Št. 124.                                                         V Gorici, dne 26. oktobra 1901.                                       Tečaj XXXI.
Izhaja trikrat na teden v Šestih bsdanjlhj in sicer; vsak torek, eetrtek in soboto, zjatranje ia-darje opoldne, veSerno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s ,Kažipotom" ob novem letu vred po posti pre-jemana  aH  v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
. '--pol leta.,. . •. .*r*.'t-:'s»"6^^0.i»^»aw,^w(;»,,A:30
četrt ieta.......3 ,40:,   ,    ,   1-70
Posamične številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema »pravniltvo v Gosposki  ulici
štv. 11 v Gorici v »GoriSki Tiskafrni* A. Gabršček vsa*
dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od
9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnin*
. 4e ne oziramo-'
„PRIMOREfc""iznaj'a neodvisno od eSočo* vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60.
»Soča* in cPrimorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz ~* Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; •— v Trstu v tobakami Lavrenčič na trga della Caserma in Pipan v uBoi Ponte deHa Fabbra.
[Večerno izdan je. j
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do IS. dopoludne ter o J 2. do 5. popoldne; ob nedeljah ,in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki uiici SUH.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upruvništvu.
Oglasi In poslanico
ie računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., i'-krat i kr,, 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plučatl loco Gorica.
„Gori5ka TIskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen cSočo* in »Primorca* Be ^Slovaii.sko.knjlžuieo". katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* Be računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič" v Goric
Bog In narod!
<Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Or. Gregorčič   spokorjen
VIII.
I
Du.-edanji članki so jako zanimali zlasti mlajši rod, ki se I. 1889. še ni mogel zanimati za politiko. Mnogi rekajo: A, tako je bilo ? 1 — Starejši pa, ki so žive priče vsem opisovanim dogodkom in odnošajem v deželi, pravijo : Tako je! Živa istfna!
Podali smo res celotno sliko spokorje-negu dr. Gregorčiča, ki je bil 10 let vodja... liberalne, brezverske, protiduhovske stranke, pa je danes vodja klerikalcev, ki zdaj enako obrekujejo "SSočo" in narodno-napredno stranko, kakor so delali prej 10 let proti »Soči* in — dr. Gregorčiču.
Ker klerikalci enako psujejo »Sočo* in Gabrščeka od i. 1889. do danes, je pač to jasen dokaz, da se nista spremenila; ako bi se bila spreobrnila in spokorila, bi klerikalci ne divjali tako, kakor so divjali od 1. 1839. naprej.
V naslednjih odstavkih pa hočemo podati dokaz o Gregorčičevem spreobrnenju in spokorjenju, katero smo doslej opisali, s ponatisi iz glasil naših klerikalcev. — Iz teh ponatisov bo jasno, da dandanes pišejo klerikalci o naši stranki do pike enako, kakor so pred 12 leti pričeli in nadaljevali proti dr Gregorčiču in stranki, ki mu je držala hrbe , da je splezal visoko ter so pospel do voditelja celokupne klerikalne bande ter v zahvalo rabi v boju proti njej ista sredstva, s kakoršnimi so ga hoteli slo- I riti nemogočega v boju od I. 1889. naprej! I Pričnimo torej!
Dr. Anton Mahni-C, profesor bogoslovja v Gorici in zdaj škof na Krku, je sprejel 31. oktobra 1889. uredništvo »Stare Soče* ter pričel boj proti sobratu, tudi se-rneniskemu profesorju, dr. Antonu Gregorčiču. V tem listu čitamo med drugim take odlomke:
V št. 45. od 8. nov. 1889.: »Kam bi bili prišli, ako bi bila šla stvar v (.eni tiru naprej, ko bi se še dalje pustilo zvonove nositi in prvo vlogo igrati možem, ki povsod sejejo nemir, delajo zdražbe in ki so največ zakrivili, da se Goričanom ni postavil in zidal »Narodni dom".
Naš dostavek: Tudi zdaj smo le mi zdražbarji; le mi smo vsega krivi. Tudi basen o »Narodnem domu* so nam pogreli. — Pa vse to ni še nič proti temu, kar je sledilo.
Si. 48., 29. uov.
Razvidne so 3 reči.... 2. da se hoče dr.. A. Gregorčič, če ne bode voljen v dež. odbor, maščevati s tem, da bodo on in njegova stranka že skrbeli ali vsaj delali na to, da se Goriški Slovenci ločijo v dve nasprotni si stranki___ Povsod  pa stopa na
površje edino le neizogibni — »jaz*.
N a š d o s t a v e k: Ali ne opisujeta Gregorčičeva Usta zdaj docela enako dr. T u m o. — Dr. T. hoče biti povsod prvi, povsod na vrhu, kakor olje, nad vse mu je njegov jaz; maščevalen je tudi! — Vidi se, da si je Gregorčič dobro zapomnil obliko napadov v Mahničevem listu. Zdaj njegova lista kujeta enake iskre proti dr. Turni in drugim veljakom naše stranke. Št. 48. od 29. nov.
Tu je dr. Mahnič priobčil bombastičen članek z naslovom »Dr. Mahnič o razkolu", menda po načelu: Dr. Mahnič lo-cutus est, causa finita. Tam čitamo med drugim:
»Dokazal je in vtemeljil (namr. Mahnit), da načela teh pisateljev (namr. Stritarja Tnvčarja, itd.) so res liberalna;.... kdor priznava ta načela, mora tajiti krščanska. — Priznava jih pa  »Nova Soča*; ž
njo jih indirektno potrjuje tudi dr. Grego rč i č,,..
Zdaj stopa na bojišče za padle k o-rifeje slovenskega liberalstva »Nova Soča* in njen »katoliški vrednik", za njim — dr. Gregorčič, da mu brani hrbet!..... (Podpisan dr. Mahnič).
Naš dostavek: Škof Mahnič je torej tu dolžil sobrala Gregorčiča, da se bori za padle korifoje liberalstva, da mora dosledna tajiti   krščanska  načela. Ali  pride vedno
Št. 49. od 6. „dec.
»Na kateri strani je dr. Gregorčič?
Odgovor: na liberalni.....
Dr. Gregorčič pa, ki nt lajik (kakor dr. Tonkli), ampak duhovnik, ampak doktor sv. pisma, ampak prof. bogoslovja, in sicer dogmatike, stoji na strani liberalcev. Naj si pa kdo razlaga tako načelnost!" Št. 50. od 13. dec.
V uvodnem članku čitamo med drugim to-le primero, ki so tiče dr, Gregorčiča:
».... kaka jo bila politika kralja Savla, češ, s tega bo spoznal tudi politiko naših »mladih"..... Plače jo imel sicer velike, pameti pa malo, glavo je nosil visoko, da so ga jo videlo izmed množice, a veljalo je tudi pri njem, kar pravi še danes pregovor: da v visoki glavi je — slama. Za preroka Samuela in za duhovne je porajtal malo ali nič. Ne da bi jih povpraševal za svet, delal je po svoji glavi. Bahal se je pa rad Savel. Drugim | ni privoščil slave, vse je hotel le za-se. Pa I tudi Boga so ni bal, akoravno se je izmed ovac poklical za prvega kralja. Skrbel je pa pridno za svoj — žep."
Na 3. strani iste številke čitamo: » .... kakor doslednost človeka diči, tako je graje vredna njegova nedoslednost. In prav to nedoslednost je Vaš list („Stara*) že parkrat grajal nad dr. Gregorčičem; tudi meni se zdi, da je on k večerau dosle-den le v tem, da hoče a vsak način, da bi moralo vse iti po njegovi glavi, kakor da bi bil prevzel on vso učenost in previdnost v zakup in da bi morali vsi tako plesati, k a k o r j i m o n g o d e in žvižga, če ne pa izstopi iz društev, ustanovi za svojo osebo in v hva-lisanje svoje osebe celo nov list... Ali ne samo, da dr. Gregorčič ni nedosleden ; jaz pa sem začel tudi  dvomiti nad njegovo
odkritosrčnostjo.....in meni se vedno '
bolj vsiljuje misel, da dr. Gregorčič edno misli, drugo govori, tretje piše, četrto dela."
Naš dostavek: Ali ni to imenitna slika? Ia to je stalo tiskano v listu, kateri je izdajal sedanji škof dr. Mahnič! — Gregorčičeva lista sta silno veliko govorila o — nedoslednosti Turne in Gabrščeka itd. Glejte, tisto pesem so peli klerikalci nad Gregorčičem že 1. 1889. Doslednost so mu pustili le v tem, da hoče, da mora iti vse le po njegovi glavi, —• ako pa to ni mogoče, izstop5, uprizori razkol ter ustanovi celo nov list za svojo osebo in v hvalisanje njegove osebe! — Ali se ni vse to do pike izpolnilo ? O, kako dobro so ga poznali! — Da je pa tekom let nastalo toliko nesporazumljenj, je umevno, kajti ako voditelj ni odkritosrčen, potem je gorje! — Mahničev list pa je zatrdil, da dr. Greg. jedno misli, drugo govori, tretje piše, četrto dela! •— Ali je mogoče skupno, pošteno delo s takim možem ? V uredniški listnici iste številke, torej iz peresa samega škofa Mahniča, pa čitamo: »Kar pa zadeva značaj dr, Gr., moramo mi, ki ga poznamo skozi leto in leto, ki opazujemo na licu kraja in od blizo njegovo javno delovanje  in ga  tudi  ne sodimo po
njegovih člankih v »Soči*, o njem sicer to ostro, pa vender pravično sodbo: da je dr, Gr. popolnoma nesposoben za narodnega voditelja na Goriškem... .* Št, 5l„ 20. dec. v prilogi: »Pa kako hoče pokazati izobraženost in učenost človek, kateri ni imel mnogo priložnosti, si je prisvojti? Radi tega ga (namr. Gabrščeka) prav lahko imenujemo »goriškega nihilista* v slo vnem pomenu.
Vsak poštenjak se je (namreč »Nove Soče") bo ogiDal, a tudi Božja pravica jo bo preganjala, kakor ubežnega Kajna I*
Naš dostavek:  Tako goyore in pišejo o Gabrščeku in »Soči*   tudi danes, dr. Gregorčič to odobruje, vodi ali celo tako piše. Št. 51. od 20. dec.
»K prejšnjim dokazom svoje trditve, da je stranka dr. Gregorčičeve »Novo* to, kar se pravi liberalna, da zna ščuvati ljudstvo nad duhovne, dodamo tu nekoliko besed iz nekega poziva, ki je za časa letošnjih volitev izšel od to stranke — Gregorčičevo: »Volivci!... sto šli za rnašnikom; ali ne veste, da mašnika se posluša v cerkvi, zunaj pozdravi ga in pusti ga v miru; pogleduj v hranilnico, koliko tisočakov samo od duhovnov tam leži itd.*
Naš dostavek: Ali ne pišejo tudi d uro s tako? Ali ne pravijo, da je »Soča* liberalna in litijska zoper duhovščine ? —
Preskočimo malo, sicer ne bo konca. — V št. 34. 1. 1890. čitamo:
»Ali »Nova Soča* je popolnoma zbesnela in je popolnoma iz sebe, ker dr. Gregorčič ne more trpeti in slišati, da zraven njega še drugi kaj velja in da se zraven njega še kateremu drugemu pripisujejo kake zasluge.*
Naš dostavek: Kaj pravi don Gregorčič teji sličici ? Laskava ni, marveč grozna obsodba ! — Dr. Turna ni smel nič veljali! Ker je pa s svojim delom pridobival ugted, spoštovanje, veljavo, je hotel Gregorčiča kar vrag obsesli in zbal se je za — voditeljski stolec, kakor da je bil intabuliran nanj!
Št. 34. gredo na dr. Gregorčiča te besede: ,; ali nekateri, ki se z vsemi mogočimi, poštenimi   in   nepoštenimi   sredstvi   narodu slovenskemu vsiljujejo za »voditelje«, mislijo j le s prepirom doseči namen.                           j
.... pa pri ljudeh, katere vodi le s t r a s t in zavist, o doslednosti niti govori t i n i;....
Št. 49. od 5. dec.
»Seveda najboljši kandidatje za državni zbor bi bili po mnenji »Nove Soče* taki možje, ki hočejo izstradanemu ljudstvu do zadnjega vinarja žepe izprazniti, in ki vedno apelujejo na narod ia kriče: daj! daj! daj!* Naš dostavek: Tudi zdaj se kaj rado rabijo podobne insinuacije proti naši stranki! Izstradano ljudstvo ! Žepe prazniti! To so njihovi „šlagerji* tudi zdaj! Vedno enaki!
Št. 51.
»Ovadučtvo izvira pogosto iz vse drugačega vira nego ljubezen do bližnjega. Ovaduštvo izvira pa tudi iz zavisti in maščevalnosti.... Zares lepe besede! pritrdimo tudi mi in priporočamo jih vsakte-remu kot komentar, da bo razumel pisavo »Nove Soče*...."
Naš dostavek: Te besede so pisane na naslov dr. Gregorčiča. Ž njimi in še z drugimi so mu očitali, daje izdajal uredniške tajnosti; --Lejte šmenta, Gregorčičev list prinaša podobne lamentacije in groze polne članke proti - »Soči« in Gabrščeku! Ali si je dr. Gregorčič tako dobro zapomnil lo podnosnico?!
Št. 1. 1. 1891.;
»In ta boj so brez potrebe med nami zanetili ljudje, ki se pod krinko navdušenja za narod bojujejo za svoj interes, svojo čast in slavo, ki niso za narod še ničesar storili, ki pa znajo s slepim sovraštvom preganjati vsakega, kdor ni popolnoma istih mislij....,*
Naš dostavek: Tako so pisali klerikalci o Gregorčiču, — danes popolnoma enako o dr. Turni, Gabrščeku in prvakih naše stranke. Mi vsi smo prav za prav le lumpi, ki piskamo na narod in njegov blagor ter skrbimo le za svoj žep, za svojo čast in slavo, pa bi hoteli poteptati vsakogar, ki ni naših mislij! — Glejte, ljubi čitatelji, skoro Iste besede kakor takrat proti Gregorčiču. — Ali se mu jetra hladijo, ko vidi, da vsakih 10 let vse prav pride; kar so takrat njemu očitali, isto zdaj njegova glasila trobijo 6 nevarnih mu tekmecih.
Št. 2., 9. jan.
»Zdi so mi, da išče kdo dobiček iz prepira. Jaz ne imeu¦ ;;• n nikogar, ali pra-šajle le vrabce po strehah, ali kdo stori kaj zastonj ? Poglejte no,..., kako vas nekateri za norca imajo, Mislite, da je sama in gola narodnost nekaterim na srcu? Nekdo išče denarja, da bi se bc'j obogatil, drugi išče morebiti kako čast, kako mastno mesto; spet kdo dragi hoče na svoj dobiček koga izpodriniti....
Naš dostavek: Popolnoma enako pišejo in bodo še pisali o naši stranki in naših možeh!
Št. 7. od 13. febr.
»Oglejmo si pa zdaj Gregorčičevo stranko na Goriškem ! Ali ni ravno ta stranka v tesni zvezi z »Narodove i* v Ljubljani, kateri katoliško narodno duhovščino z najbolj podlimi izrazi napadajo, črnijo in bi jo radi pripravili ob vse zaupanje pri vernem slov. narodu? Ali ni ravno stranka Gregorčičeva na Goriškem, katera podpira in širi med verno ljudstvo po-gubonosni list »Slovanski svet«, katerega namen je: cerkvene obrede smešiti in grajati, ljudstvo odtujiti od viših in nižjih pastirjev in ga s pravoslavno cerkvijo zedniti ?"
Naš dostavek: Citatelji! Ali ne napadajo danes naše stranke skoro z istimi besedami ? Ali ni tudi danes naši stranki šteto v greh, da je v zvezi z ,N a r o d o v c i* ? da hočemo ljudstvo odtujiti od duhovnikov, da smešimo vero in obrede itd.?! — In do pike enako so udrihali klerikalci po (izrecno) Gregorčičevi stranki! —In kje je danes Gregorčič? Med onim! je, ki udrihajo po »Narodu* in po »Soči* tako, kakor so pred 10 leti po njegovi stranki I -- »Soča* pa je ostala v enaki družbi in je od klerikalcev enako napadana.
Št. 7., 13. febr.
„Ant. Gregorčič, smelo trdim, nam več škoduje nego koristi bodisi vverskem, bodisi v narodnem oziru.
.... je vse hvalisanje njegove osebe in povzdigovanje njegovih zaslug pesek v oči — volilcem.
Prijatelji in zavezniki dr. Gregorčiča so možje, ki so toliko v verskem, kakor tudi v marsikaterem drugem oziru na najslabšem glasu.*
Naš dostavek. — Grozno se maščuje usoda 1 — Na katere može so mislili klerikalci, da so na najslabšem glasu, je dobro znano! In glejte grozoto! Vsi tisti možje so sli za Gregorčičem v klerikalni tabor! Vsi so tam, vsi tutti una famiglia! Dobili so odvezo! Slava Bogu za rešene duše l
St. 8., 20. febr.                                      |
.Marsikdo bode pa vendarle prasal, kaj dr. Gregorčiča vendar sili, da se toliko poganja za državno poslanstvo. Odgovor j na to vprašanje je prav lehak. Mi rečemo, da je tema vzrok edino ali vsaj največ sebičnost. Pred vsem je hotel dr. Gregorčič, kakor je sploh vsem znano, postati deželni odbornik, da bi kot tak imel letnih 1200 gld.... Zdaj hoče on postati državni poslanec in si misli: »Kot poslanec bodem na Dunaji po 6—7 mesecev I na leto, vsak dan imel 10 gld., med tem bodem pa Se prejemal svojo profesorsko plačo.*                                           I
NaS dostavek: Tako so pisali klerikalci o Gregorčiču! Sebičnež je  bil,  ki je • hrepenel le po 1200 gld. plače, po dijetah v državnem zboru in po profesorski plači, katero j bi dobival brez  dela!  —  Gregorčičevi listi pišejo zdaj do pike  enako  o naših možeh, i Turna in Gabr.  sta le dva sebičneža  in dr. T. so  že neštetokrat očitali tistih  1200 gld.
—  Ja, ja, \vie der Sehelm  selbst ist — so denkt er von Andern!                                    j
St. 8. od 20. febr.
.Predlanska ločitev dr. Gregorčiča od starega programa in po njem samem insce- | nirani .razkol" na Goriškem prevrgel mi je vse dobre misli o njem, tako, da ne maram za njegovo politiko veliko, tem manj, ker se j kaže v vsaki številki njegovega glasila  v e č j ali manj le sebičnost, osebna mržnja j in po geslu: .Hilf, washelfen kann*, narav- J nost uničenje vseh .starih*.                           j
Št. 9. od 27. febr,
.Sumničeni, obrekovani, preganjani na- I rodni mučenik tirja zdaj od Slovencev na I Goriškem, da ga odlikujejo z največjo častjo, j katero zamore narod podeliti svojemu odli- I kovancu in navede v št, 8. svojega glasila | ,N. S." kot največjo zaslugo, da mu časni- j karska dolžnost: Mvredništvena tajnost"., ni več sveta.                                      I
In dalje čitanio:                                     j
.Tebi ne zaupam jaz več skrivnosti, ker I molčal bodei le, dokler  bode  Tebi  ljubo, potem pa bodeš objavil vse, kar bi ti po- I vedal zdaj.*
NaS dostavek: Ali ne pišejo Gre- I gorčičevi listi do pike enako zdaj o Gabr- I ščeku, kakor so takrat pisali klerikalci — o I Gregorčiču?! Don Antonio, alles schon da j gewesen ?                                                       I
Dalje v isti štev.                                    j
.Kdor še poseba trdi, da dr. Gregorčič I ni sebičen, je hudoben ali slep. Kako I bi zamogel človek, in posebno, ako je du- J hoven, pustiti, da narod trpi zavoljo j njega, kakor v resnici trpi, ker mu ni padlo I v Žep tistih 1200 gld. pri deželnem odboru I in ker hoče po vsej sili biti' državni po- I slanec ?"                                                         i
V isti številki je zapisano na G a b r- j ščekov naslov to prerokovanje:                   I
.Nekemu mlademu prijatelju dr. Greg. I pa prerokujemo: .Najeli so to, ker imaš j dovolj zmožnosti, si vnet, mlad in neizkušen, I pa godilo se ti bo po nemškem pregovoru: I .der Mohr bat seine Schuldigkeit gethan, der j Mohr kann gehen."                                         I
NaS dostavek:To prerokovanje kle- j rikalcev se je do pike izpolnilo. L. 1899. je I postal Gabršček napoti Gregorčičevim no- j vim načrtom. Gabršček se je 10 let tepel za j Gregorčiča tako, da so klerikalci sami edino j njegovemu delu in osebnim zvezam pripisovali J vse vspehe nove .Sočine* stranke, ki je j dvignila Gregorčiča iz niča do najvišjih častij. J
—  Ko se je čutil Greg. dovolj na trdnem, je j
hotel kar odsloviti-----uničiti Gabrščeka. Toda I
znal se je ubraniti!  — Kako  so  klerikalci poznali Gregorčiča! Saj je Mahnič zatrjeval, j da ga poznajo od blizu in ga prav sodijo! j
In dalje čitanio ondi:                             I
.Tudi sv. Pavel je bil prej Savel, in je I preganjal Cerkev, tudi sv. Avguštin je tičal I v krivoverstvu, pa vendar je postal cerkveni J u»enik in sv. Cerkev ga je prištela med svet- | nike; narobe pa tudi vemo, da je marsikateri J doktor sv. p i s m a, n.pr. Martin L uther, I Doellinger in drugi, provzročil v Cerkvi razkol; živel kot razkolnik in kot nespokorjen razkolnik tudi vmrl.*
Naš dostavek: Tu so klerikalci primerjali Gregorčiča kar Lutru in odpad- 1 niku DSllingerju. (Dollinger je bil semeniški profesor kakor Gregorčič. Napisal je veliko knjig, ki so bile v katoliški cerkvi prava luč 1 — Po I. 1870. pa je pisal proti papeževi nezmotljivosti, in šel je vedno dalje i 4ako, da so bile njegove knjige  na indeksu '
in Dollinger izobčen iz cerkve. — V to družbo so pehali Gregorčiča!)
In danes? Danes je Gregorčič v družbi, ki piše o .Soči" in naši stranki, da je Iu-terska, liberalna itd. itd. — Kdo se fe torej premenil? Alt .Soča*, o kateri klerikalci od 1. 1889. naprej vedno enako pišejo?!
(Pride §e.) *
DOPISI.
Od St. Lucije.  —  (.Slov. Narod* je I
J priobčil dnč 4. t. m. jako umesten in resničen J
dopis od Sv, Lucije,  ki   pove marsikatero j
j britko resnico o tamkajšnji volilni borbi ter I
j o tamkajšnjih klerikalnih stebrih.   Vsa stvar J
I je nam že od poprej dobro znana, ali smo j
j molčali iz gotovih ozirov, in tudi omenjenega J
j dopisa v „N."  nismo omenili.   Ker pa smo j
j bili sedaj od več stranij-naprošeni,- naj po-i
j natisnemo oni dopis, podajemo iz njega to-Ie:) I
Naša Sv. Lucija pa igra v tej (volilni) j
I borbi jako čudno, neumljivo čudno vlogo. Kar j
j ne  more  se  otresti   klerikalnega  varuštva. I
Namesto, da bi bila med prvimi razvila na- I
rodno-napredno zastavo, — tava še vedno j
v sladkem objemu črne teme. — Pa glejte I
šo večje čuio! Okolišne vasice naše županije I
so  boljše nego središče  ,Na mostu", kjer I
hočejo postati nekako središče vsega Tolmin- I
skega okraja, ko bo dograjena bohinjska že- I
leznica. V taki klerikalni  temi snivajo o to- |
likem napredku?   Ali ni to smešno?! — In I
še  nekaj   bolj   budnega   naj   povem!   Trdi [
kmetje so bolj napredni nego naša gospoda, 1
j ki vsa trobi v klerikalni rog.                           I
J          Človek bi res svete jeze počil, ko vidi, j
| da bi bila Sv. Lucija nepremagljiva napredna 1
I trdnjava, ako bi to hotela naša gospoda, naša 1
J inteligenca pri Sv. Luciji. Hiša veleposestnika I
l Kovačiča, kjer je bila vedno liberalnost doma, I
I je v krempljih klerikalnih denarnih zavodov; I
I prostost je prodana.   Vendar ima ta hiša še I
I vedno dovolj vpliva, kateri tudi imenitno rabi. j
I Ali ni to najžalostneji pojav v zgodovini vedno I
I gostoljubne  Kovaeičeve hiše ?   In vendar je I
j tako! Klerikalna komanda je spravila to hišo I
J v svoje kremplje f                                           j
J           Vasica  Modrejce  je  docela klerikalna, {
j ker je t <m doma goriški prof. Andrej Kragelj, J
J ki je vsled bolezni mnogo na dopustil, kate- J
I rega pa pridno porabi za klerikalno agitacijo. I
j V penzijo ne mara iti; boljše je odpust od I
J leta do leta. Don Gredolčič  ni pridobil slo-
I venskemu narodu od vlade še prav ničesa, j
j prav dober pa jeza pridobivanje takih osebnih J
dobrot, kakor n. pr. ti dopusti, ki se dajo I potem imenitno vpreči v voz klerikalnih splet- I I karstov. Dr. Pajer je v vseh teh bojih proti I I naprednjčkom Gredolčičev zaveznik, nadzornik I j vitez Klodič je čistokrven klerikalec in stiskalec j J naprednega učiteljstva, vlado poznamo — J J ergo vse doseže, kar mu drago, v boju proti I naprednjakorn seveda. Prof. Kragelj pa je j I Gredolčiču sila hvaležen. In ta hvaležnost je J j vplivala nanj tako strašno, da je pozabil na J I vse svoje tolikokrat naglašano liberalstvo, po- I I zabil ves ginjen na Mahniča, na Pavlice, na I I razne Dermastje, na Žlindro, - in danes je J j za vso to bando najstrastneji agitator v naši J j občini. Mož ima časa dovolj, tod mnogo lazi, I I ima tudi dovolj vpliva med svojci, zato pa I j prizadeva naprednjakorn mnogo več pregla- J I vice in truda! Naprednjaki na Kranjskem, ki I i poznate starega .liberalca* Kraglja, se bodete J J čudili, kako je to mogoče 1 Še bolj pa začnete I l majati z glavo, ko vam povem, da profesor j j Kragelj noče biti klerikalec. Ako govorite ž i J njim, bo klobasal o osebnih nasprotjih. »Prim. j j List* in .Gorica" pod Missijevo patronanco i I menda tudi nista klerikalna lista?! Pavlice, [ j Dermastje, Gregorčiči itd. so torej »liberalci*, I I s katerimi se skupno bori prof. Kragelj! Ali j J ni obžaložati duševno stanje takih mož v J J vrstah slovenske posvetne inteligence, kakor j j je prof. Kragelj? In takih je več! Še pred I j 3 leti so bili kar divji nasprotniki klerikal- j I nega sleparstva, danes so njegovi vroči po- j I speševalci.                                                      j
[          Drugi  tak  kampjon  v  naši občini je I
I umirovljen«   profesor  Pregelj.   Po  milosti J J božji in pripomoči viteza Nabergoja je dobil j j prof. službo v Dalmaciji, ker drugod v Avstriji j j bi ga nikjer ne sprejeli. Take kvalifikacije je j j imel. — Ko je dovolj namueil uboge Dalma- I I tince, se je vrnil k Sv. Luciji, kjer dela po-I koro za vse grehe svoje mladosti. Z župnikom I J se spovedujeta vsak dan.  Skupaj kujeta na- J J Črte proti naprednjakorn.   In tako je priden, I J — kakor  da hoče v par  letih dohiteti vse I j zamude  in zaslužiti   svetel  stolec prav  tik I j božjega trona v svetlih nebesih. — Tudi on I ima časa dovolj! S svojimi kvartirčki in ku- I I hinjo uganja samo politiko. Vsak kilo eukra, J J kateri kupi, mora sodelovati v klerikalni agi-1 taciji. To je poleg duhovščine in Kovačiča že I drugi profesor, ki skrbi, da bi šlo klerikalno t žitje v klasje.
I          Kakor pa je  nemoralna  ta klerikalna
zalega v obče, tako malo časten je njen generalni kvartir — .pri Marijanci*.   Citatelji ,S. N.* v drugih deželah, le poprašajte kateregakoli   Slovenca  iz   teh  krajev, saj jih je J dovolj po svetu, in vs ikdo vam da o brlogu I .pri Marijanci* potrebno informacijo l Tu je, J rekel   bi,   nekak   generalni   Štab  klerikalne J vojske. Tu se v pekel obsojajo liberalni naprednjaki,  hujska  se  proti  .Soči* in .Primorcu', — »Pritn. List" in .Gorica* pa sta I tu visoko v čislib.
i          Taka je klerikalna vojska v naši obširni
' županiji.   AH ni to Škandal za  — posvetno !
( inteligenco? Vkljub temu gojimo polno nado, da zmaga narodno-napredna stranka v naši občini s pomočjo zavednih kmetov proti fa-rovški komandi, oprti ob opisane posvetne stebre.
Bode, 22. okt. 1901. — Uredništvu .Soče* v Gorici.
Na podlagi § 19. tiskovnega zakona zahtevam, da isto sprejme gledč na dopis: S Slapa v »Soči* z dne" 15. oktobra t. 1. sledeči popravek:
Ni res, da sem jaz govoril na shodu na Pečinah, da je dr. Turna oškodoval deželo za 1,200.000 K, n užitnini nisem zinil ni besedice. Ni res, da sem jaz povzdigoval dr. Gre-I gorčica v deveta nebesa. |.       Ni res, da bi bil o Veliki noči pri .lepi j žniderci" in ob 1 popolnoči „da so ga fantje j i nabrali", res ya je, da je bil ob   10. uri že ; doma in še videl ni .lepe žniderce*.
Ni  res,  da je  moral   .bežati  domov*, i \ pač-pa je resr da je~ mirno stopaLpo_slapski j ! cesti proti domu. j                               M. Kocijančič, župnik.
I           Iz Podgore. — Tu se je ustanovilo
i to pomlad .Pevsko in tamburaško  društvo", \ ki se vrlo razvija, in ima namen, buditi narodno zavesi med mladino,  blažiti jo in da-i jati jej poštenega razvedrila in zabave.
Pri  ustanovitvi se je v prvi  vrsti ozir jemalo na to, da društvo ne bo strankarsko in bode vstop vsakemu mogoč, ker tu v Pod- J gori smo na narodni  meji in mora  društvo i krepko   napredovali  in   v  društvu   narodno vprašanje prevladati.
Vsakdo bi mislil,  da vplivni   faktorji v naši vasi sprevidijo potrebo in važnost takega društva in da bodo  ustanovitev in napredek ; istega po možnosti podpirali. —
Ali glej! Dan ust. obč. zbora se je naš
g.   kurat  pri  pridigi  že  obdregnil ob novo
društvo. Ko pa to nt imelo zaželjenega uspeha,
\ se je  začel   .narGdni*   naš kurat v polu
| svojega obraza truditi, da društvo onemogoči
i in uniči, in sicer  iz   .važnega"   vzroka,  ker
I ima društvo v bralni sobi poleg »Gorice* in
I .Prim. Lista* tudi .SoCo" in .Slov. Narod".
; Dan  po ustanovitveni   veselici se je pokazal
| sad njegovega Sčuvanja.
I          Učiteljica M, U. je vsako deklico, ki jo
bila pri veselici, četudi v spremstvu starišev
strogo kaznovala l)\ in neko deklico, kalera se
je pritožila,zalovila jo je z besedami: »beži
pav laško šolo*.   Deklica je res šla, in
tam so jo prijazno sprejeli in starišem se je
težko posrečilo spraviti jo zopet v slovensko
šoto.8)                                                                                 |
V naši vasi imamo pa tudi cerkvene pevce. G. nadučitelj B. kot cerkveni organist ima to hvaležno in hvalevredno nalogo, da uri v cerkvenem petjU svoje pevce, ali ne vprašajte, kako. — Sedaj je začel noremu društvu konkurenco delati in tudi narodno petje gojiti; zato pa je po nasvetu g. kurat a poprosil občino za nameček k nagradi, katero dobiva za cerkveno petje. Naj bi bilo vse to! Ali kako se že razvija narodna zavest, kake sadove rodi ta .narodna* pevska šola, naj pove par izgledov. i          Pred  kratkim so   popivali ti od občine
podpirani .narodni* pevci v neki krčmi, med njimi je bil tudi g. nadučitelj,  po   laško.3)
Preteklo   nedeljo,   ko   so   imeli   pevci I .Pevsk. tamb. društva" svojo  redno  pevsko j vajo, prihrumeli  so  vinjeni pevci gg. kurata in  nadučitelja v učno  sobo in  eden izmed njih je pozdravil navzoče z »eviva la lega nazionalc",  na  to so začeli   izivuti   tam • mirno  učeče   se   društvene   pevce, in se je [ zahvaliti  le  mirnemu  značaju  g. pevovodjel | in pevcev, da ni prišlo do pretepa. t          Radi tega si upam staviti nekaj vprašanj:
j Vidite-li gg. kurat in nadučitelj, kakšne uspehe i žanjete z svojim hujskanjem?
Ali mislite, da na tak način rešite narodnost v Podgori, gg. kurat4) in nadučitelj? Dobivate-Ii od občine za take .junačke* čine še mogoče   posebnih   nagrad, gg. kurat [ in nadučitelj ? So-li vaša pedagogična in na-j rodnostna načela taka,  da po njih  smatrate prisostovanje pri narodni veselici kot kaznjivo dejanje in  vzrok k izbacnjenju otrok iz slovenske  šole v potujčevalno laško, g.na M. TJ.? Odgovorite,  če ne bo blagopokojni  Slomšek ! jokal nad Vami!
Gospodje v okrajnem šolskem svetu, kaj mislite pa vi o tem?                                 |
Iz Šmarij pri Ajdovščini. — Sprejmite, gospod urednik, te črtice kot dodatek k vsem lažem v 82. št. .Gorice".   Pozabil je  nam- | reč tisti dopisnik iz Š-narij, naj pa bo v črni ali sivi suknji, o dr. Tumovem shodu vendar dodati še eno in to je:  Deloval   bo tudi na to, da se razširi cesta  od Vrtovč v Šmarje, I koja je  bila  že  toliko   in   toliko   nedelj in praznikov merjena ob poznih urah po  noči. j To bo tudi prav,   ker  tako bo vendar kedo | j rešen nevarnosti,  da  se ne vtopi v kanalih j I do Ajdovščine ter ne pade v vodo ob obron-I kih našega hriba.
i          Hej, gospod dopisnik, kakor ste ome-
I nili, da gospa Furlanka rada posojuje  svoje
I             *) Take so Slomškaricet Ur.
I             *) Glejte,  glejte,  kako   narodna je ta g.Čna
I  Slomgkarica! Škanda  za Stomškarijo!  Potem pa oči-
I  tajo drugim, da niso narodni, in sicer takim, ki niso
j  nikdar grešili proti narodnosti! ~ Gregorčičev vzgled
I  pafi vleče celo Slomškarice! Ur.
I             ') To seveda na katoliški podlagi, katere glavni
j  temelj je kurat. Ur.
I             *) Tak je ta  .obmejni* duhovnik!   Tu vidite,
I  kako delajo tudi obmejni duh jvniki, katere .Slovenec"
I  toliko hvalisa. Po dejanjih jih spoznavate.   Pojdite se
I   solit s takim .obmejnim* duhovnikom t Ur.
mežnarje ne gledč na to, se li strelja ž njimi Petru ali Pavlu, opomniti je treba, da omenjena gospa si lahko nabavi  tudi  velike ka-none, katere nam tudi brez dvojbe izposodi j ta čas, ko  bode  treba   streljati  v  proslavo [ dopisniku, kadar prejme  od spoštljive   »Go-I rice* poslano mu častno laži-diplomo. I          In h koncu laži-dopisa  ste si vzeli   še
kot za prigrizek nam dobro znano osebo I pod imenom „domač pijanček* —pač »gliha I vkup strma"; to vemo vsi Šmarenci. Dosti! [               Eden v imenu več poslušalcev shoda
dr. Turne v Šmarjah.
DomaČe in razne novice.
Poroke. — Danes se je poročil g. Anton Breščak, trgovec, s pohištvom v Gorici, z g.čno Olgo Šinigojevo iz Mirna.
V ponedeljek se poroči g. Fran Ster-m o l e, e. kr...poštni _konlrpIor__v_ Gorici, z g.čno Fanico Lebičevo v Rogatcu na Štajerskem. — Novoporočencem: Vse najbolje !
Danes se je poročila g.čna Josipina Š e-tina, hčerka gospe hdtelirke .pri jelenu", z g. L. Je r najem, trgovcem v Gorici. Mnogo sreče!
»Jour-flxe*. — Opozarjamo na že naznanjeni ,jour-flxe*, ki bo drevi v salonu hdtela .pri jelenu*. Pričakujemo mnogo udeležbe.
»Pevskemu In glasbenemu društvu" so nadalje darovali: gg, Ivan Reja 3krone, Peter Birsa I krono, rodoljub s Kranjskega 1 krono. Vsem srčna hvala! Mnogo posnemovalcev !
.Trgovsko In obrtno društvo" z» Goriško je prevzelo od .Goriške tiskarne* izdajo velikega stenskega lepaka z voznim redom železnic, poštnih in parobrodnih /vez ter inserati raznih trgovcev in obrtnikov. Dotlčni, ki žele, da se njih inserat uvrsti na lepile, so uljudno naprošeni, da javijo I o društveni pisarni, Gosposka ulica št. 7., najkasneje do konec oktobra.
Komu je narodnost deveta briga? — Naši klerikalci, katerih dejanski vodja je današnji dan dr. Andrej Pavlica, don Antonio je le višji pastir ad honores, postajajo v svojih glasilih in na shodih od dne do dne nesramnejši in vedno bolj in bolj rabijo kot orožje proti naši stranki podlo laž. Zaletavajo pa se pred vsem v osebo dr. Turne, kateremu očitajo med drugim tudi to, da n i n a r o d n j a k, da mu je slovenska narodnost deveta bri<m. Diši vedo, da grdo lažejo in obrekujojo, vendar kaj pridno trosijo med ljudstvo laž, da dr. Turni je slovenska narodnost 'eveta briga, hoteč s tem preslepiti voiilce, da bi volili klerikalne kandidate. Dr. Turna je že pojasnil v „E1." in mi v .Soči*, kako stoji s to rečjo, za danes pa opozarjamo p. n. čitalelje v tem pogledu še na dve reči. Naša stranka ima program, v katerem čitamo pod točko 8 a), tudi to: .Zahtevamo popolno enakopravnost in ena-kopoveljavnost slovenske narodnosti in jezika v vseh državnih in avtonomnih uradih, v cevkvi, v šoli in sploh v vsem javnem življenju itd. Naša stranka pa se tudi ravna po tem, v kar nam je priča delovanje naših poslancev v deželnem in državnem zboru. Našim citateljem je še v spominu, da se je naši stranka potegnila v dež. zboru za to, da se na naših srednjih šolah, zlasti na gimnaziji, uvedejo zdrave razmere, da se bo vršilo poučevanje v slovenščini v smislu narodne jed-nakopravnosti. Ko je šel ravnatelj z r-alke v pokoj, je bila hitro narodno - napredna stranka tu, ki se je po interpelaciji dr. Turne '¦.svzela za to, da bodoči ravnatelj mora poznati deželni jezika in deželo. Ko je šel v pokoj z istega zavoda profesor slovenščine, smo bili hitro na delu, du se sme oddati mesto stalno le kandidatu, izprašanemu iz slovenščine kot glavnega predmeta. Razmere na učiteljišču v* Kopru so ožigosali le naši poslanci, nečovene drznosti nasproti Slovencem in slovenščini na davkariji v Gorici srno spravili na dan le potom .Soče* in in-terpelicij naših poslancev v deželnem in državnem zboru. Proti podržavljenju nemške .Schulvereinsko šole" smo povzdignili mi prvi svoj glas v javnosti v listih in Osk. Gabršček je predložil 17. t. m. še posebno interpelacijo državnemu zboru. Povsodi smo na straži, in kjerkoli se kaj zgodi proti naši narodnosti in našemu jeziku, povsodi je naša stranka prva, ki se vpre. Po delih treba soditi stranke, potem se pride do prave ocene. Stranka s takim delovanjem, kakor je naše, pač ni breznarodna, taki stranki s takim programom, kateri se tudi uresničuje, pač ni narodnost deveta briga. Naša stranka drži visoko zastavo slovenske narodnosti, in v prvi vrsti stojita dr. Turna in Gabršček, katera sta storila v narodnem pogledu na Goriškem že toliko, kolikor nikdar ne store vsi klerikalci skupaj. — Mi ne pišemo tega z namenom, da bi se hvalili, marveč pišemo to le v obrambo na infamne klerikalne laži. Nam je narodnost sveta, je biia in bo !
Poglejmo sedaj pa malce naše .narodne* klerika'ce. Tisti čas, ko se narodno-napredna stranka trudi in bori za pravice naše narodnosti in našega jezika, tisti čas nam klerikalci zapravljajo, kar se je pridobilo s težavo. Dr. Gregorčič je izgubil vsak narodnostni čut, odkar je škofov hlapec in vazal dr. Pajerja. j Da kardinal Missia, čeprav sin slovenske I matere, ne čuti slovensko, je stara, dognana
reč. Svoj cas je na Dunaju poročal o svojem mater nem jeziku tako, da iz tistega poročila je odmevalo več preziranje slovenščine nego ljubezen. In kaj je storil v Gorici lani, ko je bival cesar med nami? Ali se ne spominjate, da je bliščal na balkonu njegove palaCe v zasmeh Slovencem in v velikanski krohot Lahov samo laški napis? In kakoršen vrhni pastir, take so ovce. ¦;... V »Prim. Uslu,"že.4jisrapfiit^li nikdar članka, iz katerega bi donela'sveta^^uBezen' do slovenskega jezika in slov. narodnosti, na shodih pa učita dr. Pavlici pokorščino nasproti cerkvi in oblastnijam, proti onim oblastnijam, s katerimi se mi borimo za pravice našega jezika. In odprite .Gorico", kaj najdete v njej?* Sffno" zabavljanje napred-njakom, za vse naše potrebe v narodnostem pogledu pa nima besede. Zakaj ne?-Zato, ker tega ne dopuščata ne kardinal in ne dr. Pajer. — Naša stranka se je pobrigala za celo^ vrsto narodnih ^
vedano. Kje pa so bili takrat klerikalci, kje so bili ti »čisti" rodoljubi? Ali jim je ro-doljubje prepovedovalo, cgtašati se proti krivicam, ki se nam goae? O ne, ne rodo-Ijubje, ampak zveza z dr, Pajerjem, strah pred kardinalom in pa okoliščina, da jim je narodnost deveta briga. Zato molče!
Dr. Gregoičiču so mar edino le še mandati, in radi teh pridno ,si-si-*ja okoli Lahov in vlad", ler se jim prodaja celo na račun naše narodnosti. Prodal je Lahom in vladi celo slovensko ljudsko šolo v Gorici. Potem pa prihaja njegovo glasilo ter očita nam, da naši stranki in dr. Tuiti je narodnost deveta briga. Klerikalci so brezdomovinei, zato pa časti n. pr. »Prim. L;st* dunajskega Luegerja kakor boga, dasi dobro ve, da ti Lueger je jeden najr.agri-zenejš.h sovražnikov, Slovanov! — iu kakoršen jo njihov svetnik"n »sproti slovenskim težnjam,   prav taki so tudi   njegovi  Cestilci!
Zakaj Je nekdo klerikalce. — Iz Brd nam sporoča zaupnik: Govoril sem z nekim pristašem klerikalne stranke. Reke! je: »Dr. Turno pustimo, je dohtar. Duhovnikom se pa ue smemo zameriti, ker se lahko — maščujejo. Ub )gi mpž je mislil na — t o č o, katero duhovniki delajo, vrekanje živine, da jo bolezni davijo, in na nesreče, katere lahko prikličejo nad družin". Taka tema je gotovo jako ljuba našim politikujočim nuncem.
Zgled nenasitne malhe. — V vasi blizu Gorice na desnem bregu Soče je umrla revna ženica. Denarjev za pokop ni bilo. »Nune je rentucil: Jtw je ne pokopljom ; naj jo kdor hoče"! — Usmilila so je podžupa« nova ž«na in šla, da bi omečila trdo nunčovo srce. Ali ta je neprijazno zahropel: »Naj pride vaš mož; ako bo on stal dober za stroške, pa jo pokopljeru«! — To je čista resnica! Ali ni to vrl namestnik božji?! Pa se bodo čudili, ako udarimo po takih -tiranih našega ljudstva! Ne za vero, ampak za — bero se tepejo!
Kmetu se ne more pomagati. — Vsako besedo, katero spregovori dr. Turna v javnosti, obračajo klerikalci na levo in desno, ter pri tem gruntajo, kako bi jo porabili proti njemu. Na shodu v Boicu je govoril dr. Turna tudi o težavah kmetskega stanu, za kateri se tako malo stori, in menil je, da kmetu ne moremo pomagati, namreč tako, kakor bi rad i, dokler nimamo večine v deželnem zboru, kakor tudi ne moremo pomagati n. pr. trgovcem in obrtnikom, dokler nimamo v rokah trgo vske in obrtne zbornice, namreč pomagati ne moremo tako, kakor bi radi.
Dejanski gospodarji v deželnem zboru in odboru so Lahi, kateri poznajo le Furla-nijo in Gorico, kadar treba kaj dati, Slovenci dobijo le tako tisto, kar že prav mora bili. Lahi pa imajo od zadnjih časov v deželni hiši kaj lahko stališče, odkar sprejema dr. Gregorčič vs.ik mali darček z bogato oblo-šene deželne mize z globokim poklonom in potem poljubi še šibo, katero vihti nad njim dr. Pajer. Da se bo dalo kaj več doseči, da se bo delilo pravičneje v dež. zboru ter se oziralo pri tem na Slovence, kakor pritiče, treba pred vsem na niši slovenski strani poslancev, ki ne bodo odvisni od dr. Pajerja, marveč bodo vselej znali porabiti svojo energijo v to, da ne bodo le Lahi po večjem deležni vsega onega, kar prihaja iz deželne hiše v prilog kmetiji. Pravih posalncev, ne več kimavcev, potrebujemo pred vsem v deželni hiši, potem se marsikaj spremeni in da storiti marsikaj več za kmeta. Poleg tega pa moramo seveda stremiti za tem, da pridemo v deželnem zboru do večine. In tudi v tem oziru bomo delovali intenzivno, kar mogoče, ker v našem programu stoji tudi točka: Izvede naj se splošna volilna pravica za trgovsko in obrtno zbornico in peta kurija za deželni zbor.
To je imel dr. Turna pred očmi, ko je rekel, da se kmetu ne more pomagati tako, kakor bi se moralo in kakor bi rada pomagala naša stranka.
Klerikalci pa nimajo nujnejšega posla od tega, da zavijajo besede dr. Turne ter lazijo grdo, da bi lovili kaline za deželnozborske volitve.
In v zadnjem zasedanju deželnega zbora — ali niso bili naši napredni poslanci tisti, ki so se poležali za koristi kmeta, kakor hidravlični urad za gorati del dežele, za vodne stavbe, ceste, železnice itd. ? Ali ni bil dr. Turna, katerega slikajo hudobni klerikalci kot neprijatelja' kmetu, tisti, ki je urgiral podporo vinogradnikom  ter zahteval, da se ista
poviša ? Kje je bil takrat dr. Gregorčič, kje drugi širokoustneži ? '
Vprašanje o rešitvi našega posestnika je obseženo tudi v našem programu in na-prednjaki tudi delajo v povzdigo kmetje. Le spomnite se na krasno vspeli kmetijski shod in razstavo v Kasovljah na Vipavskem, ki sta delo naprednjakov, in na gospodarska društva, ki.se.snujejo sedaj po Vipavskem? JLiL^.,bn.i2fct dr- Gregorčič in drugi krilu kaj sploh so že storili klerikalci za kmeta ? Nič. K večjemu so ustanovili tuintam kako nepotrebno posojilnico, da vsiljujejo posvečeni gospodje kmetu denir, ga zapeljujejo v zapravljivost.in tako spravljajo v svojo odvisnost, da se revež praska za ušesi in da preklinja tisti dan, ko je sprejel denar iz posvečene roke. Kako skrbe za kmeta, kaže na pr. zloglasno kmetijsko društvo v Št. Petru, katero je bilo ustanovljeno v pogubo kmetu, -katerega pa hočejo sedaj- rešiti z--------»zadružno* krčmo!
Naša stranka je izrastla iz naroda, zato je umevno, da tudi skrbi za narod, kolikor je v njenih močeh. Čimbolj se je oklenejo kmetje, tim ložje bo skrbeti za dobrobit ljudstva s poukom in drugimi pripomočki. Le pod zastavo naroino-napredne stranke je mogoče našemu kmetu pomagati, pod črno suknjo nikdar! Kako se mu godi pod njo, to vidi st^aj, saj je dosti časa tičal pod njo. Da se pa začne enkrat tudi kmetu sploh obračati na bolje, treba najpoprej dobrih deželnih poslancev. In take mu' ponudi v kratkem naša strank... Imena in program bodo jasno govorila, da ne bo težko kmetu, ako si hoče dobro, odločiti se, kaj naj stori in s koga naj voli,
j          O  zaupnem  shodu   »Sloge*   bomo
j morda Citati farbarije v današnji »Gorici*, s Ob lakih prilikah, ko je bil v Čitalnici kak { shod, je bilo okoli 11, ure vse Živo, — v 1 četrtek pa ob 11. uri ni bilo videti več žive ! duše. Tisto peščico mož, katere so zbobnali i skupaj, so gnali vse v dvorano, da so malce izpolnili zevajočo praznoto. Bilo je baje 70 oseb. med temi vse črno politikujočih nuncev,
—  Zanimivo je bilo gledati te nunce v družbi svojih mežnarjov, katere so prignali seboj.
Ta imenitni shodek je torej določeval o
—   usodi goriških Slovencev! Ako je don Gregorčič pogledal okoli sebe, se mu je moralo srce žalosti stisnili J Kako drugače j« bilo 1895. v družbi možakov, veljakov, ki tvorijo danes narodno-napredno stranko!
K ir so sklepali na lom sliodku, ni izraz ljudske volje, marveč le pobožne željo po farovžih, ki se ne uresničijo,
Narodno-na pred no stranko bi utegnilo tu ali tam še doleteli kako presenečenje, toda trajne veljave to ne bo imelo! Vsa mladež, izvzemši nekaj pokvarjenih značajev, jo na naši strani, in ko bo ta mladež tudi ob volitvah imela besedo — kar pride! — tedaj bo zadan klerikalni šopirnosti zadnji ,milostni sunek". In ta čas ni daleč!
Zveza z Lahi. — V nekem članku v »Soči* se je akaclemično razpravljalo o even-tueluem združenju vseh svobodomiselnih živ-ljev v deželi proti črni intemacijonali. V »Information* pa smo čitali o možnosti, spravili preporno jezikovno jabolko iz deželnega zbora tako, da tam zavlada jednakopravnost ter se na temelju te omogoči redno in vspešno delovanje v deželni hiši. Prvo, ako bi se vse eventualitete izvršile, bi bilo na meslu, drugo pa je le želeti. Kaj pa hočete lepšega kakor ravnopravnost v deželnem zboru, ravnoprav-nost, po kateri koprnimo, in na podlagi katere bi bilo res mogoče delovali v dež. zboru in odboru tako, kakor nam pritiče ? S takim stremljenjem po jednakopravnosti mora biti vsakdo le zadovoljen, ali zadovoljni niso naši klerikalci, marveč so šli in še gredo v svoji nesramnosti tako daleč, da trde, da napredna stranka hoče zagrešiti izdajstvo na našem narodu. Tako govore, ali zakaj tako govore? Naši klerikalci dobro vedo, da naša stranka ni zmožna, naredili tako izdajstvo, ali izdajstvo nam predbacivajo, hoteč tako svoje dejansko izdajstvo zvrniti na naprednjake.
Odkar se je zvezal dr. Gregorčič s Pajerjem, je izginilo od Gregorčiča vsako narodno delovanje, mož je mehek, in stori vse, kar mu ukaže commendatore Pajer. Gregorčič je zvezan ž njim, dasi se ni izpolnila niti jedna nekdanjih znanih stavljenih zahtev, marveč kar slepo se je zvezal takrat, ko so se mu začeli tresti mandatski stolci. Sebičnost je prevladala v njem, vrgel je od sebe vsako narodnostno stremljenje ter šil k dr, Pajerju' kot izdajica goriških Slovencev. Od takrat dalje pa je teklo deželnozborsko kolo, kakor ga je namazal Pajer, Gregorčič se je silil z laščino po deželnem zboru, po sodnijah je pisal laške zapisnike, in ko je prišel dan trepeta za mandat, pa smo videli Furlane, ki so glasovali za dr. Gregorčiča, dr, Pajer, zaveznik, pa je z grožnjo: drugače se odpovem vsemu, držal v šahu liberalne Lshe. To, to je zveza z Lahi, katerim je vrgel dr. Gr. v žrelo sedaj še slovensko mestno Šolo v Gorici, da se tepe zanj vlada že sedaj, kakor se bo z Lahi vred do konca volitev. In tepe se vlada za klerikalce za to, ker so zagrešili že velika izdajstva na našem narodu, in je vlada prepričana, da če bi prodrli pri votitvah, bi nadaljevali s takimi pregrehami, ona bi imela lahke roke in Lahi kot dejanski gospodarji položaja bi bili zadovoljni za vedno.
?".. ':,'alci ao zvezani po dr. Gregorčiču z Lal • -m sicer pod sramotnimi pogoji, kakor
smo jasno videli v deželnem zboru, zato pa so — narodni izdajice, proti katerim moramo v boj kakor en mož, da stremo to zalego, da se ne dvigne nikdar več kvišku !
Zopet deklica spečeua živa. — Neka Mariničeva iz Renč je šla iz hiše ter pustila svojo 5-letno punčiko samo v stanovanju. Deklica je prišla k ognjišču, kjer si jej je unela obleka. Ogenj jo je objel tako, da je vsa spočena -¦ta-B-žgana- umrla, še predno je prišla mati domu. To je sedaj že tretji tak slučaj v kratkem času. Matere, kaj delate?
»Slovanska knjižnica*. —Razposlali smo te dni »Slov. knj.« 105-106 snopič, v kojem priobčujemo »Desetega brata*, narodno igro v petih dejanjih s petjem; po Jurčičevem romanu spisal Fran Gov4kar. Ta snopič velja za mesece oktober in november. — »Desetega brata« smo razposlali le onim naročnikom, kateri so imeli porav-_"*°?__??roCmno_do predzadnjega snopiča; dolžnikom smo nadaljno pošiljanje ustavili. Dobrih naročnikov je vsled tega ostalo tako malo, da bi vsako drugo podjetje takoj prenehalo izhajati.
Drobiž, — Neki 21-letni Andrej Kartic jo je hotel popihati v Ameriko, ali na meji so ga prijeli in te dni je dobil za to na tukajšnji okrožni sodniji 7 dnij zapora.
24-letnega Jos. Persoljo so gledali grdo fantje iz Kozane in tam okoli, ker se je laskal nekemu dekletu, katero bi bil rad imel naj-brže kdo drugi. Te dni je bil v Simčičevi gostilni v Kozam*. Kar ga je prišel nekdo klicat, naj gre ven. Sel je, ali ko je bil zunaj, ga je nekdo sunil z nožem v zatilnik, ter na to zbežal. Od drugod pa je letelo kamenje nanj. Reveža so morali pripeljati v goriško bolnišnico. — »To vse ljubezen sfri«!
V  torek popoludne je treščilo v Pierisu v Furlaniji v hišici Vincenca Spanghera ter onesvestilo dve ženski Marijo Furlani in Mag-deleno Grius, Poklicali so zdravnika, ki jima je dal prvo pomoč.
V   Krminu so ukradli doslej neznani tatovi iz sUiovuiija trgovca Ivana Zorzuta svoto 2660 K. Zadnjič smo poročali o tatvini v tamkajšnjem župnlšču.
Nini Jarc, 15-Ielen fantek iz Gor. Vrtojbe, je včeraj zjutraj padel z odra pri gradenju nove hiše na cesti v Šempeter. Poškodoval se je znatno in nevarno, ali namesto ga prenesti v bolnišnico, so ga nesli domov, kjer ubogi deček trpi. Pravijo, da ni upanja, da ozdravi,
Opozarjamo na današnji inserat na zadnji strani, iz katerega je razvidna ustanovitev delniške družbe pivovaren v Žalcu in Laškem trgu v Ljubljani ter vabimo na priglasila da delnice pri ljubljanski kreditni banki.
Llstniea. — Gg, dopisnikom iz krejske zupanijc, z Vipavskega itd.: Prihodnji teden.
Razgled po svetu.
Državni zbor. — Zbornica 24. t. m. je najprej dognala razpravo zaradi izgredov v Litovelu. V imenu češkega kluba je Pacak protestoval proti temu, da so nemški radi-kalci psovali Stranskega in zagrozil zbornici, da bodo Cehi izvajali konsekvence. Velter je obžaloval postopanje nemških radikalcev, rekši, da nima sredstev, da bi je zabranil. Končno besedo je dobil Štranskv. Nemški radikalci so ga pustili v miru, on pa je z njimi in s Pernerstorferjem ostro obračunal. Pri glasovanju je zbornica soglasno priznala nujnost stavljenega predloga in soglasno sprejela prvi del tega predloga, s katerim se vlada poživlja, naj dogodke v Litovelu strogo preišče. I Drugi del predloga zahteva, naj se krivci kaznujejo. Nemške stranke so upale, da se ta del predloga odkloni. Glasovali so proti I njemu in, misleč, da imajo večino, se Čehom rogali ali bili so v zmoti. Zbornica je tudi ta del predloga dr. Stranskega sprejela s 139 proti 122 glasom, na kar so se seveda Cehi Nemcem rogali.                          *
Poslanec Pesehka je podal nujni predlog zastran odprave terminske kupčije na žitni borzi, socijalni demokrat Schuhmeier pa nujni predlog, naj se razveljavijo določbe kazenskega zakona glede motenja vere.                   \
Konečno se je naposled doseglo pora-znmljenje glede jrazprave pri prvem branju proračuna. Vsega skupaj pride 26 govornikov do besede. Značilno je, da se contra vpišejo tudi češki konservativni veleposestniki.
Posl. Seitz je utemeljeval svoj predlog, da se kaj ukrene v korist brezposelnih delavcev. Obupnemu stanju delavstva je kriva sedanja industrijska kriza. Govorili so še Ha-
nisch, Šilenv m Kink v prilog predlogu Seitza, k« je bil1 nujnostno sprejet. — T seji včera je sklenila zbornica dati gospodarskemu odseku nepodaljšljiv rok 14 dnij, da predloži svoje poročilo o željah pododbore, tičočih se odprave borzne trgovine na termine. Ko ie odgovoril minister za pravosodje na več interpelacij, je prešla zbornica v razpravo o nujnih predlogih posl. Elderscha in Cernega glede splošnega zavarovanja za starost in in-vahditeto. — Na to je pričela razprava o proračunu. Zlasti Poljaki so jo z veseljem pozdravili. KOrber je šel vGddollo k cesarju, baje, da poda svojo de mi si jo! — De-misijo bi podal, ako bi se radi nujnih predlogov zavlekla razprava o proračunu do 20. dec. kakor je obljubil kroni. Kčrber pa pravi, da so njegovemu potovanju k cesarju povodi še globlji. Ker pa je omenjena razprava pričela, je pričakovati, da se položaj J,zčift!Jel M vrne Kerberjs zaupanjem vladarjevim na Dunaj.
Italijanski kratf obišče ruskega carja najbrže prve dni meseca decembra. 22. novembra bo velik carski lov v Skiernievicah, nakar pride carska dvojica v Petrograd.
Samomor, — V Opatiji se je vrgla z okna svojega stanovanja v dvorcu »Jennv* sestra okrajnega glavarja v Voloskem g.čna Pavlina pl. Scarpa. Vzrok samomoru je baje nesrečna ljubezen.
Predsednik slovaškega osrednjega odbora P. Mudron priobeuje v „Nar, Nov,« izjavo z ozirorn na zavreene volitve v ogerski državni zbor, v kateri pravi mej drugim: »Na§ volivnl boj smatrajo na vsi črti prijatelji in sovražniki, v domovini in izvan nje, za resno, mogočno politiško dejanje, ki ga ni več moči prezreti in s katerim se mora vedno in povsodi računati. Zahvaljujemo Boga za vse volitvene vspehe in se veselimo iz celega srca, da imamo v državnem zboru može, ki se bodo potegovali za pravice in zakonit« zahteve našega slovenskega naroda in nagla-šah krivice, ki smo jih dosedaj morali mirno prenašali. Zahvaljujemo se iz celega srca vsem zvestim, odločnim, vztrajnim in odkrito mislečim slovaškim možem, ki so vztrajali v boju pod zastavo našo in oddali svoje glasove slovenskim kandidatom. Dal Bog, da bi ti prvi vspehi padli na rodovitna tla in po-menili pričetek novega svežega narodnega Življenja,*
Hrvatski sabor nizpušfion. — V torek je bil hrvatski sabor nenadoma razpužcen in v kratkem se vrle nove volitve. Razni hrvatski listi so že izdali poziv na volilce, v katerem pa priporočajo koalicijo vseh opoziclo-nalnih hrvatskih strank, ki naj bi se skupno borile proti napredujočemu madjaronstvu. »V imenu ljubezni do domovine, v to najsvetojfio svrho je dolžna stopiti koalirana opozicija na volilno bojišče: otvoriti svoja vrata vsem Hrvatom dobre volje in domovinske ljubezni, zbrati okoli sebe vse, kar je zdravo, neodvisno in ponosno v zemlji. Narod ve sedaj, s kakimi nameni, s kakšnim čustvom, s kakimi nazori pojde koalirana opozicija složno nasproti volilni borbi.*
V Južni Afriki. — Sedaj ugibajo, kje da se nahaja burski general Bolha. Včerajšnja poročila pravijo, da je bil najbrže vstavljen na maršu ter da je ostal v Pieters-dorpu (severovzhodno v Transvalu). Veliko število Burov se nahaja baje v gozdih Wyr-burg. — Buri si hočejo nabaviti nove topove, in so vsled tega že stopili v zvezo ž nekaterimi tvrdkami. — Generala Bullerja je angleška vlada odstavila in vpokojila; na njegovo mesto pride BVench.
Poslano.*)
V odborovi seji »društva za podporo rokodelcev* dne 18. oktobra sta bila obtožena podpredsednik Bernard Može in odbornik Rok II r o v a t razžaljenja predsednika in odbora, ter bila radi tega izključena iz društva s šestimi glasovi. Temu se mora vsak čuditi, ker moja krivda in njih žaljenje je samo to, da sem prepovedal podporo udu Antonu Pregelju, kateri je imel spričevalo društvenega zdravnika, v katerem naznanja, da je zdrav in zmožen za delo. Da sem to storil, je bila moja sveta dolžnost kot podpredsednika »rokodelskega društva*; ker sem se potegnil za pravično stvar, se čuti odbor žaljenega ter je naju izključil iz društva. Ali je to pošteno?
Bernard Može v Ajdovščini.
*) Za vsebino pod lem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva  tiskovni  zakon;
u/aa  Sreščak rojena Sinu ©Mnion Sreščak
/—-<a>o$§s   poročena. tfO0*?*-""^
}iS°J
]Hirca,   J ne 2& ofyfoSra,j301.
Delniška družba združenih pivovarni v Žalcu in Laškem trgu v Ljubljani.
Prospekt.
Zvesta svojim v ianskej okrožnici navedenim načelom, pričenja »Ljubljanska kreditna banka" po svojem enoletnem obstanku, v katerem je prav dobro uspevata, svojo prvo akcijo v večjem obsegu, namreč ustanovitev »Delniške družbe združenih pivo varen v Žalcu in Laikom trgu v Ljubljani".
_________Posrečilo se nam jer skleniti & posestnikom obeh  imenovanih  pivovarni  pogodbo, ki nam ouiogočuje spremeniti  obe  podjetji,
katerih izdelM so na Južnem Štajerskem in — zadnji čas tudi na Kranjskem splošno priljubljeni, v delniško družbo.
V to svrho ukrenemo potrebne korake, da dosežemo od vlade dovoljenje za ustanovitev delniške družbe pod imenom:
»Delniška družba združenih pivuvareit v Žalcu in Laškem trgu v Ljubljani",
katere namen bi bil, obe pivovarni od sedanjega posestnika gospoda Simona Kukeea v Žalcu kupiti in nadalje voditi. Pivovarna v Žalcu je izdelala po uradnem zapisniku v času                                                          pivovarna v Laškem trgu pa v istem času
od 1. oktobra 1898 do 30. septembra 1899 M 8.935,—                                                                                      hI 10.780.-
« 1.      «      1899-30.        «         1900 « 6.590.—                                                                                       «   11.970.—
«  1.      «       1900  « 30.        «         1901  « 6.B9G.-,                                                                                     «   11.270,—
torej v obeh pivovarnah v zadnjih treh letih povprečno na leto 18.653 hektolitrov piva.
Skupna mera obeh objektov znaša
6 ha 26 ar \1 nr, od katerih pripada na Žalec 1   «   15   «  16   «, in na Laški trg 5   :  11   «    1  «.
Na tem površju zavzamejo poslopja v Žalcu 33 ar in 14 mz, v Laškem trgu pa 47 ar in 50 m2.
Glede cenitve obeh objektov obrnili smo se do gospoda Bolllllltihi Stanka, pivovarnika in predsednika velike delniške pivovarne v Nusljah pri Pragi, nadalje do gospoda Jana Novak-a, družabnika tvrdke Novak & Jahn, tovarno za opravo pivovaren v Pragi Bulma, katera oba uživata najboljši sloves v čeških pivovarniških krogih.                                                                                                    t
Oba gospoda odzvala sta se radovoljno našemu povabilu ter se mudila meseca junija poleg dveh naših zaupnikov v Žalcu in v Laškem trgu, ogleduje si natanko obe pivovarni. Iz njunega strokovnega poročila posnemamo sledeče:
Pivovarna v Žalcu je urejena za letno izdelavo 8000 ht piva.
Varilica je napravljena za 40 hI litja in zelo praktično izvedena; potrebno vodo daje vodnjak v pralnici in je kakovost le vode za izdelavo piva izvrstna.
T kvasilnici je dvajset sodov za kvašenje a 20 hI; kleti za zalogo imajo pa prostora za L800 hI,
Sladarilice so tri manjše podzemeljske in jedna večja nadzemeljska.
Po nazoru izvedencev se letna produkcija piva v Žalcu z malimi investijskimi stroški lahko zviša na 15*000 hI* V la namen morala bi se na že reservovanem prostoru sezidati nova sladarnica in popolniti klet za zalogo po načrtu, ki je že izgotovljen.
Pivovarna v Laškem trgu ima varilico za 70 hI litja, in novo dosti dobro izpeljano kvasilnieo s 24 sodi za kvašenje
Kleti za zalogo imajo prostora za 4500 hI, so v dobrem stanju in opremljene s primernimi ledenicami.
Sladarnica je na levem bregu reke Savinje v hiši, v kalerej je tudi pivovarniška restavracija.
Potrebno vodo dajo trije studenci, katerih dva sta na lastnem svetu, tretji glavni in najvišje ležeči pa na tujem svetu; vendar je vporaba istega zeniljeknjižno zavarovana.
Pri sedanji uredbi kvasilnice in kletij za zalogo se lahko sklepa na letno najvišjo produkcijo 14.000 hI/ vendar bi bilo po nazoru gospodov izvedencev mogoče s primernim zvekšanjem kletij in z napravo nove sladaruice v neposredni bližini glavnih objektov zvišati produkcijo do 25.000 hI.
Glede plodonosnosti obeh pivovaren si dovoljujemo na kratko sledeče navesti:
Cena izdelovanja piva v obeh pivovarnah pride povprečno na K 15.20 za 1 hI (v tej ceni so obseženi vsi stroški za režijo in amortizacijo), prodajna cena je pa 19.25; tedaj ostane pri vsakem hetolitru K 4.15 dobička, pri čemer se niti ne računa, da je za pivo v steklenicah cena veliko večja.
Kakor spredaj navedeno, znaša letna poprečna produkcija obeh pivovaren 18.653 hI. Ako se vpošte,a 12%tno osušenje, ostaja za prodajo 16.425 hI piva in to množino je računati pri sestavljanju kalkula za plodonosnost podjetja.
Na podlagi predidočih številk in nameravanega delniškega kapitala v neobhodno potrebnem znesku 600.000 bi se že pri neizpremenjeni produkciji obrestoval delniški kapital z 11.3$, ter sta naša izvedenca trdno prepričana, da poslovni uspehi obeh pivovaren s spredaj navedeno izpremembo in spretnim vodstvom postanejo Še mnogo ugodnejši.
Gospoda izvedenca cenita obe pivovarni s posestvom vred, nadalje vštevši vso opravo, sode za zalogo in prevažanje, vendar brez lundllSJl instrtictusa na 500.000. Fundus instruclus, pivo, slad i;i hmelj bilo bi posebej vpoštevati.
Gospod Simon Kukec, posestnik tvrdke S. Kuketz, se nam nasproti zavezuje, da prepusti novi delniški družbi oba svoji pivovarni v Žalcu in v Laškem trgu z vso opravo, kakor spredaj navedeno, nadalje z vsem fundusom glasom dveh inventarijev, katera imamo v rokah, za skupno svoto 550.000 in se izjavlja pripravljenim udeležiti se z jedno tretjino delniškega kapitala pri novi delniški dražbi.
Z ozirom na to, da se bode moralo prevzeti tudi pivo in zaloga drugega blaga še posebej, zvišal se je delniški kapital na K 600.000, razdeljen v 3000 popolnoma vplačanih se na imejitelja glasečih delnic po K 200, od katerih prevzame 7». to je 1000 delnic a K 200 tedaj za K 200.000, gospod Kukec kot plačilo, tako da ostane za subskripcijo samo 2000 delnic a K 200.
Priglasila za delnice podjetja pod tvrdko:
»Delniška družba združenih pivovaren v Žalcu in v Laškem trgu v Ljubljani"
sprejema
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
od 2©. oktobra do vMovU iS. novembra t. 1.
in veljajo za subskripcijo naslednji pogoji:
1.  Vsak subskribent dobi glasom svoje prijave pripadajoče delnice v nominalni vrednosti, to je a K 200.
2.  Pii subskripciji se mora vložiti za vsako podpisano delnico K 40 kavcije, katera se obrestuje od dne vplačila do 31. marca 1902 po 4% ; ostalih k 160 ]e plačati po prejemu Oblastvenega dovoljenja za ustanovitev te delniške družbe v obrokih, katere bode določila »Ljubljanska kreditna banka«. Ako bi se ostali znesek vplačal po 31. marcu 1902, je zavezan vsak subskribent plačati ob enem b% tekočih obresti od tega dneva naprej.
3.  Delnice so udeležene uže pri poslovanji od 31. marca 1902 nadalje.
4 V slučaju, da bi kak subskribent v določenem roku ostalih K 160 z odpadajočimi obrestmi pri blagajni »Ljubljanske kreditne banke« ne plačal, konča njegova pravica do subskribiranih delnic, ter je »Ljubljanska kreditna banka« opravičena razglasiti, da je vplačana Kavcija zapadla.
5. Po dovršenem uplačiiu subskribovanih delnic bodejo se iste izročile gospodom delničarjem s tekočim dividendnim kuponom opremljene m na imejitelja se glaseče delnice.
t ,» , ,6-' ^° Poteku za s«»skripcijo določenega roka in po dovršenej razdelitvi bode »Ljubljanska kreditna banka« obvestila subskribente, koliKo delnic je odpadlo na njihove prijave.
i ,•» J* fk° W Se nameravana delniška družba iz katerega vzroka koli .lajdalje clo 1. oktobra 1902 ne ustanovila, je »Ljubljanska kreditna banka« zavezana pri njej vplačane kavcije s 4% obrestmi od dne vplačila p. n. subskribentom vrniti, s čemer se pravica do izročitve delmc in zaveza k prejemu taistih konča.
"\     unbijana, dne i9„ oktobra i9oi.             Ljubljanska kreditna banka.