Št. 44.
Maribor», dne 12. septembra 1907
Tečaj XLI.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in volja b poštnino vred in v Mariboru i pošiljanjem na \om za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt lota 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drofe izveu avstrijske dežele e K Kdo* hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina Be pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" t Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivala list brez posebno naročnine. - Posamezni listi sunejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 6. _ Rokopisi se ne vračajo. - Upravništvo Koroška costa štev. 6. vsprejt-ma naročnino iiiBerato in reklamacije — Za msora-te se plačuje od ciicstopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratno oglase primeren popust. Inserati se sprejema o do srede zjutraj — Nezaprte reklamacij«
so poštnine proste.
Gornja Savinjska dolina.
Kakor hitro se je pojavila v političnem življenju spodnještajerskem Slovenska kmečka zveza, postavila se je Gornja Savinjska dolina ob njeno stran ter držala zvesto ž njo tudi v časih najljutej-išega boja, kakor se, je pri nas razvil ob času zadnjih državnozborskih volitev. Zvestoba se mora z zvestobo plačevati, zato so se poslanci Slovenske kmečke zveze ozirali pri svojem delovanju tudi na težnje in zahteve Gornje Savinjske doline in porabili so sedaj prvo priliko, da pohitijo med vrle svoje pristaše, jim izrečejo zahvalo ter poročajo o svojem delovanju. Zadnjo nedeljo dne 8. septembra je priredila Slovenska kmečka zveza tri shode v Gornji Savinjski dolini, ki so se vsi sijajno obnesli ter pokazali o zaupanju, katero vživa naša kmečka stranka v tem okraju.
'	ShodvLučah.
Zjutraj po rani sv. maši se je vršil shod v Lučah, kamor so prihiteli tudi vrli Solčavčani s svojim župnikom in županom. Predsedovala sta župan lučki in župan solčavski. Državni poslanec dr. Korošec razvija program S. K. Z., govori o delovanju in položaju v državnem zboru ter se bavi s krajevnimi zadevami. Med zborovalci in govornikom se je razvil potem zanimiv razgovor o domačih zadevah, posebno glede pašnikov, cest, šole itd. Poslanec obljubi posredovati v napominjanih zadevah. G. župan solčavski predlaga nato več resolucij (sklepov), v katerih se izreka zaupanje poslancem S. K. Z., se obsoja odpad dr. Ploja, se zahtevajo: kmetijske šole, fcestne zveze s Kranjsko in Koroško, se obsoja postopanje liberalcev pri družbi sv. Cirila in Metoda itd. Nato se je shod, ki se je obnese! na vsestransko eadovoljnost, zaključit
Shod v Ljubnem»
Par liberalnih pristašev je pred shodom sicer grozilo, da bo motilo shod z žvižganjem, toda ko se je pričelo zborovanje, padlo je liberalnim junakom srce v hlače in omejili so se nazadnje na par med-klicev, toda tudi za te je posebno učitelj Hribernik skupil tako pošteno, da menda ne bo kmalu zopet našel veselja, delati medklice na shodih naših poslan--cev. Opozarjamo, da se je pri tej družbi nahajal tudi gozdarski uradnik Gril, ki ima sicer geslo Heil
Podlistek.
Kako so se slovenski kmetje upirali grajšeakom.
(Predaval Marko Kranjc pri Sv. Juriju ob Ščavnici.)
Vsakdo od vas je že čul o onih hudih časih, ko Še slovenski kmet ni bil samsvoj, ampak ko je še zdihoval pod težkim grajščinskim gospddstvom; ko so imeli vse pravice le visoki gospodje, groii, graj-ščaki in baroni, kmetje pa so morali plesati tako, kakor so hoteli ti nemški gospodje, ki so kmečko ljudstvo strahovali s svojih visokih gradov.
Po vsej slovenski zemlji so razširjene zgodbe in povesti, resnično ali izmišljene, o neusmiljenih nemških grajščakih in njihovih oskrbnikih. Stare babice in dedeki pripovedujejo radovedni mladini o grajščinski gospodi, o roboti, desetini in' drugih nadlogah, ld so trle kmeta.
/ Možje, ki še pomnite preteklih 60 let, ste doživeli zadnji konec odvisnosti kmeta od grajščaka. Vi še dobro veste, da kmet pred 60 leti davka ni plačeval v denarju naravnost državi, ampak domaČemu grajščaku. V grad je hodil na raboto, tja je vozil zrnje in vino, ki mu ga je oskrbnik lahko takoj iz-lil, če se mu ni zdelo dosti dobro in čisto, in moralo se je pripeljati drugo. Dobro še pomnite, kako so prileteli grajščinski hlapci na vaše dvorišče, kjer so nagloma prešteli preplašene goske in prijeli vsako deseto žival, in kako so pobrali vsak deseti snop s polja.
Tako je bilo še pred 60 leti; zdaj hvala Bogu vsega tega ni več. Danes plačuje zadnji človek svoje krajcarje naravnost vladi, zato pa dobiva pravico, da sme tudi kaj vmes govoriti, da lahko vpliva na
und Sieg in nemštvo vedno na svojem jeziku, a je ob jednem tudi najboljši pristaš celjske „Narodne" stranke. Shodu sta predsedlovala župan Juvan in veletržec Petek. Državni poslanec dr. B e n k o v i č, navdušeno pozdravljen, je govoril o Kmečki zvezi, o Štajerčijanski in Narodni stranku Udarci so paxlali tako močno in silovito po nasprotnikih, da so bili brez besede, naši pristaši pa so ' z navdušenimi vskliki dajali izraza svojemu oduševljenju. Za dr. Benkovičem je govoril državni poslanec dr. Korošec. Dokazal je, da so poslanci S. K. Z. pošteno Začeli izpolnjevati obljube, ki so jih delali ob času volilnega boja, dočim so poslanci Narodne stranke živeli v brezdelnosti. Tudi ta govor je iiašel splošno odobravanje. Potem so kmetje stavili nekatera vprašanja in se posebno pritoževali o kaznovanju zaradi šolskih zamud. Ko sta poslanca v tem oziru oddala zadovoljive odgovore, je župan Juvan z navdušenim nagovorom zaključil sijajno uspeli shod. Shod na Rečici.
Iz rečičke in sosednih župnij so prihiteli pristaši S. K. Z. v Rečitfo, da slišijo svoje poslance. Pri g. Prislanu se je vršil shqd. Predsedoval je vrloznani župan rečički g. Rekun. Najprej dobi besedo državni poslanec dr, Korošec, ki -razpravlja o programu S. K. Z., o štajerčijanski stranki ter posebno med vsebočnim smehom osvetljuje narodni program celjske Narodne stranke. Poslanec dr. I. Benkovič pa je v temeljitem govoru razpravljal delovanje naših poslancev v državnem zboru. Ko so kmetje stavili vprašanja zaradi lovske in gozdne postave in je dr. Korošec na to povoljno odgovoril, izrekla se je našim poslancem in S. K. Z. zaupnica in g. župan je zaključil prav lepo obiskano zborovanje.
Navdušenje za S. K. Z. in njen program napreduje na Spodnjem Štajerskem. Zato pa še nadalje krepko na delo!
Politični ogled.
— Cesarske vaje na Koroškem so se vršile severno od Drave med Osojskim jezerom in Velikovcem Od 2. do 7. septembra pod vodstvom nadvojvoda Franca Ferdinauda. Vaje so bile podobne pravi bit-
ki, preskrbovanje vojaštva in živine je bilo vojno. — Cesar se je pripeljal v Celovec dne 4. t. m. Povsod, koder se je vozil, so ga množice živahno pozdravljale. Po običajnem pozdravu se je vladar takoj podal v glavno taborišče. Moštvo je spočetka veliko trpelo vsled vročine in dolgotrajnih pohodov, pozneje pa vsled mrzlega vremena in naliva. V petek je bil pri glavni vojni na celi črti zmagovit tretji voji Pri letošnjih vajah se strogo ravnajo po japonskem načinu, da prikrivajo vsa povelja. Nobenemu poveljniku ni znano kretanje sosednih čet. — Vojno ministrstvo je razglasilo, da so vse vesti o smrti vojakov pri letošnjih manevrih neresnične in samo izmišljotina židovskega in socialdemokraškega časopisja. Ko je cesar o teh lažeh zvedel, je bil zelo vzlovo-Ijen. Židovsko časopisje ,je zato napadalo letošnje mar nevre, ker je bil vodja istih nadvojvoda Franc Ferdinand, katerega Židi ne marajo, ker je katoliškega mišljenja. S tem so mu hoteli spodkopati ugled pri ljudstvu,
— Iredenta je med avstrijskimi Italijani društvo, ki deluje na to, da bi spravila Trst, Istro, Dalmacijo, Gorico in Južno Tirolsko, kjer prebiva nekaj Italijanov, pod italijansko kraljestvo. Ta Iredenta je delala naši avstrijski vladi mnoge preglavice in vlada je začela v nekaterih slučajih nastopati proti nji. V zadnjih' dveh mese(cih pa so si avstrijski politiki dva-, krat prav globoko oddahnili. Bilo je to prvič, ko je naš zunanji minister baron Aehrenthal obiskal italijanskega ministra za zunanje zadeve Tittonija v Desio, in drugič, ko je Tittoni vrnil Aehrenthalu obisk na Semerniku. Vse si je oddahnilo olajšano, češ, sedaj so naše razmere z Italijo urejene, sedaj se ni bati več vojske s tem sosedom. Zlasti iredentistom so baje sedaj zamašena usta, sploh je iredenta mrtva — se je glasilo. No, po velikem veselju je prišlo zopet trezno spoznanje - in marsikdo se je zopet domislil one stare resnice, da se prijateljstva med narodi ne sklepajo v sejah kakih diplomatov, marveč zunaj, v širokem toku narodnega življenja. Oglasil se je tudi stari avsirijski politik, bivši minister in osebni prijatelj cesarjev, baron Chlumecky. V zadnji „ Osterr. Rundschau" razmotriva vprašanje, ali je iredentizem res mrtev ter prihaja do zaključka, da iredentizma v italijanskem narodu sestanka ministrov nista spravila v, grob, da še živi in — dela!
vlado. Vladarska moč se prenaša na ljudstvo. Zadnji konec tega razvitka je splošna volilna pravica, ki se je vpeljala lansko leto. Zdaj so splavale zadnje pred-pravice bogatašev in plemenitnikov po vodi in ne dobijo jih nikoli več.
Kaj ne, velik razloček je opaziti v kmečkih bremenih, pravicah in dolžnostih za zadnjih 60 let, ki jih lahko pregledamo z lastnimi očmi in z lastnimi izkušnjami?
Kam še le pridemo, če posežemo še bolj nazaj, če si ogledamo dobo, v kateri je živel naš kmet pred 200, 300, 400 leti!
Razloček med sedanjimi ralzmerami in tedanjim kmečkim stanjem bo vsekakor še večji. Tam bomo videli še hujše in neznosnejše razmere, ko pred 60 leti, videli bomo strašno moro, ki je tlačila slovensko kmečko ljudstvo.
Doba pred 200, 300, 400 leti je bila strašna doba, ki je rodila nešteto solz in vzdihov. Bili so to Časi, ko jc slovensko kmečko ljudstvo kakor črna živina služilo in tlačanilo grajščakom, dd druge strani pa ni bilo nikdar varno pred Turki,. ki so prihrumeli leto za letom, pomorili in požgali vse, kar se je Halo, mladino pa odvajali seboj na Turčijo, poleg tega pa so tlačil'e ljudstvo še druge hude nevolje, po-vodnji, kuga, lakota, kobilice.
Oglejmo si to nesrečno dobo natančneje; videli bomo, kako hudo se je godilo v tistih časih našim kmečkim prednikom in kako so poskušali rešiti se tega neznosnega stanja.
Kmet takrat ni bil samsvoj gospod, kakor dandanes, ni bil lastnik zemlje, ki jo je obdeloval, ampak pravi gospodar zemlje je bil grajščak, kmet pa je bil le zato na svetu, kakor si je mislil grajščak, da gospodi zastonj obdeluje zemljo.
Pa ni bilo dovolj, da je obdeloval kmet grajščaku zemljo na kmetiji, kjer je bival, še v grad je
■ moral hoditi delat, bodisi sam kot delavec ali pa z živino in to po dva, tri, včasih še več dni na teden. To je bila rabota. Na raboti so ravnali s kmetom I strahovito hudo; če je zamudil /delo ali zakrivil kaj i drugega malega, takoj je pel po, hrbtu bič ali batina, i ali pa so ga zaprli v globoke grajske ječe; posebno prevzetni grajski oskrbniki so bili ljudje brez srca in so ravnali s kmetom hujše ko z zadnjim grajskim ( psom.
Navadno so bili grajski oskrbniki] kmečki sinovi, ki «o se z vsemi štirimi priplazili do svoje služ-i be. Pa mislite, da so se zdaj kaj spomnili svojih j kmečkih bratov in jim skušali vsaj nekoliko olajšati i iežko breme? Kaj še?
Kakor se tudi dandanes mnogokrat zgodi, da j prikobaca kak kmečki sin za eno stopnjo višje kot i njegov oče, pa že ne ve, kako bi pokazlal svetu, da , ni več priprost kmet in se mu še skoro vredno ne j zdi, da bi govoril s kmetom, ta,ko so tudi ti grajski : oskrbniki mislili, da so že pol boga.
Da bi kmetom še bolj nagajali, so tirjali raboto več dni po vrsti nalašč ravno ob tistem času, bo delo najbolj pritiska, postavim o spomladanski kopi v vinogradih; tako je kmetu delo zmirom zao-i stajalo, pridelkov je bilo malo in kar nič se ne sme-! mo čuditi, če čujemo v tistih časih večkrat o hudi i lakoti.
Pa še več je hotel nemški grajščak o(d našega kmeta. Od vseh pridelkov mu je moral dajati deseti del: vsak deseti snop, vsak deseffi čeber vina itd. jo bil grajšČakov.
Tudi pri desetini se je kmetom pogosto hudo prizadevalo. Da bi kmet ne goljufal in snopja ne skril, je dostikrat tir j al grajščak, da mora kmet pu-( stiti vse na njivi, dokler ne pride desetinar in ne pobere svojih desetih snopov.
i	(Dalje prihodnjič.)
Razloček med prej in sedaj je le ta, da ga sedanja italijanska vlada ne podpira tako očitno, kakor poprejšnja. Irendentizem bo živel, dokler ga ne stisne za grlo močna avstrijska roka vsaj pri nas.
—	Anglija in Rusija sta sklenili medsebojno pogodbo za slučaj (vojne s kako drugo državo. Z ©žirom na to se bosta v kratkem sešla ruski car in angleški kralj v Finskem morju.
—	Amerika proti Japonski. Zijedinjene severo-ameriške države so vzele od Rusije v najem novi-Ško luko, ki leži severno od Japonske in južno od fVladivostoka. Američani bodo tam naredili postajo za svoje ladije. To je naperjeno proti Japonski.
—	Vzhodna Azija. Kakor vsa znamenja kažejo, ne bode mogla Japonska v miru veseliti se pridobitev zadnje vojske z Rusi. 2e tako precej zaposlena vsled zasedanja Koreje, zapletla se je Japonska v zadnjem času v diplomatični boj s Kitajsko. Povod je dalo rodovitno ozemlje Kvanto, med reko Jalu in Manidžurijo ležeče, ki šteje milijon prebivalcev, približno polovico Korejcev, polovico pa Kitajcev. To ozemlje je bilo sporno že pred rusko-japon-sko vojsko, vendar pa sta se Koreja in Kitajska na ta način pobotali, da ste izvrševali tam nekako skupno gospodstvo. Za časa zadnje vojske je pa Koreja iz tega ozemlja svoje čete umaknila in prepustila polje Kitajski. Ko so se pa Japonci po sklepu mira polastili Koreje, so v imenu te posegli tudi po tem spornem ozemlju in poslali tja svoje uradnike, katerim so v varstvo pridelili malo vojaško posadko. .Vendar pa Kitajska tega izziva ni mirnq utaknila v žep, ampak tudi čete tja odposlala in tako povzročila v Tokiju jako neprijetno iznenadenje.
—	Na Kitajskem se je pričelo nevarno gibanje proti vladajoči cesarski rodbini iz rodu Madžu.
—	Turško-perzijski spor. Dolgo časa že traja nesoglasje med Turško in Perzijo. Turška, ki je itak že zapletena v sto in sto neprilik, ki je preprežena z vodnimi boji in nemiri, se je zamotala v nov neprijeten položaj, in sicer v Mali Aziji. Glavni vzrok te nove neprilike je mali kos zemlje na turško-perzijski meji. Perzija si lasti zemljo brezpogojno za se, Turčija pa zopet trdi, da je isti kraj njena last. Skušalo se je že, da se vladi pomirita z lepa, kar se pa seveda ni posrečilo. Zato ste skušali nasilno se polastiti krajev, radi katerih je nastal spor» Perzija je poslala na meje večje oddelke vojaštva pod pretvezo, da kaznuje neke uporne rodove. Tu pa je tržila s turškimi vojaki, ki so bili tudi v bližini. Ker se pa Perzija ni nadejala, da bi bilo v onih krajih tako močno turško vojaštvo, je bila potolčena in njeni vojaki so se morali umakniti nazaj. Pri tem, ko so se umikali, pa so požgali vse vasi, radi katerih je nastal mejni prepir. Turški vojaki» so nato zasedli opustošene kraje, katerih mirni prebivalci so zbežali v gore, da si tako ohranijo vsaj življenje» Ta slučaj je turško-perzijski spor še povečal in poostril in lahko se pripeti, da pride med obema državama še do občutnejših prask, posebno ker bi Perzijla le težko pustila, da si prilasti Turčija obmejne krajo. Isto tako tudi Turčija ne sme odnehati;, $aj je vendar Mala ¡Azija glavna njena moč in njeno središče.
—	Nemiri v Perziji. V ziadnjem listu smo poročali, da so revolucijonarji v Perziji umorili velikega vezirja (ministrskega predsednika) Ali Asgar Khan. Evropski listi ga vsi'hvalijo, da je imel resno voljo vladati s pomočjo državnega zbora. Ker so pa v parlamentu sedali možje, ki so hoteli kar na mah preobrniti vso državo in ker se nahaja vse polno strank in verskih sekt, proti,katerim se je moral ministrski predsednik boriti, mu je to nakopalo sovrar &tvo in punt. Ti anarhisti prekucuhi so se večinoma izšolali v sosednji Rusiji. Vsled umora so nastali v Perziji hudi nemiri in bati se je, da bodo jednake razmere, kakor v Maroku*
Mala politična naznanila.
Dne 4. septembra. Včeraj se je zaročil veliki knez Nikolaj, 'carjev brat, s hčerko angleškega kralja. — Irci so imeli v glavnem mestu Dub-linu velik shod, na katerem so zahtevali samostojnost Irske. — Nov volilni red za Goriško je ^oesar potrdil.
Dne 5. septembra. Danes je sprejel v Marijinih varih angleški kralj Eduard sem došlega ruskega zunanjega ministra Izvolskija v avdijenci. — Danes ste došli v Trst dve japonski vojni ladiji „Tsukuba" in „Chutose»M Poveljuje jima podadmiral Ijuin, — V angleški Indiji vue. Neki Indijec je umoril angleškega uradnika»	(
Dne d septembra. Mesto Kočevje je izvolijo naučnega ministra Marcheta za častnega meščana. — V Kodanj sta dospeli ruska carica vdova in angleška kraljica. — Na Ruskem v Rostovu so prijeli Šest japonskih lastnikov, k5 so potovali po Rusiji kot igralci nekega cirkusa in vohunili.
Dne 7. septembra* Danes se je začela velika slavnost na Velehradu, katere se je tudi udeležil naš poslanec g. Pišek- Najprej je zborovala katoliška mladina. Zvečer so imeli kmetje sivoj slavnostni sprevod. — Zaradi nemirov na vseučilišču v Lvovu je bilo obsojenih osem maloruskili dijakov na mesec ilni ječe. — Nemški oesar Viljem gre sredi novembra v London. — Danes je došel srbski ministrski predsednik Pasič k našemu zunanjemu ministru Aehronthalu na Semernik, da se pogovorita o trgovinski pogodbi. — V Kini v mestu Kingstung so izbruhnili nemiri. — V Kodanj na Danskem je danes ¡dospel grški kralj* Na kolodvoru so ga sprejeli:
danski kralj in kraljica, angleška kraljica in ruska carica vdova.
D n e 8» septembra. Danes je imela Zveza čeških katoliških kmetov pet shodov. Prihodnjo nedeljo bo velik shod na Hradcu. — Clan magn. zbornice Tomažič je izjavil, da bo sedaj na jesen sklican hrvatski sabor, da ga Vlada razpusti. Na spomlad bodo razpisane nove volitve. — Danes se je začelo v Belgradu zborovanje srbskih kmetov. Udeležilo se ga je 6000 kmetov» — Danes se je pripeljal cesar iz manevrov v Schonbrunn.
Dne 9. septembra. Danes je začel zborovati nižjeavstrijaki deželni zbor. — Na Kitajskem so uporneži prodrli v mesto Fatgšang in pomorili vse uradnike. — Korejci so trdovratno upirajo Japoncem. Tupatam izbruhne vstaja. Vsakega Japonca umorijo, če ga dobijo samega. Nameravajo tudi razdreti brzojavne in telelonske naprave.
Dne 10. septembra. Delavstvo v Budimpešti je sklenilo na dan otvoritve parlamenta pričeti s splošno stavko in v njej toliko časa vstrajati, da vlada predloži volilno preosnovo. — Pri današnji Otvoritvi deželnega zbora dalmatinskega je vladni zastopnik razložil program vlade glede izboljšanja gospodarskega stanja Dalmacije, za kar je sedaj določenih lá milijonov. — Sah je sestavil novo ministrstvo. — Prebivalci otoka Samosu ne marajo nobenega kneza, katerega bi imenoval turški sultan. Nov imenovani knez bo šel z vojaki nad nje. — Jutri se začnejo na Dunaju nagodbena pogajanja. — Na Ruskem se zopet pogosteje pojavljajo umori in napadi.
Nemiri v /Haroko.
Zdaj se v Moroku odigrava zanimiva igra. Južne pokrajine so za odločnega Muley Haíida, Fez, prestolnica maroška in še nekaj drugih mest pa za dosedanjega Abd-el-Aziza. Na strani Abd-elAzizovi so v prvi vrsti mohamedanski svečeniki, razlagavci korana, pravniki (uleme). Uleme za energičnega Mu-Joy Hafida ne oiarajo, Prepričani so, da bodo lažje izhajali z Abd-el-Azizom, ki je že kakor vosek v rokah svojih svetovalcev. In ti so zdaj nad njim neomejeno vladali» Zdaj pa je treba, da gre Abd-ei-Aziz z vojsko na brata Muley Haiida. Toda to stane denar. Maroške blagajne so prazne, bogata pomorska pristanišča pa zdaj plačujejo carino Muley Ha-iijdu, Uleme so zato Abd-el-Aziza pregovorili, da poizkusi najeti posojilo na Francoskem Kako da so se obrnili na Francijo in ne na Nemčijo, ki vendar nasprotuje Francozom in bi bila pripravljena ščititi sa-modržtvo sultanovo nasproti francoskim osvojalcemE Na vsak način je to velik uspeh francoske diplomacije, ako Abd-el-Aziz najame posojilo v Franciji, kajti potem je od nje tako odvisen, da se ne bo nikoli več rešil francoskih zanjk, ki ga bodo opredle od vseh strani. Na drugi strani se čuje, da tudi Muley Hafifl računa kolikortoliko na Francosko. So tudi listi, ki) trdijo, da francoska vlada sama marljivo neti razpor med MaročanL Na vsak način se bo pokazalo v kratkem, kako bo Francoska znala izrabiti maroški konflikt.
Poroča se iz Oasablance: Dne 2» t» m. sta dva rodova domačinov pripravljala skupni; napad1 na francoski tabor in mesto* General Drude je ob 5« uri zjutraj poslal nadnje eno pehotno kolono, eno baterijo in oddelek pogorskega topništva. Sovražni jezdeci so zbežali, Naenkrat v oddaljenosti 6 kilometrov od francoskega tabora je sovražnik dobil ojačenja ter se jel bližati taboru. Poveljnik kolono je dal povelje začeti s topniškim ognjem. Sovražnik pa je Vzlic temu naraščal in jal Francoze obkrožati Nad generalni štab se je vsula ploha krogel}. General Drude je ukazal umikanje, medtem ko je topništvo sovražnika, ki se je taboru približal na 1500 metrov, izkušalo zadrževati. OD & popoldne so vse čete bile v taborit Boj je trajal šttri uro in se je raztezal 10 ¡kilometrov na dolgo. Francoski poizvedovalni oddelki } so na svojem umikanju napravili četverokotj* Maro-čani so se s predrzno hrabrostjo vrgli na nje in so vzlijc silnemu ognju svoje mrliče potegnili iz bojne vrste ter jih' vzeli s seboj» Maročani četverokotov niso mogli zlomiti, ker so francoski topovi na nje stre* Ijalit Francozi so oddali toč kot ¡5000 topniških strelov na Maročana,
Casablanca, 7» septembra. Ved maroškiM plemen je prosilo genorala Drndo za mir. Dobili so do 8. čas, da se udajo, BrSkono ima ta prošnja samo namen, da pridobijo Cas za nove napade»
Pariz, 9» septembrih Francoska bo zahte(vala za vso svoje delo v Maroku od maroške države odškodnino«
Casablanca, 9. septembra. Premirje je preteklo, vendar se nove praske ne začnejo, ker je general Drude zbolel.
Casablanca, 10-» septembra. Novi sultan Mulej Hafid izjavlja, da je Evropejcem prijazen.
Razne novice.
*	Imenovanje. Za stolnega dekana je imenovan preS. g. kanonik dr, Ivan Mlakar v Mariboru, Iskreno čestitamo!
*	Spremembo v frančiškanski provinciji. Ljubljana: P. Aleksander Vavpotič, organist, P. Dominik Nabernik, subsidiarij, P« Benvenut Winkler, kaplan. — Sveta gora: Pj Marijan Sirca, vikarij. —
Novomesto: P. Hubert Marovt, P. Pavel Potočnik,, učitelja. — Kamnik: P. Ananija Vrai&ko, P. lArhan-gelj Appej, katehet. — Pazin: P. Sigmund Zega, P,} Oto Kocjan. — Nazaret: P. Klement Grampovčan, vikarij, P. Fruktuoz Frank, pomožpi učitelj. — Brežice: P. Emerik Landergott, vikarij in magister novincev, P, Fulg9ncij Trafela, P. Bernlard Jamar. — Gorica:. P. Adolf Cadež, P» Vinoentcij Kunstel, lektorja gimnazije, P. Ferdinand Zajec, organist, P*] Leonard Kalac. — Maribor: P» Marijofil Holeček, kaplan. — Sv. Trojic»: P. Elekt Hamler, vikarij in kaplan, P. Krizostom Wester, Pr Efrem Feinig, P. Krizogon Tischler. — Brezje: P. Hieronim Knob-lehar, P, Teofil Zajete. — Za Vič so odločeni: P, Avguštin Campak, superijor in župni upravitelj, P. Kajetan Kogej, katehet, P. Teodor Tavčar, kaplan.-V Kajiro kot misijonar: P. Evgen Stanet.
*	Županski shodi. Gospod državni poslanec F,-Pišek naznanja, da so dne 11. m. m. v njegovem okraju zbrani župani sklenili, imeti vsake tri mesece takozvan županski shod, na kojem se bodo razpravljale razne za župane važne stvari. Na takih shodih se bodo še-le naši župani v medsebojnem pouku izpopolnjevali, tako da bodo v resnici mogli vršiti one velike in odgovorne dolžnosti, ki so jih s svojim dostojanstvom prevzeli. — Naj bij našel gospod državni poslanete mnogo posnemovalcev! V vsakem volilnem okraju naj bi se vršili redni županski shodi!
*	iS šole. Petrazredni ljudski šoli v Poljčanah in v Trbovlje-Vode se razširita v šestrazrednici. — Za nadučitelja je imenovan: v St. Vifiu pri Ptuju Ivan Hauptman, učitelj v Vurberku; v Laškem trgu Mat Hotzl, nadučitelj v Storah. Kot def. učitelji, oziroma učiteljice pridejo: v Laški trg Marija Fink iz Kindsberga, v Teharje tamošnja suplentinja Viktorija Kfosi, na Vransko tamošnji suplent Jož. Bizjak, v Trbovlje Gustav Vodušekml. iz Trbovlje-Vode, v Selnico ob Dravi tamošnja suplentinja Olga Ju-vančič, v Zg. Polskavo tamošnji začasni učitelj J»: Rainer, k Sv. Venčeslju tamošnji začasni učitelj, Jurij Železnik, Prestavljena je def. učiteljica Herm. Stritar iz Braslovč v St. Vid pri Grobelnem-
*	Učiteljska mesta. Razpisana so: v Vitanju okolica (II. pl. r.) mesto učiteljice, in v Zrečah mesto učitelja in učiteljice do 30. t. m.
*	Spremembe pri davkariji. 1 Prestavljeni so: davčni asistenti (prej so se imenovali davčni pristavi) K. Schmidt iz Ptuju v Mjeran, Fr. Košar iz Ormoža v Rogatec, Jos. Sprach iz Hartberga v Celje, Ignac Ozvatič iz Lipnice v Konjice, Kari Bernard iz Rogatca v Kozje, Fr. Pichler iz Brežic v Slorvenjgradec, davkar R. Krašovic iz Kozjega v Laški trg, davčni oficijal Fr, Topolnik iz Kozjega v Oberzeiring»
*	Tržne vesti. Zadnjič smo poročali o hipnem dvigu na berolinski in newyorgki borzi, in omenili, da utemeljujejo ta dvig s slabim vremenom itd. Kakor pa se je pokazalo, je bil to le borzni manever, navadni švindel, ki je imel namen napolniti žepe malemu številu Špekulantov s tem, ,da so sa po jako dobri ceni iznebili blaga, ki Jih je začelo tiščati. Dva dni potem se je povdarjalo, >da se je vseskoz dobro spravila žetev in da je letina dobra. Najbolj zna^ Silno pa je bilo, da so cene 4 zopet padle v Borolimi In New-VYorku. Naši borzijanci so prvi hip bili presenečeni in niso vedeli kakšni pomen ima berolinski padelc ali potem se jim je zabliskalo po možganih in začeli so tirati cene navzgor, kakor da bi se bližala lakota* Medtem pa, ko so berolinski bratci spravili masten skupiček in cene zopet znižali, se nagi borzijanci branijo in le počasi kakor pplži lezejo nar-zaj, in če le morejo, se ustavijo. Tudi ogrskb poljedelsko ministrstvo si preganja dolg čas s tem, da razglaša neko Statistiko, s kojo ceni svetovno letino; zaloge (starega blaga in bodoče zahteva. Mažari so veliki umetniki, znajo oelo to, kar drugi ne, Sa pa BO zelo slabi preroki je itak znanfcj, in istina jih potem vselej postavi na — laž. Tako jih bode tudi letos. Smešno je ceniti žetev Avstralije ali Argentinije že sedaj, ko še niti v klasju ni, ali ko medtem časom lahko priženejo borzijanci cele regimente miši in pa podgan ali pa trume mrčesa in golazni na polja, ako bo kaizalo, kakor so to letos na Ogrskem delalk 'Ali ogrski vsevedeži cenijo tudi zaloge in pa bodoči kon-Eum. Prve se sploh ne dajo določiti in konsum je podvržen velikim spremembam, torej nam ponujajo Mažari le otročarija Poglejmo si sedaj, kako se je vrtela kupčija. Promet je jako majhen, ker konsum in kupčija nočeta poseči po dragem blagu, lastniki pa se drže visokih cen in neradi popuSčajo. Ti lastniM pa nikakor niso prva roka ampak druga. Po kaki coni pa so ti dobili blago v roke, seveda ne znamo, saj tega javnosti ni treba vedeti, kako udirajo ubogega kmota. To si pa sioer lahko mislimo. Jako bi so motili, ako bi z ozirom na flanaSnje visoke cene sklepali, da je pridelovalec, posebno manjši, se znebil blaga po visoki ceni. Dražje je že prodal, ali rgIaVni dobiček na zleze njemu v žepi, ampak drugi roki — židu. $.ko naš kmet svojih par vreč drago proda ali ceno drži, s tem pač ne uravnava cen na žitnem trgu in se ne more reči, letos je kmetovalec lahko vesel, njegov pridelek ima dobro ceno. Ima jo res, ali ne v pravi meri za kmetovalca, ampak za koga drugega. To je resnica. Kruh se je letos jako podražil v škodo velikanski množici konsumenta, a v korist malemu številu. Kakor smo omenili, je promet majhen, cene večinoma stalne, istotako tendenca. Vendar cene in tendenca so le enostranska, se ne
j opirajo na resnično kupčijo, ker konsum kupi le ten, • kar mora kupiti, na zaloge sploh ne misli. Pšenica
je predmet "bolečin, vsled visoke cene se ne more premikati,, ker je konsum za to ceno ne mara. Kupcev ni, ponudbe tudi niso številne, cena nestanovitno padajoča, vendar visoka, tendenca mlačna. Rž Bela veselje lastnikom, saj gre dobro izpod rok, cena visoka. Kakor kaže, se bo položaj izpremenil, ker 30 se kupci začeli hladiti. Oves je brez prometa, cene sicer visoke ali nestalne. Turšica je začela popuščati, pridelek bo lep in dober. - Moka se je sicer začela bolje premikati, ali le nižje vrste, iine še vedno mirno leže v skladiščih mlinov. Vsled tega so začeli prodajati z velikimi popustki v tujino. Krušna moka ima dober konsum, tudi ¡druge temne moke. Ržena moka se je podražila do ene krone. — Klajna moka je začela popuščati. — Otrobe gredo jako živahno izpod rok po najvišjih cenah. — Svipjski masti je cena nekoliko padla. — Vžigalice so se s 1. septembrom podražile in pričakuje se zopetno ^povišanje. Promet velik, sirovine in delavci dražji. Stara pesem. — Hmelj. Na trgu so se pojavile le bolje vrste, vsled tega je promet živahnejši in tudi cene so [bolje. Premog se je znatno podražil in to ne samo za malega konsumenta, ampak tudi za industrijo. Premog ima danes ceno, ki znatno presega njega vrednost brezi ozira na veliko množino kamenja in ¡blata,, ki se z njim vred drago proda. — Živina na Dunaju. (Prignalo se je več živine kakor prejšnji te-tien. Zadnje višje cene so pomnožile prigon. Iz južnih krajev je bil dovoz manjši. Tendenca je bila jato mlačna, konsum slab, ker bolezen preganja tujce. Cene so po 2-4 K paJdle, za južno živmo celo do 6 K.
*	Celjska „Domovina", uradno glasilo naših liberalnih posojilnic in prostovoljno glasilo Narodne stranke, v številki od 4. septembra napada šolo šolskih sester v Celju ter graja, ,Jda se moli pred vsako uro in p<o vsaki uri, da se moli med ročnim delom rožni veneo. Taka prepogosta molitev pač ne vzbudi v deklicah pobožnosti ..." V Zvezi, ki vzdržujejo „Domovino", so tudi mariborska,, ptujska, celjska itd. posojilnice. Vse te posojilnice so seveda „nad strankami", njih glasilo pa nastopa proti veri in molitvi. Gg. dr. Jurtela, dr. Rosina, dr. Hrašovec itd., ktij reČetG k t6mu ?
*	Hudobna laž „Domovine." Tanesramna liberalna klepetulja pravi v številki od 4. septembra, da so frančiškani na Brezjah dobili dne 1. septembra pri ofru do 30.000 kron. T'o si je „Domovina" v svoji zlobnosti brez vsake pddlage izmislila, inf odvetnik dri. Sernec starejši je pripustil, da se to tudi objavi. (To je isti dr. Sernec, ki je prišel ubog kot berač v Celje, a sedaj ga cenijo vsaj na polmilijonarja v kronski veljavi, to je isti dr. Sernec, ki si je dal marsikatero delo za narodno stviar dobro plačati, to je isti fdr. Sernec, ki ima vse svoje premoženje od katoliških slovenskih kmetov. Njemui pač najmanj pristoja, da pušča zgoraj omenjenim neresnicam prosto pot.
*	Slovenski uradniki psujejo pristaše Kmečke zveze s klerikalci. Neki dr. Tombah, menda avskul-fant na okrožni sodniji v Celju, je dne 2. t. m. na mostovžu soldišča vprašal zbrane priče vi zadevi proti g. dr. Povaleju: Ali je še kakšen klerikalec tukaj? Zato moremo navesti veš pri|č! Opozarjamo na ta slučaj slavno predseidništvo okrožnega ¡sodišča v Celju in zahtevamo zadoščenje. Ob enem pa slovensko uraJdništvo s takim pristranskim obnašanjem poslancev Kmečke zveze nikakor ne bode Bog ve kako razvnelo za svoje težnje.
Od1 merodajne strani.
*	Zveza pivovarn. Koroške, štajjterske, kranjske, primorske in nižje-avstrijske pivovarne so napravile kartel (zvezo), ki določuje, da morajo od zdaj naprej gostilničarji jemati pivo za tri leta pri tisti pivovarni, kjer se je dobivali dne 11. avgusta. Tako so si gospodarji razdelili med seboj odjemalce, da jim bodo lahko dajali vsaktero pivo in delali večji dobiček.
*	Nekaj o oproščen ju od orožnih vaj. Pretekli mesec so dunajski časopisi najbrž vsled naročila vojnega ministrstva pisali sledeče: Pri vojaških oblastih se posebno za časa orožnih vaj oglašlajo poslanci vseh strank in narodov, da' prosijo za oprostitev ivolilcev o<l predpisanih orožnih vaj. Politične oblasti so zadnji čas opozorile na dejstvo, da ta način ne odgovarja postavno predpisanemu potu in da se poslance s tem le po nepotrebnem nadleguje, ker morajo o verodostojnosti in upravičenosti vsake prošnje izreči svojo sodbo najprej politična oblast, šele po-iem dobi prošnjo v rešitev vojaška oblast. Rešitev prošnje na drugi način in drugim potom že radi postavnih določb ni mogoča, pa tudi zaradi tega ne, ker se zadnji čas prošnje za oprostitev od vojaških Vaj s posredovanjem poslancev tako množijo, da bi bile nemogoče orožne vaje, ako bi se ugodilo vsem. Rešitev prošnje torej le zakasni, ako se nadleguje poslance, da jo oddajo. Takisto velja o oprostitvi od vojaščine sploh. V korist velikega dela prebivalstva je torej, ako vzame ta pouk na znanje. Tako pravi flotičnlo poročilo. Mi pridenemo sledeče: Naši ljudje, tudi izobraženci, mislijo, da je poslanec vsemogoč, da. mora napraviti vse. To je napačno. Noben poslanec, naj bo potem ta ali oni, ne more storiti in iz-poslovati, kar je proti postavi. Postave in predpisi veljajo za poslanca ravno tako, kakor za vsakega drugega. Prošnje se morajo ugodno rešiti vsakomur, ako se jih pravilno sestavi in pravočasno odda na pristojno oblast. Le tedaj kaže se v takih zadevah obračati osebno na poslance, ako oblasti ne ugodiio
; temu, do česar imamo pravico,, aji če hočemo, da se poslanci potegujejo za sprememba postave. Tako spremembo seveda mora skleniti večina poslancev in jo mora potrditi cesar. Več takih olajšatv bo na zahtevo naših in drugih poslancev tojdi državni zbor še sklenil, ko bode razprave o dovolitvi novincev.
*	Nova vinska postava. Pristaši liberalne Na-rodne stranke trosijo po dr. Koroščevem volilnem okraju laži, da se bo vsled nove vinske postave davek na vino zvišal za več kron. To je grda laž! No-
i va vinska postava ima glavni namen, zabraniti umetno pridelovanje in pančanje vina.
*	Poučni tečaj za organiste, katerega priredi Cecilijino društvo za Lavantinsko škoiijo, se prične
j pondeljek popoldne ob 3., dne 23. septembra, v Ma-i riboru. Velik pomen takih prireditev je vsepovsod priznan, posebuo ako se pfoleg teoretičnega pouka tudi gleda na praktično vežbanje, ter se udeležencem nudi prilika, poslušati dovršeno proizvajanje ; cerkvene glasbe. V tem oziru je tudi pri nas vse | preskrbljeno. Častite gg. cerkvene predstojnike pro-! simo, da svoje organiste opozorijo na ta tečaj, oziro-; ma jim omogočijo obisk. A tudi častita duhovščina j naj .bi se udeležila tečaja, ker le tam more dobro j uspevati cerkvena glasba, kjer se duhovnik zanima | za njo. Udeleženci dobe brezplačno stanovanje; tudi skupna hrana se bo po nizki ceni oskrbela.
*	Občni zbor Cecilijinega društva za Lav. , škofijo se vrši četrtek dne 26. septembra ob 4. uri ' popoldne v dvorani kat. del. društva. Na vsporedu
je poročilo tajnika in blagajnika, volitev novega odbora in razni nasveti. Dosejdanji tajnik, č. g. F. Trop, prosi č. g. duhovnike, oziroma učitelje in organiste, naj mu sporoče o stanju cerkvene glasbe v domači župniji, da more sestaviti svoje sporočilo.
Mariborski okraj.
m Slioh v Kopivniku pri Framu priredi v nedeljo 15. t. m. ob 'A4. popoldne državni poslanec Fr. Pišek, ki bo poročal o državnem zboru. Najbrž še pr^de drug govornik. Vstop je vsakomur prost, tudi nasprotniki se povabijo.
m PoročH se je g. Ig. Založnik, uradnik pri dr. Lemežu v Slov. Bistrici, z gdč. Vero Mejakfovo.
m Ravnateljstvo učiteljišča v Mariboru nar znanja, cla se v pripravnico in v prvi letnik c. kr. učiteljišča v Mariboru more za šolsko leto 1907-8 sprejeti samo še majhno število gojencev. Vpisavanje se vrši 16. t. m. od 8.—12. predpoldan v novem poslopju tega ,zavoda.
m V Studencih pri Mariboru deluje prav dobro katoliško izobraževalno društvo in posefduje tudi lepo knjižnico. Vkljub temu hoče liberalno dijaštvo v sporazumljenju z liberalno tiho vodo profesorjem Idr. P i f k o ustanoviti liberalno knjižnico, da se tako cepijo moči in se zanese strankarstvo tudi v ta kraj, kjer je sloga in edinost meid Slovenci najpotrebnejša.
m Slov. Bistrica. Dne 5. t. m. smo odposlali en zvon tukajšne farne cerkve, ker je pred nekaj dnevi počil, livarju Samassi v Ljubljano, da ga popravi. — V Vidmarjevi hiši so sežigali dne 5. t. m. papir. Ljudje so mislili, da gori in so poklicali požarno brambo.
m V Jarenini ima Kmečka zveza v nedeljo 15. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilniških prostorih g. Orniga veliki politični shod. Se enkrat opozarjamo Jareninčane in vse soselde na ta važen shod. Kdor se kaj za svoje pravice zanima, naj si bo kmet ali viničar ali pa kmečki delavec, naj pride gotovo. Vspored je sledeči: 1. Poročite g. državnega posl. Ivana Roškarja o zadnjem zasedanju državnega tebora. 2. Govor o namenu Slovenske kmečke zveze, govori mladenič Fr. Žebot iz St. Tlja. 3. Ustanovitev pododbora Kmečke zveze za jareninskio dekanijo. Po shodu Slovenske kmečke zveze ima domače politično društvo svoj rodni letni občni zbor, na katerem se bo volil nov odbor.
m Stroj je skočil iz tira v postaji Spielfeld dne 7. t. m. Ponesrečil se ni nihče.
m Utonil je v Pulju vojak 8. stotnije topniškega polka Ivan Valentič iz Mlaribora.
m (Sv. Anton v Slov. gor. Kaj ugodno vreme imamo tukaj. Lepo se vrstita dež in solnce. Kadar bi bilo misliiti, da bo nastala suša, pride blagodejni dež in napoji suho zemljo, z)atem zopet solnce in tako nam vreme zmiraj ugaja, tudi [vsakemu kmetu, ker vsak lahko otavo spravi pod streho. Toče, hvala Bogu, pa še letos dosedaj ne poznamo. Le včasih se zberejo temni oblaki, iz katerih, bi človek mislil, da bo prir<opotala toča. pa en hip in zopet izgine vsa jeza. — Skoraj takšni hudourniki so se privlekli se-!daj nad našega g. kaplana in sicer zaradi nekega govora nia tukajšnji veselici' dne 25. avgusta. Rohnijo v eni števii'<i „Domovine", da so pa zopet g. kaplan kriVi vsega hujskanja in zdražbarjenja proti namišljenim liberalcem, kakor se sami' imenujejo, i Lažejo in pišejo tamkaj, da so g. kaplan sestavili govor meni in splch vse pač zavračajo na njega. Ker pa temu ni tako, zato jaz tukaj podpisani odločno izjavim, da. sem si govor sestavil sam, da je moja lastna klerikalna učenost to. Pišejo tudi tamkaj, da kadar zavladajo vinski duhovi\ med nami krščan-sko-socialnimi mladeniči, da še si ponoči življenja niso varni. Ja, predragi, zato pa vas vprašam: ke-'daj pa smo vas že čakali kje s kakimi hlodi ali z i noži lahko tako grdo lažete čez nas. Ali smo vas
res že telesno katerega poškodovali? Mislim, da Še vas dosedaj nismo napadali z orožjem v roki in vas tudi ne bomo. Pač pa ne borrio prizanašali z besedami vašemu liberalnemu mišljenju. Bolj boste laž-njivo pisali čez nas, bolj bomo mi imeli korajžo do vas. Ljudevit Polanec, mladenič v Cogetincih.
m Iilobučarski mojster in pomočnik. Pri Sv. Barbari pod Mariborom je pred kakimi 43 leti imel krojaški mojster Jožef Ketič ob ¡veliki stezi za pomočnika nekega Nemca, ki je znal delati tudi slamnike. Začeli so ga tudi drugI posnemati in v kratkem je bilo že več klobučarjev, ki so izdelovali vsi slamnike. Pa povedal, vam bom samo od mojstra Jurija Smešen in njegovega pomočnika, kako sta slamnike izdelovala in koliko sta dela imela. Da pa vam čisto resnico povem, vam ne smem zamolčati, da za pomočnika sem bil jaz, ki to pišem, čeravn'o že sam na pol mojster, ker sem že tako lepa slamnata. pokrivala izdeloval, ki so bila bolj kakšnemu gnjezdu ali, košari podobna, kakor pa klobuku. Zato pa sem si tudi želel, da bi brž na vrhunec mojstrske časti prilezel. Nekega dne pride mojster Jurij Smešen iz Jablane k mojim starišem v Zimico, in ko vidi, da znam slamnate kite plesti, me začne hvaliti, kako lepo da pletem in me nagovarjati, da bi šel ž njim na štero, ker,, kakor mi je pravil, je imel 'dosti dela, in ko bodo ljudje videli, da bova dva, potem še bova vse več dela dobila. Mojster mi je tudi lepo plačilo obljubil. Sel sem z njim s trebuhom za kruhom iz barbarske fare v lenarško k nekem krčmarju v 2r-javce na štero. Moj mojster si je nabasal narezane rumene in črno pobarvane slame,, da M lahko delala tudi raznobarvne klobuke.. Kot skrben mojster je že delat klobuke, pa nikjer naju niso hoteli imeti. Pa med plotom povpraševal, če bi kje želeli, da prideva fcaj nama zato, saj je pri tistem krčmarju dela dovolj. Ko prideva do dotičnega krčmarja, sem se pač hitro prepričal, kako je bil mojster pomočnika potreben, ker delati sva imela eden klobuk! Moj mojster je najpoprej uredil delo tako, tia začneva plesti kite oba za eden klobuk. Ko nekaj časa pleteva, je začelo mojega mojstra hudo skrbeti. In veste zakaj? Ker kite skupaj šivati in sestavljati pri enem klobuku 2 delavca ne moreča. Prebrisan moj mojster si je znal iz zadrege pomagati! Obrnil se je k meni in rekel: Veš kaj? Tu imaš tri krajcarje, pa Mi domov; če pa te bo kdo vprašal, kam greš,, tedaj mu reči: da k Sv. Lenartu po cvirn!
m Slov.-goriško vinorejsko društvo pri Sv. Benediktu v SI. gor. vabi vse društvemke h glavni skupščini, katera bo na Mihael-ovo nedeljo, to je dne 29. septembra t. 1. popoldne po večernicah v prostorih bralnega društva pri Sv. Benediktu s sledečim vsporedom: 1. volitev funkcijonarjev, 2. prememba § 12 društvenih pravil.
m Bralno drnštvo pri Sv. Barbari pri Mariboru ponovi dne 15. t. m. šaloigro: „Trije tiftki". Začetek po večernicah. Vstopnina znižana in sicer sedeži 25 kr. stojišča 10 kr.
m Zg. Polskava. Kakor je iz zadnje številke .„Slov. Gcsp." razvidno, se je naša prva veselica prav dobro obnesla. Čistega dobička je bilo 105 kron, ksteri se bode za revne otroke porabil. Prisrčna hvala vsem onim, ki so podpirali na ta ali oni način narodno delo I
Ptujski okraj.
p Sv. Križ tik Slatine. Tukaj se priredi v nedeljo (dne 15. t. m. ob 543. popoldne političen shod. Govoril bo podpredsednik S. K. Z. posestnik Mlakar. Pričakujemo obilnega obiska!
p Poročil se je dne 9. septembra v minoritski cerkvi v Ptuju gimr azijski profesor g. d". A. Kom-¡ijanec z gospodično Mic. Tref-ovo. Da bi s?i"&no bilo!:
p Srebrno gostijo bosta obhajala dne 23. septembra 1.1. Janez iri Julijana Baumann, posestnika in trgovca pri Sv. Martinu pod Vurberkom. Bog jima daj še zanaproj svoj blagoslov!
p Umrl je dne 6. t. m. g. Vekoslav Strmšek, nadučitelj pri Št. Petru na Medvedovem selu. N. v. m. p.!
p Letošnja trgatev v Halozah obeta navzlic vsem hudim uimam v mesecu juliju vendar postati prav dobra, zlasti glede kakovosti, ker je bilo vreme v avgustu jako ugodno, in imamo tudi sedaj v septembru tople in mile dneve. Vinski kupci bofclo dobili jako dobro kapljico.
p Na mnogostranska Vprašanja objavljamo slovensko-narodna podjetja v Ptuju: Trgovine: Gg. Senčar, Mlahorič in Šeligo, Ijončarec in Havelka, Peteršič (trgovina papirja in gal. blaga). Gostilne: Narodni dom, ;'g. Mahorič, Muršec (pri zamorcu), Brenčič, Slavinec. Priporočamo jih toplo vsem ptujskim in okoličan^kim Slovencem!
p Hvale bikom deli „Stajerc" v štev. 36 str. 5, in sicer bikom, „ki so čiste Molltalerske race!" To so pa res presnete race, kakoršnih niti zrviti Američani nimajo! Pričakujemo, da bo „Stajerc" še tudi svojim backom v kratkem začel deliti hvale!
p Blagoslovljene zvonov na Hajdini se bo vršilo dne 29. t. m. dopoldne. Posvetili bodo štiri nove zvonove prem. knezoš(kof ekselenca dr. Mihael Na-potnik.
p Sv. Miklavž pri Ormožu. Gledališka igra „Crevljar" se ie vkljub vsemu nasprotovanju dobro obnesla. Vsi diletantje izvršili so svojo ulogo izbor-no! Bqdi njim srčna zahvala! Ce ravno ni prepustilo društvo „Zvon" odra, smo slišali in videli eno in isto na provizoričnem. Nekdo je celo c. kr. glavarstvu v Ptuj javil, da se nahaja med otroci škr-
latica, in naj se igra ne dovoli ;< a že tri mesece ni noben otrok v fari umrl in to je tudi c. kr. glavarstvu znano. Mar so dotični' mislili,, da se nalezejo ravno pri veselici škrlatice. Zato so se raje odlurali na konjiško dirko na Cven. Veselica vršila se je v narodni šoli, koje soba bila je natlačeno polna, posedli so nas gostje celo iz Maribora, Velike Nedelje, ter kakih 20 gospic in gospodov iz Ljutomera. Pred vsem pa najsrčneja hvala č. g. kaplanu Bratušeku za dirigiranje igre, g. pevovodja Rajšp-u, kajti vsakdo je uvidel, koliko truda je zlasti stalo 6. g. kaplana, predno je privedel bralno društvo do tega, kar je zdaj. Po veselici smo se pa kaj po domaČe prleč-kem zabavali na vrtu g. Vrbnjaka, peli smo med drugimi tudi: Nič nam ne morejo, če, smo vesel! In nekdo se je baje izjavil, da naj bi se slavnemu okrajnemu šolskemu svetu svetovalo, da se bolje pobriga, kedo da snaži tla v šoli, in kedo da hrani njih kluče? Kmetje, vi ste vsi davkoplačevalci! Za-pojte si raje ono: Mi smo mi, od Miklavža doma!
p Sv. Urban nad Ptujem. V občini Derstela v naši župniji vršile so se pred kratkim občinske molitve. Bil) je za predstojnika izvoljen gostilničar V. Poljanec. Želimo, da bi gospodarsko in narodno napredovala naša občina. Kar se tiče zadnjega, bilo bi. posebno želeti, da bi postal z nemškega „Ortsge-meinde Triesteldorf" — slovenski „Občinski urad Derstala."|To so pravične želje slovenskega ljudstva.
p Sv. Andraž v SI. gor. Tukajšno „Voj. veteran, društvo" priredi v nedeljo dne 6. okt. 1907 tombolo z mnogimi in lepimi dobitki, godbo sloveče Kocmutove godbe, petje, prosta zabava, medtem šaljiva pošta i. t. d. povodom godovanja Njih Veličanstva cesarja Fr. Jožefa L v gostilni gosp. Jurija Pišček. Začetek ob treh popoldan. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor.
p Cirkovce. Za pogorelce v Mihovcah in Dragonji vesi so darovali: SI. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 600 K, 6. g. P. L Sterbak, minorit na Dunaju 40 K, č. g. A. Lednik, župnik v Ločah 20 K, 6. g. Fr. Ogrizek, župnik v Dramljah 18 K, č. g. Presečnik župnik na Frankolovem 10 K. (Malo mam, malo dam nekdanji kaplan), g. Fr. Koser, posestnik in poštar pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. 2 K in zavoj obleke, g. Mih. Horvat pri Sv. Urbanu nad Ptujem 2 K in g. Lucija Oiehek iz Udmata pri Ljubljani zavoj obleke. Vsem darovalcem stotero Bog povrni!
Ljutomerski okraj.
t 1 Gornja Radgona trg. Del občine Gornja Radgona, takozvani Gries, je dobil ime Gornjeradgona in postal trg.
1 Iz ljutomerske fare. Na grde dopise in napade „Narodnega Lista" in „Domovine" v Celju na naše gospode kaplane v Ljutomeru izjavljajo podpisane občine, da je to vse gola, podla in nesramna laž, ker ti gospodje stojijo zmiraj na naši strani, ter delujejo vsigdar in s vso odločnostjo povsod v našo korist in za naš blagor, za kar smo jim iz srca hva-Ježni, zfcto vživajo tudi — razun od nekaterih puhlih liberalcev — občno spoštovanje. Temu je dokaz,, da smo izvolili g. Kocipra v občinski odbor v Ljutomeru, (g. Skamleca za predsednika nadzorstva okrajne posojilnice v Ljutomeru, aikoravno to nekaterim gospodom iz Ljutomera ni bilo po volji. Mi vsi odor bravamo njihovo delovanje, ter se jim zahvaljujemo za isto, ob enem pa prosimo, naj delujejb v tem smislu naprej, in se naj ne ustrašijo peščice nasprotnikov,. ker mi bomo stali zmiraj za njimi s prepričanjem, da je resnica in pravica na naši strani. — Občinski urad Staracesta, Ludvik Sošterič,, župan. 'Občinski urad Cezanjovski, Franc Markovič,, župan. ¡Občinski urad Slamnjak, Jos. Rajih. Marko Vaupo-iič, župan.
1 Slavna posojilnica v Ljutomeru darovala je „Bralnemu društvu za ljutomersko okolico" in „Slov. pevskemu društvu v Ljutomeru" po 35 K, „Podpornemu društvu Franc Jožefove šole pa 30 K, za kar in-rekajo odbori najiskrenejšo zahvalo.
1 Ljutomer. Opozarjam vse ude Bralnega društva za ljut. okolico, n^j se v nedeljo, 15. sept., po pozni sv. maši zberejo v sobi bralnega društva. Zapustil nas bo naš mnogoletni in velezaslužni gospod predsednik. Spodobi se, da se mu zahvalimo za njegov trud. Na svidenje. Knjižničar.
Slovenjgraáki okraj.
s Velenje. Dne 18. ajvgusta 1907 je izročil voditelj okrajnega glavarstva g. Poiger v navzočnosti dveh gg. uradnikov g. Josipu Planinšeku, krojaškemu pomočniku v Velenju, častno kolajno za 40Ietno zvesto službovanje ter srebrno kolajno z diplomo, ki mu jo je priznal občni zbor obrtnega društva štajerskega. Naj gospod Planinšek še dolgo nosi častno kolajno!
s V Šoštanju se je ustanovila dne 0. t. m. posojilnica Rajfajznovka.
s V Zavodnjem pri Šoštanju se bo vendar enkrat po mnogih zaprekah ustanovilo tako potrebno kmetijsko izobraževalno društvo. ¡Društvena knjižnica je že pripravljena, in tudi v petju se pridno vadimo! V nedeljo 15. septembra ob %1. uri pbpoldne bo pri Petru ustanovni shod z govorom in petjem. Udeležite se ga in pristopite v obilnem številu k društvu. Pripravljalni odbor.
s Šmartno ob Pakl. Kakor smo že zadnjič naznanili, se priredi dne 15. t. m. tukaj velika slavnost ustanovitve pevskega društva. Vabijo se cenjena društva in vsi prijatelji slovenske pesmi. Vspo-red je sledeči: 1. Ob polštirih sprejem došlih društev in gostov pri pošti. Nato odkorakamo z godbo na slavnostni prostor, ki bo na vrtu g. Rogelna. 2. Pozdrav gostov. 3. Slavnostni govor. 4. Petje. Poje domači društveni zbor, pevsko društvo „Braslovče" in Vranska vila. Dve pesmi pojeta skupno Braslovško in domače društvo, skupno Čre^ 50 pevcev. 5. Šaljiva pošta, srečolov, ribji lov i. t. d. Med posf-meznimi točkami igra zlavnosnana šoštanjska narodna godba. V slu čsyu, da bi deževalo, se slavnost preloži za poznejši čas.
Konjiški okraj.
k Nesreča. V noči 3. t. m. se je v Resniku ponesrečila kmetica Helena Pačnik. Na potu iz Zreč je padla v globino; zjutraj so jo našli mrtvo. Ker se je govorilo o zločinskem napadu, vršila se je sodnij-ska preiskava, M je dognala, da je umrla zia srčno kapjo. Bila je pridna gospodinja in skrbna mati. Sveti ji večna luč!
Celjski okraj.
c jNa Ponkvi bo imel državni poslanec dr. A. Korošec dne 15. t. m. po večernicah shod. Vo-lilci, pridite poslušat svojega poslanca!
c Čebelarski pouk se vrši v nedeljo dne 15. t. jn. ob 3. uri popoldne pri Zdolšekovem čebelnjaku v Celju. Predaval bo potovalni učitelj g. Jurančič o prezijnovanju, dobavi medu in o jesenskih opravkih sploh.
c Mozirje. Dne 15. septembra t. j. na praznik Imena Marijinega, bo ustanovni shod izobraževalnega društva v cerkveni hiši. Slavnostni1 govor bo imel g. profesor dr. Karol Verstavšek iz Maribora. Okoličani, pridite v obilnem številu, pripeljite tudi s seboj prijatelje in znance. Zborovanje se začne ob 3. popoldne, takoj po večernicah.
te Sv. Jurij ob Taboru. Roblekov shod v St. tJuriju o,b Taboru na Mali šmaren bil je precej obiskan. Udeležili so se ga tudi tukajšnji pristaši naše i Kmečke zveze, da bi slišali, kaj bo povedal rešenik savinjskega hmelja — Roblek. Prišlo je pa tudi iz sosednih župnij precej ljudij, med temi mnogo izvoljenega ljudstva, znanega po svojem „delu" na shodih 'dr. Povaleja, ¡A kaj posebnega niso zvedeli od Rob-leka. Iz njegovega dolgočasnega govora se je dalo spoznati, da mu ni bilo po volji stališče katoliških narodnih poslancev, ki niso marali za družbo liberalcev. Zatrjeval je, da v državnem zboru ni ležal (kar mu se-ve verjamemo, ker poslanci menda samo sedijo ali stojijo), do sedaj pa še ni mogel nastopiti, ker treba bojda vlado prej spoznavati. Potem je povedal, da imajo na vladni mizi marsikaj. Govoril je nekaj o novih okrožjih na Štajerskem. Zdaj bi bil moral z)ačeti o hmelju govoriti, a ni si mogel kaj, da bi si ne bil prej privoščil „Slovenskega Gospodarja", Češ, kako laže, da ne zasluži imena katoliškega lista itd. Potem je pa dolgočasno,, kakor menda le on zna, razpravljal o hmeljski provenienčni postavi, o kateri že pač uri nas vrabci na strehi čivkajo. Pravil je, da je ta postava za naš hmelj škodljiva, da je ona kriva slabe cene hmelja. On je pa baje že storil potrebne korake ha Dunaju, da se ta postava ublaži. V čem naj se provenienčna postava spremeni, tega pa ni povedal, menda ker ne ve. Nato pa Seli besede /kmet ¡Anton Rančigaj, ki je dal tudi svoj podpis na znani lepak neodvisnih kmetov, in ga vpraša, ali je on še poslanec neodvisnih kmetov ali pa Narodne stranke. A zdaj začne tisto izvoljeno ljudstvo, ki je večkrat razbijalo ob volilni borbi po Savinjski dolini, vpiti, žvižgati, razbijati, tuliti in pso-Vati, da se je poštenemu človeku moralo gabiti. Rančigaj še zakliče, da ne mara za Nanoflno stranko in Robleku kot njenemu pristašu ne zaupa; zato se mu vzame besejda. Roblek nekaj odgovarja, a se ne da drugega razumeti, kakor to, da se mora tudi na druge stanove ozirati, ne samo na kmete. (Ob času volitve smo pa imeli samo neodvisne kmete, zdaj pa že Roblek pozna tudi druge stanove, pred vsem mešetarje, katere je posebej proti1 „Slovenskemu Gospodarju" zagovarjal, Češ, da oni niso krivi slabe cene hmelja, brez mešetarjev hmelja niti prodati ne bi mogli, ker ga pivovarne kupujejo samo od judov ne pa od kmetov. Tega pa ni povedal,, da so ti me-šetarji krščeni judi, ki skupujejo hmelj za nekrščene jude ali jih spremljajo, dosti hujši in kmetu nevarnejši kakor pravi judje.) Nato vprašai kmet Alojz Vasle, ki je tudi govoril na shodu v, Žalcu v prilog Roblekove kandidature, ali se spominja, da je v Žalcu rekel, kako je bolehen, in če ne bo mogel kot poslanec izpolnjevati svojih dolžnosti,/ bq položil mandat nazaj v roke svojih volivcev.. Rtoblek v zadregi spozna, da je to rekel. Vasle pravi nadalje: Glejto, to je „Slovenski Gospodar" pisal, „Narodni List" je pa zato njega in urednika dr. Korošca pso-(val z lažnjivcem. Kateri list torej laže? 'Dolgi obrazi pri liberalcih, potem pa krik in vrišč. Ko se razburjenje malo poleže, vpraša kmet Vasle zopet Roblekai, če on in Narodna stranka pripisuje dr. Korošcu tako moč, da bi bil mogel provenienčno postavo zabraniti. Roblek temu ne upa naravnost pritrditi, ampak pravi, zakaj dr. Korošec ni proti njej govoril, zakaj jo „Slovenski Gospodar" zagovarja. (To ni res! Op. ured.) Torej je dr. Korošec, ki bojda sploh nič ne razume o hmelju, te postave — so-kriv. Ko še loče Vasle dalje gjovoriti, začne izvoljeno ljudstvo krik, kakor ga je že prej vedno motilo, češ, če hočere govoriti, napravite si svoj shod. '(Se bo zgodilo.) Dr. Karba čuti potrebo, zagovarjati Narodno stranko. Izvoljeno ljudstvo se pomiri. Dr. Karba pravi, da se je Narodna stranka zato ustanovila, da tudi t n« u pride do besede, katero so do-sedaj imeli samo oni gospodje z znanimi kraglci (duhovniki). A kako bodo smeli kmetje prosto govoriti v Narodni stranki, je najboljše pokazal ta shod, ko se je kmetoma šiloma zabranilo, da nista mogla govoriti. Saj je predsednik shoida pretil A. Ranči-
igaju, naj utihne, ker siper mora shod zakljhčiti in on bo kaznovan. Dr. Karba še nekaj govori o Siid-uiar,ki, o železnici iz Polzele v Kamnik, o kateri se pa zdi, da je jako slabo poučen. Slednjič stavi več resolucij, med temi se-ve zaupnico Rpbleku in obsodbo „Slovenskemu Gospodarju", katerega je dr. Karba napadal po svoji akademični zmožnosti. Pozna se, kako bi radi liberalci v kalnem ribili in kako jih peče, da jim „Slovenski Gospodar" večkrat štrenje zmeša. Ta shod je pokazal, da res neodvisen kmet na liberalnem shodu nima besede. Poštenjaku A. Rančigaju se je dozdaj na vseh tukajšnih shodih pustilo prosto govoriti, četudi se včasih niso vsi strinjali z njegovimi nazori. Liberalni Roblekov shod mu tega ni pustil. Zdaj spoznamo, da je bila potrebna Kmečka zveza, kjer imajo tudi kmetje prosto besedo, in želimo, da tudi pri nas priredi kak shod, da( povemo javno, kar na liberalnem shodu nismo mogli, da namreč ne maramo za Narodno stranko. Roblek psu je, Vse urednike „Slovenskega Gospodarja" imenuje javno lažnjive,, dokler mu ne dokažejo, da se je v znamenju hmelja za njega agi-tiralo in da je v tem znamenju zmagal. Uredniki dobijo zato samo pri nas na stotine prič, ki, so z gla-ivami majali, ko so to izizivajhje sljfeajd. Roblek} imenuje svoje volilce neumne, ker so verjeli liberalnim agitatorjem. Govori se, da so agitatorji pravili, da bo hmelj po 5 K, če bom jaz izvoljen. Na stotine Roblekov,ih volilce v je to verovalo. Roblek preti. Ker Roblek ni ostal neOdjvisen» kkkqr je obljubil, da bo, ampak pristopil k Narodni stranki, ga je A. »Rančigaj vprašal: Ali ste vi mož? Roblek: Jaz vas. bom tožil, ker pravite, da nisem mož. Rančigaj: Ni tfreba, tega jaz i.isem trdil, dai niste mož,, ampak samo vprašal sem vas. Poslance Kmečke zveze imenoval je polslovenoe. Roblok je živ „Narodni List." To je govoril, kar je tam bral. Menda se na pamet uči Spindlerjeve modrosti. Sentjurčani so bili tudi nasprotni zato, da se pusti naše pristaše govoriti. Zanimivost liberalnega shoda bil je ženski reditelj. Ko se znanega Rančigaj a (Homota) niso mogli drugače iznebiti, poslali so od zadaj Južnovo deklo nad njega, da ga je stiščala in spravila od mize pred-sedništva. Shod je bil na dvorišču.
c 'Sprejem v celjsko gimnazijo. Na c. kr. samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredni v Celju se vpisujejo učenci za prihodnje šolsko leto v I. razred 16. septembra od 8.—10. ure. Sprejemni izpit se začne 16. septembra ob 10. uri. Učenci, kateri hočejo biti sprejeti v I. Razred, morajo biti spremljani od svojih starišev ali njih namestnikov in s sebtaj prinesti krstni lijst in pa šolska naznanila.
c Novi živinski sejem se vrši v soboto dne 14. t. m. v Petrovčah.
* c Na Gomilskem se je otvoril dne 2. t. m. brzojavni urad.
c Bralno društvo ,v Gornjemgradu si je izvolilo (sledeči odbor: g. dekan Fr;. Dovpik, predsednik; Krajnc Anton, podpredsednik; Anton Berk, tajnik; 'Jan. Trepel, blagajnik; Anton Ribič,, knjižničar; F. 'Jo^t, Pojškruh; Jože, 'odbornika. Kmalu začne društvo svoje delovanja. Za bralko sobo je preč. vzv. ljubljanski knezoškof prepustil veliko strešno sobo v graduw
c 100 kron nagrade dobi tisti, ki najde trupi» ruskega dijaka Konstantina Heptner, ki je izginil julija pri potovanju v Solčavskih planinah. Namenjen je bil raz Ojstrico Čez sedlo Škarje v Logarjevo dolino. Na Skarjah so ga še videli, potem pa no več.
c Pasji kontumac je odredilo okrajno glavarstvo v trgu Šmarje in .okoliški občini,
w c Ponesrečil se je rudar Gerčar v Storah. Povozil ga je na rudniški železnici s kamenjem obložen voz.
c Št. Jurij ob juž. žel. Katoliško bralno dru-fetvo je priredilo ob petletnici svojega obstanka veliko veselico, katera se je nad vse sijajno obnesla. Občinstvo je tokrat zopet pokazalo s številno udeležbo, kako zna ceniti pomen izobraževalnega društva. ,Vspored veselice je bil tako obširen, da je cela veselica trajala celih pet ur, vendar je vztrajalo občinstvo v veliki gnječi do konca. Dekleta bralnega Hruštva so nam predstavljale igro v petih dejanjih „Pot v življenje" nad vse krasno. (Potem so fantje uprizorili igro „Krčmar pri zvitem rogu." Ta šaljiva igra, ki je bila prav dobro igrana, nam je povziročila veliko nedolžnega smeha, a na zadnje se nam je pa skoraj smilil opeharjeni krčmar. Med presledki sta pa pevski in tamburaški zbor bralnega društva častno Reševala svoje točke pod vodstvom g,-organista. Krona veselici je pa bil bogati srečolov, ki je marsikateremu prinesel srečo in veselje. Da se je veselica tako povoljno obnesla, k temu so pripomogli naši diletantje, pevski in tamburaški zbor, posebno so še pa pripomogli naši kmečki ljudje s tem, da so darovali mnogo različnih dobitkov. Vsem da-rovateljem dobitkov bodi na tem mestu izrečena zahvala. Tudi tujih gostov iz sosednjih župnij je bilo častno število, tudi tem bodi izrečena zahvala za tako obilen obisk. Naše bralno društvo pa stoji po svoji petletni dobi pred vami močnejše in živahnejše, kakor je bilo ob svojem rojstvu. Lepo število je že udov v krogu bralnega društva, vendar še vabi vse tiste, ki še niso v tem krogu, da, to čim preje store. Več ko nas bo, več bomo lahko dosegli.
c Št. Ruport nad Laškim. Moram vam poročati, g. urednik, da so se sedaj v St. Rupertu že
skqnčaie tožbe zaradi zadnjih volitev v državni zbor in da bo sedaj v tem mir. Štirikrat je bilo treba k sddniji v Laški trg iti zaradi te volitve in ovadb našega nadučitelja Zupančiča. Zadnjikrat je sedel na zatožni klopi le g. župnik, ki leži nadučitelju posebno v želodcu in tudi tokrat vsled ovadbe nadučite-ljeve. Že v svoji prvi odvadbi zoper nekatere može tukaj, M So, preprečili Rošov shod, je nadučitelj naslikal župnika z kaplanom skupaj kot povzročitelja preprečenja shoda, češ, da je župnik zlasti ljudstvo pred shodom opijanil in potem nahujskal, klicaje: dajte ga le! Ker pa ta ovadba ni imela zaželjenega uspeha, da bi bil župnik obsojen zraven še drugih obdolženih rrfožev, je blagi nadučitelj z nova ovadil župnika in takrat zaradi prelomljenja volilne tajnosti, češ, da je on med volitvijo kot predsednik volilne komisije pregledaval popisane glasovnice. Toda člani volilne komisije so pri sodniji kot priče nasprotno dokazali, in tako je nadučitelj zopet s svojo ovadbo pogorel. Sedaj nadučitelju svetujemo, da naj župnika v kisli župi poje, da se ga kmalu ilznebi!
c Čebelarstvo. Udje čebelarske podružnice za Celje in okolico priredijo v nedeljo dne 15. t. m. izlet k posestniku Ferdinandu Rozmanu ob okrajni cesti med Tremerjem in Laškim trgom, kjer sa bo izmetavala strd in se pokazalo, kako se ima,ravnati z izmetalnim strojem. Tudi se bo govorilo o prednosti novih panjev v okvirju pred starimi. Posestniki tega okraja, pridite mnogoštevilno. Začetek ob treh popoldan. Sestanek izletnikov ob eni popoldan pri Grenadirju.
c Bralno društvo na Dobrni priredi v nedeljo 22. sept. veselico s podu5nim govorom in petjem. Prvikrat nastopi domači moški zbor.
Brežiški okraj.
b Kmečka zveza ima dne 15. t. m. ob 8. popoldan shod na ,Gorici (v prostorih g. Habinca. Govorila bodeta g. drž. poslanec dr. Benkovič in g. dr. poslanec dr. Jankovič. Vabi se k prav obilni udeležbi,
b Umrl je Pavel Maček, umir. nadučitelj v Brucku, 64 let star. Rajnki se je rodil v Lesični, občina Pilštanj. Ostavlja vdovo in hčerko učiteljico., N. v. m. p.!
b Dobje pri Planini. V „Štajercu" laže dopisnik iz Dobja na najgrši način. Dolžan si, da pre-kiičeš grdo obrekovanje! Ob enem pa poglej neko-•Jiko med svoje vrste in izprašaj vest svojih pristašev in sebi. Ako bi mi hoteli vse pisati o vas, bi vam lahko očitali vse tiste reči in še mnogo več, katere Ste drugim podtikali. V „Štajercu" se vidi, kako da «mete poštene ljudi po sebi soditi. — Možje, bližajo se občinske volitve! Zapomnite si dobro moža, ki vam je že veliko stroškov povzročil, pokažite mu vrata, kadar pride prosit glasove. Stajerčev dopisnik, ne misli si, da je ta zopet Tončekova ali pa VurklČeva, ker lu|di drugi znamo pisati^.
i	Opazovalec.
Iz drugih slovanskih dežel.
Poslanec Pišek na Češkem.
Dne 7. in S. septembra vršil se je na Vele-hradu velikanski katoliški kmečki shod, na katerem se je blagoslovila moravska kmečka zastava. Shbd so s prihodom počastili brnski nadškof, deželni glavar, mnogo duhovščine, 23 poslancev in gotovo ¡50.000 ljudi z več kot nad 50 procesijami, mnogi z godbo in v narodnih nošah. V soboto Ob 544, uri pripelje se brnski nadškof. Sprejem je bil veličasten. Spredaj so .jahali na lepo okrašenih konjih in v narodni noši moravski mladeniči,, korakala dekleta opletena,! in vse ljudstvo v pisani narodni noši. Bil je videti sprevod kot drevje v cvetju. V nedeljo 8. septembra ob 9. uri podamo se z, godbo na govorniški oder, ki je imel za 200 ljudi prostora in na katerem je bil napravljen krasen oltar z lepo podobo presv. Srca Jezusovega. Po blagoslovljenju se je vršila na njem sv. maša, kar je napravilo veličasten utis. Slavnostni govor je imel g. poslanec Samalik in povedal je, da sta se vabilu odzvala poslanca Pišek iz Štajerskega in Demšar iz Kranjske, kar je množica z velikim veseljem na znanje vzela. Besedo je dobil prvi državni poslanec Pišek, ki je burno pozdravljen shod pc7dravil in govoril sledeče: Vele-Castiti zbor! Iz zelene štajerske dežele vas dragi so-roja,ki v imenu državnozborskega Slovenskega kluba in Slovenske kmečke zveze prisrčno pozdravljam! (Vyborne, živio!) Z vami hočemo koti sorodna stranka biti v tesnem sliku in skupno eden drugega pod-pirajmo. V edinosti je našfa moč! (Vyborne, živio!) Kot skupna močna stranka si zamoremo svoje pravice za kmeta in delavca pridobiti. Vsled splošne volilne pravice smo sedaj kmeti in delavci zastopani in upamo, da si združeni pridobimo za naš stan in za vero dobre in pravične postave. (Dolgi\ ploskanje, vyborne, živio!) Visokočastiti zbor! Vslfed narodne sorodnosti in našega krščanskega prepričanja se trdno medsebojno združimo, eden drugegia podpirajmo, v tem je in bo naša zmaga. Pomagajmo si sami in pa Bog nam bo pomagal. Ko vidim danes tukaj na tem za nas sfvetem kraju tako ogromno število zbranih sorojakov, me navdušuje veselo prepričanje, da bo zmaga naša, kar naj pomaga Bog in i sv. Ciril in "Metod! .(Dolgo ploskanje, vyborne, živiO!) Drugi govornik državni poslanec Demšar je burno pozdravljen prinesel pozdrave od bratov Kranjcev. Za Slovenski klub državnih poslancev je med veliko množico bilo veliko navdušenje! Dalje so govorili Hru-
ban, Karlček, Prokop, Glabazan, Tominek, Tkalec, Thun, Drobny, Pibch in ravnatelj Mozirka. Poslednji je govoril o potrebi dobrih krščanskih učiteljev in ljudstvo je soglasno zahtevalo dobre katoliške učitelje in liberalce — obsojalo! Slednjič sta govorila nadškof in deželni glavar. Potem je nadškof blagoslovil krasno zastavo, kar se je zelo sijajno vršilo in tudi gg. Pišek in Demšar sta kot zastopnika kluba slovenskih državnih poslancev in Kmečke zveze zabila vsaki en žebelj ter se vpisala ¡v krasno vezano spominsko knjigo. Po skupnem obedu so slovenska zastopnika vrli Moravci slovesno spremili.
t Spomenik generalu Kondratenku. Znanemu ruskemu generalu Kondratenku, ki |e padel pri obleganju Port Arturja leta 1904, so postavili v Petro-gradu krasen spomenik v obliki matvzoleja. Odkritju so prisostovali vsi v Petrogradu živeči' generali, razen Stossla in Reisa. Izmed portarturskih generalov je bil pri odkritju le general Smirnolv. General Kon-dratenko je bil star komaj 44 let.
t Kako «lelajo Nemci na Češkem. V Kopišteh pri Mostu na Češkem so Cehi po dolgeletnem boju zmagali pri zadnjih občinskih volitvah v III. razredu. Da bi Nemci za večne čase odstranili „češko nevarnost", so kupili 800 kvadratkih sežnjev zemlje za 5600 K, katero so razdelili na 309 delov ter vknji-žili na vsakega teh koščkov po enega Nemca, ki je s tem pridobil v občini volilno pravico. Notarsko delo, koleki, prepisne takse itd. je stalo za vse te pogodbe okoli 4500 K, tako da so si Nemci pridobili za 10.000 K — 309 novih volilcev ter si tako za večno zagotovili večino v III. razredu.
Drobtinice.
d Drobne vesti. Dne 28. avgusta se je poročila v Sopronu na Ogrskem grofica Festetics s ciganom Nijari. — V Cikagu so zločini popolnoma razrušdi palačo milijonarja Palse. Paftse je kot župan pridno zasledoval skrivne igralnice. Od teh je bržkone napad. — Pri postaji Brkaczovece je dne 4. t. m. skočil osebni vlak iz tira<. Mrt,vih je osem oseb in 40 težko ranjenih. — Pri StraBburgu na Nemškem je skočil iz tira brzovlak. Vsi vagoni so razbiti. Mrtvi ali ranjeni so vsi uslužbenci in popotniki. — V Ra-konici na Češkem se je vnel med dvema ciganskima rodovinoma pretep, pri katerem so bili ubiti trije in 12 težko ranjenih. - Na Dunaju se širijo osepnice Vsak dan se pojavi drug slučiaj. — V Loclzu na Ruskem je umordo sedem, banditovi bogataša Ada-meka, ker jim ni hotel plačati zahtevanih 1000 rabljev. — Pri manevrih na Koroškem so aretirali nekega italijanskega častnika radi vohunstva. — V Antwerpnu v Belgiji so izbruhnili delavski nemiri. Zažgano je bilo skladišče lesa, ki je dva dni gorelo in vnelo tudi sosednje hiše. Prostor požara je 12 ha velik. Škode je štiri milijone. — Pri Košicah je trčil dne 7. t. m. brzovlak v to\lbrnega. Ranjenih je pet oseb.
d Sovražnik cerkve na smrtni postelji. V Genovi je ležal na smrtni postelji najhujši' liberalni Časnikar Italije, Jurij Brozi, Bil je voditelj vsega sovražnega gibanja, Pred smrtjo pa se je spravil s cerkvijo, preklical je vse svoje zmote in {v oporoki določil, da se to javno razglasi.
d Ura — napovedovalka smrti. Nedavno tega je nenadoma umrla v hotelu „Hungaria" v Benetkah soproga gledališčnega igralca Viszaryja iz Budimpešte, ki se je s hčerjo in zetom tamkaj nastanila. Povodom te smrti se od verodostojne strani pripbve duje nastopni dogodek: Viszary je poslal svojo rodbino v Benetke in je sam ostal doma s staro služab-nicb. Neke noči se je obrnil in na svoje presenečenje je opazil, da se je ura budilka ustavila. Oblekel je ponočno haljo, in šel potrkat na vrata služabnice, da bi jo vprašal koliko je ura, ker je moral zjutraj rano vstati. Na njeno največje začudenje sta oba zapazila, da so se vse ure v hiši/ ob isti minuti ustavile. Stara služabnica je pripomnila, da pomen-ja to po stari ljudski veri smrt ljubljene osebe. Vi-szary je hotel ravno iti vprašat vratarja, koliko da je ura, ko ga je v veži srečal brzojavni sluga, ki mu je prinesel brzojavko vsebine, da je njegova soproga nenadoma v isti noči v Benetkah umrla.
razstave se pa vrše vsako leto v drugem kraju in vzbujajo povsod veliko zanimanje ne le živinorejcev, temveč tudi vseh drugih slojev, ker so razsta/ve zanimive po krasni živini in po velikih darilih in cenah razstavljene ž;vine. Letošnja raestava se je vršila v mestu Lincolnu in je iznova pokazala, da so angleški živinorejci še vedno vzgledni vsem drugim in da so njihovi uspehi res krasni. Razstavo živine v Lincolnu je obiskovalo v 5 dneh nad 130.000 ljudij in fie ob zaključku preostalo okolu 50 tisoč kron čistega dobička. Razstavljenih je bilo 2575 živali in sicer govedi, ovac in prašičejv. Med govejo živino so idosegli biki-plemenjaki v starosti nad 2 let povprečno ceno 1440 kron, dveletni biki 1586 K, po letu stari biki 2280 K, med poslednjimi pa se je prodal en bik-plemenjak za ogromno svoto 26.000 K; povprečna cena kravam je znašala 1920 K, dveletnim ter licam 1664 kron in letnicam 1500 kron. Največ goveje živine se je prodalo v Južno Ameriko, Na razstavi je bilo nadalje več pasem angleških ovac in so se plačevale cene za posamezne živali od 144 do 720 kron. Izvrstno zastopane so bile tudi pasme angleških prašičev. V oddelkih bele pasme — velikih jork-gircev — so se zahtevale cene, ki so bile celo za to razstavo previsoke, v oddelkih berkširske pasme in v nadaljnifh oddelkih) drugih pasem prašičev so se dosegle cene nad 400 kron zat enega mrjasca. Iz-vanredni uspehi angleških! živinorejcev bi morali tudi pri nas zbuditi boljše in hitrejše napredovanje v .vseh panogah) naše živinoreje, ki v primeri z gori navedenimi podatki tako silno zaostaja in se ne da niti približno primerjati z živinorejo na Angleškem.
g Domače žganjarne. Znano je, da je finančni ministfer meseca julija sklical nekaj poslancev in pa kmečkih posestnikov, ki se ba|v\jo z domačo žganj a-rijo, na posvetovanje, katere olajšava od strani finančne oblasti bi bile potrebne, da se kmetom omogoči brez posebnih sitnosti, izrabiti zakonito določeno oprostitev od davščin pri kuhanju žganja iz domaČega pridelka,, sadja, tropin itdi Pri tem posvetovanju so zastopniki kmetov navedli vse, kar otežko-Čuje pravzaprav onemogočuje izrabiti pridelano blago, ker so sitnosti s tem v toliki meri spojene, da se rajši opusti poraba pridelkja. Osobito veliko sitnost Hela to, da se mora že do srede oktobra naznaniti, koliko se bo kuhalo žganja v prihodnjem letu in iz katerega blaga, ko kmetovalec pač ne ve, kaj bo v prihodnjem letu sploh pridelal, n. pr. sadje, katerega sedaj že tretje leto ni. Istotako se je zahtevalo olajšave, če nepričakovane ovire nastenejo, da se sme prenehati s kuhanjem žganja, kar pa je sedaj kaznivo in sicer se narekujejo kazni, ki- presegjajo sploh vso vrednost blaga. Ker posli zahtevajo vedno več pijače, zahtevalo se je od strai kmetovalce^, da se tudi večja množina litrov dovoli posameznim kmetom.
Nato je finančni minister sedajj začasno dal sledeči odlok. Najprej pravi, da je naročil finančnim oblastvom, da sestavijo poljudno spisan pouk, kako je pri domačem žganjarjenju postopati, da se ne kršijo dotične postave ter da se s tem kmetovalci obvarujejo glob. Istotako se naroča finančnim oblast-vom, kako jim je v tem postopati in Jcako imajo uporabljati zakonite določbe ter pri tem varovati kmetovalce, v kolikor je sploh dopustno v zakonu. Pre-naredila, se bo napovedna dolžnost in pri tem oUaj-šala napoved. Skušalo se bo ugoditi tudi zahtevi, da se sme prenehati s kuhanjem, če nastanejo nepričakovane ovire, n. pr. obilno delo, bolezni v rodbini itd. Obljubljeno je tudi, da se bo množina davka prostega žganja povišala. Posebne vrednosti pa je, da je finančna oblast pripravljena, pogoditi se za primerno malo svoto, da potem odpadejo |vse sitnosti in tudi ovire prodaje tako nakuhanega žganja, sedaj pa se sme davka prosta kuha le za dom porabljati.
Nekaj olajšav se je pri tem doseglo, pa ožji odsek, ki je bil pooblaščen vršiti pogajanja s finančnim ministrom, in kojega član je tudi poročevalec teh vrstic, se ne zadovoljuje s tem odlokom ministra, ker so obljubljene olajšave nezadostne, pa tudi nejasne; zato se mora akcija v tem ozira nadaljevati in če treba zakonodavnim potom dognati v prid kme-! tovalcev, ki so pač opravičeni brez nadaljnih ovir izkoriščati vse pridelke v kmetiji, od katere itak že plačujejo davke.	Posl. Povše.
Narodno gospodarstvo.
g Pridelek hmelja v letu 1907. Tekoče leto so pričakuje n'a celem svetu bogata hmeljska žetev, približno 1,970.000 stotov. Bavarska bo pridelala 255.000 stotov, Nemška 465.000, Češka 260.000, vsa Avstrijska 328.000, vsa Evropa (brez Anglije) 973.000, Anglija 350.000 itd. Ker je Avstrija preteklo leto pridelala samo 169.000 stotov, je letos množina pridelka poskočila skoro za sto odstotkov. Nemčija in Avstrija bosta imeli letos okoli 300.000 stotov za izvoz in zelo se je bati, da za to množino* ne bosta mogla najti izvoznih trgov. S tem računijo hmeljski1 trgovci, in njihov račun ter prctiljudsko (delo mešetarjev sta kriva, da je cena hmelja tako nizka|,
g Sena primanjkuje letos vsled suše na Notranjskem. Tisti, ki imajo seno na profdaj, naj naznanijo svdje naslove Zadružni 'zvezi v Ljubljani.
g Velika razstava plemenske živine na Angleškem. Kakor vsako leto, tako je bila tudi letos na Angleškem velika razstava plemenske živine. Te
Najnovejše novice.
Shod V pfuju. Dne 22. t. m. predpoldan ob 11. zanpni shod Kmečke zveze za ptujski in ormoški okraj. Pride več poslancev! Ustanovi se pododbor za okraje Ptaj, Ormož. Na shod, na shod!
1 Duhovniške vesti. Iz Ljubnega k Sv. Križu na Murskem polju je presiavljen č. g. kaplan Mih. Golob; na njegovo mesto pride č. g. Ivan Schiller iz Skočidola na Koroškem. K Sv. Petru pri Radgoni pride koi kaplan č. g. novomašnik Rafmund Bra-Janič. Nastavljen je kot kaplan č. |g. Vladimir Cepu-ider v Crešnjevcu. C. g. Ivan Hribar je stopil v začasni pokoj.
Za hmeljarje. Državni poslanec dr. Korošec se je obrnil, na poljedelsko ministrstvo, naj v polnem obsegu upošteva peticije savinjskih občin zaradi izvršilnih naredb k provenienčni hmeljski postavi.
LuČe. Naša občina je uposlala po državnem poslancu dr. Korošcu ulogo1 na poljedelsko mini-
istrstvo zaradi izvršilnih naredb k novi hmeljski postavi.
Velik uspeh „Slov. Gosp." Vsled naših izbor-nih člankov iz Celja o hmelju, se je hmeljarsko društvo vendar obrnilo na poljedelsko ministrstvo zaradi izvršilnih naredb k provenienčni postavi, in priredi tudi dne 15. septembra razstavo hmelja v Žalcu. Naše dreganje je pomagajo!
Listnica uredništva.
Poljčane: Cel* stvar je kočljiva, zato moremo še le poročati o tem, ko bo oblast govorila.
Loterijske številke.
Dne 7. septembra 1907.
Gradec ... 35 70 44 14 25 Dunaj ... 58 2 25 67 44
Trzne cene
v Mariboru od 7. septembra 1907
Živila
Pšenica
rž .	.
ječmen	. oves
koruza	,
proso	,
ajda .	.
seno .	, slama
fižola . . grah . . leča . . , krompir sir ... , surovo maslo maslo . . , špeh, svež zelje, kislo repa, kisla
mleko . . . , smetana, sladka „ kisla ,
zelje
jajce
100 kg
Ikg
1 lit.
100 glav
l kom.
od
K h
21
17
18 1« 17
21 6 5
do
E h
20
— 6
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sožalja povodom smrti naše ljubljene matere
Neže Heričeve,
posestnice v Kokoričih,
izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo sorodnikom, prijateljem in znancem, zlasti č. g. kaplanu I. Bol-koviču in g. zdravniku dr. J. Lebarju, sploh vsem, kateri so predrago rajno spremili na njeni poslednji poti.
V Kokoričih pri Sv. Križu na Murskem polju, 28. avg. 1907.
Rodbina Heričeva.

H ■ stavbi vodovoda B I v Pliberku se potrebuje 20 do 30 pridnih delavcev proti visoki dnevni plači ali proti akordu. Potni t roški se po končani stavbi povrnejo.
Inženir G. Rumpel 640 1-1	Pliberk.
Keoženjen šafer;
ki razumi vso vinogradniško j delo in ima dobro spričevalo se sprejme. Ponudbe v nem- j škem jeziku na: SchafferlOO ; Anoncenexpedition Kinreich, Gradec.	635 1-1
živinski sejem se bo vršil v Pe-trovčah v soboto t. j. dne 14. septembra t. 1. zatoraj se j k obilni udeležbi vabi. Žu- t panstvo Petrovče, okraj Ce- j lje, dne 6. septembra 1907. j Ant. Koren, župan. 1-1
Harmonika
nova, hromatična, domačega sistema, elegantnega dela, se • odda po nizki ceni. Naslov pri upravništvu. 598 (3—2)
Priljuden =
Naznanilo.
Novi
= vmicar
s 5. delavskimi moči, kateri tudi nemško znajo, se pod ugodnimi pogoji sprejme pri
W. A. König, lekarna Maribor, Tegethofova cesta. 625 (3—1)
Konjskega hlapca,
mesečna plača 20 K, kakor
dninarja,
za šiht 2 40 K sprejme S. Geinsberger, posest. Schmelz-hofa, Wolfsberg, Koroško.
■aoBOHnanm
Dva dijaka
iz boljše hiše se sprejmeta na hrano in stanovanje. Lepa zračna soba v vili. Reiser-strasse 33. I. 622 (2-1)
m
Pohištvo in po- ¡JI steljske priprave *
lastnega izdelovanja
Karl Wesiak *
tapecirar Maribor, Freihansgasse 1. *
Iz deželnih drevesnic v Gleisdorfa, Brucku ob Muri in v Celju se bodo oddale štajerskim kmetovalcem v jeseni leta 1907 oziroma spomladi 1908 sledeče vrste jabolk in hrušek, skupaj 55.170 komadov dreves.
Od teh se bode oddalo tri četrtine kmečkim posestnikom po znižani ceni po 70 vin. komad in ostala četrtina nekmečkim posestnikom po tržni ceni 1 K 20 vin. komad iz-vzemši zavitek in voznino.
Naročila sprejema deželni odbor. Naročilu se pridene potrdilo občine, da je prošnjik kmečki posestnik v občini. Ce se rabijo drevesca za jesensko sajenje, se mora to v naročilu posebej omeniti in naročilo poslati vsaj do 15. okt. 1907. Prošnje se bodo sprejemale, dokler bo kaj zaloge in se bodo reševale po vrsti, kakor dojdojo.
Več kakor 120 komadov eden posestnik ne dobi in je dotični dolžan, ta drevesca vsaditi na svojem lastnem posestvu.
Drevesca se oddajejo samo proti takojšnemu plačilu. Če je ene ali druge vrste zmanjkalo, se nadomesti z nje najbližnjo vrsto in naroČilec lahko to vrsto sprejme ali pa odkloni.
Če se nadomestne svote ne sprejme, se mora takoj naznaniti.
Drevesca naj naročilci, če le mogoče, osebno prevzamejo ali pa, če se pošljejo po železnici, takoj po prejemu skrbno pregledajo. Pritožbe se naj takoj pošljejo na vodstvo drevesnice. Na pozneje pritožbe se ne bo oziralo.
Seznamek drevesc
jabolk in hrušek, ki se bodo oddajale v sadni dobi 1907/8 iz deželnih drevesnic:
Zaporedno število	I. Jabolke	a) v Gleisdorfu			b) v Brucku			0	v Celju	
		— 3 s H3 «S M O a> C.	srednje visoka debla	pritlikovsko drevje	visoka debla	srednje visoka debla	o M M ® > "E? |£ 5 ^ 'E P*	visoka debla	srednje visoka debla	pritlikovsko drevje
1	Štajerski mošanci........	3585	590		340			788	1500	
2	Bobovec, veliki renski......	2270	410	—	3103	200	_	28 i	709	_
3		15	30	45	1430	no	100		_.	_
4		120	80	30	780	20	165	2	200	230
5	Kardinal plemenčast.......	450	265	20	¡360	80	300	80	305	
6		—	—	—	430	_	85	_j	a	93
7			110	35	—	_		6	85	160
8	Ribston pepin.........	215	110	20	700	80	146	140	556	_
9	Dancigsko Kantovo jabolko ....	—	—	—	800	30	126	—	—	—
10	Rumena žlahtnica.......	—	—	—	630	30	160		_	_
11	Zimska zlata permena......	—	—	-	700	40	140	_	_	_
12	Rumena poletna reneta......	—	—	—	440	—	—	_	_	_
13	Laudsberška reneta.......	—	—	—	1600	50	15	_	_	—
14	Prinčevo jabolko........	—	—	—	100	60	_	_	_	—
15	Rdofe sržasta lesnika......	410	70	—	1900	—	_	_	4_	_
16	Hauber moštnica........	'¿60	136	—	_	—	_	468	_	_
17		245	80	260	—	—	_	_	_	810
18		3675	390	195	—	—	_	75	160	260
19		80	65	35	—	—	—	37	450	—
20	Coksova oranžna reneta .....	50	—	—	—	—	_	_	_	_
2!		250	270	170						830
22	Prestolonaslednik Rudolf.....	300	275	30		—	_	_	_	_
23		176	200	155	—	—	_	_	35	180
24	Schöner Boskop........	35	—	—	—	—	_	_	_	_
25	Šampanska reneta.......	—	—	—	—	—	_	17	40	_
26	Lichtenvalderjeva rumenka ....						' —	20	330	—
	II. Hruške.									
1	Dlelova maslenka........	S 50	110	320	455	70	205	_	_	705
2	Postrvovka..........	125	45	85	—	T—	—	—	—	_
3	Dobra Luisa Avranska......	75	35	2.(1	640	—	510	—	—	i 95
4	Hardenpoutova maslenka.....	45	100	10	—	—	—.	—	88	510
5		5	25	10	—	-	—	—	—	—
6		315	50	65	■ —					
7		225	—	200	—	--	—	—	—	390
8		45	40	75	30')	50	110	42	2ö	—
9		155	25	—	760	—	270	—	—	206
10	Šterkmanova maslenka......	65	40	10	—	—	—	—	—	—
11		420	30	120						
12	Weilerjeva moštnica.......	765	140	—	2500	—	—	—	310	—
13	Jelenka...........	¡80	45	—		95	—	—	—	—
14	Podolga ta Bo ikovka......	—	—	—	4.5		30	5	9	los
! 5	Wiliamova kristijanka......	—	—	—	—	—	30	—	—	—
16		—	—	—	—	—	—	116	—	—
Nadalje se bo oddalo 30.000 komadov za drevesnico sposobnih jabolčnih divjakov,. 100 komadov po 30 K, 5000 Doucin podlag za pritlikove jabolke in 600 kotinih podlag-za pritlikove hruške, 1000 komadov po 40 K. Zavitek in pošiljatev ni zaračunjena.
GRADEC, 5. septembra 1907. 630,3-1)	pelefni odbor šfajerski.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo posluje od 1. septembra 1907 v svoji uradnici
S! S!
m m
XI
m m
M M
m
85 v
M
m
M v
M m M
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo s 4Va% obrestmi. Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sama in ga ne zaračuni
vložnikom, tako da ti dobijo od vsakih vloženih 100 K glavnice polnih 4 K 50 v obresti. Posojila se dajejo le članom, ki pristopijo k zadrugi z deležom po 2 K, kateri je njihova last, in sicer na pupilarno varno vknjižbo pri posestvih proti 5°/0, na vknjižbo in poroke proti 5V2% in na 03ebni kredit Proti 6% obrestovanju. Nadalje se izposojuje denar na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine, srebrnine itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last in jih prenese na svoje ime (konvertira) proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 K. V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rešujejo. Uradni dan je vsak torek in petek od 8. do 1«, ure dopoldne. Pojasnila glede posojil m drugih denarnih operacij pa se dajejo vsak dan razun nedelje med navadnimi uradnimi urami, t. j. od 8. do 12. dopoldne in od ^3. do 6. popoldne. Za pismena pojasnila naj se priloži v znamkah 20 v za navadno, ozir 45 v za priporočeno pismo. I ostne iipaniinir>a ^Lnvnn «t Q'2 .id.i! n<kiniiii<><> za nošfno hranilnico so na razpolago.
SB SB
m
85 85
■u-
8! 8! m ss 1 8! 85 85
m
m v 85 85 85
m
hranilnice čekovno št. 92.595; položnice za poštno hranilnico so na razpolago.
Načelatvo: Anton Cestnik, profesor v Celju, načelnik; Ivan Fon, profesor v Celju, načelnikov namestnik; Jožef Ka5, posestnik v Bukovemžlaku št. 84; Ivan Karba posestnik v Gaberju pri Celju, Franc Kmeol, hišni posestnik v Celju, Peter Kostič, trgovec v Celju, Karol Koželj, poseitaik v Bukovemžlaku št. 2, Franc Lipovsek, veleposestnik v Medlogu Št. 2, Franc
Samec, posetmk in gostilničar na Ložnici pri Ce\ju, odborniki.	. . .	.
Nadsorstvo: Mil. gosp. Franc Ogradi, opat v Celju, gg. dr. Ivan Benkovič odvetnik v Brežicah, dr. Lavoslav Gregoroc, kanonik pri Novioerkv, dr. Ladoiik Filipič, odvetnik v Celju, Matevž Glinšek, veleposestnik in župan na Gornji Hudinji, Franc Nidorfer, v Vrbjuypri Žalcu, Franc Zdolšek, župnik pri Sv. Juriju ob Taboru, Jožei Sustersič, poaeitaik m g>3ttlmčar na Teharjah, Anton Turnšek, posestnik in trgovec v Nazarjah, Franc Rančlgaj, župnik v Št. Petru v Savinjski dolini.
12. septembra 1907..
ALA O Z N A N I L A.
Vsaka, beseda stane 3 rln,
TI inserati s« Bl íjmejo samo proti predplačilu. — Pri vpraftanjih -■ ■ ■ a» upravništvo «* mora priložiti znamka i» odgovor. =
Arindirano posestvo v Jarenini z gospodarskim poslopjem vse z opeko krito, nji?», lep »"donosnik in studenec. Na zelo prijaznem kraju, 6 minut od cerkve. Več se izve pri Antonu Pavalec mizarju v Jarenini.
&taapil]e
U kB'éoka, models za prsdtiakarije, izdeluje po i*ni Kirol Kamer, zlatar In <raver v Mariboru, Ooapoak» ulica M 16.
Pozor mlinarji in veleposestniki!
Imam na prodaj sledeie jako dobro ohranjene stroje: veliki mladini stroj na kolah. bateri mlati, vetri in Sčinja v»e ob enem. 1 veliki stroj „trijer" za čiščenje vsakovrstnega zrnja. 1 mlinski cilinder na 4 predale, 1 mliuski cilinder na 2 predola, 1 izvrstai stroj za čiščenje pieničnih grižo t, 1 stroj za luščeDje pšeniče in žita, 1 vetrov mlin itd. Aloji Kukovec mlinar v Ptuju.	614 (2—2)
Išče se pomožni oskrbnik (šafer) vešč slovenskega in nemfikega jezika v Srednjih letih z dobrimi izpričevali izvežban v vseh gospodarskih delih. Samci imajo prednost pred oženj enimi >n pl»ča ter hrana pj dogovoru in služba se lehko nastopi takoj. Prosilci naj pošiljajo izpričevala in ponudbe Grajščino Dolnji grad (Oberlutten-berg) pošta Ljutomer (Štajersko). 617 (2—2)
Lepo posestvo, 12 oralov, obstoji iz 3 oralov sa donosni k a, 1 oral novega nasada, travnika in rodovitne njive z mlekarskim gospodarstvom, v bližini Maribora, se zaradi selitve proda. Naslov v upraraištvu.	556 (5—5)
uxuxxx*u*u
Sprejmem takoj učenca z dobrimi šolskimi spričevali Fr. Bnreš, urar v Mariboru, Tegetthoffova cesta 83.	634 (3—1).
Mala hiia, v mestu Maribora, z lepim velikim vrtom, pripravna za penzijoniste, se po ceni proda. Naslov: Magdalenska ulica št. 14. Maribor_648 (3-1)
Izučena šivilja želi vstopiti v službo, kjer bi šivala in opravljala tudi druga dela. Naslov: Šivilja, Poste restante, Sv. Trojica v Slov. goricah.	632 (1—1)
Lepo posestvo z branjarijo, hram, hlevi, lepe brajde se po ceni proda. Vse v dobrem stana Teeno, štv. 47. pri Mariboru. 633 (2—1)
Star srebrn denar kakor n. pr. tolarja Marije Terezije, križnike i. t. d. kupuje A. Kifftntn v Mariboru.	_639
Mlad oienjea vlsičar želi primerna službo prejeti kje na Spod. Štajerskim. Razune vse ameri-kanske nasade in tudi vočarstvo ter vinogradarstvo, izučen na kralj, zem. vlad v Zagrebu. Naslov pri upravništru tega lista. 641 2-1
Sprejme se takoj učenec za kovaško obrt in učenje v podkovanju pri Leopoldu Bitancu, kovaču, Dolšk j, pošta Rvjhenbu g.
613 (1—1)
Učenoa sprejme Mateja Hočevar, ključavničarski mojster v Rogoz-nici pri Ptuju.	644 (2—1)
Gospodičnam in gospem, ki se hočejo izobraziti učiteljicam ženskih ročnih del slov. in nem. ljudskih in meščanskih šol, se ponuja temeljit pouk vseh skušnih predmetov proti imerni plači. Pojasnila pod „Industrija" po upravništvn „Slov. Gospodarja«. 646 (3—1)
Na hrano in stanovanje se sprejmejo dijaki ali dijakinje, kjer se jim tudi pomaga pri učenju. Gospa Vodušek, Maribor, Grajski trt» 1. I. nadstr.	687 (3—1)
Proda se trgorina z mešanim blagom, z sli brez blaga.; tudi lepe steklene omar« s predali porabne za krojače ali modistinje se prodajo. Naslov pri upravništvu.
638 (3—1)
Pridnega viničarja z 2 do 3 delavskimi močmi sprejme stalno pod ugodnimi pogoji Aleksander Sta -kel, Maribor, Poštna ulica 6.
617 (8—1)
Za ključavničarja bi se rad izučil 151eten priden fant. Stanuje t Bankalaristasse št. 4. Maribor.
631 (1-1)
Posestvo «e prrda v Studencih pri Maribora, 4 sobe, 4 kuhinje, 8 kleti, vodnjak, gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu; sadni vrt, lepe brajde, travnik in polje, vse pri hramu meri 2 orala. Več pove Franc Cerič, Lembaška cesta
štev 71.
872 (16—14)
Držala za časopise priporoča sL drufitvain v vseh velikosti P. Ko-stifc v Celja	,	343
Novozidana hiša se proda, 3 sobe, 2 kuhinje, »rt za zelenjavo, veliko gospodar, poslopje z vodovodom. Maribor, Peikostrajse 6.
618 (3—2)
Viničar s 5 delavskimi močmi proti jako dobremu plačiiu se sprejme pri grašin* Novi klošter, pošta Sv. Peter v savinski dolini.
61 i (8—2)
„Posojilnica v Vojniku" proda lepo stekleno steno s kamenito plačilno mizo.	627 (3-2)
Posestvo, k; obsega 18 oralov zemlje, hiša, hlevi, sadonosnik, vinograd z amerikansbimi trtami zasajen, lepi travniki, polje, gozd, vse v lepi legi, se proda: Vukov-ski dol štev. 33, pošta Jarenina.
,569 (8—3)
Takoj se sprejme pri Sv. Barbari
v Halozah orgaijist in mežnar Or-^ ginisf, mora biti cecilijanec in tenorist „ter oženjen. Dohodki so dobri. Želi se, da se osebno predstavi Cerkveno predstojništvo. 573 (8-8)
Šotor za piin, 6 konj. moči, zelo dobro ohranjen se po ceni prod» pri Karln Sinkovič, ključavničarski mojster v Mariboru. 876
Zelo dobro idoča trgovina z mešanim blagom tik romarske cerkve na Slov. Štajerskem se zaradi bolezni odda v najem na 5 let. Več pove uredništvo. 584 (3—8)
Ena prodajalka in ena učenka
zmožni slovenskega in nemškega jezika se sprejmete pri g. K. Zamok» v Framu, trgovina z metanim blagom.	* 586 (3—8)
ŠiuiBa organista in cerkovnika
pri romarski cerkvi v Puščavi je razpisana. Prednost imajo ceci-lijanci in rokodelci. 600 (3—3)
Usnjarskega učenca vsaj 16 let starega od dobrih starišev sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Franc Apat, usnjar v Mozirju.
mf&tmč^j*1«^ 618 (3— 8)
Gostilna z prostorom lesne trgovin«, zraven potrebne sobe, se da v najem ali proda s 1. oktobrom. Gostilna dobro idoča, železniška postaja, na 3 stranski cesti, zaveaau» z 89 oralov polja gozda in travnikov. Cen» po dogovoru. Kje pove upravništvo.
586 (3—8)
Majarja s 1. novembrom za J» reniño išče baron Twikel, Maribor.
599 (2—2)
V najem »e išče dobro idoča pe-karija, ponudbe naj se pošiljko na Franc Sotošek, post. restante Koprivnica št 29 [, ri Rajhenburga štajersko, do 80. septembra.
294 (3-8)
Izurjen organist ceciljanec z prav dobrimi spričevali, ki je tudi iz-veibau pevovodja, ter smožen voditi največje pevske zbore, vojaščine prost, neoženjen, išče službe v kakem večjem kraju. Sprejel bi tudi kako postransko službo. Naslov pove upravništvo tega lista.	616(3-2)
Umetni mlin in žaga, na jako dobri vodi, kakor indi pekarija, v kateri se na mesec speče do 800 K. z zemljiščem in tudi lahko z živino in fundus instruktus se na pol zastonj takoj preda. 4000 fl. lahko ostane. Kje pove uredništvo.
609	(2—2)
Zidarji in dninarji !se takoj sprejmejo za trajno delo. Rajmund Gla*er, zidarski mojster Ruše.
610	(3 2)
Priden fant, kateri se hoče kro-jaštva učiti, se sprejme takoj pri A. Kossar, krojaču Stolni trg 5 Maribor.	575 (3-8)
Gostilno čez ulico v bližini kake tovarne prevzame v najem. Kdo pove upravništvo. 677 (8—3)
Usnjarskega pomočnika sprejme takoj za redno delo Jurij Kobale, mizarski mojster v Slov. Bistrici.
628 (3—1)
B LÍO VENSKI GOSPODAR,
a^i^š.;-;*'; J-^:*®.*, '- ;.'■'.^'M-rife<''"'i
Josip Ferenčak,
trgovec v Brežicah
naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel trgovino gosp. Jo s. Zevnika z dnem 1. avgusta L 1.; priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega manu-fakturnega in špecerijskega blaga, porcelana, stekla, usnja i. t. d. po najnižjih cenah, jamči za zanesljivo dobro blago in za točno postrežbo, ter se priporoča za mnogobrojni obisk.	620 (2-1)
Stran 7,
k	•íV.-'.ViV			
L				A
Karol Kocijančič
kamnoseški mojster
MARIBOR, samo Schillerstiasse 25.
izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa druga stav-binska dela iz kamna, žrii, spomenike itd.
Zaloga Ugotovljenih nagrobnih spo-456	menikov.
Dr. Franc Jankovič,
zdravnik v Kozjem,
ordinira od 16. t. m. naprej samo po nedeljah cel dan in po ponedeljkih dopoldne.

JZalite-vaJ t©
Karol Sinkovič,
ključavničar in izdelovatel] motorjev in strojev
Maribor, JPt*/fga»»e O.
Ker postaja bencin vedno dražji, so najboljši za industrijo in poljedelstvo
Climase Bohsel-moforji
pri katerih stan p ena konjska moč za eno uro 1 '/j do 2»/» vinarja, Ti motoiji se lahko ogledajo v teku pri meni.
Karol Sinkovi5,
876 10-10	zastopnik Climase Bohsel-motorjev.
JOS. VESTER,
kamnoseški mojster
Vitanje
zastopj, da se Vam poSlje ilustrevani iwnife z nad 1000 slikani.
m Št 866. Srebrna danska _remontoar ura gld. w Ou
Št. 822. Srebrna remon- o-ert toar ura »a gospode J Ov
Št. 887. Srebrna anker . ura, 15 kamenov, gld. 5, e-r a _dvojni pokrov gi-t O P«
"3M Št 841. Srebras anker
nrs, dvojni pokrov, 15 7_Q-cft kamene?, r.elo močna gld. ' P ww
Qapanoija več let.
Blago, ki ne ugaja, vzaiae se proti petal svotl nazaj.
Anton Kiffmann,
S.ik» 1 po»«,. veHkostL»»^^«^^^^^^
3^a,rrbor	Štajersko.
Milostiva gospa,
•n vest«, zakaj morate pri nakupovanju aladne kave hre&to po-. udarjati Ime »Kathrelner«?
Afer 30 Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden posnemek brez vseh vrlin, s katerimi so odlikuje Kathrelnerjeca kam
Zakaj le
Kathrelnerjeva Knelppova stadna kava
Ima aprlfio posebnega na svojega proizvajanja vq«J okus zrnate kave.
Zapomnita al torej rtataofco,
priporoča svojo zalogo vsakovrstnih nagrobnih spomenikov, izdeluje tudi vsa druga v gs to stroko spadajoča dela. sa

				
|		■y&m		
stira
goapa,
da dobivata
Kathrelnerjevo kavo sgoU v y larinüh navojih g napisom;
nwjert Kaelppova sladna fiTsslütO iupnika ¿nelppa ▼eso znamko.
kot lap
«a« Ptuj, Poštna «Hca rs^
in MARIBOR, KaseriigasBe. št. iiJ
priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najbolje * brizgalnice, pri katerih jamči za dobro in trpežno delo.
Poi»ravEtl v««»*» vMle remo In laltro.
Knpojem Htarl baker, cink Id mestu« po najboljši eeg(.
Med. univ.
dr. Alojzij Kraigher
uljudno naznanja,	566 i5-6)
da se je naselil kot praktični zdravnik pri
Sv. Trojici v Slov. gor.
kjer ordinira v hiši gespe Resinsky.
-•.../,.-.. 'Vi . ,■■■>■:.:■ .j-.	'y
efratic SCorošec
trgovina s železom in mešanim blagom
r Gor. Madffont
pri Škerleco
priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih krilev z zlatimi napisi, tudi kotle, štedilnike, železne reči vsake vrste, barv, lakov, karbolineum, veliko zalogo cementnik izdelkov,
vse po najnižji ceni in solidni postrežbi. 588 (1)
S Yoj i k svojim!
Jlova trgovina
Franjo Bureš,
urar, očalar in zlatninar
v Mariboru, Tegetthoffova cesta štev. 33,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, daluogledov, raznovrstne zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Garancija več let Vsi popravki se tofno as®¡5 in hitro izvršijo, sambi
Pozor!
Za jeseni
Pozor!
Priporočam slavnemu občinstvu največjo zalogo ravno na novo došle volne za ženske obleke, kakor tudi veliko izbiro suknja za možke.
Razven tega tudi največja izbira izgotovljenih oblek za moške in fante, svilenih in volnenih robcev, predpasnikov, ter perila za ženske in moške, kravate itd. po najnižji ceni.
Postrežba točna in strogo solidna.
m:, E.
trgovina z mannfakturnim in konfekcijskim blagom.
MARIBOR,
BurgplatZ 2.	Grajski trg 2.
»
Maribor M. BerdajS Sofijin trg
trgovina s špecerijskim blagom in semeni priporoča:
Ia Barthelnoro apno za poklajo, brusne in mlinske kamne vsake velikosti.
Kupuje lepo pšenico po najvišji ceni.


cHlojz Škei T
pozlatar Maribor, Stolni trg 5
te priporoča čutiti duhov Kitu in slavnemu obAmtim v it-vrSevanje vteii 9 io tt-rokn 1padajočih del i» pcproml.
m
Restavracija .Narodni dom'
v Mariboru
priporoča sortirana vina dr. Tnrnsrja, osoblto čisti muškat v steklenicah, ZadravSev Ijutomeržan, dr.Stuhečev haložan i. dr. = Piva: budljevliko In ob veselicah todl akcijsko laško. = Kuhinja same s svežimi jedili. 0 petkih In postnih dneh morske ribe.
Trgovina z železnlno
Jo®« Prateo
Maribor, TriaSka ceeta 7
priporoča svojo veliko nalogo vi» kovrstnega orodji t» rofcodelea. vse vrste ieleztine, trarers«, ko», peči, vodovodne laprave itd. Port» laud ia Roman (veest. «tiso Itd. Vso po najnižji ceni i
mm
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem od gospoda Talenta, Melje št. 12 prevzel
trgovino s premogom m in raznimi drvami m
za kurjavo, ter bodem vodil isto pod mojim imenom naprej.
Potrudil se bodem, cenjenim odjemalcem vedno le najboljše postreči, ter se priporočam k obilnemu obisku. S spoštovanjem
Ivan Kovačlč,
trgovina s premogom in drvami, Melje 12. (Mellingerstr. 12.)
Priporočam tudi razne vrste vina na malo in veliko posebno rndečega in belega Bizeljčana po najnižji ceni. Prodaja: Augasse št. 15.

r
Pozor, kupovalcll
Jožef Hiaga
v Mariboru, Tegethofova oesta 21.
priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo naiifaktunega bla^a, kakor: velika izber volnene obleke za jesen in zimo po jako nizki ceni, kakor tudi velika nska zaloga v spletenih in drugih raznovrstnih robcev. Dalje priporoča tudi jako dobro modno inkno za moške obleke Vsakovrstne preproge, odeje in rjnhe. platno za perilo, moške in ženske »rajee ter sploh vse najrazličnejše perilo. — Vse po »ajniiji eemil
Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče
prodajati blago 10% cenejše kakor drugod.
--j"
=--t
f
,prl sv. Jožefu'
Tovarna za glinske izdelke
= v Raoju	—
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezao in vsakovrstno druge stresno opeko, opeko za zid, za oboke, dimsike. rekoetra- opeko,
plošče za tlak, loičene eevi itd. po najnižji ceni. • Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska oetta, pri kamenarju A. Gaiser-Ju, 0
Hote trgovina z lesom In premogom
IVAN LAMPRECHT
MARIBOR, Karčovina 138 ob glavni cesti, za gostilno Taferne.
Prodaj» vseh. vrst lesa, dr j in premoga.
Cene zmerne, postrežba točna.
Špecerijska trgovina
JI. Verinik
Maribor, Koroška cesta št. 9
priporoča svojo vsliko zalogo Spe-oerijakega blaga ter različnega vina in piva, zganja itd. Velika naloga premoga in drv.
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
••«4
v Ljubljani -^r-
priporoča svoje
izborimo pivo v sodcih in steklenicah«
i
¡Zaloga pohištva
Franca pleferšek.
i Mojim cenjenim odjemalcem l naznanjam, da se preselim v : Koroško ulico št. 10 in pro-! sim tndi na novem mestu za cenjeno zaupanje.
i
Nova trgovina
Mahoric & Šeligo
• Ptuj e
nasproti pošte is gostilne Vrafiks
priporočata slav. občinstvu «oje najnovejšo salogo sanifaktif-negi» bluga ter vabita k obilnem« obiska
POSOJILNICA V MARIBORU
a>
ustanovljena I. 1882. ♦ ♦ ♦
<ST
šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri in pol milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4% in 4V«%- — Obrestna
mera za posojila: 5%, 5*/«% za hipotekami, 6°/0 za osebni kredit. Rentnl davek plačuje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisujejo se glavnici poiuletno brez posebnega naročila.
Pisarna je v „Narodnem domu".
Uradnje se v torkih, sredah, četrtkih In sobotah dopoludne, izvzemSi praznike.
FELIKS ROP 1
ok. manufakiurna trgovina v Hlariboru
Grajski trg št. 5.
priporoča Bvojo veliko zalogo manufakturnega blaga za moške In ženske obleke, vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, žepnih robcev, naglavnih rut, nogavio itd. Zaloga sobnih preprog, potna ¡n posteljna ogrinjala.
Najnižje cena!	Posirežba točna!
Alojzij Pintsr
trgovina pri farni cerkvi v Slov. Blstrlat (podružnica ns Bor. Bistrici)
priporoča celemu okraja različna semena: deteljno, travno itd.,galico, ličje trake iz gumija, lopate, kose, brizg*lnice, Tom. žlindro, železo ter vsakovrst. druge reči po najnižji ceni. TfjftfSFflpf* ¥¥¥ ¥¥¥¥¥¥
ANTON VIHER
stavbeni in umetni mizar
Hengasse 4 RflaHbor Hengasse 4
(v lastni hiši)
prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah.
Priporoča se tudi v izdelovanje, šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov.

Delavnica: Hougasse 4.
«ft*S**«*»S**SS
£ * — S! j ,s <•	S
2 _ c	© šil *
¡5«	-s.^-2 £
5 g-s ¿>.3 S - ¡.ia
* oír " ®-2|¡
8 m
_ A» O « M» ® M
a E
« £ v» j
■H -*» o ■>
Prodaja pohištva:
Na novem trgu, Freuhausgasse 1.
Svoji k svojimi
i M
SPQ eHI 1 Ph
"S
•S s
ll
49 03 O
&H
B IM 0 " ^ 2 K ® P O
i»* gj
S s
•s i
I
s»
1
a
>o o v
is
s
s
oŠ
<o
ja >
«J go
3
"■i
s
. 5
Svarim vsakega v lastno korist, kateri bi šel za letošnjo jesen kam drugam blago kupovat predno si naroči vzorce ali si zalogo osebno ogleda v Trgovski hiši manufakturnega in modnega blaga na drobno in na debelo
R. Stermeeki,
Celje,
založnik c. kr. d. uradnikov. Zaloga velikanska. Gene čudovito nizke. Posirežba strogo solidna. Nakup neprisiljen, Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj.

I ifBueo m>jsiu jtjao^ od osa
,©MftY!J¥
edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega In
Hi.<iumuRUHiiimuiiHiimiinHiiinimiiMiiHiuiiiiiiiMiMnniiliiMiiiHmHtMiMiiiiituiiiiu]HiHiiiuitiiiiiHi:i:ii)i:ii)Hi( kr. glav. mesta Zagreba. .CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejem» v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po Jako ngodnih pogojih ln nizkih cenah. Vsa pojasnila dfje: Podroinica ,CK0AT18' v Trstu, Cono It. I.
Narodna gostiln«
, Pri pošti*
Maribor.Tegethofova cesta 49
priporoča vedno SVSŽe pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople Jedi, Mar. Meden.
perufninarjil
"P X T ,11 A jsmfeno sredstvo, -¿V-UiU-fl. ozdravi vsako perutnino, ki obeša perutnice, je dris-Ijava, ima zapečene zadke in vam včasih zalega do zadnjega komada pogine. — Pošljite 35, 65 ali pa 100 vin. naprej in naročite Palmi z navodil >m poštnine prosto. I. E. Weixl, tičjeklujni preparati Maribor, So^jin trg 8.
Katoliško tiskovno društvo".
Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.