Iah^ "alne t., IO. tli« 20. vhakcga meneča. - Uredništvo in upravuištvo v Gorici, Via U. Pavctti 9. — Tiska Nu rodna Tlakama. — Izdajat«!) la odgav uredtetfc. France Podberšič. — Cena' oglasom: I mllimitcr viaočino n širini euega stolpu L. —.HO, za trgovsko reklame, llunčiia obvestila, poslana, unmrtaicr ▼■» kMi, MaMiitla Itd., vsaka vrsta I L. Celolclnu naročnina L. — Za inozemstvo ifiifi.AO L.	«
OOUDCA, dne IO. jnmi*tr|n 1024
Nikdar nima mirno spanje - vedno naj mori in žanje.
Kadar leto novo pride, V*dno mir obljublja, s praznjo marnjo in besedo zlati čas izgublja.
Ka* prenehala je vojna, jonjala ni govorica, dn bo prišel mir na zepiijo, srcoa in rcsnica.
Le vprašajte diplomate, ▼zdb so v najem pravico, •braz so j! spakedraK, spremenili jo v resnico.
Le vprašajte Ponkaroja, res ima moštace sive, kaj mu misli glava zvita, kaj oči mu ljubeznjive.
Srce mii za mir je vneto, se zato oborožuje, in na grlo Nemcu stopa ; dan za dnem ga stiska huje..
Ni pravice .brez denarja, Nemec pa ga noče dati; šc preveč bogat je Svaba. to ne da mu v miru spati.
Se Anglež ni prav na miru, ker mori ga skrb velika, kjo bi sc na daljnem svetu prislužila kaka flika.
'Tudi Španija se dviga,
:Rivera v Rim maršira, a iz Rima do Madrida Mussolini komandjra.
Tudi stari ruski medved - * ni še nehal godrnjati, Trocki vadi svoje voje črno vojno se igrati.
Kaj pa doli na Balkanu, fu miru nikdar ni bilo, naj je mirno, naj je vojna, vodno sc je kaj zgodilo.
Prvo Grška je po hrbtu del poštenih je dobila, Turčiji in Mohamedu zopet "Smirno prepustila.
Potlej morsd kralj bežati, naglo iz deželo svoje, da na lastnem svojem hrbtu nc občuti trde boje. •
Naj republika so stvori, naj ostane monarhija, to vsak Grk zdaj premišljuje in butico si razbija.
Se drugod po svetu, dragi, zdaj miru še noče biti, vsakega svoj čevelj žuli, vsak na svoj račun če priti.
Prvi rabi za kanonc,
drugi plačaj odškodnino,
eden grabi milijone,
drugi — revež — gre na dnino.
Prvi muči in poti se, da ohrani kolonije, da mu zazorč cekini mu pšenica dobro klije.
Drugi inuja se za kramo, kjd svoj cvirn naj prodaja, od Grenlandije do juga, od Urala do Biskaja. .
Najbolj dela diplomat noš, tiho, da sc kaj ne sliši, poleg tega ropotajo s sabljami pri vsaki hiši.
Smrt jc mislila počiti, a budi jo uro vsako: Kaj, za vraga, ni miru šc? Strela nad Evropo tako!
kdor o miru gobezdali, Tudi leto našfc novo, prida nič ne kaže, ta jc norec, ali laže!

Velemesto Gorico. 10.1. 1924.
Od samega prometu ni mo* Hoče na uiico, du se kje ne spodtakncšin /uideš. Eni sicer pruvijo, du so temu kriva /tole* deneia tla. Je res, du gre pri nas vse precej /gladko. in du bo gludko kakor /»«> ledu, to ve vsak goriški kramar in trgo* vec, ki pajčevino in dolgčas prodaja; je tudi res, da gre gladko denar i/jtod /taleov, to pu že ne ho res, da bi vse šlo gladko kakor po ledu, to še posebno vojni oškodovanci nc morejo /rtfili, dasi čutijo led po hrbtu, ko pomislijo na dolgo čakanje.
Itube trdijo celo, da trijulsko nebo joče za Pisentijem; mi bi preje trdili, da joče Pisen/i za frijulskim nebom; v tem sluču* ju bi pa bile vroče solze debele kakor oreh. tu pu p ml a \>fttcS sneg. Sploh je novo teto precej nestanovitno; nc vč ali bi bilo mundeljc ali babca, ravnotako kot politika na Grškem in slo* venski snoparji. Zdaj gre dež. zdaj sneg, zdaj se stali. Kljub velikanski množini slovenskih koledarjev na Primorskem še vedno ne vemo. kakšno vreme bo jutri. Pratikarjcm se jc to pot glava zmešala in čisto mo* goče je, da bo drugo leto izšel samo čukov koledar, čigar prorokovanja nikoli ne »fa* llj<Hc:
»Ako dež ne poda, te nebo jasni, lahko boi učakal nekaj lepih dni, ' ako prej »e vreme ne izpremenjj*
, Čisto odločnega mnenja so nekateri ljudje, da Je temu kriv civilni zakon. Mi vemo samo to, dO" plešejo občinski tajniki okrog novih »bukelc*, ki so večje ko maš ne v cerkvi, kot mačka okrog vrele kaša. V Kučfi vasi so vpisali ženina in nevesto med novorojenčke, no*
»-I I I 1.1 « u .-LJj_	I m
vorojenčka pa za ženina, zeve* da brez, neveste. Tako bo kvet po glavi plesal. Ženini in neve* ste morajo v zibelko, novorojenčki pa pred oltar. Se večja zmeda bo, če začno vpisovati mrliče medjiovorojcnčke in novorojenčke med mrjlČe; na ta način se človeški rod ne bo množil, ti k( živč, bodo pa nu vekomaj Živeli, Brez parade jdospemo tako v paradiž in uboga raja bo dosegla raj na zemlji.
Not run ja politika jc tako notranja, da nič o nji ne vemo. Parlament- Še vedno tiči v Mu* šoliniJevem žepu in «e bo »pre? menil v žepoment. Volitve bo*
do spomladi in bo vsak votli po svoji, vol ji. če ne bo hotel drugače.
Vnanja politika ni vredna' pollitrčka. Grška se je zopet odločila, da bo »mandeljcm.Po* klicala je Veni zeloa* Zdaj bo* do odločili, ali anarhijp aH mo* narhija in če bo monarhija ali bo vladal Peter ali Pavel, in če bo Vladal Pavel, ali bo to Pavel I. ali Pavel II., in če bo to Pavel tl„ bodo odločevali, ali naj se nagne nu deaho ali rut levo. lilaženo Grško čakajo teduj šc lepa opravila. Nas pa tudi, če Bog da in
čuk na palci.
Kje Je deklica.
-^pr*'
Ilvo deJdici m d&efcso šHBrit cvetlice. Daleč gori nad vus, kjer so drigaskalovje, so ae povzpeli. Kafc lep raz* filed, kako lepe cvetice!. Naglo »o se porazgubili n*. desno in 4'a levo. Ko so se hbteK vrniti lil bj^ eneizmed obeh de« klic. Kam se je izgubila; ali se Je ;*krfla?Aftje padla po skalovju in se jc ubila? -Poiščitejo in poiljite jo čiiku ntpsl-ci Cc priložite še L 3.— dobite po poŠti knjigo Pikava da* ma, spisal Puškin.	%
Zahtevajte seznam knjig od Narodne k f\ji garate v Gorici.
CUKOVE MODROSTI. So ljudje, Id nosijo svoje bo* lečine kot ptice plen — v kljuny.
Ronfozelj v Benetkah.
Ponatis iz Gorice 1906. I.
Konju/d j in koto. (icmipod Konfuzclj kc je napravljal veliko let zaporedoma v Benetke, to« da do potovanja lc ni mogel priti.
lino leto ga jc mučil revmatizem, drugo se "ju .prchindil, tretje jc bil zo« pet sptt n soprogo, kar ga jc ie naj. Itolj priklenilo na d^m.
V takih kri/ah sc jc Konfuzlju slaba godila. Pravijo, tla jc moral ni« rota nosit eno srajco in en ovratnik kar po dva tedna skupaj in iti vcč» krat celo brez večerje spat.
Seveda, ravno taki družinski odno-iaji. nudijo človeku najlepšo priliko za potovanje. Kdo bi bc nc oticscl rad namazanega jezika. Četudi sc isti giblje in ziblje rned zobmi nežnega spola. Toda pojdi, pojdi, potuj I kako neki. čc pa jc bila ubogemu Konfuz« lju v teh slabih časih zaprta tudi žkatijica, Id jc tičala v omari globoko
N| vedpo najbolj neurnen ta, ki nič np razume.
ja u j- u.. ip.^ " ■'
med poHlora in skrival* prihranjene
novce obeh zakonskih.
Tako jc fhoral. — hočei nočeš — odložiti vsako leto svoje potovanje.
Toda lansko leto sc mu jc pa. vcn» darle posmejala jreča in se nagnila na njegovo .stran. Konfuzclj ie videl Benetke in celo kolo je dohil Kolo, da, oh kolo jc bilo tudj Konluzljev U »leni, ki sc mu je zdel naravndst nc« dosegljiv. Zato se ni upal ž njim niti nu (lan, ampak gojil gavjc prav tam doli na dnu svojega srca.
Pač, — enkiar ga je bil spravil na svetlo. Bilo je na Konfuzljevkin god. na d^n Sv. Alojzija, pri večerji.
Konfu/.ej jc popil dva.kozarca istr« skega terana v dušku In zdihnil rc« koč: »Veš kaj. Lojzka, moja žena . si, rad tc imam,« — in solze so 6e mu poccdilc po obrazu: — »koko.kolo bi rad imel. bicikelj. saj stane samo dvesto kron, tudi Karličcv Janko ga ima.« A ni še u« bogi Konfuzcli izrazil svoje želje, ic ga je žena tako pogledala, da je si« tomaku kur sapa zastala, in cigara, ki jo jc smel nažgati Ic pb takih slo« vešnostih, mu jc padla iz ust. * i
Od takrat ni nikoli več zinil kaj |
Nič m tako težkega, česar bi Človek np mogel,storiti na tuj račita/ '	. ;Jj.
■Značilno je, da kradejo Iju* dem Čas ravno fisti ljudje, kl nimajo kam i njim
r Vsak človek kna *yoJe a**-stole, a med njimi jevedao Ju* da, Id mu napiše žtvijenjepfe.
Vsi ljudje ae zaledna, vendar ser lenijo.
Zakon je zveza rped moškim m žensko, a katero ae zavežeta, da vse življenje tožita odtett na dragega.	,, ♦u|«4l
SMm^tatifc
To se je dogodilo r dobi stanovanjskih in., političnih kriz. Na neki zelo obljudeni cesti večjega meata, ae jo pripetilo nekaj, kar jo več ali mani razburilo vse mimoidoče. V kostanjevih vejah dre* voreda so zapazili mimoidoči moža, ki jc sedel med Ustjem kot da je tam dom«.
Policaj je prišel in mu je zaklical:
»Kaj pa vganjatc tam xgo> raj?«
»No, od danes naprej »ta« nujem tu.« v .
»Ne delajte prevelikih mc* umnosti in stopite doli!«
?Mi ne pade.v glavo. To je ediai prostorček, kjer lahko vživani avdj n*ir.«
»Ve nc pridete prostovoljno z drevesa, sent prisiljen, da vporablm silo.«
»Ta bi bila lepa. Mi ne veste, da mi nimate pravice kar tako. ti meni nič, jaz teb* Mč, odpovedati, stanovanje? Zakaj pa im#m6 tak zaicon?«
»Saj tu zgoraj ne plačujete najemnftie.« . 1- "* .
»So š<f drugi v našem tac s tu, Id tudi ne plačajd najem« nine, a jih vseeno ne vrle j o načeto.«
Stražnik je pogledal pozor* neje med veje in je spootta|:v plezalcu starega kočijaža Srpi-bofca. ---/	' ' 7ff53
»AIIt nfcte to Vi, gospod SroboJ?« J-	.
»Eh, seseda; mishm. da bom že kmalu dkjal mleko.«
»Kaj bosta dajali?«
fMleka Saj nič drugega nc jem , še ne vari koliko časa * kot zeleno pičo. Najbolje je, da kar tu na drevesu oata-nem.*:	"ž1-
»Kaj no dobi Vaša žerta nič drugega, na trgu?« . " . •
tako predrznega, a m pat kar zdrzni) se je vsakikrat. kadar je videl ob navzočnosti svoje drage kakega kole« sarja. Milo »'jc ozrl proti nebu, pote tn pa otožno pogledal Konfuzljevki v oči in rekel: »Oh, nc bi ga hotel kolesa, za ves svet ne, saj si mora človek naiavnost polomiti vse -kosti na njem.«
In vendar Unakn leto ae jc zasuk* nilo vse na njegovo vrlo dobro, skriv* ne želje so sc mu izpolnile.
Konfuzclj je bil odšel neke sobote z doma po opravkih.
V tem času pride h Konfuzljevki Karličcv Janko ter jo poprosi, na i mu posodi za mesec dni sto kron.
Toda skopa Konfuzljevka jc imela trdo in krhko »srce, posebno za Kai« li£a» ki je bil znan kot slab plačeva* lec in zadolžen mož. »Nimam, oh, ni« mam jih; niti pet kron nimam,« za« ilitcla jc prestrašeno. (>roza jo jc bl» la obšla, ko sc jc zmislila. kako hudo bi ji bilo. ako bi izginilo njenih sto .svitiih k ranic v Karličevcm iepu, morda za vedno.
»Nimam jih, nimam; niti pct_kron nimam,« za javka hripavo io obupno sc enkra^.

Kaikč p* tudi ni til mat.	>e
bil dal odpraviti Icar tako; vajea' jc bil takih izgovorov že davno, zato ponovi svojo prošnjo Sc ehkret. »ac* daj jo podpre tudi s prilogo rekoč: »Saj vam j in vrnem, ako ae verjame« te. vam zastavim kolo. poglejte je, ic popolnoma je novo, trT trdne je u nuin komaj in «i*| sem zanje dveato kron. Ako vam ne grnem v tem Ča. sm naj bo vaic. Sto k ion ire io več vam vrže vedno.« Konfuzljevka so ozre na kolo, ki sc jc kar leak^talo; zares bilo jc ic skoraj popolporai novo in nepokvarjeno.
Takoj lo obide alutnja. da ne bo izgu|>e, ako ga vzame.' marveč goto« vo ie dobiček.
»Naj bol Vam p« posodim, toda koncem meaeca mi jih morate vrniti, ker bom denar potrebovala, dragaŽa ptodam kolo,« ga potolaži z mila j« iim glasom.	|
»Žc prav, 2« prav, nič s« i»c bojte,« odgovori Karlič in sc vnamuzae, lio mu ženica odšteje denar. "
Nato pogleda Konfuzljevka zaatav« Ijcno kolo ic enkrat, in potem ga pa varno vzdigne in nese naravno* v spalni cd, kjer ga pokrije s čistita ko«
»O pač; toda to ni za moj smo na primer •j	;!n krom*
pfcrjett, tega p* iie morem.«
»Eh, sevedi, .mal g6ljaš dopoldne iu pečenka opoldne, to ba bolj teknilo. Toda treba jc potrpetL« -cv,
»Potrpeti! Lepa tolažba I Zaslužka rd; zadnjega kttaja sero prodal tovarni za kloba-se, kaj naj pa delain ves božji dain? Zato sem so spravil tu gori v veje; da živim kot pti< Ček r zraku.«	,
Stražnik ' jc sprevidel, da niž ne opravi, zato je poslal po ognjcgasce,. da mu pomoto jo.
Kaj je nastalo z veselega moža? je razmišljal policaj. Pocanal ga jo še iz časa, ko so b0 mestni kočijaži še oholi in. ljudje svoje vrste in so jim marsikatero kazen, prezrli, sa* mo da obranijo to »posebnost.« Zdaj pa. je z veselega kočijaža postal smehljajoči se filozof. ••'
Stražnik sc je še nadalje pogovarjal Ž njim, da mu skrajša čas do tedaj, da pri* de$6 ognjeg^sci, in da ga za* drži od tega, <£4 se pred kro* hotajočim občinstvom popol* noma nc sleče, kajti že je bil začel odlagati kos za kosom obleke.
I »AB naj naznanim ,Vaši go* | spč?« ga jo vprašal.
»Bodite tako dobri in pusti* te me že enkrat lepo v miru... To povabilo na policijo, ki ga še nosim tu, dajte gospodu komisarju nazaj in lepo ga POodravite.«
»Ali poznate gospoda komi* sarja tako dobro?«
»Mislim, da! O, to je. zelo ljub človek, dober in surov, z eno besedo, pozna ljudi zelo dobro. Nekoč je šla moja žena k njemu in mu jc rekla: »Poljubljam roko. gospod via* darski svetnik, mene so o* kradli, gospod cesarski sodni nadfcsvctnik ...« Tedaj jo je prekinil in ji dejal: »Sedite, vi klopotec!« pa, on ve, kako je treba z ženskami.
Stražnik je prebral listič, ki mu ga jd vrgel kočljaž.
»RacK prekoračenja takse.«
»To da bi bila moja prva ka*
»Kaj?« sd ie.smejal straž* nik. »Ko sem bil, zadnjič proti. Vam za pričo, . ste" imeli že svojo 51.. kazen.« '
»Nemogoče!« " t
»Natančno sem si zapom* oii«
»Tako? No, na petdeset šeirt jih cenil tudi jaz. tekla, da jth je 51, tega pa res nisem rndslil. ' Nimam knjigovodstva.«
»Zakaj so Vas to pot na«-znanili?«
»Ker sem' nekemu gospodu zaraČunil še .nabitek za gra« mofmi.«
»Nabitka za gramolon ni.«
»To je ravno žalostno, da ga ni.«
»Zaračunali bi' bili pribitek za prtljago!«
»Saj sem ga.«
»Kje je bil gramofon?«
»V vozu.«,
»Zakaj ste • pa zaračunali pribitek za prtljago.«
»Za psička.«
»Ali jfe bil ptJeg Vas na . kozlu?«
»Nc, v vozu.«
»Potem nc bi smeli zanj zaračunati.«
»Saj pravim, dandanes se sploh ne sme ničesar več zah* te vati. Kdo bo redil sebe. konja, se učil paragrafov na pamet! hvala lepa! Požvižgam so lepo na vse skupaj. Nočem vedeti za nič več.. Tu na dre* vesu bom sedel in jedel zeleno špinačo in bosta!«'
Te<laj so prišli ognjcgasci. prislonili Ictvo, potegnili moža z njegovega mirnega stanovanja in ga odtirali na poli cijo.
Jaka Spukui.
Natančnost.
Pepčtik: »Papa, koliko je ura?« Oče: Čez pet minut deset.
Pepček: Saj ne vprašam, koliko bo ura čez pet minut, ampak koliko je sedaj.
KAJ PA' TI? ,» • V-neki prvi ra2r<šd jt prišel nadzornik In jo pričel izpraše* vati male šolarčke. Samo mah" JoŽek mu ni hotel na'nobeno vprašanje odgovoriti. Nekaj Časa. ga je gledal, potem: pa je vprašal: »No, ali si tudi ti učk' telj?«
PRVA JE ZAČELA. Kari je bil v šob iiejnirtio. Učiteljica mu jc zato prismoli* la maio zaušnico, deček jo je hotel vrniti Zato je prišel pred nadučitelja Na vpraša* nje, zakaj je to storil, je dejal: »Saj jc ona prva začela.«
OSTROUMNO. »Čemu ste šli v zadnji Va« gon, gospod; ta najbolj trese.«
»Čemu ga tedaj nc odstTa« nite?«
ČLOVEKOLJUBNI TAT. časopisi jadjajo, da je bilo nekemu mesarju ukradeno 500 111. črev. Siromak-dcbeiuh si je gotovo oddahnil, ko je bil rešen takega bremena.
NI PRAVI OČE..! Agent nagovarja trgovca La* komnika, naj zavaruje svoje otroke za življenje. Trgovec tega noče storiti Da bi trgov* ea ganil, reče agent: »Vi niste pravi oče svojih otrok.« __ »Tega se tudi jaz bojim',« pravi trgovec.
UMM
lahko kupite edino
••'"1 i- v
Hapodnf Rojigaril
v coria vm carpucci i
Pisemski papir v mapah ln v škatlah najfinejše vrste. Krasno vezane knjige. Albumi za razglednice in fotografije. Črnilniki v najlepši Izdelavi.
Pečatniki, peresniki. Noži za
papir: Vreme garniture. Ko kapvjete nojroletaa darila, poslužujte«« edino
Narodne knjigarne v OorloII
cem, boječ sc, da bi rte zarjavelo ali se pokvarilo kako drugače.
»llmr dobiO bo, čc pridobim kakih dcact ali dvajset kron, bo vsaj za ob« rosfi. Karlič mi že> takti nikdar nc vrtu: denarja. Kolo pa prodam svaku na Vcsncm. on ga laupi gotovo, ker ga kot piamonoša potrebuje; saj ved« no pravi, da gu bo moral imeti. Go« tovo jo on takrat mojega tako zblaz« nii, da ui jc upal blckniti kaj tako ga,« kiamljnla jc ženu sama a seboj.
II.
Pofcno zvečer bc vrne Ktlnfuzclj.
'O vftem, knr sc jc bilo izvršilo po« poldne doma. na vedel ničesar.
Konfuzljcvka ga ni čakala, ampak pustil^ mu jc večerjo v kožici, ki jo je zagrebla v gorak pepel in šla k po-s čitku.
Prro^ kar jo aapravil Konfucij prišcdSi domov, jc bilo to. da jc po« vžil večerjo kar v kuhinji. Nato u* gatine luč in sc odpravi spat v temi, da ne b6 dramil soproge. Hil jc Izmučen in truden..Toda ni šc napravil spalnici dobrin, dveh korakov, kar zadene z nogo ob neko stvar tako hudo, da sc spotakife in telebne z glasnim ropotom z dotičnim .predme« tom vred po tleh.	, •
Ncioda, vse bo razbil. »Ali ne moreš pogcldati. kam »to« piš.< zavpije žena.
»CUs pa jc t6ma,« odgovori pohlev« 110 Konfuzclj, dvigajc kosti svojega rojstva fer prižge brž luč, da bi sumu ne pripetilo zopet kaj enakega.
Ko sc ozre ua predmet, ki ga jc bil prisilil, tla jc tako neljubo poljubil pod, "vitli kolo.	*
»Oh bicikelj, bicikclj. kolo. Loj«, ka, kolo. predraga Lojzka, ali jr. vi. difi kolo. glej, glej kolo! Lojzka, glej ga no vendur,« krikne vch iz sebe in poskoči skoraj tlo stropa.
Pusti ga pri miru; kolo ni naše. ampak. KaHičevo. Zastavil mi ga jo za sto kron. Spat pojdi, jia tiho. tla nc narediš ic kake neumnosti,« otl» govori mu žena nc baš prijazno.
Konfuzljcva radost in na.vduicnt>st sta bila pri kraju. Spozna! jc položaj in zakaj 90 gre. Žalostno sc vlcžc vgasnivSi. luč. ' k
Toda sanjal jc- pa vendarle o kole« su navzlic prevari.
Vozil se jc po glavni ccsti proti Trstu; in kodor je srečal'kakega voz« nika ali človeka, Vsakikrat je lepo pozvonil, da sc mu jc lahko umaknil vsakdo o pravem času.
Pa kuko izvrstno sc je znal voziti, nu da bi sc bil prejo kaj učiL Kar m> dol je na tisto sedlo in se peljal. In pa kako jc fllo. Slo; »Ic tam pred Konrtiom, tam pii tistem kalu, kjer napajajo Krašcvci živino, tam bo tre> ha bolj paziti,« si misli; zato se po« pravi iu zravna tdr krepko prime za držalo, ki služi pri kolesu tako, ka« kor krmilo pri ladji. — Srečno, je pri« šel Konfuzclj žc prav tik kali.
»11 vala Bogu! tudi tod mimo zdrknem,« si pravi poln zaupnosti; »ali - licncajtc, pramifi, kaj'pa. da sem mogel zadeti ravno ob tisto gorjačo, da vendar nisem pogledal. Kaj bo to, oho!« — ruk, ruk jc naicdilo kolo, Konfuzclj sc zazibljc in poskoči z zgornjim životom; štrbunk »jcj£ — o jej, pomagajtel« zavpije in. a€ prckucnc, a ne b kolesom v kal, im> pak poglavi s postelje.
»Si li znorel, hudalof Kaj pa delaš vendar,« zavpije prestrašena žena. prcbudivfii sc r. sladkega spanja.
»Sem, sem, sem mislil, da utonem v kalu. Oh. oh, padel sem, aha, glej me no«, mcncal jc Konfuzelj, »saj se mi jc sanjalo.«
VlcgcI sc jc zopet, a spati ni mogel
več, vedno so mu vhajale misli na kolo.
Naslednjega dne vstane Konfuz« Ijevka na vse zgodaj ter se odpAravi k prvi maši. mož pa je ostal doma kakor. navadno in čakal druge, ki jc bila ob desetih.
Toda ugodne prilike nikakor ni ho« tel zamuditi, ampak porabi jo v to. da odnese kolo na dvorišče in »c po« skuša voziti.
Na vse načine ga jc rev# hotel za* jahati, a ni Slo in ni šlo, sedaj sc mu je spak zasukal na ent?. sedaj na tiru« go stran in ne inalokrut jo jo Konfu*. zclj zazibal po tleh. »A ka; Ivo to, brez "truda ni kruha; 'dobro, da gre tako. Vsakemu kolesarju jc usojeno gotovo fitevilo kozlov.« sc je tolažil, »čim preje jih napravim, tem preje bom prost in gotov«.
Take poskuse je delal Konfuzclj dan za dnem, toda na skrivnem, ka. dar ni bilo žent: iloma.
V dobrih štirinajstih dneh sc jc bil toliko naučil, tla jc žc trdno sedel na kolesu in ga znal obračati na vse strani, kamor bc mu jc poljubilo.
Dalje.
IrMifilMli.
(Sličica iz sedanjosti.) — Da ' boste pojmovali pre-ebilc dobrote, ki se delijo med ljudstvo v največjem tržnem mestu Julijske Benečije, naj vam bo vzgled .sledeča sličica iz glavnega trga. Na vse zgo* daj se čuje ropot in nervozni1 klici >šiore »Marjete,« vaj' nut-lora v n k ji karalo, ali tete Pc* pe, zlude vitimi anku mrjes; £cfa sc hudujc nad- svojim štirinožnjm I lortišesn, ker ne* če potegniti njeno kraimarijo naglo "do trga, Niniju se je prevrnila košara fig v hlafo in appct preklinja, da sc vse hib ska. Zorš je pil vročo kavo prenaglo, da si je ustnice opc-kel in telovnik! namočil. Niko* inur nc gre nič- prav, a končno vendar priropolajo skupno na trg in razpostavijo svojo slad« ko in zeleno kramo. Tu pa
tam kaka kokoš 41> rez jajc in tutti par,^ košaric jajc brez ko-j, koši. Ko je vse na mestu, tep* tijo I*cpa, Marjeta in Žefa z nogami po tleli v znak ozeb-Ijenih nog, in vabijo ljudi do njunih štantov. Nini, Gigi in ŽorŽ sc pa stoje nabijajo z desnico na levo in z levico na desno ramo. Nini kriči z naj-globokcjšim zagrljenim bas som in Gigi z ženskim tenor* jem: »deset za eno fliko, de* set za eno fliko!« »Vkiiptc, vkiiptc, komarc, pomaranče; deset ze ano liro!« In zopet: r> K a voli, kavoli donne,« in na drugem koncu: »fige fige ši* njorL« Ljudstvo pa dirja nas prej vsak po svojem potu na svoj posel, kajti v prosti, s travo obraščeni prosti luki, daje znamenje sirena, da je sedem ura. Težaki iz proste luke se ne brigajo za vsklikc Ninija ne Gigija in nc za tep* tanje Marjete in tete Pepe, ker jih obilica • fig in poma* ranč, ki jim padajo v neskon* čni obilici ves dan kakor dež ! na njih glave, itak popolnoma omami Po zadnjih vesteh, na papirju namreč, je toliko par* nikov v Trstu, da na mOrju nimajo več prostora, ter, "da sc iporajo vsidrati celo na ka-.m eni tih pomolih in- »banki« naJi.« Na trgu Goldonj, pa kramarji in kramarce nadalje mendrajo in sc otepajo. O* krog osme- ure pa pričenjajo cepati eno za drugo dekle, go* špodinjc in kak vdovec z otro* ci med štante. Povohajo eno kramarijo za drugo, pregledu* jejo 'številke cen s kredo na* pisane na kak plav papir, po* tipajo kak krompir, jabolka in hruške,' tu pa tam vtakne kak radoveden kupec' figo ali čc*
špljo v usta, se namrdne in odkoraka naprej. Gospodinj« se ustavi pri Zeti in vpraša po
Čim je krampu;. ' : . . '
—	»Po osemdeset? Orka, osemdeset gospa benedetta, Bog Vam dej zdravje, kiiptc 'no kilol« — : .' v
—	• »Po osemdeset? Orka kam smo prišli s temi cenami! Nič čeneii?« —
—	»I kako, za Božjo vo* Ijo!« — 1 ~
Gospodinja gre 'dalje, 2efa sc pa obrne'k svoji sosedi in zmirja:	N
»Vidiš jo,. Id j use staro, se* stradano. Na »plač« pride pa niina kot 50 ccntcsimov v sv o* jem »ošmiranem aržetu:« Kaj bo * to babniš£o kupilo, ko ni« irva niti pete na čevljih.«
Marjeti gre pa še boljši. Pred njo' stoji mlad gospodič, elegantno oblečen in povpra-šuje po ceni zelenjave.
-r- »Salata po 4 lire kilo, lepi gospod; kolik<} naj Vam dam?« —' . \ v
»Kaj po 4 lire! Saj nisem obnorel, <la boni za to gnjilb travo po 4 lire kilogram, plače* val.« — To rekši. gre tudi on 'laljc k drugemu štantii. Marjeta pa se je podrgnila z eno roko ob stejAio in z drugo po* čebljala po glavi, odprla rtil široko svoja usta z dvemi štr-lečimi Zobovi in zatulila:
—1• »Kaj, moja- solata, d« Jbii bila gnjila, saj jo danes IŽ Go« ricc prišla. Ti nckaiajii' škric smrkavi ti! Ti si gnjiv. mrhjy neokusna, petlerska. Saj pien* da niti m maš za eno bigo, nc p* za solato. Žuf, žuf je zato, pa ne solata; ti frakar na puf!«—
Niiu je pa zasoplo basiral za neko ženico, la iai tudi nič kupila, a snodla dve ligi, da naj gre mod, copcrnicc in v viai Tigor, da se; bo tam pošte in ješprejna nažrla.	'
; 'i'udi Gigi tu ne grč boljši. Star možiček je po dolubn premotrivanju kupil za eno liro zelenjave, a mu stisnil v pest samo 85 cent., ker ni imel dovolj. To je bil joj I
"n »Razbojnik stari, pšnofar ni, kaj tako si sc' naučil svoje št udiranje v Kopru? Pa te dc ni zlodej stisnil in pogrebnč* mu podjetju izročili jKožo, stara oguljena.«
Tako odliaja . ubogo ljudstvo s trga, oblagodarjcno z vsemi plemiškimi predikatj ne* zadovoljnih kramarjev, zmr* zlih in nervoznih! -
Pri Storžu pa, ki stoji na koncu trga s svojimi mastni* mi ' dlitclji in slaniki, sta, sc vstavila oče in muli sinpk zc obložena z omoti in zrla v globoke sodček. 1
— *O.Bog daj dobro jutro, gospod,« hiti pozdravljati sla* ni in sladki mož. »Vse dobro in dosti za bodoče leto, Bog Vam daj zdravje, kaj bomo kupili? Slanike... dateljne. koliko'smem odtehtati?« —
illm, cn. četrt kilograma in dvaislanika, če jc j>rav po ceni. Toda prinesti mi jih mo* ratc domov, ker jih nimam kam dedi« >—■'
■ Žorž jc pograbil slanik, in, Če sc ni fantič naglo umaknil, ga-je dobil v glavo. Oba sta najglo odšla proti domd. 2orž pa je tulil za njima: ' »Da! bi zmrznil za novo leto Šredi ceste, gizdalin, bor-gezač razvajeni. Ali šte ga videli, kako bi bil rad »komot?« En knof bi kupil £a lisjak, ga pustil prinesti i domov . in čez en mesec-ali dva pa morda kolekovan račun ali »trat* to« za 5centcsimov.« In-tak o gre dalje dan za dnem to živ* Ijcnje, kakor star kolovrat; Id se ponavlja v različnih sliči* cah in tisočerih varijacijoh. -, ' Splka,
V soboto, dne 12. ob 8: zvečer in v nedeljo, dne 13. cb 3. uri pop. ' ,
KONCERT
Pevskega in glasbenega društva ., v GOrid, v dvorani MTrg. Doma".
Prihitrte vsi, da se boste naslajali ob krasni slovenski narodni pesmi.
Nastopijo: številni mešani, moški in ženki zbor, prof. na gosli g. Uppizer, na glasovir gina L Mozetičeva tir naš najboljši tenorist - solist gfosp. Jos. Braliiž.
Vstopnice vdobite v »Narodni Knjigarni".
ATLET.
V neki .krčmi so sc stcpli, da je odmevala vsa okolica od krika. Policije iz službenih, razlogov seveda ni bilo zraven.' Dva gospodiča sta" prišla mi-, mo gostilne in eden pravi: »Čakaj, poj dem notri in vse zmečem na cesto. Ti stoj tu, in jih Štej!«
Preide nekaj^mrnut Krik po* staja večji Na enkrat se odpro
vrata in nekdo jc telebnil v
ccsjno blato.
»Eden!« jc dejal ta, ki je bil zunaj.
»Molči,« je zavrnil ta iz blata, »saj sem to jaz!«> / • ■
< . JDOBKA ŠOLA. ■
»ImeH ste učitelj^ da vas odvadi jecljati. Ali to ni porinia* gak>?«
»O da. Zdaj t*t*tudi on p-p* prav 1*1* lepo j*j*jeclja.«
Slovenka.
Sem špegala sem kukala, da kje so naš papa, ker snubci danes prideje, pa sama sem doma:' :>
2.
Papa so danes z doma aH, ne bo jih celi dan ' prinese vrag. snubače tri, ' kal^" jim odgovor dam.
* '. -3.	+
bo, kaj bo, ko . pridejo, za glavo zmešat je, - '..; kateremu, kateremu, bi v zvezo dala se.
!je včeraj poštar pisma tei prinesel bil zamč, še enkrat jih prebrala kf, ' povprašala srce:	. '
- ' • 5. '
»Ah, libe Pbe«, ljubca ti, ' 1* mi- prvi pisal je. Ta Nemec razume se, ' ph ta pa ni zame.	' '■''}
6. '' h) Mi drugi piše: lubiča,	i
ta bil bi rad moj mož, jaz nočem tudi takega " ' res ne, pri moj kokoš! /7.
Naj drugo oh poišče ai, ker mene) vreden ni, je meni všeč ki piše mi, da jc slovenska kri.
-r-.' . " —*-::-—-r
TALENT; ZA MINISTRA!
Mara: Čujte, Vaš siii Jd kakor ustvarjen za ministra. Mina: Kako to? Mara: Kadar pride d» kaj boljšega* prvo pograbi za sebe.
EDINA. " • »Jaz sem .zato poročil s svojo ženo, ker jo l)ila ona cdma, ki se je razlikovala od drugih.«
. «V čem' se jc r/azločevala?«
»V tem. da mc je hotela vzeti.«	. . '
ZA PUST!
oaKklprlnH« 5
5 Vl
§, pradpaitaa vmmHm, . § n naiaanjaiao da dobe =
i korijandole,	h
I serpentine,	/	|
|	pisan papir«	\
|	zastavice,	|
1	cvetice	i
C '	f . 'I	B
g m okraŽenJe dvoran v 5 = veliki labtori In po «laU g B	caaile t • I
flarodni hnjigarii f
¥ GORICI
vla Cardacd št. 7. I
Pa glih o polnoči - ko se najslajše spi.
ie gradove si ieliS * nove davke le dobli. "
(Prnou^a SilVMthiTih pijane«*). " .
O j predpustni čas presneti, z novim letom se začenjaš, kadar lotiš se noreti, z lepa, dragi, več nc jenjaš.
Naj ho Miha, naj bo Janez, ni mu več dama zdržati; vsafc vesel res rad je danes, treba sc jfc pokazati.
Brž buteljke polne vina, pravijo, da smo sirote, kaj hi iokal se starina, tiho mi bodite, »krotef«
Zdaj prišlo je novo leto; • z novim letom1 novi časi^ da nič boljše ni, presneto? • le naj kdo se mi oglasi!
Tudi v novem letu teče, vino — skozi suho grk>, nihče novcev dati neče, vse mc danes je odrlo. Oj p'redpustni čas presneti, da bi več ne prišel v drugo, ti mc boš naučil šc kleti, med denar poslal si kugo.
Dokaj starcev. boš, omožil, ali ne premotiš mene, da potem bi stokal, tožil, •. rbžal s.hrbta si jermene.
Raje sedem semkaj le hiši, žejo si hladim, ki peče, drugo vse me> v uho piši, ■ naj po hrbtu votla teče.
Oj predpustni čas presneti, z novyn letom te dobimo, akx> tudi si po leti, mj. te hitro potopimo.
Pepi z Rojana.
Lube Cuk!
U Ruojanc suo forte kurio-ži, zakej se nč ne šraja vre tulku cajta u tuojme liste uod mene in anka uod mularijc, tis sto z Ruojana. Zatu te pro* sem, škuširej jen ' štampiraj tu pi$mu.
Tu u Trste je zdej šaldu duoste kamere ja,- . taku de'
skuorej ,ne be biu dižokupa* tou, če be šli anka jmpjcgati škarigirat vaporje jenu usi ti? ste naši ubugi feruvirji, ka jeh ličencirajo »Per scarso rex)di^ men to.« Ja. muj.buh! Tu rje* čejo, ze .rije rječt naglih, dc ščavotou ne micajo. Poj kej čm šrajat uod te rube, sej suo še druge bij furbasti, zatu so si rompirali glavo, pej ni nč pu= magahi. Kambiram rajši de« škurš.
Dcvcrtirali smuo sd, dever-tirali muočno, pej še kokul M a samu pupe suo jmele tul< ku z spajat, kaku je ta uord* nar, kaku druge, kaku jnfa ta fašo ukule vrata nd kravato, kaku uric str klobuk... Uoi blast jeh puče, kuker-de be jeh kšn komandiru pu pm suo plačale rubo z kapelin al kul* ku špndajo ub nedelah "2 tea= trQ. Ja, prou je imel mu j ku* me, če je rieku dvem pupain: »Ti štmaš njy, uona tebe jenu rende uobeh!« Samu škuda. de puole je muogu tect. Ja, sej
puole me je pravu, de uod straha be kmalu zgubu šenti* ment jenu suo apogle klicat micdha.
•Fentano tu pismu ' jenu te lepu dištru puozdraveml
Pepi z Rojana.
ČUKOVE MODROSTI.
Kljub temu, da imamo toliko Koledarjev, ven tiar ne vemo, kakšno vreme bo jutri.
Zdravniki ne čakajo, da jim potomci postavijo' spomenike, oni • sami postavljajo ljudem spomenike na grobove.
Zdravniki trde, da je človeš* ki znoj strup, zato bogati ljudje tako rodi umirajo, ker od tujih žuljev žive.
Nesreča na prihaja sanja, ampak z žensko.
Kdor želi, da zmaga z resni* co, se mora priučiti laži.
Igre.
KAJ NE MORE KJDO SAM-
Stavili so, da nekdo ne more sam izpiti kozarca piva. Da so dobi stavo, jo treba z ociira vred piti svoj kozarec piva. na ta način ga ne izpijc sani. Na ta način So' lahko poizkusi tudi druge stvari, deti klobuk na glavo, dvigniti se s stola Ltd.
PETELIN. NE KOKOS.
Prosi se nekoga, da izgovor ri petkrat zaporedoma: »Pete* lin, petelin, ne kokoš U Ta bo > gotovo pogrešil, ker bo dejal: »Petelin, petelin, no kokoAl« Poučiti sc ga mora, da smo pač reči "»petelin«, a »kokoš« jc Iz« rečno pro{>ovc<Lana. NAHENEGA GUMBA VKC: NA TELOVNIKU.
Nekomu porečejo, naj šteje gumbe na svojem lelov* niku in naj gre iz sobe. Tu gre samo za prevaro. Ko sc ta namreč vrne, sc mu pove, da nima niti enega gumba več na svojem telovniku. Oo jili je i-inel namreč sedem, jih Srna tudi potem sedem in nc ose**.
KAJ SE NE MORE ZAPISATI. /
Stavi se lahko s Jkom, da ue more vsega prav in natančna .zapisati, kar kdo govori in se lahko to dokaže, da se nare* kuje: *Dober jezdec ne potre* buje nc biča ne ostrog, on na* redi samo — «tu se tleskne park nit z jezikom', kot sc . kne konju, ki sc ga hoče za* gn^ti v dir inta; la piše, tega ne more zapihati. Stavo je iz? gubil.
NE VZDRŽI TfiGA.
.Stavi sc s kom, da ne vzdr* ži pod mizo toliko časa, da bi kdo trikrat po mizi udaril; »Nihče tega ne vzdrži,« sc re* če,' »že na drugi udarec bo skočil izpod mize.« Zefo ve= rojetno, da sc najde kdk>, Id bo šel nato in zlezel pod mizo. Tedaj sc udari na mizo dva* krat in sc reče: »Tretjič bom udaril pa jutri zvečer.« Goto* je. da nc bo počakaj do drugega tlnc zvečer pod mizo.
POMOTA:
»Malo poprej kot sem sc danes zjutraj ob 3. uri vrnil domov,, je hotel tat ulomiti v moje stanovanje.«
»Ali sc mu je posrečilo?«
»Pa še kako. Danes leži ves . razbit v bolnišnici. Moja žena je namreč mislila, da se vra* čam jaz domov.«
Šaljiva vprašanja.
Kdo vJcčc »vojn opravili« na dolgo, ■ ic vendar o lir« vem času golov?
(Vrvar.)
Kaj j« <jč) l»olica|?
(Kur mu lena »kuha.) _ Kdo oc pile Kun in vrniUr ni Jud?
(Leksikon.) Kakšen |D zuUMHvp. dr pailc v rtlric 1001 |«?
(Moker.)
Kuj H lo »HlC/a?«
(»Mf/ii) Jr. li likovni pojjroAek. hiti l>( moralo »mi/a.«) Kilo )<" lok kot mačka III vendar ni uiufku?
(Maček ) Katri i mesec jc uajkia|Ai?
(MaI umu Iii črke.) Km| leii uir.il .......... in dolino?
(Ilesrdiea .In«) Kaj jc večje, Idrijca ali Vipava?
(Soče.)
K a tr riti iiVall j« iUtlc |h» umi ti .sram?
(Klikov ■ ti postanejo Aolr.
(Milem rodeči.) Kuj' |v holj hudo iii|Jii limlo?
(IluJSe.)
Kakšno podobnost jc. iued tablico in zaroko?
(Vse minili- deklice računi jo nanje.)
Zakaj lic more dva dni zaporo doma rmcžili?
(Ker je noč vrne« ) V nekem mlinu je biki pet kotov. V vitakcm kotu jc letaki pet vreč. nu vsaki vreči je ležalo |>ci mačk. Vsaka mučkn jc imela Štiri mleda in inkidi mlinar je tudi »tal poleg. Ko» liko noj; j<" bilo v mlinu?
(Dve; marke imajo tace.) Kaj je huJj ptavilno. a k« »c reče: .S in 7 je 11 »li: 5 -» 7 so II?
(Nr eno nc drago, kajti .S + 7 - IZ) Kateri Mul nima obročev?
(Sod — nik.) Kako sv imenuje žena od P«gra» Roj«?
(Marnaga.)
Kam'letijo ptice?
(Kamor kljune drle.) Kaj gori daljše tenka ali debela sveča?
(Obe gorita krajše.) Kje je dobro biti sum?
(Pri dedščinL) Kdo zna v vseh jezikih odgovo« • iti?
(Odmev.) Previdnost jc mati modrosti. Ka< ko sc imenuje hči?
(Modrofit) Kakšen razloček jc med 2 X 2 in med kislo kumaro?
(2X2 — 4, to jc gotova stvar, kisla kumara jc tuili gotovo stvar.) Kdo inyi najdaljši jezik?
(Kultura, ki jc vse obliznila.) Kdo no gre nikoli /.n nosom?
(Kak.)
MED ZLIKOVCI.
Prvi: »Ali si čyl, da jc Joso otvoril banko?«
Drufti: »Ali jc to mogoče?«
Prvi: »Da. Otvoril je banko itamreč z dletom.«
SLAB ZNAK.
»Kako je z zdravjem vaše* ga moža, botra?«
»Slabo. Zdaj mu niti to več ne tekne, kar mu zdravnik za= branjujc.«
NEŽNI ODNOŠAJI.
»No, kako daleč si žfc prišel v svoji novi ljubezni?«
»Enkrat sem jo zvalil s sani v sneg, enkrat pa sem ji stopil v tramvaju na nogo.«
Med ^vtepklml^
-v
»Kako je z vašimi sinovi?«
»Ivanu gre dobro; on je pameten. Sedaj je ravnatelj no ke velike industrije. Po 10 letih bo premožen gospod«. »In Peter?:« . <	.	-
»Tam lc gre. T# jc manj inteligenten, dal sem fy izšolati
za profesorja*.. ■:{•	' .	'.
Pridi k ridrit.
Qj, Čuk, kod: čuka^ti, v da k nam nikol fč iri? Bi prišel enkrat v Vas, nabral za kratek čas.
•Bi videl kak1 na glasu, živali so na Krasu; clo Muha nam župani. Zato so mu možgani,
pa Zajec skokonog, po dveh skaklja, okrog. Pa Medved ta junaški, po dveh gre po vojaški.
Pa Uk je bil kaprol, po dveh gre tud' okol. A ptičev pri nas ni le Škrc se tu dobi.
Malenkosti pri nas so le za kratek čas, za tvoj nezmerni koš, le vdobi druzih mož, . .
ki pišejo tako, da vse gre v koš rta dno. Bi videl lepi grad, • okrogel'ne dolgat, -
avnih davnih' 'dni,
lepo se šc drži. i
Ko Turk je hodil tod, in plenil jc naš rod, trdnjava bil je grad, ni mogel ga nzdjat.
Ko Tuifc je bil pregnan, jc bfl za šolo /dan, jc Munieipio zdaj/ . In drugo, ka) še kaj?.
ŽIDOVSKI RAČUN.
Učitelj vpraša učenca: »Ko* liko je 100 kron X 10 dina<v jev?«
Ta je pravilno jreSil: 10 di* narjev je 40 kron, tedaj 100 kron X 40 kron- znese 4000 kron. Tedaj se pa dvigne mali 2idek iz zadnje ldopi in pravi:
»Gospod učitelj, jaz vam to izračunam mnogo ceneje.«
»Kako je to mogoče?« jc vprašal učitelj.
,»100 kron je 25 dinarjev, pomnoženo z 10 dinarji da 250 dinarjev, a to jo ravno 1000 kron aH za 3000 kron cenejše, kot vam je oni drugi izračuni!.«
Mož bo dober finančni minister.
^ Iz mettae okolice.
OhfmoJ »M&-. kam ».'
Z glpvo udaril m 06 zid, l)a Uk .»Idfelc« si poročil. . Vsakdo' tete: Si zabit,
II.
Nisi h tel poaiulat >čuka*.
Preveč « zaliubljeo M Vsak ti reče. da ai Lfjka, Ker si tako »babcp« vptL ' IIL Strelna zate Je nearebi,
Kci obelen zdaj viati, , . ' Vsak »e »meJe. kdor to arcla, TI pa revček le molči*,
- IV.' : '
Zdaj bo* videl ia »proviral,«
Prliet bo gotovo dah Ku •! tako baheo sbiral „ Jokal bo* ao noč in dan.
'V: •.. Ona bo<lo gospodinja. ' 'H bo« hlapec lc pri nji. Ti bol vedno stara »pinja,« Kcvcž bol vaa žive dni.
" . vl, ; .-
Da na bol pit vino, »biro,«
Skrb Imela bo k) to. . Vzela Ho ti vaalt? Hio. v Dala pit ti'bo vodo.
Vit
Rev*i ubogi si sa apekci. .
Kdo ie kriv, če nfri mm? P rilci dan bo, ko bol tekal. Z hile proč in Bog /• Lam.
via'
»Vaj malo rs« bodo zijali.
Majdi proč, t) »maček« ti, Z bile bodo te »acebalO
Zbirat moral bol koati.
• .
Zdaj nato ae ne.računa. Sladki dnevi prti. »a' Kar je le »medeni fc^aa,« Sladko vsako ja-Magd
Pad w> in bodi pBtk.
Vedno lino vino pij, " Ca ti lena da tožUck. Glavo z kladivom ji razbij.
'". ' " xt ■■••■•„
Vzemi ta JU kolčck i trika.
Dolgo ipajo ali drat Tam kjer raste rdčlflca,' , Tam obesi sr sa vrati
XIL
Ti.ne maral nič za »Čuka,« Eh imel bol nanj spomin. Ce Ic k -tebi Cuk pokuka,!	'
Vzemi pal'oo slpoČ* »a- njiaa...
VREMENSKI PREROIC. Ako sneg gre, če dežuje, bo lepo še, če ni huje; ako cesta zfedegi, marsikdo na tla zleti; ako solnce gorko sije, v trava raste, njiva kfiji; ako veter močno piha* vzamte ti klobuk, moj Mihe; če se vreane spremeni, te brez dežnika dobi; Ic pove?, če to np res, daj jih Čuku krog uš«šj
V LEKARNI. »Pridite čez eno uro.« »Nimam Časa.« »Ni mogoče drugače; zdaa« vilo moramo skuhati.«
»Zamudim vlak. Dajte mi surovo, bom doma sam sku* hal«
Čitajte! ]Prvi natis wČukovega kole-. - darja^jepoScl- Drugi natis ie izSel včeraj dne 9a ian.1924. Čukov Koledar v vsako slovensko hiio! Čukov Koledar prežene vsako čemernost, slabo voljo ter spravi še tako krem-iastega pusteža v židano razpoloženje.
Cena L. 3.20. - Po pošti L. A.
Pravijo,
Pravijo, da .K kocanjikc goapo* Ldfcw>. n&le nociti čepico m d« <M*e kae in p« kratko
Pravijo, dn %c bistriški fantje zelo cairftfaajo ta' praličjerojO. Cak n« paTc* tcga bo verjame.	r
r Pravijo,: da »Bučdr« na Poljanah komaj čaka novega leta dan. da bo [lahko »Ptjanjskemo Čuku* čestital [ko bo eno leto atarejii — »Bučar« pa cao leto mlajši — pravi »Cuk na peToO
Pravijo, da sc pri »Bučarji«. aode vina po »lojtrah«1 gor valUi — mpnda !v dnAi nadstropje. — Cuk p« p«*« ; vi: »da tinti »debeluhar« ni videt (ali jo n* glavi sUl). da ao imeli aode na »vrhu« loj ter in da ao jih . valili — Pika. Pravijo. Spodaj podpaaani izjav, da nisem v popolnoma nobeni zadnjimi oppiai iz_ fCoritpicc;

ftrebne jez«- •— Anton Lcajak.
Pruvijo. da bO račune »cptembci. kc veselice na Pesku proučila po« cbna komisija in jih poslala parla« tenCu v pregled. Jako praktično!
Pravijo, da bodo naairako punca I Šlo o pustu -povsod na ples, tudi če ho aa. »Angelski gotri« ali pa na «Na« >, ker tam upajo, da jOi mogo« čc mo najde Cuk!
Pnnfljo. da jfc bil na" 1'eaku 26- det ccmhja kozji semenj, katerega ae je udeležil tudi ko*ji mešetar ia" Ctiv
ei '
Pravi/o. (la so kojščanaki anoparji zelo aalontni. ker no razpušČcni. Ho. di jo okrog kakor brez glave. Ljudje jim pa smejejo; pravijo, da so izgubili bandoro.
Pedvtjo v Razdrtem, d« so sc ta« nojjfaja t/1 dekleta pri polnočniei na iv. ive&r res tako čisto izpovedale ivojih grehov, da so kmalu potem v Sporcdnici zaspala.
St. Andrežu, da so ne. eatarc cerkvene pevke ittajkale. In I ker- bo »e upirale cerkvi in pevovo« Ulji jih jc Bog »štrafal« tako, da jim jc drugi dan zraste! dolg nos.
Pra\%jo, da pobalinski fantički t Gradišča nad Prvačino. ao ac na praznik svetega Štefana v cerkvi le« po obnašali- Med pridigo ao na Icoru nlatiK orehe kakor r kovačiji.
Pravijo Landolski fantje, da ne »odo več hodili v Smihel zato. ker ti nobenega dekleta voč tam.
Ptvvijo, da so sc v Sempolaju ia »raznikc vai petelini poskrili, boječ ■e »alptnac na dopustu, katerega ao smatrali za petelina v povečani iz* -d*ji.
Pravijo, da prirejajo nekatere šempaUjske J^Iepcc v temi na ledu, ki ogroža vodovod, najbolj vratolomne plese.
Piavijo, da so Landolski 'fantje na sveio jut^o v Brinju pri svetemu Ni* kolijii. tako aolo 'peli kakor da bi jim kateri mački skozi grlo vlekel za rep; pravijo, da je bilo potrebno tudi "ifc, da En sc jim grla izpilila. ,
fravtjo. da jc bila tudi v KilOvčak z fanti z juga.
Pravijo, da so na apodnji 2agi v e|i gostilni vdovili tako. lepo Cvetko«, da upa v»c Žagarske fan»( c vaditi za no«.
Pravijo, da Veliko O>toško gasilno društvo vabi na drugi letni občni zbor. Prvi jc bil brezuspešen.
Pravijo, da jc v Velikem Otoku ie' toliko pijancev, da ae jih Sc štiri« tlc«;t čebrov po<! turnom moČL~
Piavljo, da kdor ac hoče v Lan do* Ki ženiti; mora dosti krompirja naaa* diti. če sc mu hoče žena zircditi. Kdor sc v Lan dolu xoženi! bo, in če krompirja sadil nc bo. suho ženo u »d bo.
Provijo v Študenti, da sc jc vršilo iprfco zimo predavanje o zakonski zvestobi, leto*—pa otvori odsek »tu* denskega klcpctulstva zimski tečaj, v katerem. nc bo predavalo o novem civilncm koruznem zakonu. <
Pravijo, da ie bosta napredni dni« 1 štvi Podplcčem - »Mauš« in »Firklc« združili v eno društvo, ker imata o-bc ene in iste smotre, stremita nam« reč po čim večjem napredku. Novih ilanov ne sprejemata več, ker .je šc starih dovolj.	-
Pravijo V Dragqmeru (S. H. S.), da te*, kar pravijo, <' da. jc
o zapustil mo preiakusiti' njeno zvestobo.
Pravijo, da ao' vpejn. punčkam v Ko jenu vsled	Iti' praznikov za«
rwdeii noaki. Pravijo tudi, da jo tlak pied Rojansko cerkvijo'>eV> poškodovan in to baje .-radi tufia, ker imajo punčke ozebkov ki jih arbljo in zato tako ccpctajo, da »e človeku zdi, dfL ie v ItaH od »Magajizini. Generali«: 1
Pravijo, da je Kokotu iz Ko j* na padla »faifa« iz ust, ko j«' voščil nc ki •isignorini«. lata mu jo > vrnila voščilo tako iakrcno. da je * vao srečo priklical« tudi »Wf<* luteaj, ki je počaai sama prilezla v. Kokotova usta. PVavijo tudi, da to lahko»potrdi Pcpi iz Kojaha, ki jc sta! Um blizu in vse dobro videl.
Pravijo, da. so v Kočinju prazno, vali Silvcatrov večer a člkainl prav izvrstno.
Pravijo, da v Predjami skoraj rav. no tako pojejo kakor v Smiholii. sa. mo je toliko razlike, kakor ao pcče» V piške veliko-
POZDRAV DEKL.ET IZ GORENJ.
flc Gorenjska dekleta pri Sežani,' pošiljamo priaičnn ln goreče po> zdravčke, po Čuku na'palci, vsem cenjenim nlovenakiln lantom Julijakr. Benečije, ki na judozapadu bivajo iu ' tam pašto šuto uživajo. Obchcm ic« luno, naj ne gledajo proveA Ka ši« rokokrilatipii moretnmi, naj ohranijo zvestobo Slovenkam. 1'odpinane: Sto fank« Reboo, Štefka N^ožar, Ema Po-žar. Emilija Požar. Pavla RcbcC, An« ka Mlač, Olga Požar. Vekoalava 2vab. Elza Mlač. Mimlca Seraila. Dragica Rcbcc. Zofka Bizjak. Julija in Marija BoicgUv, Francka Rebec, Marija Taučar^ Karla Ceh. Justina C*h. Marija Rebec. Zofka Coh. Pep. c« 2 vab.	'
IZ VRTOJBE. V Vrtojbi je nt k I dekliški poet. ki hoče aodruge za norca imet. Najvočja norica na avotu jo sama, naj ali k* ha nje nai Vam tukaj podana. Nje glava široka jc, prav b>ez ušes, podobna vaa sovj je sami zares,, če tega ti Cuk wc veruješ nti zdej, som pridi v Vrtojbo, si sam jo oglej. 2e pikajo vrabci' od vseh jo afrabi, tako, da kadi od vach ae plati. O j) Cukcc, obišči nam sovo Ic ti. drugače šc kje nam v kaminu zaapi.
Poetlč* Vri
Male damske žcpnC koledarje po L i.- 1.50, 2.- 3.-, 3.S9 v največji izberi vezane
v v papir, platno, ' usnje, aluminij
dobite edino le v NARODNI KNJIGARNI V GORICI
Via Carducd 7.
Krasni namizni tedenski kole« da rji. — Cena L. 61— •
Naroča se Mhkd tudi po pošti.
BOJ.
Fraiucoekj vojak jc vprašal Črnogorca: »Zakitj 'si so ti bot&?«
ČmogOrc^ je odgovoril: »Za. zemljo.« .	''
»Kaj je nimaš?« se je zasme* ial Frkncoz. i
»Zakaj si se'pa boril ti?« je vprašal Crnotjoree.
»Za čast,« jo (kejal Francoz.
»Vsak se bori zato, če»ar ni* ma,« je» dejal Črnogorec. TO JE SE VEČ.
A.: Jaz imam papigo, ki zna izborno govoriti. .
Kaj je tof Jaz imain pa* pigo, ki izvr«txK> tnže.
IZ BRESCIA. . Slovenski fantje od 7/ pcšpolka »Borsaljcrov« - iz Btdscia - pošiljajo srčna voščila za povo leto v naše domače kraje atarlšcm. bratom iif pri« jiteljem, r»i spodaj podpisani: Ka« porale Smcrčcl ivan. iz. Nemške vasi pri Sv. Pcfru na Krasu; Alojz Skulj, iz Sežane; Samsa Ivan; Hiovatin An« ton, Jclšanc; Štrckclj Ai>ton. Čer* kno; Požar Alojzij, Gorenje; Kutar Andrej, Bača; Scpuka Atičelo, No« vaki; Smokuvič Klcmcnte. Sičan; Hvalika Valentin. Malnc Avčc; Scp« čič Anton, Dolenje; Kreaovic Jožef. Pasjak;' Kosmač Ivan, Labnc; Tudor Jožef, Mune; Poles Prane, Skadan« ščina; Ujčič Vinccaic, Turkovič Jo. žcf. Brce; Fabjančič Franc, Materija; Smrdel Anton, Selcc; Sclik Anton. Bukovo; Sušan Stanko, Rukavec.
Pravijo v Barkovljali, <la okoli »Punccrovce« »pa ni šlo« pofoafo »ffi» za jo«, loda nobena šc noče ujeti na »hlščadc«. Fant Jo I Neki očka so rc. kil. da »paruilam« so ne naatavlja »Itiščadc« marveč »verguonc-, ker »o večjega »kalibra«.
Pravijo, da jc drii)« poslala zvonove za harkovljanako župnijo. Toda ti ao se v«lcd velikanskega preobrata, ki ao Jc višil v naši državi, prevrnili in počili. Barkovljani pričakujejo počene; menijo da hidl pri tej atvari mora biti preobrat.
Pruvijo. da pride zato največ samomorilcev v Barkovl/e čakat, da jim <ldbijc ura življenja, ker upajo, da so jI in bodo ob pogledu na to lepo vaa. prcpccčiu'samomorilni nameni, inialeč: »Vcndar-le ju malo sitno ločiti .»e s tega lepega aveta.« Tudi to jih nc odvrne. Kaj se hoče — trdna volja!	\
Pravijo, da štandrške punce ao za« fclc nositi kolesa., v glavi ker ae boji« jo, da jim ne. u tečejo možgane.
Pravijo, da štandeška dekleta nieato da bi pele na kori se ženijo. Cuk vse vidi, Cuk vac ve.
v cerkvi ao	.< .
ženiti'nc sme.
Pravijo, da itandrška dcklcU ao te. Ilkp cenjena, imajo: rokavice za 20 lia> nogavice za 3.jire in kolo » glavi za
4 Ure. celo stanejo 50 !ir, po ceni ao. Zato požurit" sc fantje, kupite ai pupco.
Pravijo tudi, da v Barkovljah »si* gnorinc« rade skačeja>V morje, seveda v p ričUjočfiosti. kakega človeka, da jih privleče iz vode. ko ao jo žc site. Tudi tukaj je-trdna volja -— ae razume, da nc samomorilna, maiveČ j ganiti stariše, dsc jim -dovolijo vzeti i izvoljenca.
! Pravijo šc nadalje, da bodo tudi Barkovljanake »sigoorine« začele ska« kati v . morje v pričujočnošti kakega lepega mladeniča.
Pravijo, da "jc pod Lan do lom v mlinu zadnja povodenj prav popol« notna odnesla Centralo polžev črez jez.
Pravijo, da v Smihelu na sveto jutro tako pojejo, da bi pečene goeke . lahko vanje metal. [ Pravijo, da so bili Strniški fantje T ob prihodu novih zvonov tako vedeli, da so s svojim okrašenim vozom za> šIL Bukovčanom sc jc pa pod teško /aatavo »štii* zlomiL
Pravi/o v Studcnu, Ja sc je poja* vil v tamošnjih kurnikih dihur. '
Pravijo ist/rtarn, da sc jc pojavil v gasilnem domu uzmovič kulis.
Pravijo, da sc nekatefe gospodič« nc iz Mateiije zbirajo v neki mali vi»
li pod bezgom. Imajo si namreč po-
vedati mnogo lepih in nelepih doživljajev. Klepetava seja preide- na alu-čajpoati iz vaaj. Zaključi, ae iaU navadno pozno »Večer. Pak^a pod Cu-kom jih bo potip^a^ ,
POPOTNIKA SO DOBILI.
P. Dollnar, Ljubljana: Popotnik nuden jc, zaapan, zato ac vlčže tja na plan. Ni gle«lal, kje bl bolje spal, in kdaj bi sfjutrai preje vstal. Meneč, da tudi drugi sne do osme ure druzega anc. Vaške pupo zgodaj na tTg gredp, da ai vso potrebno kupijo. Skoraj vrh hribček« dospo, moža na tleh zapazijo. Urška ga hltr«! nagovori: Oj. dobro Jutrd očka vi, . kaj atc tukaj spančludi? Caa Jc ic, da vatanete,	0
in da se a pota umaknete. Možakar nad njo zarenči. kaj mar acm tebi Jezik ti. Da akoraj človek U ne am«l
odp«»čiti mr. ha Brdili tleh.
Moža Vam pošljem sedaj nanj.
da Cuk ga bo naučil kaj.
Za enkrat liro Vam tud' ne dara,
ker sam preveč Jih rad imam.
Albin Pronkovil. Skedenj pri Tr« tlu jc dobil ut>cglc živali in popot. ■kega moža.
Zofija Vid rib iu Marita Janciič It • 1 joI pri Vipavi ao zložile to poaem: Jaz acmr Marička. Ki iščem moijčJca.	%
Ko'sem ga n»Od.	ti
nem sc ga uattraHa.	. "j -
Ker preveč jc staV,	«".'
Za nJega ni mi mar	H,
Diuge nam narišite, lepe fante mlade, samo take iščemo, imele M jih rade.
Pertot Duia, Maribor In Pertot Borit. Maribor ata nam tudi poslala vsak svojega potnika' lepo narisane« ' ga. — Izgubljenega strica nam jo po« • si al Slavko 2agar. z 2agc.
Fran jo Ccpat iz Gorice pa. jc zlo« -žil to»lc pesem:
Potnik, dragi, si zašel? Pa zares ai polen zmot.-K Čuku pojdi, On zastonj ti pokaže pravo poti
Lisfatica uredništva.
r Taranto: Verzi so zleteli v koč. kat so bili pre slabo zloženi in pregrdo načečkani. — Šmartno: Z« zdaj naj bo; prihodnjič p« gospodične le v miru pustite. — Rmdivtvut. Smo za*' dovolj ni 2iveli» —' Sovodnje. S. ff.-S. O zažganih skravžanih laseh jc šlo v koš.V ti je. Vai pravijo ( ni za med »pravijo«, Jker premalo pove. Povejte kaj drugega, če hočete, da. piide v našega ljubega Čuka. — Za* pel Utfje. Tudi Vam ni to pot are»' ča mila. Vse je dobil koš za novo Ic« to. — SmiheUI^ndot: Malo v list, ma* lo v koš. — fjsndot. Tudi z vami ni-nič. — St- Peter pa rea nima sreče. . Cuk mu dopise vedno v koš meče. Tudi to pot ac jc zgodilo isto. — Volčjadraga. Vašo pesem je res sova napisala, tako je ačečkana, zato jo jc sova nazaj dobila. — Planina. Dopise v Čuka. po&lja staro in mlado, moški in ženske, zaljubljenci in so-vraženi in nc vemo, a -čim naj vam ustrežemo. čc to povemo. Imena p« ne moremo izdati, ker ae ga ne spominjamo. — Kojtko. Nekaj jo šlo v keš, drugo v liat Zdravil — Trti. Preslabo napisano. Nič nc pomaga, v koš jc Slo. ra drugič. - Postojna. Nič. ker ne maramo zamen — Mote* rijo. V koš! — Trnovo. V kod! —
Naznanilo.
Podpisani naznanjam, da sem svojo trgovino z dvokolesi in mehanično delavnico preselil iz ulica XXIV Maggio (Tre Kfe) v iT Via Cipresi St. 6 nižje gostilne „Pri Kavallnu". Trgovina in mehanična delavnica sla čislo na novo urejeni in opremljeni s prvovrstnimi dvokolesi in drugimi mehaničnimi predmeti. — Za obilen obisk se priporoča udani ■
Ignac Plahuta, mehaniker v Gorici, Via Clpressl 6.

gorica BRUNO SAUNIG gorica
Via Carducci 1 , Mj jir RDS0jllHke, via Carduct! 1
usje, nadplati, podplati, tevijarske, sedlarske potrebščine.
Vrvi, bi«, bičevniki, masti, ličila, barvila. :: Bfr Sveče, vesele, kadila. TBfi Kupuje čebulni vosek po najvišjih dnevnih" cenah. Tovarniška zaloga podpetnikpv PIRELII na debelo.
P«d#užnicu v Sollcanu. Jsc]
■.M
Velika izbira Pfaftovih in drugih šivalnih Strojev za vsako obrt iz prvih nemških tovaren z več letnim jamstvom.
Brezplačen poduk v umetnem vi' zanju, krpanju in šivanju. Priporoča sc:
FRANC SAUNIG
Via Carducci št. 25
(prej Gosposka ulica) blizo Koma.
VELIKE ZALOGE
PO U\UM CENAH
Izredna prodaja na račun tovarnarjev
VIDEM - Via Savorgnana št. 5 - VIDEN
VELIKANSKA ZIMSKA PRODAJA
Opozarjamo spoštovane nase cenj.
odjemalce, da o priliki božičnih praznikov in novega leta smo otvorili počenši s pondeljkom
dne 17. decembra posebno razprodajo za
dobrodelne namene, v ta namen smo ponovno zniŽaSi cene posebno zimskemu blagu.
Bogata izbira moškega in ženskega blaga. Najfinejši plašči. — Žametno blago za lovce, —' Izgotovljeno perilo. —Gobasta blago za ženske obleke. — Platno razne^ višine. — Prti in prliči.— Brisače. Namizno perilo. - Volnene in bombaževe maje. — Preproge. — Zavese. — Prevlake za inobiljo. — Posteljne odeje TBeh mer. — Opremo za neveste, za prenočišča, za zavode, za penzijone, blazine izgotpvljene iz žime in Tolnem
POSEBNO ČRNO BLA60 ZA DUHOVNIKE. — NEPOSREDEN UVOZ VOLNE ZA MATRACE.
VSAKO BLA60, KI HE ODGOVARJA B0PISI PO KVALITETI BODISI ?6 CENI SE LAHKO VRNE.
Na debelo in drobno!	Posebni opusti za razprodaj alce.
STALNE CENE
Stalna izložba z zaznamovanimi cenami.