-
Ijenih strehah je vrsta mansardnih
oken. S kubusom dvorca se optično
zliva na zahodni strani prislonjena
baročna kapela z zvoničkom in prav
tako bogato členjeno fasado, ki jo
diferencirata zlasti para pilastrov s
kompozitnimi kapiteli. Dvoriščna
stran dvorca je večidel na obeh riza-
litnih krilih arkadirana, v nadstrop-
ju osrednjega stolpastega stopnišča
pa so arkade zazidane. Tu je nad
oknom v zazidani arkadi plošča z
nerazločnim napisom in letnico
1881. Arkade slone v pritličju in nad-
stropju na zidanih slopih.
Skozi baročni portal stopimo v ve-
žo, ki ima banjast obok z oprogami.
Od tu drže z obeh strani v nadstropje
troramne kamnitne stopnice; ka-
mnitna ograja, ki jih spremlja in na-
to obroblja tudi še v nadstropni avli,
je izklesana v obliki razkošne tračne
pletenice, a je zaradi požara 1978 hu-
do razdrapana. Avla ima marmornat
tlak in zrcalast obok, nad profilirano
gredo okrašen z ovalnim štukiranim
okvirom. Od tu drži kamniten baro-
čen portal s po požaru rekonstruira-
nimi baročnimi vratnicami v veliko
dvorano, levo in desno pa je po eno
kot vrata veliko in enako oblikovano
okno s prav takšnimi oknicami kot
so vratnice. Na baročne vratnice na-
letimo tudi drugod v nadstropju,
kjer je nekaj sob okrašenih s štukira-
nimi okviri na stropih, posebej pa je
odlikovana velika, pilastrsko členje-
na »viteška« dvorana v osi stavbe:
Ta je v celoti poslikana, motivno pa
gre za baročno iluzionistično arhi-
tekturo z arkadnimi hodniki in balu-
stradami, obogateno z alegoričnimi
prizori. Nekaj skromne baročne po-
slikave je tudi v grajski kapeli.
OBJAVO JE OMOGOČIL STO - JAVNA SKLADIŠČA CELJE
št. 26 - 1. julij 1982_
NOVI TEDNIK - stran 23
Kristijan Bobovnik
tks žalec
Jože Cerovšek
Franci Ježovnik
Alojz Žnidaršič
Božo Jordan!
PRIZNANJA NAJZASLUŽNEJŠIM
Podelili so tudi zlate Bloudkove značke
Prejšnji teden je bila v hotelu v
Preboldu prisrčna slovesnost, na
kateri so zaslužnim športnikom in
športnim delavcem iz žalske obči-
ne podelili zlate, srebrne in brona-
ste Bloudkove značke, ter zlate,
srebrne in bronaste plakete, ki jih
podeljuje Telesnokulturna skup-
nost iz Žalca.
Zlate Bloudkove značke so preje-
li Kristijan Bobovnik, Jože Cerov-
šek, Franci Ježovnik, Alojz Žnidar-
šič in Božo Jordan.
KRISTIJAN BOBOVNIK je bil
dolgoletni predsednik skupščine
Telesnokulturne skupnosti v Žal-
cu, ki je z zavzetim in strokovnim
delom prav gotovo pripomogel k
temu, da je bilo delo te skupnosti
izredno pestro in da je do izraza
prišel delegatski sistem.
JOŽE CEROVSEK je predsednik
TVD Partizana iz Žalca. Pod njego-
vim vodstvom so v Žalcu dobili
izredno lep športni center s števil-
nimi igrišči. Športni center razgla-
šajo za enega najlepših v Jugoslavi-
ji, v Žalcu pa se je razmahnil mno-
žični šport. V veliki meri tudi po
zaslugi Jožeta Cerovška.
FRANC JEŽOVNIK je že dolga
leta eden izmed najbolj prizadev-
nih pri PD Zabukovica, ki se uvr-
šča med najmočnejša tovrstna
društva v Sloveniji. Po zaslugi
Francija Ježovnika je planinstvo v
griški krajevni skupnosti doživelo
velik napredek, Franci pa ima za-
sluge tudi za popularizacijo planin-
stva, saj je reden sodelavec večine
slovenskih časnikov.
ALOJZ ŽNIDARŠIČ je neutru-
dni delavec pri TVD Partizan v
Šempetru. Posamezne sekcije Par-
tizana dosegajo vidne rezultate v
republiškem merilu. To še zlasti ve-
lja za odbojkarje. Šport in rekreaci-
ja sta v Šempetru zares množična.
BOŽO JORDAN je dolgoletni
planinski delavec, ki s svojo stro-
kovnostjo vzbuja občudovanje v
republiškem in zveznem merilu. Iz-
dal je že celo vrsto planinskih pu-
blikacij, ogromno napravil za vzgo-
jo planincev ter bil tudi aktiven pri
delu TKS v Žalcu.
Na slovesnosti v Preboldu so po-
delili tudi srebrne in bronaste
Bloudkove-značke, zlata, srebrna
in bronasta priznanja telesnokul-
turne skupnosti. Posebna prizna-
nja pa so prejeli tisti, ki dosegajo
pomembne rezultate v republi-
škem in zveznem merilu: karateist
Drago Pušnik, smučarska skakalca
Jože Verdev in Franjo Ažman, ša-
hist Franci Brinovec mlajši, Janez
Tanjšek iz Smučarskega kluba An-
draž ter Partizan Šempeter za prvo
mesto v slovenski odbojkarski ligi.
O pomenu športa in rekreacije je
govoril sekretar občinske telesno-
kulturne skupnosti Adi Vidmajer,
ki je ob tem omenil tudi vlogo mno-
žične rekreacije v sistemu SLO.
Spomnili so se tudi dolgoletnega športnega uelavca in
predvojnega Sokola Toneta Čulka
NA KRATKd
KEGLJAVKE OB
KONCU TRETJE
žensko kegljaško moštveno
prvenstvo je končano. V soboto
in nedeljo je bila zadnja tekma v
Zagrebu. Štiri najboljše ekipe so
se še enkrat pomerile v dveh na-
stopih. Tokrat celjskim kegljav-
kam ni šlo najbolje in so jih pre-
hitele tekmovalke Ljubljane, ki
so tako ob koncu osvojile drugo
mesto.
Končni vrstni red: Reka 10.047,
Ljubljana 9948, Celje 9830 in Po-
štar 9705. Za celjsko ekipo so v
Zagrebu kegljale: Metka Lesjak
795, Tanja Gobec 819, Jožica Se-
ško 807, Lojzka Bajde 802, Tonč-
ka Pečovnik 813 in Ludvig-Pod-
brežnik 737 kegljev.
J.KUZMA
STRELCI V REČICI PRI
LAŠKEM
SD Dušan Poženel v Rečici pri
Laškem je pripravila tradicio-
nalno meddruštveno tekmova-
nje z vojaško puško. Med posa-
mezniki je zmagal Janez Cerar
iz Zagorja pred Vinkom Lavrin-
cem iz Rečice, Ivanom Kočevar-
jem in Vilijem Dečmanom iz
Stor, Jožetom Jeramom iz Celja
itd. Med ekipami so slavili
strelci iz Zagorja pred Rečico.
PRVE SLOVENSKE
KONJICE
v Slovenskih Konjicah je bilo
regijsko prvenstvo z zračno pu-
ško, kjer so zmagali člani ZSAM
Slovenske Konjice pred ZSAM
Laško in ZSAM Celje. Posamez-
niki: prvi Vinko Lavrinc iz La-
škega, drugi Jože Kovše, tretji
Branko Kos (oba Slov. Konjice)
itd,
VINKO LAVRINC
KK GARANT V
REPUBLIŠKI LIGI
Velik uspeh so dosegli košar-
'^arji Garanta s Polzele, ki so se
preko kvalifikacij v Laškem,
Šoštanju in Celju med petimi
ekipami kot prvi uvrstili v re-
publiško ligo vzhod. Ta uspeh
so dosegli: Danilo Senič. Bojan
Cizej, Matjaž Grobelnik, Danilo
Polavder, Drago Stefanec, Mar-
ko Zmrzlak, Iztok Kučar, Av-
gust Plaskan, Sandi Tumšek in
Bojan Kralj. Ekipo je ob stro-
kovni pomoči Miloša Sagadina
vodil Dani Terglav.
NOGOMET V RIMSKIH
TOPLICAH
Na tradicionalnem turnirju v
malem nogometu »Mladost 82« v
Rimskih Toplicah je sodelovalo
petnajst ekip. V finalu so Klateži
iz Celja premagali Kolonijo iz
Hrastnika 4:1, tretji pa so bili
Rimljani. Najboljši strelec je bil
Nac Filipovič, najboljši igralec
pa Hanza Hribernik (oba Kla-
teži).
SLAVKO GORIŠEK
ŠPORT V VRBJU
Ob letošnjem občinskem praz-
niku, ki ga žalska občina slavi v
najmlajši krajevni skupnosti
Vrbje, so pripravili tudi pester
športni teden. Tako so imeli v
nedeljo trim kolesarjenje, v po-
nedeljek pa turnir v malem no-
gometu, s čimer so tudi otvorili
novo igrišče. V torek so se po-
merili v streljanju, včeraj pa so
pripravili v Šempetru turnir v
odbojki. Danes (četrtek) bo ob
16. uri šahovski brzotumir, ju-
tri rokometni turnir in v soboto
ob 17. uri taborniški ilegalec. V
nedeljo bo trim pohod krajanov
po poteh NOB. Pokrovitelja sta
ZTKO in TKS Žalec.
JOŽE GROBELNIK
SKAKALCI NA
ČEŠKEM
19 skakalcev smučarskega klu-
ba Braslovče in Andraž je v nede-
ljo odpotovalo na enotedenske
priprave na Češkoslovaško. Zra-
ven so odšla tudi trenerja Tomin
in Sredenšek ter tehnični vodja
Jože Oblak. Trenirali bodo na 20,
60 in 90 m skakalnicah.
INGRAD PRVI
Občinskega sindikalnega tek-
movanja občine Žalec v malem
nogometu se je udeležilo 22
ekip. Rezultati finalnega turnir-
ja: TT Prebold -Ferralit 2:2, Fe-
rralit - KIL Liboje 3:0, TT Pre-
bold - KIL Liboje 3:0, Obrtniki -
Juteks 0:1, Ingrad - Juteks 1:0,
Obrtniki - Ingrad 1:2 in Ingrad -
Ferralit 1:0. Vrstni red: Ingrad,
Ferralit, Juteks, TT Prebold,
Obrtniki itd.
T. T.
DO JESENI FRANC
PEŠEC
Koncem junija bi morali odi-
grati šesti letošnji turnir za hi-
tropotezno prvenstvo Celja. Za-
radi svetovnega prvenstva v no-
gometu in priprav za mladinsko
republiško prvenstvo, ki se je
pričelo te dni v Mariboru pa je
bil šesti turnir preložen na sep-
tember. Tako se bosta jeseni v
septembru odigrala kar dva tur-
nirja.
Do takrat pa po petih turnir-
jih vodi v skupnem seštevku
med trinajstimi igralci, ki so
osvojili točke in se s tem uvrsti-
li na posameznem turnirju med
šest najboljših, Franc Pešec s 25
točkami. Sledijo: Božo Stud in
Matjaž Mikac 21, Jano Bervar
17, Milan Ojstrež 11, Marjan
Crepan in Robert Cegler 8,
Franci Brinovec 6 točk itd.
ČREPANU
VELEMOJSTRSKI
»SKALP«
Mladi šahovski mojstrski kan-
didat iz Žalca Marjan Crepan so-
deluje na večjem medrepubli-
škem turnirju v Beli Crkvi. V pe-
tem kolu je dosegel izreden
uspeh in uspel osvojiti prvi »ve-
lemojstrski skalp«, ko je prema-
gal velemojstra Janoševiča.
RUDI SIMONČIČ NA
RP
V Celju je bil eden od dveh
polfinalnih kvalifikacijskih te-
niških turnirjev za pravico so-
delovanja na republiškem član-
skem prvenstvu. Sodelovalo je
32 igralcev. Prvi trije so si pri-
borili pravico sodelovanja na
prvenstvu, ki bo v Novem me-
stu.
Celjski igralec Rudi Simončič
si je priboril mesto med finali-
sti, ko je premagal vse svoje na-
sprotnike in kot zadnjega v pol-
finalu Filipčiča iz Kranja 6:2,
6:0. Finale niso odigrali zaradi
dežja, uvrstila pa sta se Por in
Simončič.
ŠPORTNA DRUŠTVA V JULIJU
NA RADIU CELJE
Tudi v juliju bomo nadaljevali z našimi oddajami na Radiu
Celje, kjer vsak ponedeljek predstavimo po eno športno druš-
tvo, klub ali sekcijo s širšega celjskega območja. Po šestih
mesecih še nismo napravili popolne analize o sodelovanju ali
nesodelovanju vabljenih, da govorijo o svojem delu, uspehih,
načrtih pa tudi problemih, lahko pa rečemo samo nekaj: ponu-
jeno roko za predstavitev širši javnosti so zelo lepo sprejeli
manjši klubi in društva, ki so se za oddaje tudi čudovito dobro
in resno pripravili. Žal pa to ne drži za večje klube in društva,
ki so povsem nemi in gluhi do naših vabil, da bi se bolje
predstavili tistim, ki jih radi gledajo. Kaj lahko se zgodi, da
bomo kmalu poslušali staro melodijo »zakaj bi dejali denar saj
tako ali tako nič ne pišete o nas«! To pa ni res! Upamo, da
vabljenci za sodelovanje v juliju ne bodo odpovedali na vsej
črti ali se skrili za frazo »smo na dopustu«. Tudi če je kdo na
dopustu to še ne pomeni, da je sam v društvu in da zato ni
treba priti na oddajo. V društvih naj bi delovale tudi informa-
tivne sekcije, zato ne bi smel biti problem priprave dveh ljudi
za sodelovanje v oddaji.
Koga vabimo v juliju?
PONEDELJEK, 5. julija (vedno od 8,30 do 9,00!): Košarkar-
ski klub GARANT Polzela!
PONEDELJEK, 12. julija: Teniška sekcija pri Partizanu Ža-
lec!
PONEDELJEK, 19. juUja: Karate klub Slavko glander Celje!
PONEDELJEK, 26. julija: predstavljamo TELESNOKUL-
TURNO SKUPNOST LAŠKO!!!
T. VRABL
JOŽE TANKO
SPET
PLAVA
Pred dnevi je odpotoval na
svetovno prvenstvo v plavalnem
maratonu znani celjski plavalec
Jože Tanko. V Italiji se bo posku-
šal čimbolje uvrstiti na progi dol-
gi 35 kilometrov od Caprija do
Napolija. To tekmovanje bo v ne-
deljo, 4. julija. Po končanem sve-
tovnem prvenstvu bo verjetno
takoj odpotoval na dva plavalna
maratona v Bratislavo na Češko-
slovaško. 25. julija bo nastopil na
prvem plavalnem maratonu v
Benetkah v Italiji v dolžini 15 ki-
lometrov, 1. avgusta pa na 8. ma-
ratonu po Savi v Šabcu v dolžini
18 kilometrov. Torej kar naporen
program različnih maratonov. In
kako je Jože Tanko pripravljen?
»Pripravljal sem se tako kot
vedno, izkušenj s podobnih tek-
movanj tudi že imam veliko, tako
da upam na uspele nastope. Si-
cer pa se bom javil, kako bom
uspel.« Srečno v številnih vodah
na plavalnih maratonih!
T. VRABL
24. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26-1. julij 1982
JUTEKS ŽALEC
TOPU POD ZA
VSAK DOM
TERMOTAL Je sodobna talna in stenska obloga
o pomenu in praktični uporabnosti
talnih oblog iz PVC, ki jih izdelujejo v
žalskem Juteksu, prav gotovo ni treba
posebej govoriti, saj ga skoraj ni več, ki
še ne bi slišal o Juteksovem Thermota-
lu ali Supertredu. Danes smo vam pri-
pravili nekaj strokovnih nasvetov, ki
vam bodo prav gotovo dobrodošli.
THERMOTAL - RAZLIČNI
VZORCI IN BARVE
Je PVC topli pod na jutini podlagi,
sestavljata pa ga dve plasti. Podlaga je
iglana jutina polst, zgornja plast pa je iz
PVC, potiskanega v različnih vzorcih ali
barvah. Jutina polst je elastična podloga
z odlično toplotno in zvočno izolacijo.
Talni oblogi daje prijeten občutek meh-
kobe in toplote in preprečuje prehitro
utrujenost nog. PVC sloj pa daje talni
oblogi odpornost na obrabo in vtisnine.
Visokokakovostni materiali in preizku-
šena tehnologija dajejo oblogi veliko tr-
pežnost. Kakovost Thermotala ustreza
vsem zahtevam sodobnega bivalnega
prostora: od odpornosti do enostavnega
čiščenja ter sodobnega izgleda. Vzorci
Thermotala so moderno zasnovani in v
paleti barv, ki lahko zadovoljijo vse oku-
se in omogočijo poljubne kombinacije
opreme prostora. Thermotal proizvajajo
v več kakovostih. Težje obloge so pri-
merne za bolj obremenjene prostore in
prostore, kjer se zahteva boljša zvočna
ter toplotna izolacija tal.
Tehnične karakteristike Thermotala:
Tip 2200
Teža obloge 2200 g/m^
Teža polsti 650 g/m^
Debelina obloge 3,3 mm
Zmanjšanje zvočne prevodnosti 16-19 '
dB
Toplotna prevodnost 0,0/! kal./mh sto-
pinj Celzija
SUPERTRED - TUDI ZA STENO
Supertred je PVC talna obloga na
azbestni podlagi. Izdelan je iz treh plasti.
Spodnja plast je iz vsestransko odporne
azbestne lepenke, ki ima odlične izolacij-
ske lastnosti in je termostabilna. Posebej
se obloga odlikuje po neobčutljivosti na
vlago. Srednja plast Supertreda je iz
drobne penaste PVC strukture, ki daje
oblogi elastičnost in dobre izolacijske
sposobnosti. Zaradi tega je talna obloga
topla, mehka in prijetna za hojo. Tudi pri
daljših obremenitvah ostane plast ela-
stična in razni pohištveni podstavki ne
puščajo trajnih sledi. Zgornja ali povr-
šinska plast je iz posebnega kompaktne-
ga PVC. Ta plast daje Supertredu izre-
dno odpornost na obrabo in vtisnine.
Prav tako omogoča ta plast dolgo živ-
ljenjsko dobo obloge brez vidnih spre-
memb videza površine. Obloga ostane
vedno svežega videza. Poleg tega ima
Supertred še vzorčno reliefno površino,
ki daje podu še lepši videz in širšo upo-
rabnost. Supertred je namenjen oblaga-
nju tal in sten. Za oblaganje sten zado-
stuje že tanjši in lažji tip.
THERMOTAL IN SUPERTRED
Oba tipa talnih oblog sta primerna za
vgraditev v vse stanovanjske prostore in
za različne javne ter delovne prostore.
Thermotal lahko polagamo samo v suhe
prostore, medtem ko je Supertred pri-
meren tudi za vlažne prostore (kopalni-
ce, sanitarije). Supertred je še posebej
primeren za oblaganje sten, predvsem v
kuhinjah in kopalnicah, kjer lahko nado-
mesti keramiko. Pred polaganjem mora
biti podlaga suha, ravna, gladka in po-
polnoma čista ter dovolj trdna. Obe talni
oblogi lepite s polovinil-acitatnimi lepili
ali z lepili brez organskih topil. To pome-
ni, da lahko pri uporabi lepil, kot so neo-
stik, Sintelon, SPH, Savanol itd. topila v
lepilu povzročajo nepopravljive poškod-
be talne obloge. Se posebej, če lepila
pred polaganjem ne osušimo dovolj.
Pri polaganju je treba paziti na to, da se
dezeni med sabo ujemajo. V takem pri-
meru je stik dveh pasov praktično nevi-
den. V vseh primerih priporočajo leplje-
nje talne obloge po vsej površini sobe.
Samo v takem primeru bo videz poda
lep, obloga pa dovolj trajna. Stik dveh
pasov je lahko neprepusten s posebnim
hladnim varjenjem.
Vzdrževanje in čiščenje Thermotala in
Supertreda je enostavno. Prah odstra-
njujete s sesanjem ali z vlažno krpo. Te-
densko pa ga čistite po potrebi z blago
raztopino pralnega sredstva. Na dva do
tri mesece priporočajo premaz s sred-
stvom za vzdrževanje plastičnih podov
(Wix, Clarex).
Tekstilna tovarna JUTEKS vam želi s
Thermotalom in Supertredom v vašern
domu veliko zadovoljstva!
Zapišimo še to, da praznuje Juteks iz
Žalca letos 42 let obstoja. Pravilno delo
in usmeritve so botrovale izjemno do-
brim rezultatom, ki jih danes dosega ta
tovarna, ki se hkrati uvršča med največje
slovenske izvoznike.
Najprej je treba pripra viti maso za topli pod
Nanašanje mase na juto ali azbest
V Jutelfsu zagotavljajo Italiovostne izdellte tudi s sodobnimi stroji.
Tiskanje vzorcev na topii pod Pregled končnega izdelka
št. 26-1. julij 1982
NOVI TEDNIK - stran 25
MINERVA ZARUKOVICA
IZDELKI ZA VEČ HRANE
IN ČISTEJŠE OKOUE
Uspešno rešujejo probleme v zvezi z oskrbo s surovinami
DELO JE!
Ni še tako dolgo, ko so ]
imeli v Minervi v Zabuko- !
vici kup problemov z
oskrbo s surovinami, ki so
bile večji del iz uvoza in
dogajalo se je, da delavci
tudi po več dni niso imeli
dela. 2e nekaj časa tako
velikih problemov ni več,
saj jih v Minervi uspešno
premagujejo. Pred časom
se je Minerva priključila k
sestavljeni organizaciji
združenega dela Hmezad.
Prav skozi to se je začelo
vključevanje Minervinih
proizvodov v urejevanje
zemljišč velikih kmetij-
skih kombinatov v Slove-
niji in Vojvodini. Še zlasti
velja pri tem izpostaviti
PIK Virovitico. V tam-
kajšnjem kmetijskem
kombinatu bo Minerva v
obdobju pet let uredila
dvanajst tisoč hektarov
zemljišč. PIK Virovitica
pa bo zaradi tega Hmeza-
du pet let dobavljal koru-
zo. Na ta način se tudi Mi-
nerva uspešno vključuje v
proizvodnjo čim več hra-
ne, kar je tudi ena izmed
najpomembnejših stabili-
zacijskih nalog.
NOV PROIZVOD:
CEV 0 630 mm
Kaj vse pravzaprav
proizvajajo v Minervi?
Težko bi bilo našteti vse,
pa vendarle poizkusimo.
Na področju predelave
polietilena osvajajo letos
nov proizvod: cev 0
630 mm. Takšen profil ce-
vi bo omogočal izgradnjo'
še večjih izpustov odplak,;
v Jadransko morje. S'
takšnimi cevmi bodo v Ti-
vatu zgradili 4000 metrov
dolgi izpust v morje. To
pa seveda ni edini tovrstni
izpust. Pravzaprav so vsi
doslej zgrajeni novejši iz-
pusti ob Jadranskem
morju iz Minervinih cevi.
Od Pirana do Budve. Delo
pri polaganju takšnih cevi
pod morjem je izredno za-
htevno. Minervini stro-
kovnjaki cevi zvarijo, pod
morjem pa jih polagajo
specializirane ekipe pi-
ranskega komunalnega
podjetja.
V.d. direktor Heri Kruš-
nik pravi, da so potrebe
za melioracije velike, na-
pravljeni so načrti, žal pa
ni denarja za izvedbo teh
prepotrebnih del.
TUDI ZA BAZENSKO
TEHNIKO
Pri proizvodnji polieti-
lenskih izdelkov stremijo
v Minervi za tem, da bi
razvili čim več izdelkov z
višjo stopnjo obdelave.
Potrebe po polietilenskih
ceveh so na našem tržišču
izredno velike. Vse bolj se
širi tudi uporaba takšnih
cevi. Potrebujejo jih pri
gradnji hišnih kanalizacij,
za bazensko tehniko, pri
izgradnji industrijske ka-
nalizacije in še bi lahko
naštevali. Izredno veliko
je povpraševanje po po-
sebnih izvedbah teh cevi,
oziroma po takšnih ceveh,
ki jih investitorji najbolj
potrebujejo. Zanimivo je,
da Minerva skrbi za vgra-
jevanje na terenu. Za to
ima specializirane mon-
tažne ekipe z odlično va-
rilno tehniko. Zanimivo
je, da so s to varilno tehni-
ko opremili in pomagali
tudi nekaterim-komunal-
nim podjetjem, tako da
lahko le-ta sama izvajajo
varjenja.
DRENAŽNE CEVI V
TREH LINIJAH
S proizvodnjo dranaž-
nih cevi se je Minerva iz
Zabukovice prva predsta-
vila jugoslovanskemu tr-
žišču. Iz dotlej stare te-
hnologije smo v Jugosla-
viji lahko prešli na PVC
(polivinilkloridna masa)
tehnologijo. V Minervi
imajo osvojen kompleten
program drenažnih cevi
od premera 0 50 do pre-
mera 0 125 mm, vključno
z vsem programom po-
trebnega spojnega mate-
riala, ki je potreben pri
vgradnji teh cevi za melio-
racije. Zmogljivosti so le-
tos v Minervi še povečali,
saj so postavili še eno pro-
izvodno linijo. Te cevi
proizvajajo v enoti na Lož-
nici pri Žalcu, tako da se-
daj poteka proizvodnja
drenažnih cevi tam v treh
linijah. Kot zanimivost za-
pišimo, da v okviru SOZD
Hmezad pripravljajo po-
seben oddelek za projekti-
ranje in inženiring na tem
področju. Šlo bo torej za
priprave pri izvedbah me-
lioracij.
S surovinami za drenažne cevi so zaenkrat dobro oskrbljeni
SUROVINE IZ NAFTE
Ob vsem tem pa seveda
tudi v Minervi ne gre brez
težav. Osnovni problem je
v tem, ker za proizvode
uporabljajo surovine, ki
izhajajo iz nafte. Še se po-
javljajo problemi z oskr-
bo. Zanimivo pa je, da ve-
čino surovin proizvajajo
domače tovarne, tako da
Minerva neposredno uva-
ža le eno komponento, ki
je potrebna za njene izdel-
ke. Le-to rabijo pri proiz-
vodnji drenažnih cevi. Ni
naključje torej, če je tudi
Minerva deležna včasih
tudi vrste izsiljevanj za
devizna sredstva, oziroma
za različna sovlaganja. Po
drugi strani pa se zaveda-
jo, da brez sovlaganj tudi
ne gre. Trenutno združu-
jejo sredstva za dokonča-
nje tovarne v Pančevu, ki
bo proizvajala polietilen,
sklenih pa bodo tudi sa-
moupravni sporazum za
vlaganje v povečanje pro-
izvodnih zmogljivosti
Ohisa iz Skopja. Ta znana
tovarna bo namreč pove-
čala proizvodnjo PVC
prahu.
TEŽAVE S CENAMI
Težave so tudi v zvezi s
cenami. Cene surovin ne-
nehno naraščajo, medtem,
ko tiste, ki jih odobravajo
Minervi, časovno zelo ka-
snijo, pa še te ne gredo
vštric z naraščanjem cen
surovin. PVC se je letos
izredno podražil. Minervi
so po daljšem času ven-
darle odobrili nove cene,
ki so bile le za deset od-
stotkov višje. Kot pravi
v. d. direktor Heri Kruš-
nik, je to toliko kot nič.
VEČ IZVAŽATI!
Tudi v Minervi se dobro
zavedajo, da je treba izva-
žati. V izvoz so se pričeli
vključevati že pred petimi
leti. V glavnem izvažajo
program drenaže. največji
kupci so Avstrija, Itahja
in Zvezna republika Nem-
čija, ki še zlasti kupuje
spojne elemente. Lani so
precej izvozili tudi v Irak,
in to preko naših organi-
zacij združenega dela, ki
grade tam. Letos se je
izvoz v Irak zaradi vojne
ustavil, kot vse kaže, pa
bodo zanujeno kmalu na-
doknadili.
Ob koncu samo še tole:
Drenažnih cevi so prodali
manj, kot so predvideli.
Kljub temu, da so potrebe
izredno velike in da so za
vse melioracije narejeni
tudi ustrezni programi.
Žal pa za izvedbo prepo-
trebnih del, ki bi zagotovi-
la več rodovitne zemlje, ni
denarja. V Minervi pravi-
jo, da bi za takšna dela
vendarle bilo treba zago-
toviti sredstva za krediti-
ranje. Ce bi bilo na voljo
dovolj denarja za načrto-
vane melioracije, bi bilo
dela čez vrh glave. Tudi za
tovarno Analit iz Osijeka,
ki se je na novo pojavila z
enakim programom dre-
nažnih cevi, kot ga ima
Minerva. V položaju, kot
trenutno je, pa je podvaja-
nje tovrstnih zmogljivosti
zares vprašljivo!
Proizvodnja v Zabukovici poteka v glavnem brez za-
stojev
V Ložnici pri Žalcu proizvajajo drenažne cevi
26. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26-1. julij 198;
ZARJA PETROVČE

ENOTNI CILJi VODIJO K NAPREDKU
Zarja iz Petrove, ki letos praznuje dvajset-
letnico obstoja, je nastala po letu 1960, ko se
je v žalski občini močno razmahnila obrtna
dejavnost. Ker je bilo v občini mnogo manj-
ših obrtnih delavnic, je prišlo tudi do tega,
da so se te delavnice združile v enoten cen-
ter z imenom Zarja. To je bilo leta 1962.
Težko bi bilo našteti s čim vse so se takrat
ukvarjali v Zarji. Številne enote so poslo-
vale na meji donosnosti, delovni pogoji so
bili neurejeni in fluktuacija delavcev je bila
zelo visoka. Mnogo je bilo takšnih, ki Zarji
niso prerokovali dolgega življenja. Po-
stopno so slabo donosne obrti odpravili, iz
ekonomsko najmočnejših pa so nastali no-
silci novega rojstva današnje delovne orga-
nizacije. V Zarji so se zavedali, da brez enot-
nih ciljev in združenih sredstev ne bo šlo.
To spoznanje je prevladalo v obdobju zad-
njih deset let in ob koncu preteklega sred-
njeročnega obdobja so uresničili vse načrte.
Najpomembnejša opravljena naloga je ta,
da so proizvodne dejavnosti danes na enem
samem mestu - v Petrovčah, kjer je nastal
sodoben industrijski kompleks. Danes je v
Zarji zaposleno 270 delavcev.
PROIZVODNI PROGRAM ZARJE
Zarjo sestavljajo poleg DSSS še štiri te-
meljne organizacije združenega dela:
TOZD LESNA INDUSTRIJA
TOZD MODNA KONFEKCIJA
TOZD PLESKARSTVO
in TOZD KOVINOOPREMA
V TOZD LESNA INDUSTRIJA proizva
jajo predelne stene, trgovinsko in hotelsko
opremo ter dnevne sobe. V TOZD MODNA
KONFEKCIJA pa moške, ženske, fantov- \
ske in otroške hlače. Vrle šivilje in krojači \
zasledujejo danes svetovno modo in tako ni;
naključje, če hlače iz Zarje osvajajo mladi \
svet. Po zaslugi Zarje dandanes ni treba več I
preko meje po jeans kavbojke, moderne
ženske in moške hlače, kratke hlače in
pumparice. Kroji iz Zarje zadovoljujejo še
tako zahtevnega mladega kupca. Seveda pa 1
bi bilo narobe, če ne bi omenili tudi tega, da
precejšen del proizvodnje namenjajo tudi
klasičnim oblikam hlač. Kajti v Zarji se do- j
bro zavedajo, da so ji zvesti tudi številni l
kupci, ki imajo raje klasične modele, ali pa ;
so starejši in jim modna gibanja ne pome- \
nijo toliko, važnejša pa jim je kakovost iz-1
delkov. Danes se Zarja uvršča med največje I
jugoslovanske proizvajalce hlač. Zanimivo ;
je, da precej teh izdelkov izvozijo, še zlasti v i
ČSSR. Odlično sodelujejo tudi z zahodno- <
nemškimi partnerji. *
V TOZD KOVINOOPREMA izdelujejo ^
težje kovinske konstrukcije, opremo za be- j
tonarne ter posipalce za sol. TOZD PLE- \
SKARSTVO je nosilec zaključnih del vi
gradbeništvu. i
Našteta pestra dejavnost in bogata paleta '
proizvodov daje delavcem tudi večjo so-]
cialno varnost, saj se lahko odlično prilaga- j
jajo tržišču oziroma potrebam, ki jih trg j
narekuie. ' ■   '
USPEŠEN START V LETU 1982
Dobro lanskoletno gospodarjenje in do-:
bri rezultati v prvem tromesečju so porok,;
da bodo v Zarji do konca leta dosegli za-]
stavljene cilje. Prihodek naj bi znašal 376:
milijonov dinarjev. Za primerjavo zapi-*
šimo, da je lanskoletni prihodek znašal 280]
milijonov dinarjev. Dohodek naj bi letos j
znašal 162 milijonov, čisti dohodek 109 ini
akumulacija 38 milijonov dinarjev. !
Za doseganje čim boljših rezultatov si de--
lavci Zarje neznansko prizadevajo. Od tod)
izvira tudi sodelovanje z Zavodom za pro-i
duktivnost dela iz Ljubljane. Morda bo-
preko tega prišlo do izraza sodelovanje zi
nekaterimi obrtniki, zanimiva pa so tudi^
proučevanja o reorganizaciji znotraj de-j
lovne organizacije. |
Velik uspeh za TOZD Lesna industrija i
pomeni tudi izvoz v Francijo, kamor bodo;
izvažali sedežne garniture. Lesnih in drugihj
izdelkov bi lahko izvozili še več, če bi uspeli j
dokončati naložbo v kotlovnico, kjer bi i
lahko les ustrezno osušili. ]
Sodelovanje Zarje in petrovške krajevne!
skupnosti je izvrstno. Toda o tem več v eni j
izmed prihodnjih številk. Tokrat smo dali i
besedo kupcem in prodajalcem Zarjinih;
hlač, ki smo jih zalotili pri nakupu v različ--
nih trgovinah. Preberimo, kaj so nam pove-1
dah:
VIKICA JAGER, prodajalka
v Nami: »Iz izkušenj vam
povem, da je med kupci kar
veliko zanimanja za hlače iz
Zarje. V glavnem smo z nji-
mi dobro založeni. Doslej^
še ni zgodilo, da bi kdo hlače
reklamiral. So tudi kupci, ki
drugih hlač kot Zarjinih
sploh ne pomerjajo, ampak
enostavno hočejo le izdelke
te konfekcije.*
IRENA ŠIRŠE, prodajalka v
Nami Žalec: »Zarjine hlače
kupujejo tudi mladi ljudje.
Ugotavljajo, da so z njimi za-
dovoljni. Mislim, da Zarja
dobro sledi modi in da po
hlače, ki bi bile moderne, ni
treba več v tujino. Prav go-
tovo so tudi Zarjine hlače
kakovostne, če ne ne bi bilo
takšnega povpraševanja po
njih.*
STOJAN GOLOB: »Mimo
lahko zapišete, da nosim iz-
ključno hlače iz Zarje. Kroji
so takšni, da mi povsem
ustrezajo. Glede na to, da te-
htam 96 kilogramov, visok
pa sem 185 centimetrov, mi
Zarjinih hlač sploh ni treba
popravljati. Zarjine delavce
moram pohvaliti. Odslej v
tujini ne kupujem niti kav-
boj k več."
DARKO SUKIČ: -Veliko-
krat kupim Zarjine hlače.
Predlagal pa bi temu kolek-
tivu, da bi v Žalcu odprl
kakšno svojo trgovino, ker
sem prepričan, da bi ljudje v
takšni trgovini precej kupili
Nad tem, kaj je storila Zarja
v svojih zadnjih letih pa sem
pravzaprav presenečen. Tu-
di jaz kupujem kar Zarjine
kavbojke.*
FRANCI.GOVEK: »Veliko-
krat kupim hlače z oznako
Zarje. Morda so kroji včasih
malo prenizki in bi lahko še-
gah malo višje od pasu, ven-
dar sem v glavnem z njimi
zadovoljen, pa tudi z mate-
rialom. Tudi žena je z Zarji-
nimi hlačami zadovoljna.*
št. 26-1. julij 1982
NOVI TEONIK - stran 27
tekstilna tovarna prebold
INTERNI TRANSPORT
ZA RAZBREMENITEV DELAVCEV
VpreboUski tekstilni tovarni si priMvajo za čim mani težkega dela
VEČ UMSKEGA
DELA!
Kolektiv preboldske
tekstilne tovarne je eden
izmed tistih, ki si prizade-*
vajo, da bi bilo delo na
čim višjem tehnološkem
nivoju, tako da bi bili de-
lavci kar se le da razbre-
menjeni s težaškim de-
lom. V teh naporih so
prav gotovo že velikokrat
uspeli, so pa seveda še te-
žave. Največ napornega fi-
zičnega dela je zaenkrat v
oplemenitilnici, težko de-
lo pa je povezano z inter-
nim transportom. Delav-
ke in delavci morajo pre-
lagati in voziti težke vozič-
ke, naložene z zloženim
blagom, pa tudi sicer je in-
terni transport v tekstilni
tovarni v Preboldu pro-
blem številka ena, saj ni
na takšnem tehnološkem
nivoju, da bi bilo tran-
sporta čim manj in da bi
bil, kar se da učinkovit.
Tako se sedaj marsikdaj
dogaja, da je treba vozičke
z balami blaga prevažati iz
enega obrata v drugega,
pa potem znova nazaj in
tako naprej. Skratka - tu-
di potrebnega reda ni do-
volj.
DRUGAČNA
KADROVSKA
SESTAVA
Kako torej izboljšati in-
terni transport? To vpra-
šanje tehnologom v tek-
stilni tovarni že nekaj časa
povzroča kup razmišljanj
in idej. S tem vprašanjem
se ukvarjajo že nekako tri
leta. Kot vse kaže, pa bo-
do interni transport le
uredili in prilagodili so-
dobnim zahtevam še v le-
tošnjem letu. Seveda bo
sodobnemu transportu
treba prilagoditi marsikaj.
Nabaviti bo treba sodob-
ne viličarje, obnoviti tla,
ki sedaj za to niso primer-
na in jih prevleči s tera-
com, marsikje bo treba
napraviti nova vrata iz
obrata v obrat - skratka
naložba_v nov način inter-
nega transporta bo veljala
ta kolektiv okrog petnajst
milijonov dinarjev. V se-
danjih časih, ko je z nalož-
bami bolj težko, je to brez
dvoma zahtevna naloga.
Dejstvo pa je, da se bo in-
vestiranje izplačalo iz več
razlogov. Poleg že ome-
njenih prednosti, velja za-
pisati, da bo s sodobnej-
šim načinom transporta
omogočena tudi lažja evi-
denca blaga. Ker bo blago
navito v velike bale, težke
od 500 do 5000 kilogra-
mov, bo tudi manj možno-
sti, da se bo blago umaza-
lo. Predvsem pa je po-
membno to, da bodo mo-
rali delavci blago sproti
kontrolirati, kar doslej ni
prišlo toliko do izraza, saj
so to lahko storili tudi v
kasnejših fazah, ker pač ni
bilo zvito v tako velike ba-
le, pač pa je bilo le zlože-
no. To torej pomeni, da bo
treba pri delu več umske-
ga napora, ki bo že v tej
fazi precej zamenjal fizič-
no delo. Z na novo ureje-
nim internim transpor-
tom bo odpadlo tudi pori-
vanje manjših vozičkov,
kar je bilo za delavce in še
zlasti za delavke skrajno
naporno. Se najtežji je bil
položaj s tem v zvezi v
oplemenitilnici. Ni nak-
ljučje torej, če za takšno
delo ni bilo pravega zani-
manja. Z dokončanjem te
naložbe se bo nujno mora-
la spremeniti tudi kadrov-
ska struktura. S takšnimi
potezami si v tekstilni to-
varni v Preboldu pravza-
prav načrtno zagotavljajo
kader. Dobro se namreč
zavedajo, da bodo napoči-
li časi, ko bodo morali biti
za stroji tehniki. Navse-
zadnje je treba delo s stro-
jem, ki velja milijone di-
narjev, do potankosti poz-
nati. Da bodo takšni časi
zares nastopili ni nobene-
ga dvoma, saj jih tako uče
tudi izkušnje iz razvitih
evropskih držav. Z ukre-
pi, kakršen je ta, se v veli-
ki meri spreminja misel-
nost ljudi. Potrebna bo
večja pazljivost pri kon-
troli vsakega metra blaga.
V oplemenitilnici bo ta-
ko blago navilo v velikih
količinah in balah na po-
sebnih stojalih. Tako bo
potem tudi krožilo iz ene
faze obdelave v drugo.
Skratka - interni tran-
sport bo prilagojen sodob-
nim tehnološkim zahte-
vam, ki so jih v tekstilni
tovarni že osvojili, tkani-
ne pa bodo za obdelavo v
naslednji fazi že priprav-
ljene v velikih količinah.
Ce jim bo v Preboldu
uspelo zamišljeno opravi-
ti do konca tega leta, po-
tem bo to prav gotovo
izredno velik prispevek k
praznovanju 140-letnice te
tovarne.
VSE ZA IZVOZ
Izredno pozornost na-
menjajo v tem času tudi
izvozu, pa čeprav menijo,
da sedanji sistem pravza-
prav ni toliko izvozno sti-
muliran kot na prvi po-
gled izgleda, oziroma kot
naj bi bil. Menijo celo, da
je sedanji sistem bolj
usmerjen v to, da je treba
čim manj uvažati, ni pa ob
tem toliko stimulativen za
sam izvoz. Seveda pa jih
spoznanja in razmere sili-
jo v povečan izvoz. Tu so
zlasti v lanskem letu in pa
seveda tudi v letošnjem,
napravili pomemben
skok naprej.
ZA REDNO
OBRATOVANJE
V tekstilni tovarni Pre-
bold imajo trenutno čez
glavo skrbi, kako zagoto-
viti reden potek proizvod-
nje. Težave so namreč v
zvezi z zagotovitvijo za-
dostnih količin mazuta. V
zadnjem času se jim je že
nekajkrat zgodilo, da so
morali za par ur ustaviti
proizvodnjo. Trenutno so
zaloge zadostne za en te-
den proizvodnje, upajo
pa, da bo tako tudi v na-
prej. Ob tem pa seveda ni-
kakor ne razmišljajo, da
se bodo stvari uredile kar
same od sebe, od zunaj.
Vso pozornost namenjajo
varčevanju z energijo na
vseh nivojih. Eden izmed
ukrepov je ta, da letos
prvič po dolgih letih ne bo
kolektivnega dopusta. To
bi bilo pravzaprav brez-
smiselno, ker nima smisla
ustaviti proizvodnjo v ča-
su, ko je na voljo še rela-
tivno dovolj energije.
Energijo varčujejo tudi z
obratovanjem manjše to-
plarne.
POLETNI ODDIH
DELAVCEV
V tem času številni de-
lavci tekstilne tovarne le-
tujejo. Za letovanje delav-
cev je dobro poskrbljeno.
Počitniški dom v Piranu
je izredno lepo urejen in
se Prebolčani z njim po-
našajo že dolga leta. Ker
zmogljivosti niso več za-
doščale, so uredili počitni-
ški dom tudi v Biogradu
na moru, ki je prav tako
kot piranski izredno lepo
urejen. Jutri bodo v
zgradbi počitniškega do-
ma v Biogradu, kjer ima
preboldska tovarna tudi
svojo predilnico, odprli tr-
govino z izdelki, ki se po-
našajo z oznako črne mač-
ke. Poleg tega pa lahko
delavci letujejo tudi v pri-
kolicah.
SODELOVANJE S KS
Da tekstilna tovarna od-
lično sodeluje s krajevno
skupnostjo ni treba pose-
bej poudarjati. Za potrebe
kraja in njegovih prebi-
valcev namenja precejšen
del sredstev, ob tem pa ne
pozablja tudi na druge
krajevne skupnosti, od
koder se na delo vozijo
njeni delavci. Delavcem
tako ni vseeno, da kultur-
ni dom v Preboldu tako
žalostno propada. In to v
kraju, ki je vedno živel za
kulturno prosvetno dejav-
nost. V občini bodo prav
gotovo morali nekaj na-
praviti. Saj ne gre, da bi
zidali kakšno novo zgrad-
bo. Treba je zagotoviti le
sredstva za najnujnejšo
obnovitev sedanjega do-
ma Svobode. Zavedajo se
namreč, da sedaj ni čas za
novogradnje. Z obnovitvi-
jo doma Svobode pa bi
kulturno-prosvetno delo
še bolj zaživelo.
TT Prebold je eden največjih proizvajalcev ženskih
hlačnih nogavic pri nas
Obrat TT Prebold v Pristavi. Obrat je tudi v Vinskem vrhu, temeljna organizacija
pa v Biogradu na moru
Del novega kompleksa TT Prebold
Preboldski jeans je danes že ime
28. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26-1. julij
ZDRUŽIMO PRIJETNO S KORISTNIM!
Povsod si prizadevamo, da bi devizno-bilančno tehtnico kar najhi-
treje uravnali. Ustvarjanje deviz je postalo eno glavnih vodil stabilizacije
našega gospodai^stva, normalnega dela v organizacijah združenega
dela in oskrbe.
V ta prizadevanja se vključuje tudi SOZD Merx s svojimi delovnimi
organizacijami. Za širše družbene interese in cilje in za lastne potrebe.
Tudi za potrebe občana, kupca, ki negoduje takrat, ko na prodajnih
policah ni kave, pomaranč in banan...
Borovnice in gobe so tisti sadeži, ki rastejo na naših gozdnih tleh in
so obenem izvozno zanimivi. Tako vsaj zatrjujejo v SOZD Merx, kjer so
se odločili za organizirano akcijo nabiranja teh sadežev, seveda s
pomočjo občanov.
Že v letih 1962-1964 se je Agropromet, takrat samostojna delovna
organizacija, odločil za organiziran odkup gozdnih sadežev za izvoz. Na
žalost je ta akcija počasi zamrla in od takrat dalje na tem področju ni
bilo nič narejenega.
Letos pa so se v SOZD Merx Celje ponovno organizirali za odkup
borovnic, lisičk in jurčkov, ki bi se jih dalo izvoziti na konvertibilno
tržišče in z njimi pridobiti lepe devizne denarce.
Nosilec akcije odkupa je delovna organizacija Agropromet, ki se je
povezala s kmetijskimi zadrugami v Celju, Šentjurju in Laškem. Te so
organizirale*tn pripravile odkupna mesta, kamor lahko občani prinašajo
nabrane sadeže in, seveda, pri tem lepo zaslužijo. Nabiranje borovnic in
gob je torej priložnost v času počitnic, dopusta, razvedrila v prijetnem
poletnem hladu naših gozdov.
SOZD Merx Celje se je z žalskim Hmezadom dogovoril za enotne
cene odkupa, ki se bodo dnevno oblikovale, odkupna mesta pa so
odprta od ranega jutra do noči od pretekle sobote dalje.
Kje so odkupna mesta, ki so jih pripravile Kmetijska zadruga Celje,
Laško in Šentjur?
KZ CELJE: Štore, Žepina, Teharje, Lopata, Šmartno v
Rožni dolini
KZ ŠENTJUR: Loka pri Žusmu, Slivnica, Šentjur, Blagovna,
Dramlje
KZ LAŠKO: Laško, Zgornja Rečica, Vrh, Breze, Rimske
Toplice, Sedraž, Jurklošter (Marof), Radeče, Svibno, Vr-
hove
TIK PRED ZDAJCI ZA OTROŠKO
HRANO FRUTEK
Poskusna proizvodnja nove otroške hrane v
Fructalu, o kateri smo že pisali, je stekla. Novi,
najmodernejši stroji, že polnijo male in velike
steklene lončke s pripravljeno hrano za do-
jenčke. Morda vam je, če imate majnega
otroka, zdravnik v dispanzerju tudi že ponudil
nov izdelek Fructala na poskušnjo. Proizva-
jalci otroške hrane so seveda ljubosumni na
svoj izdelek. Zato postopek za pripravo, zlasti
če so ga sami razvili, ostaja navadno skrivnost.
Pa vendarle bomo tokrat malce pokukali v
halo, kjer nastaja Frutek, in s pomočjo prijazne
tehnologinje razgrnili, kolikor se bo pač dalo,
sliko o tem, kaj se dogaja od trenutka, ko
tovornjak s svežo zelenjavo zapelje na dvori-
šče Fructala, do trenutka, ko skozi ista vrata
odpelje drugo vozilo, naloženo s trdno zapr-
timi, v plastične ovoje zavarjenimi lončki
Frutka.
SESTAVINE MORAJO BITI
SVEŽE IN IZBRANE
Zelenjavo - blitvo, mlad fižol in grah - de-
lavke skrbno preberejo in pregledajo, tako da
gre v predelavo samo resnično sveža, izbrana
povrtnina. Meso, ki ga pripeljejo iz pivškega
perutninarskega kombinata, je pregledano že
v klavnici in po predpisih odležano, pa tudi
sadna kaša, ki je spravljena v Fructalovih hla-
dilnicah, je iz zdravega, izbranega sadja.
Sadje, zelenjava in meso se najprej znajdejo
v mlinih, ki napravijo iz teh sestavin drobnejšo
ali bolj zrnato kašo - odvisno pač od tega,
kateri hrani bo namenjena, tisti za čisto maj-
hne ali tisti za že malo večje dojenčke. Iz mlina
odteče zmes v bazene, kjer jo avtomatski me-
šalci neprestano mešajo, da ne nastanejo
usedline, ampak ostane zmes enakomerno go-
sta do trenutka, ko elektronski računalnik na-
tanko odtehta potrebno količino vsake sesta-
vine in »ukaže« avtomatski napravi, da napolni
lonček.
V tem trenutku je hrana že tudi termično
obdelana, temeljito je izsesan ves zrak in ko se
lonček napolni, ga je treba le še vakuumsko
zapreti.
NADZOR JE IZREDNO POMEM-
BEN
Izdelava in predelava hrane ter pijač je izre-
dno občutljiva zadeva, saj tod nastajajo proiz-
vodi, ki gredo skozi želodec in so torej tako kot
malokateri drugi lahko nevarni človekovemu
zdravju.
To seveda še toliko bolj velja za otroško
hrano, saj je otrok dosti bolj občutljiv za ra-
zlične klice, bakterije in mikrobe. Zato je hi-
gienski nadzor pri proizvodnji te hrane še
ostrejši in bolj potreben.
Da so zelenjava, sadje in meso skrbno pre-
gledani in da morajo biti ne le popolnoma
zdravi, marveč tudi organoleptično neopo-
rečni, smo že napisali. Vendar je to premalo:
pod stalnim nadzorom morajo biti tudi ljudje.
ki hrano pripravljajo. Tako so za delavce in
delavke iz obrata za Frutek obvezni redni pre-
gledi, kjer preverjajo, če nimajo kakšne bo-
lezni, ki bi se lahko prenašala s hrano. Labora-
torij pred vsakim polnjenjem opravi mikrobio-
loško kontrolo strojev: šele, ko je potrjeno, da
na njih ni nobenih klic, se proizvodnja lahko
prične.
Ko je hrana že narejena in spravljena v ko-
zarčke, vzamejo nekaj naključnih vzorcev in jih
pet dni izpostavijo temperaturi 37° Celzija -
torej temperaturi, pri kateri bi se bakterije naj-
ugodneje razvijale in jih ne bi mogli spregle-
dati, če bi zašle v hrano. Če bi se zgodilo, da bi
jih odkrili, bi uničili vso proizvodnjo tistega
dne; sicer pa pustijo hrano še teden dni v
karanteni (skupno traja karantena torej štiri-
najst dni), šele potem zložijo kozarčke na pod-
stavke, neprepustno zavarijo okoli njih pla-
stično folijo in jih zapro še v kartonske škatle.
In Frutek gre lahko na pot.
FRUTEK ZA DVA OBROKA
še tole je dodala tehnologinja, ko smo odha-
jali čez tovarniško dvorišče:
Frutek je dobro termično obdelan in va-
kuumsko zaprt, tako da na sobni temperaturi
zdrži lahko leto dni, ne da bi se pokvaril. Torej
ga ni treba dajati v hladilnik - razen v enem
primeru. Če namreč otrok ne pospravi vse
hrane, lonček lahko spet zaprete in spravite
ostanek hrane do naslednjega obroka. In ta-
krat je dobro, da hrana počaka v hladilniku.
;t. 26-1. julij 1982J
NOVI TEDNIK - stran 29
PROMETNE
NESREČE
<LOROVODIKOVA
<ISLINA V SAVI
v ponedeljek zjutraj je 33-
etni Marko Fuks iz Zgornje-
ga Obrežja pri Krškem vozil
•ovornjak, naložen s 4500 ki-
logrami klorovodikove kisli-
ie iz hrastniške Tovarne ke-
mičnih izdelkov. Na maka-
damski cesti proti Zidanem
mostu mu je nasproti pripe-
ljal kombi. Voznik tovornja-
ka naj bi se mu umikal, ven-
dar je zapeljal preveč v de-
sno, na bankino, ki se je
udrla.
Tovornjak se je prevrnil in
se ustavil osem metrov pod
cesto ob drevesu. Pri prevra-
čanju se je nekaj 50-kilo-
gramskih plastičnih sodov s
klorovodikovo kislino predr-
lo. Nekaj kisline je steklo v
reko Savo, vendar pravijo
strokovnjaki, da ni večje
škode, ker se je kislina hitro
razredčila.
Na kraj nesreče je prišla
tudi reševalna ekipa iz hrast-
niške Tovarne kemičnih iz-
delkov, ki je nevtralizirala
razlito kislino.
Voznik tovornjaka se v ne-
sreči ni ranil, lažje ranjen je
le njegov 11-letni sin, ki se je
peljal v tovornjaku.
S. S.
PREVRNJEN TRAKTOR
v celjsko bolnišnico so v
kritičnem stanju pripeljali
JANEZA MATEVZICA, 52,
iz Stenice pri Vitanju. Ma-
tevžič se je v Gorenju nad
Zrečami prevrnil s traktor-
jem 4 m globoko, pri čemer
mu je prevrnjen traktor sti-
snil prsni koš.
ŠE ENKRAT: NESREČA
S TRAKTORJEM
Pri kmetu ANDREJU
iJURKOVNIKU v Skornem
so spravljali seno. Na senu,
na traktorski prikolici je se-
dela J02EFA NA VODNIK,
70, iz Skornega, ki je padla s
traktorja, ko je lastnik na
dvorišču obračal in pri tem
zadel ob skalo. Navodnikova
se je hudo poškodovala.
OBA PO SREDINI
CESTIŠČA
v Prožinski vasi sta se sre-
čala voznika osebnih avto-
mobilov TEODOR MI-
KLAVCIC, 45, iz Celja in
MARJAN VENGUST, 46, iz
Šentjurja. Ker sta vozila oba
po sredini cestišča, sta se
med srečanjem oplazila, pri
čemer je Vengustovo vozilo
obrnilo na desni bok in je
tako drselo še 20 m in se je
[voznik težje poškodoval, Mi-
klavčičev avtomobil pa je za-
neslo v levo s ceste na nji-
hov. Voznik Miklavčič ima le
lažje poškodbe. Škode je za
100.000 dinarjev.
NEPREVIDEN
KOLESAR
Skozi Podlog je vozila z
osebnim avtomobilom VE-
SNA SEDMINEK, 21, iz
Podloga. Nasproti se je pri-
peljal kolesar LENART
ŠANTEK, 61, iz Podloga, ki
je tik pred avtomobilom za-
vil v levo proti domačiji.
Kljub temu, da je voznica za-
Yirala, je kolesarja zbila, po-
škodbe pa so bile tako hude,
da je Lenart Šantek na kraju
nesreče umrl.
PES POVZROČIL
NESREČO
. Iz Dobrne proti Vojniku se
]e vozil s kolesom na pomož-
ni motor MIRAN KRANER,
04 iz Vojnika. Ko je pripeljal
v Pristavo do hiše št. 6, je z
njegove desne strani skočil
na cesto pes. Kraner je zavrl
in padel in se hudo poško-
«val po glavi. Prepeljali so
v celjsko bolnišnico, kjer
po nekaj urah umrl.
Z velenjskega sodišča}
ŠE ZAPLETI OKROG NIČLE
Javni tožilec je tudi razširil obtožnico
Na sodišču v Titovem Ve-
lenju se je nadaljevalo soje-
nje Janku Mehu iz Podkraja
8, ki je obtožen, da je utajil za
nekaj več kot sedem milijo-
nov davčnih in drugih daja-
tev.
Janko Meh je tudi tokrat
zatrjeval, da je sporni račun
napisal oziroma popravil s
svojim pisalnim strojem in
ne z drugim, kot je ugotovila
strokovna komisija RSNZ in
izvedenec grafolog. Le-ta je
tudi menil, da je tudi ničla na
zadnji strani računa napisa-
na kasneje. Grafolog je zatr-
dil, da je bila na izvirniku
računa tudi izbrisana pika v
znesku, Vleh pa to zanika.
Na sodišču je tokrat pričal
tudi takratni vodja velenjske
davčne inšpekcije Franc Ma-
sterle. Meh naj bi mu govoril
o neki napaki, vendar sta se
dogovorila, da davčno napo-
ved vseeno odda, ko pa bo
napako odkril, naj o tem poš-
lje pismeno obvestilo. Pri
pregledu poslovnih knjig naj
bi potem napako popravili.
Masterle je tudi povedal, da
Mehovega pismenega obve-
stila, za katerega sta se dogo-
vorila, kasneje ni videl. Jan-
ko Meh naj bi mu takrat tudi
razlagal o neopravljenih de-
lih oziroma prenosu dohod-
ka v naslednje leto. Zaradi
takšnih avansov, kot je pove-
dal Masterle, je prišlo pri ne-
kih obrtnikih do prenosov
dohodka v naslednje leto.
O tem, da davčna napoved
za leto 1980 ni bila dokonč-
na, je govoril tudi Janko
Meh. Obvestil naj bi tudi ob-
činsko upravo za družbene
prihodke, da davčna napo-
ved ni dokončna oziroma, da
ostaja odprta do inšpekcij-
skega pregleda.
Ema Meh, prejšnja žena
obtoženca je na sodišču po-
vedala, da sta opravljala obrt
skupaj od leta 1972 naprej.
Do leta 1977 sta imela ločeno
dejavnost, odtlej pa do okto-
bra lani - le nekaj prej, ko so
Janka Meha priprli - pa
skupno obratovalnico. Ema
Meh je opravljala admini-
strativna dela po moževih
navodilih, sicer pa je posle
sklepal sam. Imela je tudi
neorpejeno pooblastilo, da je
lahko dvigala denar s skup-
nega žiro računa.
Sporni račun je napisal
Janko Meh sam, ker nje ta-
krat ni bilo doma. Naročil pa
ji je, da račun odnese potrdit
na davčno upravo, en izvod
pa pošlje v slovenjegraško
zadrugo.
, Zneska na računu se ni na-
tačno spomnila, toda zagoto-
vila je, da je bil znesek na
računu, ki ga je vložila v nju-
no dokumentacijo, pravilen;
to je 7,540.000 dinarjev in ne
desetkrat manjši. Prav tako
jo na davčni upravi ni nihče
opozoril na morebitno napa-
ko, račun pa se ji ni zdel
sumljiv. Sama računa ni po-
pravljala, preden ga je posla-
la v slovenjegraško zadrugo.
Janko Meh naj bi ji kasneje
nekaj razlagal o napaki na ra-
čunu, vendar pa so potem iz
Slovenj Gradca nakazali pra-
vilen znesek oziroma toliko
kot so jima dolgovali.
Namestnik javnega tožilca
je na obravnavi tudi razširil
obtožnico tako, da naj bi
Janko Meh odgovarjal tudi
za ponareditev javnih listin.
To kaznivo dejanje naj'bi
storil tako, da je na že regi-
striranem računu dopisal ni-
člo in sicer v registracijskem
žigu na zadnji strani, potem
pa ničlo dodal še znesku
754.000 dinarjev na prednji
strani računa.
Branilec je menil, da je razši-
ritev obtožnice neprimerna,
Janko Meh pa je še enkrat
zatrdil, da je popravil samo
znesek na prvi strani in to
pred registracijo računa.
Zneska v registracijskem ži-
gu ni popravljal, menil pa je,
da se je lahko zmotila delav-
ka davčne uprave v Titovem
Velenju, ali pa so račun po-
pravili v Slovenj Gradcu, da
bi uskladili oba zneska. Vse-
kakor pa ni pripisal rdeče ni-
čle, je zatrdil obtoženec. Jan-
ko Meh je tudi povedal, da se
v preiskavi ni hotel zagovar-
jati, ker mu sodišče ni omo-
gočilo, da bi se posvetoval s
svojim branilcem.
Glede prispevkov za sise je
vodja strokovne službe ve-
. lenjske zdravstvene skupno-
sti povedal, da je trinajsta
plačilna lista oziroma pora-
čun osebnih dohodkov ob
koncu leta mogoč in da tako
delajo tudi drugi obrtniki.
Janko Meh je pripomnil, da
je tudi dokončno listo že se-
stavil, a jo je nekje založil
oziroma izgubil. Tožilec pa je
menil, da take liste ni.
Sojenje so preložili za ne-
določen čas, da bi lahko pri-
pravili nove dokaze. V tem
času pa naj bi tudi poskušali
ugotoviti, od kod sporna rde-
ča ničla na računu, za katero
Janko Meh zatrjuje, da je
vsekakor ni sam napisal.
SREČKO ŠROT
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM
Dežurstvo med te-
dnom: pomožni zdravnik
od 14. do 20. ure, glavni
zdravnik od 15. do 6. ure
naslednjega dne. Ob ne-
deljah je dežurstvo od 12.
ure do naslednjega dne
do 6. ure zjutraj, ob praz-
nikih pa od 7. do 7. ure
naslednjega dne.
LEKARNE CELJE
Neprekinjeno dežur-
stvo je prevzela lekarna
CENTER v Stanetovi uli-
ci, lekarna na Tomšiče-
vem trgu pa je zaradi raz-
širitve lekarne Center za-
prta.
TRGOVINE
V tednu od 18. junija do
3. julija je dežurna samo-
postrežba SOCA v Stane-
tovi ulici vsak dan do 20.
ure. V tednu od 5. do 10.
julija pa bo dežurna sa-
mopostrežba CENTER v
Stanetovi ulici.
višje sodišče v celju
ZVIŠALI KAZEN
Namesto enega - dve leti zapora
Višje sodišče v Celju je
zvišalo kazen Igorju Juhar-
tu iz Ljubljane, ki je 7. fe-
bruarja 1980, v Kapli, na ce-
sti Celje-Ljubljana, z
drznim prehitevanjem pov-
zročil prometno nesrečo.
Juhart je peljal proti Ljub-
ljani, ko je v Kapli začel pre-
hitevati tovornjak s prikoli-
co in sicer v ovinku na delu
ceste, kjer je neprekinjena
bela črta. Takrat je pripeljal
iz nasprotne smeri z oseb-
nim avtomobilom 27-letni
Franc Weiksler z Vranskega,
ki se je začel umikati, da bi
preprečil čelno trčenje. Če-
prav se je Juhart pravočasno
vrnil na desno polovico ce-
ste, je z nameravanim prehi-
tevanjem povzročil nevarno
stanje na cesti. Voznika
Weikslerja, ki se je umikal v
desno, je začelo zanašati in je
trčil v tovornjak, ki je pripe-
ljal za Juhartovim vozilom.
V nesreči je bil voznik takoj
mrtev, sopotnici v njegovem
avtomobilu Bogomila Ško-
berne in Vera Pristalič pa sta
umrli kasneje v bolnišnici.
Prvostopenjsko sodišče je
obsodilo Juharta na leto dni
zapora. Višje sodišče v Celju
pa mu je kazen zvišalo na
dve leti zapora. Sodišče je
menilo, da kazen prvosto-
penjskega sodišča ne more
dovolj vzgojno vplivati na
voznika, kakor tudi na druge
voznike, ki vozijo predrzno
in neprevidno. Juhart se je
namreč odločil za prehiteva-
nje na nepreglednem delu
ceste in čez neprekinjeno be-
lo črto, medtem ko voznik za
njim ni prehiteval.
Sodišče je tudi spremenilo
sklep prvostopenjskega so-
dišča o varnostnem ukrepu.
Tako bo Juhart po prestani
kazni tudi tri leta brez vozni-
škega dovoljenja (prej šest
mesecev), sodišče p? je tudi
predlagalo ponoven zdrav-
stveni pregled in ponovno
preverjanje sposobnosti voz-
nika.
S. ŠROT
ROJSTVA
CELJE
Rodilo se je 37 dečkov in 30 de-
klic.
POROKE
CELJE
Poročilo se je 15 parov od teh:
PESAN Zvonko in KOŽELJ
Irena oba iz Celja, PILKO Darko
iz Trnovelj pri Celju in KOSTO-
MAJ Jasna iz Ljubečne, NOVAK
Marjan iz Celja in BORSTAR Si-
mona iz Bistrice pri Tržiču, LE-
SKOVŠEK Mihael in štor in
CAKS Vlasta iz Košnice pri Ce-
lju, FERME Milan in KRALJIC
Blaška oba iz Celja, SOTLAR
Stanko iz Rimskih toplic in PO-
DREBERSEK Vekoslava iz Be-
lovega, LEBIC Janko iz Jezerc
pn Šmartnem m RAZGORSEK
Zdenka iz Otemne, SKALE Mi-
ran in KANDOLF Alenka oba iz
Celja, CUS Anton iz Primoža pri
Šentjurju in DOBRAS Lilijana iz
Celja.
SMRTI
CELJE
Umrli so: ŽLENDER Alojzija,
72, Dekmanca, SAVSEK Alojz
78, Breze pri Laškem, SESKO
Branko, 23, Ledina, KLENOV-
SEK Jožefa, 67, Vrh nad Laškim,
KOSMUS Ivanka, 58, Celje, MI-
LUNOVIC Zorka, 88, Sevnica,
ZAMRNIK Klementina, stara 3
mesece. Krnica pri Lučah, HRI-
BERSEK Štefan, 38, Celje, VI-
TANC Vitodrag, 21, Celje, SPE-
GLIC Zofija, 78, Celje, RAV-
NJAK Ana, 85, Ilovca, SRAGA
Marko, 46, Celje, JOKAN Narko,
18, Celje, OCVIRK Jožefa, 77,
Šentjur pri Celju, MASERA Sta-
nislav, 52, Sp. Sečovo, GRAC-
NER Štefan, 70, Celje.
PRIREDITVE
MUZEJ REVOLUCIJE
V muzeju revolucije si obiskovalci lahko ogledajo stalno
razstavno zbirko vsak dan razen od 9. do 12. ure, ob sredah pa
tudi popoldan od 14. do 17. ure.
V spodnjih razstavnih prostorih muzeja revolucije pa so
občasno razstave različnih avtorjev.
POKRAJINSKI MUZEJ
Pokrajinski muzej je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob
sredah tudi v popoldanskem času od 14. do 16. ure, za obisko-
valce pa je zaprt ob ponedeljkih. Ogledate si lahko stalno
razstavo, ki prikazuje kulturno-zgodovinske spomenike, ar-
heološko razstavo in rimski lapidarij.
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
V Šempetru v Savinjski dolini sta odprta za ogled oba turi-
stična objekta, jama Pekel, edina jama na štajerskem območju
z bogatim kapniškim okrasjem in Rimska nekropola, s po-
membnimi spomeniki iz rimske dobe. Ogled je možen vsak
dan od 8. do 18. ure. Pri obeh turističnih objektih je organizi-
rana vodniška služba.
KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA
V Knjižnici Edvarda Kardelja je odprta razstava z naslovom
Naredi sam. Razstava je v avlah osrednje stavbe na Muzejskem
trgu. Ogled je možen vsak dan.v času, ko knjižnica posluje za
bralce, razstava pa bo odprta do 1. septembra.
KINO VOJNIK
V kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 4. julija
ob 17. in 19.30 uri ameriški zgodovinsito pustolovski spektaltel
Peti mušketir.
LIKOVNI SALON CELJE
V Likovnem salonu v Celju je bila v ponedeljek, 21. junija'
otvoritev razstave z naslovom Kanadski pejsaž, sedemindvaj-
setih kanadskih umetnikov. Razstavo je pripravil oddelek za \
kulturne zadeve ministrstva za zunanje zadeve Kanade, orga-
niziral pa jo je Likovni salon iz Celja. Razstava bo odprta do
sobote, 3. julija.
DVORANA GOLOVEC CELJE
V dvorani Golovec v Celju bo danes ob 20. uri velika priredi- \
tev Evropa pleše.
OSNOVNA ŠOLA MIHA PINTER TOLEDO i
TITOVO VELENJE
Od ponedeljka, 28. junija je na osnovni šoli Miha Pinter
Toledo v Titovem Velenju odprta republiška hortikulturna
razstava »Hortikultura Titovo Velenje 82«. Razstava bo odprta
do nedelje, 4. julija.
SALON MEBLO CELJE
V razstavnem salonu Meblo v Vrunčevi ulici v Celju razstav-
ljata svoja slikarska dela slikarja Niko Ignjatič in Srečko Sko-
berne. Razstava je odprta v času, ko salon posluje za stranke,
razstavo pa si lahko ogledate do 23. julija.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
v restavraciji Pošta je vsak večer razen ponedeljka od 19.30
do 24. ure plesna glasba za goste, v kavarni hotela Donat pa je
vsak večer za goste klavirski koncert od 17.30 do 24. ure.
v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo jutri
zvečer ob 20. uri nastop folklorne skupine »Veseli pastirji« iz
Maribora.
Prav tako v dvorani Zdraviliškega doma pa bo v soboto, 3.
julija ob 19. uri proslava ob dnevu borca.
RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA
v razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo v soboto, 3. julija
ob 19.30 uri otvoritev razstave foto sekcije Delo. Razstavljali
bodo Jani Boljševič, Janez Juvan, Janez Lah, Marina Lekič,
Edvard Marušič, Igor Modic, Vojko Ribič, Franci Virant in
Jože Zivič.
ZDRAVILIŠČE DOBRNA
v avli hotela na Dobrni je še danes odprta prodajna
razstava iz3elkov in tapiserij gojencev osnovne šole in doma
Miha Pinter iz Dobrne.
v nedeljo, 4. julija pa bo otvoritev prodajne razstave olj in
akvarelov slikarja amaterja Mirana Guzlja, člana amaterske
likovne skupine iz Ruš.
Na piknik prostoru zdravilišča Dobrna bo danes za goste
tradicionalni četrtkov piknik.
V kavarni hotela Dobrna bo od danes dalje glasba za goste,
ob petkih in sobotah pa v gostišču Triglav plesna glasba.
DVORANA HMELJSKE SUŠILNICE STRMEC
v okviru prireditev ob krajevnem prazniku krajevne skup-
nosti strmec bo v soboto, 3. julija ob 15. uri v dvorani hmeljar-
ske sušilnice srečanje starejših občanov. V kulturnem pro-
gramu ob srečanju pa bodo nastopili osnovni šoli Socka in
strmec ter moški pevski zbor.
V nedeljo, 4. julija pa bo ob 8. uri proslava pri spomeniku
padlih v Strmcu, na kateri bodo sodelovali pionirji osnovne
šole Socke in Strmca ter moški pevski zbor prosvetnega druš-
tva Tone Tomšič iz Strmca.
DRUŽBENI DOM VRBJE
V dvorani družbenega doma v Vrbju je bila v ponedeljek 28
junija otvoritev razstave akademskega slikarja Veljka Tomana,
ki je pripravil razstavo pokrajinskih slik z motivi iz Vrbja pri
Žalcu. Razstava je posvečena prazniku občine Žalec, ogledate
pa SI JO lahko v prihodnjih dneh.
CELJSKE POLETNE PRIREDITVE
V okviru celjskih poletnih prireditev bo jutri ob 18. uri na
odprtem odru na Tomšičevem trgu koncert akademskega pev-
skega zbora Boris Kidrič iz Celja.
SAVINJSKI GAJ
v okviru praznovanja ob 90-letnici turističnega društva Mo-
zirje, bo v soboto, 3. julija v Savinjskem gaju otvoritev etno-
grafske razstave, popoldan istega dne pa bo srečauije zabavnih
ansamblov.
30. stran - NOVI TEDNIK
Št. 26-1. julij 1
1^
t. 26-1.|uliJl98£
NOVI TEDNIK - stran 31
SPOMINSKI PARK TUDI v KOSTRIVNICI
v majhni vasici pod Bočem je pri novi celodnevni osnovni šoli zrasel spominski park »88 dreves za tovariša Tita«. To je
skupna akcija krajevne skupnosti, staršev in pionirjev. Z izkopavanjem jam se je pričelo že jeseni, zasajen pa je bil v aprilu.
Otvoritev ozelenelega parka in urejenih zelenic je bila v soboto, 26. 6. 1982 ob 17. uri. Na ta dan praznuje KS svoj krajevni
praznik. Spominski park krasi spominska plošča. / D B
PO JUGOVZHODNI AZIJI
v tem prodajajo narezane
ribice zmešane z zelenjavo,
nariban kokosov oreh, čili v
omaki, osvežilne pijače itd.
Drugi obraz si dobi mesto po
četrti uri popoldan, ko ljudje
prihajajo z dela.
V samam starem središču
mesta, v neposredni bližini
bazarja, je pod veliko streho
kakšnih sto kuhinj. To so re-
stavracije azijskega sloga, za
PIŠE:
STANE ŽILNIK
8
navaden sloj ljudi. Tu vse
dobesedno vre, dokler kine-
matografi ne začno privab-
ljati obiskovalcev z velikimi
neonskimi napisi hongkong-
ških kavbojk. Azijci so dobe-
sedno obsedeni od teh kara-
te filmov, v katerih najdejo
tudi delček svoje zgodovine.
Še pred pričetkom kino
predstave, ob sončnem zaho-
du, jih povabi »Alah« - svoje
vernike, v veliko mošejo na
hribu. Ta mošeja je ponos
mesta. Ljudje, živeči v ob-
morskih mestih Bornea, so
večinoma muslimanske ve-
roizpovedi.
Kolikor mi je bUo dano
opaziti značilnosti Vzhodne
Malezije v nekaj tednih -
sem dobil občutek, da vJada
režim s trdo roko.
Znano je, da je v celi Male-
ziji prisotna diskriminacija
domačinov Malezijcev v pri-
merjavi s priseljenci Kitajci.
Slednji so si z leti s pridnost-
jo in sposobnostjo obračanja
denarja pridobili primat v
bankirstvu in trgovini nad
Malezijci. Prav tako so se
predstavniki kitajske skup-
nosti usidrali na nekaterih
vodilnih mestih.
Vso to kitajsko ekspanzijo
je bilo treba nekako zausta-
viti in se izogniti prevladi.
Tako misli malezijska admi-
nistracija. Pred leti je spreje-
la ukrepe, s katerimi je po-
stalo zelo otežkočeno oz. ce-
lo nemogoče priti Kitajcu na
univerzo in v službo policije,
vojske in pravosodja.
Ti ukrepi so sprva izzvali
vale protestnega ogorčenja
malezijskih Kitajcev, na ka-
tere pa državni aparat ni bil
pripravljen odgovsurjati. Na-
slednja faza je pojav politič-
nega terorizma. Padajo poli-
cisti, komandirji, pojavljajo
se protidržavne parole itd.
Na zunanji steni policijske
postaje v Kuchingu je visela
tiralica, napisana v malezij-
skem in kitajskem jeziku.
Pod fotografijemni je navede-
na še vsota, katera znaša po
osebi od 200-100.000 M$
(malezijskih dolarjev 1 USA
$ = 2M$.Na sosednjem pla-
katu - tiralici, je bila natis-
njena fotografija večjega for-
mata. Znesek 500.000 M $ je
pričal o pomembnosti osebe.
katero je iskala policija. Iz
naslova tiralice sem razbral
besedo komunist, ostalih ni-
sem razumel. Verjetno so do-
bili kitajski uporniki v ilegali
kar ime »komunist«. Ta be-
seda dobiva v teh deželah že
skrajno izkrivljen pomen. Če
je kdo ožigosan za komuni-
sta, potem velja v očeh nava-
dnih ljudi za hujšega od kri-
minalca ali barbara.
Beseda »komunist« je naš-
la tu plodna tla zaradi pri-
merjave s situacijo v sosed-
nji Kampučiji in Vietnamu.
Vse notranje težave in nes-
kladja, katera so se tam zgo-
dila in se še dogajajo, je po-
rodil komunizem. Ta vrsta
zahodne propagande dobro
uspeva.
Večina ljudi iz teh dežel še
ni v stanju stvar trezno pre-
soditi, da so vojne v teh deže-
lah tudi še stvar zastarelih
družbenih odnosov poleg dr-
žanja strateških pozicij vele-
sil.
Pred leti je KP Malezije iz-
gubila podporo voUlcev,
preiti je morala v ilegalo. Po
letih intenzivnega pohcijske-
ga in vojaškega pregona so
njene vrste ostale precej
zredčene. Podobna situacija
je nastala v sosednji Indone-
ziji po padcu Sukarnove so-
cialistične vlade. Komuni-
stična gverila obeh dežel je
našla svoje zatočišče v džun-
glah centralnega Bornea. Po-
leg tega pa še do danes niso
jasno določene meje na tež-
ko dostopnem delu Bornea,
na meji med severozaho-
dnim Sarawakom in Kah-
mantanom. Gverilci so se
lahko nemoteno premikah
po težko prehodnih džun-
glah z ene strani meje na
drugo, odvisno, kje sp so biJi
ogroženi. Državi sta se odlo-
čili sodelovati pri skupnem
preganjanju in od takrat da-
lje se komunistični gverili
slabo piše.
Od Kuchinga do mesta Si-
bu-ja, ki leži na bregu reke
Rajang (Radang) in od koder
naj bi začel pot po reki navz-
gor v notranjost Saravvaka,
me je čakalo dva dni zoprne
vožnje z avtobusom.
Pripravljeni smo na vožnjo
z avtobusom. Ta pa je umol-
knil. Nekaj ljudi ga je poriva-
lo, da bi vžgal. Domačini, ki
gredo proti Simanggangu, so
s svojo prtljago povsem na-
polnili avtobus. Še ne vžge.
Naokrog telovadi še maha-
nik. Nekaj je narobe s star-
terjem. Po par urah čakanja
nas premestijo v neki drugi
manjši avtobus. Začnemo
ubirati kilometre po ovinka-
sti makadamski cesti, spelja-
ni po posekani džungli.
Zanimivo je, kako so ti lju-
dje kljub svoji prirojeni pri-
jaznosti še zelo radovedni.
Najbolj jih ima, kaj imam v
torbi in nahrbtniku. Ugibajo
in razpravljajo. Kadar si kaj
zapisujem v dnevnik, potem
gleda vanj še najmanj ena ra-
dovedna glava. Da si želijo
čisto sproščeno zadostiti ra-
dovednosti, je za njih samo
po sebi normalno. Ta se
stopnjuje, kolikor bolj so še
odmaknjeni civiliziranemu
načinu življenja. To se pravi,
da je vse v redu in da radove-
dnost ni nič slabega, neote-
sanega. Samo civilizacija ho-
če uokviriti človeške navade
in lastnosti.
Potniki čakajo na rečno ladjo
Pri vzgoji trok skoraj ni razliki
PO NAŠI MUZIKI
Pozor, pozor! Danes zvečer bo v dvorani
Golovec veliko mednarodno tekmovanje
najboljših evropskih plesnih parov.
Ne zamudite te priložnosti, saj boste vide-
li, kako domala vsa Evropa pleše tako, kot ji
bomo mi igrali!
Lastovke gredo na jug, da preživijo;
ko se mi poleti selimo na jug,
komaj preživimo.
MISLIM, DA BI SE NAŠI NOGOME-
TAŠI MORALI UČITI OD STAREJŠIH
GENERACIJ, KAKO SE JE TREBA
BORITI V ŠPANIJI!
MOJ POMENEK
- Dober dan tovariš Delo Posrednik. Slišal
sem, da ste se v vaši organizaciji resno odloči-
li, da boste zmanjšali administracijo.
- Res je iako, naša odločitev je trdna.
- In kako boste to naredili?
- Imenovali smo posebno delovno komisijo,
ki bo pripravila vse potrebno za rešitev tega
problema.
- Verjamete, da boste uspeli? Mislim na-
mreč na to, ali je ta komisija dovolj dobro
sestavljena.
- Seveda je, saj smo na novo zaposlili štiri
delavce, da bi lahko ta komisija res kar najbo-
lje delala.
SAJ NI ČUDNO DA NAM
PRIMANJKUJE PAPIRJA, KO PA
IMAMO TOLIKO PAPIRNATIH
SKLEPOV.
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija:
Marjela Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklic, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov
ne vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 . din, polletna 225 din. Za tujino je cena
dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198-CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105.