105 2021 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 929Jabornegg M. 913(23):58(234.323.61) Prejeto: 23. 4. 2020 Marija Mojca Peternel doc. dr., Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko, Aškerčeva 2, SI–1000 Ljubljana E-pošta: mojca.peternel@guest.arnes.si Baron Markus Jabornegg: (ne)znan koroški obraz IZVLEČEK Prispevek predstavlja barona Markusa Jabornegga z Javornika in Modrinje vasi (1837–1910), aktivnega člana koroške družbe v drugi polovici 19. stoletja, ki je bil znan tudi zunaj deželnih meja. Njegova dediščina je bogata in obsega tako dosežke z botaničnega področja kot prispevke iz planinskega sveta, zlasti Karavank. Prav slednje in po vsej verjetnosti tudi njegovi predniki ga povezujejo z današnjim slovenskim prostorom. KLJUČNE BESEDE baron Markus Jabornegg, 19. stoletje, Koroška, časopisi, planinski svet, botanika ABSTRACT BARON MARKUS JABORNEGG: AN (UN)KNOWN CARINTHIAN FACE The article presents Baron Markus Jabornegg of Javornik and Modrinja vas (von Gamsenegg und Möderndorf ) (1837–1910), a highly active member of the Carinthian society in the second half of the nineteenth century, whose reputation transcended the provincial boundaries. His abundant legacy encompasses both his accomplishments in botany and contributions on the mountain world, especially the Karawanks. The said mountain range and most pro- bably also his ancestors link him to the territory of present-day Slovenia. KEY WORDS Baron Markus Jabornegg, nineteenth century, Carinthia, newspapers, mountain world, botany 106 2021MARIJA MOJCA PETERNEL: BARON MARKUS JABORNEGG: (NE)ZNAN KOROŠKI OBRAZ, 105–114 Uvod V eni od prejšnjih številk Kronike smo v prispev- ku o prvih planinskih vodnikih na Slovenskem poleg kratke vsebinske analize naredili krajši oris njihovih avtorjev.1 Tokratni prispevek podrobneje predstavlja enega od njih, in sicer barona Markusa Jabornegga (1837–1910),2 ne nazadnje tudi zato, ker je leta 2020 minilo natanko 110 let od njegove smrti. Razlog za pisanje pričujočega prispevka pa ni zgolj ta okrogla obletnica, ampak predvsem baronova pestra zapušči- na. Markus Jabornegg je bil namreč v drugi polovici 19. stoletja izredno aktiven član takratnega družbe- nega življenja na Koroškem. Rezultati njegovih ak- tivnosti, prizadevanj in raziskovalnega dela so danes ne le prisotni, marveč v strokovnih krogih še vedno veljavni. V predmestju rodnega Celovca, v bližini far- ne cerkve sv. Heme, nanj spominja ulica, poimenova- na po njem. Izvor priimka Jabornegg Markus Jabornegg je bil koroški baron, čigar pri- imek je skoraj gotovo izšel iz slovenskega Javornika.3 Pisanje nelatinskih lastnih imen v starih matičnih knjigah (do jožefinske dobe) se je pogosto težko prilagodilo latinski dikciji, pri zapisih pa je mogoče opaziti tudi svojevoljnost pri pisavi. Priimke so ohra- nili in beležili tako, kakor so jih našli ali, bolje rečeno, slišali med ljudmi, zapise je nemalokdaj vodilo uho, merilo pa je bil posluh. Poskuse prilagoditve latinski pisavi najdemo zlasti pri črkah c, k, s in z; č, š in ž ter b, p, v, w; g in k.4 Tako je iz Obad lahko postal Owath, iz Borovnik Borounig, Warounig ali Waro- nig, iz Bukovnik Wako(u)nig itd.5 V 18. stoletju so se s predpisano nemščino v ma- tičnih knjigah pojavile »tudi zavite in zasukane gotske 1 Peternel, Planinski vodniki, str. 227–240. 2 Osnovne informacije o življenju koroškega barona smo čr- pali iz Avstrijskega biografskega leksikona, podrobnosti pa iz obsežnega članka v Carinthii. Avtor zapisa je bil botanik in zgodovinar Hans Sabidussi (1864–1941), ki je Jabornegga nasledil na mestu urednika omenjene publikacije (Sabidussi, Markus Freiherr von Jabornegg, str. 97–114). 3 Heinz Dieter Pohl v prispevku Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol (Merkujev zbornik, str. 308–309) ime izpeljuje iz javorja: »Arnig (alt árnik(h)], urkundli- ch 1288 Abernig, 1307 Awernichk, 1501 Ernigkh u. Er- nickhen): altslowenisch *avornik (< slawisch *avorьnikъ), ursprünglich wohl Hofname, etwa ‘Ahorner’ zu slawisch (j)- avorъ, slowenisch javor ‘Ahorn’. Dieser Name ist der einzige, bei dem die Ausgangsform *avor so stark reduziert erscheint, über arn- > ān-, sonst haben wir im Deutschen Formen wie Auernig (Oberkärnten) oder Jauernigg (Steiermark).« O etimologiji krajevnih imen glej tudi delo istega avtorja: Slawische und slowenische (alpenslawische) Ortsnamen in Österreich (http://wwwg.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name1.htm (14. 4. 2020)). 4 Goričar, Doneski, str. 6–87. O priimkih gl. tudi Bezlaj, Zača- sni slovar, str. 228–229. 5 Prav tam, str. 114. črke, ki jih je včasih prav težko brati«.6 Kot v nadaljeva- nju prispevka o zapisovanju rodbinskih priimkov še ugotavlja Maks Goričar, je bilo beleženje slovenskih priimkov v matičnih knjigah v zgodnjem obdobju, torej v latinskem jeziku, točnejše oziroma slovenščini bolj prilagojeno kot pozneje.7 Na Slovenskem rodbinsko ime Javornik tudi da- nes ni tako redko, saj je po pogostosti na 141. mestu, statistična regija, kjer se pojavlja najpogosteje, pa je Koroška.8 Rodbina Jabornigg je bila na območju jugovzho- dne Koroške in Štajerske znana že pred letom 1500 in je okoli leta 1525 že posedovala znatno posestvo. Plemiški naziv so njeni pripadniki očitno pridobili že pred letom 1574, saj se v fevdnem pismu s 26. junija tega leta oče družine naslavlja z »edle veste Maximi- lian Jabornickh von Gambsneck«.9 Različne oblike priimka Javornik je v naslednjem stoletju mogoče najti v kupoprodajnih pogodbah. Da bi se te lahko nanašale na »našo« družino, kaže na- vedba priimka Jäwohrnigk10 v pogodbi iz leta 1642, ki je tri leta pozneje dobil obliko Jabornigkh11 in leta 1684 Jabornegg.12 Moški del potomcev se je večinoma posvečal vo- jaški službi.13 To med drugim dokazuje imenik aktiv- nih vojakov ob prihodu cesarja Leopolda I. (1640– 1705) v Celovec, v katerem najdemo ime »Herr von Jabornekh von Gamsenegg«.14 Prav aktivnosti na voja- škem področju so bile razlog za pridobitev baronske- ga naziva leta 1667.15 Kot v spominih na svojega vzornika piše Hans Sa- bidussi, je Markus Jabornegg v uradnem imenu poleg baronstva imel še dva koroška kraja oziroma grado- va, ki so ju nekoč Jaborneggi imeli v lasti – Javornik (Gamsenegg) in Modrinjo vas (Möderndorf ). V času 6 Prav tam, str. 83. 7 Prav tam, str. 83–84. 8 https://www.stat.si/ImenaRojstva/#/names?lastname= Javornik (9. 11. 2020). 9 Hildebrandt, Der Kärntner Adel, str. 83; Sabidussi, Markus Freiherr von Jabornegg, str. 98. 10 Kupoprodajna pogodba lastnika dvorca Črneče za posest bli- zu Slovenj Gradca, v kateri je omenjen Janez Jakob Javornik (Hannss Jacob Jäwohrnigkh) kot lastnik travnika, ki meji na to posest, in hkrati kot podpisnik te pogodbe (http://www. siranet.si/detail.aspx?ID=554899 (13. 4. 2020)). 11 Kupoprodajna pogodba v kraju Legen pri Slovenj Gradcu, s katero Janez Jakob Javornik z Javornika in Doba (Jabor- nigkh zum Gambsenegg und Aich) od Janeza Davida Leysser- ja z Legna in Valdeka kupi hube pri Kotljah (https://www. monasterium.net/mom/AT-KLA/AUR/AT-KLA_418-B- -A_4106_St/charter?q=jabornegg (13. 4. 2020)). 12 Kupoprodajna pogodba iz leta 1684, s katero Janez Jurij Jabornegg prodaja gradič Dob (pri Ravnah) (https://www. monasterium.net/mom/AT-KLA/AUR/AT-KLA_418-B- -A_4123_St/charter?q=jabornegg (11. 11. 2020)). O tem gl. tudi Jakič, Gradovi, str. 112. 13 Frank, Standeserhebungen und Gnadenakte, 2, str. 256; Hilde- brandt, Der Kärntner Adel, str. 83–84. 14 Na seznamu je datum 20. september 1660 (Ottenfels, Land Carnerische Huldigung, str. 3). 15 Hildebrandt, Der Kärntner Adel, str. 84. 107 2021 MARIJA MOJCA PETERNEL: BARON MARKUS JABORNEGG: (NE)ZNAN KOROŠKI OBRAZ, 105–114 Markusa Jabornegga sta vas Javornik (Gamsenegg) in istoimenska graščina spadali v okrajno glavarstvo Velikovec in sodni okraj Pliberk.16 V vasi je bilo leta 1890 15 hiš, v katerih je živelo 131 ljudi. V skupno število je bilo zajetih tudi 39 prebivalcev petih hiš, ki so spadale h gradu. Od 170 tam živečih ljudi jih je po zapisanih podatkih kar 141 govorilo slovensko in le 26 nemško. Zanimivo, da je med njimi živel en evan- geličan, ostali prebivalci so bili katoličani.17 Drugo ime v naslovu je Modrinja vas (Möderndorf ), ki je spadala v okrajno glavarstvo Celovec-okolica. Vas je po podatkih imenika za Koroško iz leta 1890 štela 10 hiš in 53 prebivalcev katoliške vere, od katerih pa glede na zapis nihče ni govoril slovensko.18 16 Special Orts-Repertorium von Kärnten, str. 78. O gradu gl. tudi Jakič, Gradovi, str. 112. 17 Prav tam. 18 Special Orts-Repertorium von Kärnten, str. 24. O gradu gl. tudi Ginhart in Bacher, Kärnten, str. 412. Življenje Markusa Jabornegga Na katere vire se je Sabidussi, Jaborneggov uče- nec in naslednik njegovih številnih funkcij, opiral pri pisanju življenjepisa svojega učitelja, ni znano. Ma- tična knjiga za faro v severnem delu mesta, Celovec - St. Egid, razkrije, da se je Markus rodil v Celovcu 17. marca 1837 in ob krstu dobil še ime Joseph.19 Oče, tudi Markus, je bil deželni uradnik, mati Johan- na Nepomucena, roj. Detela, pa je bila hči celovškega uradnika (kanclista).20 Verjetno gre za Jožefa Detelo, ki je v seznamu darovalcev knjig knjižnici Zgodo- vinskega društva za Koroško označen kot stanovski uradnik.21 Morda se je mladi Markus za botaniko 19 Sabidussi, Markus Freiherr von Jabornegg, str. 98; gl. tudi https://data.matricula-online.eu/de/oesterreich/gurk/kla- genfurt-st-egid/K15_014-1/?pg=91 (10. 11. 2020). 20 Provinzial-Handbuch, str. 161. 21 Carinthia 2, 1847, str. 98–99, »Wirken des historischen Ve- reins für Kärnten«. Grb baronov Jabornegg (Hildebrandt, Der Kärntner Adel, Taf. 7) 108 2021MARIJA MOJCA PETERNEL: BARON MARKUS JABORNEGG: (NE)ZNAN KOROŠKI OBRAZ, 105–114 navdušil prav pri dedu po materini strani, kajti ena izmed darovanih knjig je bila biografija še danes pri- znanega avstrijskega botanika in mineraloga, jezuita barona Franza Xaverja Wulfna (1728–1805). Markusu so po tradiciji namenili vojaško službo, saj se je po končani osnovni šoli in gimnaziji v Celov- cu vpisal na dunajski Theresianum, na tradicionalno vojaško izobraževalno ustanovo, ki so jo obiskovale številne slavne osebnosti, od katerih naj omenimo zgolj Jožefa Radetzkega (1766–1858) in Josipa Je- lačića (1801–1859).22 Kljub vojaški naravi akade- mije se je Jabornegg prav tam navdušil za botaniko, za kar je bil zaslužen tamkajšnji diakon Karl Mürle. Kadet Jabornegg je bil septembra 1853 dodeljen 22. pehotnemu regimentu grofa Franza von Wimpffe- na v Bratislavi, pod poveljstvo konjeniškega stotnika Wilhelma Augusta Schnellerja (1807–1886), ki je bil tudi ljubiteljski botanik.23 V času krimske vojne (1853–1856) je služil na območju Karpatov, zatem pa ga je vojaška pot vodila v Galicijo in nato ponovno na Ogrsko, kjer se je osebno spoznal in spoprijateljil z znanim madžarskim floristom in zbirateljem Aure- lijem Wilhelmom Scherfelom (1835–1895), ki je kot lekarnar deloval v kraju Veľká na današnjem Slova- škem.24 V Prešovu (današnja Slovaška) je Jabornegg leta 1855 spoznal znanega madžarskega profesorja Friedricha Hazslinskya (1818–1896) in imel tudi si- cer stike s številnimi botaniki tistega časa. V istem letu je zbolel za tifusom. Po dolgem okrevanju, med 22 Guglia, Das Theresianum in Wien. 23 https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_S/Schneller_Au- gust_1807_1886.xml (1. 4. 2020). 24 https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_S/Scherfel_Aure- lius-Wilhelm_1835_1895.xml (1. 4. 2020). katerim je obiskoval tudi svet Karavank, so ga ponov- no vpoklicali v vojaško službo, tokrat v Gradec. Tam se je srečal z majorjem Josefom Aichingerjem pl. Aichenhaynom (1789–1870), avtorjem dunajskega botaničnega vodnika, in z vitezom Josefom Claudiu- som Pittonijem pl. Dannenfeldtom (1797–1878), ki je bil član prvega predsedstva prirodoslovnega muze- ja v Celovcu.25 Znano je, da se je Jabornegg na vseh vojaških pohodih precej zanimal za rastlinski svet, preučeval tamkajšnjo naravo in zbiral rastline.26 Glede na težke razmere v vojski in glede na njego- vo šibko zdravje se je, tudi na prigovarjanje nadreje- nih, moral sprijazniti z opustitvijo vojaškega poklica. S 1. januarjem 1859 je tako stopil v službo pri koro- škem Uradu za izdajo in sprejem uradne pošte (Stän- dische Expedits- und Registratursdirektion) v Celovcu.27 V zakonu s Pio Leopold, hčerko prokurista tovar- ne J. Rainer,28 so se mu rodili štirje otroci, za katere je po ženini smrti leta 1895 v hiši št. 30 na Starem trgu v Celovcu skrbel sam.29 V Jaborneggovem sicer precej uspešnem življenju se je zgodilo tudi nekaj ža- lostnih dogodkov, med katerimi je gotovo na prvem mestu očetova smrt leta 1870.30 25 Drescher, Splitter, str. 53. 26 Sabidussi, Markus Freiherr von Jabornegg, str. 102. 27 Prav tam, str. 99–100. 28 Gre za podjetje, ki ga je leta 1811 ustanovil trgovec Johann Rainer (1782–1859) (Kärntens gewerbliche Wirtschaft, str. 233; gl. tudi Katalog der allgemeinen deutschen Industrie-Aus- stellung zu München im Jahre 1854, str. 133). 29 https://data.matricula-online.eu/de/oesterreich/gurk/kla- genfurt-st-egid/K15_078-1/?pg=119 (5. 4. 2020); Sabidussi, Markus Freiherr von Jabornegg, str. 105; Kärntner Zeitung, 11. 7. 1895, str. 625. 30 Klagenfurter Zeitung, 28. 10. 1870, str. 1618. Dvorec Javornik (Valvasor, Topographia Archiducatus Carinthiae modernae, str. 83). 109 2021 MARIJA MOJCA PETERNEL: BARON MARKUS JABORNEGG: (NE)ZNAN KOROŠKI OBRAZ, 105–114 Leta 1905 se je Jabornegg sicer upokojil, je pa delo pomožnega nižjega konceptnega uradnika op- ravljal do leta 1909,31 kar je bil razlog za prispevek v delavskem časopisu Arbeiterwille. Med vsemi časo- pisnimi novicami o Jaborneggu je bil to edini ne- gativni zapis o njem. Neznani pisec mu je namreč očital, da kljub visoki pokojnini (5800 kron), ki jo dobiva že dve leti, ne more opustiti služenja deželi, ki mu za to delo mesečno plačuje še dodatnih 150 kron. Razloga, zakaj Jabornegg ne preneha s službovanjem, ne gre iskati v denarni stiski, ampak v bojazni, da de- lovanje deželne vlade brez njega ne bi bilo več kvali- tetno. Jaborneggu je pisec članka nadalje oponesel, da jemlje kruh iz ust številnim brezposelnim, saj bi 150 kron zagotovo bolj prišlo prav nekomu, ki nima stal- nega dotoka denarja. Avtor je baronu ironično sveto- val, naj morebitni strah pred brezdeljem, ki bi utegnil škodovati njegovemu duhovnemu razvoju, premaguje z delom na botaničnem področju. Zapis se izpoje v pozivu deželnemu predsedniku grofu Zenu Goëssu (1846–1911), ki bo zaradi svojega čuta za humanost in pravičnost to službo v prihodnje zagotovo dodelil komu drugemu.32 Ob zapisanem bi lahko domnevali, da se je Ja- bornegg zavedal pomena svojega dela in znanja, a je pri tem, morda tudi v (pre)veliki želji, da bi še naprej ostal aktiven član koroške družbe, malce pretiraval. Markus Jabornegg je bil po oceni svojega biografa premišljen, preudaren in zanesljiv, človek svobodne in prijazne besede, ki je v sili znala biti tudi osor- na. Odlikoval se je po načelni drži in je vedno znal utemeljiti svoje mnenje. Zdrav osebni duh ga je ob- varoval pred servilnostjo in pretiranim sklepanjem prijateljstev. Imel je občutek za praktičnost ter smisel za lepoto, dobroto in plemenitost. Znal je biti razu- mevajoč, ustrežljiv, prijeten in pripravljen pomagati na vsakem koraku.33 6. maja 1910 ga je premagala bolezen.34 Pogreb je bil tri dni pozneje na pokopališču v Trnji vasi (Anna- bichl), in sicer v vlažnem, pustem vremenu ob prisot- nosti številnih žalujočih iz vseh družbenih slojev.35 Večina društev in zvez je ob Jaborneggovi smrti pri- redila spominsko slovesnost, turistično društvo deni- mo v gostišču v Špitalu ob Dravi.36 Njegova smrt je odmevala v dunajskih37 in šte- vilnih koroških38 časopisih, kjer je bilo nekaj mese- 31 Sabidussi, Markus Freiherr von Jabornegg, str. 108. 32 Arbeiterwille, 22. 9. 1907, str. 11, »Klagenfurt«. 33 Sabidussi, Markus Freiherr von Jabornegg, str. 111. 34 https://data.matricula-online.eu/de/oesterreich/gurk/kla- genfurt-st-egid/K15_078-1/?pg=119 (10. 11. 2020). 35 Sabidussi, Markus Freiherr von Jabornegg, str. 109. 36 Kärntner Tagblatt, 11. 5. 1910, str. 3; Freie Stimmen, 9. 5. 1910, naslovnica. 37 Wiener Salonblatt, 14. 5. 1910, str. 17; Wiener Landwirtschaft- liche Zeitung, 11. 5. 1910, str. 400; Fremdenverkehr, 15. 5. 1910, str. 11. 38 Freie Stimmen, 9. 5. 1910, naslovnica; Grazer Tagblatt, 7. 5. 1910, str. 18; Fremdenverkehr, 5. 5. 1910, str. 11; Kärntner Tag- blatt, 7. 5. 1910, str. 4; 8. 5. 1910, str. 5, 16; 11. 5. 1910, str. 3, 4. cev pozneje mogoče najti tudi zahvalo pokojnikovih otrok.39 Javno delovanje in znanstveno raziskovanje »Če se ozremo na rezultate botaničnega raziskovanja Koroške v drugi polovici iztekajočega se stoletja, vedno znova naletimo na tri osebe, ki so z njimi tesno pove- zane in so jih do določene mere zaznamovale: Zwan- ziger, Pacher, Jabornegg.«40 Te vrstice razkrivajo, da je Hans Sabidussi svojega vzornika postavil ob bok po- membnih koroških botanikov. Gustav Adolf Zwan- ziger (1837–1893) je sijajno poznavanje rastlinskega sveta povezoval z urejanjem Klagenfurter Zeitung,41 odkritja in spoznanja Davida Pacherja (1816–1902) pa so v strokovnih krogih cenjena še danes.42 Da je bil Jabornegg odličen, predvsem pa »temeljit pozna- valec Koroške in zaslužen turistični pisec«, je bilo znano tudi v osrednjem slovenskem prostoru.43 Jaborneggu Ljubljana ni bila neznana. Tod mimo ga je pot vo- dila v sklopu vojaške službe v petdesetih letih 19. stoletja,44 ponovno pa je mesto obiskal in v hotelu Slon prenočil leta 1877.45 Preučevanje rastlinskega sveta se je pri Jabor- neggu povezovalo z velikim zanimanjem za koro- ški planinski svet. Na njunem presečišču se je zna- šlo opazno družbeno angažiranje, saj je bil večkrat izžreban za porotnika.46 To je le ena od številnih funkcij, ki jih je opravljal, potem ko se je odpovedal vojaškemu življenju in si je zdravstveno popolnoma opomogel. Med drugim je bil vodja urada deželne vlade (Landes-Kanzleidirektor), predsednik koroške- ga vrtnarskega društva (Gartentenbau-Verein), častni predsednik deželnega muzeja Rudolfinuma, častni član koroške deželne turistične zveze (Landesver- band für Fremdenverkehr in Kärnten), dopisni član c. k. Centralne komisije za raziskovanje in ohranjanje kulturne dediščine (Zentralkomission für Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale) in vitez Franc Jožefovega reda.47 Vneto raziskovanje Koroške je povezoval z zbi- ranjem školjk, polžev, metuljev, hroščev, mineralov in podobnega, kar ga je povezovalo s celovškimi floristi, kot sta bila Friedrich Kokeil (1802–1865) in pater Rainer Graf. Leta 1863 je že postal član celovškega Prirodoslovnega deželnega muzeja (Das naturhistori- 39 Klagenfurter Zeitung, 28. 10. 1870, str. 1618. 40 Sabidussi, Markus Freiherr von Jabornegg, str. 97. 41 https://data.onb.ac.at/nlv_lex/perslex/XZ/Zwanziger_Gu- stav_Adolf.htm (8. 4. 2020). 42 https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Pacher_Da- vid_1816_1902.xml (8. 4. 2020). 43 Laibacher Zeitung, 7. 7. 1876, str. 3. 44 Sabidussi, Markus Freiherr von Jabornegg, str. 102. 45 Laibacher Tagblatt, 3. 9. 1877, str. 4. 46 Freie Stimmen, 28. 7. 1886, str. 2; Kärntner Zeitung, 12. 12. 1895, str. 4. 47 Kärntner Tagblatt, 7. 5. 1910, str. 4; Fremdenverkehr, 5. 5. 1910, str. 11. 110 2021MARIJA MOJCA PETERNEL: BARON MARKUS JABORNEGG: (NE)ZNAN KOROŠKI OBRAZ, 105–114 sche Landesmuseum), katerega finančna podpora mu je omogočila potovanje v Dalmacijo. Leta 1901 je postal predsednik omenjenega muzeja, funkcijo pa je zaradi bolezni opustil šele tik pred smrtjo.48 Za pu- blikacijo Carinthia 2 je napisal kar nekaj prispevkov in bil tudi njen urednik.49 Leta 1870 je v omenjenem celovškem muzeju začel z javnimi predavanji s po- dročja botanike, ki so vzbudila odmev v tamkajšnjih časopisih.50 Dediščina njegove ljubezni do rastlinskega sveta, predvsem do novoodkritih rastlin, se je ohranila v nji- hovih imenih – tako na primer v Achillei Jaborneggii Halacsy, vrsti pelina, ki jo je odkril leta 1873 v bližini Heiligenbluta, in v Violi Jaborneggii Kliek, vijolici, ki jo je odkril na južnem bregu Vrbskega jezera.51 Z rastlinskim svetom sta bila povezana njego- vo članstvo v Kmetijski družbi za celovško okrožje (Landwirtschaftlicher Gauverein Klagenfurt)52 ter že omenjena vloga predsednika Koroškega vrtnarskega društva, v okviru katerega je med drugim podeljeval spričevala najzaslužnejšim dijakom na botaničnem 48 Sabidussi, Markus Freiherr von Jabornegg, str. 97–110; Freie Stimmen, 18. 4. 1910, str. 4. 49 Sabidussi, Markus Freiherr von Jabornegg, str. 97–110. 50 Prav tam, str. 103; Klagenfurter Zeitung, 3. 3. 1870, str. 311. 51 Sabidussi, Markus Freiherr von Jabornegg, str. 110–111. 52 Süddeutsche Post, 27. 3. 1873, str. 2. področju.53 Julija 1872 je prevzel vodenje botanič- nega vrta v Celovcu, oktobra 1875 pa mesto učitelja na zimski šoli vrtnarskega društva, ki ga je obdržal do leta 1909. Njegova predavanja na kmetijski šoli (Ackerbauschule der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft) so bila »jasna in vselej precej nazorna«.54 Omenjenim položajem je treba dodati funkcijo predsednika in pozneje častnega člana Deželne tu- ristične zveze (Landesverband Fremdenverkehr),55 ki jo je vodil do leta 1905,56 torej do leta, ko je bila v Ljubljani ustanovljena predhodnica današnje Turi- stične zveze Slovenije – Deželna zveza za pospeševa- nje prometa tujcev na Kranjskem. Vanjo so se vklju- čila vsa društva, zavodi in posamezniki, povezani s turizmom,57 tudi Slovensko planinsko društvo.58 Jabornegg je bil v turistični zvezi, tako kot v dru- gih društvih, izredno aktiven, a v svojih prizadevanjih pogosto osamljen. Prebivalci takratne Koroške se namreč še niso zavedali pomena turizma in mu zato pri delu niso pomagali.59 V okviru delovanja ome- 53 Kärntner Zeitung, 13. 9. 1903, str. 2; Sabidussi, Markus Frei- herr von Jabornegg, str. 97–110. 54 Sabidussi, Markus Freiherr von Jabornegg, str. 104–105. 55 Illustrierte Zeitung, 5. 5. 1901, str. 4. 56 Kärntner Zeitung, 13. 1. 1905, str. 5. 57 Bogataj in Janša Zorn, Turizem smo ljudje, str. 37. 58 Strojin, Gorništvo, str. 189. 59 Fremdenverkehr, 5. 5. 1910, str. 11. Markus baron Jabornegg (Sabidussi, Markus Freiherr von Jabornegg, str. 98). 111 2021 MARIJA MOJCA PETERNEL: BARON MARKUS JABORNEGG: (NE)ZNAN KOROŠKI OBRAZ, 105–114 njenega društva so znana njegova prizadevanja za krepitev turizma na Koroškem in trud za izboljšanje železniške proge.60 Sadovi teh številnih prizadevanj in konkretnih akcij so se pokazali in bili cenjeni šele pozneje.61 Med funkcijami gre izpostaviti še Jaborneggovo predsedovanje Celovški podružnici Nemškega alpi- nističnega društva (Der deutsche und österreichische Al- penverein – DuÖAV).62 Njegovo zadnje odmevnejše dejanje na tem področju je bil slovesni nagovor ob odprtju koče Franz-Josef Höhe na območju Velike- ga Kleka (Großglockner), v bližini ledenika Pastirica (Pasterze). Celovška podružnica DuÖAV je organi- zirala dvodnevni izlet v to kočo v spomin na njen obisk s strani cesarja Franca Jožefa in njegove sopro- ge ter odprtje koče 17. avgusta 1876. Ob tej prilož- nosti je imel Jabornegg svečan govor. Slovesnosti, ki je trajala dva dni, so se udeležile tudi sekcije drugih planinskih društev.63 Jabornegg kot pisec Botanično področje Sledi Jaborneggove raziskovalne in znanstvene dejavnosti je mogoče najti v številnih pisnih prispev- kih, bodisi avtorskih ali soavtorskih. Botanična od- kritja in raziskave je objavljal v številnih časopisih64 ter v prispevkih v Carinthii 2.65 Oglejmo si prispevek, ki ga je Klagenfurter Zeitung objavil poleti 1907 in pod katerega se je avtor podpisal samo z začetnico J. Na poljuden način je opisal izlet v Karavanke juž- no od Podrožce, v bližino karavanškega predora. Po kratkem geografskem orisu območja je osrednji del prispevka namenil tamkajšnjemu rastju, ni pa pozabil pohvaliti prijaznega gostišča ob železniški postaji v Podrožci, kjer lahko turisti počakajo na vlak, ki jih bo odpeljal v Celovec.66 Jabornegg se pojavlja tudi kot soavtor samostoj- nih publikacij, predvsem v delu o koroški flori Flora von Kärnten, katerega prvi avtor je sicer Pacher ter je 60 Innnsbrucker Nachrichten, 23. 4. 1884, str. 6, »Der Gratzer Delegirtentag«. O delovanju društva gl. tudi Grazer Tagblatt, 20. 2. 1907, str. 7. 61 Fremdenverkehr, 5. 5. 1910, str. 11. 62 Süddeutsche Post, 24. 12. 1871, str. 602; Zeitschrift des deutschen und österreichischen Alpenvereins, 1880, str. 35 in 1881, str. 51, »Verzeichnis der Mitglieder«. 63 Kärntner Tagblatt, 8. 9. 1906, str. 5. 64 Naj navedemo le nekaj Jaborneggovih objav v celovškem časopisu: kot feljton v dveh nadaljevanjih Die Hederiche und Alpenrosen in unseren Alpen, Klagenfurter Zeitung, 22. 6. 1865, str. 561–562 in 23. 6. 1865, št. 142, naslovnica; Ein neuer Pflanzenbürger Kärntens (Epimedium alpinum), Klagenfurter Zeitung, 18. 6. 1886, str. 565. 65 Na primer Die Knautien der heimatlichen Flora, Carinthia, 1905, str. 101–106; Die Standorte der Wulfenia, Carinthia, 1884, str. 69–76; Interessante Pflanzenfunde in Kärnten, Ca- rinthia, 1878, str. 176 in 1879, str. 207–208. 66 J[abornegg]: Die Ardeschitzenklamm bei Rosenbach, Kla- genfurter Zeitung, 4. 6. 1907, št. 127, str. 1268–1269. med letoma 1881 in 1887 izhajalo v več delih. Delo je v strokovnih krogih še danes cenjeno.67 Samo v na- črtu pa je ostal drugi del, ki naj bi celostno prikazoval botanično geografijo Koroške, v celoti pa naj bi ga napisal Jabornegg.68 Znan je tudi Jaborneggov her- barij, ki ga je zapustil deželnemu muzeju. Po obsegu sicer ne presega Pacherjevega, je pa zaradi novood- kritih rastlin pomembnejši.69 Pacherju je Jabornegg posvetil obsežen članek, ki ga je prav tako objavila Carinthia.70 In končno je z deželnim muzejem v Celovcu po- vezano tudi Jaborneggovo zadnje večje delo, urejanje slavnostnega zbornika o deželnem naravoslovnem in zgodovinskem muzeju v Celovcu, ki je izšel leta 1898 ob 50. letnici njegovega obstoja.71 Planinsko področje Predvsem takratnim planincem (in sodobnim gornikom) je (bil) Jabornegg poznan kot avtor pla- ninskih vodnikov. Ti so vzbudili odmev po vsej monarhiji,72 kar dokazuje, da je bil znan tudi zunaj deželnih meja. V planinskih vodnikih se je pojavljal kot soavtor, predvsem kot pisec poglavij z botanično vsebino. Tak primer je poglavje o flori v Ziljski dolini, ki je izšlo v vodniku po tem območju.73 Znan pa je tudi kot samostojni avtor vodnikov, v katerih se je posvečal predvsem Koroški. Njej in njenemu glavnemu mestu Celovcu je v celoti namenil poseben vodnik Kärnten und Klagenfurt. V vodnikih je opise koroške narave in kraje pogosto povezoval z izleti v tamkajšnji pla- ninski svet.74 Skupaj z založnikom, knjigarnarjem in ravna- teljem Eduardom Gottliebom Amthorjem (1820– 1884) je leta 1873 napisal obsežen vodnik po Koro- škem s posebnim poudarkom na mejnih območjih.75 Njegova izdaja je odzvanjala v številnih časopisih po monarhiji.76 V novici osrednjega ljubljanskega časo- pisa je bilo denimo izpostavljeno, da je Koroška s tem 67 Österreichische Buchhändler-Correspondenz, 22. 4. 1882, str. 7; Sabidussi, Markus Freiherr von Jabornegg, str. 105. 68 https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_J/Jabornegg- -Gamsenegg-Moderndorf_Markus_1837_1910.xml (9. 4. 2020). 69 Sabidussi, Markus Freiherr von Jabornegg, str. 110. 70 Jabornegg, Monsignore, str. 93–98. 71 Jabornegg, Das naturhistorische Landesmuseum. 72 Naj izmed mnogih navedemo le nekaj časopisov, ki so objav- ljali novice o izdanih Jaborneggovih vodnikih: Oesterreichische Touristenzeitung, 15. 10. 1881, str. 84, Österreichische Buch- händler-Correspondenz, 24. 5. 1884, str. 6; Wiener Abendpost, Beilage zur Wiener Zeitung, 31. 7. 1874, str. 1381; Klagenfurter Zeitung, 6. 8. 1874, str. 1213; Prager Zeitung, 17. 2. 1890, str. 4. 73 Moro, Führer, str. 24–32. 74 Jabornegg, Führer für Klagenfurt; Jabornegg, Das Loibl-. 75 Amthor in Jabornegg, Kärntnerführer. V nadaljevanju bo za- radi skoraj identičnega naslova njunega vodnika iz leta 1887 pri sklicevanju navedena tudi letnica izdaje 1873. 76 Tagespost, 4. 8. 1874, str. 4. 112 2021MARIJA MOJCA PETERNEL: BARON MARKUS JABORNEGG: (NE)ZNAN KOROŠKI OBRAZ, 105–114 končno dobila celovit vodnik.77 Pisca sta 14 let pozne- je, leta 1887, prvo izdajo posodobila, ta, druga izdaja pa je izšla skoraj pod enakim naslovom kot prva.78 Spoznanja o gospodarstvu alpskega sveta na Ko- roškem in Alp južno od Drave je Jabornegg skupaj s politikom Augustom von Scheidlinom (1821–1900) zapisal v vodniku, ki je izšel leta 1881.79 Planinski vodniki so bili v svojih prvih izdajah precej opisni in morda nekoliko manj funkcionalni kot danes. Bili so precej bogatejši z geografskimi, etnološkimi in zgodovinskimi opisi, ki so prepričljivi, saj so jih pisci besedil pisali iz lastnih izkušenj, zato so lahko še danes odličen vir za raziskovanje razmer na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Med vrsticami lahko začutimo tudi avtorjev odnos do takratnih družbenih pojavov, ki so bili v času življenja našega protagonista še posebno pestri. Nacionalni odnosi med Slovenci in Nemci na prelomu stoletja so postajali vse izrazi- tejši ne le v dolinah, ampak so se zaostrovali tudi v planinskem svetu.80 Takratni gorniki tovrstnih skrbi niso mogli kar pustiti v dolini. Vsebina Jaborneg- govih planinskih vodnikov je daleč od nacionalne problematike, čeprav jo je zagotovo poznal in se z njo dnevno srečeval. V opisih je bil nevtralen, kar se po- kaže zlasti pri opisovanju prebivalcev karavanškega sveta. Molk o nacionalnem vprašanju, ne pa vklju- čevanje vanj, je mogoče razložiti tako, da se nacio- nalnopolitično ni hotel opredeliti. Zdi se, da je bil Korošec starega kova. Pri pisanju se je zavedal, da slovenska izgovorjava zemljepisnih imen za nemško govoreče gorohodce ni bila enostavna, zato je v svoje vodnike prilagal sezna- me uporabnih jezikovnih primerov, osnovnih spora- zumevalnih fraz, številk itd.81 Na izletih je opazil, da v južnem delu Koroške večinoma govorijo slovensko, vendar so ljudje v dolinah razumeli tudi nemško. Težje se je bilo v nemščini sporazumeti visoko v hri- bih, kjer so bile le posamezne kmetije. Slovenščina koroških kmetov je bila večinoma tako slaba, da je sploh ni bilo mogoče razumeti.82 Kot vsi izkušeni gorniki se je zavedal pomemb- nosti planinske opreme. Čeprav je to čas, ko je bilo gorništvo povečini moška domena, v njegovem vod- niku iz leta 1873 že najdemo nasvet, namenjen da- mam. V poglavju »Obleka in potovalni pripomočki« je damam svetoval, naj ob obisku gora ne pozabijo na zaščitno kremo.83 Nasvet je zanimiv iz vsaj dveh razlogov. Na eni strani vidimo, da so ženske v tem času že začele obiskovati hribe, na drugi pa opazimo zgodnje zavedanje o škodljivosti višinskega sonca, kar je dandanes samoumevno. 77 Laibacher Zeitung, 7. 7. 1876, str. 2. 78 Amthor in Jabornegg, Kärntnerführer. 79 Scheidlin in Jabornegg, Die Alpenwirtschaft in Kärnten. 80 Več o tem gl. tudi Mikša, Narodnostni boji, str. 62–63. 81 Amthor in Jabornegg, Kärntnerführer, 1873, str. 18–19. 82 Prav tam, str. 9. 83 Prav tam, str. 10. Sklep Baron Markus Jabornegg je bil izrazito dejaven član tedanje koroške družbe na različnih področjih. Na botaničnem področju so znani predvsem njegov herbarij in odkritja novih rastlin. Družbeno se je uveljavljal kot predsednik številnih društev, poveza- nih z botaniko, naravo in turizmom. V njih je bil ne le s svojo pojavo, ampak predvsem s svojim delom in nenehno angažiranostjo zagotovo vzor drugim članom. V družbenem življenju se je pojavljal kot javni predavatelj v celovškem prirodoslovnem mu- zeju, učitelj in porotnik. Znan je kot avtor številnih prispevkov z botaničnega področja v takratnih ko- roških časopisih ter vodnikov po Koroški in tam- kajšnjem vzpetem svetu. Prav območje Karavank in njegov izvor ga povezujeta z današnjim slovenskim prostorom. VIRI IN LITERATURA ČASOPISI Arbeiterwille, 1907. Freie Stimmen, 1910. Fremdenverkehr, 1910. Grazer Tagblatt, 1907, 1910. Grazer Zeitung, 1859, 1863. Illustrierte Zeitung, 1901. Innnsbrucker Nachrichten, 1884. Kärntner Tagblatt, 1906, 1910. Kärntner Zeitung, 1895, 1903, 1905. Klagenfurter Zeitung, 1870, 1874. Laibacher Tagblatt, 1877. Laibacher Zeitung, 1825, 1876. Oesterreichische Touristenzeitung, 1881. Österreichische Buchhändler-Correspondenz, 1882, 1884. Prager Zeitung, 1890. Süddeutsche Post, 1871, 1873. Südsteierische Post, 1894. Tagespost, 1874. Wiener Abendpost, Beilage zur Wiener Zeitung, 1874. Wiener Landwirtschaftliche Zeitung, 1910. Wiener Salonblatt, 1910. Zeitschrift des deutschen und österreichischen Alpen- vereins, 1880, 1881. LITERATURA Amthor, Eduard in Jabornegg, Markus: Kärntner- führer: Reisehandbuch für Kärnten unter Berück- sichtigung der angrenzenden Gebietstheile von Steyermark, Krain, Görz. Augsburg: Amthor’s Verlagsbuchhandlung, 1887. Amthor, Eduard in Jabornegg, Markus: Kärntner- führer: Reisehandbuch für Kärnten unter Berück- sichtigung der angrenzenden Gebietstheile von 113 2021 MARIJA MOJCA PETERNEL: BARON MARKUS JABORNEGG: (NE)ZNAN KOROŠKI OBRAZ, 105–114 Steiermark, Krain, Görz, Tirol, Salzburg. Gera: E. Amthor, 1873. Bezlaj, France (ur.): Začasni slovar slovenskih priim- kov. Ljubljana: SAZU, 1974. Bogataj, Janez in Janša Zorn, Olga: Turizem smo ljudje: zbornik ob 100-letnici ustanovitve Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem, Turistične zveze Slovenije in organiziranega turiz- ma v Sloveniji: 1905–2005. Ljubljana: Turistična zveza Slovenije, 2006. Drescher, Anton: Splitter aus 150 Jahren Geschichte des Naturwissenschaftlichen Vereines für Steier- mark. Mitteilungen des Naturwissenschaftlichen Ve- reines für Steiermark 143, 2014, str. 49–88. Frank, Karl Friedrich: Standeserhebungen und Gna- denakte für das deutsche Reich und die österreichi- schen Erblande bis 1806, 2. Schloss Senftenegg, Niederösterreich: Selbstverlag, 1970. Ginhart, Karl in Bacher, Ernst: Kärnten: die Kunst- denkmäler Österreichs. Wien: Schroll, 1976. Goričar, Maks: Doneski k postanku in pisavi rodbin- skih priimkov in krajevnih imen med Slovenci. Etnolog 12, 1939, str. 83–122. Guglia, Eugen: Das Theresianum in Wien. Vergangen- heit und Gegenwart. Wien: Schroll, 1912. Hildebrandt, Adolf Matthias: Der Kärntner Adel. Nürnberg: Verlag von Bauer und Raspe (Emil Küster), 1879. Jabornegg, Markus (ur.): Das naturhistorische Landes- museum in Klagenfurt, 1848–1898, seine Grün- dung und Entwicklung. Festschrift zum 50jährigen Bestehen des kärntnerischen naturhistorischen Lan- desmuseums in Klagenfurt. Klagenfurt: Kleinmayr, 1898. Jabornegg, Markus: Das Loibl-, Boden-, Bären- und Zellthal in den Karawanken: (ein Wink für heimi- sche und fremde Touristen zum Besuche derselben). Klagenfurt: F. Kleinmayr, 1879. J[abornegg, Markus]: Die Ardeschitzenklamm bei Rosenbach. Klagenfurter Zeitung, 4. 6. 1907, št. 127, str. 1268–1269. Jabornegg, Markus: Die Hederiche und Alpenrosen in unseren Alpen. Klagenfurter Zeitung, 22. 6. 1865, št. 141, str. 561–562; 23. 6. 1865, št. 142, naslovnica. Jabornegg, Markus: Die Knautien der heimatlichen Flora. Carinthia 2, 1905, str. 101–106. Jabornegg, Markus: Die Standorte der Wulfenia. Carinthia 2, 1884, str. 69–76. Jabornegg, Markus: Ein neuer Pflanzenbürger Kärn- tens (Epimedium alpinum). Klagenfurter Zeitung, 18. 6. 1886, št. 137, str. 565. Jabornegg, Markus: Führer für Klagenfurt und Umge- bung und Aufzählung der vorzüglichsten Reise- -Routen im Lande. Klagenfurt: s. n., 1886. Jabornegg, Markus: Interessante Pflanzenfunde in Kärnten. Carinthia 2, 1878, str. 176; 1879, str. 207–208. Jabornegg, Markus: Kärntnerführer: Reisehandbuch für Kärnten unter Berücksichtigung der angren- zenden Gebietstheile von Steiermark, Krain, Görz, Tirol, Salzburg. Gera: E. Amthor, 1873 in z istim naslovom izpopolnjena izdaja leta 1876. Jabornegg, Markus: Monsignore Dechant David Pa- cher. Carinthia 2, 1902, str. 93–98. Jakič, Ivan: Gradovi, graščine in dvorci na Slovenskem. Radovljica: Didakta, 1995. Kärntens gewerbliche Wirtschaft von der Vorzeit bis zur Gegenwart: herausgegeben von der Kammer der gewerblichen Wirtschaft für Kärnten. Klagenfurt: J. Leon, 1953. Katalog der allgemeinen deutschen Industrie-Ausstel- lung zu München im Jahre 1854. München: G. Franz, 1854. Mikša, Peter: Narodnostni boji v planinstvu na Slo- venskem do 1. svetovne vojne. Zgodovina za vse 18, 2011, št. 2, str. 59–69. Moro, Hugo: Führer durch das Gailthal mit dem Gitsch- und Lesachthale in Kärnten: anlässlich der Bahn-Eröffnung Arnoldstein-Hermagor. Selbst- verlag des Comites der Gailtalbahn; München: A. Bruckmann, 1894. Ottenfels, Hans Sigmund: Land Carnerische Huldi- gung Act. Leopoldi römischer Kaiser 1660. Mit- theilungen des Historischen Vereins für Krain, 1849, str. 1–14. Pacher, David in Jabornegg, Markus: Flora von Kärnten: Systematische Aufzählung der in Kärnten wildwachsenden Gefässpflanzen. Klagenfurt: Na- turhistorisches Landes-Museum von Kärnten, 1881–1887. Peternel, M. Mojca: Planinski vodniki po sloven- skem gorskem svetu od druge polovice 19. sto- letja do prve svetovne vojne. Kronika 68, 2020, št. 2, str. 227–240. Pohl, Heinz Dieter: Slowenische Namen und Wör- ter aus Kals in Osttirol. Merkujev zbornik (ur. Sil- vo Torkar et al.). Ljubljana: Založba ZRC, 2007, str. 300–321. Provinzial-Handbuch des Laibacher Gouvernement- -Gebietes im Königreiche Illyrien für das Jahr 1846. Laibach: Aus dem Eger’schen Buchdruckerei, 1846. Sabidussi, Hans: Markus Freiherr von Jabornegg. Carinthia 2, 1910, št. 3/4, str. 97–114. Scheidlin, August in Jabornegg, Markus: Die Al- penwirtschaft in Kärnten. T. 2, H. 3. 2, Alpen am südlichen Ufer der Drau. Klagenfurt: Kärntner Landwirtschafts-Gesellschaft, 1881. Special Orts-Repertorium von Kärnten von k. k. stati- stischen Zentralkommission. Wien: Alfred Hölder, 1894. Strojin, Tone: Gorništvo. Ljubljana: Tuma, 1999. Valvasor, Janez Vajkard: Topographia Archiducatus Carinthiae modernae [slikovno gradivo]. Gedruckt zu Laybach: bey Johann Baptista Mayr, 1681. 114 2021MARIJA MOJCA PETERNEL: BARON MARKUS JABORNEGG: (NE)ZNAN KOROŠKI OBRAZ, 105–114 ELEKTRONSKI VIRI Kollaborativen Archiv von Monasterium: https://www.monasterium.net/mom Matricula: https://data.matricula-online.eu/de/ Österreichische Nationalbibliothek: https://data.onb.ac.at. Österreichisches biographisches Leksikon: https://www.biographien.ac.at. Pohl, Heinz Dieter: Slawische und slowenische (alpen- slawische) Ortsnamen in Österreich: http://wwwg.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name1.htm SURS: https://www.stat.si/ S U M M A R Y Baron Markus Jabornegg: An (un)known Ca- rinthian face The article describes the life and work of Baron Markus Jabornegg, whose official name also con- tained the names of two minor Carinthian places or, rather, castles – Javornik (Gamsenegg) and Modrinja vas (Möderndorf ). A wide array of sources featuring different variants of the family name Javornik leads to the conclusion that »our« main protagonist was of Slovenian descent. The round anniversary of his death was not the only reason to write an article about him. The pri- mary focus is on his achievements in science and research, and his ample social engagement in the Carinthian society of his time. Although he held the office of a government official, Jabornegg was much more than that. The study of sources and literature about him creates an impression that he completely dedicated himself to public service, so that very little is known about his personal life. Jabornegg was active in various areas, all related to nature, to which he devoted his scientific and re- search work, most notably the famous herbarium and the discoveries of entirely new plants, the names of which still maintain the memory of him. He ad- mired and appreciated nature, especially the hilly and mountainous areas of Carinthia, and described his observations, either on his own or in collaboration with others, in numerous guidebooks. These guide- books took his name beyond the provincial borders into what was then the central Slovenian territory. Jabornegg disseminated his findings and new know- ledge by publishing in Carinthian newspapers and taught them to the local population with public lec- tures in Klagenfurt (Slo.: Celovec). Apart from being a prolific author, Jabornegg was, not only formally, also the president or a mem- ber of many (provincial) clubs and commissions. He energetically endeavoured for their successful per- formance and worked tirelessly towards achieving improvements especially in Carinthian tourism. Al- though he was often alone in his efforts, his enthusi- asm nevertheless set an example to his peers as well as the local society as a whole. Jabornegg’s active and committed engagement in clubs, public lectures, abundant written legacy, and the names of several plants testify to the exceptional and broad-reaching nature of his productivity. This is also why it feels appropriate to celebrate the round anniversary of his death by writing a few lines to his memory.