List Tecaj XLI i Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., posiljene po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 80 kr. - «,• -st- . V Izubijani 17. januarija 1883. H M1 t V * Obseg: Živinoreja in živinozdravnistvo naše. O potrebi naprave gozdnih drevesnic na Notranjskem. Tehnično poro čilo k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. (Dalje.) Shod županov ljubljanskega okraja. (Konec.) Sežiganje copernic v Krškem. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje. Mnogovrstne novice. Kaši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Živinoreja in živinozdravnistvo naše. Javna skrb za obrambo živinskih bolezen in za pomoč zoper nje je ena glavnih in imenitnejših nalog vlade, katera vé ceniti gospodarsko imenitnost živinoreje za državo. osnoval in vodil je on ljubljansko podkovsko in ži-vinozdravniško šolo, v kateri se je izučilo veliko število kovačev dobro podučenih, tudi pomagati v sili pri naj navad nejšili živinskih boleznih. Slovenske dežele, pa tudi sosedna Hrvaška, imajo mnogo prav obče pohvaljenih, v tej šoli izučenih mož, kateri so se po spričalu živinorejcev in gosposke prav dobro obnesli enako pri posamesnih boleznih, kakor v slučajih razširjenih kužnih bolezen. Tukaj opozorujemo Mi radi priznamo, da sedanja vlada prav izdatno posebno na oni slučaj v litijskem okraji, ko je ravno in temeljito skuša podpirati kmetijstvo in mnogo je uže storila v ta namen; posebno mi Slovenci moramo priznati, da je v živinozdravniškem oziru mnogo storila pri nas z ustanovljenjem novih mest za okrajne živino- zdravnike. Toda > ako se vprašamo, ali to zadostuje našim potrebam, ali je mogoče, našemu nekoliko bolj oddaljenemu, malemu gospodarju v slučaji živinske bolezni dobiti pomoč, pomoč dobiti za primerne stroške, učenec ljubljanske podkovske in živinozdravniške šole spoznal in naznanil gosposki znak goveje kuge, vsled česar so se naša in sosedne dežele obvarovale velikanske nesreče in škode. Žalibog, moral je pokojni dr. Bleiweis doživeti, da se je iz nekakih formalnih ugovorov, „da se to ne t ali je mogoče, v slučajih nalezljivih živinskih bolezen vse po postavi v obrambo zdrave živine storiti za to poklicanim oblastnijam in prizadetim, da zabranijo velike škode in se ognejo ojstrih kazni, odgovoriti moramo venski. Zato in pa, ker pričakujemo tudi prevrata gledé strinja z organizacijo tega poduka", da se je v zadnjem letu njegovega življenja kljub njegovemu krepkemu in temeljitemu ugovarjanju moral opustiti živinozdravniški del poduka na omenjeni šoli. Pri tej dogodbi je od veselja poskakoval in se posmehoval znan renegat slo na to žalibog prav odločno : ne!" tega vprašanja v merodajnih krogih, je zelo zanimiv \j ^aiiuu^ jjia v uuiubuu . ~ * i----- — ^—~o— i o ---- ------- Koliko govedine, kónj, ovác, koliko prešičev pogine prvi vvoden članek glavnega nemškega gospodarskega lista 4 1 " ' ' 1 — w T 711 od 20. decembra prêt, leta z naslovom- vsako leto zato, ker gospodarji nimajo urne zdravniške pomoči pri rokah. Posebno prešičev počepa pri nas leto za letom zeló veliko število, kakor so „Novice" deloma o takih slučajih tudi preteklo leto poročale, in nasledek M n u w Ali naj se po deželi pomnožé živinozdravniki ali živi nozdravniški pomočniki? Omenjeni časnik piše potem, ko povdarja, da so se v Niži Avstriji deželni odbor in pa poslanci kmetijskih je, da zadolžen gospodar, katerega taka nesreča zadene, pride na nič, pa tudi premožneji gospodar nasledke take občin izrekli za pomnoženje živinozdravniških pomoč nesreče britko čuti dostikrat več let. Kako tedaj zabraniti take nesreče pri živini? deželni zbor pa (v katerem imajo meščani in il JL k V T 4 UV^Viill âJKjyjk JL/tV y T UUVV1VUA JV aaavwvv.*** -- posebno advokati odločilno besedo) za pomnoženje di Eno smemo iz skušnje trditi, da naš navadni manji, plomiranih živinozdravnikov tako-le : „Živinozdravniško pa tudi veči gospodar ne išče rad zdravniške pomoči osobj je nekaj več kot trideset let sem marsikatero za živino daleč, ne plačuje rad mnogo, in se spremembo preživelo najvišim sklepom od 9. janua tudi nekako boji gosposkega zdravnika ne samo rija 1848. leta bile so ustanovljene zarad dragine, ampak zato, ker v takih zadevah sploh zdravniškega osobja, namreč m a gis t te živino ži vinoz d več zaupa kmečkemu človeku. št živinozdrav in (kovači) živinozdrav- državno postavo To so lastnosti našega kmetijskega ljudstva po Slo- niški pomočniki (Kurschmid) venskem enako kakor po nemških deželah; in kdor ima od 30. julija 1857. 1. (drž. zak. 1. št. 30) pa se je osno namen, kmetovalcem v resnici pomagati njegovih ne sme prezirati. ? teh lastnost val učni načrt za živinozdravnike tako, da se je v ži- vinozdravniškem zavodu izučevala samo ena vrsta onega Na vse to oziral se je naš prvi domači strokov mnogoletni deželni živinozdravnik dr. Jan. Blei osobj namreč samo v vseh strokah dobro izučeni dravniki. Po tej naredbi dejani so bili živi njak, weis; on le spoznal, da poleg po vsem izučenih živi- nozdravniški pomočniki (zdravniški kovači) na pomrtje, nozdravnikov kmetu morejo najbolj izdatno pomagati in očividno je, da se je nižeavstrijski deželni zbor pri živinozdravniški pomočniki; po tem načelu svojem sklepu hotel ravnati po tej naredbi. Nižeavstrijska šteje živinozdravniškega osobja: 18 ■c. kr. okrajnih živinozdravnikov in 249 zdravniških kovačev. Prvi imajo, kakor znano, sedež svoj pri c. kr. Ker mislita gospoda nr o rajščak Dolenec v Orehku in okrajnih glavarstvih. Diplomirani zdravniki stanujejo po mestih in trgih, tedaj sploh precej daleč od živino rejcev, katerim tedaj ostaja večidel le pomoč zdravni- tičnemu P. Krajgher v Hrašah gozdne drevesnice napraviti, zdelo se nam je potrebno to omeniti, da bosta vedela, koliko obsežne prostore v ta namen odločiti. ških kovačev. Od teh pa zopet 15% biva v mestih, imeli sadike domá Jasno je, da bode naprava gozdne drevesnice do- kakor celi deželi v največo korist; ker bomo tako da za 1600 vasi ostaja komaj 200 zdravniških ko- naročevati jih ne bode treba iz drugih dežel vačev gold. 50 kraje Znano je, da stane na Koroškem 1000 sadik brez Spitz So pa celi okraji v Nižeavstriji, na priliko Aspang, pride 1000 sadik blizo ožnje. Ce računimo še vožnjo Gfohl Poggstall kateri nimajo ne živinozdrav na 3 gold 5 nika, ne zdravniškega kovača. Ako se dalje ne prezira da so zdravniški kovači deloma taki, ki so se izučili najmanj pred 27 leti, ali pa taki, ki so služili pri vo _______r_r____ jakih in tam imeli dveletni poduk, toda so ozdravljali izvršitve pogozdenja golosekov skoraj izključno samo konj............~ Zraven tega se več sadik med potom spridi in ker niso vajene našega podnebja, jih veliko pogine, ko so bile uže vsajene. To jemlje našim posestnikom pogum, da se ne poprimejo resuo dela in tako ne pridemo do tedaj lahko sprevidi, da 4 • - • 4 Î * » so živinozdravniške naprave na Nižeavstrijskem slabo oskrblj da je pomoč nujno potrebna, ker je zguba Kar vsacega živinčeta zguba na narodnem premoženj pa smo tukaj navedli o nižeavstrijski deželi, prilega se na ko drugo našo deželo Tehnično poročilo projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja Živinorejcem na korist bilo bi sicer želeti, ako bi To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanj ^ 1 «a « « . - ' 1 V v mi v « « • ». • v vseh slučajih, v katerih je treba zdravljenja živine ta posel opravljali samo ljudje, kateri so v tem teme- j Ivan pl. Podhagsky, uradno pooblaše močvirja predložil inženir ljito podučeni in rj ker se tako naj (Dalje.) manj napak v zdravljenji pripetilo, kakoršnih se more X. Glinsica. biti tu in tam pripeti zdravniškim kovačem nastane tudi tukaj denarno vpraš pa kakor tolikokrat katero nam vniči najlepše domišljij vprašanje, katera vrsta živinozdravniškega osobja bi se Potok, ki teče od Glinic dalje memo Utika in ka » y i ivo u U I Nastane tedaj imela pomnožit z ajboljšim vspehom (Konec prihodnjič.) potrebi naprave gozdnih drevesnic na terega imenuje katastralna mapa „Dergomaš potok", nikakor ne zadostuje svojemu namenu kot izsuševalen jarek, ker ne teče vedno po najglobokejem delu doline in je večidel poln blata in ves zaraščen, tako da so vsled tega vsa sosednja zemljišča zamlakužena. Zato predlagam, da bi se na sedanji tek njegov ne oziralo in Notranjskem. se tam, kjer je potrebno, skopal nov izsu ševalni jarek, vsaj 1*3 metra globok. Načrt tega jarka je narisan v izvirnih katastralnih Sestavili smo natančen ..izkaz" vidno j da je: » > iz katerega je raz mapah. Podolžni profil je tu pridj Nje dolgost znaša do izliva v stavbeni kanal Gradaščice 5250 metr v sodnijskem okraju Postojina Bistrica Senožeče Vipava skupaj v v v !» n » » n n 362 31 11 XI. PodpeČki kana . Ta meri od izvira do Ljubljanice 2234 metrov. 410 znižanjem najviše vode Ljubljanice bi se zem ljišče popolnem izsušilo do spodnje zemlje, ko bi ne gozdnih delov na golo posekanih. Od teh gozdnih delov, mlinom Štefana Roglja oziroma golosekov, ki merijo skupaj 172T06 hektarj, se je moralo po uradnem ukazu 37*69 hektarjev uže » 1881. in 114-31 hektarj saditi. 1882 zopet z drevj na Omenjenim uradnim ukazom nekoliko v 96 je popolnem v dveh bil sosednji svet ^amlakužen vsled vode, stoječe nad , oziroma vsled zajezenih vod pritoka samega. Pri večem odtoku, ki bode nastal po znižanji najviše vode Ljubljanice, bode brez dvoma tudi učinek vodo spuščajočih zatvornic veči, tako da stanje najviše v 304 slučajih pa nič zadostilo. Dobro' nasadilo se je 9'87 hektarjev obsežnega prostora. Ostane toraj še 16219 hektarjev golega sveta, kateri se bode moral gotovo v prihodnjih letih pogozditi. Na en hektar se računi 10.000 sadik 162-19 hektarjev 1,620.000 sadik. V logaškem okrajnem ko v c. kr. » glavarstvu je še enkrat toliko golega prostora postojinskem, kar znaša 4.860.000 sadik za oba okrajna glavarstva. vode pač ne bode več take visočine doseglo nad Rog ljevim mlinom, kakor sedaj. Vendar se z gotovostjo ne more poizvedeti, koliko da se bode voda upadla. Zato sem pa iz previdnosti postavil v proračun stroškov tudi reguliranje onega dela potoka, ki leži nad tedaj na Rogljevim mlinom in ki je čisto zanemarjen in podivjan; zraven pa menim, da bi se za prvi čas izpeljal le spodnji del predlaganih stavb in da bi se potem čakalo, kak učinek bi to imelo na znižanje najviše vode nad Rogljevim mlinom. Morebiti bi potem zadostovalo Ker je v okrajnih glavarstvih Radoljica in Kranj če se skoplje nov vodotoč z vzidanimi zatvornicami in tudi veliko golega sveta "T,. ~ : aaion oo mura zupet SJ diti, potrebovalo se bode tudi tam več tisoč sadik kateri se mora zopet spodre- če se naredé kanalu na obeh stranéh mali nasipi zoper okoli ljubljanski gozdni drevesnici se sicer vsako leto milijona mladih vsakovrstnih drevesec izredi. katere se za pogozdovanje Krasa porabijo ostane delé gozditi » pa takim posestnikom po vsem Kranjskem raz kateri hočejo prostovolj povodenj; če ne, bi se pa na vsak način moralo strugi dno poglobočiti proti navzgor, kakor sem predlagal. Tudi tukaj se bode zgodilo, da bodeta Rogljev, ka-kar jih še kor tudi Jakob Petričev mlin mnogo več vredna po znižanji najviše vode, posebno pa prvi mlin, ker bode pad Oni kateri so svoje gozde opustošili primerne prostore po- vode pri njem vsaj 0'5 metra veči postal, ne gledé na jih pod kaznijo zopet z drevjem zasaditi 5 morajo škodljivi vpliv, ki so ga prej imele zastale celó srednje visoke vode Ljubljanice. XII. Sv. Lovrenca kanal. Ta 1325 metrov dolgi jarek nima lastnih studencev, temuč zbira samo izpodnebno močo in vodo, ki prileze o najviši vodi skozi tla (izpodtalno vodo) in jo vodi do glavnega recipijenta, namreč do Ljubljanice. znižanjem najviše vode se bode svet popolnem izsušil, samo da se mora jarek v zgornjem delu 500 metrov na dolgo počediti in iztrebiti. obsegu tega kanala se nikjer šota ne nahaja. vanji bolnikov v bolnišnico sprejetih strogo drže določeb in poizveaó tudi navadno (domače) imé, natančno hišno številko in imena roditeljev". Tudi ta predlog se sprejme Župa zgornje Šiške se pritoži, da žebčarji s kobi lami, ki jih kmetje priženó za ubrejenje, ne ravnajo vselej tako, kakor bi bilo treba, in da se mnogo kobil vsled tega ne ubreji ; naj bi toraj izvrševalni odbor tudi v tej zadevi kaj storil. Ižke Loke župan podpira ta predlog ki se potem sprejme XIII. Dolgi graben. Ta potok odpelje razun izpodnebne moče in iz Gosp. Loč nikar, župan na Viči, stavi predlog 55 Cestni odbor ne sme staviti nobenega dela vprašal dotičnega župana > ako rej je potrebno ali ne, in podtalne vode tudi studence, ki ajo v znožji Krima, županu vsak račun mora biti predložen in potem potrjen po Sedaj meri 2070 metrov, a mora se mu popolnem Sprej m e se brez posebnega razgovora Gosp. Koščak iz Grosupljega hoče, da bi občine nova struga izkopati, ker je sedanja zeló nepravilna, za nasipanje okrajnih cest plačevale v denarji polna zavojev in večidel zaraščena ; nova struga bi bila dolga 1820 metrov. Ako se Ljubljanici najviša voda poniža, potem se , ne pa da bi jih same posipale in dovažale nasipnino. Temu če se ustavlja gosp. Bavdek rekoč, da kmet posebno je še reven, težko do denarja pride, nasipnino pa uže ~---— j——j , ťwvu, j c oc lovcu, Lezenu uu ueuarja priue, ncisipnmu pa uze bode izsušenje popolnem izvršilo in tudi dosegla spodnja še kje dobi in jo pozimi tudi brez vse težave lahko zemlja, izvzemši kratkih 500 metrov XIV. Sv. Ivana kanal. navozi, plačati v denarji bi pa revni kmet ne mogel. tej važni stvari je bil razgovor še dalji in pokazalo se je, da so za odkupnino, t. j. plačevanje v denarji župani dolenjske strani. Slednjič je bil Koščakov izpodtalne'vode in studenci izpod Krima v Ljubljanico, predlog zavržen, a predsednik gosp. Bavdek je vendar Tudi po tem, 2130 metrov dolgem kanalu tečejo Ako se projektirano poglobočenje izvrši, tedaj se bode obljubil, da bo odbor o tem še pozvedoval. Nazadnj dosegla spodnja zemlja kacih 1380 metrov na dolgo, to odboru še tudi naroči tako da ostane v prihodnje še 750 metrov, ki se bodo morali obdelovati kot močvirje. tudi na tem prostoru bi se zamogla na slučaj se da Med razgovorom je gosp. Koščak stavil še predlog če bi ? se zavrgel njegov prvi nasvet, naj bi rše valni odbor skrbel za to, da bi skrb okrajne ceste šota popolnem izkopati, ko bi se projektirani pad struge potem rajše izročila popolnem cestnemu odboru. Ali tudi 1 : 1000 zmanjšal na polovico, tedaj ko bi se novo iz- ta predlo cr o obveljal kopanému kosu dal temu primeren večji profil. Pri tem Gosp. Koščak vpt i ali bi ne bilo dobro, če bi metra, kar bi se ve da mnogo več veljalo. pa ne smemo pozabiti, da bi se kanalu pri njegovem župani ljubljanskega in vrhniškega okraja o GOOletnici, začetku moralo dno mesto za 1*20 poglobočiti za 2*30 ko bomo imeli presvitlega cesarja v svoji sredi, tudi kaj vkrenili uže danes ali prihodnjič. Gospoda Bavdek in Gallè pojasnujeta, da sta bila v tej zadevi uže pri gosp. okrajnem glavarji, ki pa jima ni mogel odgovoriti nič druzega ko to, da o tem z Dunaja od ministerstva nima še nikakoršnih naredeb. (Dalje prihodnjič.) Občinske zadeve. Gosp dr. Karol vitez BI Trsteniš k se Shod županov ljubljanskega okraja. (Konec.) Grosupeljski župan gosp. Koščak stavi predlog5 ta deputacij oglasi in misli, da bi župani ljubljanske okolice sami menda ne bili pripuščeni, pa bo morda tako, da se bo predstavila deputacija županov vse dežele in potem tudi uže od- Vendar pa bodo imeli gotovo skrbeti za to, da se v občinah, mimo katerih se bo cesar naj bi se naj de niš nice, ki so skoro povsod pravljene, zopet napravile, in navede za svoj pred- peljal, napravi spodoben slovesen sprejem log dva detomora. Gosp. Bavdek obljubi da prerešetanje tega vpra Temu se upira gosp. Karol vitez Bleiweis-Tr- sanja še predmet prihodnjega takega shoda, kar bo odbor g teniški, ki je bil kot poslanec ljubljanskega in vrh- županom uže naznanil. niškega okraja navzoč. On se opira na to, da je njegov ranjki oče toliko prizadel si za odpravo tega dragega tem je ta reč rešena Gosp. Bavdek zdaj vdari ob narodni zvon in reče da bi bilo ne lepo pak tudi potrebno, če bi vsi zavoda, in daje odprava res koristna, kaže to, ker so župani napravili si občinske pečate (štemplje) si deželo kranjsko brž začele posnemati druge dežele in k Kaj more namreč gosposka reči če kak žu zdaj je najdenišnica le še na Českem in v Dalmaciji, pan podá ji slovenski spis, pod katerega je pa na-kjer pa uže tudi mislijo na to, kako bi jo odpravili, mazan nemški pečat? Ali ni to smešno? In posebno, Ako bi se pri nas vnovič napravila, bi imela dežela ve- ko so nekatere občine poslale okrajnim glavarstvom liko škode in stroškov segali v tisočake. » ki so zdaj prihranjeni in ki prošnjo za slovensko dopisovanj se čudno vi delo, če je bil županijski pečat na teh prošnjah nemški Po tem pojasnilu se predlog gosp. Koščaka pri gla- Zato prosi župane, kateri do zdaj nimajo še slo sovanji zavrže. kih pečat aj si jih dali naredit saj Šmarijski župan gosp. V. Ogorelec se pritoži, to sila malo stane, pa je važno za čast narodnih občin da dohajajo slovenskim županom od laških in polaščenih uradov laški dopisi, katerih nihče ne razume, in želi, napravijo občinske table po vaseh Ravno tako naj bi župani skrbeli, da se povsod da glavarstvo Sprejme se. poslovenjenje takih dopisov preskrbovalo okrajno za kar se ima poganjati izvrševalni odbor. vijo slovenske. Ta lepi predlog se sprejme, le nekateri župani pra-, da so si uže tako dali narediti slovenske pečate Na to stavi gosp. Ogorelec še predlog: „Izvrševalni odbor naj naprosi deželni odbor, da bi deželnim urad- m ** vuu^i, ce- nikom naročil in nujno priporočil, naj se pri izpraše- se konjač, ki zdaj zavoljo steklih psov ima po 1 j ubij Videlo se je, da so bili tega vsi zeló veseli in so prav radostno roke vzdignili. Potem potoži župan iz Ježice, gosp. Cunder. da bi * J ski okolici toliko opraviti, plačeval iz okrajne blagajnice ne pa iz občinskih. Ta predlog pa ne obvelja, ker ga župani bolj oddaljenih sosesk ne podpirajo. nega v celico odnesti. Copernica glas pošiljala, da ga hoče ozdraviti. je bolniku v klošter Had u odgovori 0---J-.,, , V.V* ;; «■ ■ «Vi 1 vvaçuy U oče kapucinec, ,,ako je to brez novega greha mogoče". 1____U « ,-v« ^ ~ i ; „ ~ ~ J______ tem je bila končana seja. Predsednik g. Bavdek „Brez greha pa ne gre", dala je baba v odgovor, na je zahvalil se županom, da jih je v toliki obilici prišlo kar je kapucinec dejal: „Rajše umreti, kakor grešiti*. kar na prvi poziv, in izrekel nado, da o prihodnji pri- Smrt kapucinca je bila potem menda vzrok, da so žen-liki jih tudi ne bo zmanjkalo. To je bii prvi shod ljubljanske okolice županov in prav iz srca jim mora zaklicati vsak: Živijo! Le tako naprej in naj Vas posnemajo tudi še drugi okraji, kjer sko na smrt obsodili. Na različne načine so izvrševali smrtno obsodbo copernicami: obešali so jih, sežigali so jih in ob glavo devali. Vse to se je vršilo poleg Save, ob cesti, nad se gospodje župani do zdaj še niso tako predramili in ki vodi v Leskovec, v Žlapovcu, t/x ure od mesta. Ta na noge spravili. Le v združbi je moč, posamezen pa procedura je mesto stala 1348 gold., velikanska svota vtone ! za tiste čase; zato pa je mesto čisto obubožalo bilo. Ko je 1711. vicedom kranjski naročil, naj se co- Zgodovinska drobtinica. Sežiganje copernic v Krškem. pernice z nova preganjajo, odgovorilo je mesto, da tega ne more storiti, ker je preubožno. In ko je leta 1716. vicedom prašal mesto po številu obsojenih copernic, Vsaka doba, vsako stoletje ima svoje posebne zgo- a in še v za- dovinske znake. Proti koncu 17. stoletj četku 18. stoletja je bila posebno razširjena vera na copernice ali čarovnice, katerim se je pripisovala zlo- dějská moč, ljudem živini škodovati, točo delati drugo Uže Valvazor ima vse polno pripovedk, resnič nih in izmišljenih, o čarovnicah, o katerih je celó sam mislil, da imajo moč, katera se jim prepisuje je sam tudi nekako bahal, da vsaj se ume nekaj o «naravnem u čarovništvu. In še po Valvasorjevi smrti so na smrt obsojali in sežigali tu in tam na Kranjskem (še več pa po druzih deželah) copernice; Dimitz na pr. navaja po reklo je, da tega ne more poizvedeti, ker je kriminalni sodnik vse akte seboj vzel, in da bi mesto veliko stalo, ako bi hotelo akte v roke dobiti, a ono je za to preubožno. (Bržčas so se sramovali, povedati število ne- srečnic.) copernicah, pravi naposled omenjena kronika, se . L717. so se videle tu pa tam po polji in po gorah kakošne plave „lučice* , kar pa ni bilo posebne znamenitosti. Na zadnje pa tudi pristavlja, da tudi pripovest o onem zacopranem patru morebiti ni istinita, kajti tudi iz radgonskega samostana seje nekaj tacega pripovedovalo. J. L. potem ni več čulo, drugih hovem grmadi del j str. 145), da so 1. 1696. sežgali v Me rovnico Marijo Šuškariu Novem mestu) copernico Nežo Jeršetko na so pa v Ribnici na smrt obsodili ča- 1701 V začetku 18. stoletja so sežigali copernice tudi Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 Spisuje Jos. Levic nik. Krškem, o čemur naj tukaj to povem, kar sem posnel iz kronike kapucinskega samostana v Krškem, in kar ni bilo zdaj menda še nikjer priobčeno. Tam se bere nekako to-le: Uže prva leta 18. stoletja so začele delati sv. Klemena (San Clemente) najbolj natančno ohra (Dalje.) Ker se, in to s polno pravico, trdi, da je pri cerkvi copernice sramoto krškemu mestu. Vse polno bab njena oblika in vredba kristijanskih bazilik iz prvih bilo, katere so dolžili čarovništva, na priliko : leta 1709. stoletij, naj, predno vpeljem častite bralce v duhu v ženo in hčer mestnega sodca Matija Juriše, potem Ma- znotranje prostore in povem kaj o naši sloveči tridnev- rijo Colnarič in njeno hči, ženo Andreja Klajča 1714. se pa imenujejo ženske: žena Jurij Mez nariča, Kolarič, Kodelka, Hribovka. Seme čarovništva je bila med nje zanesla neka Sidonija Mosecker iz Laškega na papežkem prestolu niči, posnamem po virih, ki so mi na razpolaganje, nekoliko o njeni zgodovini. Sv. Klemen bil je tretji naslednik sv. Petra trga. Ta je bila pa 2 beneficiji ustanovila, namreč 91 100). Vse okoliščine in po grad zapustila cerkvi v Leskovcu in cerkvi na Vidmu tudi stara pisma spričujejo, da je bil sin ene izmed najznamenitejših rimskih rodbin, katere plemstvo stalo je Ta je umrla naravne smrti doma in je pokopana na kr- s cesarsko odličnostjo na enaki stopinji. Zeló verjetno škem pokopališči. Njeno truplo je hotel pozneje — kakor je (kar dokazujejo najstarejša izročila in tudi najno-govori—izkopati župnik LovroRomé, pa tega ni do- vejše najdbe), da stoji bazilika sv. Klemena na ravno segel, to je, smel izvršiti Zoper druge navedene tistem mestu, kjer je ta sloveči svetnik stanoval za časa ženske se je pa začela pravda, katero je vodil krimi- svojega življenja in v čegar palači ali bolje: v čegar nalni sodnik iz Ljublj dr. Weihnacht Mestnemu wwumu X là JL_iJ IX.MXJ CbLiV^, U.1 . T T OXJLllJ.£IiV^lJ.t. lf-lCC jLuornu skrivni domači kapeli so se verniki ob času nevarnosti sodcu krškemu v tem času je pa bilo imé Luka Sogar. natihoma zbirali k službi božji. Ko pa je cerkev po ce Cesa so se copernice v obče dolžile , o tem ni ničesa sarji Konštantinu zadobila mir in prostost, spreme povedanega; pač pa o eni, namreč o soprugi mestnega nila in razširila se je ta kapelica v slovečo Klemenovo sodca Mateja Juriša. Ta je bila zacoprala kapucinskega cerkev. Uže v najprvi cerkveni zgodovini se ona po- patra Antona, da je umrl 1. 1710. (n/3). Mali dokaz gosto imenuje. Sv. Jeronim (1. 392) navedejo kot do- njene čarovniške moči je bilo uže to, da je enkrat temu kaz in v spomin na četrtega papeža (sv. Klemena). patru v samostan poslala pokrit okrožnik z raki ko Papež Co zim ns (Zosimus) je imel (leta 417) v njej ga ta odkrije, spremenili so se raki v žabe. Isti oče sodbo čez krivoverce Pelagijance; sv. Leo imenuje jo kapucinec je v pridigi neko ženo razžalil. Ta copernica med rimskimi farnimi cerkvami; in sv. Gregor Vé-je pa menda v maščevanje patra večkrat na porto (k liki napovedal in peljal je v njo dvakrat prošnji pro vratam) pozivala, da bi mu škodovala. Ako je pater cesiji, obakrat ondi sam pridigoval, katera govora se svetinjo (amulet) seboj imel, ni mu copernica ničesa nahajata še v njegovih, po njem spisanih in izdanih žalega storiti mogla. Nekega dne ga zopet pozove ta pa je bil brez svetinje copernica mu tako škoduj knjigah. X-- j —*-------------vv^v.u.vu- tunv, Tudi v vseh naslednjih stoletjih imenujejo se pa- da se je pater kar na tla zgrudil, in morali so ga bol- peži, ki so za ohranitev in olepšavo te bazilike skrbeli. Zlasti častno omeni zgodovina Hadri j ana I. v osmem, teh slik, vidi se kot v predpodobah (sinnbildlich) tri- in Paš kala II. v enajstem stoletji, o katerem posled- najstero ovac. Na vrhnem osredka presvetiščnega oboka njem pravi, da jo je vso prenovil. Zadnje veče poprave izgotoviti je dal Klemen XI. v prejšnjem stoletji, in Marij ob stranéh pa sta mu in sv. Janez. Snežno-beli golobi kot predzna je slika križanega Izveličarj kar je posebne pohvale vredno: strogo je pri tej po- menja odrešenih duš frfetajo okoli debla križevega in pravi ohraniti veleval prvotno starinsko obliko. Uže pijó kaplj ki rosijo iz ran Kristusovih. Vsa druga preddvor, katerega sem zgoraj omenil, živo opominja na planota obokova pa je prenapol to. Imenuje se „atrium" ali „paradiž". osredji stal je nekdaj velik kropilni kamen, čegar trsji vinske trte, ki se vije namesti arabesk"med vsemi s slikami svetni njegovem kov in raznopisanih tic, katere poslednje posedajo po voda se je blagoslovila na predvečer sv. Treh Kraljev. Predno so verniki stopili v baziliko in se temi podobami. Slednjič naj omenim še onih prostorov v stranskih vdeležili sv. skrivnost, bilo je v navadi, da so si vrnili ladijah, ki so bili nekdaj tudi omejeni z marmeljnastimi z blagoslovljeno vodo roki in obraz. V pokritih hodiščih, ograjami in kateri zdaj služijo kot kapele. Prostori na katere sem tudi zgoraj omenil, bivali so med božjo ievi strani bili so v starokrščanskem času vravnani in službo spokorniki, kateri niso smeli v cerkev; onim odkázáni med božjo službo kot sedeži postarelim plemenitim gospém (matronam) in Bogu posvečenim devicam, pa, ki so se še hujše pregrešili, odkazana so bila mesta na nepokritem prostoru preddvornem. „Atrium" služil je dalje za sodnijske seje, za cerkvena zbirališča, za „agape" (nekake pobratimske obede) ; tudi pokopavali so letod take, ki so se v življenji odlikovali kot izgledni kristijani, ali pa po drugih slovečih delih. Neposredno pred cerkvenim vhodom stali so poslušajoči, to je oni, ki so bili kaznovani le zarad malih prestopkov ; dalje kat ehu me ni (ki so se pripravljali na sv. krst) in drugoverci, ki so pridigo in petje psalmov smeli poslušati, pri začetku božje službe pa se morali umakniti. uni na desni strani pa menihom. (Dalje prihodnjič.) Mnogovrstne novice. Petinsedemdeset ljudi zgorelo. Prestopivšemu vhodni prag bazilike sv. Klemena razširja se obiskovalcu pred očmi prostorno triladijno svetišče, ki ima gledé svoje stavbe nekoliko enakost (vsaj kar sprednjo stran zadene), s cerkvijo „Ara coeli", kakor sem omenil o svojem času, prišteva se tudi med starejša svetišča rimskega mesta. Dve vrsti na gosto postavljenih marmeljnastih stebrov (na vsaki strani po deli jo v tri ladije. Srednja ima prelep, lesen, z zlatom sredi Dn^-i-nr« Ail Atti/I aciaÍ 1 -ï tt /1 i rw n* /\ tt /v 1 /v T T \Villllî66"U največem me>tu severno-amerikanske države Visconsin pripetila se je v noči od 9. na 10. dan januarija t. grozovita nesreča. V največi in najimenitnejši gostilnici mesta „Newhall House" začelo je goreti proti 10. uri ponoči. Koj so bili sklicani gasilci in tudi prišli so kmali, pa vkljub vsemu prizadevanju niso mogli pomagati. Ogenj rastel je tako hitro, da v vsem velikem poslopji ni bilo moč priti do nobenega hodišča. Popotniki v hotelu pobijali so okna, klicali na pomoč, pa ni je bilo. Oni » katerih okna so peljala na cesto, poskakali in umetnimi slikarijami bogato okinčan strop, te ladije, bolj gor proti presvetišču, nahaja se (po starodavni šegi krščanskih cerkvá) podolgasto štiri-vogelni, z marmeljnasto ograjo omejeni prostor, kor imenovan so dol, ko ni bilo nobene pomoči, drugi pa, katerih sobe so okna imele na hodišča in dvorišče, bili so zgub- ljeni. In tako se je zgodilo, da je 75 oseb smrt našlo ki je služil nekdaj kot prostor za niže duhovenstvo (di > v ognji. Izmed popotnih, ki so skozi okna poskakali, je 16 težko ranjenih. Med zgorelimi so trije kletarji in jakone, poddijakone itd.) in za pevstvo. to ograjo brat gostilničarja. malo urah pogorelo je vse po vdolbljene črke dajejo soditi al imé papeža Janeza VIII. <872 (533 882), al, kakor drugi trdijo, papeža Janeza II. 535), in to kaže na priliko čas (vsaj dolgo se je slopje do tal in škoda je velikanska, ker je bila hišna oprava posebno dragocena. Nesreča na morji. Na parobrodu „Donau" > ki se tako mislilo), kedaj se je sezidal ta (sprednji) del ba- je peljal z Bremena v Newjork, nastal je 3. januarija t. ponoči ogenj. Vendar se je posrečilo , ogenj po Po zilike. Pri desni strani kora vravnana je, več stopnic visoko, nekaka prižnica (Ambon), kjer se je bral med gasiti s parnimi gasilnicami po štiriurnem gašenji. sv. daritvijo list. — Subdijakon je bil med tem bra- potniki bili so grozovito preplašeni, vreme viharno, morje njem obrnjen proti altarju. Viši in lepši Ambon pri nemirno, čolni bili so pripravljeni za rešitev. Ogenj na- veči levi roki kora služil pa je za petje sv. evangelija, stal je o lastnem vnetji. En del blaga je zgorel za pridigo in cerkvena oznanila. Brž za korom del Pa Je ostal nepoškodovan. ? dviguje se za več stopnic vzvišeno polokroglo presve- Ob ustji reke Mersej (Angleško) strčnili ste dve tišče, katero v vsem kaže, da njegovo zidanje spada še barki, vapor „City of Brussels", ki je ležal zasidren ob v starejši čas. Véliki altar pokriva na štirih stebrih ustji reke, in si ni upal zarad megle naprej, ob to barko sloneč baldahin , ki je bil nekdaj z zagrinjali obdan, je trčil vapor „Kirby Hall", ki je na svoji prvi poti Duhoven, ki je stal med sv. mašo proti ljudstvu obr- prišel iz Glasgova in je hotel v Liverpolu še nekaj na- njen, to je, po cerkvi dol gledajoč (kar se godi tudi še ložiti. Prva barka se je potopila, vtonila sta dva po dandanes v tej in v vseh bazilikah), bil je med povzdi- potnika in 8 mornarjev, ki so iskali zavetja na jam govanjem od teh zagrinjal zakrit, kakor je bila namreč borih, a ti so se v vodo prekucnili, v jutrovih in tudi večernih deželah navada. Ob podboji pri desni roki presvetišča je pozlačen tabernakelj v obliki gotičnega oboka (iz 1. 1229), kjer se je nekdaj shranjevalo presv. Rešnje Telo, zdaj pa služi kot shramba za sv. Olje. V ozadji presvetišča Nasi dopisi. Steina ob Donavi januarja. Ne samo lansko stoji marmeljnast škofijski prestol ; njemu ob obeh stra- leto, ampak tudi letos skorej po celih deželah razsajajo néh pa so sedeži za duhovščino. Sprednja stran pre- silne povodnje. Na staro in novo leto je tukaj nepre- svetišča (slavolok) in tudi vse njegove znotranje stene nehljivo dež lil. Stopil se je silni sneg po gorenjih av- prenapolnjene so z lepimi mozaiki iz časov papeža Pa- strijskih, solnograških in tirolskih hribih, in tako so na- škala II. (1099—1118). Med lepimi arabeskami naha- rastli reki Inn in Traun, kakor tudi drugi potoki in jajo se slike Kristusa, njej ob stranéh pa dvanajsterih pomnožili glavno reko Donavo. Donava je izstopila čez apostolov. Nad obrobkom (Gesims), ki je vravnan vrh svoje brege in potopila mesta, vasi, polje in travnike. Tukaj pri mesti Stein narastla je Donava m. zve- nim jezikom v vseh predmetih naj se vpeljejo na čer do 5*42 metrov, razširila se je po celem mesti. c. k. izobraževališči za učiteljice v Gorici vštrični raz Samo s čolniči je bilo mogoče prihajati od poslopja do redi s slovenskim učnim jezikom, v vseh 4 razredih in poslopja. Prebivalci tega mesta so begali v prva in v v vseh predmetih druga nadstropja , po dva in trije prebivalci stisnili so predmetom v vseh 4 razredih z nemškim jezikom a © kot obligatnim Kot gospodarska Občni zbor priznava se skupaj v eno sobo. Tudi pošta je izostala, ker ceste točko je zbor sprejel ta predlo0. „_______ ob Donavi^ bile so pod vodo. Tudi^ most, kateri pelje nujno potrebo in korist ljudskih posojilnic'in'"izvoli Goriško ljudska ročijo. ------0--------. «v** x^vy^u, mu/Vi l ^ AAIAJUV/ puwcuv ILL i\Ul lot i J UUShlU od mesta Stein do mesta Mautern, bil je zaradi lesenih osnovalni odbor z nalogo, da ustanovi konstrukcij v silni nevarnosti. Marsikdo se ni upal če- posojilnico" po uže izdelanih pravilih, ki'se mu zenj iti. Ravno pri tem mostu preživeli meseci silno nesrečo. Parna ladija „Kronpri pred dvemi Rudolf" osnovalni odbor so se izvolili: dr. Nik. Tonkli z vlakom „Almas" zadela Aleksij Roj čast dr Kravanja, dr. Anton Gre je enajsto kozo (stolp) tega gorčič , prof. Berbuč. Konečno se je izvolil nov odbor mosta. Porušila je tudi dve osebi, kateri ste ravno šle društva „Sloga". Dr. Jos. Tonkli je zopet izvoli čez tisti stolp, s stolpom vred ....... ~ ...... v globočino nave. hladne Do Ena oseba se je vendar rešila. Škoda znaša do za 9000 gold., ta most oskrbuje država predsednika, dr. Anton Gregorčič pa za podpredsednika. " odboru sedé še ti gospodje: Andr. Jeglič, Fr. Povšé, dr. Aleksij Rojic, Jož. Nanut, dekan edini leseni dr. Nik. Tonkli most ob celi Donavi. Dobro bi bilo, ko bi se tudi tukaj Peter Kobal, Jož. Mašera in Andr. Kocijančič sezidal trdnej železa, ker tu so tri lepa mesta Krems in Stein na levem in mesto Mautern na desnem breg Motnika o. (Ko prih.) o. jan Kakor je znano , je c. kr Donave. Prebivalci vso večidel vinorejci. Pride veliko poštno hranilnično vodstvo na Dunaji z 12. dnem tega vinskih trgovcev iz Štajarskega drugih kraj teri morajo s težkimi vozovi čez ta leseni most ka Opla meseca vvedlo po nekterih naših poštah poštne hranilnice Država naša je s tem o napredku precejšen korak na- je tudi te ta nesreča. Prebivalci omenjenih mest redila; tako se dá sčasoma kapital oderuhom iz rok _ niso bili samo brez pošte od severne, ampak tudi od viti in korist od njega zá-se obrniti — to je njena južne strani. Železna cesta (Kaiser Franz-Josefs-Bahn) misel z napravo poštnih hranilnic. Sedaj nam ni dru je tudi po povodnji poškodovana in tako smo kakor za- zega misliti, ko čem več bo vložnic, tem boljše bo za prti od vseh strani. Ni novin, ni pisem in drugih reči državo in za državljane. ker bodo gotovo v par letih dočakati po*poštah. Do danes se je Donava vendar ne- milijone nesle, se bo naš kredit mnogo povišal koliko vtekla, tako, da je vendar mogoče po mestu Stein Nezmerne koristi pa je tudi za občinstvo. po suhem hoditi. Toda hudo je razsajala, groza člo- bo dobival le 3 procente obresti veka obide, ako ogledava ulice, hiše in stanovanja. odrto in polno nesnage. Občina Stein ima mnogo posla nikovo hranilnico zadevajo rist vložniku zato, ker so vsa občila eravno je še zmirom na ko- ? kar poštno vlož s cesto ob bregu , kakor tudi z drugimi ulicami Uže je to tretja povodenj v petih letih ka tukaj bivam r - ' , ) vunaj uiiaiu. Gorice 14. jan. (Izv. dop.) Najvažneja novica o našem domačem življenji prešlega tedna je ta kakor sem zadnjič poročal, naše polit, društvo , da je Sloga poštnine prosta. Mnogim se bo po tej napravi ponudila varčnost, ko bo imel vsak priliko, denar v poštno hranilnico v domačem kraji vložiti , ker navadni ljudje na deželi niso v pisavi tolika izurjeni, da bi po pošti sami v mestno hranilnico denar pošiljali ; posebno ne kaže majhne zneske tako pošiljati ------ ----------j * ~ uuuu KA1UVUTV „Kjíyj^u. jjuoiijan , puacuuu LIC ttti/iC llJctJUIltî ZUeSKe 11. t. m. zvabila k občnemu zboru nekaj nad 30 rodo- še manj pa nalašč iti dva ali tri dni daleč, ljubov vsake vrste, in je napovedane predloge zbor eno- Učiteljem kakor starišem je nova prilika dana y glasno sprejel. Po takem imajo se osnovati v Gorici poštnih hranilnicah svojo deco otročji vrti, začetkom eden , pozneje pa več, po moči ker ravno v varčnosti obstoji naša bodočnost , pa varčnosti napeljevatiT ---- - — J- * - w- 7 VUVJU 9 vuuivjv » VV» ^ LU U v. dohodkov. Društveni odbor ima nalogo, da stori po Dobrove pri Ljubljani 15. jan Včeraj imelo je trebne korake za dovoljenje otročjih vrtov, in da nabere tukajšnje bralno društvo svoj letni občni zbor, v kate prostovoljnih darov v pokritje potrebnih stroškov, rem se je volil nov odbor. Izvoljen je bil za predsed dotiki tega sklepa je zborova resolucija, da se naučno nika dr. P o kl u k za njegovega namestnika župan ministerstvo naprosi, da napravi pri tukajšnjem izobra- Jože Zoreč, za tajnika in blagajnika Peter Ceb. ževališči za učiteljice poseben tečaj za poduk v vodstvu učitelj, za odbornike pa Fr. Marinko, Jernej Plešk r otročjih vrtov in da ustanovi pri istem izobraževališči Matij Erbežnik in Matija Grap Gosp. žup r slovenski otročji vrt. — Sklenil je na dalje zbor, odpo- nik Jernej Babnik prosil je, ga za zdaj oprostiti od od slati peticijo do naučnega ministerstva in na državni borništva zbor d bolehnosti da naših šolah, kj se jezikova ravnopravnost izvršila tudi v kakor lej, samo tolikokrat tako tudi na zdo- je tudi pokoj Društvo šteje 66 udov. Dejanski in častni ud bil B1 e i w nemški podučuje. Prošnja, ki se je pri nas uže minek, katerega hrani m pr zanimiv je spo obsez lice in deški šoli venski kot U al te točke to pot nekoliko spremenjeno p • v do društvo od njega, v katerem v Gorici v vseh naj se vpelj na kr društvenega prvomestnika za dan otvorjenja slovenskih razredih slo č n i jezik ; 2. a) naj se vpelj na gimnaziji in c. kr. realki v Goric' vštrični razredi venskim ohrani ot učnim jezikom v vseh predmetih kr. slo- naj se met v vseh razredih nemški jezik kot obligaten pred društva dne 11. aprila 1875. leta, omenivši poprej, kaka zeló obžaluje, da mu ni moč osebno vdeležiti se te slovesnosti , ker je poprej obljubil, vodit prvi zbor ravna ta dan odprte čitalnice b iz o viške. Ker po takem morem Pismo glasi se dalje tako ^ x^.v, Çiuoi ov, UltijV „lV^i pu v v duhu pričujoč biti pri Vaši slovesnosti zato pre c kr t/ ----O-----L----------~ '--— * v ^ j/H ¥ KJL\J T VUUVOli j /iUtU j p 1 V^ ah pa naj se prestrojite c. kr. gimnazija in častiti gospod prvomestnik, prosim Vas naznaniti zbra realka v Gorici v dve c. kr 1 gim nim Vašim Dobrovča s prisrčno moje veselj da so lov enskim kot učnim jezikom za vse pred- ustanovili bralno društvo, to je, narodni dom za poduk mete v vseh razredih na eni realni gimnaziji kim kot 9 učnim jezikom v vseh azredih z za in pošteno Ijevanj vse recite jim , da na predmete pa na drugi realni gimnaziji. Nemški jezik naj bi se podučeval kot obligaten predmet na vseh raz- da jim zemlja več dohodkov nese. redih obeh realnih gimnazij poduku dandanes svet stoji, po katerem si tudi kme t i j ski gospodarji zamorejo pridobiti potrebnih vednosti davkov in dru- dekliški šoli ki naj se vpeljejo na c. k. gih potrebščin je čedalje vec, Kiiieiuvaiec pa, ki mu združena z izobraževališčem za uči- kakih 5 ali 10 oralov njiv in travnikov, zemlje ne m več kmetovalec pa, ki ima le teljice v Gorici, 4 vštrični razredi s slovenskim kot uč raztegniti na 15 ali 20 oralov j podučen po skušnjah drugih, ki se po svetu delajo, zamore povzdigniti pomnožiti dohodke na dvakrat ali trikrat več Brez tega privilegija bi več. Pripomoč za pridobitev mnogovrstnih koristnih pod- rešitve! Tedaj jim tudi oni kot ne pripadel malo še potrpite, kmalu pride dan ukov v gospodarstvu pa mu dadó za malo soldov čital nice ali bralna društva po bukvah in časnikih dobrih. Pa še na drugo stran so bralna društva velike koristi. Vsaj tudi vrli naši Dobrovčani vedo, kako go- Vlada obljubila je one znane zadeve preiskati senice nemškega brezverstva predrzno skušajo objedati vsem tem se ni čulo nič več (Učiteljstvo naše dežele) prikazuje čudne, žalostne izrastke: zadnji deželni zbor imel je povod zarad nad- deželno vlado. , pa o zornika Linhardt-a interpelirati c. drevo naše osleparij krn . _ Upamo, da se vendar ete vere, in kako lahko neumnega človeka vsi oni Linhardtovi čini v kočevskem in črnomaljskem preroki. Kdor pa bere poštene časnike okraj niso vtopili v morje pozabljenosti, katero se ime in bukve, stoji kot skala trden, na kateri se razbije nuje uradno „ad acta" ali po domače „pod klop!" naval zapeljivcev, ki se tudi med poštene kmete silij Povejte jim to, prečastiti gospod prvomestnik Pa tudi njegov naslednik v Ivočevji, c. kr. nadzor rovejie jim to, prečastiti gospod prvomestnik, v nik Spin tre, neki ne kaže ravno izredno dobrih last-mojein imenu, pa prosim Vas tudi, da me vpišete med nost za nadzorovanje, ako je res, kar se je bralo neki ne kaže ravno izredno dobrih last ude Vašega društva, kateremu bom tudi rad kake bukve podaril za bukvarnico njegovo. In naposled recite danes zbranim udom tudi to, da v časnikih, da je bil uže enkrat obsojen zarad jim naše starodav geslo sarja u vse za vero, dom in ce postavneg nekaj tacega op strahovanja v šoli, in da mu preti še Najbolj žalostno pa je to, kar se je zadnje dni bralo z mirom in povsod sveto ostane ; to geslo bode v časnikih, da je bil še le to jesen imenovan podučitelj naj tudi čitalnici Dobrovski streha, pod katero se bodo varno id srečno shajali Živila čitalnica Dobroviška Tukaj začela je zima zeló pobirati stareje ljudi v * e^vivv/it* JV ^lUIUi £iViV jJUUll UUI 0\jl*L\Jj\s 1J U.ULA 9 V praznikih umrl je 821etni starček Rupnikov, pretekli teden pokopali so najstarejo osebo v fari, 951etno ženico v Šiški v zapor dejan zarad veče sleparije šene z dvema tovarišema pri gospodarji kamniškega okraja. — Da se kaj tacega zgodi pri učitelji, za čegar službo se je neki potezavalo zeló veliko prosilcev, strmi ves svet in poprašuje se po pravici: Kam pridemo z 1 Gaberj odgojo še mlad Zdešarca, svakinja pokoj Selančkovka. zadnji nedelji pa ste zopet nagloma umrli strogo roko množeče se pleve med našim kanonika Savašnika pa ako se ne bodo strebile s , sicer po za- žena odličnega sadjerejca Franc Bizjaka eno imam danes potožiti. Kedarkoli je v Ljubljani živinski somenj, pritepe se cela truma ciganov slugi pohvaljenim učiteljstvom? Včerajšnja „Laibacher Zeitung" zopet odgovarja pod njihovimi rokami gine pa, kakor znano T beračijo, nekaj prisilijo, večidel in kolikor morejo kradejo, posebno obleka in kuretina jim diši. nekaj d , pa Naj gosposke tak potijo ž and m a jim malo podkurijo! Sicer bilo pa res čas, da bi se ciganom enkrat za vselej mogoč ielah torilo vlačuganj po ih de tukajšnjim nemškutarjem, ki se pritožujejo v svojem stiču, da uradni list ne brani uradnikov, katere baje napadajo slovenski listi. — „Laib. Zeitg." o tej zadevi med drugim piše : „mi se tedaj ne potezavamo za uradnike, Ki svoj poklic in svoje prisege tako zeló prezirajo, da se javno družijo s propagando zoper vlado, da nastopajo kot agitatorji za stranko, katera hoče propad vlade in ostaja njenim pomirljivim namenom nasproti na Železnikov 13. jan. (Zima; bolezen.) Po.besedah stališči trdega zanikovanja". Dalje: Ako nekateri mojega zadnjega dopisa v „Novicah" dozdaj v resnici letošnja zima še ni bila prehuda. Sneg, ki je bil padel k božičnim praznikom, in kateri bi bil za silo tudi služil v dober sninec, ako bi bilo ostalo mrzlo, je bil čez malo dni zopet skopnil. Te dni nas je vnovič zagrnila pHtva snežna odeja. Da bi obležala vsaj za mesec dni ! si po naših krajih želimo o tem času snega, je stvar uradniki — in teh je hvala Bogu le malo — ne vstre-zajo spravljivim namenom vlade, ako se dajo voliti v agitacijske odbore, ako se vdeležujejo shodov, pri katerih se vladi izreka nezaupanje, ako pripomorejo pri ščuvanji in se tako izpostavljajo pritožbam zoper se, bila bi velika hiba,da! pra v proti naši dolžnosti, ako bi take uradnike, ki ne ravnajo po namenih vlade čisto naravna. Ruda, oglj dovaževati zamore lesovje se z visocih gorá jemali v s voje varstvo." » po večem le po snincu; če tega (Sokolova ni. ljudje nimajo dela, pa tudi zaslužka ne. Obojega pa Želimo si pa pri nas bolj mrzlega zraka prostorih prejšnjega strelišča maskerada") vršila se bode letos v Kakor čuiemo * delajo «o potrebni tudi zarad vladajočih bolezen po nekaterih krajih naše doline. Koze. ki so rogovilile prej precéj hudo okoli našega trga, vgnjezdile so se zdaj tudi k nam. Posku šala pa je pri otrocih tudi davica ; toraj nam je tukajšnja šola začasno zaprta Iz Ljubljane. Gosp. deželni predsednik Winkler vrnil se za njo uže velike priprave in se je nadejati, da bode tudi letos prav mnogobrojno obiskana. Taisto zopet v čitalnici prirediti, stavile so se Sokolu nekake zapreke po policiji, in to zarad pretesnih prostorov. n Brencelj u sten.) je prišla včeraj na svitlo v prav lepi obleki, z mikavnim gradivom in dvema ve čima podobama o laški „irredenti se je preteklo nedeljo z Dunaja je imel uradno opraviti. — Dunajski časniki ugibali so vsled migljeja iz Ljublja ali nima to kranjskega deželnega zbora? potovanje zveze z razpustom To ibanje samo kaže Novirar iz domaćih in tujih dežel. dosti jasno, da uže „vitežki patrioti" sami previdij Dunaja. Pretekli ponedeljek pričelo se je čutijo, da so nemogoči za prihodnje, da je sedanji de- zopet zborovanje državnega zbora. Na dnevnem ielni odbor trn v zdravem mesu našega političnega živ- redu ni bilo pomenljivega. — Novoizvoljeni poslanci Naši nemškutarji čutijo bližnji grof Attems, dr. HirschinVielgut storijo obljubo. ljenja, ki m konec svoj proč in zato še divjajo, kakor besni Naj le ako Pomenljivi pa so predlogi vladini, katere je zbornici predložila po obljubi v prvi seji letošnjega zborovanja malo še potrpé, rešitev se jim bliža bolj in bolj, bodo prihodnje volitve proste, kakor smemo pričakovati, namreč: postavo o obrtnîjskem davku, o"obdavčenji onih potisnili se bodo naši junaški „Deutschkrainerji" v tisti obrtnijskih podvzetij, katera imajo dolžnost, polagati kot, za katerega se imajo zahvaliti deželnemu volilnemu javni račun, o davku na rente, in pa o osebnem dohod- redu pri našem tako imenovanem „vélikem posestvu", ninskem davku; tedaj lepa vrsta davkov, pri katerih bo morala zbornica dobro pomisliti in prevdarjati, da ne Hirsch prosi, naj pomaga vdovi in posebno naj skrbi za bo nakladala novih bremen tam, kjer so uže zdaj neznoslj tinskega poslanca boj prvi seji ni bilo nobenega dalma 3 zato ne, ker je vlada izdala na to, da kmalu zapusti Pariz. Iz Trsta. Politično društvo se je začelo bolj gi bati in zahteva v svojih zadnjih sklepih predrugačenje volilnega reda in da se v ljudskih šolah odpravi poita redbo, da naj bo v prihodnje uradni jezik v Dalmaciji nemški jezik ; ako je temu res tako, morala bo pač lijančevanje. Pri dopolnilnih volitvah v mestni zastop vlada preklicati ta korak, kateri bi se za čas minister- zmagali so v 4. razredu „irredentisti" z ogromno večino, večine zmagal stva Auerspergovega ne bil mogel izvršiti, kateri je pa dandanes goropaden anahronizem v razredu pa je samo s 17 glasovi Gosposka zbornica dobila je novo imenovanih kandidat novega političnega društva. Videti je bilo r da so se dunajski oficijozni časniki, pa tudi oficijelni udov, namreč : grof Grune, Čedik, Reinelt, baron Risen- ^r0gi čudili temu izidu. — Mi se ne čudimo temu prav fels in Pavlovski, kar pomeni samo uradno nameščenje Dokler bo v Trstu gospodaril baron Pretiš , dokler umrlih. — Prihodnjo zopet malo pomenljivo sejo ima bo tam na konji samo Lah, Slovenec pa odrivan zmiraj državni zbor ta petek, in kakor zdaj kaže, za nekaj je na zadnje mesto v šoli, v uradu in v vsem javnem časa samo po 2 seji na teden, ker imajo glavni posel življenji, in dokler bodo merodajni krogi živeli v zmotir zdaj za dalj časa odseki; obrtnijski odsek nadaljeval da se dvoboj tamošnji med laščino in slovenščino more bode posvetovanje dveh poglavij obrtnijske postave; bud- getni odsek uže dela, in davkarskemu odseku se je ravno zopet naložilo veliko, ne lahkega posla. V • 1 • resiti z nemščino tam ne bo bolje! Iz Pariza. Princ Jerome Napoleon izdal je Galicija. Iz L Prav nenadoma je zauka manifest, v katerem obsoja položaj Francoske in zahteva svoje vladarske pravice; vsled tega dejan je bil princ zala vlada, tukajšnjo jezuitsko cerkev zapreti, v splošno Napoleon v zapor, kar je zbornica odobrila s 417 glasovi zoper 89, pa sprejela tudi nujnost predloga, po katerem se prepové bivanje na Francoskem vsem udom družin j od kod to. „Polit piše o tej dogodbi 15. dne t. m.: „Tukajšnja je začudenje. Zdaj se še le razjasnuje Corr zuitska cerkev zaprla se je začasno in prej ko ne samo ^ s0 ^daj tam vladale. r do jutri in povod temu je bil, ker je vlada zvedela » da so socijalisti nameravali za preteklo nedeljo napad v gieško in Francosko dobro tej cerkvi. — Ako bi se tudi pokazalo, da ni bilo svarilo popolnem vtemeljeno, je bila ta naredba vendar Položaj v Egiptu in posebno še razmere med An skega ministerskega januarija tega leta pojasnuje telegram franco-predsednika Duclerc-a od dne v katerem se izjavlja, „da ne opravičena, ker je v ravno tej cerkvi s tesnim vhodom more dopustiti, da bi se po zatrtem uporu razru šileonenapravevEgiptu, katere so bile vpe veliko ne- pred nekaj leti povzročil slep hrup, da gori srečo; in enako bi se bilo znalo ponoviti pri tej priliki." jjane v splošno korist in za katere je bilo poroštvo v ča pripetila se je v pravilnih, po vseh vlastih sprejetih pogodbah. Vedenje mestu Berdičev, kijevskega okraja, preteklo soboto Angleške sili Francosko, da se mora z obžalovanjem večer. V cirkusu blizo mesta bila je predstava nena- prostosti ravnanja v Egiptu zopet poprijeti * Ruska Grozovit cirkusu blizo mesta bila je predstava nenavadno zeló obiskana,- vsi prostori lesenega poslopja prenapolnjeni. Pri zadnji točki predstave ob pol 10. uri pravdi zoper anarhiste v Lyonu rekel je zatoženi knez Krapotskin konečno : „Ne bo preteklo deset let brez razsvitljevali so z bengaličnim ognjem, vname se po- socijalnega prevrata, zato zaroti on družbo, naj ta pre-slopje, nastane grozovita gnječa in zmešnjava: stariši vrat zabrani s tem, da prevdarja to vprašanje, ne pa s oivpjv j uaotauu ^iUiii/Titui ^ujvv w metali so otroke svoje na sredo cirkusa » da bi se od preganjanjem tam lože rešili, pa naenkrat je bilo tam vse natlačeno, prejei je 19 pretilnih pisem ker so se zagoltnili vsi izhodi; pridivjalo je na sredo Ruskega. tudi nekaj po ognji splašenih kónj, kateri so še potep anarhistov. Predsednik lionske sodnije iz Švice, Nemškega in iz 1 tali je ali 300 kar je še pri življenji bilo malo času bilo m e č k a n i h ali dušenih ali žganih 400 ljud Godci pogoreli so prvi, konji vsi in Računski popravek. tako tudi vsa oprava, poslopje pa do tal. — Gasilci prišli so še le čez pol ure po začetku ognja, pa niso mogli veliko pomagati, ker je bila voda vsa zmrznjena Mesto Berdičev ima 60.000 prebivalcev, med njimi nad s svoto izkazano v dotičnem denarnem zapisniku 40.000 judov, zato je bil tudi veči del obiskovalcev v kaže z vštetim 26. izkazom vplačanih doneskov Mra-Kg tU • ' trn tJE. 'b tlí i "i vi - ■ 4 mk ■ h ** I Jiîl Mir ft Zadnji 26. izkaz doneskov za dr. Jan. vitez Blei-weis - Trsteniškijev spominek kaže skupno dosedanja svoto 1593 gold. 40 kr. ; ta svota se ne vjema natanko , ta cirkusu judov, katerih se je pri tej nesreči tudi največ ponesrečilo teatru" še Vidi se, da nesreča v dunajskem n Ring nad to še podpisanih, pa ne vplačanih 1611 gold. 73 kr 15 n 7? bila zadostno svarilo, ker zmiraj še so enake malomarnosti vzrok enakim ečam tedaj skupaj 1626 sold. 73 kr o lz Buda Pesta, Poslanec Istoči vložil je v zbor- nici interpelacijo do vlade, v kateri se vpraša po vzrokih samoumora našega zastopnika grofa Wimpfen-a v Parizu, v katero je pa vpleteno tudi pismo umrlega Wimpfena do barona Hirscha, posneto po „Berolinskem Tagblattu", katero trdi, da je jud baron Hirsch, znan podvzetnik pri vzhodnih železnicah, podkupil razun dru-zih imenitnih oseb tudi umrlega Wimpfen-a, in da mu Žitna cena v Ljubljani 13. januarja 1883. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 47 kr r v * 8 gold. 78 kr turšice 5 gold. 50 kr banaske sorsice 6 gold 70 kr rži 5 gold. 20 kr ječmena 4 gold. 71 kr je to dalo povod k samoumoru. Ministerski predsed prosa 5 gold. 53 kr ajde 4 gold 6 kr ovsa gold nik Tisza hoče, kakor je naznanil klubu, na ono interpelacijo odgovoriti, da je v interpelaciji navedeno pismo popolnem izmišljeno; tudi drugi časniki trdijo to in razglašajo neki prav obseg onega pisma, v katerem se 93 kr Krompir 2 gold. 77 kr. 100 kilogramov i Odgovorni vrednik: Alojzij Majei Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani