LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Leto 1923. Ljubljana, 24. novembra 1923.	Štev.	7.
51.
MISIJONSKA ZVEZA DUHOVNIKOV.
Na letošnjem sestanku gg. dekanov dne 4. aprila sem poročal tudi o misijonski zvezi duhovnikov (Škof. list str. 77). Obljubil sem, da bom o tej zadevi govoril pri sestanku vseh škofov naše kraljevine v Zagrebu meseca avgusta.
Obljubo sem izpolnil. Škofje so misel misijonske zveze duhovnikov za vso našo kraljevino veselo pozdravili in sklenili, naj se vpelje po vseh škofijah. Za predsednika naše pokrajinske zveze, ki naj obsega vso našo kraljevino, so škofje soglasno izvolili mene. Congregatio de propaganda fide je z dekretom z dne 24. oktobra št. 2754/23 mojo izvolitev odobrila. Zato sem dolžan, da zvezo vpeljem in izpeljem.
V vseh škofijah jo bodo vpeljali dotični škofje, katerim sem prijavil, da je sv. Zbor mojo izvolitev odobril in jih naprosil, da zvezo ustanove in ime dotičnega voditelja meni priobčijo.
V naši škofiji naj zvezo vpeljem jaz, kar silno rad storim. Po pravilih moram imenovati škofijskega voditelja, ki naj pozove duhovnike v zvezo, imena naznani osrednjemu svetu (za sedaj meni kot predsedniku), početkom vsakega leta sporoči istemu svetu o stanju in napredku zveze ter vsako drugo leto skliče škofijski zbor članov. Na tem zboru se izvolita dva svetovalca, ki s predsednikom tvorita škofijski svet duhovske zveze.
Našim škofijskim voditeljem imenujem msgr. dr. Josipa Ujčiča, profesorja na teol. fakulteti v Ljubljani.
Do prvega sestanka članov naše škofije imenujem svetovalcem gg. dr. Cirila Potočnika, spirituala v škof. duh. semenišču v Ljubljani, in Jerneja Pavlina, profesorja v zavodu sv. Stanislava.
Da se zveza vpelje in dobro vodi, naj bodo gg. dekani pomočniki za vsako dekanijo. Nabirajte člane na duhovniških sestankih, prijavite imena škofijskemu voditelju in mu pošljite tozadevne prispevke.	Kot prispevke
določim začasno znesek ene mašne intencije.
Po pravilih naj člani razen vsakoletnih prispevkov molijo za uspeh vseh misijonov pri sv. maši in pri brevirju ter naj sploh misijonsko delo pospešujejo. Da se sami za sv. misijone vnamejo, naj se poučijo o misijonskem vprašanju. Naši misijonarji-lazaristi v Grobljah izdajajo »Misi-jjonski koledar« in list za ljudstvo »Katoliški misijoni«, ki	se naroča	pri
upravi v Ljubljani, Tabor 12, in stane na leto Din 10.—.
Da bo naše delo bolj uspešno, bomo po vroči želji papeža v vseh škofijah ustanovili društvo za razširjanje sv. vere. Poskrbel bom, da dobi-
mo predsednika za vse naše kraljestvo, potem bomo sestavili narodni svet in delo započeli.
Pravila za misijonsko zvezo duhovnikov se pa takole glase:
Unio cleri missionaria pro Jugoslavia.
1.
Unionis Cleri Missionariae finis est efficere, ut in corde sacerdotum nostrae regionis exardescat sacri Apostolatus zelus, quo tam semetipsos quam Christifideles ad adjuvandas omni modo convenienti Missiones excitent.
Unio Cleri eligit beatissimam Virginem Mariam, Reginam Missionum, ut protectricem sui operis.
2.
Ut sodales possunt adscribi omnes sacerdotes tam saeculares quam regulares; porro seminaristae sacrae Theologiae studentes.
Sodales obligationem suscipiunt:
a) promovendi Pium Opus Missionum,
b) offerendi preces pro eo,
c) solvendi convenientem stipem annuariam.
Episcopi adhaerentes Unioni ut membra honoraria considerandi sunt.
3.
Praesidem Unionis eligit Congregatio de Propaganda Fide, audito voto Episcoporum, dum moderatores dioecesani a respectivis episcopis constituuntur.
In dirigenda Unione Praesidem adjuvat Consilium Centrale, ex moderatoribus dioecesanis et delegatis Ordinum et Congregationum quorum interest opus Missionum consistens. Praeses sibi eligit ex numero Consiliariorum secretarium et arcarium.
Consilium Centrale, cujus membra ad triennium nominantur, quotannis una vice convenit; in hac sessione secretarius exponit statum actualem Unionis, arcarius autem accepti et expensi rationem Consilio subjicit.
Consilium porro deliberat de apta ratione pro futuro ineunda ad prosequendos fines Unionis.
Praeses convocat omni quinquennio coetum generalem sodalium Unionis.
4.
Moderatoris dioecesani munus est:
a) convocare consentiente episcopo clerum dioecesanum ad instituendam Unionem Cleri Missionariam in dioecesi,
b) renuntiare nomina sodalium Consilio Centrali,
c) exponere ineunte quoque anno huic Consilio statum et progressum Unionis in dioecesi,
d) convocare omni biennio conventum dioecesanum sodalium; in quo conventu duo consiliarii eliguntur, qui cum moderatore constituunt Consilium dioecesanum Unionis.
5.
Deo favente Unio Cleri edet folium pro sodalibus, quo eos instruat de progressu Unionis in aliis regionibus orbis catholici et det varia incitamenta ad majorem in dies propagationem operis missionarii in Jugo-slavia.
Ker bomo 6. in 7. januarja 1924 v Ljubljani priredili misijonski tečaj, prosim, da mi gg. dekani do novega leta naznanite duhovnike, ki bodo k tej zvezi pristopili in dolžnosti izpolnjevali. Ako to storite, bom v ponedeljek 7. januarja 1924 to Zvezo za ljubljansko škofijo slovesno ustanovil.
Pozdrav in blagoslov!
V	Ljubljani, na dan sv. Gregorija čudotvorca, 17. novembra 1928.
f Anton Bonaventura s. r.,
škof.
Duhovne dobrote za člane »Unio cleri«.
(Objavljene v »Die Weltkirche«. Halbjahrschrift der »Unio cleri pro missionibus« in
Österreich, zv. 2., str. 24., 1. 1922.)
I. Popolni odpustek — pod navadnimi pogoji — ob praznikih: 1. raz-glašenja Gospodovega; 2. sv. nadangela Mihaela; 3. sv. apostolov; 4. sv. Frančiška Ksaverija; 5. na poljuben dan v mesecu; 6. ob smrtni uri.
II. Nepopolni odpustek za vsako dobro delo v korist misijonom.
III. Sledeče pravice — pogoj: član mora imeti spovedno oblast:
1. Pravica, zunaj mesta Kima s samim znamenjem križa blagoslavljati rožne vence, križe, razpela, svetinje, male kipe in s tem združevati apostolske odpustke, ki jih omenja Bolletino ufficiale degli Atti della S. Sede z dne 5. septembra 1914.
2. S samim znamenjem križa podeljevati rožnim vencem križarske odpustke.
3. Podeljevati razpelom s samim znamenjem križa odpustke križevega pota, ki jih morejo dobivati tisti, ki so upravičeno zadržani, da ne morejo obiskovati križevega pota.
4. Blagoslavljati razpela in jim podeljevati odpustek za zadnjo uro, ki ga more prejeti vsakdo, kdor križ pobožno poljubi ali se ga na kak drug način dotakne.
5. Blagoslavljati in po navadnem obredu podeljevati škapulirje brezmadežnega spočetja, trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa, sv. Trojice, žalostne Matere božje in karmelske Matere božje, ki jih je sveta stolica odobrila.
IV. Osebna pravica privilegiranega oltarja štiri dni v tednu, razen, če imajo že podobno pravico.
Podelil sv. oče Benedikt XV. dne 15. novembra 1918.
V. Pravica, blagoslavljati rožni venec žalostne Matere božje in s tem združevati določene odpustke.
VI. Pravica, podeljevati pet škapulirjev, ki jih omenja pismo peniten-ciarije, z onim besedilom, ki ga je določila kongregacija sv. obredov. — Dovoljena v avdienci dne 20. marca 1920 kardinalu van Rossumu, prefektu propagande.
VII. Pravica, podeljevati zgoraj imenovane škapulirje tako, da ni treba imen vpisovati v zapisnik posameznih bratovščin. — Podeljena v avdienci dne 20. marca 1920.
VIII. Člani smejo a meridie (od 12. ure dalje) anticipirati, če so dnevni oficij že odmolili.
52.
DUHOVNIKOM O ZAVODU SV. STANISLAVA.
Ko sem s pomočjo duhovnikov in dobrih vernikov zavod sv. Stanislava zidal, sem ozir vzdrževanja mislil dobiti od gornjegrajskega škofijskega posestva sredstva, da bi vsaj polagoma nabral večjo glavnico v korist naših mladeničev iz kmetskih družin. Vojska mi je vse utemeljene nade uničila.
Da pokrijemo stroške, določujem z g. ekonomom vsakoletne prispevke gojencev. Akoravno imajo gg. profesorji in gg. prefekti bolj pičle dohodke, znašajo vendarle letni stroški nad 1 in pol milijona dinarjev. Ko bi vsi gojenci mogli plačati določeni prispevek, letos mesečno Din 800, bi se dosti lahko poravnali vsi stroški. Toda ravno kmetski sinovi, ki so najbolj trdni, daroviti in nedolžni, prispevka ne zmorejo. Od tod veliki primanjkljaj. Jaz prispevam kar največ morem. Letos moram poskrbeti mesečno za Din 12.500.
Toda moji prispevki ne zadostujejo. Zato sem gg. duhovnim pastirjem, posebno gg. župnikom naročil, naj vsake kvatre oznanijo in pobirajo prispevke v vsaki župniji. Nekaj gospodov to dolžnost izvršuje točno in požrtvovalno in pošiljajo vsake kvatre nabrane prispevke.
Ker stroškov letos nismo mogli poravnati, ampak nas tlači dolg v znesku Din 75.000, smo začeli premišljevati, kaj naj storimo, da se ne pogreznemo v dolgove. Pregledali so se zapiski o prispevkih (župnije in festa suppressa). Zaostanke iz 1. 1922. je navedel Škof. list 1923, str. 101. Tudi prejšnja leta niso boljša. Ali se v tako mnogih župnijah niso vršile predpisane nabirke? To me je res užalostilo.
Zato naročam vsem gospodom, da vsake kvatre, in sicer že koj letos v adventu (Directorium pg. 96 spodaj) zavod vernikom toplo priporočite, prispevke pobirajte in nemudoma na škofijski ordinariat pošiljajte.
V	Ljubljani, dne 8. novembra 1923.
f Anton Bonaventura s. r.,
škof.
53.
NABIRKE.
Pogorelci v Gabrovki, župnija Zagradec. Župni urad Zagradec je prosil za dovoljenje cerkvenih nabirk za pogorelce v vasi Gabrovka, kjer so dne 25. oktobra 1923 pogorela trem revnejšim gospodarjem vsa gospodarska poslopja z vsemi pridelki, dvema izmed treh tudi hiši in četrtemu gospodarju napolnjen kozolec. Domačini župljani so pogorelcem darovali v blagu, živežu in krmi, nekaj tudi v denarju. Škoda je uradno cenjena na dva in pol milijona kron.
Škof. ordinariat je nabirko dovolil z odlokom z dne 29. oktobra 1923, št. 3861 in zadevo priporoča župnim uradom. Nabrani zneski naj se pošljejo naravnost župnemu uradu v Zagradcu.
Za kapelo in duhovniško hišo v Drvaru (Bosna). Gospodu knezo-škofu je od odbora za gradnjo rim. kat. kapele in župnega stana v Drvaru došlo sledeče pismo:
Boj za vsakdanji kruh je vrgel tudi kopo nas Slovencev v Bosno, kjer delamo nekateri že več let v tovarnah in velikih bosanskih šumah tvrdke »Šumsko Industrijsko Preduzeče Drvar—Doberlin«. V Drvaru nas je okoli 1000 rimo-katolikov, v šumi Oštrelju, Potocih, Srnetici, Grmeču, ki spadajo tudi pod Drvar, biva več stotin katolikov, tako, da nas je blizu 2000 duš, ki nimamo ne cerkve ne duhovnika v Drvaru. Naš najbližji dušni pastir prebiva v Petrovcu, ki je pa 30 km oddaljen od Drvara. Največ naših 'umrje brez prejema svetih zakramentov, mrtve pokopavamo brez duhovnika, otroci !umirajo brez svetega krsta, ker zavoljo velike daljave in velikih stroškov, pozimi pa tudi radi velikih sneženih zametov naš dušni pastir ne more k nam. Petrovac ne leži ob železnici, voz pa stane toliko, da ga naš dušni pastir, ki sam živi v zelo slabih gmotnih razmerah, in tudi mi siromašni delavci ne moremo plačati.
Začeli smo pobirati milodare, da kupimo zemljišče, na katerem bi sezidali kapelico in dom za duhovnika ter imamo dovoljenje za to od politične oblasti.
Ker je nemogoče, da bi mi rimo-katoličani, ki kot tovarniški delavci zaslužimo komaj kos kruha, sami dosegli svoj cilj, se obračamo na Vašo Presvetlost s ponižno prošnjo za dovoljenje, da bi se v vseh cerkvah ljubljanske škofije enkrat pobirali milo-dari za nas, katere prosimo poslati na našega presvetlega gospoda škofa Gariča v Banjaluki, ali na naš odbor v Drvaru.
V nadi, da nam prošnja ne bo odbita, izrekamo vnaprej tisočeri: Bog plati!
Tudi ta prošnja se gg. duhovnikom priporoča. Nabrani zneski naj fee semkaj pošljejo, da se bodo od tu poslali škof. ordinariatu v Banjaluki.
54.
RAZNE OBJAVE.
Starostne doklade duhovnikov. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za prosveto in vere, sporoča škof. ordinariatu z dopisom z dne 3. novembra 1923 št. 4298 sledeče: V poslednjem času se vedno češče dogaja, da duhovniki iz obeh v področju pokrajinske uprave za Slovenijo naha-jjajočih se škofij predlagajo prošnje za nakazilo starostnih doklad, ki so jim dospele že pred mnogimi meseci ali celo tudi že pred leti.
Tako nakazovanje prejemkov za pretekle budžetske periode iz tekočih kreditov bi v bodoče, neglede na to, da je iz budžetnega stališča popolnoma nedopustno, vsled tesno odmerjenih kreditov tudi ne bilo več mogoče.
Naslov se zato naproša, da opozori podrejeno dušeskrbno duhovščino pa čl. II. zak. z dne 28. marca 1918, drž. zak. štev. 115, odnosno na določila izvršilne naredbe k temu zakonu in členu z dne 19. junija 1918, v smislu katerih so duhovniki dolžni, da tekom dveh mesecev po dospelosti nove starostne doklade vlože prijavo pri pristojnem ordinariatu, sicer se jim bodo mogle višje starostne doklade nakazovati šele od dne, ko bo prijava prispela na pokrajinsko upravo.
0 tem se gg. duhovniki obveščajo radi ravnanja.
Oprostitev predmetov za potrebo službe božje od carine. Ministrstvo ver, katoliško odelenje, sporoča semkaj z razpisom z dne 23. oktobra 1923
V.	K. broj 2773 z ozirom na pogostne prošnje na ministrstvo ver za posredovanje pri ministrstvu financ, generalna direkcija carin, da bi se predmeti za potrebe službe božje, naročeni v inozemstvu, oprostili carine, da so po členu 27. zakona o splošni carinski tarifi predmeti, nabavljeni za potrebo službe božje v siromašnih cerkvah vseh priznanih veroizpovedi, kadar jih cerkve ali cerkvene občine nabavljajo, proste carine.
Za oprostitev naročenih predmetov od carine ter v smislu rešenja ministrstva financ, generalne direkcije carine, C. broj 39.742 od 16. maja 1. 1921. so uvozniki (cerkve in cerkvene občine) dolžni o priliki carinjenja donesti pristojni carinarnici potrdilo politične občine, da dotična cerkev ne razpolaga ne s premičnim in ne z nepremičnim imetjem, kakor tudi potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo (V. odelenje — Beograd), da takih predmetov ni ali da se ne izdelujejo v zadostni množini v naši kraljevini.
Voditelji matic (župniki) niso dolžni izdajati rodbinska izvestja vsem vojaškim obvezancem. Na tozadevno predstavko katoliškega episkopata je naznanilo ministrstvo ver, katoliško odelenje, dne 15. septembra 1923 V. K. broj 2370, da je g. minister vojne in mornarice z odlokom z dne 28. avgusta 1923 F. Dj. broj 36.642 določil, da duhovniki v bodoče ne podajajo izvestja za vse mladeniče, vpisane v rekrutni spisek, kakor je bilo to določeno doslej. V bodoče so, kadar se pojavi potreba, dolžni rekruti in rodbinski očetje, da si sami preskrbe od svojih župnikov izvestja kot za zasebno potrebo in da jih predložijo občinskim in vojnim oblastem, kadar jih bodo zahtevale. Enako duhovniki niso dolžni prisostvovati delu re-krutnih komisij. (Službeni Vojni List 1923, str. 1709.)
Duhovnikom, rojenim v sedanji Julijski Krajini. Gospod knezonad-škof goriški toži v pismu na g. knezoškofa z dne 13. novembra 1923 o vedno večjem pomanjkanju duhovnikov za slovenske župnije ter prosi, naj bi se pozvali duhovniki, rojeni v sedanjem laškem kraljestvu, da bi se preselili iz ljubljanske škofije v goriško, drugače bo naš narod brez slovenskih duhovnikov in bo obupal, ali pa se vdal verski mlačnosti in brezbrižnosti. Posebno se potrebujejo 2—3 kaplani. — O tem se obveščajo gg. duhovniki, rojeni onstran naše meje, da uvažujejo nujno prošnjo in da ordinariatu čimprej naznanijo svoj sklep.
55.
SLOVSTVO.
Ferjančič Fran, Cerkveno-glasbena liturgika. Ljubljana 1923. Založilo Cecilijino društvo. Ta knjiga je ponatis člankov, ki jih je pisatelj spisal za Cerkveni glasbenik. Knjiga je potrebna za cerkvene kore, pa tudi duhovnikom v pastirstvu bo dobro služila. Dovoli se, da se za vsako župno cerkev nabavi iz tekočih dohodkov cerkve.
Walland, dr. Franc, Sv. Frančišek Šaleški. Ljubljana 1923. Založil salezijanski zavod na Rakovniku. Str. 188, z naslovno sliko. Po izjavi pisateljevi ima knjižica bolj praktične kot znanstvene namene. Za življe-njepisne zgodovinske podatke je služilo klasično delo Hamonovo Vie de Saint Francois de Sales. Z ozirom na praznovanje tristoletnice svetnikove smrti (f 28. decembra 1622), kateri je posvetil sv. oče papež Pij XI. lepo okrožnico z dne 26. januarja 1923, se knjižica priporoča.
Bernik Franc, Zgodovina fare Domžale. Domžale 1923. Samozaložba. Str. 416, s 84 slikami. Župnija Domžale še ni stara; ustanovljena je bila pred 15 leti. Pisatelj podaja podrobno zgodovino fare predvsem domžalskim faranom v spomin na veliko dobo farne in domovinske ljubezni.
B u j a n o v i č dr. Ivan, Kristologija i Soteriologija ili nauk katoliške crkve o Utjelovljenom Sinu Božjem i djelu Otkupljenja. Osijek 1922. Naklada Prve lirvatske dioničke tiskare u Osijeku. — Pisatelj navedene knjige je j. r. profesor specialne dogmatike na bogoslovni fakulteti vseučilišča v Zagrebu. Ocene hvalijo delo, ki je vredno, da zavzame častno mesto v duhovnikovi knjižnici (Vrhbosna 1922, str. 262), ker bo vrlo dobro služila duhovnikom in izobraženim laikom (Nova Revija 1923, str. 203), posebno pa pastoralnemu duhovništvu (Bogoslovska Smotra 1923, str. 111).
Iskrice ljubavi svetotajstvenomu Isusu. Povodom evharističnega sestanka v Zagrebu 18. in 19. avgusta 1923 izdala Marijina djeca kongregacije gospojica u Zagrebu. Str. 384. — Izvirno delo je italijansko: Scintille eucaristiche in je izhajalo 1. 1902. in 1903. v nekem malem lističu v Turinu. Zdelo se je, da bo ostalo neopaženo, a ko so katoličani spoznali lepoto teh premišljevanj, je narastlo število naročnikov lista na 200.000. Delo je bilo prevedeno tudi na francoski in nemški jezik ter pohvaljeno 1. 1921. od papeža Benedikta XV. in drugih cerkvenih dostojanstvenikov, katerih eden je rekel, da kaj lepšega še ni čital o presv. Evharistiji.
56.
NOVE KNJIGE.
Ferjančič Fran, Cerkveno-glasbena liturgika. Ljubljana 1923. Založilo Cecilijino društvo. Str. 94. Cena broš. Din 15.—.
Wal lan d, dr. Frane, Sv. Frančišek Šaleški. Ljubljana 1923. Založil salezijanski zavod na Rakovniku. Str. 188, z naslovno sliko. Cena broš. Din 12.—.
Bernik Franc, Zgodovina Jare Domžale. Domžale (župni urad) 1923. Samozaložba. Str. 416, s 84 slikami in 1 karto. Cena Din 75.—.
B u j a n o v i č, dr. Ivan, Kriptologija i Soteriologija. Osijek 1922. Naklada Prve hrvatske dioničke tiskare u Osijeku. Vel. 8°, str. 268. Cena Din 25 in Din 4 za poštnino.
Iskrice ljubavi svetotajstvenomu Isusu. Str. 384. Cena Din 20.—. Naroča se lahko pri škof. ordinariatu v Ljubljani.
57.
ŠKOFIJSKA KRONIKA.
Na Kiirchpergov kanonikat pri ljubljanski stolnici je bil umeščen dne 1. oktobra 1923 dr. Tomaž Klinar, župnik v Škofji Loki.
Umeščena sta bila dr. Janko A r n e j c, župni upravitelj v Gorenjem Logatcu, na župnijo Škofjo Loko dne 1. oktobra 1923, in župni upravitelj Maksimilijan Stanonik na župnijo Črni vrh nad Polhovim gradcem, dne 15. novembra 1923.
Stolna župnija v Ljubljani. Stolni župnik kanonik Jožef Erker je prosil, da se razreši službe stolnega župnika. Za stolnega župnika je bil jimenovan stolni kanonik dr. Tomaž Klinar.
Za župne upravitelje so bili imenovani: Karl Supin, bivši župnik v Spodnji Idriji, v Gorenjem Logatcu; Alojzij Zupanc, kaplan v Žužemberku, v Šmihelu pri Žužemberku; Janez Lovšin, ekspozit na Zdiho-vem, na Sinjem vrhu.
Premeščeni so bili kaplani: Franc Gabrovšek z Jesenic k Sv. Jakobu v Ljubljani; Vincencij Gostiša iz Šmarjete v Ribnico, Franc K o k e 1 iz Zagorja ob Savi za ekspozita k Sv. Joštu nad Kranjem.
Nameščeni so bili kot kaplani: Andrej Križman v Žužemberku; Janez Tiringar v Zagorju ob Savi; Jožef Z a 1 o k a r v Šmarjeti; Anton Zalokar, bivši župni upravitelj v Šmihelu pri Žužemberku, v Starem jtrgu pri Ložu; Herman Michel v Stari cerkvi pri Kočevju.
Izstopil je iz dušnopastirske službe radi nadaljevanja študij Alojzij Krisch, kaplan v Stari cerkvi pri Kočevju.
Začasni pokoj je dovoljen Francu Umniku, ekspozitu pri Svetem Joštu nad Kranjem, in Antonu Urhu, kaplanu v Dolu.
Višje redove sta prejela: Alojzij Strupi, prefekt v zavodu sv. Stanislava, dne 21. oktobra 1923 prezbiterat; Herman Michel dne 21. oktobra subdiakonat, 4. novembra diakonat, 11. novembra 1923 prezbiterat.
Konkurzni izpit so dovršili: Janez Komljanec, prefekt v zavodu sv. Stanislava, Janez V i n d i š a r, stolni vikar v Ljubljani, Jožef Zupančič, kaplan na Trebelnem.
Katehetski izpit za ljudske in meščanske šole so prestali: Franc Ambrožič, kaplan pri Fari pri Kostelu; p. Friderik Salier, kaplan v Mošnjah in p. Joahim Košenina, 0. F. M., namestni katehet.
Umrl je Andrej Pipan, župnik v pokoju, v Št. Vidu pri Stični dne 23. septembra 1923 v starosti 76 let.
Šk. ordinariat v Ljubljani, dne 24. novembra 1923.
Vsebina: 51. Misijonska zveza duhovnikov.— 52. Duhovnikom o zavudu sv. Stanislava. — 53. Nabirke. — 54. Razne objave. — 55. Slovstvo. — 56. Nove knjige. — 57. Škofijska kronika.
Izdajatelj šk. ordinariat. — Odg. urednik Josip Dostal. — Natisnila Jugosl. tiskarna.