Kranjskogorska smučišča ponujajo letošnjo muhasto in s snegom skopo zimo vsak dan zabavo tisočim smučarjem - Foto: F. Perdan
Leto XXIX. Številka 8
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
Kranj, petek, 30. 1. 1976 Cena: 1,50 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od Januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Razpored prireditev v Kranju
Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju 1976 — obletnici smrti našega največjega pesnika doktorja Franceta Prešerna
4. februarja ob 18. uri:
razgovor s prof. dr. Marjo Boršnikovo o slovenski literarni zgodovini (v renesančni dvorani stare Mestne hiše, Titov trg)
5. februarja ob 20. uri:
koncert Učiteljskega pevskega zbora »Stane Žagar« v dvorani Dijaškega doma na Zlatem polju
6. februarja ob 18. uri:
slavnostni koncert v dvorani Glasbene šole Kranj
6. februarja ob 18. uri:
razstava ilustracij ob Prešernovih pesnitvah — akad. slikar Miha Maleš in drugi (galerija v Prešernovi hiši)
6. februarja ob 18.30:
razstava osnutkov Tihčevih velikih plastik (galerija v stari Mestni hiši)
6. februarja ob 19. uri:
koncert solospevov slovenskih skladateljev (sodelujejo: sopra-nistka Ileana Bratuž-Kacjan, basist Jože Stabej in pianist Igor Dekleva) v renesančni dvorani stare Mestne hiše
7. februarja ob 17. uri:
komemoracija pri pesnikovem grobu v Prešernovem gaju
7. —14. februarja:
teden slovenske drame
(sodelujejo s predstavami:
Slovensko narodno gledališče Maribor,
Slovensko ljudsko gledališče Celje,
Stalno slovensko gledališče Trst,
Mladinsko gledališče Ljubljana,
Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica,
Slovensko narodno gledališče — Drama Ljubljana,
Narodno pozorište Leskovac,
Eksperimentalni gledališči Pekarna in Glej
ter Prešernovo gledališče Kranj)
7. februarja ob 19. uri:
podelitev Prešernovih plaket zaslužnim ljudsko-prosvetnim delavcem s področja občine Kranj (dvorana Prešernovega gledališča)
7. —14. februarja: m
razstava v avli Osrednje knjižnice Kranj — »Prešeren v prevodih«
Organiziranosti SZDL še vsebino
J
BLED — Na celodnevnem posvetu se je v sredo sestal gorenjski politični aktiv, sestavljen iz predsednikov oziroma vodstev družbenopolitičnih organizacij in predsednikov občinskih skupščin vseh gorenjskih občin. Posvet, na katerem so ocenili frontno oblikovanje socialistične zveze, sta pripravila medobčinski svet SZDL za Gorenjsko in medobčinski svet ZK za Gorenjsko. Vodila sta ga predsednik medobčinskega sveta SZDL Janez Vari in sekretar medobčinskega sveta ZK Ludvik Kejžar. Udeležila pa sta se ga tudi sekretar republiške konference SZDL Milan Kučan in članica IO republiške konference Majda Poljanšek.
Tako uvodna ugotovitev kot potem tudi v razpravi je bila, da je bilo leto 1975 leto frontne organiziranosti socialistične zveze, da pa je tej organiziranosti letos treba dati tudi ustrezno oziroma pravo vsebino. Pri občinskih konferencah socialistične zveze na Gorenjskem je danes že ustanovljenih vrsto koordinacijskih odborov, svetov in komisij in tudi v krajevnih skupnostih se je socialistična zveza organizirala v krajevne konference po novih pravilih. Socialistična zveza kot fronta je torej na Gorenjskem (tudi v regiji bo postopek kmalu končan) organizacijsko že oblikovana kot telo, ki ga sestavljajo vsi družbenopolitični dejavniki. Vendar pa tej organizaciji še ni začelo slediti tudi ustrezno delovanje.
Nekako težko se poslavljamo od včerajšnje prakse, za katero je bila značilna svojstvena zaprtost posameznih organizacij in ozko forumsko odločanje. Pri tem pa se pojavljajo tudi še nejasnosti, kako se učinkovito organizirati v velikih krajevnih skupnostih v mestih in tudi v manjših izven mestnih središč. Tudi delo svetov in koordinacij-
skih odborov ne sme biti ozko, ampak je vanje treba pri razreševanju vprašanj vključiti tudi strokovne službe.
Značilni za frontno oblikovanje ta trenutek so tudi primeri, da imamo vrsto organov, nimamo pa ustreznih delovnih programov, konkretnih pravil, še vedno socialistična zveza ni tisto mesto dogovarjanja, ki bi moralo biti. Nadalje se še marsikje v krajevnih skupnostih pojavlja mnenje, da le občina ali celo samo predsednik lahko kaj naredi, ne pa kaj bodo občani in zaposleni, ki živijo v krajevni skupnosti, sami naredili. Opaža pa se v zadnjem času tudi premajhno sodelovanje z delegacijami. Tako na primer uresniče-
vanje in delovanje delegatskega sistema v občinskih skupščinah na Gorenjskem dobro poteka in po programu, drugače pa je v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, kjer oblika še ni prav zaživela; tako v krajevnih skupnostih kot v temeljnih organizacijah združenega dela. Eden od vzrokov za to je tudi priprava gradiva za seje, ki je zdaj včasih preobširno in tudi nerazumljivo, pa tudi nepoznavanje delegatske oblike in vsebine dela še opaža.
Zato je najpomembnejša naloga, ki letos čaka socialistično zvezo in vse organizirane dejavnike v njej, da v sedanji organizacijski obliki začnemo razvijati tudi vsebino. A. Žalar
Gorenjski politični aktiv^je v sredo na Bledu obravnaval frontno oblikovanje SZDL — Foto: A. Žalar
j t* l^i I e ji* a
4* «2  £fc vi 4 - #» ■ JMUH V 5»  Hm **. JI %J *t»
...
Osrednja naloga: boj za stabilizacijo
Člani republiškega sindikata razpravljali o uveljavljanju samoupravnih odnosov in gospodarskih gibanjih — še vedno boj za stabilizacijo — glavna ovira je hitra rast inflacije — boni samo tam, kjer imajo organizirano prehrano med delom
Ljubljana - 26. januar - Na seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije so pregledali delo sindikata in republiškega sveta v lanskem letu in delovni program za letos. Člani Predsedstva pa so spregovorili tudi o minimalnih standardih za Življenjske in kulturne razmere PH zaposlovanju novih delavcev in regresiranju prehrane med delom.
Uvodno besedo je imel predsednik s|ovenskih sindikatov Janez Barbo-£iČ. Dejal je, da so sindikati po 8. Kongresu uspeli prispevati svoj delež * preobrazbi naše družbe. Vendar Pri ocenjevanju rezultatov ugotav-JJajo, da je bilo vloženega več dela Kot doseženega. Zato je navedel več vzrokov. Prav gotovo je eden od najfinejših odpor proti spremembam v naših  družbenoekonomskih od-
nosih. Navadno te spremembe pripisujemo tehnokratom in birokratom v naši družbi, v OZD, izvršilnih organih samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnostih. Prav taki odpori pa so prisotni tudi med precejšnjim številom delavcev, pa tudi med organi in organizacijami ZK in sindikata povsod tam, kjer ugotavljamo odpore pri birokratih in tehnokratih. Največkrat je to v velikih proizvodnih sistemih.
Vzroki takšnim pojavom so v družbenoekonomskih in družbenopolitičnih nasprotjih, ki obstajajo v vsaki družbi. Tudi naša ni imuna proti njim, zato jih je potrebno premagovati in to na samoupravnih socialističnih osnovah. Napaka pri tem pa je, da v razreševanju takšnih nasprotij premalo sodelujejo delavci. Ni dovolj, če svoje mnenje pove
le delegat, ki so ga delavci izbrali, treba je povprašati tudi njih.
Drugi vzrok, da delo ne teče tako, kot si prizadevamo, je v informiranju delavcev. Delavci pogosto le sprejemajo informacije od vodilnih in izvršilnih organov in jih potrjujejo. Seveda so te informacije sestavljene tako, kakor hoče tisti, ki jih je predlagal v potrditev. Tudi predlogi za razreševanje raznih problemov v organizaciji združenega dela, SIS ali družbenopolitični skupnosti so podobni. Pripravljeni so na takšni ravni, da jih večina delavcev težko razume ali pa so tako enostranski, da je o njih težko odločati. In tako tisti, ki so pri viru informacij, pridejo v takšen položaj, da lahko vsiljujejo in ustvarijo politično vzdušje za sprejem sklepov, ki niso vedno samoupravni in tudi niso v interesu delavcev in celotne naše družbe. Take in podobne pojave je moč zaslediti tudi v sindikatih. Kljub novi organiziranosti marsikje o pomembnih stvareh še vedno odločajo le ozki forumi.
Ko je ocenjeval gospodarski položaj, je Janez Barborič dejal, da je že vse kazalo, da bodo šla gospodarska gibanja povsem mi-
mo ciljev, ki smo si jih zastavili v resoluciji o družbenem in ekonomskem razvoju. Vendar so vse družbene sile, skupaj z delavci, sredi lanskega leta zastavile akcijo za stabilizacijo, ki je že dala nekaj    pomembnih rezultatov.
Nadaljevanje na 16. strani
Zbor komunistov na Bledu
Radovljiško občino bosta danes obiskala sekretar izvršnega komiteja predsedstva centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije Franc Šetinc in namestnik sekretarja Vlado Janžič. Po dopoldanskem pogovoru s predstavniki občinske skupščine, izvršnega sveta in občinskih družbenopolitičnih organizacij bosta obiskala tudi nekatere delovne organizacije v občini. Popoldne pa bo v festivalni dvorani na Bledu zbor komunistov, na katerem bodo med drugim sprejeli v organizacijo ZK nove člane. A. Z.
Naročnik:
									/						♦							S:8:W:W::K¥								
Redukcij ne bo?
V sredo ob 20.32 80 se v Ter-moelektrrni Trbovlje 2 spet priključili na omrežje. Ker trboveljska termoelektrarna spet deluje, se je seveda močno zmanjšala nevarnost redukcij, čeprav energetski položaj ni rožnat.
O ceni stanovanj
Republiški odbori sindikata v gradbeništvu, stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu so razpravljali o cenah stanovanjske graditve in o vrsti neracionalnosti, ki močno dvigajo ceno stanovanj. Predvsem pa je treba krivdo za takšno stanje iskati v razdrobljenosti proizvodnje.
1. aprila start štafete
Štafeta mladosti s čestitkami in sporočilom mladine in jugoslovanskih narodov predsedniku Titu bo 1. aprila krenila na pot iz Brčkega. Kraj in datum odhoda so na predlog mladine BiH določili na sredini seji zveznega odbora za proslavo dneva mladosti. Na ta način se bodo spominjali tudi 30. obletnice prostovoljnega dela mladine oziroma začetka prve jugoslovanske zvezne mladinske akcije pri gradnji proge Brčko —Bano-viči.
Slovesnosti, ki bodo spremljale štafeto na njeni poti, bodo simbolično izrazile delo in ustvarjalnost mladih. Osrednja prireditev na stadionu JLA v Beogradu pa bo imela štiri dele. Prvi bo govoril o revolucionarnih tradicijah, bratstvu in enotnosti, moči vojske, mladine in naših narodov. Drugi bo predstavil napore in rezultate delavskega razreda in mladih ustvarjalcev v treh desetletjih svobode, tretji bo prikazal sliko življenja in dela mladine danes, četrti pa vizijo mirne in svobodne prihodnosti.
Uspešen izvoz v SZ
Predstavniki Kovinotefine in združenega podjetja Strojegradnje so podpisali samoupravni sporazum o skupnem nastopanju na tržišču Sovjetske zveze. Kovinotehna bo na tem trgu prevzela vse posle za dvanajst članic slovenske Strojegradnje in bo prihodnji mesec odprla svoje predstavništvo v Moskvi.
Kovinotehna je lani izvozila v SZ za 8 milijonov dolarjev blaga, uvozila pa ga je za 6£ milijona dolarjev. Za letos pa ima že sklenjenih pogodb za 26,5 milijona dolarjev.
Obnovitev Valvasorjeve hiše
V osnutku programa praznovanja 500-letnice Krškega je tudi obnovitev hiše, v kateri je zadnja leta svojega življenja bival Janez Vajkard-Valvasor. Pripravljalni odbor se še ni odločil, čemu naj bi obnovljeni prostori služili. Nedvomno bi lahko mesto ob ju-, bileju dobilo prostor za kulturne namene. V hiši bi lahko uredili stalno galerijo z razstavo o razvoju mesta, Valvasorjevo sobo, pa tudi razstavo slovenskega protestantizma, saj sta v Krškem delovala Jurij Dalmatin in Adam Bohorič. Vendar so to le še predlogi.
Cesta skozi Jugoslavijo
Ministrski svet evropske gospodarske skupnosti je minuli teden odobril načrt za gradnjo ceste Bratstvo in enotnost, ki bo potekala od Jesenic do Gjevgelije v skupni dolžini 1100 km. Cesta naj bi bila nadaljevanje evropske magistralne poti E-94, ki prihaja iz Zahodne Evrope iz dveh smeri — Dunaja in Munchna — in bi se nadaljevala skozi karavanški predor v Jugoslavijo. Na našem ozemlju naj bi se cesta cepila: en krak proti Romuniji, drugi pa prek Skopja do Carigrada in Male Azije. Evropska gospodarska skupnost bo tudi zagotovila nekatere kredite za gradnjo.
Sekretar za informacije skupščine SRS Darko Marin je za sredo, 28. januarja, sklical v Podvinu posvet o informativni dejavnosti na Gorenjskem. Posvet je bil dokaj ploden in bomo o njem več pisali v naslednji številki. Škoda, da se ga niso udeležili vsi povabljeni. (I. S.) — Foto: F. Perdan
Kranj
Na 83. seji se je včeraj sestal izvršni svet kranjske občinske skupščine in med drugim obravnaval poročilo o učnih uspehih v osnovnih šolah in o delu vrtcev v občini v šolskem letu 1974/75 ter predlog dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976.
Pri medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko se bodo danes dopoldne sestali predstavniki družbenopolitičnih organizacij za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite. Razpravljali bodo o politični oceni in nadaljnji organiziranosti družbene samozaščite v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela, v občini in v regiji. Na dnevnem redu je tudi izoblikovanje koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko.
Popoldne ob 15. uri danes se bo na četrti seji sestala skupščina gorenjskih občin. Delegatom bo predloženo poročilo o delu predsedstva med tretjo in četrto sejo skupščine od konca maja lani do konca januarja letos. Sklepali bodo tudi o finančnem načrtu skupščine gorenjskih občin za letos in o poslovniku o delu skupščine.
Na rednem zboru se bodo danes sestali tudi člani društva prijateljev Oldhama. Pogovorili se bodo o dosedanjem delu društva in o prihodnjem programu. Razrešili bodo tudi dosedanjega in izvolili nov odbor društva.
Krajevna konferenca socialistične zveze Huje-Planina-Čirčiče je sinoči sklicala razširjeni sestanek političnega aktiva te krajevne skupnosti v kranjski občini. Pogovorili so se o komunalnih, organizacijskih in kadrovskih problemih v krajevni skupnosti.
A. 2.
Radovljica
V Radovljici je bila v torek 22. redna seja komiteja občinske konference zveze komunistov in predsedstva zveze združenj borcev. Razpravljali so o nalogah komunistov pri uresničevanju stališč zveze komunistov Slovenije do religije in cerkve in o akcijskem programu občinske konference ZK od januarja do aprila letos ter o nalogah zveze borcev. Člani komiteja so se seznanili še s sprejemom novih članov v zvezo komunistov, s seminarjem za vodstva zveze komunistov in z organizacijo mladinske politične šole.
Ker je za sredo, 21. januarja, sklicana druga seja skupščine krajevne skupnosti Radovljica zaradi nesklepčnosti odpadla, je ponovna seja sklicana za ponedeljek, 2. februarja, ob 16. uri v veliki dvorani radovljiške občinske skupščine. Od 60 delegatov iz uličnih in vaških odborov SZDL, iz temeljnih organizacij združenega dela ter iz drugih organizacij in društev je prišlo na sejo le 29 delegatov. Kot kaže, so se premalo zavzele za gradivo in problematiko, ki naj bi ju obravnavala skupščina, predvsem sindikalne organizacije v delovnih kolektivih. Na ponovno sklicani seji skupščine krajevne skupnosti bodo razpravljali in sklepali o razpisu referenduma, o statutu in o srednjeročnem programu krajevne skupnosti.
Izvršni svet radovljiške občinske skupščine se je na zadnji 43. seji sestal prvič v razširjeni sestavi. Občinska skupščina je namreč na seji konec decembra lani imenovala v izvršni svet štiri nepoklicne člane. Jože Vidic, zaposlen v Kompasu, bo zdaj v izvršnem svetu zastopal področje turizma, gostinstva in trgovine, Zlatko Kavčič iz Almire bo skrbel za področje industrije in za finance, dr. Borut Rus iz zdravstvene enote Bled za družbene dejavnosti in inž. Jože Osterman z Bleda za komunalna vprašanja, urbanizem in za delo s krajevnimi skupnostmi.
A. Z.
Škofja Loka
J
V sredo se je sklenil seminar za vzgojitelje v domovih za učence srednjih šol, ki ga je pripravil republiški zavod za šolstvo. Na seminarju se je zbralo 68 vzgojiteljev iz vse Slovenije. Strokovnjaki zavoda za šolstvo in politični delavci so jim tri dni razlagali nova izhodišča in spremembe v teoriji in praksi pedagogike in načela demokratičnih odnosov med učenci in učitelji. Razprava med udeleženci seminarja pa je pokazala, da se je v vzgojni dejavnosti v domovih že marsikaj spremenilo na bolje. Predvsem pa se je začelo uveljavljati demokratično načelo pri vzgoji, in odnosih med učenci in vzgojitelji, -lb
Trtic
Včeraj je bila v Tržiču seja komiteja občinske konference ZKS. Člani komiteja so razpravljali o pripravah na 12. zasedanje občinske konference ZKS. Razen tega so na včerajšnji seji obravnavali delovna poročila predsednikov komisij komiteja in konference in razpravljali o uresničevanju sklepov 5. seje CK ZKS v tržiški občini. -jk
V petek, 23. januarja, je bil v Kurnikovi hiši v Tržiču literarni večer tržiškega pesnika Vena Dolenca m pesnice Melite Avsenak. Po literarnem večeru, ki je bil že šesta tovrstna prireditev v Tržiču, je bila otvoritev prve samostojne razstave dijaka 4. letnika Šole za oblikovanje v Ljubljani Braneta Povaleja iz Tržiča. Takšne prireditve sodijo k dejavnosti tržiškega Muzeja in privabljajo vedno več obiskovalcev. Kurnikova hiša je pogosto za vse že pretesna. -mk
Predsedstvo osnovne organizacije ZSMS Dolina-Jelendol se je sestalo na razširjeni seji ter sprejelo delovni program za letos. Seje so se udeležili tudi predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev, saj bodo nekatere od načrtovanih akcij terjale skupno delo. V programu je pomembna ureditev prostora za rekreacijo in mladinskega prostora v izpraznjeni podružnični šoli v Dolini. Mladi so se doslej zbirali v Domu družbenih organizacij v Jelendolu, kar je bilo za marsikoga precej daleč. To velja predvsem za mlade iz Doline. Osnovna organizacija ZSMS se bo vključila tudi v prizadevanja za reševanje stanovanjske problematike v krajevni skupnosti, ki tare predvsem mlade družine in marsikoga prisili, da odide iz rojstnega kraja, kar v interesu skupnosti ni. J. Kepic
Okrepljeno sodelovanje na Balkanu
ATENE — V začetku tedna se je začelo v Atenah pomembno srečanje predstavnikov in izvedencev balkanskih držav, katerega glavna pobudnika sta bila grški prvi minister Karamanlis in jugoslovanski predsednik Tito. Balkansko srečanje je pomembno zaradi številnih razlogov. Brez dvoma bo prispevalo k trajnejšemu in trdnejšemu sodelovanju med balkanskimi državami, reševanju vprašanj, ki so pomembna za vse države in prepričanju, da o usodi balkanskih držav ne sme odločati nihče drug kot prizadete dežele same. Sestanek v Atenah ima še drugo pomembno značilnost. Za skupno mizo so sedli predstavniki neuvrščene Jugoslavije, Bolgarije in Romunije, ki sta članici Varšavskega sporazuma, in Grčije in Turčije, ki sta članici pakta NATO. Poročila iz Aten govore o razgovorih izvedencev za gospodarsko in tehnično sodelovanje. Jugoslovanska delegacija, ki jo vodi Kazimir Vidas, je predlagala konkretne predloge za kmetijsko in trgovinsko sodelovanje. Člani konference so o njih že začeli razpravljati. Naša delegacija je predlagala tudi sklenitev kmetijske konvencije, ki obravnava predsvem varstvo rastlin in veterinarske konvencije. Prav tako so bili ugodno sprejeti naši predlogi za ustanovitev konzorcija balkanskih bank, ki naj bi urejeval predvsem blagovno menjavo in način plačevanja. Omeniti kaže tudi grški predlog za oblikovanje med-balkanske zbornice za trgovino in obrt.
Številni grški časniki omenjajo besede vodje jugoslovanske delegacije Kazimirja Vidasa. Le-ta je dejal, da bo Atene zgodovina zapisala kot mesto, kjer so bili postavljeni temelji novih odnosov in ustvarjalnega balkanskega sodelovanja. Atenska konferenca se bo predvidoma končala danes ali jutri.
SPOPAD V ZAHODNI SAHARI
ALŽIR — Pričakovanja, da bo problem Zahodne Sahare, nekdanje španske kolonije, pomembne predvsem zaradi bogatih nahajališč fosfatov, rešen po mirni poti, se niso uresničila. Vedno bolj je jasno, da neodvisna pot svobodne Zahodne Sahare, za kar se zavzema gibanje Polissario, ni vsem po godu. Še posebej velja to za bližnji Maroko, ki je želel še pred časom s tako imenovanim »mirnim pohodom« pridobiti Zahodno Saharo, in sosednjo državo Mavretanijo. To je v interesu velikih sil in njim podobnim silam, ki bodo težko pristale na neodvisno pot Zahodne Sahare. Tudi nekdanji »pokroviteljici« Sahare Španiji to ni preveč po godu, saj je na tihem že pristala na delitev med Maroko in Mavretanijo. Alžirija, tudi ena od sosednjih dežel, temu nasprotuje in zagovarja popolno neodvisnost Zahodne Sahare in podpira osvobodilno gibanje Polissario. Najnovejša poročila iz Zahodne Sahare govore o oboroženih spopadih med alžirskimi in maroškimi silami. Alžirska verzija spopadov pravi, da so Maročani napadli konvoj, ki je prevažal hrano in zdravila za prebivalce Zahodne Sahare. Maroko pa obtožuje Alžirijo zaradi pomoči osvobodilnemu gibanju Polissario. Alžirsko-maroški spopad je povzročil v svetu, še posebej pa v arabskih državah, obilo vznemirjenja. Začeli so se medsebojni stiki in razgovori. Problem Zahodne Sahare pa je bil sporožen tudi že v varnostnem svetu OZN, kjer je maroški zunanji minister delegatom drugih arabskih dežel dejal, da bo njegova država branila svojo suverenost in odvisnost za vsako ceno.
IZRAELSKI PREDSEDNIK PRI FORDU
VVASHINGTON — Izraelski premier Jicak Rabin je sredi tedna dopotoval na uradni obisk v VVashington, kjer se je sešel z ameriškim predsednikom Fordom. Le-ta je ob prihodu Izraelca in na kasnejših pogovorih z njim dejal, da je pripravljen prispevati k miru na Bližnjem Vzhodu in da pričakuje pri tem še večjo pomoč Izraela. Sicer pa je za doseganje popolnega in trajnega miru na Bližnjem Vzhodu še precej ovir. Izraelsko sodišče je na primer obsodilo arabske študente, ki so protestirali pred ameriškim poslaništvom v Tel Avivu zaradi počasnega reševanja bližnjevzhodnega problema in problema Palestincev. Izraelu prav tako ni po godu francoska dobava jedrskega reaktorja Iraku. Boji se, da Irak dosežke ne bi uporabljal v vojaške namene. Predlaga, da bi bil Bližnji Vzhod nejedrsko področje. Pojavljajo pa se tudi razgovori med arabskimi državami, kako zagotoviti varnost za vse v primeru napada.
ZDRUŽENE DRŽAVE PROTI
NEW YORK — Poskus Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, da bi palestinskemu ljudstvu priznali pravico do domovine in da bi se Izrael umaknil iz vseh zasedenih ozemelj, je spodletel. Ameriški veleposlanik Daniel Movnihan je vložil veto. Devet članic varnostnega sveta je glasovalo za resolucijo. Britanija, Italija in Švedska so se glasovanja vzdržale, veleposlanika Kitajske in Libije pa se glasovanja nista udeležila. Ameriško postopanje nekateri enačijo s enostranskim gledanjem na probleme in z nasprotovanjem reševanju palestinskega vprašanja. Američani pa pristavljajo, da njihovega veta ne gre jemati kot nasprotovanje oziroma zmanjševanje zavzetosti ZDA za reševanje problemov Palestincev.
Generalni sekretar OZN Kurt VValdheim pa je sprejel jugoslovanskega predstavnika v OZN Jakša Petriča. Pogovarjala sta se o Bližnjem Vzhodu, Cipru, vdoru južnoafriških čet v Angolo, dejavnosti in krepitvi OZN ter vlogi neuvrščenih v svetovni organizaciji. Kurt VValdheim bo v kratkem obiskal Avstralijo, Novo Zelandijo, Filipine, Tajsko in otočje Fidži. J. Košnjek
Kadrovsko splošni sektor delovne organizacije
saua Uraru
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
razglaša prosto delovno mesto
samostojnega komercialista za izvoz
v Tovarni avtopnevmatike — Prodaja
Pogoj:
— zaključena visoka strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične smeri s 3-letno prakso
— aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika (nemško, angleško)
— poskusno delo 60 delovnih dni
Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati, ki imajo izpit za opravljanje zunanje trgovinskih poslov. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Delo se združuje za nedoločen čas.
Pismene prijave sprejema kadrovsko splošni sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6, najkasneje do 9. 2. 1976.
O sklepu sveta za medsebojna razmerja bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku roka razglasa.
K sodelovanju vabimo: diplomirane inženirje strojništva, obratne elektrikarje in strojne ključavničarje
Ko se bodo ob koncu februarja občani in delovni ljudje jeseniške občine odločali za samoprispevek za delno izgradnjo šolskega prostora na Plavžu, se bodo odločali za boljše in enake pogoje šolanja in varstva za vse otroke v občini. V minulih letih so vsi občani pomagali zgraditi osnovne šole v Kranjski gori, v Mojstrani, v Žirovnici, ki so v najboljšem stanju, letos pa bodo s svojim DA na referendumu tudi vsi občani pomagali pri izgradnji šolskega centra na Plavžu. S tem, ko se bo reševalo šolstvo na Plavžu, bo imela neprimerno več možnosti za ureditev osnovna šola na Koroški Beli in šola na Blejski Dobravi, saj bo temeljna izobraževalna skupnost zanjo namenjala precej več sredstev.
Kaj pravi o samoprispevku Teodor Kreuzer, direktor Vzgojno-iz-obraževalnih zavodov Jesenice: »Skrajni čas je že, da uredimo šolski prostor v jeseniški občini in edini način, da še leta in leta ne zaostajamo, je tudi samoprispevek občanov, s katerim se bo sicer reševalo samo šolstvo tam, kjer je najbolj potrebno, obenem s tem pa bodo imele neprimerno boljše možnosti tudi vse ostale šole. Tako Koroška Bela, ki ji bo tudi v teh petih letih namenjena vsa pozornost in pomoč, saj je potrebno
Kandidat za predsednika IS
Kranj — Ker je dosedanji predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine z novim letom odšel na novo delovno dolžnost v republiški konferenci spcialistične zveze, predlaga občinska konferenca socialistične zveze Kranj, da se za novega predsednika izvršnega sveta kranjske občinske skupščine izvoli Draga Štefeta. Elektroinženir Drago Štefe je zdaj zaposlen v podjetju Elektro Kranj, kjer je vodja projektivnega biroja. Je tudi član skupine delegatov za zbor združenega dela republiške skupščine in član vodstva sindikata v elektrogospodarstvu Slovenije. A. Ž.
preurediti šole. Občani s terena Ja-vornik — Koroška Bela bodo dobili vrtec, ki se bo začel graditi še letošnje leto in za katerega so sredstva zagotovljena, obenem z vrtcem pa se bo morala preurediti tudi šola. Vsa druga sredstva, ki se bodo v občini še naprej zbirala za šolstvo in varstvo, bodo lahko povsem namenjena za ureditev vseh drugih problemov, saj se bo s samoprispevkom reševalo šolstvo na Plavžu. S tem bo obema šolama omogočen prehod na celodnevno šolo.
Odzivnost pri starših je nad vsemi pričakovanji, soglasno se vsi odločajo za samoprispevek, saj se vsi zavedajo, da je le po taki poti možno čimprej preiti na celodnevno šolo v občini, šolo enakih možnosti za vse otroke.«
Katrca Koplan, ravnateljica Vzgojno-varstvene ustanove Angelce Ocepkove na Plavžu: »Prav vsi bi se morali zavedati, kako pomembna je za otrokov razvoj prav predšolska vzgoja, saj je znano, da se 50 odstotkov človekove inteligence razvije prav do četrtega leta, nadaljnih 30 odstotkov do osmega leta in ostalo do sedemnajstega leta. Vrtec, organizirano varstvo je torej najboljša dota, ki se bogato obrestuje, saj v varstvu otrok razvije vse svoje sposobnosti.
Stanje naših vzgojno-varstvenih ustanov pa prav gotovo ni zadovoljivo. Samo na Plavžu dnevno odklanjamo starše, ki prosijo, da bi jim otroke sprejeli v varstvo. Zmogljivosti so presežene in ne ostane nam drugega, kot da starše odklanjamo, četudi bi nadvse radi, da bi prav vsak otrok našel svoje mesto v organiziranem varstvu. Samo na Plavžu smo odklonili okoli 200 otrok, najhuje pa je z varstvom dojenčkov, saj je v občini namenjenih zanje le 24 mest. Radi bi tudi izboljšali možnosti za malo šolo, kajti njene prednosti in njen pomen bi morali bolje vrednotiti in upoštevati. Će bi imeli boljše možnosti za naše najmlajše, bi se tudi vzgojiteljice lahko otrokom posvetile in končno bi se lahko pohvalili, da se z mladimi zares individualno ukvarjamo.
Menim, da bodo za samoprispevek glasovali prav vsi starši, ki imajo otroke v varstvu in tisti, ki smo jim otroke zavrnili. Referendum bo uspel, saj se vsi zavedamo, da bomo le s samoprispevkom vseh občanov lahko našim otrokom zagotovili boljši in srečnejši jutri.«
D. S.
ZARJINA RAZSTAVA PISARNIŠKE OPREME - V torek, 27.januarja so v hotelu Grajski dvor v Radovljici odprli razstavo pisarniške opreme, ki jo je organiziralo trgovsko in proizvodno podjetje Zarja Jesenice, TOZD Manufaktura. Razstava bo odprta do jutri, 31. januarja. Zarja je že lani pripravila takšno razstavo. Ker je povzročila veliko zanimanje, bodo razstave pisarniške opreme odslej stalne. Jeseniška Zarja med prvimi pri nas ponuja celovito pisarniško opremo, od pohištva do pisarniških naprav. Med izdelovalci pisarniškega pohištva prevladuje Stol iz Kamnika, med dobavitelji pisarniške opreme pa Šumadija iz Beograda in Emona iz Ljubljane, ki oskrbuje naš trg tudi s knjižnimi in fakturnimi stroji Ascota, ki sodijo v kategorijo srednje mehanografije. (jk) — Foto: F. Perdan
Za šole, za vrtce
Proslavili bodo _ 20-letnico
Kranj — Delovna skupnost Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj bo drevi na svečanem zboru v dvorani občinske skupščine v Kranju proslavila 20-letnico ustanovitve in delovanja ter razvoja podjetja in 35-letnico vstaje slovenskega naroda. .Na zboru, kjer bodo pregledali 20-letno poslovanje, bodo sprejeli tudi sklep o preimenovanju podjetja in podelili nagrade za 20 in 10-letno delo. V kulturnem programu bodo nastopili Akademski komorni zbor iz Kranja in recitatorji. A. Ž.
Prizadevanja za večje
varstvene oblike
Osnovni problem, okoli katerega se je na drugem občnem zboru Zveze civilnih žrtev vojne, osnovne organizacije za Gorenjsko, preteklo nedeljo, 25. januarja, v Kranju sukala celotna razprava, je bil zagotovitev večje socialne varnosti za članstvo. Prizadevanja, da bi se določene varstvene oblike za civilne žrtve vojne približale varstvenim oblikam vojaških vojnih invalidov in ostalih invalidov, segajo že dokaj daleč nazaj v leto 1956, ko je v republiških okvirih skupina civilnih žrtev vojne opozorila na svoje probleme.' Vendar pa je čakanje trajalo še nekaj časa, vse do leta 1968, ko je bil izdan ustrezen zakon, v katerem pa še vedno niso priznane vse varstvene oblike civilnim žrtvam vojne.
V Sloveniji je v republiški organizaciji združenih 1700 civilnih žrtev vojne, gorenjska organizacija pa ima 180 članov. Že od vseh začetnih oblik organiziranosti si člani prizadevajo vplivati na pomanjkljivo zakonodajo, ki postavlja civilne žrtve vojne v podrejen položaj. V pripravi je sicer novi osnutek, ki naj bi zagotovil civilnim žrtvam vojne vsaj okoli polovico varstvenih oblik, ki so sicer priznane vojaškim vojnim invalidom. Odločno nasprotujejo sedanji obliki denarne pomoči, ki jo je uvedel zakon leta 1968, pa ne le zaradi skromne vsote, pač pa tudi zaradi naziva, ki pomeni vsekakor nekaj drugega kot invalidnina, ki jo prejemajo drugi invalidi. Pri tem je treba dodati, da so v drugih republikah že korak naprej, prav tako pa imajo tudi v drugih drŽavah civilne žrtve vojne že dokaj izenačene pravice z ostalimi invalidi. Do razlik prihaja tudi na delovnem mestu, saj ima na primer delovni invalid v delovni organizaciji določene pravice v primeri z invalidom — civilne žrtve vojne, ki mu zakonodaja njegovih pravic ni priznala.
V petih letih, odkar je bila za področje Gorenjske ustanovljena osnovna organizacija Zveze civilnih žrtev vojne, se je organizacija po svojih močeh in v okviru finančnih možnosti trudila članom nuditi, za kar so prikrajšani: okoli 20 članov so poslali na klimatsko zdravljenje, okoli 15 članom lahko na leto pomagajo z denarnimi pomočmi, ostaja pa seveda še nerešeno stanovanjsko vprašanje.
Na občnem zboru so poudarili, da je potrebno v tridesetih letih po vojni dokončno urediti to vprašanje izenačevanja pravic z ostalimi invalidi: pri tem je seveda treba gledati tudi naprej, saj so končno vsi občani v sistemu civilne obrambe v morebitni vojni bolj ali manj izpostavljeni in v nevarnosti, da postanejo invalidi. L. M.
/O ljubljanska banka
podružnica Kranj poslovna enota Kranj
Obvešča občane, da samostojni oddelek za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva v enoti na PREŠERNOVI ULICI 6/1 posluje od 1. februarja 1 976 vsak dan tudi v popoldanskem času, razen sobote.
ljubljanska banka
Tesnejše sodelovanje med gorenjskimi borci
Škofja Loka — Na nedavni seji medobčinskega sveta ZZB NOV za Gorenjsko, ki je bila na sedežu sveta v Skofji Loki, udeležili pa so se je predsedniki občinskih odborov ZZB NOV iz vseh gorenjskih občin, poleg njih pa tudi predstavnika iz Kamnika in Domžal, so se prisotni najprej pogovorili o pripravi in izvedbi letnih skupščin Zveze združenj borcev NOV in Združenj vojaških vojnih invalidov. Menili so, da morajo biti le-te sklicane najkasneje do konca marca v vseh krajevnih organizacijah ZZB NOV in ZVVI na Gorenjskem. Vsake skupščine se bo obvezno udeležil tudi eden od članov občinskega odbora, da bo odgovarjal na vprašanja. Udeleženci sestanka v Skofji Loki so se prav tako zavzeli za večjo povezavo med ZZB NOV in ZVVI. Ponekod namreč doslej ta povezava ni bila najboljša. Poleg tega
Seminar za kandidate ZK
Radovljica — Komite občinske konference zveze komunistov Radovljica je v petek in v soboto (23. in 24. januarja) v hotelu Alpe Adria skupaj z radovljiško delavsko univerzo pripravil letos prvi uvodni seminar za kandidate in novosprejete člane zveze komunistov. Na seminarju so obravnavali programska in statutarna izhodišča zveze komunistov in razpravljali o organizacijskih oblikah delovanja ZK.
Sicer pa je ta oblika vzgoje in izobraževanja mladih komunistov v radovljiški občini že poznana. Lani so na primer organizirali šest takšnih seminarjev, ki jih je obiskalo okrog 250 kandidatov oziroma novo-sprejetih članov. Razen seminarjev pa prirejajo tudi druge oblike izobraževanja in mladinsko ter partijsko politično šolo.. JR
K O R A N
19b5-?0 let-1975
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. TOZD obrt
Na podlagi sklepa DS TOZD Obrt
objavljamo javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev
1. sušilnico za les »žičnica« kapaciteta 2,5 kub. m. Izklicna cena 15.000 din
2. krožna žaga za obžagovanje lesa z motorjem. Izklicna cena 3500 din.
3. mizarska krožna žaga z motorjem. Izklicna cena 3500 din.
Licitacija bo v petek, 30. januarja 1976, ob 12. uri na dvorišču podjetja, Ručigajeva 5, Primskovo.
bo na skupščinah govora tudi o reševanju stanovanjske problematike borcev, ki se, mimograde povedano, dokaj zadovoljivo rešuje, o vprašanjih v zvezi s priznavalninami itd. Sicer pa je treba pripomniti, da so člani krajevnih organizacij sproti seznanjeni z vsemi akcijami občinskih odborov ZZB NOV. .
Člani medobčinskega sveta ZZB NOV so nato spregovorili o problematiki financiranja domicilnih enot. Na Gorenjskem ima trenutno svoj domicil devet enot: Jeseniško-bo-hinjski odred, Škofjeloški odred, Gorenjski odred, Kokrški odred, Gorenjsko vojno področje, Prešernova brigada, Cankarjev bataljon, Udarni bataljon XXXI. divizije ter koroški borci. Financiranje teh enot je bilo doslej precej slabo urejeno. Odslej pa naj, tako so sklenili člani medobčinskega sveta na sestanku v Skofji Loki, za enoto skrbi tista občina, ki ji je pač podelila domicil. Če pa ima neka enota domicil v več občinah, naj se občine dogovorijo, da bo vsaka od njih prispevala določen delež.
Letošnji tradicionalni zbor gorenjskih aktivistov bo 22. julija v Dražgošah. Združen bo z odkritjem spomenika legendarni dražgoški bitki in borcem Cankarjevega bataljona. Na proslavi bodo sodelovale tudi vse domicilne enote z gorenjskega področja. Člani medobčinskega sveta ZZB NOV so menili, da je zato, da bo srečanje gorenjskih aktivistov v Dražgošah čimbolje uspelo, potrebno v najkrajšem času ustanoviti skupni pripravljalni odbor, ki bo sestavljen iz predstavnikov vseh gorenjskih občin. Obenem je bilo rečeno, da sredstva za dražgoški spomenik v redu dotekajo.
V nadaljevanju so člani medobčinskega sveta ZZB NOV za Gorenjsko spregovorili o vzdrževanju spomenikov, spominskih obeležij in grobišč borcev NOV. Zavzeli so se, naj občinske skupščine čimprej sprejmejo odlok, ki bo urejal ta vprašanja. Znano je namreč, da se prav na tem področju še tudi v zadnjem času dogajajo mnoge nepravilnosti. V prvi vrsti bo seveda potrebno določiti strogo namenska sredstva za vzdrževanje spomenikov in grobišč, zemljišča, kjer so grobovi borcev NOV, pa naj vsa postanejo splošno družbeno premoženje. Nazadnje so se udeleženci sestanka v Skofji Loki dogovorili, da bodo o teh vprašanjih že v kratkem pripravili razširjen posvet.
Sedež medobčinskega sveta ZZB NOV za Gorenjsko je letos v Skofji Loki. v prihodnje pa bo vsako leto v drugi gorenjski občini. Predsednik sveta v letošnjem letu je predsednik občinskega odbora ZZB NOV Škofja Loka Ferdo Tolar. V svetu so zastopane občine Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, na posvete pa bodo vedno vabljeni tudi predstavniki iz občin Domžale in Kamnik. V okviru medobčinskega sveta ZZB NOV bodo delovale tudi posamezne komisije.     L Govekar
dogovorimo se
SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE
V četrtek, 5. februarja, se bodo v Kranju na skupni in potem še na ločenih sejah sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Na skupni seji bodo delegati vseh treh zborov poslušali poročila o delu sodišča združenega dela v Kranju, o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja in o delu izvršnega sveta občinske skupščine v lanski drugi polovici leta ter o programu dela izvršnega sveta do konca letošnjega prvega polletja. Skupna za vse delegate bo potem tudi uvodna razlaga osnutka družbenega načrta kranjske občine za letos in osnutka občinskega proračuna. Sporedno s tem pa so delegati naknadno dobili gradivo o dogovoru o splošni porabi v občinah za letos, ki bo naknadno vneseno v dnevi red. Na ločenih sejah pa bodo potem delegati vseh treh zborov obravnavali program dela zborov občinske skupščine do konca polletja letos, spremenjeni odlok o posebnem občinskem prometnem davku, razpravljali in sklepali o statutu občinske zdravstvene skupnosti in regionalne zdravstvene skupnosti in sklepali o podelitvi Prešernove nagrade za leto 1975 ter o nekaterih kadrovskih zadevah.
OSNUTEK DRUŽBENEGA NAČRTA IN PRORAČUNA
Čeprav bodo na skupnem zasedanju nedvomno zanimiva in pomembna poročila o delu sodišča združenega dela in o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja (saj sta ta dva organa v naši samoupravni praksi in razvoju sistema samoupravljanja novost in bodo poročila o delu prvič predložena delegatom), velja pred sejo skupščine opozoriti na naslednji dve točki, o katerih bo tekla uvodna obrazložitev na skupnem zasedanju, potem pa bodo delegati ločeno razpravljali na sejah zborov. Gre za osnutek družbenega načrta občine za letos in za osnutek proračuna. Razprava je pomembna že zato, ker pomeni začetek široke razprave o obeh dokumentih v občini. Po razpravi na seji skupščine se bodo namreč začele javne razprave v krajevnih skupnostih v občini in v drugih samoupravnih sredinah. Ker gre torej za uvodno razpravo v postopku za dokončno oblikovanje predloga, je prav, da delegacija v krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah združenega dela že na samem začetku gradivo skrbno preučijo.
SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE
Prihodnji teden v sredo, 4. februarja, se bodo na skupni seji sestali tudi vsi zbori radovljiške občinske skupščine. Na dnevnem redu je odločanje o predlogu programa dela občinske skupščine Radovljica za letos, sklepanje o podelitvi Prešernove nagrade, obravnavanje osnutka plana gospodarskega razvoja občine za letos, sklepanje o spremenjenem in dopolnjenem odloku o davkih občanov, razprava o osnutku odloka o gradnji zaklonišč in še o nekaterih drugih vprašanjih.
GOSPODARSKI RAZVOJ IN DAVKI
Delegate oziroma delegacije v krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah združenega dela bi pred sejo skupščine radi opozorili še posebej na tri točke dnevnega reda. Ne bo odveč, če na sejah delegacije še posebej skrbno preučijo predloženi program dela skupščine za letos. Izvršni svet občinske skupščine, ko je na zadnji seji razpravljal o predlogu, se je z njim v glavnem strinjal. Menil pa je, da je treba vanj vključiti tudi poročilo o delu sklada skupnih rezerv. Še posebno pomembno pa je gradivo oziroma osnutek plana gospodarskega razvoja občine za letos. Temu gradivu bi vsekakor veljalo posvetiti posebno skrb v delegacijah v temeljnih organizacijah združenega dela. Omenimo, da je izvršni svet občinske skupščine ugotovil, da v nekaterih delovnih organizacijah precej odstopajo od poprečnih predvidevanj na tem področju za letos. Zato je ta organ že sklenil, da bodo opravili posebne razgovore v tistih delovnih organizacijah, kjer pri načrtovanju pomembno odstopajo navzdol. Tretje vprašanje pa zadeva predlagano spremembo in dopolnitev odloka o davkih občanov. Opozorimo naj na tisti del odloka, ki govori o obdavčitvi lastnikov počitniških hišic. Stopnja obdavčitve oziroma povečanje, ki ga predlaga izvršni svet, je v primerjavi z dosedanjim odlokom precejšnje. Veljalo pa bi najbrž razmisliti tudi o mnenju, ki je bilo navrženo na seji izvršnega sveta, da bi denar, ki bi se natekel od davkov na počitniške hišice, namenili za delo krajevnih skupnosti. A. Žalar
SEJA ŠKOFJELOŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE
V sejni dvorani skupščine občine Škofja Loka se bodo v sredo, 4. februarja, ob 16. uri ponovno zbrali na skupnem zasedanju vsi trije zbori škofjeloške občinske skupščine. Delegati družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti bodo tokrat najprej glasovali o odobritvi zapisnika zadnje skupne seje ter poslušali poročilo o izvršitvi sklepov, ki so bili sprejeti na tem zasedanju, nato pa bodo razpravljali o predlogu sklepa o podelitvi Prešernove nagrade za leto 1975, predlogu družbenega načrta razvoja občine Škofja Loka za letošnje leto, predlogu dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976, predlogu odloka o proračunu škofjeloške občine za letos, predlogu odloka o javnem redu in miru v občini Škofja Loka, predlogu odloka o spremembi urbanističnega programa občine Škofja Loka in potrditvi lokacije nove proizvodne hale s spremljajočimi objekti za podjetje Termopol Sovodenj, predlogu odloka o spremembi urbanističnega programa občine Škofja Loka za področje Železnikov in o potrditvi, zazidalnega načrta za območje »Pod jezom« Na Kresu v Železnikih in predlogu za potrditev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske samoupravne komunalne interesne skupnosti za škofjeloško občino ter poslušali poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFR Jugoslavije od njihove izvolitve v maju 1974 pa do konca poslovnega leta 1974-1975, poročilo o odpravljanju posledic po lanskih spomladanskih poplavah in neurjih v občini in poročilo o problematiki v zvezi z novelacijo urbanistične dokumentacije za Selško dolino. Sledila bodo še delegatska vprašanja.
Po skupni seji se bosta sestala še zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Delegati teh dveh zborov pa bodo razpravljali o predlogu odloka o davku na promet nepremičnin v občini Škofja Loka, predlogu odloka o spremembah odloka o davkih občanov škofjeloške občine in predlogu odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
DRUŽBENI NAČRT RAZVOJA OBČINE
Na prvem skupnem zasedanju vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine v letošnjem letu bodo delegati brez dvoma izjemno pozornost posvetili razpravi o predlogu družbenega načrta razvoja občine Škofja Loka v letošnjem letu. Predlog je sicer dan v javno razpravo po temeljitih pripravah in številnih razpravah ter posvetih, vendar je še vseeno mogoče z gotovostjo pričakovati, da bodo delegati že na sejah delegacij in konferenc delegacij, pa naj bo to v organizacijah združenega dela, temeljnih organizacijah združenega dela ali krajevnih skupnostih, dali na predlog načrta razvoja občine še marsikatero pripombo. Načrt je namreč izredno pomemben dokument, saj se bo po njem uravnavalo celotno življenje v škofjeloški občini v letu 1976. V načrtu so podrobno zajete tendence gospodarskega in socialnega razvoja občine Škofja Loka v letošnjem letu, podan pa je tudi plan komunalnih del. J. Govekar
Lanski uspeh in družbeni načrt
V jeseniški občini je o osnutku družbenega načrta občine za leto 1976 že razpravljal izvršni svet občinske skupščine, o njem pa bodo spregovorili tudi na vseh sejah občinskih zborov.
Osnovne značilnosti gospodarskih gibanj leta 1975 se kažejo v zmanjšanju gospodarske rasti in na Jesenicah z doseženimi rezultati ne morejo biti zadovoljni. Gospodarstvo je bilo preveč ekstenzivno in kratkoročno proizvodno usmerjeno, kar se kaže med drugim v premajhni povezanosti jeseniškega gospodarstva. Dosegli so sicer nekaj lepih uspehov, vendar še niso izkoristili prav vseh možnosti, ki jih imajo.
V preteklih letih se je gospodarstvo prilagajalo visoki konjukturi predvsem s povečanjem števila zaposlenih, posebno v prvi polovici lanskega leta, ko je bilo povprečno vseh zaposlenih v gospodarstvu in v negospodarstvu za 5,3 odstotka več kot v enakem obdobju 1974. leta. Šele v drugem polletju je bilo opaziti racionalnejše zaposlovanje.
Delovne organizacije so v devetih mesecih lanskega leta povečale družbeni proizvod za 30 odstotkov, vendar je v tem upoštevana tudi rast cen. Iz ankete, i so jo izpolnile delovne organizacije in ki kaže ekonomsko rast leta 1975, pa je razvidno, da se je družbeni proizvod povečal za okoli 28 odstotkov v letu 1975.
20 milijonov
dinarjev prihrankov
Jesenice — Lani so jeseniški no-vatorji predložili v oceno 63 zelo uspešnih in koristnih tehničnih inovacij, s katerimi so prihranili 14 milijonov dinarjev. To so vsekakor lepi in pomembni dosežki 500 aktivnih novatorjev in racionalizatorjev, kolikor jih deluje v jeseniški Železarni.
Na letošnji prvi seji komisije za oceno tehničnih inovacij pri delavskem svetu TOZD hladne predelave bodo člani objektivno obravnavali in dokončno ocenili pet tehničnih inovacij, kateri avtorji so prihranili v enem letu 3 milijone dinarjev.
Jeseniški novatorji si prizadevajo, da bi bilo letošnje leto še uspešneje in da bi kolektivu prihranili še več kot v lanskem letu in v uspešnih letih poprej. Izreden uspeh bi dosegli z ustvarjenimi 20 milijoni dinarji prihrankov. U. Z.
Še letos nova stanovanja
Temeljna organizacija združenega dela SGP Projekt iz Kranja, ki ima svoj sedež v Kamniku, je začela med Titanom in zgornjo bencinsko črpalko graditi novi stanovanjski blok. V sedmih nadstropjih bo 32 stanovanj in delavci pričakujejo, da bodo vsa že letos vseljiva. Pripravljalna dela in betoniranje temeljev so že zaključili. Ker bodo gradili po sodobnem postopku, lahko pričakujemo, da bodo obljubo tudi izpolnili.
Projektovi zidarji slovijo v Kamniku kot dobri delavci, saj so vsa stanovanja, ki so jih do sedaj gradili v tej soseski, zelo solidno grajena. Pričakujemo lahko, da bodo kmalu začeli graditi tudi druge stanovanjske bloke v soseski, čeprav so imeli številne težave pri pridobitvi ustreznih gradbenih zemljišč. Za nova stanovanja je v Kamniku veliko zanimanje, saj so cene ugodnejše kot v Ljubljani. Prav zato se številni stanovanjski varčevalci radi odločajo za nakup stanovanj v Kamniku, ki je dobre pol ure vožnje oddaljen od glavnega mesta in še zrak ni tako osmrajen. -t
Gostišče na letališču v Lescah KREK SLAVKO
vabi na
domače specialitete
• krače
• ajdovi žganci z zeljem
• bikova jajca — pražena in na dunajski način
• klobase suhe in iz zaseke
Točimo pristna domača vina
Vabljeni
Na Jesenicah so načrtovali, da se bo produktivnost dela povečala za najmanj 3 odstotke, vendar so jo povečali le za 2,5 odstotka. V jeseniški občini se je dohodek na zaposlenega v devetih mesecih povečal za 15 odstotkov in dosegel vrednost 71.391 tisoč dinarjev.
Skupni izvoz delovnih organizacij je leta 1975 vrednostno znašal 12,751.733 dolarjev, kar je za 8 odstotkov več kot so načrtovale delovne organizacije. Nasprotno pa se je uvoz znatno povečal nad načrti delovnih organizacij in zato bodo prav uvozu v letošnjem letu posvetili vso pozornost, saj so organizacije lani uvozile za 105 odstotkov več kot leto prej.
Vrednost investicij za lani je bila po prdvidevanjih delovnih organizacij 838.252 tisoč dinarjev. Vendar načrtovanih investicij lani niso povsem uresničili: predvsem je zaostajalo področje turizma in industrije. Skupni znesek investicij lani je znašal 643.743.(XX) dinarjev, od tega kar 386.212.000 dinarjev za opremo, kar povečuje tehnično opremljenost dela.
V primerjavi z letom poprej so cene v letu 1975 močneje porasle v gostinstvu, kar je posledica večjega povečanja cen kmetijskih pridelkov in zvišanja prometnega davka za nekatere pijače. Stanarine so se zaradi novega točkovanja povečale v poprečju za 16,5 odstotka, z dogovorom o politiki stanarin pa je bilo določeno, da se stanarine v letu 1975
lahko povečajo za 25 odstotkov glede na novo točkovanje.
DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ V LETU 1976
Težišče politke družbenoekonomskega razvoja jeseniške občine bo v letošnjem letu predvsem na uveljavljanju socialističnega samoupravljanja, na krepitvi varnosti, družbene samozaščite in ljudskega odpora ter v uresničevanju pogojev za postopno stabilizacijo gospodarjenja. Temeljna naloga bo vzdrževati dinamično gospodarsko rast ob večji produktivnosti in stabilizaciji. Organizacije bodo morale izboljšati konkurenčnost, produktivnost pa naj bi se povečala predvsem s sodobno organizacijo dela, modernizacijo sredstev za delo, z izboljšanjem tehnologije itd.
Po osnutku družbenega načrta občine, o katerem bodo še temeljito razpravljali, se bo bruto osebni dohodek povečal za 11 odstotkov, produktivnost za 4 odstotke, izvoz za 7 odstotkov, investicije v osnovna sredstva za 15 odtotkov, sredstva za življenski standard za 4 odstotke, realni osebni dohodek na zaposlenega za 1 odstotek. Gospodarska gibanja so po rasti podobna republiški resoluciji. Ob tem pa bodo morale posamezne organizacije izdelati lastne akcijske programe, ki bodo vsebovali predvsem politiko zaposlovanja in produktivnosti, izvoza, uvoza in ukrepe za varčevanje pri vseh vrstah stroškov. D. S.
V zahodnem delu Radovljice proti Lescam je bilo v novem stanovanjskem bloku S 6 v sredo vseljenih 40 novih stanovanj. Od teh je bilo 15 zgrajenih iz solidarnostnega stanovanjskega sklada. Ta stanovanja so v glavnem dobile družine z nizkimi osebnimi dohodki, ostareli občani, mlade družine in matere samohranilke. Prihodnji teden bodo gotova še 3 takšna stanovanja v stanovanjskem bloku S 6. — A. Ž.
Za KS 30 odstotkov več?
Radovljica — Razprave o letošnji skupni in splošni porabi v posameznih gorenjskih občinah še niso končane, zato je še preuranjeno govoriti o sredstvih za posamezne dejavnosti. Obstajajo pa programi in predlogi, iz katerih se da deloma ugotoviti, kako bo letos. Osnutek o letošnjih sredstvih za krajevne skupnosti v radovljiški občini na primer pove, da bi le-te dobile okrog 30 odstotkov več sredstev kot lani.
Kriteriji za dodeljevanje sredstev krajevnim skupnostim tudi letos niso spremenjeni, zato najbrž ponekod ne bodo ravno zadovoljni s predlaganimi zneski. Tako so na Bledu inV Bohinjski Bistrici, računali, da bodo dobili več  denaria  od turistjčnih
organizacij predvsem za električno razsvetljavo. Program komunalnih del predvideva financiranje geodetske karte in izdelavo urbanistične dokumentacija. Predvidena je izdelava zazidalnih načrtov za večja naselja, kataster na Bledu in v Radovljici. Prav tako je predvidena modernizacija in asfaltiranje več cest in mostov. Več denarja pa je namenjenega za vodovode v Radovljici, Bohinju, za kanalizacijo v Gorjah in v Lescah in deloma tudi v Bohinju.
Seveda pa so to šele predlogi. O njih bo tekla razprava v kranjskih skupnostih, končno besedo pa bodo imeli delegati na seji občinske skupščine.
OBVESTILO
Obveščamo kmetovalce na območju Gorenjske, da je v teku splošna tuberkulini-zacija goveje živine (razpoznavno cepljenje proti tuberkulozi).
Cepljenje je obvezno (Uradni list SRS, štev. 29/75).
Kjer cepljenje ne bo izvršeno, bo prepoved prodaje plemenske živine in mleka.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj
SKLADIŠČE KRANJ
Tavčarjeva 31 telefon: 22-053
KMETIJSKE ZADRUGE, POSESTVA. KMETOVALCI?
Zamenjujemo vse vrste žitaric za vse vrste moke. Prodajam? najkvalitetnejšo moko, koruzni šrot, oves, ječmen, krmila za kokoši nesnice krmila za svinje, krmila za krave molznice in teleta ter penetirane pesne rezance za vse govedo.
Cene so konkurenčne, skladišče je odprto od 6. do 19 ure ter vsako soboto od 6. do 12. ure.
OBVESTILO
Voznike motornih vozil obveščamo, da Svet za preventivo in vzgojo v prometu, AMD Kranj in občinska komisija za vozniške izpite že drugič organizirajo v sredo, 4. 2. 1976, ob 16.30 v prostorih AMD Kranj
Anonimno  preverjanje  teoretičnega in praktičnega znanja za voznike motornih vozil
Preverjanje je prostovoljno in brezplačno.
VABIMO VOZNIKE da si osvežijo znanje, saj bo njihova vožnja zato pravilna
in varna.
Svet za preventivo in vzgojo
v prometu Kranj in Avto-moto društvo Kranj Izpitna komisija Kranj
mk
mladinska knjiga
obvešča vsa podjetja in ustanove, da imamo v Kranju, Maistrov trg 1 svojo trgovino na veliko, kjer lahko nabavljate po veleprodajnih cenah
— pisarniške potrebščine in papir
— pisalne stroje Olvmpia
— Olivetti kopirne stroje
— ter   vse   potrebne   pripomočke, ki uporabljajo za delo na teh strojih
se
Naročila sprejemamo tudi po telefonu na št. 25-177; naročeno blago dobavljamo takoj. Za vaš obisk se priporočamo
MK — Trgovina na veliko Kranj, Maistrov trg 1
/2\
Komisija za medsebojna razmerja delavcev
TOZD Maloprodaja KRANJ, n. sol. o.
v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj, n. sol. o.
objavlja prosto delovno mesto
KV prodajalca
(za pbmočje Radovljice)
Poleg splošnih pogojev kandidat mora izpolnjevati še na-seldnje posebne pogoje:
— K V delavec trgovske stroke in *- eno leto delovnih izkušenj.
Poskusno delo na tem delovnem mestu je določeno 60 dni.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev je treba poslati v 15 dneh po objavi kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6.
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj b. o.
RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO
tehničnega vodje
Pogoji: višja šola gradbene stroke — smer industrija gradbenega materiala ali nizke oziroma visoke gradnje s triletno prakso ali gradbena tehniška šola — oddelek industrije gradbenega materiala ali visokih oziroma nizkih gradenj s petletno prakso.
OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA:
strojnega referenta
za vodenje vzdrževanja
Pogoji: tehniška šola strojne stroke s triletno prakso v vzdrževanju ali
delovodska šola kovinske stroke s petletno prakso v vzdrževanju
mehanika
Pogoji: VK ali KV mehanik s petletno prakso pri vzdrževanju avtostrojnega parka
ključavničarja-strugarja
Pogoji: poklicna šola in tri leta prakse pri vzdrževanju strojev;
ključavničarja-vzdrževalca
Pogoji: poklicna šola s triletno prakso na vzdrževanju
voznika viličarja
(dve delovni mesti)
Pogoji: opravljen izpit za voznika viličarja.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po razpisu oziroma objavi na naslov: KOGP Kranj, Odbor za medsebojna razmerja TOZD opekarne Kranj, Primskovo — komunalna cona.
Delo in perspektive likovnih skupin Slovenije
Pred dnevi so v Komunalnem centru v Domžalah v okviru tamkajšnjega likovnega društva Petra Lobode odprli razstavo, ki so jo pripravile likovne skupine Slovenije in obsega več kot sto slikarskih in kiparskih del skoraj enakega števila likovnikov-amaterjev iz najrazličnejših krajev naše republike. Pot razstave iz Velenja preko Celja, Valjeva in Kranja v Domžale, kjer se zaključuje, je bila deležna široke pozornosti in priznanj, predvsem pa je prikazala dovolj kvaliteten prispevek samorastniških prizadevanj likovni kulturi na Slovenskem. Priprava razstave je bila zaupana Združenju likovnih skupin Slovenije pri ZKPOS, ki je s to prezentacijo ustvarila zanimiv pregled njihovega delovanja.
Izreden, kar fenomenalen porast likovne dejavnosti v zadnjih letih je tudi na področju samorastniških prizadevanj zahteval nove organizacijske oblike — ustanavljanje likovnih skupin pri občinskih Zvezah kultur-no-prosvetnih organizacij in končno leta 1973 ustanovitev Združenja likovnih skupin Slovenije, ki danes združuje več kot štirideset skupin in likovnih društev in katerih delovni rezultat in pokazatelj je tudi razstava v Domžalah.
Skupine in društva so predvsem zaživela na Štajerskem, na Gorenjskem, Dolenjskem, v Prekmurju in v Posavju, medtem ko sta Primorska in Notranjska za zdaj v manjši meri posejani z omenjenimi organizacijskimi enotami, čerpav ni likovna dejavnost tam nič manj razvita kot v omenjenih pokrajinah. Zdaj, ko je v le-teh organizacijska mreža dovolj izoblikovana, ko skupine in društva samostojno in uspešno delujejo, se bo v letu 1976 vsa teža organizacijske aktivnosti Združenja usmerila na Slovensko obalo, na Goriško, Tolminsko pa tudi del Notranjske itd.
Poudariti moramo, da so likovne skupine, ki se predstavljajo na razstavi, zelo aktivne in nekatere tako kot npr. domžalska tudi po številu članov zelo močne, da prirejajo razstave in si v slikarsko-tehničnem pogledu tudi same skušajo zagotoviti mentorstvo in ostalo pomoč med likovnimi pedagogi in drugimi poklicnimi umetniki. To kar največkrat pogrešajo skupine, je strokovna pomoč pri izboru del za likovne prireditve, pomoč, ki bi hitro dvignila njihovo rast, dalje debatni večeri oz. kritični razgovori ob predloženih delih, predavanja o tehnologiji umetniškega dela in likovnih pojavih v sodobnem svetu in v preteklosti. Vse te pomanjkljivosti bo kot doslej tudi v bodoče moralo še v večji meri pomagati reševati republiško združenje, deloma pa jih že rešujejo tako imenovane pedagoške likovne kolonije kot sta npr. koloniji v Seliščih ali Zavrhu. Navedeni likovni prireditvi sta poleg svojih pedagoških prijemov v obliki mentorstva, razgovorov, žiriranih razstav, predavanj in živega stika s prebivalstvom opravili tisto delo, ki naj bi v bodoče postalo sestavni del delovanja sleherne skupine.
Bienalne republiške razstave, kakršna je bila leta 1973 v Trbovljah, lansko leto v Velenju in zdaj v Domžalah, so pokazale vso pestrost, širino pa tudi kvalitete amaterskih likovnih prizadevanj na Slovenskem. Seveda je izbor zajel le del amaterskega likovnega kadra, pač najboljše kar imamo — okrog 90 avtorjev pa tudi profesionalne oblikovalce, predvsem tiste, ki so bili kakorkoli povezani z delovanjem likovnih skupin ali kolonij. Tako se polagoma vzpostavlja v polpretekli dobi porušena enotnost likovnega nastopa in zabri-sujejo včasih tako naglašene razlike med profesionalno in amatersko sfero. Zato pa je potrebna določena kvaliteta in prav v kvaliteten dvig amaterskega likovnega snovanja morajo biti obrnjena vsa naša prizadevanja. Da bi to dosegli, bi bilo treba organizacijsko izpopolniti delo skupin in njihovega združenja, predvsem z uvedbo dokumentacijske službe, ki bi spremljala njihovo celotno razstavno in ostalo dejavnost ali z uvedbo podeljevanja priznanj, ki bi bila odvisna od doseženih rezultatov posameznih skupin in posameznikov na žiriranih razstavah itd. Pri razstavah in drugih likovnih prireditvah krajevnega značaja bi lahko dosegli pomemben napredek z
Gostovanje v Češnjici
Bohinj — Delavsko prosvetno društvo Svoboda Koroška Bela z jeseniške občine je v nedeljo, 18. januarja, gostovalo v dvorani gasilskega doma v Češnjici v zgornji bohinjski dolini. Predstavili so se z veseloigro Ameriška tatvina. Pred tem so popoldne gostovali tudi v Bohinjski Bistrici. Prebivalci obeh krajev v Bohinju so se na predstavi zares prijetno razvedrili. B. Sodja
izborom del na ustreznejši in javni način s pritegnitvijo poklicnih likovnih delavcev, kot to delajo že nekatere likovne skupine, med njimi še posebej jeseniška, domžalska itd. Nepogrešljiv sestavni del vsake razstave mora postati vsaj skromen tiskan ali ciklostiran razstavni prospekt z najosnovnejšimi podatki o razstavljavcih in razstavljenih delih.
Le na ta način bodo likovna prizadevanja dobila resnejši in stalnejši značaj in bo o njih obveščena tudi širša javnost, ustanove, delovne organizacije in sredstva javnega obveščanja.
Ko bo samorastniška likovna dejavnost postavljena na podobne organizacijske osnove kot jih pozna npr. galerijska dejavnost ali kot so jih dosegla nekatera druga likovna združenja npr. fotografi in bo še naprej ostala odprta tako do uporabnika - družbe kot tudi drugih oblik likovnega in ostalega kultufnega dogajanja v naši sredini, smo prepričani, da bo njen delež pri obogatitvi naših skupnih likovnih prizadevanj pa tudi pri kulturni rasti posameznika in njegovega okolja postajal vedno večji in pomembnejši.
dr. Cene Avguštin
Zaščita arheološkega kompleksa v Kranju
Znano je, da so v Kranju, v samem središču starega mestnega jedra potekala zaščitna arheološka raziskovanja staroslovanskega grobišča od leta 1953 in v presledkih do leta 1973 v okviru komunalne ureditve Titovega trga. Ob tej priložnosti je bilo odkrito največje kulturno materialno bogastvo naših prednikov starih Slovencev in sicer iz časa od 9.— 12. stol., ko Slovenci s politično in osvajalno nadmočjo Germanov zatonejo za tisoč let v ekonomske, socialne, politične in kulturne breznične odnose germanskega fevdalizma. Brez dvoma enačimo odkritja in izkopane najdbe z že osnovnošolsko znanimi zgodovinsko pomembnimi brižinskimi spomeniki, rateškim rokopisom in čedadskimi pisanimi viri, ki govore in pričajo o obstoju slovenskega jezika ter nam tako dokazujejo rojstno prvino narodne kulture; torej smo bogatejši in celovitejši v prvi bitnosti naše kulture.
To mesto pokopavanja se je uporabljalo od časa' Ilirov, okoli 600 let pred našim štetjem preko rimskega, staroslovanskega in srednjeveškega obdobja do 18. stoletja, ko se nadaljuje pokop v današnjem Prešernovem gaju. Časovno je trajal pokop okoli 2500 let. Odkrile so se tudi kultne stavbe v temeljih, med katere sodi osmerokotna stavba v konec 8. stoletja, druga v 13. stol. in tretja v 15. stol. in so s pet tisoč raziskani-
mi grobovi ter njihovimi pridatki po spomeniško varstvenih načelih toliko pomembne, da se ščitijo in varujejo pred ponovno pozabo oziroma, da se predstavijo javnosti na samem mestu odkritja. V spomeniško okolje pa se vključujejo vse pomembnejše in izbrane najdbe ter dokumentacijski viri, ki bodo pričali o lastni kulturno materialni dediščini. Strokovno in finančno je bila izpolnitev tega načrta dokaj težka in zahtevna naloga, zlasti, ker je spomeniški objekt v prometnem in stavbnem središču ter je tako pogojen z mnogimi zahtevami in predpisi. Z odločitvijo Temeljne kulturne skupnosti Kranj in Kulturne skupnosti Slovenije, da se spomenik preteklosti varuje in ohranjuje, gre največja zasluga in priznanje, da se dela na zaščiti dokončujejo. S tem je dana možnost postavitve razstave, na kateri bodo prikazani rezultati 20-letnih arheoloških raziskovanj in dognanj, ki bodo enkratno seznanili javnost, učečo mladino in domače ter tuje turiste, o prvobitni pretekli materialni kulturi v slovenskem prostoru. S tako skupno prizadevnostjo se bomo priključili ostalim narodom, ki že na podoben način kažejo prvobitni izvor narodne preteklosti, kot to že lahko vidimo na Hradčanih v Pragi, na Dunaju, v Salzburgu, v Kolnu, Trstu, Milanu in Rimu in še na mnogih drugih mestih. Andrej Valič
Šola in več tečajev
Radovljica — Pred kratkim je radovljiška delavska univerza razpisala vpise na tehnično šolo za lesarsko stroko. Šola bo trajala tri leta in bo namenjena tistim, ki že imajo poklic v lesarski stroki. Pogoj za vpis je tudi redna zaposlitev in pozitivna ocena iz tujega jezika v zaključnem spričevalu osemletne šole. Vpisnina je 50 dinarjev, stroške šolanja pa bodo določili kasneje, ko bo znano število vpisanih kandidatov.
Razen tega bo delavska univerza organizirala tudi več tečajev. Tako bodo že v začetku februarja začeli s poukom strojepisja. Razdeljen bo na dva tečaja. V začetnem bodo slušatelji dobili osnove slepega tipkanja, v nadaljevalnem pa bodo pridobili ustrezno hitrost tipkanja. Pouk bo dvakrat na teden popoldne ali zvečer, tako da bo tečaj končan do maja, saj bo trajal 100 ur. Šolnina za vsak tečaj znaša 1000 dinarjev in jo bodo slušatelji lahko poravnali v štirih obrokih.
Letos bodo prvič organizirali tudi tečaj za ročno vezenje, ki bo trajal 30 ur. Tečajnice se bodo usposobile v križnem vezenju, raznih vbodih in v tkaničenju. Vpisovali bodo tudi učenke iz višjih razredov osnovne šole. Za ta tečaj bo treba odšteti 300 dinarjev.
Tudi letos spomladi se bo začel pouk nemščine prve, druge in tretje stopnje, nadalje pouk angleščine prve in druge stopnje ter prva stopnja francoščine. Vsi jezikovni tečaji bodo trajali 80 ur in bodo končani do konca maja. Predavanja bodo dvakrat na teden po tri šolske ure. Šolnina za vsak tečaj bo znašala 800 dinarjev in jo bo moč plačati v več obrokih. Pouk bo organiziran po najsodobnejših učnih metodah. Absolventi tretje stopnje nemščine pa bodo po opravljenem izpitu dobili verificirano spričevalo o znanju tujega jezika. S tem spričevalom bodo lahko nadaljevali šolanje. J H
Amatersko gledališče Tone Čufar na Jesenicah je tudi v letošnji sezoni poskrbelo za mlade ljubitelje gledališke umetnosti. Pod režijskim vodstvom Vere Smukavčeve so uprizorili Pohorsko bajko. Na odrskih deskah so se uspešno predstavili mladi člani amaterskega gledališča ob pomoči starejših igralcev. (J. R.) — Foto: J. Jekler
Gamsje garje v Karavankah
Nevarna bolezen preti, da zdesetka najmanj 15.000 gamsov v Sloveniji; vse tja do Pohorja in v Triglavskem nacionalnem parku — Po dosedanjih izkušnjah pri sosedih se ta nevarna bolezen širi s hitrostjo 25 kilometrov na leto — Od okužbe do pogina (do 80 odstotkov staleža) poteče 90 dni — Pri Lovski zvezi za Gorenjsko štab za preprečevanje garij — Totalni odstrel med Gozd Martuljkom in Dovje-Mojstrana na južnem pobočju Karavank — Akcija tudi na avstrijski strani
Bilo je v petek, 16. januarja, ko sem se po naključju oglasil na sedežu Lovske zveze za Gorenjsko v Kranju (kjer ima prostore tudi kranjska ribiška družina). Pa mi mimogrede omeni sekretar zveze, 36-letni inž. Branko Galjot, sicer že 14 let lovec, da so se v zgornjesavski dolini, v revirju Lovske družine Kranjska gora in Dovje pojavile gamsje garje. Priznam da bolj zaradi poklicne radovednosti kot zaradi predstave in poznavanja te nevarne bolezni (zdaj namreč to vem) sem začel drezati vanj. Tako zvem, da se je ta bolezen prvič pojavila pri nas 1973. leta in da jo pred tem naši lovci ne pomnijo, niti ni omenjena v naši literaturi, da pa jo že desetletja poznajo lovci, naši avstrijski sosedje in menda še dlje v Švici. S hitro in odločno akcijo so lovci Lovske družine Kranjska gora ob prvem pojavu preprečili, da bi se bolezen razširila. Zdaj pa se je nenadoma spet pojavila, na večjem področju in žarišče je nevarnejše. Po 8. januarju letos, ko so, lahko bi rekli po naključju, odkrili ponoven pojav, so takoj imenovali štab in začeli z akcijo. Sklep je bil, da je treba v žariščnem področju, na kakšnih 300 hektarih odstreliti vse gamse; čeprav zdaj (od 1. januarja do 31. julija) lov gamsa sicer ni dovoljen. Potem mi Branko predlaga, naj bi se s fotoreporterjem morda udeležila ene sedanjih akcij. Seveda sem se takoj strinjal. Ker pa je 16. januarja dopoldne nekaj časa močno snežilo in je kazalo, da akcije za tako imenovani totalen odstrel zaradi snega nekaj dni ne bo moč speljati, je bil dogovor, da se dobimo v četrtek, 22. januarja.
V ŽARIŠČE BOLEZNI
Pol ure pred osmo zjutraj, v četrtek minuli teden, smo se zbrali v Gozd Martuljku. Čakali so naju že 45-letni Alojz Mertelj, gospodar Lovske družine Kranjska gora, 63-letni Rajko Marenčič, ki je bil do nedavna 20 let sekretar Lovske zveze za Grenjsko, 45-letni inž. Rudi Hlebanja, starešina v Lovski družini Kranjska gora in inž. Branko Galjot. Oni opremljeni in pripravljeni kot je treba, midva pa kot kakšna turista, smo se takoj odpravili v Belco in od tam po dolini Belce navzgor v Kurji graben kot pravijo kraju.
Malo pred »tunelom«, kjer je cesta speljana skozi živo skalo, smo se razdelili. Branko in Rudi sta se zagrizla v strm breg, Rajko in Alojz ter midva pa smo šli po cesti naprej.
»Od 8. januarja do danes smo v našem lovskem revirju v žariščnem delu (meja med revirjema LD Kranjska gora in Dovje je Belca) odstrelili 37 gamsov. Pravzaprav smo od tega štiri našli, ker so zaradi bolezni, sami poginili. Sicer pa je bilo med 37 kar 18 bolnih oziroma okuženih,« pove med potjo Alojz Mertelj, ki je zdaj tudi predsednik štaba za preprečevanje garij.
Drobim in sopiham v breg in komaj kaj zinem. Težka je tale novinarska in jagerska, si mislim, ko mi je zdaj vroče in mi pot curlja po hrbtu, zdaj spet veter ledeni kurjo polt, ko buljim v nasprotni breg, kamor Rajko in Alojz merita z uper-jenimi daljnogledi.
»Sem šel nedavno tega iz Goj-zda, saj veš v tržiški občini, na Kriško, pa od tam na Poljano in mali Storžič, pa spet nazaj na
Rajko Marenčič in Alojz Mertelj sta z daljnogledi nenehno preiskovala okuženo območje.
Poljano in potem v dolino. Šest ur sem hodil. Ja, kakšnih 20 kilometrov sem naredil. A, to je zdravje. Zvečer sem bil žejen, da sem ves kompot in črno kavo popil,« omeni Rajko.
Jaz pa samo po nepotrebnem bleknem, da je to res zdravje. A mi je že naslednji trenutek žal, ker me vsaka beseda še bolj utrudi in ker me France tako pogleda, da bi me naj-, brž najraje prestrelil v tem garjavem žarišču.
Potem razmišljam o gamsih. Želim, da bi koga zagledali, čeprav mi ni do tega, da bi ga ustrelili.
»Tamle je,« rečem in Alojz se zdrzne in je skoraj pripravljen, »kragulj,« končam stavek. Sele v dolini potem vem, da sem ga nehote potegnil, saj je bil prepričan, da sem zagledal gamsa. In kot so povedali, bi ta dan padel vsak, ki bi ga zasledili. A kot rečeno, je visoko pod nebom krožil kragulj.
»Tam so gamsi. Preselili so se više. Dokler časa je sneg v dolini, se zadržujejo bolj spodaj, da laže pridejo do hrane. Ko pa sneg odleze, se pomaknejo više. Ker je na avstrijski strani, na severnem delu Karavank zdaj kar dovolj snega in ledu, so tudi prišli sem, na južno sončno stran,« razlaga Alojz Mertelj.
Potem se napotimo v strmejši breg in gremo čez prodovit in krušljiv teren, ki mu pravijo Štenge. Vsake par korakov se ustavimo. Alojz in Rajko nenehno pogledujeta področje z daljnogledoma.
Nič. Najbrž bosta Branko in Rudi imela več dela. Šla sta namreč še bolj visoko. A čudno, nobenega odmeva o strelu ne slišimo. Po strmini prilezemo na vrh in pod nami so nekaj sto metrov globoke pečine. Pa jo France prilomasti za nami in kašelj ga duši.
»To pa ni dobro,« meni Rajko. Seveda ni. In oštevam Franceta, naj se že vendar neha igrati strašilo za divje koze. On pa mi odvrne, da bo s teleobjektivom mene odpihnil s pečine, če že teh garjavih koz ni nikjer.
Zaltaj se tistemu delu, ki je še najbolj podoben odsluženim zobnim škrbinam, reče Završič, ne vem. Ugotovili pa smo, da tudi tam ni bilo gamsov. Le Francetu je teleobjektiv zdrsnil z roke in ni dosti manjkalo, da bi ga z daljnogledom iskali kje daleč spodaj.
Ko smo se potem že čez poldan zbrali v dolini, smo ugotovili, da so
se gamsi preselili še više in da bodo lovci LD Kranjska gora imeli še težko delo, da bodo do konca februarja popolnoma očistili žarišče. Popoln odstrel jim lahko olajša le sneg, če bo zapadel, ker se bodo potem gamsi spet preselili v dolino. Predvidoma morajo namreč lovci LD Kranjska gora odstreliti 60 gamsov, LD Dovje 32 in LD Jesenice 12, skupaj torej 104. Doslej pa so jih vsi skupaj dobro polovico. In še to smo ugotovili, da smo prehodili blizu 15 kilometrov, Branko in Rudi pa še nekaj več.
ZAHRBTNA BOLEZEN
Kot rečeno, so se gamsje garje pojavile pri nas 1973. leta. Bilo je oktobra meseca, ko so jih zasledili lovci Lovske družine Kranjska gora blizu tromeje Jugoslavija, Avstrija, Italija. Avstrijci so takrat na oni strani delali smučišče in so se najbrž premaknili k nam. Takrat so odstrelili 11 gamsov in vsi so bili okuženi. Dvanajstega so odstrelili marca 1974, vmes pa so našli še štiri poginjene. Po tem pa bolezni niso več zasledili.
Tako avstrijski kot lovci na naši strani so potem vse leto opazovali, če bi se bolezen pojavila, a je pri nas niso zasledili, na oni strani pa nekaj primerov. Naši so kožo s poprsja, pljuča in spolovola od vsakega uplenjenega gamsa pošiljali v preiskavo Inštitutu za zoohigieno in patologijo divjih živali in pri Biotehnični fakulteti v Ljubljani, kjer se je pri tem še posebej specializiral prof. dr. Valen-tinčič.
Šele 25. oktobra lani so v revirju Lovske družine Dovje ustrelili spet garjavega gamsa. To sicer še, ni bil alarm za preplah, vzbujal pa je sum, da so se garje preselile kakšnih 15 kilometrov proti vzhodu od prvega pojava blizu tromeje. No in potem.je prišel letošnji 8. januar. Gospodarja LD Kranjska gora Alojza Mertlja so obvestili, da so prejšnji dan vojaki našli na področju Belce najbrž poginjenega gamsa. Ze naslednji dan se je Alojz napotil v revir in le dober kilometer iz doline našel tako oslabelo kozo (gamsjo samico), da je živo ujel.
Alojz Mertelj       Rajko Marenčič     inž. Rudi Hlebanja inž. Branko Galjot
Le 60-letni lovec Jože Zima iz LD Kranjska gora je 22. januarja uplenil 8-letno kozo.
»Ležala je tik nad cesto, za drevesom. Ko me je opazila, je skočila in se pognala čez jarek. Na drugi strani pa je obležala in otresala z nogami. Ni se mogla postaviti. Pobral sem jo in šele tedaj opazil, da je po poprsju koža vsa razpokana in vlažna od izcedka. Torej garje. Živo sem' prinesel v dolino in po dveh urah je poginila.«
Kaj pravzaprav so garje?
Strokovna literatura navaja in jih opisuje kpt zelo nevarno kužno bolezen, za katero pogine 80 in več odstotkov staleža. Povzroča jih pršica — kožni zajedavec (scabies sar-coptes). V drugačni obliki tega zaje-davca zasledimo tudi pri človeku; povzroča pa srbečico ali po domače garje. Skratka, tako pri gamsih oziroma divjih kozah kot pri človeku sodi v isto skupino kožnih parazitov. Prenese se ta zajedavec z gamsa lahko tudi na človeka. To najbolje ve prav Alojz Mertelj, ko je nalezel tega parazita, ko je 8. januarja nesel kozo v dolino (a je bila še celo zavita v polivinil). Vendar se na človeku potem ne razvije. A tudi pozdraviti ga je lahko
Strokovnjaki menijo, da je danes ta pršica v vseh loviščih, vendar se razvije šele, kadar divjad ni dovolj odporna. Drugače in delno nestrokovno povedano pa bi lahko rekli, da je to neke vrste naravna selekcija. Včasih so za naravno selekcijo med gamsi skrbeli volkovi in risi. Danes te divjadi ni več v naših gozdovih; pregnali smo jo. Človek si je vzel pravico naravnega selektorja, da bo odstrelil vse manj odporno in da bo
Za garjami obolela žival. Na poprsju so vidne 'razpoke. Kar 80 odstotkov tako obolelih gamsov pogine.
skrbel za ravnotežje staleža določene vrste divjadi. Očitno pa je človek slab selektor.
Zadnje strokovne ugotovitve o gamsjih garjah avstrijskega strokovnjaka dr. Bocha, z njimi pa se strinja tudi prof. dr. Valentinčič z Biotehnične fakultete v Ljubljani, kažejo, da se gamsje garje pojavijo pri prevelikem staležu divjadi v revirju. Živali imajo premalo hrane in ne dosegajo prave teže. Zato so bolj podvržene različnim boleznim. Naslednji razlog je nepravilna starostna struktura in tretji nepravilno razmerje med spoloma. Idealno razmerje za stalež je 1:1 (enako število kozlov kot koz) oziroma 1:1,2 v korist koza. Pri nas pa se dogaja, da je razmerje 1:3 v korist koza. Posledica temu je sedanja trofejna politika. Lovci gledajo raje za kozli (gamsi), ki prinesejo trofejo, koze in kozliči pa jim največkrat nič ne pomenijo. Zato bi bilo treba po mnenju strokovnjakov predvsem paziti na omenjene razloge — torej na številčnost, na starostni sestav in na razmerje med spoloma.
In še nekaj je značilno navadno za garje. Pojavijo se nazadnje, ko so gamse napadle že različne druge bolezni, ki so prav tako vzrok nepravilne selekcije v revirjih. Prof. dr. Valentinčič pravi, da so se pri gamsih v Sloveniji že pojavile kužna bra-davičavost, kužna slepota in zaje-davci s pljučnico. Vsaka od teh bolezni deloma razredči stalež, vendar ga garje, kot najhujša oblika bolezni gamsov, najbolj.
ZAKAJ PREPLAH?
Pravi pomen oziroma nevarnost te bolezni so mi potem razložili v popoldanskem pogovoru. Gre pravzaprav za to, da je gams danes nepogrešljiv v biološki verigi skalnatih predelov pri nas. Če ga ne bi bilo, bi sleherni ljubitelj narave občutil, da je nekaj odmrlo. Umiranju narave pa smo tako ali tako priča na vsakem koraku in zadnji čas je, da se "zavemo in ukrepamo.
Če pa morda takšna ugotovitev ne prepriča, povejmo tole. V Sloveniji, tja do Pohorja in v Triglavskem nacionalnem tparku je po statističnih podatkih lovskih organizacij • okrog 15.000 gamsov. Sleherni pri nas uplenjen gams pa pomeni za tujca okrog 6000 do 8000 novih deviznih dinarjev. Za domačina pa okrog 1500 dinarjev. Torej gre tudi za izredno veliko materialno bogastvo, ki bi ga
gamsje garje v razmeroma kratkem času lahko uničile.
Da se torej ta bolezen ne bi razširila naprej proti vzhodu, proti Pohorju in čez Savo zanesla v Triglavski nacionalni park, so sedanji ukrepi nujni. Edini najbolj učinkovit ukrep pa je le totalni odstrel v žarišču, saj je bolezen zelo nalezljiva in traja od okužbe do pogina le 90 dni. Težava pa je tudi, da jo je pri še živem gamsu izredno težko zaznati, ker se običajno razvije na poprsju, ki pa ga z obeh strani zakriva dlaka. Tako jo ugotovimo, šele ko je žival uplenjena, tako oslabela, da je že na pogled sumljiva, ali pa kadar se neobičajno potresa (kot moker pes), ker jo razpokana koža draži. Meso bolnega gamsa je sicer užitno, vendar zaradi oslabelosti največkrat malo vredno. Zato prof. dr. Valentinčič priporoča sežig takšne uplenjene ali poginule živali, kar je tudi najbolj učinkovito za uničenje zajedavca.
SKUPNA AKCIJA
Pogovoru po obhodu okuženega dela revirja je potem pozno popoldne sledil v Kranjski gori še sestanek s predstavniki Lovskih družin Kranjska gora, Dovje, Jesenice, Biotehnične fakultete, Lovske zveze za Gorenjsko, Zavoda za gojitev divjadi, jeseniške občinske skupščine in predstavniki avstrijskih ter italijanskih lovcev. Dogovorili so se, da bodo tudi onkraj meje poostrili ukrepe in se najbrž odločili za dodatni odstrel. Razen tega pa so sklenili, da bodo štab za preprečevanje garij povečali in če bo treba področje totalnega in delnega odstrela še razširili. Akcija bo torej skupna in bo trajala do konca februarja.
Ze v bližnji prihodnosti bodo pripravili tudi strokovno razpravo o gamsjih garjah za vse lovce v zgornjesavski dolini. Odločno pa je bilo tudi poudarjeno, da je ta hip in tudi v prihodnje treba prekiniti z razpravami, ali so takšni ukrepi upravičeni in pravilni ali ne. Potrebna je hitra in strokovno priznana najbolj učinkovita akcija. Sicer se bomo že jutri lahko srečali s položajem, ki mu potem res ne bomo več kos. Tega se moramo v prihodnje zavedati vsi, predvsem pa lovci; tudi tisti, ki imajo morda danes različne pomisleke.
Besedilo: A. Žalar Slike: F. Perdan
Na sestanku v Kranjski gori so se naši, avstrijski, italijanski lovci dogovorili za odločno akcijo: odstrel vseh gamsov v okuženem območju Belce v zgornjesavski dolini.
Pet let Društva za podvodno dejavnost Kranj
Malo možnosti za vadbo
Kranjsko Društvo za podvodno dejavnost je s 40 člani, med katerimi je 8 žensk, med najboljšimi v državi — Neuslišane prošnje za boljše pogoje vadbe — V društvu ustanovili aktiv ZK
Člani društva za podvodno dejavnost Kranj na enem od reševalnih tečajev.
Kranj — Do lanske spomladi je bilo Društvo za podvodno dejavnost Kranj kljub precejšnjim uspehom in izredni aktivnosti članov brez strehe nad glavo. Sedaj jo imajo. Na Koroški cesti 25/a v Kranju, nasproti restavracije Park, so dobili ljubitelji Gorenjcem manj znanega športa prostorček, v katerem se redno tedensko shajajo in hranijo vsaj najnujnejšo opremo. Društvo za podvodno dejavnost z ribo v klubskem znaku je bilo oblikovano pred petimi leti. Ustanovni člani so bili privrženci vodnih globin, tedaj včlanjeni v ljubljanski Klub za raziskovanje niorja. Društvo se je organizacijsko lr> številčno krepilo in skrbelo za stalno usposabljanje članov, katerih Je danes 40. Med njimi je tudi 8 Žensk. Precej bolj ali manj aktivnih •n opremljenih sekcij ima. Le-te so: potapljaška sekcija, sekcija za podvodne tekmovalne športe (orientacijsko plavanje itd.), sekcija za podvodno fotografijo in film in sekcija za hitrostno plavanje s plavutmi. Društvo ima tudi sekcijo v tovarni Sava in sekcijo za športni ribolov, kamor sodita predvsem trnkarjenje in podvodni ribolov s podvodno Puško.
Kranjčani se* lahko pohvalijo s Številnimi tekmovalnimi in organizacijskimi dosežki. Prebili so se v vrh Jugoslovanske podvodne dejavnosti, razen tega pa organizirali več kvalitetnih prireditev jugoslovanskega in jnednarodnega pomena. Omenjamo *e državno prvenstvo v hitrostnem plavanju, mladinsko prvenstvo, vsakoletni Ostermanov memorial, plavanje po Savi v počastitev 4. julija, Dneva borca itd. Kranjčane zanima tudi plavanje po deročih rekah, kakršna je na primer pri nas Soča, Vendar je tovrstna dejavnost precej nevarna in so ji za zdaj kos le člani reševalne skupine. Vključeni so v civilno zaščito.
Precej si obetajo tudi od sodelovanja z JLA, organi za ljudsko obrambo, upravo javne varnosti itd. Člane kranjskega Društva za podvodno dejavnost bi kazalo večkrat Poklicati na pomoč pri raznih popravilih pod vodo, iskanju ponesrečencev, reševanju potopljenih avtomobilov in drugih predmetov itd. Pri Urejevanju jezu pri kranjski elektrarni je bila na primer pomoč potapljačev izredno dobrodošla!
Društvo za podvodno dejavnost skrbi za naraščaj. Vsako leto organizira tečaj za potapljače-začetnike. Letošnji se bo začel aprila ali maja. ^snovna znanja bodo dobili kandidati v Kranju, praktična pa deloma v zimskem bazenu, predvsem pa na ^orju, kjer so tudi izpiti. Lani je na Primer kar 21 tečajnikov dobilo Usposobljenost in naziv za potap-
ljača I. kategorije. Povedati kaže, da želi društvo enakomerno razvijati vse sekcije. Dobri rezultati vseh sekcij so plod tako začrtanega dela. V društvu je tudi že precej inštruk-torskega kadra, tako da ga ni treba iskati drugje. Na tem področju so predpisi izredno strogi, saj na ljubitelje podvodne dejavnosti prežijo številne nevarnosti. Polovičarskega uresničevanja in spoštovanja predpisov pri podvodnih dejavnostih ni!
Številne nevšečnosti tarejo kranjsko Društvo za podvodno dejavnost. Člani pravijo, da bi jim 55.000 dinarjev letno omogočalo solidno delo brez razmetavanja -denarja. Računajo na dotacijo telesnokulturne skupnosti kranjske občine, organizacije za tehnično kulturo in republiške potapljaške zveze. Lani so jo »zvozili« s precej skromnejšimi sredstvi. 12.500 dinarjev so dobili od telesnokulturne skupnosti, 4000 dinarjev pa od potapljaške zveze. To je le nekaj več od cene opreme za enega potapljača! Zato se društvo odloča za nakup le najdražje opreme, drugo pa kupuje vsak član sam. Skromna so. tudi njihova bivanja ob morju. Največkrat spe kar pod šotorom in se preživljajo na najcenejši način. Veliko si obetajo od novega, lani kupljenega kompresorja. Nakup sta omogočila skupščinski organ za ljudsko obrambo in telesnokulturna skupnost. Takšna naprava veliko pomeni in prihrani marsikateri dinar. Sedaj lahko kisikove bombe sami polnijo. Sicer pa bi morali za eno polnjenje odšteti najmanj 200 dinarjev, ki pa ne zaleže več kot za eno uro potapljanja!
Sicer pa je za Društvo za podvodno dejavnost Kranj največja težava organizirana vadba. Po navadi morajo imeti treninge med kopanjem, v gneči. Na prošnje, da bi imeli rezerviran čas za treninge in na voljo vsaj dve plavalni stezi, so odgovorni najpogosteje gluhi. Razen tega so tudi računi za uporabo bazenov v Kranju precej visoki. Še posebej so prizadeti člani sekcije za hitrostno plavanje s plavutmi, ki želijo vaditi, saj so zadnja leta skokovito napredovali in že posegli po najboljših uvrstitvah v državi. Zato je ureditev tega vprašanja ena največjih želja društva. Svojo dejavnost so voljni še razširiti. Velike naloge imajo v programu. Ena od njih je urjenje v potapljanju za učence osnovnih šol, saj vedo, da je med mladino za to veliko zanimanje. Tudi potapljaški tabor ob srednjem Jadranu bi radi letos organizirali. Takšno delo terja precej stroškov, saj mora biti tabor dobro organiziran in za udeležence zagotovljena popolna nega in varnost.
V društvu negujejo tudi družbenopolitično delo. Oblikovali so aktiv Zveze komunistov. Predvsem pa si prizadevajo, da bi društvo upoštevali tudi pri snovanju razvoja telesne kulture v kranjski občini. Tako so na primer predlagali, da bi v primeru gradnje novega bazena v Kranju omogočili vsaj pod skakalnimi napravami poglobitev za K) do 15 metrov. S tem bi bila društvu tudi doma omogočena normalna vadba ter zagotovljeni pogoji za tekmovanja. To bi bila obenem prva tovrstna naprava v Sloveniji. Drugje po svetu, predvsem v obeh Nemči-jah, tako urejene bazene že imajo. Člani društva so pripravljeni pri gradnji pomagati. J. Košnjek
Tabor-
• v
obračun
Taka je ena izmed osnovnih ugotovitev letne skupščine kranjskih tabornikov, ki je bila v petek, 23. januarja. Iz poročil odredov kot sestavnih enot občinske zveze, zlasti pa iz osrednjega poročila predsednice zveze tabornikov občine Kranj Šimunac Ljubinke je bilo slišati o veliki aktivnosti v vseh taborniških vrstah. Zlasti je to bilo v lanski, 30. obletnici osvoboditve. Taborniki imajo v svojih programih veliko akcij in dejavnosti nasploh, ki so vezane na našo revolucionarno preteklost. Lani, ob jubilejni obletnici, pa je bilo to še bolj izrazito. Bilo je še več partizanskih pohodov, urejevanja grobišč in spominskih obeležij iz časa NOB. Programi so bili bolj prežeti s tematiko osvobodilnega boja.
Ena izmed osrednjih težav je v pomanjkanju kadra. Večino tega bremena nosijo razni mentorji in vzgojitelji po šolah, vse enote imajo namreč osredotočena torišča zbiranja mladih po samih šolah. Za odred Albina Drolca je to šola L. Seljaka v Stražišču, za Kokrški odred šola F. Prešerna in S. Jenka, za odred Stražnih ognjev šola Staneta Žagarja na Planini itd. To velja tudi za manjše enote v okolici. Med temi se zlasti odlikuje četa v Preddvoru, vezana na tamkajšnji mladinski dom. Pod vodstvom mentorice Anice Fabjanove je ta četa zadnja leta vse bolj aktivna. Nobena druga športna, kulturna in druga organizacija ne zajame tolikšno širino, za nobeno organizacijo se ni ogrelo toliko mladih, saj je domala ves tamkajšnji dom ena sama taborniška vrsta. Tako je tudi drugod, kot so poročali na konferenci. Medtem ko mnoge organizacije s težavo, zelo počasi prodirajo med mladino, pa je za taborniške vrste dobesedno pritisk iz same mladine. Lani se je število tabornikov zelo povečalo. V petih odredih jih je okroglo 600. V letošnjem programu je predvideno novo povečanje članstva za 30 do največ 40 odstotkov, ker se prav ob tem postavlja vprašanje, kdo bo delal s to mladino, kdo jih je pripravljen in sposoben voditi. Potrebno je veliko število organizatorjev, voditeljev, načelnikov ... Za priprave raznih akcij, za organizacije taborništva nasploh je bilo samo lani vloženih okroglo 20.000 ur, kar dokazuje izredno požrtvovalnost tega kadra. Vendar pa to še ne zadostuje. Dezor-ganizacija, pomanjkanje vodstva, površnost raznih priprav in podobne slabosti lahko kaj hitro razpršijo vso vnemo mladih, če ob vsem nimajo uspeha, če ne doživljajo zadoščenja.
Zato bo letos ena izmed nalog kot najvažnejše — vzgoja kadra preko raznih oblik seminarjev, tečajev in podobno. Tarejo jih res težave s sredstvi. O tem je bilo precej govora na konferenci. Toda vsi so se strinjali, da na prvem mestu mora biti vzgoja potrebnega kadra. Pomoč v tem cilju jim je v imenu občinskih družbenopolitičnih organizacij ter v imenu izvršnega sveta občine obljubil podpredsednik Rado Pavlin. Enako je poudaril predstavnik republiške zveze, ki je tudi posredoval priporočilo tovariša Sergeja Kraigherja, naj se namreč taborniki tesneje povežejo s štabi vseljudske obrambe, ker po svoji vsebini dela in ciljih vzgoje mladih ljudi tam tudi sodijo.
Na konferenci so sprejeli bogat letošnji program dela, podelili so priznanja in pohvale najzaslužnejšim, vsi odredi pa so slovesno podpisali samoupravni sporazum za uspešnejše skupno sodelovanje vseh taborniških enot na tem območju.
K. Makuc
VSAK
PETEK
NA" 4 STRANEH
kino
Kranj CENTER
30. januarja amer. polit, satira veliki diktator oh Hi., 18. in 20. uri
31. januarja amer. polit, satira veliki diktator ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. krim. šerif iz države tennesee ob 22. uri
1. februarja amer. barv. risani podvigi slavnega mornarja popaja <obl0.. uri, amer. polit, satira veliki diktator ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. pust. kraljičina ogrlica ob 21. uri
2. februarja amer. barv. krim. šerif iz
drŽave tennesee ob i6., is. in 20. ari
Kranj STORŽ IC
30. januarja angl. barv. otroci železnice ob 16., 18. in 20. uri
31. januarja angl. barv. otroci železnice ob 16. in 20. uri, amer. barv. vestern vojna sreča ob 18. uri
1. februarja amer. barv. vestem vojna sreča ob 14. in 18. uri, ital. barv. ljub. ljubezenska igra (ni primeren za otroke) ob 16. uri, premiera amer. barv. vestema mož, imenovan gennon ob 20. uri
2. februarja amer. polit, satira veliki diktator - zadnjic! ob 18. in 20. uri
Tržič
30. januarja ital.-angl. barv. pust. obračun pri zapuščenem rudniku ob 18. in 20. uri
31. januarja ital.-angl. barv. pust. obračun pri zapuščenem rudniku ob 18. in 20. uri
1. februarja amer. barv. krim. lev med gangsterji ob 15., 17. in 19. uri
2. februarja amer. barv. krim. lev med gangsterji ob 18. uri
Kamnik DOM
30. januarja amer.  barv.  vestem plavi vojak ob 18. in 20. uri ji. januarja  amer.  barv. vestem heroj
Črnega kolta ob ie. in 20. uri
1. februarja amer. barv. vestem heroj črnega kolta ob 17. in 19. uri
2. februarja ital. barv. ljub. ljubezenska igra (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri
Cerklje KRVAVEC
1. februarja ital. barv. ljub. igra z ognjem ob 16. uri
Škofja Loka SORA
30. januarja nem. barv. pust. krvavi jastrebi aljaske ob 18. in 20. uri
31. januarja ital. barv. akcij. sicer se bova razjezila ob 18. in 20. uri
1. februarja ital. barv. akcij. sicer se bova razjezila ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
30. januarja ital. barv. akcij. sicer se bova razjezila ob 20. uri
31. januarja franc. barv. komed. avantura je avantura ob 20. uri
1. februarja nem. barv. pust. krvavi jastrebi aljaske ob 17. in 20. uri Jesenice RADIO
30. januarja amer. barv. dok. ptici, čebele in vsi to počno ob 17. m 19. uri
31. januarja nem. barv. glasb. heintje, sonce bo spet zasijalo ob 15. uri, amer. barv. cs akcij. gospodar življenja in smrti ob 17. in 19. uri
1. februarja amer. barv. cs akcij. gospodar življenja in smrti ob 17. in 19. uri
2. februarja amer. barv. ljub. drama poletje 42 ob 17. in 19. uri
Jesenice PLAVŽ
30. januarja ital.-špan. barv. cs vestem texas joe ob 18. in 20. uri
31. januarja amer. barv. ljub. drama poletje 42 ob 18. in 20. uri
1. februarja nem. barv. glasb. heintje, sonce bo spet zasijalo ob 10. uri, amer. barv. ljub. drama poletje 42 ob 18. in 20. uri
2. februarja amer. barv. cs akcij. gospodar življenja in smrti ob. 18. in 20. uri
Dovje Mojstrana
31. januarja amer. barv. vestem hudičev vrt ob 18. in 20. uri
1. februarja amer. barv. cs pust. lov za zlatimi iglami ob 18. in 20. uri
Kranjska gora
31. januarja amer. barv. cs pust. lov za zlatimi iglami ob 18. in 20. uri
1. februarja amer. barv. dok. ptice, čebele in vsi to počno ob 18. in 20. uri
Radovljica
30. januarja ital. barv. kruh in čokolada ob 20. uri
31. januarja nem. barv. MOJ PRIJATELJ HENTI ob 18. uri, amer. vojni NAJDALJŠI DAN ob 20. uri
1. februarja amer. barv. risani PRIGODE TOMA IN JERRYJA ob 10. uri, nem barv. MOJ PRIJATELJ HENTI ob 15. uri, amer. vojni NAJDALJŠI DAN ob 17. in 20. uri
2. februarja ital. barv. drama NOČNI PORTIR ob 20. uri
Bled
30. januarja slov. barv. vojni MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO ob 20. uri
31. januarja amer. barv. risani PRIGODE TOMA IN JERRYJA ob 18. uri, ital. barv. drama NOČNI PORTIR ob 20. uri
1. februarja amer. barv. risani PRIGODE TOMA IN JERRYJA ob 14. uri, slov. barv. vojni MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO ob 16. uri, ital. barv. drama NOČNI PORTIR ob 20. uri, nem. barv. MOJ PRIJATEIJ HENTI ob 18. uri
2. februarja amer. vojni NAJDALJŠI DAN ob 20. uri
Veliki diktator
Charlieja Chaplina
Charlie Uhaplin, scenarist, režiser in nosilec obeh glavnih vlog (Hvnkel in dvojnik židovski brivec), je z Velikim diktatorjem prišel v zgodovino filma še kot izrazito angažiran, jedek politični satirik. Predvsem pa: ostal je umetnik.
Oboje pa, na umetniški način izoblikovana filmska satira na račun predvojne Nemčije in Hitlerja ter z njima povezanih dogodkov, pa dejstvo, da je filmski način pripovedovanja še vedno sugestiven, poln in neposnemljiv, priča tudi o Chaplinovi težnji s svojim brezkompromisnim delom vplivati, ko je bil Še čas, na potek druge svetovne vojne.
Dogodki niso, in ni potrebno, da bi bili dokumentirani, pomembno je, kako je Chaplin z zamislijo, predvsem pa z igro in z režijo do potankosti ujel čas, esprit in pobude »dežele dvojnega križa«, zlasti pa še osebnost Adolfa Hitlerja. s tolikšno podobnostjo zunanjega videza že, z nekoliko prirejenimi imeni dežel ter akterjev (Aroma, Bakterija, Hynkel, Herring itd.) je toliko bolj dosežen poglavitni namen: zadeti v živo, spregovoriti o posledicah temnolasega vodja svetlolascev, če se bo, kakor na platnu, poigraval z zemeljsko kroglo. Omenjeni kader, z globusom, je prepričljiv prav zaradi enostavnosti simbola. Pravzaprav pa tako ali tako dobesedno vsak kader nosi pečat Chaplinove radoživosti, specifičnega humorja in ironije. Veliki diktator ni le smešenje tistega časa, delo je prežeto z grozljivostjo (gheto, govori, parade, prihod »brata diktatorja« itd.), zato tudi, kljub neverjetnosti, deluje kot vrh ironije zaključni del filma. Po nehoteni zamenjavi spregovori namesto Hyn-kela židovski brivec o mini in sožitju — seveda v Hitlerjevem silu.        J. Poštrak
Spet zmaga Stenmarka
Z veleslalomom v Zwieslu se je končalo evropsko obdobje tekem svetovnega pokala. Tekmovanje bo zaradi olimpijskih iger prekinjeno in se bo nadaljevalo šele marca s tekmami v ZDA in Canadi. Zadnjo preskušnjo v veleslalomu je prepričljivo dobil Šved Inge-mar Stenmark. Po prvi vožnji je sicer vodil G. Thoni pred Stenmarkom in Grosom. V drugem pa je Stenmark vozil izredno, prehitel G. Thonija, medtem ko je Gros s slabo drugo vožnjo padel na peto mesto. Najboljši Jugoslovan (olimpijci niso nastopili) je bil Strel na 48. mestu. Stenmark je s to zmago še povečal naskok pred zasledovalci; sedaj ima 28 točk prednosti pred Grobom, 31 pred Thoni jem in 35 pred Klaminerjem. Ker je Stenmark res v izredni formi, je prvi favorit v Innsbrucku tako v veleslalomu kot tudi v slalomu. Rezultati: 1. Stenmark (Sve), 2. Thoni (I), 3. Hintersser (A), 4. Pargatzi (Svi), 5. Gros (I), 48. Strel, 51. Zibler (oba Jugoslavija)
Vrstni red za svetovni pokal je naslednji: 1. Stenmark (Sve) 191 točk, 2. Gros 163, 3. Thoni (oba I) 160, 4. Klammer 156, 5. Hinter-seer (oba A) 105, 6. Tresch 90, 7. Russi 72, 8. Roux (vsi Svi) 71, 9. Plank 71, 10. Bieler (oba 1)62. p p
LETALCI Z ZMAJI V KRANJSKI GORI - Nedeljske in ponedeljkove smučarske tekme v Kranjski gori so popestrili tudi letalci z zmaji. Ta oblika razvedrila ima pri nas vedno več privržencev. Na fotografiji letalec Stane Kranjc iz Škofje Loke po uspešnem poletu, (jk) — Foto: F. Perdan
Krompirjev puding
Potrebujemo: 3/4 kg krompirja, 5 dkg masla, 3 do 4 žlice moke, 3 rumenjake, sol, muškatni orešček, sneg treh beljakov.
Krompir skuhamo in pretlačimo v pire. Posebej umešamo maslo, rumenjake, moko in sol. Primešamo krompirju, nazadnje pa previdno dodamo še trd sneg iz beljakov. Vse skupaj denemo v pomaščen model za pudinge, če pa tega nimamo, uporabimo prtič, ki smo ga namazali z mastjo. Trdo ga zavežemo, obesimo na kuhalnico in denemo kuhat v lonec vrele vode. Kuha naj se 20 minut. Kuhan puding stresemo na krožnik, potresemo z naribanim sirom ali pa zabelimo z drobtinami, prepraženimi na maslu. Ponudimo z zeleno solato ali rdečo peso.
Štirinožni prijatelj
Če si pogosto s puljenjem oblikujete obrvi, raje to storite zvečer, da se pordela koža do jutra umiri.
Podbradek (2)
Če torej vemo, da nastane podbradek zaradi ohlapnih obraznih in vratnih mišic, se proti temu borimo tako, da te mišice utrjujemo. Ena najboljših gimnastičnih vaj za utrjevanje vratnih mišic je dobro žvečenje. Položite roko na vrat, ko jeste, pa boste spoznali in občutili delo mišic na vratu. Na to se posebej mislite, kadar jeste jabolko. Ne razrežite ga na rezine, ki jih potem pojeste brez posebnega truda z vratni mi mišicami, pač pa odločno zagrizite v   celo  jabolko.   Mimogrede povedano,
>bro žvečenje je nadvse koristno tudi za
ebavo, kar se spet pozna na koži obraza. ?■ ste se navdušili nad žvečenjem kot .(inkovitim sredstvom za odstranjevanje c dbradka, a se pri tem ne bi radi zredili —
ečite žvečilni gumi, vendar pa ne v tužbi ali na cesti.
Nekaj učinkovitih vaj: ležite na rob postolje, da glava visi navzdol, nato pa jo dvigajte tako, da se z brado dotaknete prsi. Vaji v sede: vrtite glavo od leve proti desni tako, da močno pritiskate nazaj in tudi naprej; ali pa pustite, da vam glava pade na prsi, nato pa jo sunkovito vrzite vznak. Vaje večkrat ponavljajte.
Podbradek in vrat zahtevata enako nego kot lice. To pomeni, da tudi vrat mastimo s kremo za lice: vtiramo jo v rahlih krožnih gibih od vrha brade proti ramenom. Za boljše cirkuliranje krvi v podbradku trepljamo podbradek s hrbtno stranjo roke. V vsakodnevno nego vratu sodi tudi večerno umivanje z mlačno vodo, nato pa se opljuskamo še z mrzlo. Hladna voda kot vemo je že od nekdaj dobro sredstvo za utrjevanje mišic in pospeševanje obtoka krvi. Hladni vodi, s katero si pljuskamo vrat, lahko dodamo še žlico kisa.
s šolskih klopi
Mali mucek
Kdo mijavka mijav-mija, kdo pa joka mijav-brdav.
To je mali pridni mucek, ki na peči pridno prede. Naj le prede in mijavka, a jokati res ni treba.
Če že joka, naj le tiho, mucek mali ne naglas, drugače očka vzel bo pas, pa bo delalpok-pok-cok, mali mucek pa v jok.
Nataša Gorjanc, 4. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek
Prepozno je bilo
Bil je debelušen deček kostanjevih las in vedno nasmejan. Stanoval je v našem naselju in skupaj sva se prebijala skozi prvo leto šolanja. Vsi smo ga imeli radi, razen Janka. Znal je zelo lepo deklamirati. Spominjam se, kako lepo je bral pesem o pomladi. Vsi smo z njim doživljali cvetoče travnike in dehteče trate.
Minile so tri pomladi. V naslednjih letih z Dragom nisva več hodila v isti razred, vendar sva se pogosto srečevala. Ob koncu tretje pomladi Draga ni bilo več v šolo. Ko sem po njem vprašala Janka, je ta zanič-ljivo odgovoril: »Spet je zbolel, mamin sinek.«
Nekaj mesecev po tem pogovoru mi je Dragova sošolka na poti iz šole povedala: »Drago je v bolnišnici umrl za levkemijo.« Tesno mi je postalo pri srcu, v grlu pa se mi je nabirala grenkoba. Le s težavo sem premagovala solze. Naslednji dan je bil pogreb. Tudi Janko je bil med tistimi, ki so zadnjič spremljali Draga. Čeprav je bil vedno vihrav in bučen, je tedaj tiho stal ob grobu, solze pa so mu kar same tekle po licih. Sramoval se je, saj se je imel česa sramovati. Toda — prepozno. Dragu se ni mogel več opravičiti.
Simona Kržišnik, 6. a r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka
Ni večjega veselja, vsaj za nekatere otroke, če lahko pripeljejo v hišo psička. Ce imate za to vse pogoje, res ni treba kratiti otroku veselja, da ima kosmatega prijatelja, ki mu bo vso skrb vračal s prijateljstvom in vdanostjo, otroka pa bo ob skrbi zanj marsičesa naučil. Seveda pa je poprej treba določiti prostor, kjer bo mali štirinožni prijatelj spal in počival. Že majhnega je namreč treba navaditi reda in snage. Kotiček za psa ne sme biti na prepihu, niti v bližini peči ali radiatorja. Najboljša je pletena nizka košara s primerno blazino, ki jo z lahkoto čistimo in peremo, seveda pa lahko ležišče preuredimo tudi iz nizkega zabojčka ali česa podobnega. Ležišče pa ne sme biti premajhno, pes se mora na njem z lahkoto zlekniti. Blazino, lahko je tudi stara otroška žimnica, pogrnemo s primerno odejo ali krpo, ki jo redno menjamo in čistimo.
Za večje pse je seveda potrebno večje ležišče, dovolj močno, da ga
Če še ne veste
• Sok sveže naribanega korenja osvežuje kožo na licu. Masko si pripravimo tako, da korenje naribamo in mu primešamo lanolin, ki ga kupimo v lekarni. Masko imamo na obrazu 20 minut, nato jo zmi-jemo.
• Blatne usnjene škornje čistimo z vodo, ki smo ji dodali malo kisa. Ko se osušijo, jih namažemo s pasto za čevlje in osvetlimo z mehko krpo.
Na postaji
Stopil sem na hišni prag in se odpravil na avtobusno postajo, ki je tik ob cesti poleg gostilne. Prekoračil sem cesto, kjer je bil na nasprotni strani pritrjen vozni red. Pogledal sem na rjavo ploščo, ki je bila pred kratkim nova, in ugotovil, da avtobus odpelje iz Poljan ob 13. uri.
»Prosim, koliko je ura?« sem vprašal neznanega moškega, ki mi je glasno odgovoril: »Tri četrt na eno.«
Ker sem bil namenjen v Škofjo Loko, sem se napotil spet čez cesto na drugo stran. Tam je ob zidu klopca, ki je bila prazna. Na postaji je bilo toliko ljudi, da bi klopco lahko trikrat zasedli. A nihče se ni usedel, kot da je ni. Vsi so buljili predse, kot da gledajo neko stvar, od katere ne bi mogli odtrgati pogleda. Le neka manjša skupina ljudi se je polglasno pogovarjala. Na postaji je vladala skoraj grobna tišina, ki so jo motili le avtomobili, motorji in nekateri ljudje, ki se niso hoteli prilagoditi tišini in dolgočasju.
Med čakajočimi so bili večinoma delavci, ki so se odpravljali na delo.
Vem, da je bil gotovo kdo izmed teh ljudi utrujen, a se ni usedel. Čudni so ti ljudje. Raje so negibno stali, kakor bi se usedli na prazno klop. Toda dolgo le ni bila več prazna, nanjo sem se usedel jaz. Takoj za mano pa je sedlo še nekaj ljudi, ki so prej stali ob njej. Videti je bilo, kot da prej nihče ni imel toliko poguma, da bi to prvi storil. Sedaj sem jaz vstal, ker sem videl, da me pogleduje še nekaj utrujenih žena in mož, ki iščejo prostor. Moje mesto zato ni ostalo več dolgo prazno.
Komaj sem vstal s klopi, je že iz Gorenje vasi pripeljal avtobus, namenjen v Škofjo Loko.
Boris Pintar, 6. b r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas
Moja nesreča
Bilo je v soboto popoldne, ko sva odšla z atijem na Stari vrh smučat. Dvakrat sem uspešno zvozil progo, tretjič pa sem naletel na skalo, ki je bila pokrita s snegom in padel. Noga me je zabolela in nisem mogel več naprej. Ati me je odpeljal k zdravniku. Ta pa me je takoj poslal v bolnišnico. Tam so mi nogo slikali in jo dali v mavec. Potem sem šel domov. Robi Hajnrihar, 3. a r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka
pes s praskanjem ne poškoduje. Pes naj vedno počiva le na ležišču. Pes bo raje sedel na novi prostor, če nam bo lastnik dal nekaj krp iz njegovega prejšnjega ležišča: duh prejšnje pasje postelje bo našega psa pomiril in laže se bo navadil na novo okolje.
Psa hranimo vedno na istem prostoru, najbolje v kopalnici ali v kuhinji, skratka tam, kjer tla najlažje očistimo. Pes ne sme nositi kosov hrane iz svoje sklede drugam.
Zelo važno pa je, da ima pes, ki je sicer v stanovanju, kljub temu dovolj gibanja na svežem zraku, saj bo le tako zdrav in razpoložen. Vsaj trikrat na dan ga peljemo na sprehod, zjutraj, opoldne in zvečer. Ne smemo pozabiti tudi na redno kopanje in krtačenje dlake.
Prave mere
Za dobro počutje v stanovanju niso važne le barve sten, pravilna osvetljenost, mehke preproge in drugo, pač pa tudi, v kakšni višini so police, ali se vidimo v kopalnici v ogledalo, ali je kuhinjska delovna plošča prenizka in nas boli hrbet, ko delamo ob njej, in drugo. Včasih prav zares pozabimo, v kateri višini pritrdimo obešalnike v predsobi, v kateri višini naj bo nova polica pod oknom, da se bo šolar lahko ob njej učil: na napake nas potem opozarjajo šele neljube posledice obupnih skokov do ogledala ali najvišje police omar.
V predsobi naj bodo obešalniki okoli 1,80 m od tal, zrcalo pa naj bo 1,30 do 1,50 metra od tal. Otrokom pritrdimo obešalnik v višini 1,2 metra, da bodo lahko sami urejali svojo garderobo.
Police v dnevni sobi, na kateri odlagamo knjige, naj bodo na višini med 80 do 180 cm. Plošča delovne mize mora biti na višini 75 do 78 cm od tal, nekoliko višja od kuhinjske mize.
Kako pa je v kopalnici? Najlaže se bomo umili v umivalniku, ki je 85 cm od tal, toaletna polička pa bo najlaže dostopna na višini 1,25 m in 1,35 m od tal. Če pritrjujemo nad kopalno kad ročni tuš, ne bomo zgrešili, če bo pritrjen na višini 1,90 m.
Delovne površine kuhinjskih elementov so navadno v višini 85 cm. Če v kuhinji opravljamo delo sede, naj bo vrtljiv stolček visok 65 cm. Police v kuhinjskih omarah naj ne bodo višje kot 1,80 m od tal.
Likalna deska naj bo visoka, če likamo stoje, 90 cm, če pa to opravljamo sede, naj bo deska visoka 65 cm.
Če ste še upali, da letošnja zima ne bo premogla niti mraza, so zadnji mrzli dnevi dokaz, da zima vendarle vsaj nekaj zmore. Na sprehodu, ko mraz ščiplje v ušesa, pride še kako prav v nekaj urah spletena volnena garnitura: kapa z zavihkom, šal in rokavice vse v eni barvi.
marta odgovarja
Moj delovni dan
Bila je sreda. Zgodaj sem se zbudila, zatem se je rodila vsa lesketajoča zarja, luna se je bleščala, okoli nje pa je bil zlat obroč.
Z zaspanimi očmi sem se zazrla v bleščečo zvezdo nad zvonikom na Joštu. Nekaj trenutkov sem jo gledala, nato pa sem šla v kuhinjo, kjer sem popila skodelico bele kave.
Odšla sem v šolo. V šoli je toliko zanimivega, najbolj všeč mi je pa matematika. Hitro mine dopoldan.
Ob 12. uri pridem domov vsa utrujena. Torbo kar vržem na kavč, nato pa odložim plašč in kapo v omaro. Stečem v kuhinjo in pogrejem mleko. Nahranim Jerneja, ga previ-jem in ga odnesem spat. Sedaj imam čas, da napišem nalogo, se malo učim in že pride mami iz službe. Nato kosimo. Po kosilu se greva z Jernejem sankat. Nekajkrat se lepo peljeva. Potem se prevrneva in že se dere na ves glas. Nato ga odnesem v hišo. Toda groza! V hiši je kot bi bomba udarila, ko ga pustim
Tri moje želje
Vsak otrok ima vedno želje. Največkrat so te želje majhne in jih ni bilo težko izpolniti, a nekoč sem imela tri posebne želje. Hotela sem postati ptica, veter ali cvetica. Zato sem si govorila.
»Če bi postala ptica, bi letela daleč proč, obletela bi ves svet, spoznavala bi nove kraje, ljudi. Veliko bi se družila tudi z drugimi pticami, jim pomagala graditi gnezda in čuvala mladice. Toda vedela sem, da ne bom nikoli ptica in sem si želela postati veter.
Želela sem si, da bi pihala okrog vogalov, da bi se vsi poskrili v hiše in zlezli na toplo ognjišče, hladila bi razgreta čela delavcev, na sušne kraje bi pripihala deževne oblake. Ampak poredna ne bi bila, odšla bi v kraje, kjer imajo mline na veter, zapihala bi vanje, da bi se veselo zganili in zavrteli ter mleli koruzo. Toda tudi vloge vetra bi se naveličala in bi potem hotela biti cvetica.
Rasla bi v zemlji. Najprej bi bila samo korenina, nato bi pognala steblo, razvili bi se listi, nastal bi prelep cvet. Lepo bi cvetela, dokler me ne bi prekril sneg. Toda tega si ne želim, zato rajši ostanem kar to, kar sem.«
Metka Potočnik, 8. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek
samega le nekaj trenutkov. Razme-tal je vse iz škatle napolnjene z igračami. Pospravljam, on pa znova navleče. Zvečeri se. Odšla sem v kopalnico, se v kopalni kadi umila in odšla spat. Tako mine sreda, ki je podobna četrtku in ostalim dnevom in tednom.
Eli Lambergar, 4. r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj, podružnica Besnica
Nevihta
Dežuje. Sedim ob oknu in opazujem, kako se veter poigrava z deževnimi kapljicami. Slišim ga kako zavija okrog hišnih vogalov, kako stresa krošnje dreves, kako postaja vedno silnejši. Ob nenadnem sunku vetra so vse šipe mokre, kapljice počasi drsijo po šipi, dokler se ne spojijo in nova kaplja leze do naslednje.
Kot tiste kapljice se prepletajo tudi moje misli. Ko sem bila majhna, me je bilo strah nevihte. Ob vsakem gromu sem se tesneje stisnila k mami. Iz zamaknjenosti me vzdrami blisk, ki razsvetli vso sobo. Sledi mu strahovit grom in iz oblakov se kar ulije. Veter se divje zaletava v ljudi, jim obrača dežnike, dež pa neusmiljeno moči vse, kar je ostalo nezavarovanega pred neurjem. Mokri asfalt se sveti v neonskih lučeh, ob robu ceste pa teče že pravi potoček.
Nekoč me je ujela navihta na prostem. Zatekla sem se pod drevo v upanju, da bo kmalu vsega konec. A nebo se je vedno bolj temnilo, med drevesi je ob vsakem gromu bolj in bolj bobnelo, veter mi je nosil dež v obraz. Takrat sem jo ubrala proti domu. Ko sem tekla med polji, sem z grozo opazila, kako krute so lahko naravne sile. Žito je bilo poležano, koruza vsa polomljena. Kako neusmiljenega sovražnika ima kmet v nevihti! Ves njegov trud, vsa ljubezen, ki jo je vložil v zemljo, čisto vse je bilo zaman — pridelek je uničen.
Ko tako gledam in premišljujem, pomislim na nevihte, ki gredo skozi naša srca. Jeza, prepiri, sovraštva, razočaranja. Ko mine in si zopet pogledamo iz oči v oči ter skušamo pozabiti na vse hudo, vsa žalost mine, zopet smo pomirjeni in nasmejani. Vse pušča v nas sledove — kakor nevihta na polju.
Vesna Klemenčič, 7. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek
Jasna iz Kranja — Prosim, svetujte mi, ali imam lahko iz tweeda, katerega košček vam v pismu prilagam, hlačni komplet. Ker imam premalo blaga za jakno, bi k hlačam imela le brezrokavnik. Stara sem 18 let, visoka sem 169 cm, tehtam pa 59 kg.
Marta - Hlače so take, kot smo jih že nekaj časa vajeni. Čez boke so ozke, z zadrgo spredaj, hlačnice so proti dnu nekoliko širše in brez zavihkov, vendar dovolj dolge. Brezrokavnik naj bo kratek, zapenja se z gumbi in je tesno oprijet.
Sneg, sneg,
beli sneg
Pada beli sneg, pada na zemljo. Vse je že belo, vse je že mrzlo.
Tudi ceste, tudi hiše, vse je že mrzlo, vse je že belo.
Miša se že smuča, sestra Tanja se poskuša. Tudi bratec mali se je na sneg zvalil.
Bratca Tonček in Andrej, ravnokar peljala sta naprej. Peljala sta vlak. »Fijumm, fijumm,« je p iskal
ta spak.
Vsi so že veseli,
vsi so že zdrveli,
tja po sanke in po smuče,
da bi veselili se te smuke.
Maja Kolar, 6. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič dopisni krožek
Neroda pa taka
Nekega dne sem dobil novo kolo. Zelo sem se ga razveselil. Hitro sem zlezel nanj in se odpeljal.
Naslednji dan sem na kolo privezal še majhno letalo. Ko sem se peljal po ulici, sem gledal nazaj, Če se bo kaj vzdignilo. Vedno večjo hitrost sem imel. Ker sem gledal nazaj, sem se zaletel v sosedovo ograjo. Težko mi je bilo, ker sem pokvaril novo kolo.
Ko je ati prišel iz službe, mi je kolo popravil. Zopet sem se lahko vozil.
Boris Borišek, 4. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj
NA SORSKEM POLJU
		1	2	3	4	5		6	7	8	9	10		
	11							12					13	
14				■	•		16				L			18
19			■	20							■	22		
23		■	24									■	26	
27		28				29						31		
	32				33				34					
35			36			37	38	39			■40			41
42		*	■	1										
46				■	48						49			
	50			51				52		53				
		54						55						
Rešitev nagradne križanke z dne 23. januarja: 1. Morana, 7. Amadis, 13. ikebana, 15. Šmartno, 16. LR, 17. aparatura, 19. CN, 20. jok, 22. Isadora, 23. Dee, 24. Egist, 26. Korz, 27. most, 28. tael, 30. Piemont, 32. tankist, 34. tara, 35. Kara, 36. maar, 28. naval, 41. Ria, 42. bornost, 44. Aro, 45. UT, 46. ornitolog, 48. ep, 49. paladin, 51. tovarna, 53. ponton, 54. gajdar Prejeli smo 77 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Greta Mlinar, 64290 Tržič, Pro-letarska c. 21; 2. nagrado (40 din) Lidija Cimerman, 64207 Cerklje, Velesovo 47; 3. nagrado (30din) Helena Traven, 64000 Kranj, Gubčeva 4. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitve pošljite do torka, 3. februarja, na naslov: ČP Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din.
izbrali smo za vas
Kmalu bo pulover pod suknjičem prevroč in bo zadostoval brezrokavnik. Zelo lepe, v drap, zelenem, sivem, rjavem in beige melanžu so jih spletli pri Al,MIKI. Velikosti: 48 do 52. Vprašajte za model UGO.
Cena: 211 din
Večkrat bi radi večje ledene kocke; v Prodaji so posebne posode za led, ki vam bodo prišle prav tudi pri izdelavi sladoleda ali pa boste v njej zamrznili juho in te jušne kocke potem spravili v zamrzovalno skrinjo. Posode so uvožene iz Zah. Nemčije, dobe se pa v Mur-kinem ELGU v Lescah.
Cena: 46,35 din
Prijetna žametna otroška krila prodajajo v ZARJINI otroški prodajalni na Jesenicah (pri carinarnici). V modri, umazano roza, opečnati in zeleni barvi ter v velikostih od 7 do 12 let se dobe.
Cena: 178 do 198 din
Za posebno ponudbo velja te dni pri KOKRI (v GLOBUSU, TEKSTILU in v blagovnici) prodaja zelenih, rdečih, črnih in pepita ženskih hlač. Iz poliestra so, uvožene so pa iz Brazilije.
Cena:79 din
Vodoravno: 1. velikan, kar je zelo veliko, velikansko, 6. duševnost, duša; veliko stoječe ogledalo, 11. model, vzorec, predmet kot prikaz objekta v zmanjšanem merilu, 12. zaprt balkon ali zaprta terasa v nadstropju, 14. na-strešje nad odprtim ognjiščem za odvajanje dima, 15. del poti pri tekmah, 17. enota za merjenje, 19. vzdevek Goethejeve matere, 20. bolnica za določeno medicinsko panogo in za pouk, 22. tanka, prozorna tkanina, 23. grška črka, 24. krvavenje iz dlesen (iz grškega oulon-dlesne in rhagija-vdreti), 26. avtomobilska oznaka za Skopje, 27. drobtina, iver, trošica, 29. starožidovski kralj, 30. ime znamenite filmske igralke Garbo, 32. ime slovenske slikarke Kobilca, 34. italijanski fašistični politik, grof Galeazzo, 35. gora v Švici, 36. neresnoba, 40. kratica za Kreditno banko, 42. najvišja stopnja jeze, 44. francoski državnik, finančni minister Ludvika XIV, Jean Baptiste, 45. rimska boginja jeze, 46. prvotni prebivalec Italije, Italec, 48. moško ime, Milan, 49. polet, zanos, 50. roman slovenskega pisatelja Vladimirja Bartola, 52. nekdanje ime za Vietnam-ca, prebivalca Anama, 54. grška boginja modrosti, umetnosti in znanosti, 55. speleolog, raziskovalec jam.
Navpično: 1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko, 2. organ vida, 3. avtomobilska oznaka za Leskovac, 4. beneški vojaški poveljnik, glavni junak Shakespearove tragedije, 5. zbadljiva pesem, 6. pisana tropska ptica, papagaj, 7. znan slovenski narodno-zabavni ansambel, 8. Ivan Tavčar, 9. otroški izraz za nagel prijem z usti, 10. francoski pisatelj »Ariane«, Claude, 11. redki izraz za večino, zlasti pri glasovanju, polnoletnost, 13. plemenitaš, pripadnik aristokracije, 14. zgornji del stopala, 16. dena na vzhodu Indije, 18. sinjska viteška igra, 20. strmi del poti, ceste, 21. v grški mitologiji sin Tiesta, ki je zapeljal Kli-tajmnestro in umoril Agamemnona, 24. ušesni okrasek, 25. grški didaktični pesnik aleksandrijske dobe, 28. Oleg Vidov, 31. eden, 33. pripadnik balkanskih Romanov, Cincar, 34. latinski izraz za venec, krona; korona, 35. široki pas za prevezovanje kimona, 37. izbrana družba, 38. Samuel B. Lublinski, 39. nedoločeni zaimek, 41. nekdanji načelnik banovine, 43. dvorana, 45. prvotni prebivalec na naših tleh, Ilirec, 47. oblika razcveta, zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, 49. ime pevke narodno-zabavne glasbe Prodnikove, 51. kratica ameriške države Maine, 53. Anton Marti.
ŠAHOVSKI KROŽEK
Pozicijska osnovanost akcije
Eno izmed teoretskih napotil šahovske igre je, da mora vsaka akcija izhajati iz stvarnih možnosti pozicije. Prezgodnja, torej pozicijsko neosnovana akcija, je obsojena na neuspeh. Kot dokaz si oglejmo naslednji primer v otvoritvi.
Smislov - Gligorič
(Turnir kandidatov 1959)
1. d2-d4 Sg8-fB
2. c2-c4 g7-g6
3. Sbl-c3 L»-g7
4. Lcl — g5 c7 - c5
5. d4 x c5 SbH - a6
6. g2-g3 Sa6xc5
7. Lfl-g2 d7-d6
8. Tal-cl 0-0
Kraljeva indijka je priljubljena Gligori-čeva otvoritev, zato Smislov poskuša igrati tako, da bi nasprotnika presenetil.
9. b2-b4?
Nezdrava poteza. Ze pri površnem pregledu položaja vidimo, da je črni dobro razvil svoje lahke figure in tudi kralja ima na varnem. Beli pa se je odločil za bočni poseg v trenutku, ko ne obvladuje središča in Sgl onemogoča rokado, torej ko nima pozicijske osnove za akcijo.
9. ...Sc5-e6
10. LgS-d2 a7-a5!
Že po tej potezi lahko spoznamo, da je pobudo prevzel črni.
11. a2-a3 a5 x b4
12. a3xb4 Se6-d4
13. Sgl-h3 Lc8-e6
Beli je v zagati; figure mu stojijo na nepravih mestih in kmeta na daminem krilu sta izpostavljena neugodnim napadom. Tudi a-linija je v oblasti črnega.
14. Sc3-d5 SfBxd5
15. c4 xd5 Le6-d7!
16. Tcl-c3 Ta8-a2
17. Ddl-bl Dd8-a8
18. Tc3-cl Ld7-f5
Beli se je vdal. Na 19. e2-e4 bi sledilo 19. ... Lffi x hir 20. Lg2 x h3 Sd4 - f3 + s hitrim koncem. dr. S. Bavdek
(Pomenki o Žabnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Šutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskem vrhu)
ŠAHOVSKI PROBLEM
Nehajte že vendar preštevati nad-
V,
mm i
■ ■ ■
(4. zapis)
No, pa poslušajmo kako je roban-til starološki fajmošter Franc Ks. Kramer.
V svoj lastni življenjepis je vpletel hudo grajo na račun takratnih Zabničanov. Navajam le nekaj odstavkov, bolj za šalo, da ne bi kdo vzel zares:
»Žabnica — četrt ure od Bitna proti Loki, leži na ravnem polju, šteje čez sedemdeset hišarjev, in med njimi štirideset zemljakov, večinoma premožnih, pa tudi ošabnih gruntarjev. — Ta soseska je imela že doslej posebno postrežbo, da je hodil ob nedeljah in praznikih eden izmed prifarskih kapelanov zjutranjo službo božjo zavoljo pastirjev, hišnih varihov in lenuhov opravljat v žabniško podružnično cerkev. Sploh je duhovščina tej ošabni soseski kolikor mogoče posebno stregla. In vendar vse to ni še zadostovalo nekaterim bahačem.« In tako naprej in naprej. Le zakaj je bil Kramer tako gorak Zabničanom? V svoj dnevnik je še zapisal in pičil: »da je ob blagoslovitvi obnovljene cerkve sv. Urha brila strupena burja. In ker cerkev še ni imela vstavljenih oken in vrat, je bilo v cerkvi tako mrzlo, da se mi je na prižnici ustavil pot; ves trd in premražen sem zbolel, cel teden sem se brez jedi in pijače v postelji valjal in komaj živ ostal.«
Kaže, da je v Žabničanih v teh časih še vedno tlel uporni duh starega pravdača Jerneja Šifrerja, ki se ni bal ne škofa ne gosposke, še cesarja ne. Ne vem, če storim prav, ko pomislim, da je bil ta puntarski žabni-ški duh gotovo tudi v krvi tukajšnjega domačina in rokovnjaškega poglavarja Franca Ziherla-Dimeža, ko so mu rekli kar »strah kranjske dežele«? O obeh zanimivih možeh bo v teh zapisih še stekla beseda.
ŠE ENKRAT: VILLA RUSTICA
Zanimivost Zabnice — sledovi rimskega kmečkega dvorca (villa rustica) — zasluži, da kaj več povem o njej, kot sem povedal v prejšnjem pomenku. Sem pač preveč hitel k pripovedi o hudem fajmoštru Kramerju.
Po raziskavah inženirja Rajka Branka obseg žabniške »ville ništice« ni bil tako majhen. Ostanke zidov, ki so bili nekoč temelji antičnih zgradb, so našli — ko so kopali posestniki za svoje potrebe jame za apno, ponikalnice, temelje idr. — pri Bergantu, Potočniku in Logondru v bljižnih Dorfarjih.
Kaže, da je obseg te rimske naselbine (ali postaje?) zavzemal svet celotnega sedanjega pokopališča pa še nekaterih drugih parcel (267/2, 271/3, 274/2).
Zidovi so postavljeni iz večjih lomljenih skal in prodnikov, vezani pa so s trpežno apneno malto (podobno kot znan rimski zid na Mirju v Ljubljani).
<    V (_ * ^ rx" / Z
ruj
Zal mije, gospod generalni direktor, toda predpisi so predpisi, brez kravate vas ne smem spustiti noter.
m m n^fli ■ ■ ■ ■
9. januarja smo na 13. strani objavili
problem avtorja L. Szwedowskega (L. Echiquer de France 1958). Ker smo pozabili napisati rok oddaje in pa kakšne so nagrade, problem ponovno objavljamo. Predvidevamo tudi, da je problem trd oreh, saj smo prejeli le eno pravilno rešitev. ,
Predvidene so tri nagrade po 50 din. Rešitve pošljite do srede, 4. februarja, na naslov CP Glas, Ulica Moše Pijadeja 1, Kranj, z oznako Šahovski problem.
Seveda so tudi semkaj prišli strokovnjaki prepozno. Najbrž o najdbi starih zidov sploh obveščeni niso bili. Tako se je zgodilo, da so posestniki večje in manjše kamne iz rimskih zidov kar brž porabili pri betoniranju temeljev za svoje hiše. Sondiranje terena najbrž ne bo nikoli mogoče izvesti. Predrago in prezamudno bi bilo. — Sprijazniti se bomo pač morali le z vednostjo o nekdanjem obstoju neke obsežnejše »ville rustice« na žabniškem področju. Kar vse še potrjujejo razne drobne najdbe iz rimskih časov.
Še zanimivejše, nam nekam bližje, pa utegnejo biti najdbe, ki jih pripisujejo staroslovenskim prebivalcem teh krajev. Strokovno poročilo loškega Muzejskega društva pravi:
»Leta 1956 so pri Podlipniku-Ku-raltu v Žabnici pri izkopu za klet, naleteli na lončene posode, razporejene v krožnem loku v medsebojni razdalji poldrugega metra in v globini 60 m. Zelo verjetno je bilo tu nekako skladišče.« Predbavarskih domačinov, torej starih Slovencev; morda pa celo Keltov?
PREGNANI V HRIBE
Slišal sem od Zabničanke »srednjih let« (»starejše« ne morem in ne smem zapisati; sem pač kavalir iz prejšnjega stoletja...) poenostavljeno razlago: »Kdor škofa in njegovih Bavarcev ni ubogal, je bil pregnan v hribe. Tako so nastale Čepulje, Planica in Lav-tarski vrh, kjer ima večina prebivalcev čiste slovenske priimke.«
Možna pa je — hipotetično seveda — tudi drugačna razlaga: da so se v hribe umaknili oni svobodoljubni stari Slovenci, ki so bolj cenili neodvisnost, prostost kot pa rodovitno ravan Sorskega polja. V hribe kolonizatorji navadno ne sijijo. Saj tudi Beneški Slovenci žive že čez tisoč let v svojih gorah — tjakaj tujec ne sili... Sicer pa so tudi za svobodo se boreči partizani našli svoj varen začasen dom v gorah in visokih gozdovih. Kdor pa pozna naše gorjance, posebno na samotnih velikih kmetijah, ve, kako jim samota in višina jeklenita značaj.
Še tretja varianta se mi ponuja: kaj, če nista trčila takrat, pred tisoč leti, dva svetova? Čuteč Slovenec, miroljuben pastir in kmet, na eni strani — grob, objesten nemški Bavarec na drugi strani. Le trdokož-ci so ostali, kljubovali pritisku in se zlili z novimi prišleki — občutljivi slovenski možje pa so se raje umaknili v skope gore tik nad plodno ravan, ki si jo je vzel zemlje-lačni tujec, oprt na mogočnega škofa. Le-ta pač ni mogel čutiti s tedaj še polpoganskimi slovenskimi prvotnimi prebivalci. Saj je širil blagovest — kot pač že nekaj stoletij prej Franki in Bavarci v Karantaniji in drugje — z mečem, vero ljubezni s poboji, izgoni in požigi...       Č. Z.
LU >
o
CL
LU r-
Nekaj o življenju Agathe Christie
Da je v 85. letu starosti umrla svetovno znana pisateljica kriminalnih romanov in drugih srhljivih zgodb Agatha Christie, ste najbrž že slišali. Manj poznano kot njena dela, pa je njeno življenje, zato jo bomo v nekaj stavkih skušali predstaviti.
Rodila se je kot Agatha Mary Clarissa Miller ob južni angleški obali v zeleni grofiji Dover. Kot je sama pravila, je bila njena mladost srečna. Ko je zaradi prehlada morala ostati v postelji, jo je mati spodbujala, naj kaj napiše in tako koristno preganja dolgčas. Mali Agathi je pisanje ugajalo in je več let pisala sentimentalne pesmice in grozljivke po najboljši tradiciji angleških strahov. Ko je imela 16 let, je odšla v Pariz študirat petje in klavir. Kaj kmalu pa je odkrila, da ima veliko več smisla za pisanje, kot za omenjeni umetnosti. Od časa do časa so njene zgodbe celo objavljali.
Leta 1914 se je prvič poročila. Njen mož je bil polkovnik angleškega kraljevega letalstva Archibald Christie. Da bi ponagajala medicinski sestri, kije trdila, da je ni kriminalne zgodbe, pri kateri ne bi v začetku uganila konca, je napisala Skrivnostno zadevo pri Style-su. Izšla je leta 1921 in ji je veliko pripomogla k pogodbi za redno objavljanje njenih zgodb pri londonskih založnikih.
Prvencu je sledilo še pet romanov. Na velik uspeh pa je morala še čakati. Šele leta 1926 je z Umorom Rogera Acroyda postala znana po vsem svetu. Vendar ni bila skrivnostna le v knjigah. Tudi v privatnem življenju je nekajkrat potegnila celo Interpol za nos in so jo iskali tudi po deset dni.
Leta 1928 se je ločila in se podala na potovanja. Leta 1930je med obiskom ruševin v Mezopotamiji spoznala drugega moža Maxa Mallovana. Medene tedne sta preživela v Jugoslaviji. Stalno bivališče pa sta imela v bližini njenega rojstnega kraja. Tam je tudi vsako leto napisala eno do dve+kriminalki. Petnajst njenih romanov je doživelo filmsko uprizoritev. Zadnji je bil Umor v orient expresu, katerega dogajanje je prestavila v naše kraje.
Tisti dan, ko je Agatha Christie umrla, so v londonskem gleda-lušču Sveti Martin imeli 9.611 predstavo njenega najbolj uspešnega odrskega dela Mišolovka. Nepretrgoma jo prikazujejo že 23 let, ogledalo pa si jo je že skoraj 4 milijone gledalcev.
Še nekaj zanimivosti
Pajek je najbolj krvoločna žival na svetu. V enem samem dnevu poje 26-krat toliko hrane kot je sam težak. Če bi si to lahko privoščil človek s 70 kilogrami teže, bi moral dnevno pospraviti nič manj kot 1820 kg različnih jedi.
Ker se noben kupec ni čutil ogoljufanega, oziroma ker nobeden ni prijavil goljufije, so morali ustaviti preiskavo proti trgovskemu potniku, ki je po ameriških mestih prodajal preparat »sredstvo proti neumnosti.«
radio i
31
sobota
4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Glasbena pravljica 9.47 Naši  umetniki mladim poslušalcem 10.15. Kdaj, kam, kako in
po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Ob bistrem potoku 13.30 Priporočajo vam 14.10 S pesmijo in besedo
po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 S knjižnega trga 17.20 Gremo v kino 18.05 Pogovor s poslušalci 18.15 Čustveni svet
računalnika Rupreta 19.40 Minute z ansamblom
Latinos 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Spoznavajmo svet
in domovino 21.15 Za prijetno
razvedrilo 21.30 Oddaja za naše
izseljence 23.05 S pesmijo in plesom
v novi teden
Drugi program
9.00 Sobota na valu 202 13.00 Vedri ritmi 13.33 Vodomet melodij 14.00 Odrasli tako, kako pa mi
Glasbeni drobiž od tu in tam Ročk selekcija 76 Portret orkestra Benny Goodman Naš podlistek Zvočni kaleidoskop S popevkami po Jugoslaviji Svet in mi Deset minut z ansamblom Bojana Adamiča in Milana Ferleža Vročih sto kilovatov Zabavni zvoki za vse
14.20
14.33 15.40
16.00 16.15 16.40
17.40 17.50
18.00 18.40
Tretji program
19.05 Iz slovenske
zborovske tradicije 19.25 Rubinstein igra
Brahmsa 20.00 Iz oper in glasbenih
dram
21.40 Dvignjena zavesa 22.00 Sobotni nočni
koncert 23.55 Iz slovenske poezije
nedelja
6.00 Dobro jutro
8.07
8.52 9.05 9.55 10.05 11.10 11.30
14.05 17.50
19.40 19.50 20.00 22.20 23.05 23.15
Radijska igra za otroke — M. Marine: Pravljica o dobrem kralju
Skladbe za mladino Se pomnite, tovariši Glasbena medigra Prvič, drugič, tretjič Nedeljska reportaža Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljsko popoldne Radijska igra — B. C. Fisk: Ena ptička odletela Glasbene razglednice Lahko noč, otroci
V nedeljo zvečer Skupni program J RT Literarni nokturno
V lučeh semaforjev
Drugi program
8.03 Zvoki za nedeljsko jutro
9.35 Mladina sebi in vam 10.05 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana in
vokalnimi solisti 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.33 Melodije po pošti 13.18 Film, opereta,
musical 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega
gramofona 15.00 Nedelja na valu 202
Tretji program
19.05 Večerna nedeljska
reportaža 19.15 Igramo, kar ste
izbrali vmes 20.35 Naš likovni svet 23.00 Igra Slovenski
klavirski trio 23.55 Iz slovenske poezije
4.30 8.10 9.05
9.20 9.40
10.15
11.05 12.10
12.30 12.40
13.30 14.10 14.30
15.30 15.45 16-45 17.20
ponedeljek
Dobro jutro Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb Izberite pesmico Slovenske ljudske pesmi v preredbah Kdaj, kam, kako in počem
Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri
Kmetijski nasveti Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Vrtiljak Interna 469 Koncert po željah poslušalcev
18.05 18.20 19.40
19.50 20.(X) 20.30 22.20
23.05 23.15
Kulturna kronika Zvočni signali Minute z ansamblom bratov Avsenik Lahko noč, otroci Ce bi globus zaigral Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih študijev
Literarni nokturno Za ljubitelje jazza
Drugi program
9.00 Ponedeljek na
valu 202 13.IK) Melodije in ritmi
iz studia 14 13.33 Z majhnimi
zabavnimi ansambli 14.00 Nenavadni pogovori 14.20 Godala v ritmu 14.33 Pop integral 15.40 Obisk pri orkestru
in ansamblu Herb
Alpert and The
Tijuana Brass 16.00 Novost na knjižni
polici 16.05 Panorama
slovenskih popevk 16.40 Ti in jaz in glasba 17.40 Besede in dejanja 17.50 Sprehodi
instrumentov 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Jazz na II. programu
Tretji program
19.05 Sprehodi po tuji
zborovski literaturi 19.30 Dve simfoniji
Johanna Christiana
Bacha 19.50 Literarni večer 20.35 Solistične skladbe
za kontrabas,
izvirne in v
priredbah 21.00 Ekonomska politika 21.15 Večeri pri slovenskih
skladateljih 23.00 Sezimo v našo
diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije
4.30 8.10 9.05
9.30 10.15
11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10
14.40 15.30 15.45 16.45
torek
Dobro jutro Glasbena.matineja Radijska šola za srednjo stopnjo Iz glasbenih šol Kdaj, kam, kako in po čem
Promenadni koncert Popevke brez besed Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam Iz dela Glasbene mladine Slovenije Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Pota sodobne medicine
17.20 18.05 18.35 19.40
19.50 20.00
20.30
21.30 22.20
23.05 23.15
Obiski naših solistov V torek na svidenje Lahke note Minute z
ansamblom Slavka Znidaršiča Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra -J. Pavlovski: Primer Vera Sa.šina Zvočne kaskade Tonska lirika Iva Petriča Literarni nokturno — Vergil: Ekloge Popevke se vrstijo
Drugi program
9.00 Torek na valu 202 13.00 S olisti in ansambli J RT
13.33 Lahka glasba na
našem valu 14.00 Glasbena ustvarjalnost jugoslovanskih
narodov in
narodnosti 14.20 Zabaval vas bo
Ljubljanski jazz
ansambel 14.33 Znana imena, znane
melodije 15.40 Tipke in godala 16.00 Pet minut humorja 16.05 Plesni orkester RTV
Ljubljana    igra za
ples
16.40 3000 sekund Radia
študent 17.40 Ljudje med seboj 17.50 S pevcem Ivom
Mojzerjem 18.00 Parada orkestrov 18.40 Popevke slovenskih
avtorjev
Tretji program
19.05 Mejniki v zgodovini 19.15 Predstavljamo vam
nov posnetek
G. Verdija Macbeth 20.35 Iraška pomlad 1975 22.15 Iz albuma
nenavadnih
koncertov 23.15 Plesni napevi
Jeana Baptista
Lulh/ja 23.55 Iz slovenske poezije
sreda
4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori 9.25 Zapojmo pesem 9.45 Samoupravljanje
s temelji marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in
po čem 11.03 Urednikov dnevnik 12.10 Opoldanski koncert
lahke glasbe 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Od vasi do vasi
13.30 14.10
14.30
15.30 15.45 16.45 17.20
18.05 18.35 19.40
19.50 20.(K)
22.20 23.05 23.15
Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Loto vrtiljak Naš podlistek I/, repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana Po poteh odločanja Instrumenti v ritmu Minute z ansamblom VVeekend Lahko noč, otroci Koncert iz našega studia
S festivalov jazza Literarni nokturno Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
Drugi program
9.00 Sreda na valu 202 13.00 Danes smo izbrali 13.33 V ritmu Latinske
Amerike 14.(K) Radijska šola za
srednjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Ročk jazz 15.40 Srečanja melodij 16.00 Popevke tako in
drugače 16.40 Moderni odmevi 17.40 Svetovna reportaža 17.50 V ritmu valčka
z orkestrom
David Lloyd 18.00 Progresivna glasba 18.40 Z jugoslovanskimi
pevci zabavne glasbe
Tretji program
19.05 Iz predklasične
zborovske tradicije 19.30 Znanost in družba 19.45 Za ljubitelje stare
glasbe 20.35 Iz baleta Ohridska
legenda Stevana
Hrističa 21.00 Sodobni literarni
portret 21.20 Georg Friedrich
Handel: Acis in
Galatea, odlomki
iz opere 22.15 Razgledi po sodobni
glasbi
23.55 Iz slovenske poezije
četrtek
4.30 Dobro jutro
8.10 Glasbena matineja
9.05 Radijska šola za
višjo stopnjo 9.35 Slovenska zborovska
glasba pretekle in
polpretekle dobe 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Uganite, pa vam
zaigramo po želji
12.10 12.30 12.40 13.30 14.10
14.40
15.30 15.45 16.45 17.20
18.05 18.35 19.40
19.50 20.00
21.00 21.40
22.20
23.05 23.15
Predstavljamo vam Kmetijski nasveti S pihalnimi godbami IViporočajo vam Iz glasbenih šol — Postojna Med šolo, družino in delom
Glasbeni intermezzo Vrtiljak
Jezikovni pogovori Iz domačega opernega arhiva Naš gost Vedre melodije Minute z ansamblom Silva Stingla Lahko noč, otroci Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Lepe melodije Slovenska poezija v pesmih za glas in spremljavo Literarni nokturno Paleta popevk in plesnih ritmov
Drugi program
9.00 Četrtek na valu 202 13.00 Od melodije do
melodije 13.33 Zvoki orkestra
Enoch Light 14.00 Samoupravljanje
s temelji marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Mozaik glasov
in instrumentov 15.40 Radi jih poslušate 16.00 Okno v svet 16.10 V svetu operete 16,40 Top albumov 17.40 Z Zabavnim
orkestrom
RTV Ljubljana 18.00 S pevci jazza 18.40 Non stop ples z
orkestrom Tony
Callander
Tretj
19.05
19.10 19.50 20.05
20.35
20.45
22.00
23.05 23.55
i program
Vprašanja telesne kulture
Večerni concertino Pot izobraževanja Sodobni zborovski zvok
Mednarodna radijska univerza Salzburške slavnostne igre 1975 Tri kantate na Kosovelova besedila Glasba za godala Iz slovenske poezije
petek
4.30 Dobro jutro
8.10 Glasbena matineja
9.05 Radijska šola za
nižjo stopnjo 9.30 Jugoslovanska
narodna glasba
10.05 10.15
11.03 12.10
12.30 12.40
13.30 14.10 14.30
15.30 15.35 15.45 16.45 16.50 17.20
18.05 18.15 19.40
19.50 20.00 21.15
22.20
23.05 23.15
Po poteh odločanja Kdaj, kam, kako in po čem Po Talijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti Šopek novih domačih melodij Priporočajo vam Mladina poje Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Vrtiljak
Glasbena medigra Človek in zdravje Iz koncertov in simfonij
Ogledalo našega časa Ob lahko glasbi Minute z ansamblom Mihe Dovžana Lahko noč, otroci Stop-pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo
Drugi program
9.00 Petek na valu 202 13.00 Glasovi v ritmu 13.33 Iz filmov in
glasbenih revij 14.00 Radijska šola
za nižjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Za mladi svet 15.40 Izložba popevk 16.00 Filmski vrtiljak 16.05 Z velikimi zabavnimi
orkestri 16.40 Glasbeni casino 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereo iazz 18.40 Partiture lahke
glasbe
Tretji program
19.05 Radijska igra -R. Marinkovič: Benito Floda von Reltih
20.02 Miniature za
različne instrumente
20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov
22.00 V nočnih urah
23.30 Iz jugoslovanske operne literature
23.55 Iz slovenske poezije
tržni pregled
JESENICE
Solata 10,50 do 12 din, špinača 18 din, cveta-ča 14 din, korenček 6 do 9 din, česen 20,70 din, čebula 10,13 do 12,60 din, fižol 14,75 do 20,70 din, pesa 5 din, slive 23 din, jabolka 6 do 9,60 din, hruške 14,30 din, grozdje 18,20 din, por 9,36 din, pomaranče 7,55 do 8 din, limone 12,30 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 4,63 din, kaša 13,13 din, surovo maslo 58 do 61,70 din, smetana 27,85 din, skuta 18,10 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 6,50 din, kisla repa 6 din, orehi 90 din, jajčka 1,76 do 1,87 din, krompir 7,20 din
KRANJ
Solata 20 din, špinača 28 din, cvetača 18 din, korenček 10 din, česen 30 din, čebula 15 din, fižol 14 din, pesa 5 din, slive 20 din, jabolka 8 din, hruške 13 din, grozdje 16 din, radič 28 din, žganje 50 din, med 50 din, kokoši 35 din, pomaranče 9 din, limone 11 din, ajdova moka 15 din, koruzna moka 6 din, kaša 15 din, surovo maslo 54 din, smetana 24 din, skuta 16 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, klobase 22 din, orehi 80 din, jajčka 2 din, krompir 6 din
TRŽIČ
Solata 13 do 14 din, špinača 20 din, cvetača 20 din, korenček 12 din, česen 25 din, čebula 12 din, fižol 16 do 17 din, pesa 8 din, paradižnik 30 din, jabolka 8 do 12 din, hruške 15 din, grozdje 17 din, banane 12 din, pomaranče 10 do 12 din, limone 14 din, ajdova moka 16 din 1, koruzna moka 7 din 1, kaša 20 din 1, surovo maslo 14 din 1/4 kg, smetana 6 din mer., sladko zelje 6 do 8 din, kislo zelje 10 din, kisla repa 8 din, krvavice 24 do 26 din, orehi 10 do 15 din 1, jajčka 1,80 din
televizija j
sobota
10.00 TV  v  šoli: Kocka, kocka, Afganistan, Zapojte z nami, Cesarjevo novo oblačilo (Bg)
16.35 Po belih in črnih
tipkah — ponovitev
17.10 Tajna pota mamil, B
18.05 Obzornik
18.25 David Copperfield
— serijski film, B 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski
zunanjepolitični
komentar 20.00 TV žehtnik -
humoristična oddaja 20.30 MacKannovo zlato
— celovečerni film 22.35 TV dnevnik 22.50 Jazz na ekranu:
Kvintet Gianni Basso — 2. del, B
UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje
15.55 Odbojka Partizan :
Mladost 18.45 Teversenove
pravljice ' 19.30 TV dnevnik 20.00 TV poznanstva
Oddajnik Sljeme
16.15 Kapelski kresovi 17.30 Poročila 17.55 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.45 Teversenove
pravljice 19.30 TV dnevnik 20.00 Zapiski iz NOB 20.30 Odpadnik -
celovečerni film 22.50 Pevci narodn« glasbe 23.50 Poročila
8.00 8.05
8.40
9.55 10.35
11.30
12.20 14.25
14.55
15.50 16.05
16.35 16.40
18.15 18.25
19.15 19.30 19.50
20.00
21.15
21.45 21.50 22.10
nedelja
Poročila
Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju — 3. del, B
NekoČ je bila hiša — nadaljevanka, B
625
Otroška matineja: Mojstri stare japonske obrti, Ariel, B Kmetijska oddaja (Sa) Poročila Pravljica iz lutkarjevega vozička: O prebrisanem sosedu, B Otroški cirkus Billvja Smarta, B Okrogli svet Pred zimskimi olimpijskimi igrami Poročila
Košarka Partizan : Radničui — prenos, B (Bg) Risanka, B Hišica v preriji — serijski film, B Risanka, B TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar V. Kovačevič: Kapelski kresovi, B Od Kartuma do Port Sudana, B Glasbeni trenutek Športni pregled (Bg) TV dnevnik
UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje
14.00 Nedeljsko popoldne 18.30 Janošik 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavna oddaja
poročili so se
V KRANJU
Rakovec Stanislav in Sirk Dušanka, Bernard Bojan in Smolej Andrejka, Lukan Johann in Belovič Erika
V TRŽIČU
Dubravčič Luka in Dovžan Ana, Pogačnik Andrej in Robnik Marija
umrli so
V KRANJU
Kobal Janez, roj. 1896, Valjavec Vincencij, roj. 1923, Benedejčič Ana, roj. 1889, Serjun Marija, roj. 1894, Vire Marija, roj. 1896, Črnič (ž.), roj. 1976, Pogačnik Franc, roj. 1909, Hočevar Karol, roj. 1894, Peternel Tomaž, roj. 1896, Kreveč Angela, roj. 1892, Eržen Anton, roj. 1898, Meden Matilda, roj. 1904, Volčjak Franc, roj. 1905, Slapar Janez, roj. 1947, Preša Stanislav, roj. 1910, Hočevar Frančiška, roj. 1900
V TRŽIČU
Meglic Janez, roj. 1911
21.00 24 ur
21.20 Pepel in diamanti — celovečerni film
Oddajnik Sljeme
9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.20 Jugoslavija,
dober dan 13.30 Kritična točka 14.00 Nedeljsko popoldne 18.30 Janošik 19.30 TV dnevnik 20.05 Kapelski kresovi 21.20 Dokumentarna
oddaja 21.50 Športni pregled 22.10 TV dnevnik
ponedeljek
8.10 TV v šoli: Slovnica, Francija, Naše planine, Nemščina, Razvoj delavskega gibanja, Razredna skupnost(Zg)
10.00 TV  v  šoli: Kocka, kocka, Egipt, Zapojte z nami, Znanost in znanstveniki, Človek gradi, človek uničuje (Bg)
14.10 TVvšoli -ponovitev (Zg)
17.15 Pravljica iz lutkarjevega vozička: O lončarju in carju, B
17.40 Mala čudesa velike prirode, B
17.55 Obzornik
19.10 Marksizem v teoriji in praksi: Vloga ženske v
samoupravni družbi 18.35 Odločamo 18.45 Zdravo mladi (Zg) 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Jovanovič:
Sobota dopoldan
- TV drama 20.55 Kulturne diagonale 21.35 Mozaik kratkega
filma 22.00 TV dnevnik
UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Lutke 18.00 TV vrtec 18.15 Branje 18.45 Zdravo mladi 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Ženska — umetnica:
Adrijana Maraž 21.00 Tedenski pregled 21.20 Gustav Mahler -
celovečerni film
Oddajnik Sljeme
do 19.30 isto kot na UHF 19.30 TV dnevnik 20.IK) Poleta ne bo -
T V drama 21.05 Panorama 21.50 Žetev - dok. film 22.00 TV dnevnik 22.20 TV seminar
torek
8.10 TVvšoli:
Prijateljstvo, Valčki, Mere, Nemščina, Učenci pred kamei o, v TV vrtec, Izražanje (Zg)
10.00 TVvšoli: Kocka, kocka, Tunis in Libija, Zapojte z nami, Znanost in znanstveniki, Človek gradi, človek uničuje (Bg)
14.10 TVvšoli -
ponovitev (Zg)
16.30 Mihec iz Lonneberga
— serijski film, B 16.55 Olimpijske igre
v Innsbrucku: hokej Jugoslavija : ZDA
— prenos, B,
v I. odmoru pribl.
ob 17.30 Obzornik 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 20.00 Diagonale 20.55 G. Flaubert:
Vzgoja srca —
nadaljevanka, B 21.50 TV dnevnik
UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Potovanja — film 81.15 Od Jesenic
do Kobarida 18.35 Termoakumula-
cijska peč 18.45 Novi zvoki —
narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 I. Slamnig: Knez -
T V drama 20.55 24 ur
21.15 Zabavno glasbena
oddaja 21.45 Obzorje
Oddajnik Sljeme
16.55 Izbrana tema
od 17.15 do 19.30 isto kot
na UHF 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču 20.50 Kmetje, oblastniki,
bombe — serijski
film
22.20 TV dnevnik 22.40 Glasbena oddaja
sreda
8.10 TVvšoli: Rečni rak, Naše planine, Od Sutjeske do Gatskega polja, Električni tok, TV vrtec, Slovnica (Zg)
10.00 TVvšoli: Kocka, kocka, Puščava Kalahari, Zapojte z nami, Skladno življenje, Človek gradi, človek uničuje (Bg)
14.25 Innsbruck: začetek
17.20
17.30
17.55 18.10 18.45
19.15 19.30 20.00
21.45 22.00
olimpiade - prenos, B (EVR-Lj) T. Pavček: Čenč arij a, B Mojstri stare japonske obrti, B Obzornik Novi zvoki, B Od vsakega jutra raste dan Risanka, B TV dnevnik 7ilm tedna: Jakob lažnivec, B TV dnevnik Innsbruck: filmski pregled, prenos, B (EVR-Lj)
UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje
17.25 TV dnevnik 17.45 Mali svet 18.15 Znanstveni studio 18.45 Od vsakega jutra
raste dan 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo
Oddajnik Sljeme
14.25 Innsbruck: začetek olimpiade — prenos
od 17.25 do 19.30 isto kot na UHF
19.30 TV dnevnik
20.00 Prosta sreda
četrtek
8.10 TVvšoli: Amerika,
Geometrija,
Obramba in zaščita, fRMemščina, Znanost
in tehnika, Učenci
pred kamero (Zg) 10.00 TVvšoli: Kocka,
kocka, Nigerija,
Zapojte z nami,
Risanka (Bg) 12.25 Innsbruck: smuk
za moške —
prenos, B (EVR-Lj) 14.50 Innsbruck:
filmski pregled —
posnetek, fi 15.20 Innsbruck: tek
na 30 km, sankanje,
hitrostno drsanje —
posnetek, B 16.25 Innsbruck: smuk
za moške —
posnetek, B 17.25 Morski sultan, B 17.35 Risanka, B 17.40 Ema - Tako so
živeli, B 18.05 Obzornik 18.25 Po Odisejevih sledeh
- film, B
19.15 Risanka, B 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 20.00 Balzacova velika
ljubezen —
nadaljevanka, B 21.00 Kam in kako
na oddih 21.10 Četrtkovi razgledi:
Avstrija danes 22.20 TV dnevnik 22.35 Filmska burleska 23.00 Innsbruck:
filmski pregled —
prenos, B (EVR-Lj)
UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje
17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Jole,Jole 18.15 Samoupravljanje 19.30 T V dnevnik 20.00 Pustolovščine
velikega severa —
nadaljevanka 20.55 24 ur
21.15 Benetke, življenje
in smrt nekega mesta 22.20 Poezija
Oddajnik Sljeme
12.25 Innsbruck:
smuk za moške
14.10 TVvšoli
15.00 Innsbruck: posnetki
od 17.30 do 19.30 isto kot na UHF
19.30 TV dnevnik
20.00 Bela knjiga
20.50 Celovečerni film
22.20 TV dnevnik
23.00 Innsbruck:
filmski pregled
petek
8.10
10.00
15.25 16.00
18.15 18.25
19.15 19.30 19.55
20.05
20.35
21.10
22.20 22.30
TVvšoli: Mere, Rečni rak, Ali ste vedeli, Električni tok, Evolucija življenja, TV vrtec, Literatura (Zg) TVvšoli: Kocka, kocka, Zambija, Zapojte z nami, Življenje reke (Bg) Innsbruck: filmski pregled, B Innsbruck: hokej SZ : ZDA - prenos, B (EVR-Lj) Obzornik Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku — prenos Risanka, B TV dnevnik Tedenski notranjepolitični
komentar Teversenove pravljice, B Lesorez — serija Grafične tehnike, B Šerif v New Yorku — serijski film, B Poročila
Innsbruck: filmski pregled, B (EVR-Lj)
UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tehtnica 18.15 Aktualna oddaja 18.45 Glasbeni studio 19.30 TV dnevnik 2().(K) Prijateljsko
prepričevanje —
0 filmu 21.00 24 ur
21.15 Glasbena oddaja 21.50 Kronika Festa
Oddajnik Sljeme
14.10 TVvšoli
od 17.15 do 19.30 isto
kot na UHF 19.30 TV dnevnik
20.00 Sedem pasti 21.00 Šerif v New Yorku 22.30 Innsbruck:
filmski pregled 23.00 TV dnevnik
Rado Časi vam
priporoča
Za naslednji teden kar ne vem kako bi se odločil. 4. februarja bodo namreč v Innsbrucku prižgali olimpijski ogenj na otvoritveni slovesnosti zimskih olimpijskih iger.
Zatorej bi ob tej priložnosti izpustil tudi sicer zanimive dogodke oziroma predvajanja na našem RTV programu. O vseh TV prenosih boste, dragi bralci, sproti obveščeni v vseh dnevnih časopisih, seveda kar se olimpijskega sporeda tiče, vendar bi vas rad v današnji rubriki obvestil oziroma vam sporočil nekaj iz Športne redakcije ljubljanskega Radia.
Naši reporterji Franci PavSer, Franek Trefalt, Mirko Strehovec, Darko Klarič bodo spremljali predvsem dogodke, ki so vezani na našo olimpijsko ekipo. Vsak dan bo ob 15.25 pa do 15.40 na prvem radijskem programu osrednja olimpijska oddaja. Seveda, razen nedelje, ko bomo Nedeljsko popoldne posvetili skoraj izključno olimpiadi.
.Posebej vas opozarjam na neposredne prenose srečanj nade hokejske reprezentance, ki jih sicer po TV ne bo mogoče videti. Te neposredne prenose bo moč slišati na našem II. radijskem programu. Zatorej opozarjam ljubitelje hokeja naj pozorno prisluhnejo našemu II. radijskemu programu, seveda ob poznih popoldanskih urah. Natančnejši podatki so objavljeni v redni RTV prilogi.
Sicer pa bo posebna radijska ekipa spremljala vse dogodke na olimpiadi in vas in nas sproti obveščala o vseh dogodkih na tekmovanjih.
Franci Pavšer
Morda še tole: Franci Pavšer se bo neposredno oglašal s tekmovanj v alpskih disciplinah in s komentarji o dogodkih v jugoslovanskem taboru, Franek Trefalt bo spremljal skoke in teke, Mirko Strehovec pa bo svojo specialnost — nogomet, tokrat zamenjal s hokejem, Darko Klarič pa bo vodil razgovore z našimi olimpijci.
Obilo športnega užitka vam želim v prihodnjem tednu
HA VOGLU PRIJETNA SMUKA - Smučišča na Voglu obišče dnevno °krog 1000 smučarjev, kar je nekoliko boljše od lanske zimske sezone. Vogel Je prekrit z dober meter debelo snežno odejo. Obratuje ves spodnji žičničarski sistem: nihalka, sedežnica Orlove glave in vlečnici Križ in Storeč. K vlečnici Konta pa nanašajo sneg. Vsi vogelski gostinski objekti so odprti in zasedeni. Prevladujejo domači gostje iz Hrvatske in Srbije, (jk) — Foto: F. Perdan
Prenovljen kulturni dom
Sv. Duh — Pri Sv. Duhu, kraju v Neposredni bližini Škofje Loke, že vpsto let izredno aktivno deluje domače kulturno umetniško društvo *Ivan Cankar« Sv. Duh-Virmaše. Pod okriljem društva pa sta še posebno aktivna dramska sekcija in "loški pevski zbor. Člani teh dveh sekcij so v preteklih letih gostovali Po številnih gorenjskih krajih, radi Pa so se odzvali tudi pozivom za nastope po drugih krajih Slovenije.
Večletna želja kulturnih delavcev Pri Sv. Duhu pa je bila, da dokončno Redijo tudi prostore v domačem kulturnem domu. Dvorana je bila sicer že dokaj dobro urejena, temeljitih preureditvenih del pa so bili Potrebni ostali prostori. Na pobudo sedanjega tajnika KUD »Ivan Cankar« Tineta Dolinarja in celotnega °dbora društva se je akcija preurejanja domskih prostorov začela lani. gradbena dela so ob sodelovanju danov društva, še posebno pa članov upravnega odbora, trajala približno dva meseca, vodil pa jih je vsa 'eta prizadevni kulturni delavec in dolgoletni režiser v društvu Vinko jožmanc. Vsa dela so veljala 55.000 din. Pri tem so člani društva žrtvovali tudi veliko prostovoljnih delovnih ur. Prenovljen je bil oder ter urejen nov bife v prostorih doma. *~rav bife je že doslej, odslej pa bo še bolj, le-ta je vsak dan, razen ponedeljka in zadnje nedelje v mesecu, °dprt od 16. do 22. ure, pomenil pomemben vir dohodka za potrebe kulturnikov pri Sv. Duhu. Denarja iz drugih virov je namreč za tako razvejano dejavnost društva vedno le Pomalo.
Pri Sv. Duhu si zdaj želijo, da bi dobili še nove zavese na odru. Potem bi bil oder dokončno urejen, pravijo. Toda ta investicija bi znašala najmanj 25.000 do 30.000 din. Toliko denarja pa društvo za zdaj nima.
»Letos so se kulturni delavci pri Sv. Duhu posvetili predvsem preurejanju doma. Toda že zdaj mislimo za naprej,« pripoveduje mladi režiser v društvu Janez Tavčar. »Morda nam bo uspelo postaviti na oder dramsko predstavo »Revček Andrejček«, v našo prenovljeno dvorano pa imamo namen povabiti tudi ansamble domače zabavne glasbe in radijsko ekipo, ki pripravlja priljubljene oddaje »Koncert iz naših krajev«. In upam, da se boste tudi člani uredništva Glasa odzvali povabilu za pripravo novinarskega večera v našem kraju. Glasovci pri zbiranju gradiva na našem področju sploh ne boste imeli težav. Dovolj ga bo!«
Sicer pa je treba povedati, da so na gledališkem odru pri Sv. Duhu letos že gostovali člani KUD iz Rib-na pri Bledu, da pa bo v spomladanskem času' pri Sv. Duhu kulturno življenje še bolj zaživelo, saj so se za gostovanja že napovedale nove dramske skupine. Pa tudi domačini bodo ob vseh večjih praznikih pripravili svečane proslave. Še posebno slovesno bo, kot vsako leto, pravijo pri Sv. Duhu, ob 8. marcu — dnevu žena.
Kulturni dom pri Sv. Duhu je zdaj domala dokončno urejen. Le še centralnega ogrevanja ni. Toda tudi to bo prišlo na vrsto!
J. Govekar
Loški gasilci praznujejo 100-letnico društva
Škofja Loka - Gasilsko društvo Škofja Loka bo letos praznovalo 100-letnico obstoja. Člani društva bodo jubilej slovesno proslavili v začetku poletja. Proslavili ga bodo lahko z zavestjo, da so dosedanje generacije gasilcev v svoje požrtvovalno delo vložile ogromno truda, da so člani društva ljudem neštetokrat priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih, da so jim pomagali v mnogih kritičnih situacijah ...
»Jubilej moramo proslaviti svečano in delavno,« je dejal na nedavnem občnem zboru loških gasilcev predsednik GD Škofja Loka Matevž Dagarin. »Članom, ki so delali v gasilski organizaciji pred nami, moramo dokazati, da smo z našim delom na pravi poti, da je oprema in gasilski dom v pravih rokah. Naša naloga je, da se takoj začnemo pripravljati na praznovanje 100-letnice. Pred tem pa bomo morali urediti še celo vrsto stvari. Obnoviti bomo morali dom in urediti okolico, še naprej skrbeti za izobraževanje naših članov, nakupiti bomo morali novo gasilsko opremo ... Naša želja je, da se s temi proslavami poskušamo čimbolj vključiti tudi v praznovanje 35-letnice ustanovitve OF in 35-letnice vstaje slovenskega in jugoslovanskih narodov.«
Loški gasilci bodo v prihodnjih letih skušali v svoje vrste pritegniti tudi čimveč novih članov. Drugačen način življenja je namreč povzročil tudi to, da je zanimanje za gasilstvo vedno manjše. Zato so si Ločani zadali nalogo, da vsak član društva pridobi v letošnjem letu še enega novega člana. V škofjeloški občini se namreč izredno hitro razvija industrija, zato je za obrambo industrijskih in drugih objektov pred morebitnimi požari ali drugimi elementarnimi nesrečami potrebna močna gasilska enota, potrebna je moderna gasilska oprema in ne nazadnje tudi dobra izurjenost gasilcev. Škofjeloški gasilci pa bodo v prihodnje še posebno pozornost posvetili izobraževanju prebivalstva na njihovem področju, saj se zavedajo, da je s preventivo mogoče preprečiti marsikateri požar in s tem veliko gospodarsko škodo. V sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami, društvi, postajo milice in pripadniki JLA bodo skušali doseči, da bo družbena samozaščita čimbolj zaživela tudi v praksi.
Ob koncu poročila je predsednik GD Škofja Loka Matevž Dagarin zaželel, da bi se svečane proslave ob 100-letnici društva udeležilo čimveč gasilcev in drugih prebivalcev.
»V letu 1975 sta nas telefon in sirena kar šestnajstkrat poklicala na gašenje požarov in na reševanje ob elementarnih nesrečah,« pa je na občnem zboru povedal poveljnik škofjeloškega gasilskega društva Emil Grah. »Na akcijah je sodelovalo 115 članov našega društva, skupno pa smo opravili 321 prostovoljnih delovnih ur. Žal pa naše društvo še vedno nima moderne opreme za gašenje in reševanje. Resda imamo tri gasilske avtomobile, vendar brez ustreznih pripomočkov tudi ti le malo pomenijo. Naša oprema je skromna, in še ta stara ter docela dotrajana. Škofja Loka pa je industrijsko iz leta v leto bolj razvita, zato se pojavljajo tudi večji in za gašenje zahtevnejši požari. Potrebno bo nakupiti predvsem več zaščitnih sredstev.«
Loški gasilci so se lani udeležili treh sektorskih vaj: dveh v doma-
čem in ene v poljanskem sektorju. Na tekmovanjih sektorjev na Trati pri Skofji Loki so dvakrat zasedli Četrto mesto. Seveda je društvo za urjenje desetin pripravilo tudi več mokrih in suhih vaj. Ločani so v letu 1975 štirikrat opravljali dežurno službo, udeležili pa so se tudi raznih gasilskih proslav in obletnic. Na območju Škofje Loke je bilo pregledanih 55 hidrantov. V sušnih obdobjih pa so loški gasilci občanom dovažali tudi vodo.
»Naši člani so lani opravili 189 prostovoljnih delovnih ur pri urejanju in obnavljanju gasilskega doma,« je dejal Emil Grah. »Upamo, da bodo člani tudi v prihodnje še tako požrtvovalni, saj nas letos pred proslavljanjem 100-letnice čaka še veliko dela.«
Ob koncu občnega zbora so predstavniki G D Škofja Loka za uspešno sodelovanje v preteklosti podelili posebna priznanja postaji milice Škofja Loka ter škofjeloški garniziji JLA, priznanja za uspešno in požrtvovalno delo v društvu pa je prejelo tudi večje število članov gasilskega društva Škofja Loka. j_ Govekar
Mladinska konferenca
Šenčur, 24. januarja — Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine je imela redno letno konferenco. Na njej so mladinci pregledali delo organizacije v preteklem letu ter sprejeli program dela za letos.
Mladinska organizacija iz Šenčurja je delo razdelila po komisijah, ki svoje delo zelo uspešno opravljajo. Komisija za splošni ljudski odpor je v preteklem letu organizirala več pohodov od spomenika do spomenika. V prihodnje želijo vključiti še več mladincev, predvsem pa mladink.
Kulturna komisija tesno sodeluje z DPD Svoboda. V sodelovanju so organizirali več kulturnih in kul-turno-zabavnih prireditev. Med njimi naj omenimo kulturni teden ob slovenskem kulturnem prazniku, prireditev Glas jeseni in Pokaži, kaj znaš. Pripravila je tudi več predavanj, v bodoče pa želi svoje delo popestriti s slikarskimi razstavami del mladih umetnikov.
Športna komisija je v preteklem letu ustanovila žensko košarkarsko
ekipo. V letošnjem letu pa bodo pripravili tekmovanja v malem nogometu, speljali akcijo Kolo, zdravo telo in še nekatere druge športne manifestacije. Športna komisija zelo dobro sodeluje s športnim društvom v Šenčurju.
Pri mladinski organizaciji deluje tudi komisija za idejno politično delo, ki želi pridobiti čim več novih članov, in komisija za OZN, ki pa je bila ustanovljena šele pred dobrim mesecem.
Ob novem letu so poskušali na novo ustanoviti taborniški odred, ki je včasih že deloval. Vsak torek in petek je v domu kulture odprt tudi mladinski klub, kjer lahko šenčurski mladinci igrajo šah in namizni tenis ali poslušajo glasbo. Včasih v klubu vrtijo tudi kratke filme.
Mladinska organizacija v Šenčurju ima več kot 300 članov, v predsedstvu pa je 21 članov. Na konferenci so volili tudi vodstvo mladinske organizacije. Predsednik je še naprej Miro Peternelj. F. Erzin
Vezenine Bled so letos na ljubljanskem sejmu mode že tretjič osvojile najvišje priznanje. Kipec ljubljanskega zmaja se je zasvetil ob romantičnih poročnih oblekah, iz kot dih tanke tkanine pošite z robčki in vezenino, ob oblekah, v kakršnih si zamišljajo svoj poročni dan mlade deklice in ob katerih se tudi zrelejšim letom izvije vzdih obžalovanja, da takih oblek nekdaj ni bilo. Zamisel kreatorja se je zlila z vezeno tkanino v dovršen model, ki je v več inačicah upravičeno zbudil tako pozornost obiskovalcev sejma in pa seveda komisije, ki je ocenjevala letošnje modne dosežke proizvajalcev oblačil.
Priznanja smo vsekakor veseli,« je povedal direktor Vezenine Vili Tomat, »saj po eni strani pomeni potrditev kvalitete, obenem pa je tudi obveza za naprej, da bo potrošnik z našo kvaliteto še naprej zadovoljen. Moram poudariti, da je za nas kvaliteta izdelkov še kako pomembna: posebej skrbno izbiramo že tkanine,, več kot polovico jih uvozimo, na katere potem z našimi vezilnimi stroji vezemo najrazličnejše vzorce primerne tako za oblačila kot tudi za zavese in seveda tudi druge artikle, kar pa potrošniki dobro poznajo. V Jugoslaviji le mi poleg še ene tovarne izdelujemo vezene izdelke, zato nikakor ni mogoče zadostiti vsemu povpraševanju, še posebej zato, ker slovimo po kvalitetni  izdelavi,«
Vendar pa kot so povedali v Vezenini kljub izrednemu povpraševanju po njihovih izdelkih ne bodo letos mogli kaj dosti razširiti proizvodnje. V načrtu imajo rekonstrukcijo vezilnih strojev, na katerih izdelajo polovico vezenih tkanin za svojo konfekcijsko proizvodnjo, polovico vezenih tkanin pa prodajo drugim predelovalcem. Tudi oddelek za konfekcijo v bliž-
njem obdobju ne bo povečan, potrudili pa se bodo z notranjo reorganizacijo doseči večjo produktivnost. »Sploh bo letošnje leto potekalo v prizadevanjih za ohranitev produktivnosti na sedanjem nivoju,« pravi direktor Vezenin, »ker bomo morali ukiniti tretjo izmeno na vezilnih strojih, kjer delajo predvsem ženske. Nočno delo žensk bi radi nadomestili z moškimi delavci, a je bolj malo verjetno, da nam bo to uspelo.«
Ze lansko leto je bilo pri Vezenini v znamenju reorganizacije, saj so proizvodnjo rokavic v obratu v Ilirski Bistrici preusmerili v konfekcijo. Tako preusmeritev so narekovale predvsem spremenjene potrebe trga, saj se je izkazalo, da je zelo malo povpraševanja vsaj zadnja leta po ženskih rokavicah. Preusmeritev zaposlenih v tem obratu, uvedba nove proizvodnje, zaposlili so tudi 40 novih delavk, je seveda zahtevala precejšnje stroške, tako da se poslovno leto za ta 800-članski pretežno ženski kolektiv ni končalo z najbolj ugodnim rezultatom, slabšim tudi v okviru ne ravno najbolje stoječe tekstilne industrije. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti na specifičnost proizvodnje v Vezenini, ki se bistveno razlikuje od ostalih tekstilnih predelovalcev. »Za letošnje leto smo si zadali nalogo, da z enakimi kapacitetami naredimo več, in to prav tako kvalitetnih izdelkov, po katerih nas naši kupci poznajo že sedaj.«
In kaj bodo to sezono vezli na vezilnih avtomatih in krojili v konfekcijskih oddelkih Vezenine?
Poletni program vezenega perila, to so spalne srajce za ženske in otroke, je sestavljen iz nežnih pastelnih barv osnovne tkanine in vezenine v istem tonu ali pa je vezenina v kontrastni barvi. Novost so dvobarvne spalne srajce s fol-
klornim nadihom, sveže in privlačne. Podobne so tudi pižame.
Vezene bluze so že od nekdaj oblačilo, ki ga je najti skoraj v vsaki ženski garderobi. V Vezenini predlagajo za to pomlad in poletje bluze v rustikalnem stilu primerne tudi k hlačam, skratka za ves dan. Izbrali so slovensko vezenino, z barvami in vzorcem se skušajo približati kar najbolj originalni domači ornamentiki. Športne bluze so krojene tako, da jih lahko nosimo čez hlače ali krilo, imajo drobno barvasto vezenino, zavezujejo pa se tudi s pasom. Druga skupina športnih bluz za čez dan je izrazito športna, srajčnega kroja, vse pa so iz materialov, prijetnih za nošenje, se lahko perejo in enostavno negujejo. Za bolj svečane dogodke, npr. za večere v gledališču pa so pripravili lepe bluze z ovratniki, ki se zavezujejo v pentljo, modeli pa imajo seveda vezenino predvsem na širokih rokavih. Za vse, ki so na tekočem z modo, je seveda tudi nekaj bluz »kitajskega videza«.
Zelo velik je tudi izbor bluz in poletnih oblek za otroke, in to za starost tja od nekaj mesecev pa do 14 let. Blago je pralno, barve žj-vahne, modeli pa izvezeni z otroškimi motivi. Tu so tudi vedno iskane bele bluze za šolarke.
Večerne in poročne obleke prav tako sodijo v letošnji proizvodni program, sicer v manjšem številu kot ostala oblačila, prodajajo pa jih tudi v svojih dveh trgovinah na Bledu in v pasaži Maksimarketa v Ljubljani.
Verjetno ni treba še posebej opozarjati na ostalo izbiro izdelkov Vezenine: vezene prte in vezene zavese, vezeno metražo, jutranjke, klekljano čipko in pa kostime in obleke z dodatki vezenine. Os-
010002020002000102020001101111101103080311100606060305041031010507061009111109070308030803110608111109101010080506051008090809070507080911030211090303050905101007110308051005100202020201020100010101020707030503050908060707051007110911080708100605080101010102000200020002000211041100010101020002000209070503080511110605070307100511101010070805041103110608070709031103110605030509030511100706030503041005100706050305030702
Čebelarska družina Bled  Dober obisk
o svojem delu
Po letnem občnem zboru povzamemo, da je družinsko življenje čebelarjev na območju Bleda dokaj razgibano. Tekoče probleme in naloge rešujejo člani sproti, sicer pa so v sprejetih sklepih tudi taki, ki so dolgoročnejšega značaja in ostanejo kot programska izhodišča tudi za delo v prihodnje. Enoglasno so osvojili predlog o novem statutu organizacije, ki ga je pripravila Zveza čebelarskih društev Slovenije. Sicer pa bodo čebelarji delovali še vnaprej kot družina na območju KS Bled, KS Ribno in KS Zasip. Pred organizacije in določene forume bodo čebelarji postavili vprašanja varstva okolja z vidika ogroženosti čebel (nesmotrno škropljenje kultur). Sadjarji in kmetovalci bi morali uporabljati za čebele neškodljiva škropila, sicer pa morajo pred vsakim škropljenjem obvestiti čebelarja v oddaljenosti do 3 km. Škropljenja tudi ne bi smeli opravljati v času cvetenja. Če bi vsi prizadeti upošte-
Zdravstveno predavanje
KO RKS Vodovodni stolp prireja v torek, 3. februarja, ob 18. uri v veliki dvorani Doma JLA v Kranju, Nazorjeva 2 predavanje o obolenjih na hrbtenici. Predavala bo dr. Tatjana Veličkovič, ortoped ZD Kranj.
vali opozorila, bi od tega imeli pridelovalci sadja in ribeza največ koristi.
V družini je včlanjenih 29 članov, ki skrbijo in gojijo 334 čebelnih družin. Udeležujejo se predavanj o sodobnem čebelarstvu, zlasti jih zanima nakladni sistem čebelarjenja. 0 tej temi jim je predaval ing. Vidmar Uroš iz Bohinja. Družina sodeluje s KZ Bled, redne stike pa ima z društvom čebelarjev iz Radovljice. Seveda pa so bili čebelarji v preteklem letu zelo prizadeti. Zaradi neugodnih vremenskih in pašnih razmer čebelice niso napolnile svojih posodic niti v takšni meri, da bi imele medu vsaj zase. Čebelarji so morali zaradi tega globoko seči v žep, da so nakupili potrebnega sladkorja za zimsko krmljenje. V zadnjih 60 letih je bil čebelni doprinos najslabši.
V čebelarski družini Bled so včlanjeni predvsem starejši člani. V prihodnje bo skrb družine ta, da bo poskušala v svojo sredo pridobiti tudi mlajše člane, ki imajo veselje do gojitve, za človeka, koristne čebele. Pred letom je družina beležila 50. obletnico obstoja. To je za čebelarje doba uspehov in tudi neuspehov, predvsem pa nenehnih pričakovanj o boljših doprinosih.
V na novo izvoljeni 7-članski odbor so imenovali za predsednika ing. Maslja Draga, za tajnika pa prizadevnega Skumavca Antona.
J. Pogačar
V Kompasovi temeljni organizaciji združenega dela, v Motelu Medno so lani dosegli 7 milijonov dinarjev realizacije in ustvarili nad milijon dinarjev čistega dohodka. Prenočitvene zmogljivosti so imeli zasedene 67-odstotno in so morali v sezoni goste odklanjati. Odločili so se zgraditi nov prenočitveni objekt ter že pripravljajo načrte. Upajo, da bodo objekt s 50 posteljami zgradili naslednje leto z lastnimi sredstvi in s pomočjo ostalih Kompasovih temeljnih organizacij združenega dela, ki so pripravljene združiti sredstva.
-fr
Občni zbor strelske družine
Podnart — V kulturnem domu v Podnartu je bil v soboto, 24. januarja, redni letni občni zbor strelske družine Stane Žagar. Ta strelska družina, ki je med najbolj delavnimi v občini, je lani in letos uredila strelišče in vodila tekmovanje v streljanju za udeležence ZRVS in ZSMS Po stezah partizanske Jelovice. Razen tega so lani organizirali dve strelski tekmovanji z malokalibrsko puško in strelsko tekmovanje na avtoralvu. Sicer pa imajo člani strelske družine Podnart redne vaje v streljanju z zračnimi puškami in tudi občasna medsebojna tekmovanja. Na občnem zboru je bil za predsednika strelske družine ponovno izvoljen Stane Bešter, za sekretarja pa Miha Rozman. C. R.
Na Zbiljskem jezeru številni ribiči spet pridno »namakajo« trnke, saj jezero polno rib, tako, da so tudi z ulovom zadovoljni. — Foto: -fr
Gneča na avtobusu
5
Kamnik — Delavci iz krajevnih skupnosti Komenda, Moste in Križ, ki se vsak dan vozijo na delo v bližnja kamniška industrijska podjetja, že dlje časa negodujejo nad neprimernim prevozom na delo. Zjutraj odpelje v Kamnik le en reden avtobus, ki se že v Mostah dodobra napolni. V vasi Križ je za nekatere potnike, ki se jim tudi mudi na delo zelo težko priti na avtobus. Vožnja v prenapolnjenem avtobusu je zelo neprijetna in neredko se zgodi, da si ob gumb na plašču ali da imaš str-
gane nogavice. Vaščani v prizadetih' krajevnih skupnostih so že večkrat poprosili avtobusno podjetje Viator, da v redno vožnjo vključi še en avtobus ali pa večjega krpana, vendar so njihove upravičene zahteve bob ob steno.
... i Enako se dogaja tudi na vožnji z dela, saj po drugi uri odpelje spet samo en avtobus. Ne vemo, kaj k temu poreko prometni miličniki, saj je vožnja prenapolnjenega avtobusa vse prej kot varna. -1
RAZPIS POSOJIL ZA NAKUP STANOVANJ IN KREDITIRANJE STANOVANJSKE GRADITVE
Skladno z določili Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS št. 5/72), družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS št. 1/74), samoupravnega sporazuma o izločanju najnižjega odstotka sredstev, ki se namenjajo za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu občine Jesenice z dne 31. 1. 1973 in odloka občinske skupščine Jesenice o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve (Uradni vestnik Gorenjske št. 26/72), razpisuje samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice po sklepu desete seje skupščine skupnosti z dne 27. januarja 1976
RAZPIS
1. ZA DODELITEV POSOJIL ZA NAKUP ALI GRADITEV NAJEMNIH STANOVANJ
2. ZA DODELITEV POSOJIL DELAVCEM, KI KUPUJEJO ALI GRADIJO DRUŽINSKA STANOVANJA ALI STANOVANJSKE HIŠE
I. NAMEN POSOJIL
Posojila po tem razpisu se lahko najamejo za:
— nakup ali gradnjo stanovanj v okviru usmerjene stanovanjske gradnje za najemna in lastniška stanovanja
— gradnjo invidividu alnih stanovanjskih hiš.
z urejenimi pogoji dnevnega prevoza 4ia delo in z dela, vendar se morajo v tem primeru zavezati, da bodo takoj v celoti vrnili preostali del neodplačanega posojila, če pridobijo lastnost delavca v organizaciji izven občine Jesenice.
V. LASTNA UDELEŽBA
Pri nakupu ali gradnji najemnih stanovanj oz. nakupu lastniških stanovanj ali gradnji stanovanjske hiše mora posojilojemalec prispevati lastno udležbo.
1. Organizacija, katere poprečni osebni dohodek na zaposlenega za redni delovni čas je enak ali nižji poprečnemu osebnemu dohodku v občini za čas od 1. 1. 1975 do 30. 9. 1975 mora sodelovati z lastno udeležbo 50 % zneska potrebnega za investicijo.
Vse ostale organizacije, katerih poprečni osebni dohodek na zaposlenega za redni delovni čas znaša več kot poprečni dohodek v občini za čas od 1. 1. 1975 do 30. 9. 1975 morajo sodelovati z naslednjo lastno udeležbo:
Če poprečni OD organizacije za redni delovni čas presega poprečni OD za redni delovni čas v občini za
znaša lastna udeležba organizacije
II. RAZPISNA VREDNOST POSOJIL
Posojila so razpisana iz dela sredstev za stanovanjsko grad- do 10 % njo, ki jih organizacije združenega dela, druge organizacije in od 11—20 skupnosti (v nadaljnem besedilu: organizacije) združujejo pri od 20—30 Ljubljanski banki, podružnica Kranj, enota Jesenice do skupne nad 30 % višine 13,000.000. — din in se dodeljujejo: /
— organizacijam za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj (85 % razpisne vrednosti posojil) do 11,050.000. — din
r- delavcem za nakup ali gradnjo družinskih stanovanj ali stanovanjskih hiš (15% razpisne vrednosti posojil) do 1,950.000. - din
55 % 60 % 65 % 70 %
Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija v banki na podlagi vezave stanovanjskih sredstev, s katerimi organizacija samostojno razpolaga.
III. PRAVICA DO NAJETJA POSOJILA
Posojila po tem razpisu lahko najamejo:
— organizacije, ki združujejo del svojih stanovanjskih sredstev pri Ljubljanski banki, podružnica Kranj, enota Jesenice po določbah samoupravnega sporazuma o minimalnih stopnjah izločanja sredstev za stanovanjsko gradnjo, oziroma po določbah odloka občinske skupščine Jesenice o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve (Ur. vstnik Gorenjske št. 26/72),
— delavci, ki združujejo svoje delo in sredstva v organizacijah iz prejšnje alinee.
IV. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA
Organizacija dobi pravico do posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj za delavce, če izpolnjuje naslednje pogoje:
— da ima sprejet srednjeročni in letni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev,
— da gradi ali kupuje stanovanja v okviru občinskega programa stanovanjske graditve v skladu z odlokom občinske skupščine Jesenice o določitvi stanovanjskega standarda (Uradni vestnik Gorenjske št. 22/73),
— da so kreditno sposobne.
Organizacije, katerih TOZD ali obrati so na območju drugih stanovanjskih skupnosti, sredstva pa združujejo v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Jesenice, lahko dobijo posojilo po določilih tega razpisa tudi za nakup stanovanj na območju kjer je sedež TOZD ali obrata.
Delavci, navedeni v 2. alinei III. točke tega razpisa, ki nimajo stanovanja ali imajo neprimerno ali neustrezno stanovanje, lahko dobijo posojilo za nakup stanovanja ali zgraditev stanovanjske hiše, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da kupujejo stanovanje oz. gradijo stanovanjsko hišo v okviru občinskega programa usmerjene oziroma organizirane stanovanjske gradnje in sprejetega stanovanjskega standarda,
— da so kreditno sposobni.
Prosilci za posojilo, ki bo uporabljeno za gradnjo stanovanjske hiše pa morajo izpolnjevati še naslednje pogoje:
— stanovanjska hiša mora biti že zgrajena do zaključene III. gradbene faze,
— stanovanjsko hišo morajo usposobiti za vselitev najkasneje v roku 24 mesecev po dodelitvi kredita, če zasedajo družbeno najemno stanovanje.
Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše se lahko odobri tudi tistim delavcem, ki gradijo izven občine Jesenice in to v kraju
2. Znesek posojila, ki ga delavec lahko dobi za nakup lastniškega stanovanja in potrebna lastna udeležba izražena v odstotku od cene standardnega stanovanja, sta razvidna iz naslednje tabele:
če znaša poprečni me- potem pripada
sečni OD na člana dru- znaša lastna ude-   delavcu posojilo zine v primerjavi s po-  ležba v % od cene   v    %    od cene prečnim OD v občini za standard,   stano-        stand. stan. obdobje   I.-IX.   1975    vanja, najmanj največ do
do 50%	30 %	35 %
od 51 -75 %	35 %	25 %
od 76-100 %	40 %	20 %
od 101-120 %	45 %	15 %
nad 121 %	50 %	10 %
VI. POSOJILNI POGOJI a) Odplačilna doba
Najdaljša odplačilna doba za posojilo znaša 20 let.
1. Odplačilna doba za posojila, katera najamejo organizacij« za nakup ali gradnjo "najemnih stanovanj, je diferencirana in odvisna od ekonomskih možnosti in znaša za organizacije, kateri!1, poprečni osebni dohodek na zaposlenega za čas od 1. 1. 1975 do 30. 9. 1975:
— je enak ali manjši od poprečnega OD v občini 20 let
— do 10 % večji od popr. OD v občini 18 let
— do 20 % večji od popr. OD v občini 16 let
— do 30 % večji od popr. OD v občini 14 let
— nad 30 % večji od popr. OD v občini 12 let
2. Odplačilna doba za posojilo, katerega najame delavec z* nakup lastniškega stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše znaša 20 let, če ima delavec poprečni ali nižji osebni dohodek n* zaposlenega v občini za obdobje 1. 1. 1975 do 30. 9. 1975. Odplačilna doba se skrajšuje, če presega delavčev poprečni OD poj prečje OD na zaposlenega v občini po naslednji tabeli:
— do 10% 19 let
— od 11-20% 18 let
- od 21-30
- od 31-40
- od 41-50 nad 50 %
Mesečna
17 let 16 le« 15 let 14 let
Za lastno udeležbo štejeta tudi namensko privarčevani denar in posojilo, ki ga dobi delavec na podlagi namenskega varčevanja v banki.
3. Znesek posojila, ki pripada delavcu kadar gradi družinsko stanovanjsko hišo izražen v odstotku od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše je razviden iz naslednje tabele:
če znaša poprečni mesečni OD na člana družine v primerjavi s po-preč. mes. OD v občini za obdobje I.-IX. 1975
znaša lastna udležba v % od vrednosti stand. druž. stan. hiše najmanj
potem pripada delavcu posojilo
v % od vred. stand. druž. hiše največ do
do 50%	40 %	30 %
od 51-75 %	45 %	20 %
od 76-100%	50 %	15 %
od 101-120 %	55 %	10%
nad 121 %	60 %	5%
Za lastno udeležbo štejeta tudi namensko privarčevani denar in posojilo, ki ga dobi delavec na podlagi namenskega varčevanja v banki.
anuiteta od vseh posojil za isto stanovanje al' stanovanjsko hišo ne more biti nižja od mesečne stanarine za to stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki bi jo posojilojemalec plačeval po predpisih o stanarinah. Skupna obremenitev posojilojemalca po zaprošenem posojilu in po že odobrenih posojilih n« sme presegati 1/3 mesečnega osebnega dohodka prosilca, b) Obrestna mera
Obrestna mera za odobrena posojila organizacijam znaša 3 # letno, za odobrena posojila delavcem pa 3,5 %.
Po preteku 10 let od pričetka odplačevanja posojila se poveča obrestna mera za neodplačani del posojila za 2 %.
VII. DOKUMENTACIJA
Udeleženci razpisa morajo k zahtevkom za posojilo na predpisanih obrazcih, ki jih prosilci dobijo v Ljubljanski banki, podružnica Kranj, enota Jesenice predložiti še:
a) organizacije združenega dela
— kupno pogodbo za stanovanje, overjeno na sodišču od strani prodajalca, če je prosilec že sklenil kupno pogodbo
— srednjeročni in letni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev
— sklep samoupravnega organa o najetju posojila
— dokazila o lastni udeležbi in kreditni sposobnosti.
b) delavci
— kupno pogodbo, overjeno na sodišču od strani prodajalca če je prosilec že sklenil kupno pogodbo,
— izjavo organizacije, da soglaša z odobritvijo zaprošenega posojila,
. — potrdilo organizacije o višini poprečnega osebnega dohodka zadnjih 6 mesecev in enako potrdilo organizacije prl kateri je zaposlen zakonec,
— dokazilo o lastni udeležbi,
— sklep o odobrenih posojilih za nakup stanovanja alf gradnjo stanovanjske hiše s posojilnimi pogoji,
— potrdilo prijavnega urada o številu družinskih članov. Prosilci za posojilo za graditev stanovanjske hiše pa še:
— gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo,
— predračun stroškov in podatke o virih sredstev za gradn stanovanjske hiše,
— predračun stroškov po zaključeni III. gradbeni fazi,
— zemljiško knjižni izpisek o lastništvu stavbnega zemljišč^ oz. vknjižbi pravice uporabe stavbnega zemljišča v družbeni last'; za gradbene namene,
— izjavo, da bodo v roku 24 mesecev po dodelitvi posojil izpraznili družbeno stanovanje v kolikor tako zasedajo,
— mnenje organizacije v kateri ima lastnost delavca, gradi stanovanjsko hišo izven občine Jesenice.
VIII. OSTALE DOLOČBE
Vlogo za dodelitev posojila je potrebno vložiti v 30 dneh o& dneva objave na predpisanem obrazcu s celotno dokumentacij0 pri Ljubljanski banki, podružnica Kranj, enota Jesenic^ Titova 8/II. Prepozno prispele vloge se ne bodo obravnavale.
O izidu razpisa bodo obveščeni vsi prosilci najkasneje v roki1 30 dni po preteku razpisnega roka.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Takoj prodam za 2000 din SAMSKO SPALNICO in dva posteljna vložka, za 300 din DIVAN in za 600 din ŠIVALNI STROJ. Rozman, Skalica 2, Kranj 565
Ugodno prodam malo rabljen električni ŠTEDILNIK, pomivalno mizo, mizo in 2 stola ter PEC na °lje. Poljan.šek Lučka, stolpnica 160, stan. 8, Podlubnik, Škofja Loka 566
Prodam STREŠNO OPEKO bo-brovec. Luže 11, Šenčur 602
Prodam mesnate PRAŠIČE. Radovljica, C. svobode 21 603 x Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in KOŠEK. Ovsenek, Kidričeva 17, Kranj 604
Prodam TELEVIZOR RR Niš po Ugodni ceni. Nazorjeva 12, 2. nadstr. 8t 9, Kranj 605
Prodam novo PEČ za centralno kurjavo SIGMA ter rabljeno trajno Žarečo in plinsko SUPER SER PEČ in dolgo belo POROČNO OBLEKO. Telefon 23-857 vsak dan, razen nedelje, od 7. do 8. ure. 607
Prodam čistokrvne ŠKOTSKE OVČARJE (10 tednov) po ugodni ceni. Lukan Gregor, Trata 31, Škofja Loka 608 , Prodam več mesnatih PRAŠIČEV, 100-120 kg težke. Cena za kg 20 din. Možnost klanja. Stanovnik Jurij, Log 9, Škofja Loka 609
Prodam nov železni KIMPEŽ. Prebačevo 27 610 ; Prodam PRAŠIČA za zakol in krmilno REPO. Olševek 12, Preddvor 611
šivalni stroj SINGER poceni prodam. Kranj, Stražiška 4 612
Prodam OSTREŠJE stare lope in BUTARE. Struževo 5, Kranj 613
SGP PROJEKT Kranj, Nazorjeva 1, proda na javni dražbi GRADBENI MATERIAL od dveh zidanih stanovanjskih barak. Podrobnosti o prodaji so razvidne na °glasni deski na upravi podjetja.
614
Prodam hrastove PLOHE in co-'arice. Sebenje 18, Tržič 615
Prodam MOTORNO ŽAGO za Podiranje dreves. Zg. Brnik 81 616
Prodam leseno diatonično HARMONIKO. Zg. Bitnje 139, Kranj
617
Prodam 120-basno HARMONIKO (klavirsko). Ogled vsak dan popoldan od 15. do 16. ure. Pangos Marjan, Vrečkova 2, Planina, Kranj
618
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Rupa 16, Kranj 619
Prodam črno-beli TELEVIZOR. Eržen Franc, Jezerska 10, Kranj 620
Ugodno prodam SENIK 10 X 28, Primeren za skladišče. Povodje 3, Šmartno pod Šmarno goro. 621 to Prodam dva PRAŠIČA za zakol. podreča 54 622
Prodam semenski KROMPIR cv-*nik in bintje. Polica 2, Naklo
623
, Prodam KRAVO z drugim teličkom. Praše 8 624 „ Prodam PRAŠIČA za zakol. J ama 8. Kranj 625
Prodam GUMI VOZ, 16-colski, KRAVO, ki bo čez 14 dni telila. Ko-kra 45, Zg. Jezersko 626
Prodam dva PRAŠIČA za zakol, težka 130 kg. Repnje 38, Vodice 627
Prodam dobro ohranjeno BCS KOSILNICO. Sp. Brnik 39, Cerklje
628
Prodam OBRAČALNIK MARATON za BCS, 16-colski GUMI VOZ, j>OD za gnojnico, ČRPALKO in suhe brezove PLOHE. Trstenik 25, bolnik 629
Prodam po zelo znižani ceni nov, ^pakiran električni ŠTEDILNIK Jelenje, EMO peč Celje in peč PLAMEN. Ponudbe pod »Zelo ugodno«
630
. Prodam GUMI ČOLN z novim Jornosovim motorjem, 4 KS. Telefon ^-eo-t^ 657 Poceni prodam rabljen, dobro ^ranjen Gorenje ŠTEDILNIK na rdo gorivo. Plantarič, Klobovso-Va3, Škofja Loka 658 . Prodam semenski KROMPIR. Jurčič Rudi, Križna gora 8, Škofja ^oka 659 ^Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 13, Naklo Prodam KRAVO, ki bo v začetku
ruarja telila. Vrhovnik Janez, njice 32, 61240 Kamnik 661
'*daJH ĆP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in Uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja l- - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni Urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-°Klanni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 140 din, Polletna 70 din, cena za 1 številko 1>50 dinarja. — Oproščeno promet-n«ga davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Prodam polovico PRAŠIČA za zakol, 200 kg težkega. Breg ob Savi 7, Kranj 662
Prodam mlado KRAVO za zakol in PŠENICO. Zavrh 9 pod Šmarno goro 663
Prodam dve vezani OKNI 120 x 140 cm, zastekleni, nepleskani in s plastično roleto. Izdelava KLI Logatec. Pernuš Franc, Hupa 20, Kranj
664
Prodam mlado KRAVO s teletom ali po izbiri. Glinje 5, Cerklje 665
Prodam mlado KRAVO za zakol. Sp. Brnik 55, Cerklje 666
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Prosen, Cerkljanska Dobrava 7, Cerklje 667
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 38, Cerklje 668
Prodam KRAVO za zakol. Glinje 12, Cerklje 669
Prodam dva PRAŠIČA po 20 kg, enega pa za zakol in plemensko K RA VO. Zalog 48, Cerklje 670
Prodam KONJA in večjo količino BUTAR. Cerklje 79 671
Prodam rogov PONY EXPRESS, rjave barve. Ječnik, Hrastje 175 672
Prodam rabljeno OMARO in LEŽIŠČE. Potočnik Branko, Planina 1, Kranj 673
STROJ za sušenje perila CANDY, popolnoma no.v, ugodno prodam. Remec, Lancovo 5, Radovljica 674
Prodam smrekove in borove PLOHE, 4 kub. m. Naslov v oglasnem oddelku 675
Prodam kasetni MAGNETOFON, tečaj nemščine Lingvafon. Resman Milan, Jelenčeva 32, Kranj 676
Prodam MESO polovice krave. Šimenc, Olševek 7, Preddvor 677
Prodam PRAŠIČKE, 7 tednov stare. Markun, Golnik 15 678
Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, belo dolgo poročno OBLEKO št. 40, termoakumulacij-sko PEČ AEG - 2KW, oljno peč EMO 5. Naslov v oglasnem oddelku
679
Poceni prodam TELEVIZOR, RADIO, GRAMOFON in KAVČ. Vse staro in rabljeno. Telefon 24-179
680
Prodam dobro ohranjen voz ZA-PRAVLJIVČEK. Voklo68 681
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Sveteljeva 15, Šenčur 682
Po izredno ugodni ceni prodam OTROŠKO VZMETNICO JOGI 135 x 65, KOŠEK s prevleko in STAJICO z mrežo. Vprašati na telefon 23-125 n
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PO D J ETJ E KRANJ
Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
Po ugodni ceni prodajamo razne predmete: TELEVIZOR, radio, šivalni stroj, stensko uro, pralni stroj, štedilnik, hladilnik in druge gospodinjske pripomočke. Ogled v soboto, 31. 1. 1976, v Kranju, Tomšičeva 14, od 10. do 13. ure 6W
kupim
Kupujem KOZE domačega zajca, kožuharja po najvišjih cenah. Stro-jim, barvam in izdelujem vse vrste krzna. Berič Viktor, krznar, Komen-skega 36, Ljubljana 642
Kupim rabljeno MOTORNO ŽAGO stihi (kontra). Ločniškar Franc, Smlednik 24 a 643
Kupim rabljen ŠTEDILNIK na plin ali elektriko. Ponudbe v trafiki Cerklje 692
Kupim novo ali rabljeno CENTRIFUGO  za  perilo.  Tel. 40-506
693
vozila
Prodam ZASTAVO 750 v voznem stanju za 4000 din. Luže 6, Šenčur
631
Zelo poceni prodam DKW JUNIOR, letnik 1960, registriran, za 3500 din. Bizaj Stanka, Smledniška 68, Kranj 632
Prodam karamboliran avto ZASTAVA 101 v nevoznem stanju, letnik 1973. Prevoženih 33.000 km, cena 15.000. Informacije dobite pri tov. Brelihu na zavarovalnici Sava, v popoldanskih urah pa pri Maleševiču Petru, Šorlijeva 10, Kranj. Ogled vozila na dvorišču Zavarovalnice. 633
Ugodno prodam ZASTAVO 750 z novim motorjem in novo lakiran. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce
634
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Višelnica 11, Zg. Gorje
635
Prodam NSU 1000 po delih. Zupan Anton, Retnje 15, Tržič 636
Prodam osebni avto VAUXHALL VIVA, letnik 1972. Ogled v petek, soboto in nedeljo popoldan. Pra-protnik Metod, Ljubno 86a, Podnart, telefon 70-015 637
Prodam več rezervnih delov za ŠKODO. Telefon 22-207, popoldan
Prodam MOTOR za cestno hitrostne dirke JAWA 125 cem, državni prvak 73/74. Galičič Bojan, Jezerska 28, Kranj 639
Prodam avto SKODA po delih. Strahinj 59, Naklo 640
Ugodno prodam osebni avto FIAT 1300. Ogled možen vsak dan od 15. do 17. ure pri DeŽman, Hraše 19, Lesce 641
Prodam ZASTAVO 850, letnik 1969. Ogled od 15. ure dalje. Polica 19, Naklo 683
Prodam  avto  FIAT 750, letnik
1966, z italijanskim motorjem. Kavčič Janko, Zg. Besnica 64 684
Poceni prodam FIAT 1300, letnik
1967, lahko na kredit. Gobovce 9, Podnart 685
Ugodno prodam malo karamboli-rano ZASTAVO 750, letnik 1970. Arhar,   Vincarje  42,  Škofja Loka
686
Kupim AUDI 100, karamboliran ali nekompleten. Telefon 064-60-819
Prodam tovornjak TAM 5000 v voznem stanju, registriran še za pol leta. Informacije: Suška 26, Škofja Loka, telefon 064-60-928 688
Prodam tovornjak TAM 4500 v voznem stanju, registriran za 1976. Informacije: Škofja Loka, Partizanska 40, stan. 34 689
Prodam FIAT 850, letnik 1969. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Horvat, Cerklje 150, blok 690
Prodam KATRCO, letnik 1971, telefon 42-051, vsak dan od 17. ure dalje 691
stanovanja
Enosobno STANOVANJE, 36 kv. m, novejše s telefonom v Medvodah, prodam. Ponudbe pod »Plačano — vseljivo« 590
V Kranju ali okolici nujno iščem SOBO in KUHINJO ali večjo sobo. Naslov v oglasnem oddelku. 644
Zamenjam STANOVANJE s centralno kurjavo za stanovanje brez centralne kurjave. Naslov v oglasnem oddelku. 645
V Šk. Loki ali okolici iščem SOBO. Ponudbe na naslov: Sonja Krojzel, Poljanska 9 — Avtokovina Šk. Loka, tel. 60-877
Oddam takoj v najem manjšo SOBO v Zlatem logu št. 50. Informacije v Stari Loki 146, Škofja Loka
694
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Gozd Martuljku. Oman Anton, Gozd Martuljk 85 695
zaposlitve
Samostojnega pohištvenega MIZARJA sprejmem. Dohodek 4200 din. Grmičeva 1, Kranj 594
Kozmetični salon, Titov trg 4 b, Škofja Loka išče VAJENKO. Nastop takoj. 650
Iščem kakršnokoli zaposlitev v Kranju. Ponudbe pod »Delo« 651
PREVZAMEM vodenje poslovnih knjig obrtnikov. Jelka Pretnar, Žale 15,64240 Radovljica . 652
ŠIVAM pletenine ali konfekcijo. Ponudbe pod »Overlock« 653
POHIŠTVENEGA MIZARJA, samostojnega, sprejmem takoj. Plača do 20 din na uro in brezplačno stanovanje. Ponudbe na Glas pod »Samostojen« 654
Sprejmem FRIZERSKO VAJENKO. Frizerski salon LEVA JANA, Železniki 655
Študenta s profesionalno glasbeno »disco« opremo (200 W) iščeta priložnostne zaposlitve. Prirejava tudi plese na šolah, v mladinskih organizacijah, hotelih, ipd. Ul. Mladinskih brigad 5, Kranj 656
VAJENKO-ca za dela po meri, sprejmem takoj. Možna vsa oskrba v hiši. DAMSKO IN MOŠKO KRO-JAŠTVO, MALI, Leterice 4, Golnik
649
Iščem žensko za VARSTVO otroka, starega 3 leta, v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku
696
HIŠNI SVET, C. 1. maja 63, Kranj, išče SNAŽILKO. Informacije pri tov. Makucu, stanovanje 2 697
KUNSTELJ ROZALIJA, Kranj — Frizerski salon, Prešernova 4, sprejme VAJENKO 698
Samostojni obrtniki, avtoprevoz-niki, gostinci! Prevzamem VODENJE poslovnih knjig, ugodno po dogovoru. Oglasite se Kranj, telefon 24-058 699
obvestila
OBLAČIMO GUMBE. Se priporoča MIRA, Kranj, Titov trg 24/1.
• 170
ROLETE: lesene, plastične z zimskim popustom in žaluzije LIV Postojna, vam nudi zastopnik Špiler, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610 ali pišite, pridem na dom.
235
PLESNI TEČAJ za začetnike se začne v Delavskem domu v soboto, 31. januarja, ob 18.30. Vabljeni! 598
HLEBŠ RUDOLF, steklarstvo Kranj sporoča, da bo steklarska delavnica od 1. do 22. 2. 1976 ZAPRTA, zaradi odhoda na vojaške
izgubljeno
Izgubila sem ZLAT OBESEK z modrim kamnom. Poštenega najditelja prosim, da ga odda v oglasni oddelek Glasa 707
posesti
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO do 10 km iz Kranja. Majce Jure, Gubčeva 6, Kranj 490
Prodam takoj vseljivo starejšo HIŠO v centru Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku. 646
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Cerkelj. Ponudbe pod »Lepa lokacija« 647
Oddam GARAŽO. C. na Klanec 8 c, Kranj 648
prireditve
Vsak petek in soboto v domu JLA PLES. Igra ansambel JEVŠEK 700
V Poljanah vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel JEVŠEK. Dvorana ogrevana 701
MA VODICE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igrajo TURISTI 702
Ansambel TRGOVCI igra v soboto ob 19.30 na PLESU v Komendi, v nedeljo ob 16.30 pa na PLESU v delavskem domu v Kranju 703
Ansambel MANUAL sporoča prijateljem svoje glasbe, da igra v soboto, 31. 1. 1976, ob 20. uri v UTI-KU, v nedeljo, 1. 2. 1976, ob 17. uri pav SORI.Vabljeni 704
OO ZSMS MAVČIČE priredi vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Za staro in mlado igra ansambel EROS
loterija
vaje
706
ostalo
Nujno rabim 10.000 din v gotovini. Nudim za isto vrednost kredit pri NAMI in nagrado. Ponudbe na oglasni oddelek  pod »Zamenjava«
708
	c		C
1	tj	1	j
* M			
Oj	- -x	i/ —	~z *
JS C	-o I	_* c	tj ^
2 <-	s .-	3 ^	08 S
i C	K X	i c	N JS
u O	O 0	t. C	c o
T. -X	T. tj	■ -x	■ tj
330	80	45745	1000
43090	1000	252595	10000
84080	1000		
216020	5000	66	40
440570	10000	186	60
		4906	200
01	30	8096	300
81	30	5146	500
6731	200	99176	600
63341	1000	44616	600
		50436	800
2	10	26096	800
48962	600	07626	1000
00702	800	27466	1000
85052	8<X)	157926	150000
86122	800		
		97	20
33	40	57677	600
73	50	57707	800
285393	5000	30677	800
61673	1000	99027	800
		509547	5000
4	10	548417	5000
18694	600	297567	10000
15974	600	98	20
55674	1000		
220074	5000	108	60
575894	5000	05248	600
047614	5000	371938	6000
025494	5000	590588	10000
		29	20
35	20	989	100
65	20	0009	300
25	30	80809	600
175	80	14749	600
08095	600	98259	800
58865	800	11679	1000
Kmetijsko živilski kombinat Kranj Cesta JLA 2, telefon 23-485
SIP
program
— samonakladalne prikolice 15 in 22 kub. m
— trosilci hlevskega gnoja
- obračalniki sena Favorit 220, Favorit 160
in Maraton in BCS
- čelni nakladalec TEŽAK
po stari ceni
NUDIMO TUDI:
— traktorje Tomo Vinkovič 18-30 KM
— traktorje Deutz 42 KM
— priključke za Standard in Tomo Vinkovič
traktorje
ALPETOUR
do ECREinfi
TOZD Servis osebnih avtomobilov Kranj, Ljubljanska 22
Vsak nov avtomobil je obsojen na rjavenje. Vozilo rjavi zaradi vlage, umazanije, kemikalij, onesnaženega zraka, posebno pa zaradi soli na cesti. Avtomobili so vsak dan dražji; ne le ob nakupu ampak tudi pri vzdrževanju. Tehnično je razmeroma enostavno zamenjati motor, popraviti menjalnik, zavore ali podobno, težko pa seje upreti rji.
Švedski proizvajalec ASTRA DINITROL AB HAESSLEHOLM je preko zastopnika v Jugoslaviji INTEREKSPORT Ljubljana, uvedel v Jugoslaviji najnovejši sistem antikorozivne zaščite. Po tej tehnologiji lahko v vozilu zaščitimo še tako težko dostopne dele, spoje, ki jih klasični sistem premaza ni dosegel.
Skica prikazuje najbolj izpostavljene točke rjavenja v zaprtih in odprtih mestih, ki jih sistem DINITROL uspešno zaščiti. Po tej tehnologiji, ki je po vsej Evropi preskušena, vam nudimo 3-letno garancijo. Od 2. februarja 1976 dalje lahko po tem sistemu naročite zaščito tudi pri nas.
SKICA
NAJBOLJ IZPOSTAVLJENIH MEST RJAVENJA
ZAŠČITENO Z
(AVTOMOBIL S TO OZNAKO JE ZAŠČITEN PO SISTEMU DINITROL)
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta, moža in brata
Jožeta Ješeta
Urhovega ata iz Jame
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremljali do poslednjega doma, nam pa izrazili sožalje. Zahvaljujemo se kolektivu Planika, Ikos in KUD Mavčiče ter vsem ostalim, ki so darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se osebju Dermatološke klinike v Ljubljani in dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje. Posebno se zahvaljujemo gospodu dekanu za tako lepo opravljeni pogrebni obred, vsem domačim pevcem za ganljive pesmi in govorniku Ladu za v srce segajoče besede ob odprtem grobu.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami.
Žalujoči: žena Cita, sinovi Lojze, Jože, Martin, brat in sestre ter ostalo sorodstvo.
Jama, 28. januarja 1976
ZAHVALA Ob boleči izgubi moje ljubljene mame
Katarine Porenta
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji poklonili cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste mi izrazili sožalje in mi v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Hvala organistu in pevcem ter č. duhovščini za opravljeni obred.
Zahvaljujem se zdravniku dr. Bajžlju Janezu za pomoč v času njene bolezni.
Iskrena hvala vsem hčerka Majda
Kranj, 28. januarja 1976
Prometne nesreče na Gorenjskem lani
Nevarno je biti pešec
Minulo leto ni prineslo tako žele nega zmanjšanja hudih prometnih nesreč ne v Sloveniji in ne na gorenjskih cestah, pa tudi število smrtnih žrtev v prometu je v primerjavi z letom 1974 poraslo. Število hujših prometnih nesreč, to je nesreč z večjo materialno škodo, telesnimi poškodbami in smrtnimi primeri je sicer na gorenjskih cestah poraslo v primerjavi z letom prej v manjšem odstotku — le 5 odstotkov — kot v republiškem merilu, vendar pa je vsako povečanje potrebno gledati tudi v primerjavi s siceršnjim porastom prometa sploh in z visokim porastom števila motornih vozil pri nas.
Požar
V sredo, 28. januarja, nekaj pred 23. uro je začelo goreti v kuhinji hotela Kompas na Bledu. Ogenj je nastal na napravi za segrevanje olja namenjenega za ogrevanje prostora. Domnevajo, da se je pokvaril termostat na napravi in se je zaradi tega olje segrelo prekomerno. Ogenj je poškodoval del kuhinjske opreme, tako da je škode za okoli 10.000 din.
nesreče
Lokomotiva v tovornjak
V ponedeljek, 26. januarja, ob 6.35 se je na nezavarovanem železniškem prehodu v Naklem pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Anton Eržen (roj. 1928) iz Zg. Bitenj je peljal po lokalni cesti od Okroglega proti Naklem. Ko je pripeljal do nezavarovanega železniškega prehoda v Naklem, se ni prepričal, če je proga prosta na zadostni razdalji in je zapeljal na tire. Takrat je pripeljala parna lokomotiva v vzvratni vožnji. Strojevodja Franc Šink je pred prehodom sicer dal znak s piskom, vendar tega voznik Eržen ni slišal; videl je sicer luči, a je bil prepričan, da lokomotiva stoji, zato je zapeljal čez tire. Lokomotiva je zadela tovornjak v zadnji del kesona, tako da se je tovornjak prevrnil. V nesreči je bil huje ranjen sopotnik v tovornjaku Jože Vrhov-šek (roj. 1933) iz Prebačeva; zdravi se v ljubljanski bolnišnici. Škode na tovornjaku je za 30.500 din, na lokomotivi pa za 1000 din.
Ležal pod avtomobilom
V torek, 27. januarja, ob 20.30 se je na Titovem trgu v Kranju pripetila prometna nezgoda. Dušan Rozman (roj. 1955) z Jesenic se je na parkirnem prostoru pred gostilno Stari Maver zavlekel pod parkirani avtomobil Ronalda Primožiča iz Kranja. Ko je voznik čez kakih pet minut sedel v avto in vzvratno speljal, je začutil, da avto nekaj vleče; zato je ustavil, izstopil in odkril pod avtomobilom moškega. Rozman je pri tem dobil le lažje poškodbe.
Smrt kolesarja
V četrtek, 29. januarja, ob 6.25 se je na. regionalni cesti Kranj —Mengeš v bližini brniškega letališča pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Alojz Drinovec (roj. 1912) z Jesenic je peljal v smeri Mengša z neprimerno hitrostjo in z zasenčenimi lučmi; zato je pri zaselku Bivje spregledal kolesarja Ivana Hafnerja (roj. 1909) iz Šenčurja, ki se je peljal v isto smer. Avtomobil je kolesarja oplazil, da je padel in se tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl.
L. M.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Vinka Valj a vca
Fendetovega ata iz Žabelj
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno družini Rogelj, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo njegovi sestrični Micki z Golnika, dr. Zgajnarju, institutu bolnice Golnik. Nadalje se zahvaljujemo delovnemu kolektivu Iskre, gospodu župniku in pevcem za lep pogrebni
obred.
Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Francka, hčerka Francka z družino, sin Jože, brat in sestre. Žablje, Trstenik, 26. januarja 1976
»Lani se je na gorenjskih cestah pripetilo 543 hujših prometnih nesreč,« je komentiral lansko prometno statistiko inšpektor milice pri UJV Kranj Mirko Derlink. »Samo z manjšo materialno škodo pa jih je bilo 2178 ali nekaj več kot leto poprej. Dokaj žalostna pa je statistika pri posledicah: lani je umrlo na gorenjskih cestah 45 oseb, leto poprej pa 38, medtem ko je število ranjenih bilo skoraj enako, preko 690. Najhujši davek so zabeležile ceste v kranjski občini, kjer je umrlo v prometu 21 oseb, po 7 v jeseniški in škofjeloški občini, 6 v radovljiški in 4 v tržiški.«
Med smrtnimi žrtvami prometa je največ pešcev, kar 13, eden več kot leto prej. Slede pa kolesarji z motorjem in brez — 11, 9 je bilo voznikov motornih vozil, prav toliko je umrlo tudi sopotnikov, najmanj žrtev pa je bilo med motoristi in mopedisti, le 2, traktorist pa je umrl le eden. Če upoštevamo še lažje in težje poškodbe, so najbolj izpostavljeni (tako kot že nekaj let doslej) prav pešci. V nesrečah se jih je lani poleg velikega števila smrtnih primerov bolj ali manj poškodovalo še 146; druga najbolj izpostavljena kategorija so kolesarji in vozniki koles s pomožnimi motorji, slede pa vozniki osebnih avtomobilov.
»Že spet moramo ugotoviti, tako kot že nekajkrat doslej,« pravi inšpektor Derlink, »da se pešci v prometu obnašajo lahkomiselno, nenadoma prihajajo na cesto tik pred vozila, neprevidno zakorakajo čez prehod za pešce v trenutku, ko avtomobil pred prehodom že ne more več ustaviti, hodijo po sredini ceste, da ne govorimo o tem, kako je pešec v temni obleki ponoči na desnem robu ceste neposredno izpostavljen nevarnosti, da ga neko vozilo povozi. Menim, da bi v bodoče morali občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter njihove komisije za prometno varnost več pozornosti posvetiti prav pešcem; pa tudi šole in vrtci. Lani sicer med otroci ni bilo dosti žrtev v prometu. Umrli so trije, leto prej dva več.
Ranjenih je bilo 1974. leta 60, lani pa 70 otrok.«
Med vzroki teh prometnih nesreč je na prvem mestu neprimerna hitrost, slede nepravilna hoja pešcev, izsiljevanje prednosti v križiščih, psihično stanje voznika, kot je utrul jenost, pa tudi vinjenost, nepravilna; stran vožnje, prehitevanje itd.
Lani so miličniki UJV Kranj odi vzeli na kraju prekrška 1069 vozni! ških dovoljenj; 20 več kot leto prej Večina odvzemov je bila zaradi Vn njenosti — 850 primerov ali pa kel so vozniki odklonili preizkus nfll alkotest; le manjši del odvzemov1 odpade na prekrške, kot so nepravilno prehitevanje itd. Med vozniki ki so se na kraju samem poslovili od vozniškega dovoljenja za nekaj mesecev, je bilo 53 voznikov, ki jim j« šofiranje tudi poklic. Na odvzem krvi so miličniki napotili 368 voz-; nikov, ki so bili udeleženi v težjih; nesrečah; analiza je pokazala, da j« 292 voznikov ali 79 odstotkov pred nesrečo pilo toliko alkohola, da so gt imeli v krvi več kot zakon dovoljuje
»Takšna slika prometnega sta* nja na naših cestah,« pravi in špektor Derlink, »seveda narekuj' v bodoče določene ukrepe. Ve' pozornosti bo treba posvetiti predvsem kontroli hitrosti na ce stah, ugotavljanju treznosti voznikov, preprečevanju nepravil' nega prehitevanja, problem * pešci pa sem že omenil. Ne kaže zanemarjati vzgoje v prometu* predvsem pri mladih, a tudi ne pri odraslih, saj vemo, kako s« včasih prav odrasli pešci nedisciplinirani. Poleg preventivnega delovanja delavcev milice in ol> pomoči udeležencem v prometu bo treba poseči seveda tudi p° ukrepih; posebno za hude kršile« cestno prometnih predpisov i* seveda za takoimenovane pO" vratnike. Zanje bo možno upe rabiti tudi določila, ki jih predvi' devata tako zvezni kot republi' ški zakon, da namreč Se enkraf opravljajo teoretični ali prak' tični izpit za voznike motornih vozil ali pa oboje hkrati.«
L. M.
Vaterpolisti Triglava v Šibeniku
Danes se bo v zimskem bazenu Ivan hotelskega naselja Solaris v Šibeniku pričelo tretje vaterpolsko tekmovanje za »Pokal Solaris«. Poleg ekipe organizatorja se bodo za trofejo »Solaris« borili še prvoligaši Splita Jadran, POŠK in Mornar, dubrovniški Jug, reško Primorje, hercegovski Kotor in kranjski dru-goligaš Triglav.
Pred odhodom na tekmovanje je predsednik VK Triglav Mate Becič dejal: »Da sploh sodelujemo na tem tekmovanju, je to za nas veliko priznanje, saj bomo nastopili v druščini prvoligašev. Prepričan sem, da bomo dobro branili ugled kranjskega in nasploh slovenskega vaterpola.«
Trener Franci Nadižar: »To bodo odlične priprave za sodelovanje na predstojećem polfinalu za jugoslovanski vaterpolski pokal, ki bo v februarju v Ljubljani. Na tem turnirju nas pričakuje pet težkih srečanj, saj vemo, da v Sloveniji nimamo za trening dostojnega nasprotnika. Na pot gremo z najboljšimi. V moštvu ni le Kodeka, ki je opravičeno odsoten in Mohoriča, ki ne trenira in se bo po vsej verjetnosti poslovil od aktivnega igranja. Vsaka zmaga in točka na tem kvalitetnem turnirju nam bo dobrodošla,   za   porazi   pa ne
bomo tarnali. Veliko nam j« namreč do tega, da spoznamo koliko smo pripravljeni in kaj veljamo.« M. Zivulovič
Poleg Karla Švarca bo tudi J and Švegelj udarna moč kranjskih v& terpolistov. Čeprav sta še mlada, s(' od njiju pričakuje največ, saj sW prekaljena borca, ki že poznata Vm skrivnosti vaterpolske igre. (-h) || Foto: M. Zivulovič
ZAHVALA Ob smrti dobrega, ljubečega moža in očeta
Janeza Jereba
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga obiskovali med boleznijo, ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Hvala sorodnikom in sosedom za pomoč v težkih trenutkih, delovnim kolektivom za darovane vence, g. župniku za obred in tolažbe polne besede, pevcem za zapete žalostinke^ ter predstavniku ZB za poslovilni govor.
Žalujoči: žena Frančiška, hčerke Ivanka, Milka, Vika, Marica, Zofka, Vera in Francka z družinami, sin Andrej z ženo Nevenko ter ostalo sorodstvo.
Koprivnik, Maribor, Jesenice, Ljubljana, Idrija, Cerkno, 27. januarja 1976
pogovor tedna
Gorazd Hiti:
Združene države so najmočnejše
Gorazd Hiti, rojen 12. avgusta leta 1948 na Jesenicah, kjer tudi stanuje, je v dolgoletni hokejski karieri veliko prispeval k napredku hokejske igre v Jugoslaviji. Pa naj si bo pred leti, ko smo ga videvali v dresu Jesenic, ali sedaj, ko brani barve ljubljanske Olimpije. Večji del svojega življenja je podredil hokeju in zato ni čudno, če bo v nedeljo zvečer odpotoval na že druge zimske olimpijske igre v Innsbruck. Drugi najstarejši po letih bo v hokejski odpravi Jugoslavije. S tremi olimpiadami se bo lahko ponašal le Jeseničan Roman Smolej. Gorazd je za našo ekipo nepogrešljiv. Ne le zaradi bogatega znanja, temveč tudi zaradi izkušenosti in pozitivnega vpliva na precej mlajše soigralce.
»Mislim, da se bomo uvrstili v sredino B skupine olimpijskega tekmovanja,« je pripovedoval v torek v ljubljanskem hotelu Ilirija, kjer je naša izbrana vrsta na pripravah. »Združene države Amerike so po moje najmočnejše v B skupini. Olimpijska ekipa se je pripravljala vso sezono, igrala v redni ligi in med drugim premagala tudi Češkoslovaško. To je potrditev nesporne kvalitete!«
Gorazd Hiti, sicer še študent, je nato pripovedoval o svojem igranju hokeja.
»Na dveh olimpiadah bom, in to za vsakega športnika veliko pomeni. Tudi to, da moraš biti 8 let v stalni dobri formi, saj igre niso vsako leto. Udeležiti se treh olimpijskih iger pa pomeni kar 12 let žrtvovanja za šport. To je težko doseči. Le Roman Smolej bo upoštevajoč Innsbruck na treh olimpijskih igrah. Kaj naj rečem o moji prihodnji hokejski poti. Najverjetneje bom igral še sedem ali osem let. Mogoče tudi v tujini, vendar si za domovino tam hitro pozabljen.«
Potem sva se pomenkovala o pripravah naše reprezentance za Innsbruck in izboru olimpijskih potnikov nasploh.
»Izbor hokejistov za olimpijske igre je po moje v redu,« pravi. »Pa tudi sicer ni bilo storjenih veliko ,kiksev\ Mogoče bi zaradi bližine lahko šla vsaj dva tekača in pet skakalcev. Za hokejiste trdim, da tako dobrih priprav že dolgo nismo imeli. Žal so trajale le 14 dni, kar je premalo. Najmanj tri ali štiri tako težke tekme za trening bi morali še odigrati kot smo jih s sovjetskim Kazanom in češkoslovaškim Motorjem. Vseeno upam na uspeh. Za svetovno prvenstvo pa bi po moje kazalo poklicati v reprezentanco še brata Rudija, Renauda, Kneza in mogoče še Slavka Beravsa, ki na olimpiadi ne smejo igrati. Za druge igralce, ki so v tujini, pa menim, da jih ne kaže več klicati v reprezentanco.«
J. Košnjek
Danes skupščina Občinske zveze za telesno kulturo
Tržič — Danes, 30. januarja, ob 17. uri bo v veliki sejni dvorani občinske skupščine Tržič ustanovna skupščina Občinske zveze za telesno kulturo. V Tržiču je pred leti teles-ttokulturna zveza že delovala, vendar je bila ukinjena. Lani je bila sprejeta pobuda za ponovno ustanovitev in imenovan iniciativni odbor, ki je nalogo uspešno opravil. Pripravil je tudi predlog sporazuma o združitvi telesnokulturnih organizacij občine v Občinsko zvezo za telesno kulturo. Enajst temeljnih teles-
nokulturnih organizacij občine je predlog sporazuma že potrdilo in imenovalo delegate v skupščino. Pogoj za oblikovanje Zveze je namreč dosežen.
Občinska konferenca SZDL, ki je vodila in usklajevala priprave na ustanovitev Zveze za telesno kulturo, je pripravila tudi predlog članov izvršnega odbora. Za predsednika skupščine in izvršnega odbora obenem je predlagan Milan Česen, dolgoletni tržiški športni delavec.
-jk
Prvo mesto je oddano
Ekipa OŠ Franceta Prešerna je tudi po 4. ko- Lestvica:
lu občinskega pionirskega košarkarskega prven- F. Prešeren 7 7
stva za starejše pionirje po sedmih srečanjih še L. Seljak I 7 6
neporažena in ima tako največ možnosti, da D. Jenko 8 6
°8voji naslov prvaka za letošnje leto. Sicer pa je S. Žagar 7 5
to kolo prineslo pričakovane rezultate. S.Jenko 7 3
Izidi: Vzgojni zavod II 7 3
L. Seljak I : L. Seljak II 70:22 (34:8), Vzg. S.Mlakar 4 1
tavod II : F. PreSeren 25:41 (6:23), J. B. Ti- L. Seljak II 7 1
to : S. Žagar 18:52 (7:32), L. Seljak II : F. J. B.Tito 6 1
Prešeren 18:39 (6:23), VZ II : S. Žagar 25:40 Pos. OŠ 6 0
(10:20), D. Jenko: S. Mlakar 30:17 (17:10), _
Pos. OS : D. Jenko 12:53 (4:32), Vzg. zavod izven konkurence
I : S. Jenko 43:19 (17:3), S. Jenko : S. Mla- Vzgojni zavod I 7 6 kar 38:10 (14:4).
Voz bo treba izvleči iz blata
0	234:165	14
1	314:136	12
2	305:168	12
2	253:163	10
4	181:176	(i
4	205:227	6
3	73:156	2
6	149:279	2
5	114:244	2
6	82:228	0
1	322:137	12
	-bb	
Še pred dobrimi petindvajsetimi leti (danes tu stoji kranjski nebotičnik, poslovni Prostori Ljubljanske banke, lekarna in stanovanjski blok s trgovinama Slovenija avto in Jugotehna ter kavarna in slaščičarna) je stal mestni stadion, kjer so nogometaši Korotana — pedhodniki današnjega Triglava — želi in dosegali izredne nogometne uspehe. Tudi ni bilo srečanja, ko ne bi njihovi vneti navijači trumoma »drli« na ta nogometni eldorado. Videti so res uneli kaj, saj so njihovi ljubljenci z dobro Igro premagovali svoje nasprotnike. To je bila »zlata doba« nogometa na levem bregu Save.
Toda počasi se je stadion moral umakniti Pa tudi nogometaši so se postarali. Z no-v»m, ki je bil zgrajen z mladinskimi brigadami in ki je eden izmed najlepših v Slo-veniji, je v Kranju rasel nov rod nogometašev. Ti so se nato vrsto let dobro držali ^adicijo svojih starejših vrstnikov. Z ne-.Preveč pametno politiko v vodstvu Triglava pa se je v Kranju nekako pred štirimi leti začelo sušno obdobje. Že znane afere in tekanje odbornikov za prepotrebnimi finančnimi sredstvi ni že tako majavemu Vozu članske enajsterice pomagal navzgor, temveč se je vse bolj in bolj pogrezal v *blato« in končno v njem obstal.
Iz zakaj je obstal in kako ga spet izvleči, 80 bile glavne teme zadnjega občnega zbora nogometašev Triglava. Vsi so si bili edini, da bo treba krepko zavihati rokave, da N« nogometni voz triglavanov spet dvigne na tisto mesto, kot še ne pred tako dolgimi
»zlatimi časi«. Rdeča luč, ki je svetila še štiri leta, je namreč začela počasi utripati in končno že skoraj utrpnila prav v nogometni sezoni 1975/76. Slabe uvrstitve v članski, mladinski in pionirski gorenjski, ligi so le končno spet odprle zameglene oči stočlanskega nogometnega kluba Triglav. Povsem se strinjamo s kritično ugotovitvijo petkovih zborovalcev, da stanje ni rožnato in če se hoče nogomet v klubu spet dvigniti, bo treba korenitih sprememb. Res je sicer, da je člansko moštvo lani po izpadu iz conske lige ostalo le s štirimi standardnimi igralci, pa tudi delo s pionirji in mladinci ni bilo več na zavidljivi višini. Nedisciplina, neborbenost in slab krog izbora igralskega kadra je pripeljal vse skoraj na dno gorenjskih lestvic.
Spet bo treba začeti znova, in to z vso resnostjo. Potrebno bo še in še prelitega znoja, da se bo spet dvignil zamajani ugled. Pri tem pa bodo morali začeti z delom pri
fdonirjih in mladincih, ki bodo čez nekaj et steber članskega moštva. Zavedajo se namreč — to so v zadnjem času prevečkrat pozabili — da je le doma vzgojen nogometaš najboljši. Torej pred novim upravnim odborom so težke naloge. Kako jih bodo prebrodili, bo znano čez dve, tri leta. Pri tem pa ne smejo pozabiti na doma vzgojene igralce, prisluhniti željam in novim načrtom trenerjev in nasploh končno že enkrat začeti tako kot je treba. Tudi do sedaj so delali, pri tem pa prevečkrat pozabili na tiste, ki so jim najbolj potrebni, na igralce v vseh treh konkurencah.
D. Humer
Snega bo dovolj
»Sneg bo zapadel med 10. in 12. februarjem,« je sekretarju ObSS Kranj Miranu Štefetu zagotovil prijatelj — vnet pristaš smučanja, in se torej ni bati za uspeh IX. zimskih športnih iger občinskega sindikalnega sveta Kranj, ki so predvidene za 14. in 15. februarja 1976 za Make-kom na Jezerskem. Tega »zagotovila« je bil še posebej vesel odbor za pripravo in organizacijo izvedbe te velike smučarske manifestacije kranjskega delavstva, ki je zasedal 22. Januarja.
Športni javnosti lahko poročamo, da vse priprave normalno potekajo, da so darila že pripravljena in da prve prijave posameznih tekmovalcev in ekip že prihajajo na ObSS; posebne pozornosti in pohvale pa je vredna ponudba smučarskega kluba Triglav iz Kranja, ki daje tekmovalcem na voljo za tekmovanje v tekih kar 20 parov tekaških smuči in 20 parov »tekaških« čevljev. Kot je znano ObSS letos prvič uvaja tudi tekaške discipline v zimske-športne igre. Vsi, ki bi se radi pomerili tudi v smučarskih tekih, prav gotovo nimajo ustrezne tekaške opreme, zato je ponudba Triglava toliko bolj umestna in prijetno presenečenje, ki bi ga veljalo posnemati. ObSS pričakuje podobne ponudbe še od drugih klubov ali privatnikov, ki bi za en dan odstopili svojo dragocenost — tekaške smuči nepoznanemu sotova-rišu.
Na vprašanje, ali smejo na teh igrah sodelovati delavci kranjskega kolektiva, ki so člani TOZD, ki ima svojo lastno sindikalno organizacijo v drugi občini, je bilo kategorično poudarjeno, da se »tekmovanja lahko udeležijo samo člani delovnih kolektivov tistih osnovnih organizacij sindikata, ki jih združuje občinski sindikalni svet Kranj.« To navajamo samo zaradi tega, da na samih snežnih poljanah ne bo razprtij in nepotrebne jeze in razburjanj.
O razvoju nadaljnjih priprav bomo še poročali; vsekakor pa pohitite s prijavami! I. S.
Poljane in Krolnik zmagovalca v Sebenjah
r-\
V Innsbrucku
tudi Toper
Do svečane otvoritve letošnjih olimpijskih iger v Innsbrucku, ko bo v četrtek na Bergislu začel goreti olimpijski ogenj, nas loči le še šest dni. Vsi reprezentantje so več ali manj pripravljeni za olimpijske zmage.
Celotna jugoslovanska odprava, med njimi je tudi 60 naših Časnikarjev, televizijskih in radijskih reporterjev, bo tu precej elegantna. Veliko je k temu pripomogla tudi celjska tovarna Toper, ki je s svojimi kvalitetnimi oblačili opremila prav vse.
Toper pa je med drugimi opremil tudi reprezentance SZ, ČSSR, Bolgare ter Romune.
-dh
Plamen prešel v vodstvo
Tudi 4. kolo zimske GKL je prineslo zanimive in napete boje pod koši. V Kropi je prvič v prvenstvu klonila mladinska ekipa Triglava A, ki nikakor ni mogla ujeti razigrane pomlajene ekipe domačinov. Trhle veje 'so zabeležile prvo zmago nad mlado ekipo Verige, Kranjska gora pa je v zanimivem srečanju odvzela točki favoriziranim Radovljičanom. V Cerkljah so domačini po razburljivem srečanju s Kokrico ostali praznih rok, presenečenje pa so pripravili tudi kadeti Triglava, ki so v Stražišču premagali Savo B.
Izidi:
Plamen : Triglav A 61:46 (31:19), Veriga : Trhle veje 68:85 (25:50), Kr. gora : Radovljica 76:65 (27:26), Krvavec : Kokrica 63:64 (24:32), Sava B : Triglav B 69:70 (41:44).
V A skupini vodi zdaj Plamen pred Triglavom A, Radovljico, Kr. goro, Trhlimi vejami in Verigo, v skupini B pa je v vodstvu Šenčur pred Krvavcem, Kokrico, Triglavom B in Savo B.
-bb-
» Z lato lisico«
podelil Zvone Dragan
Podpredsednik IS SR Slovenije in predsednik organizacijskega komiteja za izvedbo svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah leta 1982 v Kranjski gori Zvone Dragan — ogledal si je tudi tekmovanje in bil navdušen in poln pohval na račun izredno dobro pripravljenih prog in odlične organizacije — je na svečani razglasitvi rezultatov trinajstega »Pohorskega pokala« v hotelu Larix podelil »Zlato lisico« zmagovalki veleslaloma in slaloma Švicar-ki Lisi-Marie Morerod. »Srebrno«, dobila jo je Nemka Rosi Mittermaier, in »bronasto« Avstrijki Regini Sackl pa predsednik organizacijskega odbora XIII. »Pohorskega pokala« Dušan Sen-čar.
Vitranška smučišča pa bodo letos v decembru gostila tudi najboljše ase svetovnega smučarskega cirkusa. Na svetovno znani slalomski progi bo 21. in 22. decembra namreč tekmovanje za svetovni pokal. Ostalo pa ne bo samo pri tem tekmovanju. Kranjskogorci bodo v začetku februarja leta 1977 tudi organizatorji evropskega mladinskega prvenstva v vseh treh alpskih disciplinah.
-dh
Marljivi športni delavci TVD Partizan Križe so z navečjo težavo organizirali meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih za pionirje, ki je veljalo za kategorizacijo. Močna odjuga dva dni pred tekmovanjem jim je namreč pobrala skoraj ves sneg, tako da so ga morali na skakalnico nanositi znova. V tekmovanju v nedeljo je nastopilo skoraj 90 mladih skakalcev.
Rezultati - ML. PIONIRJI: 1. Franci Poljane (Križe) 177,0 (14,5, 14,5), 2. Milan Primožič (Žiri) 176,0 (14,5, 15), 3. Robi Cimžar 172,5 (14,5, 15), 4. Krištof Gašpirc 171,0 (14,5, 14), 5. Dušan Šilar 165,5 (15, 14), 6. Roman Beton (vsi Triglav) 164,5 (15, 14), 8. Tomaž Žabkar (Križe) 159,0 (14,
V Besnici in v Planici
Kljub pomanjkanju snega bosta jutrišnja sobota in nedelja v znamenju številnih prireditev na smučeh. Tako bo v Besnici pri Kranju v soboto ob 14. uri prvenstvo Slovenije v smučarskih skokih za mlajše pionirje in meddruštveno tekmovanje starejših pionirjev za kategorizacijo. V Planici pa se bodo v nedeljo pomerili za naslove slovenskih prvakov starejši mladinci (ob 10. uri), popoldne ob 14. uri pa v Kranjski gori na 40-metrski skakalnici mlajši mladinci.
V nedeljo pa bo meddruštveno tekmovanje po več letih spet v Skofji Loki, in sicer v smučarskih skokih na 25-metrski skakalnici v Vincar-jih, kjer se bodo pomerili ob 11. uri starejši in mlajši pionirji za kategorizacijo.
Na Pohorju pa bo prvenstvo Slovenije v smučarskih tekih za vse kategorije pionirjev.
Več prireditev v alpskem smučanju pa bo to nedeljo odpadlo, ker ni v krajih, kjer so predvidena tekmovanja, dovolj snega. Med ostalim bo odpadlo tudi republiško prvenstvo za člane in članice, ki bi moralo biti na Mali Kopi nad Slovenj Gradcem.
V soboto pa bo na Zatrniku veleslalom za kategorizacijo starejših pionirjev (ob 9.30), v nedeljo pa prav tako na Zatrniku veleslalom za kategorizacijo cicibank in cicibanov.
J. J.
Blažejeva 37. za EP
Naši mladi smučarki Simona Križaj in Špela Blažej sta se udeležili tekmovanj za evropski pokal v Švici.
V veleslalomu je bila Blažejeva med 84 tekmovalkami 56., v slalomu pa se je uvrstila na 37. mesto. Tržičan-ka Križajeva je v veleslalomu odstopila, v slalomu pa se je uvrstila na 43. mesto. J. J.
Občinska kegljaška liga
V 3. kolu občinske lige v kegljanju so bili doseženi naslednji rezultati: Merkur : S. Jenko 3594:3459, Preddvor : Sava 3338:3312, Krvavec : Iskra 3235:3120.
Lestvica:
Iskra 4 + 173
S.Jenko 4 +25
Preddvor 4 — 123
Krvavec 2 — 6
Sava 2 - 25
Merkur , 2 - 44
Pari 4. kola (4. februar): S. Jenko : Iskra, Sava : Krvavec, Merkur : Preddvor. A. Juvančič
V Podreči občni zbor kegljačev
Kegljaški klub Simon Jenko Pod-reča vabi vse člane in ljubitelje kegljanja na redni letni občni zbor v nedeljo, 1. februarja 1976, ob 9. uri v prostorih kluba.
Nova točka za Robleka
Kolo pred koncem prvenstva I^esc si je Rob-lek praktično že zagotovil naslov prvaka. Po 10. kolu ima točko in pol prednosti pred Deželakom in dve točki prednosti pred Matjašičem, ki pa ima odigrano partijo manj. Pomembnejši rezultati: 9. kolo: Matjašič : Deželak remi, Rob-lek : Mencinger 1:0, Sterle : Ulamec 1:0, 10. kolo: Jazbec : Roblek 0:1, Krebs : Deželak 0:1 in Mencinger : Sterle 1:0. Vrstni red kolo pred koncem: Roblek 9, Deželak 7,5, Matjašič 7 (1), Sterle in Mencinger 6,5, Harinski 5,5 (1) itd.
L. M.
Dve zmagi Deželaka
14) ; ST. PIONIRJI: 1. Drago Krolnik (Žiri) 200,5 (17, 16), 2. Leon Bevc (Triglav) 196,0 (16,5, 16,5). 3. Stanko Baloh 191,0 (16,5, 17), 4. Franci Ribnikar (oba Jesenice) 189,5 (15,5, 15), 5. Jure Mo-žina (Žiri) 179,5 (16,5, 15), 6. Janez Mandeljc (Križe) 178,5 (17,
15) in Janko Jamnik (Žiri) 178,5 (16, 15,5), 9. Vilko Bučan 171,5 (16, 15), 10. Stane Martinjak (oba Triglav) 170,0 (14,5,15,5).
J. Javornik
r
V 7. in 8. kolu Šahovskega prvenstva Kranja je Deželak zabeležil pomembni zmagi nad Krekom in Mazi jem in se s tem prebil na drugo mesto, ki ga deli s Krekom, Mazi pa ima kljub porazu na čelni poziciji točko prednosti- Ostali pomembni rezultati: 7. kolo: Jokovič : Mazi 0:1, Muri : Berčič 0:1, 8. kolo: Berčič : Jokovič 0:1, Krek : Rakovec remi in Brce : Muri 0:1. Vrstni red po 8. kolu: Mazi 6,5, Krek in Deželak 5,5, Rakovec in Jokovič 5, Muri in Novak 1,5.
L. M.
Lepota smučanja
Smučanje je šport, razvedrilo, vojno praktično in planinsko znanje, moda, žalost, pa še kaj. Zajema vrsto panog, je pestro po nagibih, bogato po občutjih in doživetjih.
Pravimo, da je smučanje lep šport. K njegovi lepoti prispeva smučarska industrija, ki trajno skrbi za izboljšanje zmogljivosti in lepotni videz smuči. Oblikovalci smučarskih oblačil prav tako slede modnemu valu. V prikazovanju smuči in opreme nekateri celo pretiravajo, ti pa seveda zmeraj ne morejo prednjačiti v smučarskem znanju. Če se v druščini takih smučarskih snobav pojavi nekdo z zastarelo opremo, v njihovih očeh zgublja pri ugledu. Saj bi bile njegove smuči le še primerne za lov, drvarjenje ali za zasledovanje divjih rac ob vodi.
Nedvomno k lepoti smučanja veliko prispevata oprema in obleka, ki zagotavljata tud. večjo varnost. Vendar to še ni vse. Lepota smučanja je v sami tehniki — v načinu smučanja.
Katere so lepotne prvine smučanja? Lepotne prvine smučanja so v pravilnem zaporedju gibanja, v tekoči vožnji, v skladnem delovanju rok in nog, v sproščenosti drže in v občutku varnosti pri večji ali manjši hitrosti.
Lepotni užitek je večji pri razvedrilnem kot pri tekmovalnem smučanju, pri katerem je vsa smučarjeva dejavnost usmerjena v zagotavljanju in obvladovanju čim večje hitrosti.
Če bi hoteli po lepotnem učinku razvrstiti smučarske panoge, bi se težko odločili. Lepi so skoki mojstrov daljav, estetsko ubran je slalom ali veleslalom, lepo je videti mojstre smučarskega teka, ki v skladnem ritmu drse skozi goščavo, a lep je tudi smuk če ni preveč nevaren ali celo tvegan.
Začetniki smučajo bolj togo in ne preveč lepo. Smučanje z vajo postaja bolj lahkotno in osebni lepotni učinek z bolj-šanjem tehnike in znanja postaja vse bolj izrazit.
Lepoto smučanja sestavlja smučišče — zimsko okolje. Prav naravna sla po vračanju v svet planin, k neznanemu, k odkrivanju novega in doživljanju harmonije snega, sonca, vetra, mraza, globoke sence smrekovine in svetlobe gozdnih jas, nam vzbuja občutek lepote in veličastnosti materialne resničnosti, v kateri živimo. V takih okoliščinah so naša čustva in misli bolj bogate, osebna sprostitev pa je bolj pristna. Čutimo slast gibanja v rahlem vzponu ali položnem spustu, ko drsimo v mehkem pršiču, zdaj v poševnem smuku, smuku naravnost in spet v povezanih in tekočih zavojih.
Manj lepote in več neprijetnih doživetij zbuja smučanje v velikem vrvežu podobnem gostemu cestnemu prometu. Tedaj smo nenehno napeti, loteva se nas živčnost, saj moramo biti pozorni na divje, manj obzirne in ne dovolj omikane smučarje.
Na poledenelem snegu pri hitrosti, ki jo komaj zmoremo, ko iz snega štrle štorovi, kamenje in skalovje, ki preti poškodbi smučem ali celo kosti, je čutiti več skrbi ali celo strahu, manj pa lepotnega užitka.
Lepota smučanja je v popolni tehniki, urejenosti smučišča in vzgojenosti smučarjev. Kdor smuča dobro, smuča lepo, umirjeno in varno.
Jože Ažman
Krompir je postal zadnje čase najbolj iskano blago. Pogosto ga v trgovinah ni najti, pa tudi precej proizvajalcev je že poslalo na trg zadnje zaloge. Pomanjkanje krompirja je še posebej problematično za ljudi, ki jeseni niso poskrbeli za ozimnico oziroma za njeno uskladiščenje nimajo prostora in so odvisni od vsakdanjega nakupovanja. Po obljubah sodeč bo »krompirjeva kriza« kmalu mimo, saj se obeta uvoz precejšnjih količin. Vzrokov za pomanjkanje je več. Zaradi lanske nizke zagotovljene odkupne cene, ki ne pokrije več stroškov pridelovanja, so kmetijski proizvajalci krompirja manj sadili. Razen tega lani letina krompirju ni bila naklonjena. Povrhu vsega pa se tudi Jugoslovani pridružujemo tistim narodom, pri katerih prehrani igra krompir vse pomembnejšo vlogo. To kaže v prihodnje upoštevati in pridelovalce krompirja bolj stimulirati.
O založenosti in preskrbi s krompirjem smo se v sredo pogovarjali v dveh gorenjskih samopostrežnih trgovinah in pomembnem kranjskem obratu družbene prehrane.
Ivanka Sodja, poslovod-kinja v samopostrežni trgovini Zarja na Jesenicah:
»Pretekla leta smo imeli na zalogi tudi po 15 ton krompirja, sedaj pa je naš skladiščni - prostor prazen. Za sproti krompir sicer imamo, vendar ga moramo drago plačevati. Ker ga Živila iz Kranja nekaj časa niso imela, smo ga z dovoljenjem jeseniške občinske skupščine kupili pri zasebnikih. Šest dinarjev smo odšteli za kilogram, prodajamo pa ga po 7,20 dinarja. Vendar je povpraševanje takšno, da smo ga v dveh dneh prodali kar tono. Pomanjkanje krompirja je za ljudi, ki so odvisni od vsakodnevnega nakupa, neprijetna zadeva. Kdor ima klet, lahko kupi večjo količino, kdor pa ne, mora vsak dan ponj. Zakaj manjka krompirja? Po moje je odkupna cena prenizka in se ga kmetom skoraj ne splača saditi. Preskrba ljudi pa zato trpi.«
Silva Frčej, pošlo vodki-nja trgovine Kmetijskoži-vilskega kombinata iz Kranja, TOZD Kooperacija, v Radovljici:
»Jeseni smo imeli na zalogi več kot 20 ton krompirja, tako
da je lahko vsak nakupil ozimnico. Zaloga je precej hitro pošla. Nekaj časa smo dobivali krompir iz Kranja, ko pa je le-tega zmanjkalo, pa iz Prek-murja. Sedaj je tudi ta pošel. Pred dvema dnevoma smo ga dobili od Živil dve vreči ali 50 kilogramov! To ne zaleže veliko, saj ljudje stalno sprašujejo. Krompir smo plačali po 5,70 dinarja, prodajamo pa ga po 6,15 dinarja. Razen tega mora vsak kupec odšteti še 40 par za pakiranje. Pomanjkanje krompirja kaže na takšen ali drugačen način čim prej odstraniti, saj precej ljudi nima primernega prostora za ozimnico oziroma skladiščenje. Predvsem pa je treba omogočiti proizvajalcem krompirja boljše pogoje, da ga bodo sadili in redno prodajali. Pri čebuli je slika enaka. Jeseni smo jo prodajali po 4 dinarje za kilogram. Sedaj pa imamo na zalogi italijansko, katere kilogram velja več kot 10 dinarjev. Bila pa je celo tudi po 18 in 20 dinarjev.«
Rajko Pušavec, ekonom v samopostrežni restavraciji Kranj:
»Krompirja nimamo toliko kot bi želeli. Lani smo ga na primer potrošili 20 ton, za letos pa sploh ne vemo, koliko in kako ga bomo uspeli dobiti. Za silo ga imamo, sicer pa moramo prehrano temu prilagajati. Več testenin ponujamo. Odpovedujemo se pečenemu in praženemu krompirju ter krompirjevi solati in se odločamo za pirć Kolinske. Jeseni smo krompir odkupovali po 2,40 do 2,80 dinarja, sedaj pa ga nam stalne stranke ponujajo po 4,5 do 5 dinarjev. Upam da bomo krizo uspešno prestali in zadovoljili okrog 1500 ljudi, ki se hranijo v naši restravra-ciji.«
J. Košnjek
Osrednja naloga: boj za stabilizacijo
Nadaljevanje s 1. strani
Gospodarska rast je v Jugoslaviji znašala 5 odstotkov in v Sloveniji nekaj manj, zmanjšal se je zunanjetrgovinski primanjkljaj in devizne rezerve so se povečale. Neuspeh pa beležimo pri zaviranju inflacije. Inflacija nam je v preteklem letu uhajala iz rok. To pomeni, da še vedno trošimo več kot naredimo oziroma zaslužimo. Zaradi inflacije pa je razvrednoteno delo, nagrajuje se nedelo, pojavljajo se nova nasprotja in socialni konflikti. Zato bo še naprej naloga sindikatov boj za stabilizacijo na vseh ravneh gospodarjenja in življenja.
To pa je tudi eno od osnovnih načel programa dela slovenskih sindikatov, ki so ga sprejeli za letos. Ob zaključnih računih bo potrebno temeljito oceniti, kako smo se lani ponašali in na osnovi konkretnih rezultatov izdelati načrte za stabilizacijske ukrepe v letošnjem letu. Ugotoviti moramo, kako je s produktivnostjo dela. Će pada ali stagnira, je potrebno ugotoviti zakaj. Ali je vzrok za to prekomerno zaposlovanje, ki nima opravičila v večjem družbenem proizvodu? Ali povsod, kjer je to mogoče, uporabljamo domače surovine? Če jih ne, zakaj tako ravnamo?
Drugo področje, kjer se opira akcija za stabilnost v naši družbi, je področje izvoza. Znano je namreč, da v Sloveniji z izvozom ne pokrijemo niti polovice uvoza. Neprestano je treba tudi ocenjevati, kako je z naložbami v nova proizvajalna sredstva, saj gre zanje veliko denarja, rezultati pa niso vedno zadovoljivi. Predvsem pa je potrebno paziti na materialne stroške, saj v bruto narodnem dohodku predstavljajo 80 odstotkov.
Ko bomo ocenjevali, kako se obnašamo kot proizvajalci in bomo kot proizvajalci načrtovali naloge v zvezi s stabilizacijo, ne smemo pozabiti, kako se obnašamo kot potrošniki. Prispevki za posamezne dejavnosti v skupnih in splošnih potrebah so ponekod že tako visoki, da zmanjšujejo uspešnost gospodarjenja.
Sindikati se bodo morali še posebno angažirati v razpravah o novem zakonu o združenem delu. To je priložnost in obveza slehernega delavca in aktivista, da preveri, kako so oblikovani samoupravni odnosi v okolju v katerem živi in dela. Posebno pozornost bodo sindikati posvetili tudi planiranju. Plani morajo obsegati vse družbene odnose in ne le proizvodnje, temveč tudi porabo. Postati morajo pogodbe o ustvarjanju in porabi dohodka.
Člani republiškega sveta so tudi potrdili odločitev predsedstva, ki je podprlo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov, kateremu bo združeno delo prek skupnosti pokojninskega zavarovanja namenilo 125 milijonov dinarjev.
Predsedstvo RS ZSS, ki se je sestalo zatem, pa je med drugim razpravljalo tudi o regresiranju prehrane med delom. Sklenilo je, da se v tistih delovnih organizacijah, kjer so določila sindikalne
Darilo za 8. marec in vse dni v letu
Ta teden so v naše uredništvo že začela prihajati prva sporočila o nakazilih na žiro račun Odbora za nakup rentgenskega aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Iz njih je razvidno, da se o prispevkih ne odločajo le sindikalne organizacije, temveč tudi posamezniki in to z znatnimi vsotami.
Rajko Flerin iz Kranja, Kidričeva cesta 36 je nakazal 1000 dinarjev, Vladimir Flerin prav tako iz Kidričeve ceste 36 v Kranju 300 dinarjev in Zmago Flerin z istega naslova 1000 dinarjev. Marica Šmid iz Železnikov, Na Plavžu 28 je za nakup rentgenskega aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki prispevala 100 dinarjev. Zalka Radikovič iz Kranja, Kebetova ulica 8 pa 500 dinarjev.
Vse, ki ste se za prispevek že odločili ali se odločate v teh dneh, prosimo, da takoj, ko boste denar nakazali na žiro račun Odbora za nakup rentgenskega aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki (št. 51500-678-280091), to sporočite tudi v naše uredništvo. Imena darovalcev bomo sproti objavljali.
liste za leto 1976 vnesli v samoupravne sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, morajo držati določil liste. Le-ta pa določa, da v primeru, če nimajo organizirane družbene prehrane, ne morejo izplačevati bonov. Za
organizacije, ki svojih samoupravnih sporazumov niso uskladile z listo, pa veljajo določila lanske sindikalne liste. Svojim delavcem lahko delijo bone, vendar pa za njih velja lanska lista v celoti. L. Bogataj
XI. zimski pohod na Stol
Letošnji XI. zimski pohod na Stol bomo izvedli v soboto, 21. in nedeljo, 22. februarja, v počastitev obletnice velike bitke na Stolu in 35-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in bo množična manifestacija.
Na pohod so vabljeni planinci, borci NOV, pripadniki JLA, taborniki, smučarji, lovci in ostali ljubitelji gora. Predstavniki posameznih organizacij in društev naj s seboj prinesejo državne in društvene zastave.
Ob spominskem obeležju dvema padlima graničarjema na karavli pri Valvasorju bomo v soboto, 21. februarja, s krajšim programom počastili njihov spomin. V nedeljo pa bo ob 10. uri komemorativna svečanost ob Prešernovi koči na Stolu.
V času XI. pohoda bo v karavli nad Valvasorjem spominski žig pošte Žirovnica. V prodaji pa bodo tudi posebne značke s pohoda na Stol, ki pa se bodo razlikovale od spominskih značk.
Vsako kolono udeležencev bodo spremljali člani alpinističnega odseka in gorske reševalne službe. Pri odhodu bo vsak udeleženec prejel kupon rdeče barve, tega pa bo na Stolu zamenjal za modrega. Ob povratku s Stola mora vsak udeleženec priti v karavlo nad Valvasorjem, kjer bo imelo vodstvo pohoda svoje prostore. Udeleženci bodo tu oddali modri kupon, nato pa bodo tisti, ki so prvič na Stolu, prejeli legitimacijo z vpisanim datumom pohoda in bronasto značko. Udeleženci pohodov iz preteklih let pa morajo s seboj prinesti legitimacijo, da jim bodo vanjo vpisali datum pohoda, prejeli pa bodo tudi ustrezno spominsko značko (srebrno za tri pohode, zlato za pet in plaketo za deset pohodov na Stol).
Vsem udeležencem pohoda iz leta 1975 so zagotovljene legitimacije in bronaste spominske značke, ki jih niso še prejeli.
Odhod prve skupine na Stol bo 21. in 22. februarja ob 6. uri. Zadnja skupina pa bo lahko odšla na pot ob 11. uri. Bolj oddaljeni udeleženci bodo lahko pri Valvasorjevem domu prenočili. Na Prešernovi koči na Stolu v soboto ne bo mogoče prenočiti, v nedeljo pa jo bodo ob 14. uri zaprli. Obe noči bo odprta tudi gostilna pod Stolom, kjer si bodo lahko udeleženci odpočili. Udeležencem ž Gorenjske nredlagamo, da pridejo na Stol iz Žirovnice na dan pohoda. Sam vzpon na Stol pa bo iz Zirovniške planine. Pot bo označena z rdečimi zastavicami, sestop pa bo obvezno po stari vozni poti prek Zabrezniške planine — pot bo označena z modrimi zastavicami. V primeru slabih vremenskih razmer bo organizator določil drugačno smer vzpona in sestopa.
Udeležence  pohoda opozarjamo, da se nihče ne sme oddaljevati od poti in vsi morajo upoštevati navodila organizatorjev.
Vsi udeleženci morajo imeti: cepin ali smučarske palice, čevlje z globokim profilom, primerno obleko — ne kavbojke, dva para volnenih rokavic in nogavic, snežna očala, rezervno perilo ter potrebno količino hrane in osvežilnih pijač. Organizatorji bodo poskrbeli, da se v neprimerni opremi nihče ne bo povzpel na Stol.
Vsa planinska in ostala društva ter organizacije morajo poslati število udeležencev pohoda do 10. februarja občinskemu odboru ZZB NOV Jesenice, Titova 86.
Zveza združenj borcev NOV Jesenice
Rotili smo vse leto, pozivali, moledovali, prijazno prigovarjali in nazadnje že nesramno izzivali. Pa nič in nič, gluha ušesa so ostala gluha, mi pa neomajni. Na vsak način in z vsemi silami smo hoteli, da malomarneži ne delajo ogromne gospodarske škode na nekaterih naših počitniških domovih, ki so petkrat zaklenjeni. Dom na Mežakli nam ni v posebno čast, da danes ne naštevam nekaterih drugih po Gorenjski.
Mene ves ta gospodarski kriminal strašansko razjezi, še posebno, ko lastniki molče in ne povedo javnosti, zakaj je dom zaprt in kaj nameravajo z njim ukreniti. Ljubljanska Univerza, ki je dom na Mežakli dala v najem Alpe-Adrii, in je iz njega pobrala vse, kar je drugod koristnega potrebovala, je tiho, Alpe-Adria pa tudi, njihova sramota sredi Me-žakle pa se podira in zre v zeleno prostrano gmajno z odprtimi okni in neurejeno zunanjostjo, v kateri kraljujejo miši in podgane ter razne gozdne živali. To je pa že od sile, si rečem jaz in vam, dragi bralci, posredujem naslednje:
Klic v sili! Dom na Mežakli, veličasten, sredi zelenja, v odmaknjeni tišini gozdov, kjer je imenitna klima, dostopen, a žal zaradi dosedanjih zanikrnih lastnikov v nekoliko slabšem stanju, je naprodaj! Prodaja ga Jež, sicer nepooblaščeni zastopnik sedanjega lastnika, a se bodo formalnosti že pozneje uredile, kajti lastniki se za dom, ki so ga gradile mladinske delovne brigade, ki ga je pozneje upravljala jeseniška Železarna in ga oddala v tako nesrečno lastništvo, sploh in nikakor nočejo zmeniti. Dom se počasi ruši, v njem se vse uničuje, ker so tedaj, ko so dom zaprli, pozabili zapreti številna okna. Hja, vem, krasne denarce bo stalo popravilo, ampak vseeno se morda najde kdo, za katerega bi bil odkup smotrn. Kaj veš, še posebno zato, ker je med Jeseničani zaradi zapuščenega doma veliko hude in prehude krvi in očitne neje-
volje, Železarni Jesenice uspe izterjati znesek, ki ga ji je dolžna Univerza, kajti »če Univerza likvidira vzdrževanje doma na Mežakli in dom opusti, mora vrniti Železarni šest starih milijonov, ki jih je Železarna vložila v dom.« Kaj veš, morda pa Železarna kakorkoli že pomaga morebitnemu kupcu, pa četudi le tako, da energično poseže v problem in izterja odškodninski znesek?
V obupu se porajajo vsa moja obupna prizadevanja za dom na Mežakli, ki me ob vsakokratnem obisku milo prosi in nemo moleduje za pomoč. V obupu se odločam za zadnje, kar mije moč storiti: da pozivam, da dom ponudim in prodam. Prodam komurkoli z enim samim zagotovilom, da ga nekoliko popravi in primerno vzdržuje. Lastniku posredujem vse resne pismene ponudbe za odkup.
In najvažnejše: cena. Izhajajoč iz dosedanjih izkušenj in upoštevajoč, da se bo dom v prihodnjih letih zagotovo zrušil, če ostane v rokah sedanjih malomar-nežev, bi bilo še najbolj realno, da se dom enostavno podari. Če pa bi se s tem predlogom nikakor ne bi mogli strinjati, naj bo takole: kupec naj lastniku odšteje prav toliko denarja, kolikor sedaj velja tečaj dopolnilnega izobraževanja pri delavskih univerzah. Tečaj iz ekonomike in gospodarjenja z objekti, ki so v družbeni lasti. Bilo bi najbolj pravično, potrebno in — preventivno. Ni vrag, da se lastniki v tečaju ne bi naučili vsaj osnovnega in drugič vzeli pamet v svoje roke. Drugič, ko si bodo zažaleli še kakšen počitniški dom...
I
Sedanji gosti doma na Mežakli:
»Buc, buc, miškica ...«