*5 V^^^
Kamniški občan
LETO XXXV
KAMNIK, 11. JANUARJA 1996
Dan rojstva Rudolfa Maistra -praznik občine Kamnik
Svet občine Kamnik je na zadnji, seji v letu 1995 enoglasno sprejel odlok o občinskem prazniku. Po njem bomo Kamničani vsako leto 29. marca počastili rojstni dan pomembnega rojaka Rudolfa Maistra.
Maistrov rojstni dan je kot občinski praznik izbrala komisija za določitev datuma občinskega praznika na podlagi štirih predlogov, ki jih je prejela na razpis, objavljen v Kamniškem občanu. Podprl ga je tudi Kulturni center Kamnik. Predlagani so bili naslednji datumi: 29. marec - rojstni dan Rudolfa Maistra, 27. julij - začetek oboroženega odpora proti okupatorju, 21. junij - dan ustanovitve narodne čitalnice (1866), 22. maj, ko so leta 1267 prebivalci srednjeveške naselbine (po listini vojvode Ulrika Koroškega) pridobili mestne pravice. Predlog, ki ga je sprejel tudi občinski svet, je komisija takole utemeljila:
»Rudolf Maister - Vojanov, general in pesnik, se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku. Zaradi zgodnje očetove smrti je po 6. razredu gimnazije v Ljubljani leta 1892 vstopil v dveletno domobransko kadetnico na Dunaju. Leta 1895 je postal poročnik, leta 1908 je napredoval v stotnika, med prvo vojno pa je v Mariboru kot major postal poveljnik čr-novojniškega okrožnega poveljstva. Tu je bil povezan z vodilnimi slovenskimi politiki in ob koncu vojne sodeloval z Narodnim svetom za Štajersko.
Dne 1.11.1918 je prevzel poveljstvo nad Mariborom in vso Spodnjo Štajersko ter ju podredil oblasti Narodnega sveta za Štajersko. Istega dne mu je ta svet podelil čin generala.
Mariborski občinski odbor je 31. okrobra na podlagi pravice do samoodločbe razglasil Maribor z nemško in gospodarsko mu pripadajočo okolico za sestavni
del novonastale avstrijsko-nem-ške države.
Sredi novembra 1918 je bil položaj na Štajerskem zelo napet. Rudolf Maister je razglasil mobilizacijo na območju štajerskega obmejnega poveljstva in zbral nad 3000 mož. Nemška garda (Schutzwehr) pa je štela okrog 500 mož, ki jih je Maister v noči z 22. na 23. november razorožil brez odpora.
Po pogodbi, ki sta jo sklenila general Maister in opolno-močenec štajerske (graške) deželne vlade polkovnik Passy, in je začela veljati 30. novembra 1918, so smele čete generala Maistra zasesti demarkacijsko črto: Radgona-Gor-nja Purkla-Šentvid ob Vogavi-Er-novž-Zagaj-Ivnik-Št. Pavel-Gre-binj-Važenberg-Šmohor - južno na koroško deželno mejo. Ta demarkacijska črta je na Štajerskem tekla približno po naši narodnostni meji, na Koroškem pa nam je prepuščala skoraj vse slovensko ozemlje do Šmohorja v Ziljski dolini.
Proti tej pogodbi pa so nastopile dunajska, koroška deželna in ljubljanska vlada, nato pa še Narodno veče v Zagrebu, tako da ni bila nikoli uveljavljena.
Po številnih političnih in vojaških spopadih za mejo na Koroškem je poveljstvo Dravske divizije sredi maja 1919 ustanovilo pet odredov pod poveljstvom srbskih oficirjev, le La-botskemu odredu je poveljeval general Maister. Takrat je bila usoda Koroške na mirovni konferenci v glavnem že zapečatena, tako da zasedba črte Gosposvet-sko polje-Celovec-Vrbsko jeze-ro-Podrožca ni vplivala na odločitve na mirovni konferenci.
Na mirovni konferenci v Parizu so že 6. aprila 1919 pripravili razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo. Za mariborsko območje so vse delegacije ugoto-
Andrej Skodlat podžupan
Luka Svetec -Podgorski
Pogled nazaj,.*
prvi
3. stran
6. stran
9. stran.
Tudi letos dobite vse potrebno za koline v naši prodajalni na Usnjarski 1 v Kamniku (tel.: 817-404).
Dnevno sveže meso, drobovina in mesni izdelki so narejeni po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev.
Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
MIKAVNO IN DOBRO!
vile - razen italijanske, da je na deželi pretežno slovensko prebivalstvo. Zato je razmejitvena komisija predlagala mejo po hribih severno od Drave do izliva Labošnice. Po napornih pogajanjih o različnih rešitvah za Štajersko je zlasti francoska delegacija zavrnila predlog o plebiscitu, kajti na Štajerskem je tedaj živelo 75.000 Slovencev in 18000 Nemcev.
Maribor je bil gospodarsko in-kulturno središče Južne Štajerske celo v Avstro-Ogrski. Ugotovljeno je bilo, da imajo Jugoslovani to ozemlje zasedeno že devet mesecev in da jih »ne bi bilo mogoče pregnati brez določenih težav«. Dne 29. avgusta 1919 so končno sklenili: meja je Mura, Radgona pride pod Avstrijo brez plebiscita, Maribor pod Jugoslavijo brez plebiscita.
Tako je bila dokončno določena usoda naše meje na severu. Odločilno vlogo pri tem je imela Maistrova zasedba Spodnje Štajerske od novembra 1918. naprej.
Kljub vojaškemu poklicu je bil Rudolf Maister tudi humanist in pesnik. Izdal je dve pesniški zbirki: Poezije in Kitica mojih. Njegove pesmi so prešerne, šaljive, tudi erotične, narodno-buditeljske, domoljubne ter izrazito protivojne. Zaradi preproste metaforike in ljudskega duha je marsikatera od njih ponarodeia.
Rudolf Maister in njegovi borci so za svoje domoljubno in državotvorno dejanje zelo pozno doživeli priznanje: šele dobro desetletje po drugi svetovni vojni.
Maistra je občina Kamnik 15. aprila 1924 imenovala za častnega občana, na njegovi rojstni hiši so 4. septembra 1938 odkrili spominsko ploščo, 25. oktobra 1970 pa smo velikemu borcu, generalu in pesniku v Kamniku postavili spomenik. Po njem se imenujeta srednješolski center in ulica sredi mesta. Vse to dokazuje, da je Kamnik znal ceniti velike zasluge svojega rojaka pri določanju meje kraljevine SHS oz. Slovenije na Štajerskem, ki bi lahko bila potegnjena in uveljavljena v veliko škodo slovenskega prostora, kot se je to zgodilo na Koroškem.«
MARJETA HUMAR Predsednica komisije za določitev datuma občinskega praznika
SVETNIKI RAZGLASILI NOV OBČINSKI PRAZNIK: Enajsto sejo v lanskem letu, bila je v OŠ E Albrehta, so občinski svetniki zaključili s pomembnimi sklepi.
Upravna enota Kamnik se je predstavila
V zadnjih dneh lanskega leta sta Miha Novak, dipl. ek., načelnik Upravne enote Kamnik, in Dušan Žumer, dipl. prav., njegov namestnik ter vodja oddelka za upravne notranje zadeve, novinarjem predstavila organiziranost in delo upravne enote v prvem letu njenega delovanja. Novinarji so dobili kvalitetno pripravljeno gradivo, v katerem so bili razloženi razlogi za ustanovitev upravne enote, zakonska podlaga za njeno delovanje, Organizacijska shema in sistemizacija delovnih mest ter dejanska zasedba. V gradivu pa so tudi podatki o opravljenih nalogah v upravni enoti med 1. januarjem in 30. novembrom 1995.
Po zakonu o upravi in kasneje tudi po zakonu o prevzemu državnih funkcij je država v začetku leta 1995 od občin prevzela vse upravne naloge in pristojnosti na področjih, za katera so ustanovljena posamezna ministrstva.
Upravne enote so bile organizirane za območja bivših občin.
Kamniško upravno enoto
Naslednja, 2. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 25. januarja. Prispevke sprejemamo do srede, 17. januarja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 23. januarja.
Sco^O
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
30% sezonski popust od 10. do 27. januarja.
Delovni čas od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ura
sestavljajo štirje oddelki: za upravne notranje zadeve (vodja Dušan Žumer, dipl. prav.), za okolje in prostor (vodja Helena Križnik, dipl. prav.),za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo in razvoj (vodja Judita Mlinar Kern, dipl. ek.) in za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve (vodja Bogdana Ravnik, dipl. prav.).
V upravni enoti je sistemi-ziranih 47 delovnih mest, od tega je 9 delovnih mest višjih upravnih delavcev (VII. stopnja strokovne izobrazbe), 19 delovnih mest upravnih delavcev in 19 strokovno-tehničnih delavcev. Dejansko zasedenih pa je 38 delovnih mest. Po besedah Miha Novaka ne name-
ravajo zaposlovati novih delavcev, saj menijo, da bodo s sedanjo zasedbo in z ustrezno porazdelitvijo nalog kos vsemu delu, ki je pred njimi.
Za ponazoritev obsega opravljenega dela samo nekaj številk o opravljenih nalogah v 11 mesecih lanskega leta. V oddelku za upravne notranje zadeve so rešili 6688 zadev v zvezi s prometnimi in vozniškimi dovoljenji, izdali 2186 osebnih izkaznic, 1258 potnih listov itd. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo v tem času v Kamniku sklenjenih 94 porok, kar 14 več kot v celem predlanskem letu. Oddelek za okolje in prostor je izdal 179 lokacijskih in 173 gradbenih dovoljenj, rešil je 151 stanovanjskih zadev, izdal pa je tudi 35 odločb o denacionalizaciji stanovanjskih in poslovnih površin itd.
Nadaljevanje na 2. strani
Miha Novak in Dušan Žumer v pogovoru z novinarji.
PNEUMATIC CENTER d d
PTC Perovo 27, KAMNIK, telefon: 06) 812 878, 814 743
GENERALNO ZASTOPSTVO IN DISTRIBUCIJA
NOVO V PONUDBI AVTOPLAŠČEV:
LETNOZIMSKI PLAŠČI DUNLOP ALL SEASON M2
ZIMSKA AVTOKOZMETIKA
NAJVEČJA IZBIRA AVTODODATNE OPREME
AVTOPRTLJAŽNIKI »FAPA« ZA VSAK TIP
AVTOMOBILA
Vsem našim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in želimo srečno ter uspešno 1996!
Srečanje duhovnikov kamniške občine
Na novoletnem sprejemu so se v četrtek, 14. decembra srečali kamniški duhovniki in predstavniki naše občine. Povabilu župana Toneta Smolnikarja so se duhovniki odzvali v lepem številu. V nagovoru
Sprejema sta se udeležila tudi oba podpredsednika občinskega sveta Marjeta Hu-mar in Anton Hočevar ter tajnik občine Ivan Pristovnik. Ga. Humarjeva je v imenu občinskega sveta poudarila po-
Utrinek z uradnega dela županovega novoletnega sprejema duhovnikov.
je župan predstavil svoje delo v preteklem letu, se pravi v prvem letu županovanja. Predstavil je delo občinske uprave in pohvalil sodelovanje z občinskim svetom. Poudaril je, da želi z duhovniki še naprej tako dobrega sodelovanja. Obljubil je, da se bo tudi sam prizadeval za to. Dekanu Nikolaju Pavlicu je čestital za SO. rojstni dan in 25-letnico posvetitve v duhovnika.
men vloge duhovnika v naši družbi, saj ne opravlja samo del z verskega področja, ampak je socialni delavec, psiholog in varuh sakralnih objektov ter spomenikov. V prejšnjih časih je bilo vzdrževanje teh objektov skoraj izključno na ramah vernikov. V zadnjem času si občina prizadeva zagotoviti vsaj najnujnejša denarna sredstva za obnovo cerkva (Žalska cerkev, cerkev v
Zupan sprejel častnega občana dr. Emilijana Cevca
V sredo, 13. decembra, je župan Tone Smolnikar priredil novoletni sprejem častnega občana Kamnika dr. Emilijana Cevca in članov Izvršilnega odbora Kluba intelektualcev Kamnik. Sprejema so se udeležili še dr. Igor Janežič, prof. Janez Maj-cenovič, Igor Podbrežnik, predsednik občinskega sveta, Marjeta Humar in Anton Hočevar, podpredsednika občinskega sveta, ter tajnik občine Ivan Pristovnik.
Župan Tone Smolnikar je zbrane lepo pozdravil. Še posebej topel sprejem je namenil častnemu občanu naše občine dr. Emilijanu Cevcu, se mu zahvalil za vse, kar je dobrega storil za Kamnik in ga povabil k nadaljnjemu sodelovanju.
Marjeta Humar, podpredsednica občinskega sveta, je povedala, da Kamnik želi oživeti ponovno izdajanje Kamniškega zbornika. V imenu občinskega sveta je dr. Emilijana Cevca prosila, da bi z nasveti pomagal zlasti pri urejanju starega mestnega jedra. Prošnjo za sodelovanje je namenila tudi drugim kamniškim znanstvenikom, intelektualcem in razumnikom ter poudarila, da je le s skupnimi močmi delo uspešno.
Akademik dr. Emilij an Cevc se je ganjen zahvalil za topel sprejem in lepe besede ter obljubil pomoč tudi v prihodnje.
VERA MEJAČ
Dr. Cevc, dr. Janežič, prof. Majcenovič in občinski predstavniki med prijetnim pomenkom.
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje (St. 23/231-93 z dne 15.9.1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere sc plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 5014O-6O3-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana.
Mostah, v Motniku in morda še kje).
Dekan Nikolaj Pavlic se je zahvalil za povabilo in voščilo ter lep sprejem ob božiču in novem letu. Govornikoma se je zahvalil za prijazne in vzpodbudne besede. Zaželel si je še nadaljnjega sodelovanja z občino in občinskim svetom ter izrazil pričakovanje, da bi se problemi v zvezi z denacionalizacijo cerkvenega premoženja hitreje reševali. Poudaril je, da je eden od velikih problemov tudi v Kamniku prav nezaposlenost, zlasti mladih. Občina bi si morala prizadevati zmanjšati nezaposlenost in tako pomagati ljudem, da si ustvarijo človeka vredno življenje. Po njegovem mnenju je za mlade družine težko tudi to, da nimajo stanovanj. TAidi na tem področju bo treba več narediti.
Po uradnem delu se je srečanje nadaljevalo v iskrivem in sproščenem vzdušju. Duhovniki so se ponovno izkazali kot zelo duhoviti sogovorniki.
VERA MEJAČ
Karavana Greenpeacea v Kamniku
Za svet, v katerem bomo lahko živeli
SI
■SDSS
Na svoji poti po Sloveniji se je 19. decembra mednarodna karavana Greenpeacea ustavila tudi v Kamniku. Velik avtobus z napisom Rešimo svet prd atomsko nevarnostjo so zapeljali pred kamniško športno dvorano in po parkirnem prostoru razstavili panoje in mize s propagandnim gradivom o dejavnosti te mednarodne nevladne okoljevar-stvene organizacije.
Kot nam je povedal Albin Keuc, koordinator Greenpeacea za Slovenijo, so se za turnejo po Sloveniji odločili iz dveh razlogov: da v trenutku, ko je pri nas ena velikih tem nadaljnji obstoj jedrske elektrarne Krško, pomagajo slovenskim oko-ljevarstvenim organizacijam v njihovih prizadevanjih za razrešitev tega problema, hkrati pa so želeli predstaviti našim ljudem, kaj počne Greenpeace v svetu. »Mi gremo v direktne akcije,« je dejal Keuc, »Greenpeace se postavi med tistega, ki je ogrožen, in med tistega, ki uničuje naravo.
V Sloveniji je bila naša karavana tri tedne. Jutri se bomo vrnili v Ljubljano, kjer bomo še kaj rekli o JE Krško. Lahko re-
Božiček obdaril prvošolčke
Založba Harlekin iz Kamnika je v sodelovanju z občino v ponedeljek, 18. decembra, ob 16. uri v športni dvorani v Kamniku pripravila obdaritev vseh prvošolčkov. Ugotovili so namreč, da bodo mnogi otroci ostali brez daril in prijazne Bo-žičkove besede. Zato so se odločili, da bodo na posebni zabav-no-glasbeni prireditvi več kot 500 šolarjem podarili knjižno
uspešnico z naslovom Čira čara - noč je tu, ki jo je napisala mladinska pisateljica Matea Reba.
Na prireditvi so nastopili laj-nar Rastko Tepina, čarodej Sa-turno, akustična glasbena skupina Zrno na zrno in kantavtor Adi Smolar. Kamniške prvošolčke je obiskal Božiček, prijazno jih je pozdravil župan Tone Smolnikar.
VERA MEJAČ
Še posebej toploje Božiček pozdravil otroke iz invalidnega doma.
Upravna enota Kamnik se je predstavila
Nadaljevanje s 1. strani
V oddelku za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo in razvoj so registrirali 399 pogodb o zaposlitvi, izdali 338 odločb in potrdil s področja kmetijstva. Za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč in gozdov je bilo izdanih 12S odločb, tako da je od skupaj 700 kmetijskih zahtevkov doslej rešenih že skoraj polovica. Pomembna naloga tega oddelka pa je tudi ugotavljanje pogojev za samostojnega podjetnika (242 odločb) in pogojev za ustanovitev družb (98 odločb).
V oddelku za občo upravo pa so prevladovale zadeve varstva vojnih veteranov in žrtev vojne (585 zadev).
Z delom je začel tudi sosvet načelnika upravne enote, katerega naloga je povezovanje oz. sodelovanje z lokalno skupnostjo.
Po mnenju predstavnikov upravne enote so tudi glede
uporabe prostorov z občino dosegli kompromis, ker se zavedajo, da tako občinska kot državna uprava delata za iste občane. Od skupaj 1873 m2 površin v občinski stavbi je upravna enota doslej zasedala 638 m2, v kratkem bodo občini odstopili tri pisarniške prostore. Poleg tega pa nekaj prostorov zasedajo tudi geodetska uprava in inšpekcijske službe kot samostojne službe, vezane na posamezna ministrstva. V upravni enoti so si zelo prizadevali, da občani niso čutili upravne reforme, saj so prek skupnega vložišča in sprejemne pisarne z občino uspešno usmerjali vloge v posamezne oddelke tako državne kot občinske uprave.
Med dodatnimi nalogami, ki čakajo upravno enoto v letošnjem letu, so omenili zlasti naloge, ki jih prinaša npr. novi zakon o društvih, zakon o žrtvah vojnega nasilja in še nekateri drugi predpisi.
F. S.
čem, da bo predvidena zamenjava uparjalnikov eno najlepših novoletnih daril državljanom
našem planetu, so obiskali tudi učenci bližnjih šol, obisk zavzetih borcev za čisto okolje pa
Slovenije, ki bo težko 140 milijonov dolarjev.«
Avtobus Greenpeacea, v katerem so predvajali videofilme o akcijah Greenpeacea in o škodljivih pojavih za življenje na
je vzbudil pozornost tudi med ostalimi občani.
Srečanje z Greenpeacovci v Kamniku so pomagali pripraviti Zeleni Kamnika.
F. S.
Na podlagi 85. člena zakona o dohodnini (Uradni list Republike Slovenije, it. 71/93, 2/94 popr. in 7/95) izdaja Ministrstvo za finance - Republiška uprava za javne prihodke
POZIV
k vložitvi napovedi za odmero dohodnine in davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1995
DO 28. FEBRUARJA 1996 MORAJO NAPOVED VLOŽITI:
1. Zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti o dohodkih, doseženih v letu 1995;
DO 31. MARCA 1996 MORAJO NAPOVED VLOŽITI:
2. Zavezanci za dohodnino o dohodkih, doseženih v letu 1995, razen:
- zavezanci, katerih osnova za dohodnino ne presega 11% poprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 1995;
- učenci in studenti, katerih edini vir dohodnine so prejemki Iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljeno delo preko Studentskih ali mladinskih organizacij, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji in katerih osnova za dohodnino ne presega 51% poprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 1995;
- zavezanci, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom 1995, v skladu z zakonom, niso plačali akontacije dohodnine.
Opomba:
Napoved za odmero dohodnine morajo do 31. marca 1996 vložiti tudi zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti. V napovedi za odmero dohodnine morajo zavezanci za dohodnino, ki so po končani zapuščinski razpravi v letu 1995 postali lastniki premičnega ali nepremičnega premoženja, napovedati dohodke od oddajanja tega premoženja v najem, od katerih je bil odmerjen davek od dohodkov iz premoženja skrbniku za posebne primere.
Napoved vložijo:
- zavezanci iz 1. točke pri izpostavi, na območju katere so vpisani v register ali v drugo predpisano evidenco:
- zavezanci iz 2. točke s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (razidenti) pri izpostavi, na območju katere imajo stalno prebivališče v času vložitve napovedi, zavezanci, ki niso rezidenti Republike Slovenije, pa pri izpostavi, na območju katere Imajo začasno prebivališče v času vložitve napovedi.
Napoved za odmero dohodnine in davka od dohodkov iz dejavnpsti je treba vložiti na predpisanem obrazcu.
Zavezanec-posameznik se kaznuje za prekršek, z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev, za prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti pa najmanj 100.000 tolarjev:
- če ne vloži ali ne vloži v zgoraj navedenem roku, ki je določen z zakonom, napovedi pri pristojnem davčnem organu;
- če vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, ki so potrebni za odmero, ali če v napovedi izkaže neresnične podatke.
Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki je napovedal manjšo osnovo za dohodnino oziroma manjšo davčno osnovo za posamezno podvrsto dohodnine, če se ta ne vključi v osnovo za dohodnino, če utaja dohodnine oziroma davka, ki odpade na nenapovedane prihodke, ne predstavlja kaznivega dejanja.
MINISTRSTVO ZA FINANCE Republiška uprava
Kamnik, 3.1.1996 za javne prihodke
Z11. seje občinskega sveta
Andrej Skodlar prvi podžupan
Za zadnjo lansko, enajsto po vrsti, sejo občinskega sveta, ki je tokrat potekala v osnovni Soli Frana Albrehta, sta bili značilni zlasti dve točki dnevnega reda: določitev datuma občinskega praznika in imenovanje podžupana občine Kamnik.
Pred začetkom seje je zbranim svetnikom o rezultatih prizadevanj delavcev šole tudi pri prenovi šolskih prostorov spregovorila v.d. ravnateljice Emilija Gregorčič, poudarila pa je potrebo po šolskih športnih igriščih, na katere ta šola čaka že precej let. Učenci pa so nato z glasbo, pesmijo in plesi predstavili nekaj angleških, irskih, škotskih in ameriških narodnih pesmi v angleščini. Za lep sprejem se je učiteljem in učencem zahvalil župan Tone Smolnikar.
Udeleženci seje so si nato ogledali del tekme v okviru šolske košarkarske lige med eki-
za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, pa sta se v metanju žoge na koš pomerila tudi Igor Podbrežnik, predsednik občinskega sveta, in župan Tone Smolnikar. Po dogovoru, da zmaga tisti, ki prvi zadene koš, se je to posrečilo Igorju Podbrežniku.
Na seji so se svetniki na predlog Staneta Zamika (LDS) najprej lotili imenovanja podžupana. Čeprav je župan kot predlagatelj v svoji obrazložitvi predloga za imenovanje Andreja Skodlarja za podžupana navedel, da je bil predlog usklajen med strankami, se je v razpravi izkazalo, da na usklajeval-nem sestanku ni bilo predstavnikov vseh strank. Zato so začetek seje odložili in nadaljevali usklajevanje. Pred tem pa je župan Smolnikar še povedal, da je šele po objavi gradiva zvedel, da SKD pogojuje svoje soglasje
Igor Podbrežnik, predsednik občinskega sveta, čestita podžupanu Andreju Skodlarju.
parna OŠ F. Albrehta in OŠ M. Vere. V zanimivi tekmi, ki jo je spremljal pravi spektakel, v katerem so sodelovali ansambel učencev F. Albrehta, mažorete in navijači, so s točko razlike zmagali učenci in učenke OŠ Marije Vere.
Za uvod v prednovoletno sejo, za katero so se svetniki odrekli sejnini v korist Zavoda
k imenovanju Skodlarja (LDS) s tem, da bo eden od podžupanov iz vrst SKD. Dejal je tudi, da po njegovem mnenju ni zakonske ovire, da Skodlar ne bi mogel opravljati funkcije podžupana glede na to, da je direktor Komunalnega podjetja. Pavle Ocepek (SKD) pa je prav zakon o delovnih razmerjih, ki govori o konkurenčni klavzuli,
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Opravljanje gostinske dejavnosti v športni dvorani
Na vprašanje Pavla Ocepka v zvezi z združljivostjo tržnega inšpektorja Staneta Zamika s funkcijo predsednika športne zveze, zlasti, ker je športna zveza zgradila bistro v športni dvorani z dvomljivim gradbenim dovoljenjem (vprašanje Pavla Ocepka smo že objavili),Tržni inšpektorat Republike Slovenije odgovarja, da po zakonu o tržni inšpekciji ta inšpekcija nadzoruje izvajanje zakonov in drugih predpisov s področja prometa blaga in storitev, mer, standardov in kakovosti blaga v prometu ter cen in tarif izdelkov in storitev, ki jih opravljajo podjetja, samostojni podjetniki, posamezniki, društva, v kolikor posamezne zadeve niso v pristojnosti drugih organov.
Tržni inšpektor torej ni pristojen za nadzor po zakonu o graditvi objektov, temveč so takšne, tudi nezakonite gradnje v pristojnosti gradbenega in urbanističnega inšpektorja. Iz priložene dokumentacije izhaja, da se je gradnja bistroja v športni dvorani pričela na podlagi gradbenega, dovoljenja, ki ga je izdala Upravna enota Kamnik 31. 7.1995. Odločbo upravne enote je 11,9.1995 Ministrstvo za okolje in prostor razveljavilo. Zoper odločbo MOP je Športna zveza vložila na Vrhovno sodišče RS tožbo zaradi odprave odločbe.
Po poizvedbah, ki jih je opravil tržni inšpektorat, poslovni prostori v športni dvorani niso v uporabi.
Zakon o upravi določa, da inšpektor ne sme poleg del, ki niso združljiva z deli v državnem organu,opravljati samostojnega osebnega dela oziroma za drugega delodajalca enakih ali podobnih del iz stroke, na področju katere opravlja inšpekcijsko nadzorstvo.
Stane Zamik ne opravlja drugega samostojnega dela in tudi ni mogoče govoriti, da je delo tržnega inšpektorja nezdružljivo s funkcijo predsednika športne zveze, je še rečeno v odgovoru Tržnega inšpektorata R Slovenije.
Kulturni dom na Duplici bo naprodaj
Na vprašanje Alenke Koželj o usodi Kulturnega doma na Duplici župan Tone Smolnikar
odgovarja, da je lastnik Kulturnega doma Stol d. d., ki je pri lastninskem preoblikovanju objekt vključila v svoj program in ga lastninila kot vsa ostala osnovna sredstva. V Stolu že nekaj časa potekajo priprave na prodajo te zgradbe s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Izdelana je cenitev objekta, v pripravi pa je objava javne licitacije.
Kinodvorano pa je Stol oddal v najem za eno leto.
(fs)
navajal kot razlog, da predloga ne bo podprl. S tem pomislekom se je strinjal tudi Rudi Meršak (Zeleni), ki je menil, da je kandidat direktor javnega podjetja, ki je uporabnik proračunskih sredstev.
Po razpravi so občinski svetniki z večino glasov navzočih (seje se je udeležilo 26 svetnikov), nihče ni glasoval proti, imenovali Andreja Skodlarja za podžupana občine Kamnik. Po občinskem statutu podžupana pomaga županu pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Novi podžupan Andrej Skodlar se je svetnikom zahvalil in dejal, da je kljub pomislekom, da bi se na njem lomila kopja, izrazil pripravljenost, da županu strokovno pomaga pri njegovem delu in da se je o tem posvetoval tudi s kolegijem Komunalnega podjetja, ki je sedaj delniška družba. Ve, kakšne naloge si je naložil in te funkcije ne bo izkoriščal v breme občinskega proračuna. »Upam, da vas ne bom razočaral,« je zaključil podžupan Skodlar.
Po dodatni obrazložitvi Marjete Humar, predsednice komisije za določitev datuma občinskega praznika, so občinski svetniki soglasno sprejeli predlog odloka, s katerim so za praznik občine Kamnik razglasili 29. marec - rojstni dan kamniškega rojaka, slovenskega rodoljuba, generala in pesnika Rudolfa Maistra. Predlog so podprli tudi svetniki LDS in ZLSD, ki so ob razpravi o osnutku odloka imeli tudi nekatere druge predloge.
Tako se bodo občinski svetniki prvič sestali na slavnostni seji že 29. marca letos, ko naj bi prvič podelili tudi občinska priznanja po razglasitvi samostojne Slovenije.
V zvezi z osnutkom okvirnega programa dela občinskega sveta za leto 1996 je predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik dejal, da je v njem zajeto vse, kar so predlagali občinski organi, delovna telesa in svetniki. Po mnenju župana Smolnikarja je osnutek preobširen, saj bi potem moral občinski svet zasedati vsak teden, zato bi ga bilo treba skrčiti na okvirna programska izhodišča, ki naj povedo, kaj smo sposobni opraviti v letu 1996. Tako zamisel so podprli tudi naketeri svetniki. Drugi pa so tudi menih, da bi morali obravnavanje posameznih problemov bolj vezati na sprejemanje občinskega proračuna (Meršak -Zeleni, Hočevar - SLS). Načrt občinskih investicij bi morali narediti za najmanj tri leta naprej (Ovijač - SKD). Zarnik (LDS) pa se je zavzel za hitrejši postopek pri sprejemanju zazidalnega načrta za športni park M-l Pod skalco.
Občinski svet je osnutek okvirnega programa svojega dela sicer sprejel, predlagatelju, predsedniku občinskega sveta, pa je naročil, naj pri pripravi predloga upošteva vse pripombe, ki so jih svetniki izrazili v razpravi.
F.SVETEU
i^lliMliiillilpl
Ustanovljena bo družba za primestni promet
V zadnjih dveh mesecih je bilo več pogovorov predstavnikov kamniške in sosednjih občin s predstavniki Slovenskih železnic, Kam-busa in Ministrstva za promet in zveze o reševanju problemov in zapletov v zvezi s primestnim prometom. Kaj ste se dogovorili in morda, kakšni so rezultati teh dogovorov? (KO)
Na zadnjem takem pogovoru, kije bil v Kamniku 19. decembra lani, smo pregledali uresničevanje sklepov in se dogovorili, kako naprej. Ugotovili smo, da so se predstavniki Slovenskih železnic in Kambusa te začeli dogovarjati o enotni vo-
zovnici. Obravnavali smo tudi problem izgub v Kambusu zaradi nastalega stanja pri gradnji cest. Predstavniki MPZ so predlagali, naj se izračun izgub predloži DARSu, ki ga parlament neposredno obravnava. Precej pa je bilo govora tudi o predlogu Slovenskih železnic, naj se ustanovi skupna kapitalska oblika, ki naj bi pokrivala območje Kamnika z okolico. Kratkoročna rešitev bi bila po mnenju nekaterih uskladitev voznih redov vseh prevoznikov s prizadetimi občinami.
Dogovorili smo se tudi, naj občine, MPZ in izvajalci pripravijo vse potrebno za ustanovitev družbe za primestni promet. Usklajevalec teh aktivnosti pa bo Ministrstvo za promet in zveze Konkreten predlog za ustanovitev družbe bosta pripravila Kambus in Slo-
Župan Tone Smolnikar
venske železnice v sodelovanju z Ministrstvom za promet m zveze. Naslednji sestanek bo v Kamniku 16. januarja.
Menim, da je najvažnejše, da Kambus in Slovenske železnice čimprej najdeta skupni jezik in pri opravljanju funkcije javnega prevoza skupaj nastopata pri iskanju dodatnih sredstev za pokrivanje stroškov.
(fs)
Novoletni sprejemi pri županu
V dneh pred novim letom se je pri Tonetu Smolnikarju, županu občine Kamnik, zvrstilo več sprejemov. Večine sprejemov so se udeležili tudi Igor Podbrežnik, predsednik občinskega sveta, Marjeta Humar in Anton Hočevar, podpredsednika občinskega sveta, in Ivan Pristovnik, tajnik občine.
Tako so se na posebnih sprejemih pri županu srečah nekdanji predsedniki občinskih skupščin in izvršnih svetov, potem direktorji podjetij, ki sodelujejo z občino, predsedniki svetov krajevnih skupnosti, predstavniki javnih zavodov. Zupan in ostali predstavniki občine so zaželeli novih uspehov v letu 1996 tudi inovatorjem, predstavnikom društev, ki so lani slavili pomembne jubileje (Občinska gasilska zveza, Nogometni klub Kamnik, Konjeniški klub Komenda in drugi) ter Kamničanom, ki so ime našega mesta ponesli v svet.
Pri županu pa so se srečali tudi častni občan kamniške občine, umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc, in člani vodstva Kluba kamniških intelektualcev. Poseben sprejem je bil namenjen tudi duhovnikom, predstavnikom vseh župnij in cerkvenih ustanov na območju občine.
Z željami po čimbolj uspešnem sodelovanju tudi v letu 1996 so se s predstavniki občine srečali tudi predstavniki političnih strank in poslanskih klubov.
Župan je ob novem letu sprejel tudi predstavnike bivših borcev NOV.
Sprejem za novinarje, ki so se ga udeležili skoraj vsi novinarji, ki poročajo o življenju v naši občini, se je spremenil kar v manjšo novinarsko konferenco, na kateri so bili navzoči seznanjeni z aktualnimi
dogodki v občini in z načrti v zvezi z delom župana in občinskega sveta v letošnjem letu. Župan je obljubil, da se bo letos pogosteje srečeval z novinarji in jih sproti seznanjal o svojem delu in delu občinske uprave.
Sicer pa so na vseh sprejemih oz. srečanjih udeleženci izmenjali svoje poglede na dogajanja v preteklem letu in opozorili tudi na aktualne probleme s svojega področja.
(fs)
LšMSU   »i   MV HM
Predstavniki občine Tone Smolnikar, Igor Podbrežnik in Ivan Pristovnik so se novinarjem, ki so lani poročali o življenju v naši občini In o delu občinskih organov, zahvalili za uspešno sodelovanje.
ZDRUŽENJE MOBILIZIRANIH GORENJCEV
V REDNO NEMŠKO VOJSKO V ČASU 41 - 45 PODODBOR Kamnik
OBVESTILO!
Obveščamo vse občane, ki so upravičeni do pravic po zakonu o žrtvah vojnega nasilja, da vloge oddajo vsak delovni dan v januarju od 10. do 14. ure v pisarni Avto-cluba na Glavnem trgu 23 v Kamniku {nasproti gostilne Planinka). Obenem vse člane vabimo na sestanek, ki bo v torek, 16. januarja, ob 10. uri v prostorih Gasilskega doma, Livarska ulica (poleg tovarne Titan)
VABILO
NA PREDAVANJE O DAVČNI ZAKONODAJI ZA OBRTNIKE IN PODJETNIKE, ki bo
v četrtek, 18. Januarja 1896, ob 14. url v sejni dvorani občine Kamnik, II. nadstropje.
Predaval bo g. Iztok Medved, pomočnik direktorja, odgovoren za davčno inšpekcijo Republike Slovenije. Teme so naslednje:
- Vrste davkov in sestava davčne napovedi.
- Položaj obrtnika in podjetnika (pravice in obveznosti obrtnika do države ter pravice in obveznosti države do obrtnika) v zvezi z davki in prispevki.
- Izvajanje davčnega nadzora.
- Predpisovanje in pobiranje davkov in drugih obveznosti.
Po predavanju bo sledila razprava oz. zastavljanje vprašanj in odgovori.
Predavanje bo trajalo predvidoma 4 šolske ure.
Prispevek h kotizaciji znaša 3.000,00 SIT, znesek nakažite na naslov
OBČINA KAMNIK
ŽR 50140-630-810300, (pri plačilu obvezno navedite) Sklic na št. 789/1996
Kopijo potrdila prinesite s seboj.
Prosimo, da udeležbo sporočite do 16. januarja po tel. 817-443 (poslovno informacijski center) ali po faxu 831-176
Vabljeni! Občina Kamnik
*
Slovenska ljudska stranka na prehodu iz starega v novo leto
Božično novoletno obdobje je čas za praznovanje, pa tudi čas, ko delamo obračun za preteklo in načrte za prihodnje leto. ludi za stranke v  občini velja, da v tem času kritično ocenijo svoje delo ali nedelo v preteklem letu. Če pa ho-čejo biti uspešne, morajo I     \^   zelo realno oceniti svoje M  j\. J   sposobnosti in v skladu s tem opredeliti svoje cilje za prihodnje leto. Za SLS, pa verjetno tudi za druge stranke, je bil vstop v leto 1995 nekakšen korak v neznano. Vedeli smo namreč, da je sistem krajevne samouprave, ki smo ga začeli izvajati v začetku leta 1995, hudo nedodelan, še več, v tem sistemu so zadeve, za katere smo bili prepričani, da so vanj vstavljene zlonamerno. To smo vedeli že takrat, danes pa se je to izkazalo kot točna ocena.
Vedeli smo, da vstopamo v nekaj, česar nismo navajeni ne kot oblast in ne kot občani, vedeli smo, da je vsa zadeva hudo površno pripravljena in, kar je najhuje, da ni na nivoju države nikogar, ki bi upal reči: »To je pa tako!« in da bi seveda to tudi držalo. To smo slutili, slutnje pa so danes dejstvo. Kolikor je vprašanih, toliko je različnih tolmačenj! In pred takšno zmešnjavo se je znašla podružnica SLS Kamnik s svojimi petimi svetniki v novem občinskem svetu.
Obljube, dane pred volitvami, in pa sama pripadnost napredku ter blaginji v občini so nas vodile po poti strpnega dogovarjanja in iskanja najboljših rešitev. Posebej skrbno smo svetniki SLS spremljali področje kmetijstva in pa področje komunalnega urejanja prostora. Za ti dve področji smo dobili tudi predsedniška mesta v odborih sveta. Žal področje kmetijstva v občinski upravi še ni kadrovsko pokrito, pa tudi sicer je kmetijstvo v občinah po novi zakonodaji v zelo negotovem položaju, saj občine do kmetijstva nimajo nobenih obveznosti niti pristojnosti. Za vse je pristojna država, ki pa grozi z uničenjem več kot polovice kmetijskih gospodarstev. Obstajajo močne želje po zmanjšanju občinske pomoči kmetijstvu. No, SLS na kaj takega ne bo nikoli pristala, obratno, mislimo, da je kmetijstvu treba dati novi zagon v obliki dodatnih dejavnosti, obrti, trgovine, turizma in podobno. Tu so delovna mesta, s katerimi lahko razbremenimo pritisk na delovna mesta v samem mestu. Tako gledamo npr. na projekt »Terme
Snovik«, na Veliko planino ali Volčji Potok. Prepričani smo, da občina Kamnik zlahka postane bogata občina, ne samo v mestu, pač pa tudi na podeželju.
Dosega tega cilja pa je v veliki meri v rokah občinskih politikov. Zaradi takšnih in podobnih izzivov je razumljivo, da nam je v podružnici zmanjkalo časa za kakšne večje akcije političnega značaja. Če je to opravičljivo za leto 1995, pa tega ne smemo početi v letu 1996, saj je to volilno leto, leto, ko bo treba zastaviti vse sile za čimboljši volilni rezultat. TU ni več dileme: Če SLS ne bi dobila mesta v prihodnji vladi, seveda skozi ustrezno moč v Državnem zboru, potem se lahko velika večina kmetov poslovi od kmetovanja in veliko delavcev od delovnih mest in njim pripadajočega imetja, prigaranega na teh delovnih mestih. Postali bi ti delavci in kmetje namreč, nebodigatreba višek delovne sile, odvečna masa naroda. Ne pozabite, da je na pohodu večbarvni liberalizem, ki se ne ozira na ljudi, ampak samo na dobiček! Ustavijo ga lahko samo volilci!
Seveda bo večina bralcev zamahnila z roko, češ, predvolilna propaganda. Žal to ne drži. Predvolilna propaganda se bo pričela nekje avgusta ali septembra, ko bo razpadla današnja vladna koalicija. Takrat se bodo začeli tisti, ki so štiri leta skupaj spali in ki nameravajo skupaj spati še vnaprej, obkladati z vsem mogočim. Takrat bomo spoznah nove svetnike, dovolj jih bo za celo pratiko.
Tudi nam bo dovoljeno izreči kakšno napihnjeno frazo in verjetno jo bomo tudi izrekli. Takrat! To, kar pišem danes, pa je samo sporočilo vodstva SLS na Kamniškem, da vemo, kaj se dogaja, da se pripravljamo na tisto, kar je pred nami in da bomo pripravljeni dočakali čas pomembnih odločitev. Naš cilj - enakomeren razvoj občine, blaginja in socialna varnost - je mogoče doseči samo ob pametni državni politiki. Šele takrat lahko občina dobro opravi svoje poslanstvo. Današnja državna politika pa se ne razvija v tej smeri. Zato je pomembno, da smo uspešni na ravni občine, še bolj pomembna pa je naša uspešnost na ravni države.
Naporno leto je pred nami, vsekakor leto, ko bodo govorile strankarske strasti, ko bodo padali tudi nizki udarci. Tako kot dosedaj, se tudi za naprej v SLS takšnih metod ne bomo posluževali, pač pa bomo, tako kot vedno, poskušali dostojno prebroditi ovire in napade, zavedajoč se, da bo treba tudi po volitvah delati skupaj, če hočemo tej naši ljubi občini dobro.
In to mi hočemo!
ANTON HOČEVAR
Zeleni bojevniki proti človeški brezobzirnosti
Informativno srečanje ZSČ Kamnik
Organizacija častnikov Kamnik je v decembru za svoje aktivne člane organizirala predavanje. Tema, o kateri so govorih, se je nanašala na poznavanje
dročje. Za podrobnejšo razlago je sicer zmanjkalo časa, kljub vsemu pa so prisotni, ki so napolnili sejno dvorano občine Kamnik, z zanimanjem spre-
stavljeni, vodstvu organizacije pa so kot smernice za nadaljnje delo. Aktivnim članom so bile podeljene izkaznice, fotografije z zadnjega srečanja, organizacija pa je poskrbela tudi za neuradni del srečanja, ki ni bil nič manj zanimiv. Odziv in opravičila zadržanih so presenetili tudi največje optimiste, to pa je gotovo znak, da se odzvani zanimajo za organizacijo, zato bomo tudi v bodoče poskrbeli za raznovrstno druženje vseh zainteresiranih.
JOŽEARKO
ZELENI Slovenije, pa tudi kamniški ZELENI, si od tedaj, ko so v nemirnem pomladnem narodnostnem prebujenju, pred več kot petimi leti, vznikli, velikih političnih metov niso nikoli obetali. Od samih začetkov pa jih je vodila trdna odločenost za ohranitev planeta. Vseskozi so ostali zvesti svojim izvirnim načelom, td je varovanju narave, človekovega okolja, zaščiti manjšin, socialni pravičnosti, enakosti pred zakonom in pravni držav. Vedno pa so se toliko zavzemali za oblast, da so lahko svoja izvirna načela tudi uveljavljali in uresničevali.
Zato je tudi potrebno, da so ZELENI Slovenije in vsi občinski odbori politično organizirani, kajti le tako se lahko borijo proti mešetarjem, ki želijo Slovenijo spremeniti v ekološko kolonijo razvite Evrope in proti vsem drugim oblikam človeške brezobzirnosti.
Tako je med ostalim nagovoril kamniške Zelene predsednik Zelenih Slovenije Vane Gošnik 15. decembra 1995, ko so imeli Zeleni Kamnika občni zbor.
Kljub obširnemu poročilu Marije Reba, dosedanje, spoštovanja vredne in zelo ugledne predsednice kamniških Zelenih o prizadevnem in uspešnem delu stranke na občinski in državni ravni, pa vendarle Zelene čaka še veliko dela. Ni mogoče zatiskati oči pred človeško neodgovornostjo. Zato je razumljivo, da je bil tisti del srečanja, ki je dal besedo udeležencem občnega zbora, naj-živahnejši.
Ljudje pod Krvavcem pijejo najslabšo vodo
Odkritje seveda ni novo. Predvsem pa je vsakokrat na »programu«, ko se nabirajo predvolilne točke. Tako je bilo tudi pred zadnjimi državnimi volitvami, ko je ena od strank o tem organizirala celo javno tribuno v Komendi. A zgodilo se ni nič! Ljudje pod Krvavcem še vedno pijejo močno klorirano vodo, ki priteka po ceveh, ki vsebuje šestdeset odstotkov nevarnih azbestnih snovi. Toda problem pitne vode ni edini, ki ga je izpostavil Marko Žerovnik. Zaskrbljujoče je predvsem to, da nekaterim ni dovolj samo »biti« - v zdravem in čistem okolju. Hočejo več, hočejo »imeti« na račun vrednote »biti«. Ob tem se kar samo od sebe ponuja razmišljanje »zelenega« bojevnika Dušana Puha, da moramo Zeleni onemogočiti brezobzirnost do »navadnih ljudi« s tem, da se borimo za čist zrak, zdravo pitno vodo, zdravo hrano in čim manj hrupa. Kajti prav ti, ki jim ni dovolj samo »biti«, ampak hočejo tudi »imeti«, so bogatini, ki si lahko privoščijo vodo iz plastenk, stanovanja sredi gozdov in jedo biohrano (povzeto po razmišljanju D. Puha v internem glasilu Zelenih Slovenije - Pomlad, št. 2 junij 1995).
Več ekološke pokončnosti!
Noben ponosen in ekološko osveščen narod ne bi smel zaprtih oči mimo divjih odlagališč, neodgovornega ravnanja pri gradnji in
predpisov s področja obrambe. Prisotni so bili seznanjeni z večino zakonov, pravilnikov in uredb, ki urejajo omenjeno po-
Društvo podeželske mladine občine Kamnik vabi mladino na redni občni zbor v petek, 19. januarja, ob 20. uri v Gasilskem domu na Križu. Ob tej priložnosti bo predavanje z diapozitivi o Keniji.
mljali novosti s tega področja. Teh pa prav v zadnjem času ni malo.
Prisotni častniki občine Kamnik, ki jih je iz srečanja v srečanje več, so bili seznanjeni tudi z aktivnostmi organizacije ZSČ Kamnik v letu 1995 in planiranimi nalogami v letu 1996. V ta namen je organizacija pripravila vprašalnik, v katerem je vsak aktiven član lahko izrazil svoj pogled na organizacijo, njeno financiranje, organizacijske povezave, aktivnosti ter tudi vse tisto, kar ga »žuli«. Odgovori so zelo zanimivi in bodo članstvu tudi pred-
Sestava in naloge delovnih teles občinskega sveta
Delovno telo (odbor ali komisija) občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja obravnava zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in ima predsednika ter šest članov, v svojem uvodnem delu pravi osnutek odloka o ustanovitvi, nalogah in načinu dela delovnih teles občinskega sveta, ki ga je občinski svet obravnaval na zadnji seji. Predsednika in člane imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta in drugih občanov. Komisijo za mandatna vprašanja in komisijo za volitve in imenovanja sestavljajo samo člani občinskega sveta.
Poleg že navedenih komisij ima občinski svet še komisijo za vloge in pritožbe, statutarno pravno komisijo, komisijo za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter odbore: za kmetijstvo in gozdarstvo, za podjetništvo in turizem, za prostor in komunalno infrastrukturo, za varovanje okolja, za družbene dejavnosti in za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem.
Osnutek odloka določa tudi vsebino in pristojnosti posameznih teles Način dela in postopek odločanja pa ureja poslovnik o delu občinskega sveta. Najmanj enkrat letno so delovna telesa o svojem delu dolžna poročati občinskemu svetu. (fs)
obnovi gorskih poti in posegov v naravne bisere, mimo prometnih žil, ki nepopravljivo degradirajo naravno okolje. Skratka, Zelenim morda manjka »bojevnikov«, ki bi se znali bolj odločno zavzeti za narodov ekološki blagor. Predvsem pa je Alojz Konda opozoril na narodovo pokončnost ob vseh mogočih akcijah protesta tujih okoljevarstvenih organizacij na naši zemlji. Kajti, vse to kaže, da sami tega nismo sposobni storiti, ali pa ne čutimo odgovornosti za svoj lastni obstoj.
Aroganca onesnaževalcev pred našimi očmi
Prav neverjetno je, da se nihče od odgovornih ne zmeni za največja onesnaževalca in povzročitelja hrupa ter ogrožanja prometne varnosti v naši neposredni bližini - v Stranjah in Stahovici, je opozorila Jožica Lipičnik. Kljub številnim opozorilom in prošnjam
dokler nismo sami prizadeti, drži. Dragica Friedl in Matevž Ska-men sta poudarila, da je treba začeti probleme reševati prav od tu dalje. Kajti to kar se danes dogaja »tebi«, se že jutri lahko zgodi »meni«, ali pa se to že dogaja, ne da bi se tega zavedali. Zato se od Zelenih upravičeno pričakuje, da bodo največ storili, če bodo neutrudno vztrajali in opozarjali na napake ter škodo, ki jo trpijo naša narava in ljudje. Očitno je v Kamniku in njegovi bližnji okolici problemov veliko; eden od teh je prav gotovo ekološko in prometno nasilje ob vstopu v dolino Kamniške Bistrice. Z vsemi močmi seje treba upreti aroganci Graditelja, od policije pa zahtevati, da je pogosteje prisotna na tem po-ročju. Nesprejemljivo je namreč, da policija svojo prisotnost uravnava po statističnih podatkih o številu prometnih nesreč. Kajti prav po čudežnem naključju se jih (k sreči) tam res ni veliko pripetilo! To pa seveda ni razlog, da bi bila lahko gluha na opozorila krajanov.
Izjava za javnost
Avtomobili, volitve in Evropa
Seznanjeni smo, da namerava vlada sprostiti uvoz rabljenih avtomobilov tako, da bi za četrtino zmanjšala uvozne dajatve. Zeleni Slovenije temu ostro nasprotujemo, saj bi Slovenija s tem še hitreje postala smetišče ekološko, ekonomsko in socialno razvite Evrope. Znano je, da so starejši avtomobili manj varni in bolj obremenjujejo okolje, zato bi bil tak ukrep nerazumen, nehuman in škodljiv.
Ta predlog pa je žal le eden v vrsti ukrepov vlade in parlamenta, ki vedno bolj nezadržno kopičijo nerazumljiva ekološka in ekonomska bremena naši in prihodnjim generacijam. Slovenija postaja vse manj ekološko usmerjena, za osveščeno Evropo pa zanimiva le kot poligon za odsluženo tehniko in tranzitne avtocestne koridorje.
Če sedanja oblast meni, da si bo s ponovljenim sramotnim glasovanjem v OZN o prepovedi jedrskih poskusov, z vračanjem nepremičnin in gozdov tujcem, s popolnoma zgrešeno zunanjo politiko, predvsem pa s kopičenjem protiekoloških ukrepov zagotovila lastno eksistenco, ima morda prav. Toda s tem bo ogrozila sedanjost in prihodnost vseh ostalih državljank in državljanov, predvsem najmlajših in tudi nerojenih.
Vlado zato pozivamo, da preneha sprejemati ukrepe, ki imajo le kratkoročne predvolilne učinke, dolgoročno so skrajno škodljivi, Slovenijo pa porivajo med tretjerazredne države.
RUDI MERŠAK Generalni sekretar Zelenih Slovenije
inšpekcijske službe v Kamniku doslej niso nič storile. Direktor enega od onesnaževalcev - Graditelja - celo pravi, da problema ne »pozna«. Sicer pa so meritve, kijih je naročil in plačal Graditelj sam, pokazale, da delo in proizvodnja potekata v mejah normale! Nikogar ni v Kamniku, da bi takšnemu sprenevedanju stopil na prste, kot ni nikogar, ki bi obvaroval predvsem šolarje, ki so vsak dan izpostavljeni zelo prometni cesti brez varnega pločnika.
Tovornjaki so uničevalci slovenskih cest,
zato naj prispevajo več za njihove sanacije! A ker imamo Slovenci v krvi, da se ne izpostavljamo radi, najraje jemljeno denar za pokrivanje škode iz skupne vreče. Preveč sredstev se troši za sanacijo slovenskih cest iz državnega proračuna, je poudaril Janez Dovč, pa tudi sicer nam ureditveni načrti prometa pokajo na vseh šivih. Več ozaveščanja ljudi in večja odgovornost odgovornih!
Da smo ljudje najraje tiho in se ne »vmešavamo« v tuje zadeve,
Za konec pa še...
Piše se leto 1996. Še eno leto, ki bo naravi in ljudem prijazno ali pa tudi ne. Odvisno pač od ljudi samih! Novoizvoljena predsednica kamniških Zelenih Ivana Skamen je sicer bojevnica in ob pomoči izkušenih podpredsednikov Marije Reba in Rudija Mer-šaka bo lahko dobrodošla »zelena« moč. A, brez »vojske« zelenih bojevnikov njihov glas ne bo segal daleč in ne bo dovolj glasen. Četudi jim je edini predsednik političnih strank v Kamniku, ki se je vabilu na občni zbor Zelenih odzval, to je Demitrij Pcrčič iz LDS, zagotovil, da je pomembno aktivno jedro in veliko simpati-zerjev, ki pa jih Zeleni nedvomno imajo.
Zato, vabljeni med člane ali simpatizerje Zelenih Kamnika! Vsak torek od 8. do 10. ure in vsak četrtek od 15. do 17. ure
je na sedežu stranke Zelenih Kamnika (glavni trg 23, Kamnik) »nekdo«, ki vas bo v imenu Zelenih sprejel in poslušal. Lahko pa nas »poiščete« tudi po telefonu 831-001!
ZELENI KAMNIKA
Člani bodoče agrarne skupnosti Limovska planina v skladu s 5. členom zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/93)
JAVNO POZIVAJO
člane nekdanje agrarne skupnosti Limovska planina In njihove pravne naslednike k podpisu sporazuma o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti in sprejetju pravil v četrtek, 25. januarja, ob 18. uri pri Križniku, špitalič 28/a.
Adventni večer v Mekinjah    Srečanje slepih in slabovidnih
V petek, 22. decembra, so člani kulturno-prosvetne skupine Franc Rihar iz Mekinj v društvenem domu v Mekinjah pripravili Adventni večer z božično obarvanim koncertnim in dramskim programom, ki ga je režirala Jana Svetec, pomagala pa ji je Irena Kališnik.
Spored je začel otroški cerkveni pevski zbor iz Mekinj, ki ga vodi Andrej Bernot, na električnih orglah pa ga je spremljal Primož Smolnikar. Zapeli so pesem F. Juvana Sveti večer. Po pevskem uvodu sta obiskovalce večera, ki so napolnili dvorano, pozdravila povezovalca sporeda Andreja Gams in Damijan Han-čič. Pevci iz Mekinj so nam zapeli pesem Lučka v srcih F. Juvana. Andreja Gams in Damijan Hančič sta nas nato popeljala v zgodovino praznovanja božiča. Slišali smo, da se je praznovanje božiča hitro razširilo po svetu. Že 1. 343 so božič praznovali v Siriji, 1. 386 v Antiohiji, 1. 362 v Afriki, kmalu tudi po deželah srednje Evrope. Že ob koncu 2. stoletja so kristjani začeli premišljevati o datumu Kristusovega rojstva, ki je zgodovinsko dejstvo, po katerem štejemo vso človeško zgodovino. Leto so postavili v 28. leto vladanja cesarja Avgusta. Izbrali so 25. december, to je dan, ko se začenjajo dnevi daljšati, saj so brali preroke, ki so napovedovali Mesija, ki bo »luč narodom«, Kristus sam pa je rekel: »Jaz sem luč sveta«. Strokovnjaki menijo, da so datum pravilno izbrali.
Judita Babnik nam je nato na citrah zaigrala dve božični pesmi in sicer Poslušajte vsi ljudje in Kaj sem vam zdi pastirji vi. Spet smo prisluhnili Andreji in Damijanu, ki sta nam pripovedovala, kako smo Slovenci praznovali božič v ve^-kot tisočletni zgodovini. Božično praznovanje smo obogatili s svojimi posebnostmi, običaji in obredi, ki smo jih naslovili deloma na cerkveno bogoslužje, na ljudsko pobožnost, deloma pa na poganska izročila. Advent je bil Slovencem od nekdaj svet čas, čas zbranosti in notranje priprave na praznik Kristusovega rojstva. V cerkvah so se udeleževali vsakodnevnih zornic. Prenehalo je veseljače-
nje, adventni večeri po domovih so potekali v molitvi, petju ad-ventnih pesmi in pripravljanju jaslic. Jaslice imajo pri Slovencih častno mesto v »bohkovem kotu« in so središče božičnega razpoloženja. Prastar običaj svetega večera je kajenje in kropljenje, vmes pa molitev. Simbolika tega obreda je zavarovanje doma pred vsem hudim. Po skromni večerji se je družina zbrala ob jaslicah. Molili so in prepevali božične pesmi, ki so polne domačega in iskrenega občutja, davne priče slovenske vernosti in istovetnosti. Za stare božične in trikraljevske pesmi je dokazano, da so se pele dvesto in več let prej, preden so bile zapisane. Največje veselje božiča je bila pomočnica, kamor so vsi radi šli, tudi tisti od daleč, ki so se k polnočnici odpravili z baklami. Slovenski božič je častitljiv, vanj so naši predniki vložili srce in dušo.
Sledili sta pesmi Svet večer in Ko so pastirji, ki sta ju ob spremljavi citer zapeli Katarina in Barbara Krt. Ob spremljavi citer je Barbara Krt prebrala še spomine koroške pesnice in pisateljice Milke Hartman »Naš božič«. Premišljevanje Franca Šaleškega Finžgarja »Sveta noč« je ob glasbeni spremljavi prebral Primož Opravž. Sledil je nastop Marka Gorjupa, ki nam je na električnih orglah zaigral skladbi Božična sreča in Glej, v Betlehemu luč gori. Nastopili so trije mladi recitatorji in sicer Nejc Kralj, ki je recitiral pesem D. Gorinška »Svetonočna radost«, Gašper Perme je recitiral ljudsko »Marija je bedela v
hlevu«, Aleksandra Matjašič pa C. Golarja »Božična noč«.
Aleksandra Matjačič je recitirala še ljudsko božično pesem iz 15. stoletja v gorenjskem narečju »Ta dan je vsega veselja«. Prisluhnili smo pesmi Slišati je angele, ki jo je zapel mladinski cerkveni pevski zbor iz Nevelj pod vodstvom Jane Verbič. Zgodbo Božič v hrupni vasi Astrid Lind-gren je tudi ob spremljavi glasbe prebrala Irena Kališnik.
Ponovno smo prisluhnili ubranemu petju pevcev iz Nevelj, ki so nam zapeli še dve pesmi F. Juvana: Zvezda nad puščavo in Jožef in Marija potujeta. Zraven je nastopila tudi solistka na flavti.
Andreja in Damijan sta ob koncu povedala tudi nekaj o nastanku pesmi Sveta noč iz daljnega leta 1818 na Salzbur-škem. Za zaključek so nam pevci iz Mekinj in Nevelj ob spremljavi violine in flavte z lučkami v rokah zapeli Sveta noč, blažena noč. Pritegnila je tudi dvorana. Pesem Sveta noč, blažena noč, vsako leto v božičnem času združuje srca ljudi. Preproste besede in prisrčen napev že več kot poldrugo stoletje odmevata po vsem svetu.
Doživeli smo zares lep večer. Hvaležni smo članom kulturno-prosvetne skupine Franc Rihar, nastopajočim, režiji, vsem, ki so sodelovali pri pripravi dvorane in scene za ta večer, za prizadevanje in trud, da so ob vseh študijskih in delovnih obveznostih, ki jih imajo, našli čas, da so pripravili poslušalcem in gledalcem lepo predbožično doživetje.
ANA MARINSEK
Tokratnega prednovole-tnega srečanja se je v četrtek, 14. decembra 1995, udeležilo okrog 60 članic in članov Medobčinskega društva Ljubljana s področja kamniške in domžalske (stare) občine. Slepi in slabovidni se vsako leto srečujejo v prostorih Društva upokojencev Kamnik, ta srečanja popestrijo z
krat, ko rabijo pomoč društva. V skupino slabovidnih spadajo člani s 60 do 90% zmanjšano vidnostjo, v skupino slepih pa z 90 do 100% zmanjšano vidnostjo. Dejavnost MDSS je vsestranska, od vodenja evidence do odkrivanja prizadetih. Pomembna je pomoč predšolskim in odraščajočim otrokom. Poseben problem so otroci s
Janez Hrovat (levo) in Milan Trojan med pogovorom
lepim kulturnim programom. V zadovoljstvo udeležencev sta z zanimivim programom nastopila kamniška umetnika: pevka Jožica Kališnik in harmonikar Božo Matičič. Nastopila je tudi kulturna skupina Karla Jeraja s svojimi člani: Sonjo Bokal, Lidijo Klob-čar, Draganom Brajkovičem in harmonikarjem Dušanom Po-rento. Pripravili so tudi srečo-lov. Vsem darovalcem dobitkov se iskreno zahvaljujejo.
Med pogovorom z Janezom Hrovatom, predsednikom MDSS Ljubljana, in Milanom Trojanom, predstavnikom slepih in slabovidnih s področja Kamnika in Domžal, smo izvedeli vrsto zanimivih podatkov. Društvo deluje na področju 30. občin ljubljanske regije in ima 753 članov, s področja naših občin pa je takih članov 73. Precej slepih in slabovidnih je še vedno izven organizacije. Mnogi se včlanjujejo šele ta-
Karitasova dobrodelna prireditev
Medžupnijska Karitas Kamnik je 26. decembra, na praznik sv. Štefana in dneva samostojnosti, pripravila dobrodelno prireditev v Srednji šoli Rudolfa Maistra. Pred koncertom je potekal srečolov, s katerim so poleg vstopnine, prostovoljnimi prispevki in odsto-
onalna. Program je povezovala Manja Žebaljec. Njenemu veznemu tekstu smo zbrani pozorno prisluhnili, saj nam je z vsako besedo segla prav do srca. Da to ga. Manja zna in zmore, je že večkrat dokazala.
V prazničnem programu so sodelovali citrar Miha Dovžan,
Ob zvokih citer Miha Dovžana sta iz pesniške zbirke Benjamina Žnidaršiča Ritem srca recitirala pesmi Manja Žebaljec in avtor
Mladinski zbor župnije Kamnik pod vodstvom Ivice Ropaš, pevka Jožica Kališnik, flavtistka Andreja Humar in pianist Sebastijan Vrhovnik, harmonikar Marko Kranjc in violinist Rok Kranjc, Tercet Veronika in vokalna skupina Gloria, ki je prisotne s svojim umetniškim nastopom še posebej razveselila.
pljenimi honorarji nastopajočih zbrali preko 200.000 tolarjev, ki so jih namenili invalidom za nakup prepotrebnega kombija. 1 **"
NaHiirobno praznično popoldne se je v avli srednje šole zbralo kar precej obiskovalcev. K udeležbi jih je gotovo pritegnil dober izbor nastopajočih na tej prireditvi, ki je že tradici-
Program prireditve je obogatil Benjamin Žnidaršič s pripovedovanjem o svojem življenju in pesnjenju. Spoznali smo, da mu življenje ni prizanašalo, saj se je srečal z vsemi njegovimi pastmi. »Nositi v sebi upanje je sila, ki ti pomaga dajati in ne samo jemati. V svojih pesmih hočem podati drugim svojo življenjsko izkušnjo, da bo vsak svoj križ mogel prenašati«, nam je toplo razlagal Benjamin Žnidaršič. Njegova iskrena izpoved je ganila slehernega obiskovalca. Z zanimanjem smo nato prisluhnili njegovim pesmim, ki izražajo posebno življenjsko voljo.
Predstavnik Malteške bolniške pomoči Jože Pavlic je na pogovor povabil tudi Ljubico Zakovšek iz Domžal. Od leta 1975 je trajno vezana na invalidski voziček. Imela je prometne nesrečo, v kateri si je zlomila hrbtenico. Posledica tega je ohromelost vseh štirih okončin, diagnoza tetraplegija. Po nesreči se je njeno življenje popolnoma spremenilo. Izgubila je vsakdanji ritem življenja, stare prijatelje, službo, saj so jo invalidsko upokojili, predvsem pa je morala sprejeti sebe in svojo invalidnost. Na tej težki poti, polni preizkušenj, so ji in ji še stojijo ob strani domači in na novo pridobljeni prijatelji. Na tej poti ji je veliko pomagalo vključevanje v gibanje Bratstvo bolnikov in inva-
lidov Slovenije. To je gibanje v slovenski Cerkvi, v katerega se vključujejo bolni, invalidni, verni, neverni ter njihovi sodelavci, ki jim pomagajo, da skupaj uresničujejo ideje. Na slovenskih tleh delujejo že 25 let in združujejo okoli 800 članov. Povezani so z Marijinimi sestrami, družbo Lazaristov, bo-goslovci in laiki. »Kakor nepoznani, a vendar poznani, kakor umirajoči, pa glejte, živimo, kakor pretepeni, a ne usmrčeni, kakor žalostni, pa vedno veseli, kakor ubogi, pa mnoge bogatimo, kakor bi nič ne imeli, pa imamo vse. Šele, ko bolnik sprejme sebe takšnega, kakršen je, z vsemi omejitvami in slabostmi, lahko reče, da je dosegel popolno rehabilitacijo. Ko je človek zdrav, je njegovo življenje polno uspeha, moči, storilnosti. V bolezni in invalidnosti pa je drugače. Izkusimo nemoč, odvisnost, omejenost, podcenjevanje. Ko pomagamo drugemu, postajamo tudi sami boljši in srečnejši, odpiramo srca in delamo poti iz sebe do bližnjega. Stremimo za tem, da nikoli ne pridemo skupaj zato, da bi bilo samo nam lepo, ampak da osrečujemo in bogatimo še druge,« nam je zaupala Ljubica Zakovšek.
Metka Mali, tajnica Med-župnijske Karitas Kamnik, se je vsem nastopajočim zahvalila za sodelovanje in obljubila, da bodo s takimi srečanji nadaljevali.
VERA MEJAČ
kombiniranimi motnjami. Prizadetim otrokom oziroma njihovim staršem nudijo strokovne nasvete. Otrokom, ki obiskujejo šolo v domačem kraju, zagotavljajo potrebne tehnične pripomočke, skrbijo za nadaljevanje šolanja in za poklicno usposabljanje v Ško-fji Loki. Društvo išče možnosti za zaposlitev slabovidnih in slepih, vendar takih možnosti v zadnjem obdobju skoraj ni. Društvo poskuša pomagati vsem svojim članom s pripomočki, ki so drugim težko dosegljivi. Finančna sredstva so vedno bolj skromna. Nekaj sredstev prispevajo tudi občine, kamniška se uvršča kar med solidnejše. V okviru MDSS Ljubljana
deluje kulturno, prosvetno in rekreacijsko društvo. Gojijo vse zvrsti dejavnosti kulture, organizirajo razna predavanja, jezikovne tečaje, uspešno deluje radio-amaterska, glasbena, dramska in športna sekcija, seveda pod posebnimi pogoji. Močno je razvita atletika, smučanje, plavanje, še posebej uspešna pa je igra z lahko in težko zvenečo žogo. Na tem področju je članska ekipa leta 1994 dosegla v goldbalu 3. mesto na svetovnem prvenstvu in se uvrstila na olimpijske igre, v letu 1995 pa je ekipa osvojila naslov evropskega prvaka. Pomembne rezultate dosegajo tudi na drugih področjih, saj so njihovi člani zelo prizadevni. Pri svojem delu se društvo srečuje s številnimi problemi, ne le s finančnimi. Te težave društvo rešuje v okviru možnosti. Člani se redno srečujejo na sedežu društva, na Jamovi 5 v Ljubljani in sicer posamezne ekipe in skupine ter posamezni člani. Vsakega člana sprejmejo odprtih rok, zato vabijo vse, ki imajo to pravico, med svoje vrste. Delno pokrivajo svoje finančne potrebe tudi s sredstvi, ki jim jih namenja Loterija Slovenije.
Na srečanju so se pogovorili o svojih problemih in težavah, pregledali so rezultate dela, seveda pa so srečanje izkoristili tudi za razvedrilo in zabavo. To jim je omogočil kar bogat in vsestransko lep kulturni program. V večernih urah so se poslovili, si stisnili roke v slovo in si voščili vse lepo ob novem letu 1996. Na domove so se slepi in slabovidni skupaj s svojimi spremljevalci vračali dobro razpoloženi in zadovoljni.
STANE SIMŠIČ
Blagoslovitev konj na Križu
Čeprav je močno deževalo, seje po maši pred kriško cerkvijo zbralo več kot 30 konjenikov s konji, na čelu z domačinom Ivanom Koscem.
Pripravljalni odbor Križanov je na praznik diakona in mu-čenca sv. Štefana, ki mu je v kriški cerkvi posvečen stranski oltar, že četrto leto zapored pripravil blagoslovitev konj. Sv. Štefan je namreč zavetnik konj in domače živine. Tudi pregovor pravi: Sveti Štefan naše konje varje. Je že res, da sta avtomobil in traktor postala njapogostejša človekova spremljevalca, je pa tudi res, da nikoli ne bosta mogla povsem zamenjati in izpodriniti konja, ki je za kmeta nenadomstljiva žival.
Že med slovesno mašo, ki sta jo v lepi baročni cerkvi Spreo-brnjena sv. Pavla darovala ko-mendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic in župnik Pavel Pi-bernik iz Suhadol, ki je prišel na počitnice iz študija v Rimu, je dekan Pavlic blagoslovil sol in vodo za zdravje, dobro letino in varovanje domov. Predsednik krajevne skupnosti Križ Ivan Hlade pa je vse zbrane pozdravil in jih nagovoril, naj
se udeležijo blagoslovitve konj pred cerkvijo. Kljub močnemu dežju sta duhovnika po maši opravila blagoslov. Za zdravje in varnost so se potem vsi zahvalili z molitvijo, iz zvonika je donelo ubrano pritrkavanje, Mešani cerkveni zbor pod vodstvom Roberta Petka pa je s petjem obogatil slovenost.
Žal je veliko številnejšo napovedano udeležbo konjenikov s konji preprečilo deževje. Najbolj vztrajni - bilo jih je več kot trideset, kar 14 iz Konjeniškega kluba Komenda -pa kljub temu niso zatajili. Slovesnost je spremljala množica ljudi. Požrtvovalne kriške gospodinje so napekle dobrot in pripravile vročega čaja, moški pa so poskrbeli za požirek »krepkega«. Konjeniki so prejeli spominsko darilo - frakelj, napolnjen s pravo furmansko pijačo. Za varnost ljudi in konj so tudi letos poskrbeli kriški gasilci.
VERA MEJAČ
KAMNIŠKI OBČAN
ljudje in dogodki
1.1. JANUARJA 1996
Ob 75-letnici smrti
Luka Svetec - Podgorski
Pravijo, da je Podgorje ena najdaljših vasi v Sloveniji. Danes med podgorskim poljem in dobravami stoji okrog 130 hiš, v vasi pa živi nekaj nad osemsto prebivalcev. V Podgorju se je rodilo kar nekaj znanih mož in žena, kot so bili pisatelj in šahist Josip Ogrinec, pisateljica s. Feli-cita Kalinšek, pisatelj in politik Luka Svetec, geograf in stenograf dr. Blaž Svetel/, umetnostni zgodovinar dr. Mirko Juteršek in drugi.
Pomembno mesto med širše uveljavljenimi Podgorci prav gotovo pripada Luki Svetcu, pisatelju, pesniku in politiku, ki se je rodil v Podgorju, v hiši, kije takrat nosila številko 77. Približno toliko je bilo takrat hiš v Podgorju, saj je Svetčeva stala na koncu vasi.
Te dni, točneje 21. januarja, mineva 75 let, odkar je v Litiji umrl Luka Svetec, pisatelj in politik. Rodil se je 8. oktobra 1826. Torej se bomo letošnjo jesen spominjali tudi 170-letnice
Luka Svetec (1826 -1921)
njegovega rojstva. Naj bosta ti dve obletnici povod, da se tudi v Kamniškem občanu nekoliko pobliže spoznamo z življenjem in delom našega kar pozablje-negarojaka. Litijanisosemupred petimi leti, ob sedemdesetletnici njegove smrti, oddolžili z obnovljenim spomenikom na njegovem grobu na starem litijskem pokopališču in lani z napisom v zborniku ob 850-letnici Litije. Tudi zato bi bilo prav, če bi njegovi rojaki morda razmislili o skromni spominski plošči na njegovi rojstni hiši, ki bi si jo v jubilejnem letu prav gotovo zaslužil.
Kot smo že dejali, je Luka Svetec zagledal luč sveta pred 170 leti, 8. oktobra 1826 v kmečki družini v Podgorju. Osnovno šolo je obiskoval pri frančiškanih v Kamniku. Po
končam osnovni šohje bil med prvimigojenciAlojzijevišča (gimnazije) v Ljubljani. Vsa leta je bil med najboljšimi dijaki. Zato je bil dvakrat nagrajen. Želja za znanjem ga je vlekla naprej v višje šole. Zanimalo ga je pravo, ki ga je študiral na Dunaju, med leti 1850-1853.
Po končani sodni praksi je bil od leta 1854 naprej šest let v sodm službi na Hrvaškem. Pa padcu absolutizma je leta 1861 postal adjunkt pri Kantonalni gosposki v Mokronogu. Zaradi tega, ker je u rado val v slovenskem jeziku, je bil premeščen v Kočevje. Kot jurist je namreč med študijem poslušal slovenska predavanja E. Leh-manna, kateremu je tudi pomagal pri sestavljanju predavanj. Leta 1864 je postal sodnik na Brdu pri Lukovici. Od leta 1866 do 1867 pa je delal kot magistralni komisar v Ljubljani. Ko je leta 1868 ljubljanska občina padla v nemške roke, je bil Svetec leta 1869 upokojen. Zato je šel leta 1871 najprej k notariatu v Idrijo, nato pa je po letu 1873petinštirideset let deloval kot notar v Litiji, kjer je leta 1921 tudi utrni v visoki starosti 95let
Pisatelj in pesnik Podgorski
Mladi Luka Svetec se je že leta 1849 oglasil s prvimi spisi v Sloveniji in Vedežu, kasneje pa tudi v Slovenski bčeii in v Novicah. Že na liceju je Svetec kot pesnik sodeloval s Francem Cegnarjem in Franom Jerišo pri dijaškem listu Lipa slovanska pod psevdonimom Podgorski, ki ga je tudi kasneje pogosto uporabljal. V domoljubnih pesmih je obljubljal zvestobo Slavi. V zanosu prevladuje jasen duh in zaupanje kljub preizkušnjam, ki jih slovanstvu pripravljajo sovražniki. Med značilne pesmi te dobe sodijo Lipi, Rojakom, Darovanje, Kolednica in druge.
Najdaljša je njegova pripovedna pesem Klepec, junaška romanca iz turških Časov z žalostnim koncem, ki jo je objavil v Novicah 1.1853.
Njegov prvi objavljeni spis, božična povest Kazen radovednosti (1848), uporablja staro ljudsko izročilo in Valvasorja, združuje opis narodnih šeg in vraž z romantično ganljivostjo.
V bistvu politične, po obliki leposlovne so Misli o prehodu (1849). Pesnik gre težkih misli iz mesta v naravo. Za njim prihajajo trije ljubljanski meščani
in ga psujejo kot Slovenca. Potrt spričo težke slovenske usode se opogumi, ko sreča zdravega vedrega kmeta - bodočnost - ter se zave dušne in telesne moči svojega naroda v zavezništvu s slovanskimi brati.
Slovanska usmeritev je Svetca napotila tudi k prevajanju iz češčine, poljščine, ruščine, srbščine, npr. Smrt kraljeviča Marka v Slovenskem berilu za III. gimnazijski razred. Manjši prevedeni ali prirejeni spisi so izhajali v Bleiweisovih Slovenskih berilih (1850-55), ki jih je Svetec pomagal sestavljati, in v Bleiv/eisovem koledarčku (1854).
Svetčevo pesništvo ima krepak, čistin tvoren jezik, a preveč razumsko osnovo ali, kot pravi Janez Trdina, »poglavitna prednost je natančna logika, ki se nam v vseh pesmih razodeva«. Janez Ttdina ga v Pretresu slovenskih pesnikov (1850) prišteva med tiste, ki so bili že na začetku glavno upanje tedanjega slovstva.
Luka Svetec se je precej ukvarjal tudi z jezikoslovjem. Njegova moč je bila v jeziku. Zaradi njegovega članka Nove obtike v Sloveniji (1852) je nastal takozvani novooblikarski vihar. Sodil je, da je ljudski jezik osnova knjižnemu jeziku, njegove oblike pa je treba uskladiti trezno s splošnoslovanskimi oblikami. Svetec je pomagal Ci-galetu pri Slovenskem slovarju, Janežiču pri izdaji njegove Slovenske slovnice in Bieiweisupri urejanju Slovenskih čitank za nižje gimnazijske razrede.
Čeprav je Svetec skušal slovenščino utrditi s staro cerkveno slovanščino, pa je odločno odklonil Razlago m ilirščino, da ne nastane zmeda in da se ne oddaljimo od naroda. Vedno in povsod se je zavzemal, naj Slovenci govore med seboj slovensko. V javnem in zasebnem življenju naj postavijo slovenščino na tisto mesto, ki ji gre.
Skrb za lepoto slovenščine, blagoglasnost, /nično ubranost in bogastvo dokazujejo tudi Svetčeve jezikovne razprave: Slovnični pomenki o stavčnem naglasu, rabi glagola, O slovenskem naglasku ali akcentu, Še nekaj o fonetičnih zakonih našega jezika in druge.
To so lepo zapisali tudi Li-tijani leta 1990 na spominsko ploščo, ki so jo položili k njegovemu nagrobniku: »Prvi po Vodniku si naglasilmuzikalnost slovenskega akcenta in za slovenstvo se goreče boril...«
(prihodnjič dalje) FRANC S VETELJ
V pričakovanju...
Ko se v mestu prižgejo praznične lučke, ko so izložbe trgovin vabljivo okrašene, ko iz kuhinje prijetno zadiši po cimetu, vaniliji, po sveže pečenih piškotih in potici, takrat je DECEMBER.
Mesec pričakovanj, veselja in praznikov in dni, katerih se veselijo tudi otroci. Skrivnostni pogled in otroška želja po presenečenju vzpodbudi starše in tudi nas, vzgojitelje, da otrokom resnično ponudimo v tem mesecu čimveč presenečenj in spomina vrednih doživetij.
In česa se bomo v WE »SONČEK« v Šmarci spominjali otroci, starši in vzgojite-lji?
Decembrske dneve smo odštevali z adventnim koledarjem. Tako je bilo otrokom čakanje slajše in krajše, saj smo vsak dan odprli vrečko presenečenja. Okrasili smo si prostore vrtca v duhu narave in ob upoštevanju ekoloških meril tako, da smo naravo začutili, zavonjali. Dišalo je po cimetu, jabolkih in po pomarančnih lupinah, na policah so sobo krasili dišavni krožniki, polni suhih krhljev, sliv, marelic...
Izdelali smo decembrski venček v znak dobrodošlice decembru in vsem, ki prihajajo v naš vrtec, okrasili smo ga z rdečimi pentljami, saj rdeča barva pomeni barvo veselja.
Prižgali smo svečke in si
osvetlili še tako temen in mračen dan, na mize smo postavili aranžmaje iz suhega cvetja.
Ob poslušanju zgodbic in prepevanju prazničnih pesmic smo skupaj z otroci izdelovali voščilnice, svečnike in svečke, oblikovali smo novoletne okraske iz papirja, testa in spoznavali različne likovne tehnike, s katerimi si lahko pričaramo veselje in radost.
Dnevi so nam prehitro minevali, adventni koledar je bil vedno manjši, vendar nas je čakalo še največje presenečenje - DEDEK MRAZ.
Vsi nestrpni smo se zbrali v topli igralnici vrtca, polni pričakovanja.
Starši so zaigrali otrokom lutkovno igrico »STRAH«, potem pa so otroci glasno, vsi v en glas zaklicali: »DEDEK MRAZ!«
In res je prišel. Prinesel je darila in nove LEGO kocke. Zapeli smo mu pesmice, mu podarili MAXI risbo, mu zaželeli naj obišče še veliko otrok ter se od njega poslovili. Vendar se ta dan še ni končal. Otroci in starši so zarajali in zapeli ob glasu harmonike, posladkali smo se ob dobrotah iz domačih pečic, katere so otroci in starši prinesli s seboj. Glavno presenečenje dneva pa je bil srečelov, ki smo ga pripravili s pomočjo staršev naših otrok in delovnih organi-
zacij. Prodah smo vse srečke in zbrali kar nekaj denarja, s katerim smo našim otrokom v vrtcu kupili še nekaj tako zaželenih igrač.
S pogledi, nasmehi in voščili smo si zaželeli vso srečo in veselje v novem letu in se poslovni z lepimi spomini na december 1995.
Delovne organizacije, ki so nam omogočile srečelov: Cvetličarna Nagelj Šmarca, Stol Kamnik, Roletarstvo Orel Mengeš, šiviljstvo Zala Pre-serje, gostilna Barob Šmarca, trgovina Klas Kamnik, caffe Papilon Ljubljana, Maitim Šmarca, gostilna Planika Kamnik, Bar pri Pisku Šmarca, šiviljstvo Mirni Moste, trgovina Urša Šmarca, butik Oaza Domžale, PVT Vodice, Tosama Domžale, Kemi-kal Domžale, Bar-bar-a Vodice, frizerski salon Barbara Nožice, Miha Šmarca, sadikar-stvo Jamnik Šmarca. šiviljstvo Zupan Ksenija Šmarca, bar Taberna Šmarca, ASC Jesenice, Škotska hiša Ljubljana, KIK Kamnik, Emba Ljubljana, Špela Market, Mla-dniska knjiga Ljubljana, pekarna Jagodic Vodice, knjigarna Forum Kamnik, bar Metulj Kamnik, trgovina Veriga Kamnik.
Vsem se otroci in vzgojiteljice iz WE Sonček iskreno zahvaljujemo in Vam želimo še veliko poslovnih uspehov!
VANDA LEVAR MIRJAM ŠTUPAR
(WE »SONČEK« Šmarca)
Blagoslovitev kapelice v Srednji vasi
Poslednji dom Luka Svetca in njegove družine na starem pokopališču nad Litijo. Na srednjem nagrobniku preberemo: LUKA SVETEC ■ PODGORSKI pisatelj - starosta, prvomestnik, dr. SV. C. in M. notar itd. * 8.10.1826 + 21.1.1921 in njegov sin Albin, ritmojster, 7.8.1877- 29.61915. Naj v miru počivata! Na desni stoji spomenik Svetčevi ženi Tereziji Svetec (1852 -1936), na levi pa spomenik njegovemu sinu Pavlu, vladnemu svetniku (1875-1927).
10. GRUDEN 1995 se bo prenekaterim vaščanom Srednje vasi in bljižne okolice vtisnil globoko v spomin. To nedeljo je namreč gospod župnik Janez Šavs blagoslovil vaško kapelico in tako zacelil dolgoletno rano, ki je bila storjena tej vasi.
Mnogi starejši prebivalci se še dobro spominjajo, kako je nekdaj Srednjo vas krasila kapela, ki so jo že pred mnogimi leti postavili tukajšnji prebivalci. Da je bila resnično središče vasi, je kazal tudi vodnjak oz. nekakšno korito zadaj za kapelo, ki je služil za napajanje živine, pa tudi mimoidoči so se lahko odžejali in napojili svoje konje.
Zatem pa so prišla petdeseta leta, ki niso bila nič kaj prijazna s kapelami tod okoli. V svojih temačnih nočeh so jih drobila in tudi tej, iz Srednje vasi, ni bilo prizanešeno. Mnogi so trdih, da je tega kriva cesta, ki so jo gradili v teh letih, vendar je večina potiho v svojih srcih mislila in čutila drugače. Nekega jutra je tako tudi to vas zbudila novica o oskruni-tvi božjega svetišča. Tam, kjer je nekoč ponosno stala kapela in dajala zavetje Marijinemu kipu, je bilo sedaj le še kup čre-pinj in kamenja. Ta pogled je mnoge močno zabolel, zato so nemudoma pobrali kosce Marijinega kipa in jih skrbno pokopali. Vendar bolečine in lepi spomini nanjo niso zamrli vse do danes. Mnoge gospodinje so globoko v srcu nosile željo, da bi se to znamenje znova postavilo in da bi Srednja vas dobila znova tisto dobro staro podobo vasi.
Dolga leta, ki so bila prepletena z mnogimi iskrenimi molitvami in prošnjami, so bila potrebna, da so se začele te želje uresničevati. Ko se je pisalo leto 1995, so se začele stvari premikati - rojevati se je za-
čela nova kapelica. Pri izgradnji je pomagala večina va-ščanov, kar je pripomoglo k tako hitri gradnji. Ob pridobitvi vseh dovoljenj s strani občine se je delo nemudoma začelo. Zemljo, na kateri stoji kapelica, je daroval Jože Hribar, zidarska dela je opravil Janez Omovšek, strešna Ivan Uran-kar in Janez Ulčar, vrata so delo Janka Grašiča, Marijin kip je iz lesa izrezljal Janez Ah-čin.za razsvetljavo skrbi Brane Hribar, vsa dela pa je povezoval Peter Berlec. Poleg omenjenih ljudi je h gradnji pripomoglo še mnogo skrbnih gospodinj in ostalih požrtvoval-
nih rok. Vsem pa naj bo ob tej priložnosti izrečena zahvala in vzpodbuda za bodoče skupno ustvarjanje kraja, v katerem živijo.
Tisto nedeljo se je zbralo veliko ljudi. V vseh se je iskrilo zadovoljstvo in zahvala Bogu, da se lahko zopet ustavljajo ob Marijinem znamenju, ki je živo pričevanje medsebojne ljubezni. Kapela tako zopet stoji. Čeprav ji manjkajo še freske, izza hiš in drevja že ponosno pozdravlja vsakega mimoidočega, ki pride tod mimo. Upamo lahko le, da ne bo zopet »ovirala prometa«, po mnenju mnogih ga luknje na cesti veliko bolj.
RAJKO PAVLIC
Blagoslovitev nove kapelice v Srednji vasi
Voščilnice in razglednice Maksima Gasparija v Veroniki
Televizor ali knjiga? Knjiga!
V razstavišču Veronika v Kamniku je v prazničnih dneh postavljena razstava: Maksim Gaspari - Božične in novoletne voščilnice in razglednice iz zbirke Marka Korenčana. Na ogled je preko petsto razglednic iz vseh obdobij mojstrovega ustvarjanja.
Lahko rečemo, da se je Gaspari vrnil v Kamnik, v mesto, kjer je začel svojo umetniško pot. Tu ga je kot likovno nadarjenega trgovskega vajenca odkril kamniški živinozdravnik in zbiralec umetnin Josip Nikolaj Sa-dnikar, njegov kasnejši mentor in mecen, ki ga je poslal v slikarsko šolanje na Dunaj. Tam so se umetniki Saša Šantel, Hinko Smrekar, Gvido Birolla in Gaspari združili v društvu Vesna. Po formalni plati so izhajali iz takratne dunajske secesije z željo in zahtevo ustvariti »pravo sloven-
lli .,.WQbr.m/jmmr —-
m HM
V soboto zvečer, 23. decembra, so v športni dvorani v Kamniku številni obiskovalci iz vse Slovenije uživali ob snemanju televizijske oddaje NOVOLETNI VI-DEOMEH, ki jo je snemala izurjena ekipa Televizije radio Maribor. V pravem silvestrskem am-bientu so nastopili priznani ansambli in posamezniki: Slaki, Alfi Nipič in njegovi muzikant je, Alpski kvintet, Ansambel Franca Mi-heliča, Igor in zlati zvoki, Ptujskih S, Ansambel Vinka Cverleta, Nataša Mihelič, Vlado Cverle, Primorski fantje, Vesele Štajerke,
sko narodno umetnost«. Morda je ta postulat še najbolj slikarsko pravoverno izpeljal prav Maksim Gaspari, saj se je njegova umetnost izpela v ponarodelo slikarstvo ljudskega izročila. Številni natisi in ponatisi Gasparijevih slikarskih motivov v obliki razglednic so še popularizirali njegovo »etnografsko« slikarstvo. V času bivanja v Kamniku pri Sa-dnikarju so nastale ročno izrisane razglednice na temo Kamnika in Malega gradu s pravljično Veroniko. Med prvo svetovno vojno so tiskali Gasparijeve razglednice z domoljubno-propa-gandno-vojno tematiko, številne pa so nastale v času plebiscita, ko je umetnik živel na Koroškem. To so razglednice s čisto določenimi političnimi in propagandnimi temami, risane kot realistične podobe ali karikature. Šte-
•-ji**
Ansambel Krim, Franc Kom-pare in ansambel Nagelj, katerega smo Kamničani še posebej toplo pozdravih.
Kamničani in drugi obiskovalci so s številnim obiskom in bučnim aplavzom dali lepo priznanje sposobnemu organizatorju N. K. FLOK KOMENDA in scenaristu ter voditelju Borisu Kopitarju. Producentsko delo je opravil TRM Maribor - to je ekipa, ki oblikuje tudi priljubljeno oddajo Poglej in zadeni. Redaktorja tega novoletnega vi-deomeha Stojana Auerja je ob
vilne so tudi razglednice, ki obeležujejo različne politične, kulturne in spominske dogodke. V vseh teh podobah se je Gaspari izkazal kot odiičen in tehnično izpiljen risar in slikar. Kasnejše razglednice nastale med obema vojnama in po drugi svetovni vojni, po slikarskih predlogah ali motivih prirejenih izključno za reproduciranje, lahko mirno poimenujemo »slovensko ljudsko izročilo in narodno blago«.
Tu so slovenske narodne noše, ljudski običaji, pravljice in legende, kmečke ohceti, cerkvena proščenja, kmečki prazniki in slovenska kmetska družina, danes že izginula kmečka arhitektura, noše, običaji in življenje slovenske ruralne preteklosti. Prava zakladnica ljudskega izročila, etnografije in folklore. Gasparijevi značilni ljudski motivi so podani v zglednem risarskem ah slikarskem slogu, enkrat pesniško lirično, drugič bolj faktografsko, vedno pa domače, slovensko, no-stalgično-radostno in razumljivo.
Ob razstavi ob umetnikovi se-demdesetietnici v Narodni galeriji v Ljubljani, davnega leta 1953, je v spremnem katalogu zapisala Anica Cevc preroške besede: »Mnogokrat smo bili Gaspariju v preteklosti krivični - morda prav zato, ker nam je bil tako domač, da smo ga razumeli in na prvi pogled spoznali. Zgodilo se bo, da bodo nekoč njegove slike edina verna priča ljudskega izročila. In to bo njegovo pomembnost dvignilo v vedno višji meri, čim večja bo časovna odmaknjenost.«
Na razstavi lahko poleg številnih razglednic občudujemo še Gasparijevo oljno sliko »Veronika z Malega gradu«, letošnjo pridobitev mesta Kamnika in portret M. Gasparija, delo kamniškega slikarja Dušana Ster-leta, ki je nastalo letos v siceršnji maniri Gasparijevega zgodnjega slikarskega sloga,
DUŠAN LIPOVEC
pridelku oddaje Boris Kopitar povabil na oder in mu čestital za kar tri lepe dosežke v minulem tednu: v akciji Vala 202 je bil izbran med prvih deset najpri-
Tako! Pa smo preživeli tudi novoletne praznike, čeprav so mnogi med nami, zlasti otroci, ta čas porabili predvsem za gledanje televizije.
Roald Dahl je v svoji zelo brani in priljubljeni knjigi o nadarjeni deklici, kije veliko brala že pred vstopom v šolo, predstavil starše, ki so strastni navdušenci televizorja. Ko je Matilda prosila očeta, naj ji kupi knjigo, jo je ta začudeno zavrnil: »Kaj, zaboga pa je narobe s tevejč-kom?« Res, le kaj naj bi bilo narobe s televizorjem, saj ta zahteva od gledalca manj napora kot knjiga od bralca? Vendar pa je Matilda kljub vsemu sama našla pot do knjige - odpravila se je v mestno knjižnico, kjer ji je prijazna in razumevajoča knjižničarka svetovala pri izbiri knjig.
V našo knjižnico pride zelo veliko staršev z otroki. Opazimo, da med knjižnimi policami in med izbiranjem knjig preživijo lepe trenutke. Mnogokrat se obrnejo na knjižničarke s prošnjo, da jim pomagajo in svetujejo pri izbiri prave knjige: »Naša punčka, ki je stara tri leta, rada posluša pesmice. Mi lahko poiščete bolj enostavna besedila z lepimi ilustracijami?« »Ali imate kaj podobnega, kot so slikanice iz založbe Epta?« »Prosim, če mi svetujete, katere slikanice se nanašajo na medsebojne odnose. Kaj takega bi rada prebrala mojemu otroku.« »Naš fantek ima rad živali, zato bi radi poučno knjigo in tudi kakšno zgodbico o domačih živalih.«
Nekateri starši se z otroci sami sprehodijo po knjižnici in skupaj z njimi izberejo knjige za branje. Kadar pa smo v iz-
ljubljenejših Slovencev, v anketi časopisa Delo je zasedel tretje mesto, njegovo priljubljenost je potrdilo tudi drugo mesto v anketi Nedeljskega dnevnika. Tudi zbrani v dvorani so z bučnim aplavzom potrdili njegovo priljubljenost. Bil je prava zvezda večera.
Po triurnem večernem snemanju se je veselo predsilvestrsko rajanje nadaljevalo ob zvokih ansambla Poljanski.
Prečudovito novoletno sceno je po zamisli Borisa Kopitarja in scenskih načrtih Mariborčana Roberta Kovačiča izdelal Igor Štebe iz Žej pri Komendi, ki je bil ob koncu oddaje še posebej
Prostor za mizarsko delavnico cca 150 m2 - Kamnik ali okolica, Mengeš, Domžale - najamem. Tel.: 813-160 popoldne ali 812-873 dopoldne.
Matična knjižnica Kamnik
biro vključeni knjižničarji, se potrudimo svetovati bolj kvalitetno branje in se izogibamo trivialni knjižni ponudbi, ki napačno ali sporno posreduje literarne ali splošno-človeške vrednote. Ker sem o pomenu bra-
vnaprej pripravljeno tako kot hrana, ki jo jemljete s polic v trgovini. Do znanja se morate dokopati sami.« (D. Rowntree) Pot do znanja pelje preko prvih kartonskih zgibank, poslušanja pravljic v maminem na-
Muzikantje (1945)
Novoletni Videomeh
Maksim Gaspari in Josip Nikolaj Sadnikar
V razstavišču Veronika je Zveza kulturnih organizacij Kamnik v petek, 22. decembra pripravita odprtje razstave Gasparijevih božičnih in novoletnih voščilnic iz zbirke Marka Korenčana. Razstava je bila odprta do 9, januarja. V programu je nastopil ženski tercet Veronika. Uvodne besede o razstavi je podal Tone Ftičar. O ilustratorju in slikarju Maksimu Gaspariju, ki je živel v Kamniku od leta 1895 do 1907, pa je obujal spomine dr. Niko Sadnikar. Zanimivo je povezoval misli o umetniku Gaspariju s svojim očetom Josipom Nikolajem Sadnikarjem, ki je odkril Gasparijev slikarski talent, ko je bil ta trgovski pomočnik pri Murniku. Sadnikar mu je bil mentor in mecen vse do končane slikarske akademije na Dunaju. Če ne bi bilo veterinarja Sadnikarja in njegovega posluha za umetnost, slovenski narod prav gotovo ne bi imel slikarja Maksima Gasparija.     VERA MEJAČ
Ar'mdtm Štonnan se ob knjigi tudi zabava!
nja in razvoja bralnih interesov ter bralne kulture na tem mestu že večkrat pisala, se bom tokrat tej temi izognila. Rada bi le poudarila, da ima knjiga očitno in nesporno prednost pred televizorjem. Ne samo pri prvih opotekajočih se bralnih korakih v prvem razredu osnovne šole, pač pa zlasti kasneje. V današnjem dinamičnem času je zelo pomembna moč informacije in - vsaj upamo tako -tudi znanje. Šolsko branje in znanje že dolgo ne zadostuje več! Pomembno je, da se znamo sami učiti in da se zmoremo učiti, kako se učiti!« Znanje ni
ročju, prvih slikanic in obiskov knjižnice skupaj s starši. Potem se strmo vzpenja preko vzbujanja radovednosti s poučnimi knjigami, enciklopedijami, leksikoni, priročniki... Ob knjigi smo aktivni, ob televizorju pa pasivni. Zato dajmo prednost knjigi pred televizorjem. Zato pojdimo skupaj z otroci v knjižnico! Z njimi berimo in se imejmo lepo, z njimi se pogovorimo o prebranem ali pa se smejmo. Učinki so dolgoročni, a zagotovljeni!
BREDA PODBREŽNIK.
VUKMIR
Naj nas svet spozna skozi srčnost!
Veliko osnovnošolcev v Sloveniji in tudi kar precej kamniških Maijetko ČAS že pozna. Kot avtorica projekta UPANJE 2000, ki bo svojo uradno predstavitev doživel šele v letu 1996,
To je deklica, ki se je z Marjetko Čas srečala v Svilanltu na novoletni obdaritvi. Otroci so tu z veseljem pisali svoje srčne žefje!
neutrudno že nekaj let gradi svojo imenitno zamisel, ki dozoreva v zgleden vseslovenski projekt. Vanj se vključujejo tudi že otroci naših zamejcev, zdomcev in izseljencev. Ker projekt svojega uradnega »rojstva« še ni doživel, je prav, da ga predstavi avtorica sama. Za zdaj o njem le toliko: temelji na otroški ustvarjalnosti in sposobnosti, da otroci z lastnimi močmi ustvarijo lepši svet zase in za druge. Gre za vzbujanje veselja in ponosa, projekt pa gradi v otrocih zaupanje, da lahko soustvarjajo lepši svet skozi različna področja. Predvsem pa je zelo pomemben vzgojni smoter UPANJA 2000 - to je sprejemanje različnosti, strpnosti v medsebojnih odnosih in boljši odnos do narave.
Zato smo se srečanja z Mar-
jetko Čas sredi meseca decembra zelo razveselili. Čeprav prostora za družabne prireditve v kamniški knjižnici nismo zapolnili, smo vsi, ki smo se družinskega srečanja udeležili, uživali v njenem razkrivanju poti do srca vseh ljudi. A najprej do otroških src. Marjetica je prepričana, da je bistvo v srcu - če je v njem ljubezen, je v njem tudi mir. Prav na tem temelji ves njen projekt male deklice, ki osvaja otroška srca, jih odpira, da izpovedujejo svoje srčne želje. Te rišejo na tiste v obliki src, da bi jih na koncu združili v cvetove srčnih želja in iz njih zgradili vrt dobre volje, ljubezni, miru in na koncu lepši svet.
Ko je Marjetica omenila »trkanje« na srca otrok, jo je mali pogumni Luka brž dopolnil, da je ta deklica bržkone zdravnica. Verjetno je bilo to srečanje zanj priložnost, da je prvič slišal, da ima trkanje na srce tudi drugačne globine in vsebine.
Na začetku našega srečanja smo prisluhnili malemu zborčku iz Glasbene šole, ki ga je vodila tovarišica Darka, na koncu pa smo vsi skupaj od malčkov do babic sporočili svoje srčne želje bolnim otrokom, ki se zdravijo v Kliničnem centru. Kajpak tudi na skrbno osebje nismo pozabili. Če verjamete ali ne, prijeten občutek, da smo sporočili svoje srčne želje bolnim in pomoči ter vzpodbude potrebnim, je bil najlepši dogodek tistega tedna. To pa je že tisti drobcen korak, o katerem govori Marjetka Čas v projektu UPANJE 2000. Ali o njeni srčni želji, da nas svet spozna skozi srčno kulturo! Za klub staršev Ivana Skamen
KOT OBLIKA VLADANJA
Ali Hipokratova zaobljuba ni več za današnjo rabo?
LEX CORUPTA
V raznih medijih državljani pogosto pišejo o zdravniških spodrsljajih v zdravstvenih ustanovah. Na tegobe zavarovancev le malokdo reagira, razen v posameznih primerih, ko morajo vmes poseči državni ali pravosodni organi. V zdravstvenih ustanovah je vse več napetih situacij med zdravstvenimi delavci in zavarovanci oz. pacienti. Kljub temu, da država z ustavo in zakoni zagotavlja državljanom osnovne pogoje zdravstvene zaščite, so ta načela močno okrnjena. Na žalost vsakdanja praksa ta osnovna načela povsem drugače oblikuje v mnogih primerih, tako da je bolnik medij za črpanje materialnih dobrin. Ko gre za resno zdravstveno okvaro, zavarovanec ne izbira materialnih sredstev, da bi jih dal tistemu, ki mu pomaga vrniti zdravje.
Ta prispevek se bo razpočil kot milni mehurček (danes kritiko sprejemajo še samo mediji), pa vendar bi se morale zdravstvene, upravne in državne oblasti vprašati, zakaj je v zdravstvu vse več nerešenih problemov. Vse težave valijo na malega človeka s trditvijo, da za zdravstvo ni denarja. Nihče pa noče pogledati pod mi-
kroskop v bistvo organizacije sistema in dela. Tudi druge družbene dejavnosti, kot so: sodstvo, socialno varstvo, javni red in mir, zdravstveno pokojninsko zavarovanje, na delujejo dobro, čeprav imajo nekateri dovolj denarja. Te dobrine so bistveni elementi svobode, demokracije in pravnega reda sodobne družbe. Tisti ljudje (svetniki in poslanci), ki po volji tega malega človeka zasedajo oblazinjene stole, bi se morali zavedati, da tako stanje in neučinkovitost države lahko privede do hudih posledic. Tudi svetniki občine Kamnik bi morali kdaj na dnevni red seje uvrstiti zdravstveno stanje občanov in politiko zdravstva, ki jo izvaja Zdravstveni dom Kamnik. Ta dom so zgradili občani s samoprispevkom, zdaj pa menda v celoti ni zaseden, ker je za privatne zdravnike ordinacija nedostopna.
Da Hipokratova zaprisega ni več za današnjo rabo, potrjujejo nekatere splošne ugotovitve medijev in zavarovancev (Dnevnik z dne 24. 11. 95 - Vsi zdravniki nimajo dovolj znanja, Poslansko vprašanje - finančno stanje v zdravstvu). Kam so nekateri skrili zdravniško etiko, ko
jim je prva skrb denar in šele potem človek. V kamniški ambulanti stane specialistično otipavanje noge, roke, pogled v oko ali uho za 10 minut 6000 SIT in tudi več. Res je, vsako delo naj bo pošteno plačano, toda kar je preveč, je samo lov za materialnim blagostanjem. Kje so organi nadzora, da dopustijo delovati divji ordinaciji brez licence in javnega napisa. Zakaj mora zavarovanec podpisati v ambulanti, ko plačuje zdravstveno storitev, izjavo, da ne bo zahteval regresa od SZ itd.
V državi imamo institucije, kot so: Zdravniška zbornica, zdravniška društva, disciplinska razsodišča, državne organe za zdravstvo. Vendar njihovo delovanje ni uspešno. Ti organi bi se morali bolj aktivno zavzemati za učinkovito izvajanje zdravstvenih programov in nakopičene probleme sproti razreševati v dobrobit narodnega zdravja.
Zavarovanci si le stežka uveljavljajo zdravstveno varstvo, četudi zanj prispevajo denarni delež preko pogodbe o zavarovanju in neposredno s plačilom v ambulanti. Vsak zdravstveni delavec bi se moral zavedati, da zavarovanec njegovo storitev plača, pa temu ni tako. V zdravstvenem domu Kamnik se najprej sreča s hladno osebo, ki razdeljuje kartoteko. Drugi šok doživi, ko vidi pred ambulanto vse polno ljudi in nazadnje se mu dvigne temperatura, ko so poklicani v ordinacijo prej tisti, ki pridejo zadnji. Ko po dolgem čakanju sestra odpre ordinacijo, se prične tekoči trak podajanja kljuke in podpiranja vratnih podbojev. Priznali ali ne, to ni moderno zdravstvo, temveč ogled in registracija bolnika. Tako rutinsko delo vsekakor ni v ponos in zadovoljstvo zdravniku, toda brez učinkovitih prijemov se stanje ne bo izboljšalo. V tem primeru ne gre za kritiko vseh zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, kajti mnogim gre zahvala in priznanje. Tako stanje bremeni notranja organizacija dela, odnos posameznikov do zavarovanca in tudi morda neučinkovito financiranje zdravstva. Prav gotovo delim te zapisane misli z mnogimi občani, ki so v lastnem primeru občutili napako pri zdravljenju ah se srečali z neprijazno osebo pri sprejemu.
Predstojnik ZD Kamnik naj javno prek Kamniškega občana odgovori na naslednja vprašanja:
1. Po katerem predpisu mora zavarovanec plačati specialistično zdravstveno storitev in podpisati izjavo, da ne bo zahteval regresa od socialnega zavarovanja?
2. Kje lahko zavarovanec dobi v ZD Kamnik cenik zdravstvenih storitev in za katere storitve mora doplačati, če je tudi nadstandardno zavarovan?
3. Kdo je v ZD odgovoren za organizacijo dela in delovno disciplino, ker niso redki primeri, da ni osebe v sobi za izdajo kartoteke in v prostoru za informacije?
4. Koliko je praznih ordinacij v ZD, ker jih zasebni zdravniki ne morejo zasesti zaradi previsokih najemnin?
5. Ali bolnik lahko pride do zdravnika in takoj iz žepa plača zdravstveno storitev z željo, da se izogne dolgemu čakanju pred ordinacijo?
6. Organizirajte okroglo mizo v ZD ali na TV IMPULZ in na pogovor povabite gospodarstvenike, socialne delavce in druge zainteresirane, ki bi skupaj našli ustrezne rešitve za boljše zdravstvo.
Če zdravstvo ne vidi izhoda, da bi slovenskemu državljanu omogočili srečno življenje in zdravstvo na višjem nivoju in ga razbremenili čakajočih vrst, javno povejte, kje so razlogi. Če bo še zdravje samo za bogate, kakor se ta beseda pogosto ponavlja, potem ostane večini še samo zeliščno zdravljenje in padarji.
A.KONDA
Dolžan ni samd, kar veliva mu stan, Kar mdre, to mdi je storiti doltdnt Na delo tedaj, ker resni so dnovi, A delo in trud, ti nebd blagoslovi.
Poštena demokratična država je izraz volje in moči, ter politične zrelosti državljanov, nasprotno pa je nedemokratična država posledica zlorabe demokratične volje in dokaz državljanske nezrelosti in nemoči. V tem smislu je zanimiva izjava g. Ovna, člana LDS in predsednika Stanovanjskega sklada RS: »Denarja je dovolj in je pravilno razporejen! Imajo ga samo sposobni!«
Če pogledamo, kdo in kako lastnini nekdaj naše skupno premoženje, je ta izjava milo rečeno - nespodobna!!
Spoštovane bralce zato vabim, da za naše skupno dobro pazljivo preberejo srhljivo in utrujajoče) zgodbo naše ne-demokracije!!
Ustava RS kot temeljni zakon države Slovenije je naravnana na evropsko pravno ureditev, ki priznava naravno pravo kot temelj, iz katerega so izvedene druge pravne oblike (formalno, materialno, zakonodajno pravo in nenazadnje korupcijsko pravo - lex co-rupta).
Evropska pravna ureditev, ki je v veliki meri dedinja rimskega prava, pa sprejema tudi izkušnje antične pravne filozofije, katere najpomembnejši predstavniki so Sokrat, Platon in Aristotel.
Temeljna pravna misel teh pravnih in filozofskih modrecev je misel o nespremenljivem naravnem Zakonu, naravnem pravu, ki nam je bilo dano s stvarjenjem (po cerkvenem pravu Božje zapovedi) podobno, kot so naravi dani fizikalni, biološki in planetarni zakoni.
Misel, da je Platonovo pravnofilozofsko delo »Pravna država« še vedno povsem veljavno, če ga sprejemamo z merili dvatisoč-letnega duhovnega razvoja, je povsem utemeljena. Izkušnja nas uči, da se v zadnjem stoletju vrtimo v razvojnem krogu, ki je zaskrbljujoč. V tem krogu se pojavlja čedalje večja razpoka med pravnofilozofsko mislijo in tehnič-no-naravoslovnimi znanji ter nauki naravnega prava in željo po izobilju!
Pravnofilozofska misel antične dobe je bila uravnotežena s tehnološkim razvojem tiste dobe, današnja pa caplja daleč za razvojem naravoslovno-tehničnih znanosti. Človeštvo je vsak dan bolj ujeto v spone lastnega ra-
zvoja, razvojnih elit in robotizacije - tudi računalniške!
Porušenje miselno-tehničnega ravnotežja se izkazuje v naslednjih dejstvih:
1. Nimamo pravega odgovora na vprašanja naravnoe-tičnih problemov na mnogih področjih (genetika, evtana-zija.-A
2. Človeštvo je sposobno izdelati izdelke in naprave, za katerih delovanje in posledice ne ve pravega odgovora, oziroma jih je sposobno sprožiti, ni pa jih sposobno obvladati v vseh fazah delovanja. Zelo poučen, žal pa ne edini dokaz takega razvoja je Černobil, z vso raznolikostjo vplivov in posledic, ki bodo še dolgo sprožale vprašanja brez odgovorov!!
Tu je bistvo in problem naše vsakdanjosti, ni odgovornega odnosa do naše sedanjosti in prihodnosti!
Bih smo sposobni sprejeti osamosvojitveni referendum s 95% udeležbo, sprejeli smo moderno evropsko usmerjeno Ustavo (s spodrsljajem v 55. členu) skoraj soglasno, nismo pa sposobni to Ustavo uveljaviti v praksi!
Dokaz:
1. člen Ustave določa: Slovenija je demokratična država.
2. člen Ustave določa: Slovenija je pravna in socialna država.
Za izvajanje ustavnih pravic in dolžnosti državljanov je pristojno ustavno sodišče kot varuh ustavnosti in zakonitosti,
državno tožilstvo, kot varuh zakonitosti,
varuh človekovih pravic,
vlada, ki je preko svojih ministrstev, upravnih organov in drugih institucij dolžna izvajati oblast v mejah pooblastil in v korist državljanov ter pripravljati pravne akte, skladno z določili Ustave ter mednarodno priznanih paktov in pogodb.
Iz vsebine 153. člena Ustave je razvidno, da je vlada državnemu zboru v obravnavo dolžna predložiti zakone, ki so skladni z določbami Ustave, državni zbor pa je pri sprejemanju teh zakonov pravtako zavezan upoštevati skladnost z ustavnimi določbami. Odgovornost DZ kot celote in poslancev kot posameznikov je predvsem v dejstvu, da poznajo in spoštujejo ustavne določbe in da z nepremišljenimi ali namernimi predlogi ne vnašajo protiustavnih določb v zakonske vsebine.
Če so predlogi vlade ali poslancev namerno oblikovani protiustavno iz koristoljubnih ali drugih nizkih nagibov, dobimo zakone, ki so škodljivi državnim koristim - to so korup-cijski zakoni, korupcijska zakonodaja, če se pojavlja v cikličnih presledkih. Z metodo načr-
tovanih pravnih praznin v zakonih, ki so ključni za delovanje pravne države, je mogoče enostavno doseči poljubne gospodarske ali politične zlorabe, če je le zadostna glasovalna večina v državnem zboru.
Trdim, da je v kazenskem zakonu namerno izpuščeno poglavje o gospodarskih prestopkih, torej ni mogoče preganjati gospodarskega kriminala, ker kazenski zakon zanj nima predvidenih kazenskih sankcij. Torej je kriminal belih ovratnikov v času lastninjenja dovoljeno dejanje, kazni pa so predvidene za kurje tatove in ulične zmerjavce, ki očitajo tatvino belim ovratnikom, ko si prilaščajo naše premoženje.
Podobna zloraba je vnesena v 4. člen Zakona o določitvi občin, s to določbo posthumno - 6 mesecev po poteku volilnega mandata, dovoljujejo delovanje (zlorabo) neobstoječih krajevnih skupnosti. Zakon o volitvah to problematiko povsem nedvoumno ureja!
Tudi Zakon o varstvu okolja varuje pravice ministra, grobo pa krši človekove in državljanske pravice, ki se izvajajo neposredno na osnovi mednarodno veljavnih paktov in pogodb, ter Ustavo v 73. členu, saj državljanske pravice prodaja v koncesijah in pobira takse protipravno! Ob vseh naštetih oblikah nestrokovnega in površnega, mogoče celo namernega dela naših izvoljenih predstavnikov in imenovanih funkcionarjev demokratične oblasti predlog zakona o poslanskih plačah sploh ni nepričakovano presenečenje. Prej je izraz splošne koruptivnosti in plačilo za greh sodelovanja, saj oblast sebi dodeljuje privilegije in zasluge za izvedene zlorabe, ne da bi se vprašala, kako živijo državljani in kaj mislijo o vsem tem. Mogoče si celo domišljajo, da so do vsega tega opravičeni ob »silnih« naporih, kako prikriti ta nevredna dejanja. Vse to v podobni obliki že piše v starih učbenikih in knjigah, zato predlagam, da so poslanske plače in plače imenovanih državnih funkcionarjev neposredno odvisne od povprečne državljanske plače za normalno delo s količnikom 3 do 4 ter možnostjo kasnejše korekcije za dokazljiv gospodarski uspeh.
Nemoralno je sam sebi določati dohodek iz tujega žepa - temu Slovenci pravimo tatvina.
PAVEL OCEPEK
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS...
Petek, 12. januarja, ob 18. uri Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE BARVNIH FOTOGRAFIJ Primoža HIENGA: KAMNIK IZ ZRAKA
V programu bodo sodelovali: Adi SMOLAR Skupina CQUNTRY JOY
Razstava bo odprta do 3. februarja 1996.
*********
Sobota, 13. januarja, ob 19.30 Frančiškanska cerkev, Kamnik DOBRODELNI KONCERT božičnih, narodnih In drugih vodno loplh melodij:
JOŽI KALIŠNIK, mezzosopran in MIHA DOVŽAN. citre Prostovoljni prispevki bodo namenjeni nakupu osebnih računalnikov za potrebe dijakov Zavoda za usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika.
*********
Petek, 19. Januarja, ob 20. uri
Avla Srednje šole Rudolfa Maistra, Kamnik KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA »CANTBMUS« IZ KAMNIKA
Zborovodkinja: Janja Dragan
Vstopnice so v predprodaji po 500,00 SIT *********
Sobota, 20. Januarja, ob 19.30
Frančiškanska cerkev, Kamnik
BOŽIČNI KONCERT DEKLIŠKEGA PEVSKEGA
ZBORA »SIRENE« KD JOŽE GOSTIČ iz Homca
Zborovodkinja: Petra Grkman Klaviature: Rok Rakar
Vstop s prostovoljnimi prispevki!
RAZPIS PLESNE ŠOLE Z MATEJO JUVAN za OTROKE IN ODRASLE
Tečaji družabnega plesa začetne in vseh nadaljevalnih stopenj bodo potekali vsako soboto (urnik bo oblikovan glede na število prijav in po razdelitvi v skupine) v Mali dvorani kina DOM v Kamniku. Obsegali bodo devet vaj po eno šolsko uro za predšolske otroke in devet vaj po dve šolski url za šolarje ter zaključno prireditev, kjer bodo otroci lahko pokazali svoje znanje. Tečaj za odrasle obsega osem vaj.
Cena tečajev: predšolski otroci 3.000,00 SIT šolarji 3.750,00 SIT
odrasli: 3.750,00 SIT
Pričetek plesnega tečaja za otroke bo v soboto, 20.
januarja, za odrasle pa v soboto, 27. januarja,
za prvo skupino ob 18. uri, za drugo skupino pa
ob 19.30.
Vpis bo potekal od 18. do 17. Januarja, od 17*30 do 18.30, v prostorih ZKO Kamnik, Japijeva2 (poleg Kavarne Veronika), odrasli pa se lahko vpišejo kar na prvi vaji. Vse informacije v zvezi s prireditvami in razpisom plesne sole lahko dobite v dopoldanskem času na sedežu ZKO Kamnik, tel. 831-812 ali 817-558.
VABLJENI!
Matična knjižnica Kamnik
vas vabi na naslednje prireditve
PRAVLJIČNE URE vsak četrtek ob 17. uri
18. januar H. C. Andersen, Vžigalnik 25. januar M. VVaddel, Pojdiva domov, mali Medo (založba Epta)
LUTKOVNE IGRICE
vsako delovno soboto ob 11. uri
20. januarja: ČENČA, lutkovno gledališče TRI iz Kranja 3. februarja: MUCA COPATARICA, gledališče FRU-FRU (KUD France Prešeren)
POTOPISNO PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI
torek, 23. februarja ob 19. uri
Predaval bo Simon Kravanja, svetovni popotnik, o Jugozahodni Aziji.
Delovni čas: vsak dan od 9. do 19. ure in vsako 1. ter 3. soboto v mesecu od 9. do
13. ure (torej 20.1., 3. 2., 17. 2. vjanuarju in februarju).
Pogled nazaj ali glas vpijočega v puščavi
V prehodu iz starega v novo leto, ko se oziramo nazaj in ugotavljamo to in ono o preteklih željah in njihovih realizacijah, sem tudi sam prelistal minule izvode Kamniškega občana in preletel članke, v katerih sem kritično pisal predvsem o kulturnih, ekoloških in turističnih zablodah in anomalijah na Kamniškem. Zamislil sem se in ugotovil, da vse to pisanje nima nikakršnega smisla in koristi, saj so pristojni ljudje in organi gluhi in slepi. Vse skupaj je žal le »glas vpijočega v puščavi« - »pSi lajajo, karavana gre dalje«. Iz ljubezni in spoštovanja do mesta Kamnika - in vest mi ne da miru - bom še enkrat opozoril na v nebo vpijoče primere naše kulturne in siceršnje brezbrižnosti.
1. Kompleks nekdanjega Kurhausa med Kamniško Bistrico in Cankarjevo cesto še nadalje propada. Po izselitvi Calcita (ta je dal svoje prostore v najem) je vsekakor na potezi občina.
2. Komunalno podjetje Kamnik nikakor ne sodi v parkovni kompleks nekdanjega Kurhausa, na bregove Bistrice in v gosto naseljeni primestni predel ob Cankarjevi cesti.
3. Že leta in leta je pereč problem Cankarjeve ceste, ki so jo oblastniki iz prej povsem mirne ulice spremenili v zloglasno kamniško obvoznico z nemogočim prometom, še vedno na mrtvi točki.
4. Prometna ureditev v Kamniku (Cankarjeva cesta, Šutna, itd.) je milo rečeno nemogoča. Potrebna bi bila izčrpna strokovna študija in znosna ureditev prometa.
5. Še vedno se oblastnikom v Kamniku niti približno ne sanja, kaj naj bi napravili z opuščenim kompleksom nekdanjega Utoka in Alprema pod Malim
gradom. Tudi podjetje Meso Kamnik (klavnica!) ne sodi v mestno jedro!
6. Nekdanji kino Dom (bodoči kulturni dom?) na Fužinah še vedno sameva, ob tem pa v Kamniku nimamo poštene dvorane za kulturne prireditve, niti kina, kaj šele gledališča. Arhitekturne projekte za točko S in 6 je pripravil mlad kamniški arhitekt Tomaž Schlegl. Pa kaj, ko domače kvalitetno znanje nič ne velja!
7. Stražni stolp na Malem gradu še vedno sameva, ves kompleks kulturnega spomenika prve vrste pa je zaprt za javnost! Stolp bi lahko zasteklili in bi imel vsaj funkcijo razgledišča, če mu že druge namembnosti ni mogoče nameniti.
8. Dvorec Zduša nad Mekinjami, ki mu je Valvasor v svoji Slavi posvetil izčrpno besedilo in podobo v bakrorezu, se podira pred našimi očmi! Res, da je, žal, v privatni lasti, vendar bi tukaj občina in Spomeniško varstvo morala preprečiti dokončni propad pomembne graščine in kulturno umetnostnega spomenika.
9. Nekaj prvovrstnih arhitekturnih biserov v mestnem jedru je z denacionalizacijo prešlo v privatno last (arhitekturno enkratna hiša na glavnem trgu poleg občine, nekdanja »Plečnikova« Delikatesa v Maistrovi ulici, itd.). Ali bomo zaradi neodgovornosti novih lastnikov tudi te zgradbe zapisali uničenju?
10. Nemogoče arhitekturno skrpucalo, tako imenovani »Napajalnik«, še vedno kazi in izničuje Glavni mestni trg; za nameček pa nima niti sanitarij. Do kdaj še?
11. Šutno smo sicer zaprli za promet - enim v veselje, drugim v jezo, vendar ni kompleks rešen ne spomeniško in ne funkcionalno zadovoljivo.
Januarska krvodajalska akcija
V zadnji številki tega glasila smo naše bralce seznanili z januarsko akcijo. Ta bo 24. in 26. januarja na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. Zaradi povečanih potreb po krvi bo letošnja prva krvodajalska akcija prej kot v preteklih letih. Krvodajalstvo je prostovoljno, anonimno in brezplačno. Je izraz visoke humanosti in želje, pomagati človeku.
Krvodajalce bodo vozili v Ljubljano posebni avtobusi in sicer:
V sredo, 24. 1. 1996, iz Kamnika ob 6., 8., 10. in 12. uri, iz Tunjic ob 8. uri, iz Črne ob 10. uri in iz Tuhinja ob 10. uri.
V četrtek, 25.1.1996, iz Kamnika ob 6., 8., 10., in 12. uri, iz Komende in Nasovč ob 8. uri.
V petek, 26.1.1996, iz Kamnika ob 6., 8., 10., in 12. uri, iz Pšajnovice ter Šmartna ob 8. uri in z Rakitovca ob 10. uri.
Avtobusi bodo ustavljali na vseh postajališčih. Po končani akciji bodo krvodajalci prav tako z avtobusi prepeljani do izhodiščne postaje.
Območna organizacija Rdečega križa Kamnik prosi vse darovalce krvi, da se pravočasno prijavijo, oziroma da se akcije udeležijo ob času, ki je naveden v povabilu. Na odvzem krvi lahko posamezniki pridejo tudi brez povabila.
Pred odvzemom krvi bo vsak prijavljenec zdravniško pregledan. RK prosi krvodajalce, da na dan odvzema krvi ne zajtr-kujejo mastnih jedil, priporoča čaj, kruh z marmelado ali sadjem.
Krvodajalstvo ima v kamniški občini dolgoletno tradicijo zato so organizatorji prepričani, da bo ta akcija v celoti uspela.
STANE SIMŠIČ
12. Kamnik, ki naj bi bil turistično mesto, še vedno ne premore hotela. Nekdanji hotel Ma-lograjski dvor, z lepo neoklasicističko fasado, sameva in propada, podobno je z objekti nekdanjega Kurhausa.
13. Še vedno ne vemo, kako in kaj z Veliko planino, Domom v Kamniški Bistrici, termami Va-seno itd. Vse omenjeno bolj ali manj le životari.
14. Še vedno nimamo določene lokacije novega kamniškega pokopališča. Kamniške Žale so zapolnjene. Širitev na tej lokaciji ne pride v poštev, če hočemo Žale pietetno ohraniti kot kulturni spominski kompleks.
15. V vsej kamniški občini nimamo ohranjene in restavrirane ene same, samcate, kmečke arhitekture, starožitne domačije, ki bi jo kot muzejski vzorec lahko pokazali turistom in ohranili zanamcem.
16. Stari grad, eden izmed mestnih simbolov, ne more in ne more zaživeti in dobiti svoje kulturno-turistične funkcije. Ža zgled naj nam bo npr. Šmarna
gora z izjemnim obiskom in turistično ponudbo.
17. Ne znamo ali nočemo ohraniti arhitekturnih kulturnih spomenikov. Kot v posmeh pa kot gobe po dežju rastejo nemogoče »zgradurine« na najbolj krajinsko in ekološko občutljivih območjih. Inšpekcijske službe so pa tako ali tako brez prave moči in pooblastil.
18. Staro mestno jedro Kamnika izumira! Po devetnajsti uri ali v soboto in nedeljo in v poletnem času je mesto prazno, kot da bi v njem razsajala kuga! Revitalizacija starega mestnega jedra je zastala. Namesto, da bi trgovino in obrt vrnili v mesto, gradimo nove trgovinsko-poslovne centre ob obvoznici in drugod zunaj mesta.
To je le nekaj najbolj očitnih pomanjkljivosti, brezbrižnosti in nestrokovnosti, da ne rečem gr-dobij, o katerih sem, kot že rečeno, pisal v Kamniškem občanu. Ali se bodo odgovorni oblastniki in pristojne službe kaj zganili? Če sodimo po izkušnjah, malo verjetno. Ali pa, vendar le?
DUŠAN LIPOVEC
»PROFESOR
Komedija / Dany De Vilo. Rezija: Pany MarscMI
Predstava ob 17.00
ČETRTEK U 1 Za abonma B In Izven
FREMIE HVALA ZA VSE Komedija / Patrick Swayze Wes!ey Snipes	ČETRTEK 11 t Predstava ob 19.00
HVALA ZA VSE Komedija / Patrick Swayze, Wesley Snipes Predstavi ob 17.00 in ob 19.00	PETEK 12. 1
PROFESOR Komedija / Dany De Vito, Režija: Pany MarscMI Predstava ob 17.00	SOBOTA 13. t Za abonma rumeni B ki izven
PRET A PORTER FIlm o zakullsju modnih pist Predstava ob 19.00	SOBOTA 13. t
THE DOORS ri!m o eni najuspešnejših glasbenih skupin Predstava ob 17.00	NEDELJA 14. t
PRET A PORTER Rim o zakulisju modnih pist	NEDELJA 14. t
KNJIGA O DŽUNGLI            ._ _ Risanka / Walt Dlsney                    ČETRTEK 18. 1 Predstava ob 17.00          Za abonma A In Izven	
PODLI FANTJE Akcijska komedija / Martin Uvvrence, Will Smith... Predstava ob 19.00	ČETRTEK 18. 1
PODLI FANTJE Akcijska komedija / Martin Uwrence, Will Smith.. Predstavi ob 17.00 In ob 19.00	PETEK 19. 1
KNJIGA O DŽUNGLI Risanka / VValt Dlsney                    SOBOTA 20. t Predstava ob 17.00          Za abonma A In Izven	
JAMES BOND 007 Plerce Brosnan, Sean Bean Predstava ob 19.00	SOBOTA 20. 1
JAMES BOND 007 Plerce Brosnan, Sean Bean Predstavi ob 17.00 In ob 19.00	NEDELJA 21 1
VLJUDNO VABLJENI OD 25. DO 28. 1. NA FILMSKI POTEP
96
ISKRICE
Občina Komenda je?
Ministrstvo za šolstvo in šport je potrdilo, da dopis z dne 19. 9.1995, naslovljen na Občino Komenda, ni bil vrnjen. Torej občina Komenda je, saj je pošta v Komendi dopis oddala. Župana pa še iščemo!
V bivši občini za 160% nalog
Bivše občinsko vodstvo so nekateri kritizirali. Pa bi ga morali pohvaliti. Bivša kamniška občina je bila namreč edina v Sloveniji, ki je opravljala 160% nalog, ki so jih ji nalagali ustava in zakoni
Do takega rezultata namreč pridemo, če seštejemo 80% nalog, ki jih je od prejšnje občine po ugotovitvah župana prevzela nova občina, in 80% dela, ki ga je opravljala prejšnja občina, sedaj pa je po trditvah načelnika kamniške upravne enote prišlo pod okrilje te enote...
Kamniški bogataši in sekirica v medu
Zadnji čas kar pogosto poslušamo in beremo, kako je potomcem nekdanjih lastnikov hiš in lokalov z denacionalizacijo padla sekira (celo mesarica!) v med. Postali da so pravi bogataši, izsiljevalci, za katere se že vnaprej ve, da bodo celo davčno upravo okrog prinašali.
O trženju, o zakonu ponudbe in povpraševanja, ki naj bo poslej naše vodilo, pa nič. Tudi o tem, od kod »bogatašem« denar za popravilo hiš, od kod tolarčki za drage borovce, za fasade...
Nekateri pozabljajo, da prazni lokali niso nobeno bogastvo, pravijo, da še posebej na Sutni tudi polni ne prinašajo bogastva. Morda pa se nekaterim toži po uradniškem določanju cen...
Koncesija Božičku in dedku Mrazu
Kot kaže, bo morala Občina začeti podeljevati tudi koncesije za akcije Božička in dedka Mraza. Da bodo otroci vsaj vedeli, kdaj in kje se bo pojavil eden ali drug s svojim programom in darovi. Nerodno bi bilo, če bi se na istem kraju pojavila oba hkrati, ali pa če bi namesto recimo napovedanega dedka Mraza prišel Božiček, dedek Mraz pa bi moral zbo-leti...
Veronikina dobrota in gala ples
Brali smo, naj bi v občini ustanovili dobrodelni sklad z imenom Sklad Veronikine dobrote. Če naj verjamemo bajkam o malograjski Veroniki, grajska gospodična ni bila kaka pretirana dobrotnica, prej bi lahko rekli, da je bila skopuhinja. Zato baje še danes dela pokoro pod grajskimi razvalinami. Naj kar ima svoj Veronikin gala ples...
(jc)
Občni zbor kozjerejcev
Člani Kozjerejskega društva Kamnik se bodo v nedeljo, 14. januarja, ob 9. uri sestali v prostorih krajevne skupnosti v Osnovni šoh Ne vije. Na občnem zboru bodo pregledali delo društva v minulem letu in sprejeli plan dela za tekoče leto. V društvu načrtujejo izdelavo sirarne in organiziran odkup kozjega mleka ter živali. Tajnik Kozjerejskega društva Kamnik Franc Berlec je še povedal, da bodo ponovno uredili skupinsko zavarovanje živali, ki poteka že drugo leto. Pri vodenju rodovnikov, A kontrole in delitvi dotacij se zavzemajo za izenači-
tev ljubiteljskih rejcev s farmskimi. Društvo, ki deluje homogeno, nastopa še bolje kot najmočnejši farmski proizvajalec. V letu 1996 bodo, kot v minulih letih, organizirali strokovna predavanja o kozjereji, ogledali si bodo nekaj kozjih farm in sirarn v Avstriji in na Hrvaškem. Sodelujejo z Biotehnično fakulteto na Rodici, sosednjimi koz-jerejskimi društvi in so člani Zveze kozjerejskih društev R Slovenije. Vabijo vse rejce koz z območja občine Kamnik, da se udeležite občnega zbora.
VERA MEJAČ
———————- m i,,. ...... p i I ..... .....
Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma
ijIhaiVIiama 4nAAinnA  nArvl/n  Alrn^tiiilAAtj «* - ._____'  ■ _       • v _    _1 _     * tr___.     • i« .     " ___1 _ 1 .______l i*v_   ' t~_____ . 1 sla   ia   vairr4anA   \ i/mi Trt   rti t \fk   ml nilikni^A   mn Aikr'ii,in/\i<ti    m n T *-\mm t
Razdrobljena trgovina posrka akumulacijo
V obdobju štirih let je bilo v občini Kamnik registriranih nekaj več kot manjših trgovinic tekstilne in obutvene dejavnosti. Trgovci privabljajo Potrošnike v nakupe z raznimi reklamami, kot so: kupi dva, dobiš tri, P°»ezonska razprodaja, nakupovalne kartice, potovanja v tujino itd. Naj **lkulirajo s še tako modernimi računalniki, rezultat je vedno isti, kajti ?ako blago ima svojo realno ceno. Blaga ni mogoče prodajati pod ceno, rjojdi mu oklestijo vse odvisne stroške. V današnjem času tržne ekonomije r trgovska podjetja povezujejo v razna združenja in večje trgovske hiše, °t so: Standa, Spaar, Corona itd. Pri nas pa se trgovina razvija za vse, isk'I,est0       se maJnne trg°vme specializirale za prodajo vrhunskih in : *anih izdelkov. V ožjem mestnem jedru na Šutni je skoraj v vsaki hiši vr8oyinica. Tako majhni lokalčki so obsojeni na životarjenje, ker nimajo y "kih možnosti razvoja in zaradi krepkih najemnin, če je lokal v najemu. .s* bolj se uveljavlja izrek »kupec je kralj«, ker za vse, ki bi radi trgovali, 'Prostora. Več možnosti imajo velike trgovske hiše s pestro izbiro blaga • a ejiem mestu. V današnjem času je ta gospodarska dejavnost prepuščena "ajdijivosti posameznikov in tržni stihiji. Komu je v korist, da je v mestu gistriranih pet trgovinic z laki in premazi in šest trgovinic s kmetijskimi bj' vrtnarskimi potrebščinami? Prav je in tako mora biti, da pri menjavi zn^f8 v'a<*a trzna konkurenca, ta pa mora biti lojalna in potrošniku prija-
v. Kotna kot večje trgovsko podjetje se mora za potrošnika boriti s šte-ntvl'n>' ,rSov'Iucam'- V občini Kamnik bi bolj ustrezala dve ali tri večja SUjetja, ker bi bila lahko večja izbira blaga in kvalitetnejša konkurenca. a'adi razdrobljenosti trgovine so zaloge blaga majhne, ponudba osiro-asena, ker se denar, vložen v blago, prepočasi obrača. Že nekaj let se
govori in piše, da si Kamničani želijo sodobno trgovsko hišo. Ta zamisel vsekakor odgovarja času in potrebi Kamnika kot turističnega mesta, toda ob tako siromašni akumualciji bo to zamisel težko ustvariti. Kljub gosti trgovski mreži zaradi premajhne izbire veliko denarja odteče iz občine v druga trgovska središča (Domžale, Kranj, Ljubljana in celo v Celje).
Kljub materialnim težavam in nelojalni konkurenci se Kočna poskuša izviti iz primeža denacionalizacije in lastninjenja. Vrnili so 35 lokalov in drugih objektov, pa še vedno zaposlujejo 125 trgovskih in drugih delavcev. V preteklem letu so obnovili sodoben lokal konfekcije in še nekatere druge, ludi v tem letu je na programu obnova lokala v Šmarci in delikatesa v Kamniku. Tako je na novoletnem sprejemu upokojencev nanizal nekaj podatkov o Koč ni direktor Kopušar. Četudi so materialne možnosti omejene, so vseeno 19. 12. 1995 povabili svoje upokojence na tradicionalni sprejem. Zato naj bo izrečena zahvala vodstvu in sindikatu Kočne za skromno obdaritev in dobre želje. Srečno in uspešno 1996 želijo tudi upokojenci, ki so se sprejemu^odzvali, vsem delavcem, ki še vztrajajo na delu v upanju na boljše čase.
A.KONDA
Bilo bi lepo - če bi bilo!
Ko smo nekdaj iskali motiv za dobro fotografijo, smo zelo radi izbirali motive, kot je zgornji. Žal pa se časi spreminjajo in vse manj je stvari, v katere bi se z radostjo zazrl in jo ovekovečil. Če kaj,potem je prikazani primer živ dokaz za tako trditev. Fotografija namreč prikazuje dve stvari, ki nam jih največkrat manjka: občutek za ohranjanje kulturne diediščine in - kar je še huje - skrajno malomaren odnos do okolja. Ali moramo res odvreči vse in povsod? Ali res ne gre drugače? Tembolj zaskrbljujoče pa je dejstvo,
da je zavrženo vozilo plod mladeniške razposajenosti, malomarnosti in skrajno neodgovornega odnosa do narave. Dodajmo, da je približno 10 m stran gomila nekdanjega odlagališča smeti ha Duplici, kamor sicer ne sodi noben odpadek več, pa vendar bi takale pločevinasta razvalina tam manj kvarila videz... Pa kaj to komu mar?
Ali res?.
Drago Kovačič
Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - XLIV
Jami Vetrnici
Globoki jami, kjer je običajno ie v poznem poletju sneg, nmv približno 1600 m.
Celotna planota Velike Planine je razbrazdana z večjimi ali manjšimi vdolbinami. Je značilna visoka kraška planota, kjer so ljudje že v pradavnim iztrebili gozd, da so dobili pašnike. Osnovni kamnini sta apnenec in dolomit, zato kraški pojavi niso tako zelo izraziti kot če bi bila osnova samo apnenec. No, kljub temu lahko vidimo veliko vrtač, več ali manj izrazitih brezen in podobnega posebno v predelih, kjer prevladuje apnenec.
Posebnost sta dve razmeroma veliki brezni, ki sta splošno znani in tudi poimenovani kot Vetrnici, Velika in Mala. Nastali sta verjetno tako, da je voda ob osnovni razpoki v kamnitih skladih hitreje raztapljala in odnašala kamnino, medtem koje kamnina,ki je bila od razpoke bolj oddaljena, ostajala. Pri tem tudi odpornost kamnine ob sami razpoki ni bila povsod enaka, tako da je nekje kamnina ostala v obliki mostiča, ki ustvarja okno v stropu, drugod pa so spet različno globoke niše. Osnovnemu raztapljanju je sledilo še preperevanje kamnine zaradi vremenskih vplivov, kar se lepo vidi po vedno večji količini odkrušenega materiala.
Velika Vetrnica je večja in prostornejša, toda plitvejša od Male. Široka je dobrih 20 m, dolga vsaj še enkrat toliko in globoka čez 30 metrov. Na jugu in severu ima navpične stene, na zahodu celo previsne, pravzaprav skoraj začetek votline, edino z vzhodne strani se odpira položnejši žleb, ki omogoča dostop.
Mala Vetrnica je severnovzho-dno od Velike. Je ožja, toda globlja in tudi dostop je bolj strm. Največja globina doseže okoli 45 m. Kadar so normalno snežne zime, veter nanosi vanju veliko snega, ki ostane do poznega poletja. Ker so stene brezen dokaj strme in tudi deloma previsne, pride do toplotne inverzije. Na dnu ostaja hladen zrak, ker sonce ne obsveti dna in ga tako ne more segreti. Nad njim pa leži toplejša plast, ki se, kdar je ozračje mirno, ne meša s spodnjim zrakom, ker je lažja.
Raztapljanje in odnašanje kamnine poteka na večih mestih in to širi obe brezni. Zato se obe Vetrnici ponašata tudi z okni. Velika ima sicer samo enega, Mala pa kar tri, ki gledajo na svetlo, in še enega majhnega, ki je pravzpa-rav skalni mostič v stropu.
Planota Velike planine je revna z vodo, zato sta bili Vetrnici pomembni tudi zaradi preskrbe z vodo, ker sta relativno blizu pastirskega naselja. V preteklosti so namreč pastirji na Veliki planini sneg iz Vetrnic poleti talili, da so imeli vodo. Živina je pila iz luž (kalov, lokev), ki jih je polnil dež. Za ljudi pa ta voda ni bila primerna. Imeli so sicer ka-pnico, ki pa je ob sušnih poletjih ni bilo vedno dovolj.
Tudi snega je bilo v preteklosti
bistveno več kot v zadnjem času. To se lepo vidi na stenah. Tam, kjer je bil v prejšnjih časih običajno sneg, je kamnina svetlejša, sprana. Kjer pa ni bilo snega, je kamnina temnejša in tudi porasla z algami, mahovjem ali drugim rastlinjem.
Ime Vetrnica prihaja verjetno od tega, ker je v jamah hladneje kot zunaj. Ko gremo v poletni vročini noter, se temperatura postopoma niža in dozdeva se nam, kot da v jami piha veter.
Zanimivo je doživeti nasprotje med toploto in mrazom. Ko smo junija zunaj, na planoti, ob vstopu, je običajno toplo in svetlo. Ko se začnemo spuščati, že kmalu začutimo vse hladnejši in hladnejši zrak. Ko se pomikamo pod skalni obok, postaja tudi mračneje in včasih se kar ne moremo znebiti občutka, da nas bo stisnilo, da nam bo kaj priletelo na glavo. In ko smo pri snegu, se nenadoma sredi poletja znajdemo spet v zimi.
Od drugih vetrnic (brezen) na Veliki planini je zanimiva zaradi zgodovine še Vetrnica na Zgornjem pragu. Težko jo je najti, saj še vsi domači pastirji ne vedo zanjo. V njej je namreč med drugo svetovno vojno bil tudi partizanski »bunker«. Velika planina je bila dokaj priročna za spuščanje zavezniške pomoči partizanom, ker je bila primerno oddaljena od nemških postojank. Del blaga, ki so ga s padali spustila zavezniška letala, so takoj raznesli, del pa tudi shranili v »bunker«. Vendar so ta »bunker« zaradi izdajstva domačih sodelavcev okupatorja Nemci odkrili in uničili vso v njem shranjeno opremo. Tega se nekateri starejši pastirji še spominjajo: »V bunkerju je bilo veliko obutve in novih uniform. Partizani pa so okoli hodih v starih in zašitih ah pa raztrganih oblekah in izhojenih čevljih. Namesto da bi oblekli novo obleko in obutev, so jim jo požgali Nemci.«
DOSTOP: Če se pripeljemo z žičnico na vrh (Gradišče, Njivice), sestopimo po smučarski progi, ki vodi proti vzhodu. Ko pridemo na pot (cesto), gremo še približno 100 m proti levi (severu) in že smo pri jamah. Pri hI. 10 minut.
Lahko pa že izstopimo na srednji postaji sedežnice. V tem primeru gremo najprej do gostilne na Zelenem robu, nato pa po poti (cesti) proti vzhodu do križišča. Levo gre pot proti Konjščici in Konju, desno v pastirsko naselje in po slednji gremo mi. Malo za križiščem opazimo na levi strani ograjo, ki varuje živino, da ne bi padla v brezno - Vetrnica Sledimo ograji, najprej po poti, nato panavzdol, da pridemo na vhod. Pribl. 10 do 15 minut.
Lahko se spustimo tudi v brezno, kamor vodi strma in slaba pot. Kjer je ograja prekinjena, se začne strm žleb in pot v njem. Naravnost navzdol pridemo na dno Velike Vetrnice. Če pa na sredi poti zavijemo v desno na sedelce, se nato lahko spustimo še na dno Male Vetrnice. Če se
Gostilna Pod skalo Kamnik zaposli izkušenega gostinca (poslovodjo) za vodenje gostilne s hrano na prometni lokaciji v Kamniku. Tel.: 831-233, 817-157.
STEKLARSTVO
DOMŽALE
Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17"
Telefon: 715-717 in 713-821
Sneg se v Vetrnicah zadržuje še dolgo v poletje.
nam ne da vračati po isti poti, se s sedelca skozi rušje pririnemo na zahodno stran ven, kjer je drugi vhod.
Seveda pa lahko gremo na Veliko planino tudi iz doline, po »klasičnem« dostopu iz Stahovice mimo Sv. Primoža in čez Pasje pečine ali od Jurčka iz doline Črne ah od kod drugod. Takrat gremo do pastirskega naselja na Veliki planini in nato še približno 300 do 400 m po poti proti Zelenem robu. Slabih 100 metrov naprej od vlečnice iz Tihe doline, predno se na desni strani poti, ceste, pojavi ograja, ki je tu
zato, da ne bi kdo padel v prepad, desno slabih 50 m navzdol do vhoda v Vetrnici.
Lahko se tudi sprehodimo okoli Vetrnic, kar ni posebej zahtevno, le primerne prehode med rušjem moramo najti.
Če bi kdo rad še kaj več izvedel ne samo o Vetrnicah, ampak tudi o sami Veliki planini, naj si le prebere članek Pavla Kunaverja »Kras v Kamniških planinah« v Kamniškem zborniku III iz leta 1957 in pa knjigo Toneta Cevca »Velika planina«, ki je izšla v samozaložbi leta 1993.
B. POLLAK
Planinstvo, gorništvo... 1996.
Planinsko društvo Kamnik že sedaj snuje svoj delovni program za leto 1996. Ta bo dokaj obsežen in zahteven, zato se bodo morali vsi organi društva maksimalno potruditi za realizacijo. Med zahtevne naloge sodi načrtovanje številnih planinskih izletov, tur in drugih prireditev. Podroben program bo pripravljen do konca januarja. Med zelo pomembne naloge sodi tudi zagotavljanje delovanja obeh planinskih postojank na kamniškem in kokrškem sedlu. Kamniško-savinjske Alpe obišče vsako leto več planincev, zato je oskrba koč prednostna naloga. Zagotavljanje varne hoje, označevanje in nadelava planinskih poti je pomembno, ne samo varnostno, ampak tudi strokovno odgovorno delo.
Zimsko obdobje je priložnost za temeljito pripravo akcij, kar je solidna osnova nadaljnjega razvoja gorništva na našem področju.
Po številu članstva v Planinskem društvu Kamnik v primerjavi s številom prebivalstva v občini se Kamnik uvršča v sam vrh. V letu 1995 je bilo včlanjenih skoraj 3000 planincev, ki so tudi plačah letno članarino. Tudi letos bo PD organiziralo pobiranje članarine, ki jo bodo člani vplačali lahko pri pobiralcih. Članarina je rahlo v porastu glede na leto poprej in bo za leto 1996 naslednja:
A - člani - 3000 sit V to skupino sodijo zlasti člani, ki obiskujejo tujegorja.
B - člani -1000 sit Sem se uvrščajo skoraj vsi ostali polnoletni člani.
Za člane starejše od 70 let je letna članarina nižja za 40% in znaša 600 sit.
C - člani (mladind) - 350 sit
V kolikor sta oba starša člana PD, je članarina za otroke le 175 sit.
Mnoge naloge društvo rešuje sproti, nekatere, kot je npr. popravilo cest, pregled žičnic itd. pa nekaj mesecev pred začetkom obratovanja, najkasneje pa v mesecu maju ali v začetku junija.
Letos bo v planinstvu veliko novega. O vseh posebnih dogodkih bomo naše bralce sproti obveščali in jih tudi povabili k sodelovanju. Vse informacije pa je vedno mogoče dobiti pravočasno tudi na sedežu društva, Kamnik, Šutna 42.
STANE SIMŠIČ
Trikrat čez severno steno Rzenika
Mogočna severna stena Rzenika ima 24 plezalnih smeri, od plezalca pa zahteva dobro telesno pripravljenost ter močne živce, slednje zaradi krušljivosti. Vsak vzpon je prav gotovo veliko dejanje. V severni steni so najtežje tri smeri, to so: Peklenska pomaranča, Hudičeva limona in Peklenska cedevita. Vse pa so ocenjene s tehnično oceno A3.
Tretjega februarja 1995 sva se skupaj z Robijem Polični-kom (AO Kamnik) popoldan
odpravila pod steno. Najin cilj je bil opraviti prvo zimsko ter prvo ponovitev Peklenske cedevite, ki so jo leta 1989 v 17 urah preplezali Marko Prezelj, Matjaž Wiegele in Janez Kešnar. V soboto sva že kmalu zjutraj vstopila v smer. Ker je bila vremenska napoved odlična, s seboj nisva vzela zimske opreme, le bivak opremo. Prve štiri raztežaje sva zelo hitro preplezala, le v lažjem naju je ustavil led na skalah in s težavo sva prišla do planiranega
bivaka v steni. Hitro sva si napravila bivak na snežni polici. Ko se je začelo temniti, so bili hribi že pod črnimi oblaki, ponoči pa je začelo snežiti. Zjutraj se je vreme močno pokvarilo. Pihal je močan veter, ki je nosil sneg, tako da je nastal pravi snežni metež. Že navsezgodaj sva začela plezati. Robi je celo smer plezal le v športnih copatih (supergah), saj je bilo za tesne plezalnike premrzlo. Mimogrede - tega dne je zaradi močnega vetra na Veliki planini obtičala večja skupina smučarjev. Po 18 urah plezanja sva utrujena prišla na vrh. Vsa vesela sva si stisnila roki. V severni steni Rzenika sva doživela tisto, česar se alpinisti najbolj bojimo, to je vremenski preobrat, zaradi katerega se je plezalno uživanje sprevrglo v trd boj za obstanek.
V začetku julija sva navsezgodaj z Marjanom Malusom (AO Mengeš) vstopila v Peklensko pomarančo, smer, ki ima doslej največ ponovitev od težjih smeri. Pozimi sva že dvakrat vstopila v to smer, vendar so bile razmere vedno zelo slabe. Peklenska pomaranča je bila nekdaj strah in trepet za marsikaterega alpinista. Za to smer sva se kar dobro pripravila ter jo v 10 urah preplezala. Opravila sva šesto ponovitev smeri, Marjanu pa je bila to kar lepa preizkušnja, saj se je z alpinizmom ukvarjal le pol leta.
Konec oktobra sva s Tomažem Humarjem (AO Kamnik)
pod steno prinesla kar nekaj kilogramov alpinistične opreme. Najin cilj je bil preplezati prvenstveno smer čez ogromno previsno ploščo, čez katero ne vodi nobena izrazita razčlemba. V zadnjih desetih letih jo je poskusilo preplezati kar nekaj alpinistov, vendar so vsi odnehali. Spodnji del sva postopno opremljala s fiksnimi vrvmi in se po njih vračala v dolino. Pri vsakem nadaljnjem poskusu sva se po vrveh povzpela do najvišje točke, nato pa nadaljevala s plezanjem. Glavne težave so se začele v šestem raztežaju (A3+). Ko je Humar zabil prvi klin za veliko lusko, se je ta premaknila. Potem je lahko zatikal le metulje in zatiče, na vrhu luske pa je bilo potrebno nekaj metrov odplezati po hudičevih krempeljcih. Plezanje po krempeljcih je v tako krušljivi steni, kot je Rzenik, še posebej zahtevno. Najtežji je bil deveti raztezaj, v katerem je bilo mogoče zabiti le en povprečen klin, ki daje upanje, da bi zadržal morebitni padec. Na stojiščih sva zabila tudi po devet klinov, da je vse skupaj vsaj za silo držalo. Vzpenjanje po vrveh je bilo nevarno, saj so se klini v krušljivi skali že po nekaj dnevih razrahljali. 12. novembra sva zjutraj vstopila zadnjič ter ob polnoči preplezala najtežjo tehnično smer v Rzeniku. Smer sva imenovala Močvirje norih želja in jo ocenila: A4, VI-I-/A3+, VI, 400 metrov, plezala pa sva jo 50 ur efektivnega plezanja.
DARE BOŽIČ
S. stena Rzenika, Vrisana je smer Močvirje norih želja.
VODENJE POSLOVNIH KNJIG
* DVOSTAVNO KNJIGOVODSTVO * s področja trgovine, gostinstva, storitev (d.o.o., s.p.. itd.) z izdelavo letnega poročila in davčno napovedjo že od 80 DEM mesečno svetovanje, pomoć, informacije po telefonu - 156.00 SIT/min.
knjigovodski servis- PS AGENT etao. Kamnik, m 09 04 273
Romantika ob novem letu
Veliko'"|g športnikov, vendar le malo jih doživi neposredno pohvalo na satelitskem programu Eurosport. V neposrednem prenosu svetovnega pokala v smučarskih tekih je komentator za angleško govorno področje povedal: »Andreja Mali is a very good skier and sne come from Slovenia.« Po prvem nastopu v Davosu je mlada kamniška tekačica nastopila še na dveh tekmah svetovnega pokala v Italiji. V Brussonu je bila na 10 km prosto ponovno na 53. mestu in še v Santa Cate-rini 66. v klasiki.
Doma smo nestrpno pričakovali novi sneg. Po zelenem božiču se je vendarle vsulo izpod neba in razveselilo otroke in smučarje, tudi tekače, da so v zadnjih dneh starega leta vendarle lahko izpeljali prvo tekmo za slovenski Emona pokal. V
idiličnem okolju zasneženih pokljuških gozdov je Andreja Mali pretekla 5 km dolgo progo v času, ki je bil nedosegljiv za ostale konkurentice. Dan po novem letu smo se še polni naji-skrenejših želja še enkrat podah v tisti konec, saj so v Gorjah pripravili nočno tekmo ob siju bakel, ki so ob zasneženi pokrajini pričarale pravo pravljično vzdušje. Andreji je romantično vzdušje očitno ugajalo, saj je bila s svojim časom najhitrejša med juniorkami (mlajše članice) in druga absolutno. Od vseh 40 nastopajočih deklet jo je prehitela le članica Andreja Grašič, ki sodi med najhitrejše biatlonke na svetu. Če si na startu, je v resnici vse idile kmalu konec, posebno če nastopa vse, kar »leze in gre« (drsa) v slovenskem teku in biatlonu. (MM 13. med člani.) Ob božiču in Silvestru na ve-
liko organizirajo tudi razne teke, da se vidi kdo najhitreje preklada svoja stopala. Vsi teki niso kot v Sao Paulu in Parizu, vendar se je Lado Urh vseeno udeležil nekaj ostalih prireditev. Povabili so ga v Split (5. mesto), tekel je v italijanskem mestecu Tezza s približno 1000 nastopajočimi (2. mesto) in pred snegom še v Dolskem (2. mesto). Obakrat mu je zmago odvzel Tr-boveljčan Romeo Živko. V Dolskem se je v pravem snežnem viharju dobro držal tudi leteči Tu-hinjecTomo Petek iz Šmartnega z devetim mestom.
Ob sedanjih snežnih razmerah bo za prekladanje stopal bolj slabo, zato hitro na tekaške dilce, da nam sneg ne uide in da se Janez Lavrač iz Most ne bo zaman trudil z pripravo tekaške smučine na Križu.
METOD MOČNIK
Občinska šahovska prvenstva
13. Memoria! Iva Sonca 1995
Tradicionalni šahovski turnir v spomin Iva Sonca je bil odigran v Domžalah 13. in 14. ter 20. in 21. oktobra 1995. Odigranih je bilo 9 kot po švicarskem sistemu, tempo igranja 60 minut na igralca. Uspešno so nastopih igralci iz naše občine. Končni vrstni red je bil sledeč: Vladimir Ivačič (ŠD Napredek Domžale) 7,5 točk, Igor Kragelj (LŠK Iskra Ljubljana) 6,5 točk, Marjan Slak 6 točk, Petra Ipavec (LŠK Iskra Ljubljana) 6 točk, itd; Robert Bergant (SK Komenda) je osvojil 5 točk, Igor Juhant (SK Komenda) 5 točk, Marjan Ogrinec (ŠD Kannik) 5 točk, Tone Božič (ŠD Mengeš) 4,5 točk, Tomislav Spilak (ŠK Komenda) 4,5 točk, Pavla Košir (ŠD Napredek Domžale) 3 točke.
7. Odprto klubsko prvenstvo ŠK Komenda
Tradicionalni turnir vsak prvi petek v mesecu je bil izveden za mesec november. Nastopilo je osem igralcev. Zmagal je Igor Kragelj (LŠK Iskra Ljubljana) 6 točk, sledijo: Robert Bergant (ŠK Komenda) 5,5 točk, Jožef Zidarič (ŠK Komenda) 5, točk, Bojan Hribar (ŠK Komenda) 4,5 točk itd.
Odprto mladinsko prvenstvo občine Kamnik
Tekmovanje je bilo izvedeno v Komendi od 27. do 30. oktobra 1995 v prostorih osnovne šole Komenda-Moste. Nastopilo je 11 igralcev, ki so odigrah 9 kol po švicarskem sistemu, tempo igranja 1 ura na igralca. Prepričljivo je zmagal mojstrski kandidat Bojah Hribar (ŠK Komenda) brez izgubljene partije. Končni vrstni red je bil sledeči: Bojan Hribar 9 točk, Matej Se-liškar (ŠK Komenda) 7,5 točk, Mark Agovič (ŠK Komenda) 6 točk, Sebastjan Hribar (ŠD Mengeš) 6 točk, Anže Mara (O. Š. V. Perka Domžale) 5 točk, Lucija Rovtar (O. Š. V. Perka Domžale) 5 točk, id.
Posamezno člansko prvenstvo občine Kamnik v pospešenem šahu
Prvenstvo je bilo izvedeno v prostorih osnovne šole Komenda-Moste v petek, 10., in soboto 11. novembra 1995. Nastopilo je trinajst igralcev in igralk. Odigranih je bilo 9 kol po švicarskem sistemu, tempo igranja 30 minut na igralca. Naslov občinskega članskega prvaka občine Kamnik v pospešenem šahu je
Zmagovalci članskega prvenstva občine Kamnik v pospešenem Igor Kragelj, Bojan Hribar in Srečo Sitar.
Napredkov turnir mladih
šahovsko društvo Domžale je ~ ir» 3. novembra 1995 izvedlo {*% mladih do 15 let starosti. ~astopiio je 42 igralcev. Na tur-""lu so predstavniki Šahovskega lu°a Komenda osvojili: 1. me-sj0: Mark Agovič 7,5 točk, 2. me-st0: Uroš Jerovšek 6,5 točk, 4. ^to: Simona Zupane 6,5 točk, fnesto Primož Podbelšek 5,5 tn*u 12-mesto: MariJa Pavlie 5-5
te* l4- mesto: TadeJ Smoie 5 16. mesto: Tina Vogrinec 5
t0<* itd.
.Nadaljujejo se občinska ša-?yska prvenstva, ki jih orga-vttlra Občinska šahovska zveza ^delovanju s Šahovskim klu-. Jjj Komenda in Šahovskim . ru>tVom Kamnik ter sponzor-' "I športno zvezo občine Ka-niK ki je prispevala pokale.
osvojil Bojan Hribar (ŠK Komenda). Uspešno so nastopile mlade igralke iz osnovne šole Komenda - Moste, ki so se uspešno upirale bolj izkušenim članom. Končni vrstni red je bil sledeči: Bojan Hribar 8,5 točk, Igor Kragelj (LŠK Iskra Ljubljana) 8 točk, Srečo Sitar (ŠD Kamnik) 6,5 točk, Tone Božič (ŠD Mengeš) 6,5 točk, Marjan Ogrinec (ŠD Kamnik) 5,5 točk, itd. Najboljša deklica je bila Simona Zupane (ŠK Komenda) 4 točke. Posamezno člansko hitropo-te/.no prvenstvo občine Kamnik
Prvenstvo je bilo odigrano v Kamniku v ponedeljek, 20. novembra 1995. Nastopilo je 19 igralcev, tekmovanje je bilo izvedeno po Bergerjevem sistemu. Naslov občinskega članskega prvaka v hitropoteznem šahu je osvojila Petra Ipavec
(LŠK Iskra Ljubljana). Končni vrstni red je bil sledeči: Petra Ipavec 15,5 točk, Srečo Sitar (ŠD Kamnik) 15 točk, Bojan Hribar (ŠK Komenda) 14 točk, Igor Kragelj (LŠK Iskra Ljubljana) 13,5 točk. Tone Trebu-šak (SK Komenda) 11,5 točk, Robert Bergant (ŠK Komenda) 10,5 točk, Albin Štrajhar (ŠD Kamnik) 9,5 točk, Lado Podgoršek (ŠD Kamnik) 9,5 točk itd. M ostveno člansko prvenstvo občine Kamnik
Ekipno tekmovanje je bilo izvedeno v Komendi v petek, 24. novembra 1995. Nastopilo je šest ekip, ki so odigrale pet kol po Bergerjevem sistemu. Ekipo so tvorili štirje igralci, tempo igranja 15 minut na igralca. Naslov moštveni prvak občine Kamnik je osvojila mladinska ekipe Šahovskega kluba Komenda.
Končni vrstni red je bil sledeči: ŠK Komenda - mladinci (Bojan Hribar, Petra Ipavec, Robert Bergant, Tomislav Špi-lak, Matej Seliškar) 9 meč točk in 16,5 šahovskih točk, ŠK Komenda - člani 8 meč točk in 12,5 šahovskih točk, Kamniška Bistrica 6 meč točk in 13 šahovskih točk, Solidarnost Kamnik 5 meč točk in 11,5 šahovskih točk, ŠK Komenda -dečki 1 meč točka in 4,5 šahovskih točk, ŠK Komenda - deklice 1 meč točka in 2 šahovski točki.
Najboljši igralci na posameznih deskah: 1. deska: Srečo Sitar 5/5 točk, 2. deska: Petra Ipavec 4/5 točke, 3. deska: Robert Bergant 3,5/4 točk, 4. deska: Tomislav Spilak 3/4 točke. FRANC POGLAJEN
Ekipa zlatarstvo Janez Banič -občinski košarkarski prvak 95
V petek, 15.12.1995, se je v športni dvorani v Kamniku končala letošnja občinska košarkarska liga, v kateri je sodelovalo 16 ekip iz Kamnika, Domžal in Ljubljane.
Polnih dvajset tednov v spomladanskih (prvi del) in jesen-sko-zimskih mesecih (drugi del in razigravanje) so se ekipe merile med seboj na igrišču športne dvorane.
V petkovih nastopih so se moštva pomerila med seboj za posamezna mesta in doseženi so ' bili naslednji rezultati:
Za 15. mesto RIBICE TE AM : NOVI TRG 66:60 (56:56, 30:27). Za 13. mesto HRAM
GORJAN : ŠD POLICIST
45: 43 (20:20). Za 1L mesto SKB BANKA : MARKA 51:60 (24:27). Za 9. mesto GAR-DEN-NOVI TRG ml. : BARON BAR -TESNILA 55:45 (29:19). Za 7. mesto PROLI-NE-PREMIERA : BIRO BALI A 0:2 b.b. Za 5. mesto FAL SPORT-AB : PLETIUSTVO PETROVČIČ 55:57 (27:30). Za 3. mesto TE K O NT : HRAM LUŽAR 53:54 (24:31) in 55:59 (27:35). Za 1. mesto K. VERONIKA, Z. DRAGULJ :Z.BA-NIČ-MENGROS 77:74 (44:36) in 55:81 (26:35).
Tako je končni vrstni red letošnje občinske košarkarske lige
Šolska košarkaška liga
OŠ T. Brejc: OŠ F. Albreht 64:58
V sredo, 6. decembra, je bila v športni dvorani v Kamniku odigrana košarkaška tekma med šolama Frana Albrehta in Toma Brejca. Igrali so štiri četrtine: prvi polčas so igrala dekleta, drugega fantje, tretjega zopet dekleta, četrtega pa so zaključili fantje. Igra je bila zelo zanimiva. Vseskozi so vodili tekmovalci O. Š. Toma Brejca, a le za nekaj točk. Po drugem polčasu so dekleta zaplesala ples. Ta dekleta so celo tekmo tudi navijala pod košem O. Š. Frana Albrehta. Pri tekmi pa so sodelovali še zapisnikarji, merilci časa, kamer-mani in novinarji. Seveda so bili
vsi našteti učenci iz O. Š. Frana Albrehta, razen dveh sodnikov. Srečanje je trajalo približno dve uri in pol, igre pa je bilo le štirideset minut. Vsi igralci so bih dobro pripravljeni, vendar je po končani razburljivi tekmi za nekaj točk zmagala O. Š. Toma Brejca. Srečanje je potekalo tekoče in tekma je zelo dobro uspela. Končni rezultat je bil 64 : 58 za O. Š. Toma Brejca. Kljub porazu tekmovalci iz Frana Albrehta še naprej previdno trenirajo in upajo na zmago na naslednjih tekmah.
GREGA KVAS, 6. B O. Š. FRANA ALBREHTA
naslednji:
1. ZLATARSTVO BANIČ -MENGROS
2. KAVARNA VERONIKA -ZLATARSTVO DRAGULJ
3. HRAM LUŽAR
4. TEKONT
5. PLETIUSTVO PETROVČIČ-ZALOG
6. FAL SPORT-AB
7. BIRO BALIA
8. PROLINE - PREMIERA
9. GARDEN - NOVI TRG ml.
10. BARON BAR - TESNILA
11. MARKA
12. SKB BANKA
13. HRAM GORJAN
14. ŠD POLICIST
15. RIBICE TEAM
16. NOVI TRG
Na petkovem zaključku, ki je izvenel v družabno srečanje vseh ekip, je organizator - Športna zveza občine Kamnik - vsem sodelujočim ekipam podelil pokale za sodelovanje; seveda so najboljše ekipe prejele dragocenejša priznanja. Pokal pa je prejel tudi najboljši strelec prvenstva - tokrat si je ta laskavi naslov pridobil igralec ljubljanske ekipe Pletiljstvo Petrovčič Zalog - Gianpaolo Zore, ki je v li-gaškem delu dosegel 365 košev.
Žal se je letošnja liga zaključila z grenkim priokusom, saj je praktično le nekaj ur po tem, koje kapetan zmagovalne ekipe prvenstva iz rok organizatorja prejel pokal za 1. mesto, zaradi neozdravljive bolezni umri njen vodja Janez Banič - dolgoletni privrženec športa, še zlasti pa kamniške košarke.
OLAFGRBEC
Strelski turnir
mlajših mladink in mladincev
V soboto, 18. 11. 1995, je na strelišču v Ljubljani (v organizaciji MSZ Ljubljana) potekal 1. turnir za mlajše mladinke in mlajše mladince v streljanju z zračnim orožjem. Tekmovanja se je udeležilo 17 ekip iz cele Slovenije.
Kamniško strelsko družino je zastopalo 8 strelk in strelcev in sicer 4 mlajše mladinke in 3 mlajši mladinci v streljanju z zračno puško in en mlajši mladinec v streljanju z zračno pištolo. Mlajše mladinke na tem turnirju niso imele prave konkurence, saj so zasedle odlična mesta: 1. VESNA ZORE (383 krogov), 2. MAJA MLAKAR (381 krogov) 3. BOJANA BOM-BAČ (376 krogov),6. ŠPELA SITAR (358 krogov). V skupnem
SKG d.d.
Steletova 8, Kamnik
PRODAJA STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV
v poslovno-stanovanjskem bloku v Livarski ulici na Perovem v Kamniku (pri gasilskem domu)
Po zelo ugodnih cenah nudimo kupcem nakup različnih stanovanj v velikosti od 24 do 95 m2 in pritličnih poslovnih prostorov za mirno dejavnost.
Objekt je že v izgradnji, rok dokončanja je 15. 11. 1996.
Izvajalec je SGP GRADBINEC KRANJ, Nazorjeva 1, Kranj.
Lokacija je zelo ugodna in je v mirnem okolju.
informacije: SKG d.d., Steletova 8, Kamnik
Telefon 061/811-067, ga Nada Lotrič
seštevku so se s 1140 krogi uvrstile pred drugouvrščeno ekipo Olimpije s 1078 krogi.
Pri mlajših mladincih pa so bih rezultati naslednji: 4. MIHA RADEJ (372 krogov), 7. DAMJAN BURJA (369 krogov) in ANŽE ŽURBI (339 krogov). Ekipno so osvojili drugo mesto s 1080 krogi za ekipo Kanja Le-skovec s 1103 krogi.
Mlajši mladinec MARTIN POGAČNIK je v streljanju z zračno pištolo zasedel 1. mesto s 367 krogi pred Sašom Porokom (Ptuj) s 358 krogi.
Po turnirju so razglasih mlajše posameznike in ekipe, ki so bili za svoje dosežke nagrajeni z medaljami in diplomami.
V prihodnosti bodo organizirani še trije podobni turnirji za mlajše mladinke in mlajše mladince, prvi že 9. 12.1995, druga dva pa v naslednjem koledarskem letu. Na koncu bo razglasitev najboljših posameznikov in ekip v skupnem seštevku štirih turnirjev.
Kamniške mlajše mladinke in mlajši mladinci so svoje rezultate dosegli s trdim treningom pod vodstvom trenerja Janeza Jakina in Bojana Burje. K uspehu so pripomogli tudi sponzorji Strelske družine Kamnik: Stol Kamnik, Kalcit, Elektro Kamnik d.
o. o., Zaklad narave, Surovina Kranj, BMB, gostilna Mlakar, Duo Luks.
URŠA POGAČNIK
KAVRI
Novembra lani so praznovali 35-letnico obstoja in druženja ve-likoplaninski Bajtarji KAVRI.
Jubilejno družabno srečanje so imeli v gostilni Mili vrh. 35-letnico Kavrov so slavili ANDRUŠ, BINE, ČIRO, NACE, ŽVAN, v zadnjih treh letih pa so se jim pridružili Brane, Darko in Lojze.
ŠPORTNA TRGOVINA SERVIS ŠPORTNE OPREM
Sport
1   PerOVO 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) tel.: 812-936
Nudimo vam:
• KOMPLETNO OPREMO ZA SMUČANJE IN TURNO SMUKO
• SMUČARSKA OBLAČILA IN OBLAČILA ZA PROSTI ČAS
• OPREMO ZA POHODNIŠTVO IN PLANINSTVO
• OPREMO ZA DESKANJE NA SNEGU FIRME GOLTES
V SERVISU ŠPORTNE OPREME VAM MONTIRAMO VEZI IN POPRAVIMO ALI SERVISIRAMO SMUČI.
Zajamčena kvaliteta in strokovno svetovanje pri nakupu.
Vabljeni!
Leta 1945. (5)
Po spominih zapisat Milan rVindschnurer Veselje zmagovalcev in (ne vselej) povratnikov
Pečat takratnemu povojnemu kamniškemu utripu so dajali tudi partizanski mitingi (srečanja). Ti so bili v navadi med vojno pri partizanih. Tudi na povojnih so, ob izvajanjih partizanskih pesmi in propagandno-govomem in igralskem programu, poveličevali narodno osvobodilno borbo in še posebej komu-nistično-socialistično re volucijo in prihajajočo družbeno preobrazbo. Te mitinge so takrat priredili na Vrhpolju blizu domačije zadnjega predvojnega kamniškega župana krščanskega demokrata Nandeta Novaka in vsaj dvakrat v telovadnici sedanje osnovne šole T. Brejca. Za slednji dve priložnosti so telovadnico okrasili z velikimi slikami Tita, Stalina, Marxa, Engelsa. To so bile grafitne risbe kamniškega slikarja Cu-dermana.
Med glavnimi akterji na teh mitingih so bili običajno najbolj zavedni borci-komunisti, potem kulturni izvajalci, tudi ti, če le mogoče, iz partizanskih vrst pa tudi domačini. Kot zanimivost: med sodelavci teh prireditev je bilo opaziti tudi nekaj gorečih spreobrnjencev. Na drugem mitingu v tej telovadnici so npr. konec maja nastopili: godba VII. korpusa JA, glavna govornika pa sta bila politični komisar XV. divizije Joža Jako-min in okrajni sekretar Repinc. Vsi mitingi so se zaključili običajno s prosto zabavo.
To veselo proslavljanje po koncu težkih vojnih dni, je bilo seveda razumljivo. Dogajala pa so se že tudi pretiravanja, npr. v nadstropjih stare šole (sedaj pošte) na Glavnem trgu. Oficirji glavnine hercegovske brigade so tam prirejali zabave skoraj sleherni večer. Te prireditve so bile predvsem za naša, slovenska, dekleta razmeroma odprtega tipa in razumljivo, da domači fantje nad to konkurenco niso bili ravno najbolj navdušeni, hrupna glasba pa je še globoko v noč kratila nočni počitek bližnjim sosedom. Ti prvi dnevi in meseci po osvoboditvi v 1. 1945 pa so bili tudi čas vračanja na svoje domove naših zaradi vojne razseljenih ljudi. Tisti, z zahodnih bojišč so se vračali nekoliko prej, običajno posamično in tiho. To so bili fantje, ki so prestali strahote, bodisi angloameriško-nemške bodisi rusko-nemške fronte. Skoraj vsi so bili prisilno mobilizirani v okupatorjevo nemško vojsko. Vsi povratniki so bih takrat predvsem od politično ekstremnega dela nove oblasti (komunistično prepričanih partizanov) običajno diskrmim-raniin zapostavljeni.
Za dobro razumevanje medvojnih razmer pri nas je treba omeniti, da je šlo zelo malo mladih fantov med vojno k vojakom, na to ali ono stran, prostovoljno. Vsi tisti, ki so postali vojaki, so bili v veliki večini prisilno mobilizirani bodisi od partizanov, bodisi okupatorjev. Do konca vojne je bil pri nas na ozemlju, ki so ga zasedli Nemci, vpoklican v njihovo vojsko vsak mlajši od vključno letnika 1926na vzdol. Pred vsakim je bila potem odločitev, ali iti
v vojsko osovraženega okupatorja ah pa k partizanom, ki so se borili proti temu okupatorju. Žal je njihov revolucionarni, vodilni (na vseh ravneh) del izkoriščal to borbo za zmago komunizma (torej režim, kije najmanj enakovreden zločinskemu nacizmu, kot vemo danes v deželah, kjer je zavladal).
V tistem času pa so se vračali tudi tisti naši ljudje, ki so jih Nemci prisilno izselili npr. v začetku vojne v Srbijo oz. kasneje v osrednjo Nemčijo. Vračati pa so še začeli in to običajno v skupinah tudi tisti naši rojaki, ki so preživeli Golgoto zloglasnih nemških koncentracijskih taborišč.
8. junija ob dveh ponoči so z devetimi tovornjaki ameriški vojaki pripeljali v Kamnik 274 bivših taboriščnikov. Te naše ljudi so pripeljali iz koncentracijskega taborišča severno od Milnchna. Kljub pozni uri so jih Kamničani množično pričakali in jim priredili veličastno dobrodošlico. Kamniška godba na pihala je zaigrala »Hej, Slovani. ..«in »Naprej, zastava Slave«. Meščani in okoličani so zbrali za te povratnike polno darov: kruha, peciva, cigaret... Te izčrpane, a srečne ljudi so nato oskrbeli v kopališču Neptun (v Kurhausu). Nato so jih nastanili v zgradbi prejšnjega sedeža okraja (v sedanjem samskem domu na Cankarjevi cesti).
Zal so se naslednji dan zavezniški, angloameriški vojaki vračali domov prav gotovo nekoliko razočarani. Ponoči so jim namreč neznanci (po Kamniku se je takrat govorilo, da je bilo to nekaj ljudi iz partizanskih vrst) pokradli rezervne posode z bencinom, katerega so Američani rabili za vrnitev v Nemčijo. Gorivo so jim na njihovo zahtevo naše oblasti sicer nadomestile, vendar sramota je bila storjena. V omenjeni zgradbi (današnjem samskem domu) so že IS. junija organizirali bolnico s 100 posteljami, katero sta vodila dr. Hubert in dr. Ladica Huprecht. Sredi julija so prispeli v Kamnik zopet repatrii-ranci - bolniki.
Kmalu po vojni so oživele tudi naše cerkve. Edina med vojno odprta cerkev v Kamniku, župnijska na Šutni, je končno dobila zopet slovenskega duhovnika. Iz izgnanstva se je vrnil do začetka vojne delujoči prejšnji župnik in dekan, že priletni, g. Matej Rihar. Šele 2. avgusta je dobil za opravljanje svojega dela soglasje od ministrstva za notranje zadeve. V Mekinje se je vrnil, tudi od Nemcev izgnani, predvojni župnik g. Viktor Cadež. Po štirih letih pa je oživel tudi kamniški frančiškanski samostan. Iz izgnanstva so se vrnili trije očetje frančiškani: starejši pater Bernardin (Mlakar), pater Martin (Miha Pere) in pater Oskar Heybal (rojen Kamničan, sicer brat operne pevke Valerije). Ob takratnem velikem pomanjkanju duhovnikov je pater Martin opravljal tudi duhovniško službo v Stranjah in v Nevljah, pater Heybal pa je bil kot kaplan tudi v pomoč na Šutni.
V tem času je po odhodu med vojno delujočega Avgusta Cererja mesto pevovodja kamniškega cerkvenega zbora prevzel g. Ciril Vremšak, ki ga
AVTOBUSNI PREVOZI
Marjan Kotnik
Šmarca, Kamniška c. 24,
tel.: 811-246
Opravljamo vse vrste avtobusnih prevozov po
Sloveniji in v tujino. .
Vsak četrtek in soboto peljemo na nakupovalne izlete na Madžarsko.
je vodil celih šest nadaljnjih let. G. Samo Vremšak, njegov sin, pa je takrat postal organist. Dotedanji organist Franc Humar se je mogel nato zopet vrniti k »svojim« orglam v Nevlje. Med vojno, ko so bile okoliške cerkve brez duhovnikov, so se namreč vsi cerkveni pevci zbirali na koru cerkve na Šutni, kjer je bila ob mašah, tako v cerkvi kot ob orglah, seveda vedno velika gneča.
Zamenjava denarja, pomoč UNRRA-e...
V naslednjih nekaj poglavjih segajo spornim na dogajanja pri nas in delno tudi v svetu, ki so se dogodila tudi še v maju oz. vse do konca avgusta 1945.
Glede na sporazum med zavezniki se je morala 9. junija JA, ki je 2. maja istočasno z 8. britansko armado zavzela Ttet, iz njega umakniti. Umaknila se je na dogovorjeno demarkacijsko črto, po kateri poteka meja med Slovenijo in Italijo v glavnem še danes Za zagotovitev mednarodnega miru v bodoče je bila 26. junija v San Franciscu sprejeta ustanovna listina Združenih narodov. Ko so zahodni zavezniki, predvsem ZDA in Anglija, po hudih bojih spravili Japonsko skoraj do roba poraza, je Sovjetska zveza končno in to šele 8. avgusta 1945 napovedala vojno Japonski. Slednja je po eksplozijah atomskih bomb, ki so ju Američam 6. 8. in 9. 8. vrgU na Hirošimo oz. Nagasaki, 14. avgusta sprejela pogoje brezpogojne kapitulacije. Deklaracijo o tej kapitulaciji so 26. ju-hja na konferenci v Potsdamu podpisali Human (naslednik 12. 4. umrlega predsednika ZDA Franklina Roosevelta), CAtlee (naslednik na julijskih volitvah poraženega Churchilla) in Kitajska. Z njo se je strinjala tudi Sovjetska zveza.
Takoj po vojni je ležalo vsepovsod, tudi na Kamniškem, zelo veliko strelnega orožja in tudi ostale vojaške opreme. Zlasti mlajša mladina sije takrat z veseljem lahko privoščila pravo čelado pa plinsko masko, teleč-njak ah kaj podobnega. Tudi do konja ah mule ni bilo težko priti. Je pa to izobilje trajalo le kratek čas Že 13. maja je bil izdan razglas o obvezm oddaji vsega vojnega materiala. Kljub temu je marsikatera nemška čelada, tako kot po prvi svetovni vojni avstrijska, ostala kot korec za gnojnico v privatni lasti.
29. junija je prišlo do zamenjave okupacijskega denarja za jugoslovanske dinarje. Menjava je bila za naše prebivalstvo izjemno slaba, saj smo na primer v
Kamniku oz. na Gorenjskem in Štajerskem lahko zamenjali 100 RM (nemških mark) za 60 din. To je bilo realno približno trikrat slabše od nemške okupacijske menjave 1.1941. (lOORMza 2000din), ker se je realno kupna moč nemške marke medvojno zmanjšala za približno desetkrat. S takšno menjavo se je našim ljudem za prihranjen denar ob takratni ceni 4,50 din/kg npr. črni kruh, podražil v slabih dveh mesecih z 0,90 RM na 7,50 RM oz. za osemkrat.
Zgodovina se je ponovila, saj so takšno krivično menjavo naši ljudje pomnili še iz časov po I. svetovni vojni ob menjavi avstrijskih kron za takratne dinarje.
Pri menjavi leta 1945 tudi ni bilo moč zamenjati več kot5000 RM. Za večjo količino menjalnih mark so lastniki dobili potrdila, da jim bodo ti dinarji, seveda po predhodni progresivni visoki obdavčitvi, izplačani v treh mesecih. Vsi menjani zneski nad 5000 RM so bili namreč obra vna vani kot vojni dobiček, ne glede na to, da so bih morda še prihranki iz predvojnega časa. Denar je lahko vsakdo menjal na svojem bivalnem območju. V Kamniku za jugo-zahodni del je zamenjavala takratna Hranilnica in posojilnica na koncu Šutne (nasproti sedanje Metalke). Sever-no-vzhodno območje pa je pokrivala Mestna hranilnica (vse-danjipošti).
(se nadaljuje)
Kronika
V decembru so se poročili:
- ROŽIČ Tomislav, lesarski tehnik iz Šmarce, in KRUMPESTAR Mateja, šivilja s Tunjiške Mlake
- GAJŠEK Franc, ekonomist iz Ljubljane, in ZAJEC Alenka, prodajalka iz Grosuplja
- HRIBAR Nejče, stavbni ključavničar iz Podgorja, in NOGRAŠEK Marjeta, prodajalka iz Kamnika
V decembru so umrli:
- STRAŽAR Jožefa, upokojenka iz Podgorja 22, stara 79 let
- LAMPIČ Jožefa, upokojenka iz Kamnika, Kranjska cesta 4/B, stara 72 let
- SUŠNIK Ivana, upokojenka iz Gozda 33, stara 95 let -ČEBULJ Albert Andrej, doktor znanosti v pokoju
iz Kamnika, Medvedova 28, star 77 let
-ERTL Emil, planer iz Kamnika, Medvedova 5/B, star 44 let
- LIPOVŽ Stanislava Vida, upokojenka iz Ljubljane, Dolenjska cesta 57, stara 85 let
- DRESAR Janez, upokojenec iz Nasovč 19, star 84 let
- MOČNIK Alojzij, kmečki upokojenec iz Bistričice 2, star 67 let
- HRIBAR Roza, druž. upokojenka iz Studenca 6, stara 79 let
- RAJ H Bronislava, upokojenka iz Kamnika, Usnjarska cesta 11, stara 68 let
- PRPIĆ Antonija, upokojenka iz Krka, Hrvatski Omišalj, stara 84 let
- DOLENC Živko, vrtnar iz Volčjega Potoka 2/B, star 17 let
- SENOŽETNIK Anton, upokojenec iz Kamnika, Kranjska cesta 4/A, star 66 let
- ZUPAN Maksimiljan, upokojenec iz Kamnika, Tomšičeva 5, star 46 let
- ROMŠAK Peter, upokojenec iz Podloma 10, star 66 let
- PODLESNIKAR Stanislav, upokojenec iz Kamnika, Steletova 19, star 81 let
- HOČEVAR Frančiška, upokojenka iz Žej pri Komendi 15, stara 84 let
- SODNIK Amalija, upokojenka iz Suhadol 43, stara 62 let
- PRAŠNIKAR Stanislav, upokojenec iz Šmartnega v Tuhinju št. 5, star 72 let
Tudi to se je zgodilo v decembru
Kar mirni novoletni prazniki
3.12. Šest mlajših moških se je prerivalo iz pretepalo na Kranjski cesti. Dva od mladeničev sta bila pri tem poškodovana po obrazu (otekline in podpludbe), najbolj vztrajen, H. M., pa je policistom še grozil in jih žalil ter s kršitvijo nadaljeval. Zato so ga odpeljali. Zoper kršitelja so napisali predlog za uvedbo postopka o prekršku.
5.12. Policisti so ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je kazal očitne znake vinjenosti. Preizkus alkoholiziranosti je odklonil in nadaljnja vožnja mu je bila prepovedana. Čez čas sta policista vozilo, ki ga je upravljal isti voznik, opazila na kamniški obvoznici. Ker je bilo jasno, da bo z vožnjo nadaljeval, je bil pridržan do streznitve.
8.12. Na pločniku na Medvedovi ulici sta počivali mlajši žen-
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
Domžale, Ljubljanska 72
želi
vsem varčevalcem in drugim Kamničanom srečno '96.
Zobna ambulanta Dr. Ladislava Recer
Kovinarska 4, Kamnik tel.: 811-711, int. 50
Vsem cenjenim pacientom želim srečno novo leto 1996.
Zahvaljujem se vam za zaupanje in se priporočam tudi vnaprej.
ski. Policisti so na kraju ugotovili, da je ena izmed njiju, R. U, sicer iz nekoliko bolj oddaljene občine, zaužila prekomerno količino alkohola, tako da je obležala. Zato je bila odpeljana na čiščenje želodca, o dogodku pa so obvestili starše. Omenjena se bo srečala še s sodnikom za prekrške, ravno tako pa tudi točajka, ki ji je stregla pijačo.
15.12. Na Sutni pri Metalki se je pripetila prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila, ki je vozila po Šolski ulici, je pred prehodom za pešce trčila v ustavljen osebni avtomobil. Sledi predlog zoper voznico.
16.12. Policisti so posredovah v gostilni Encijan, kjer sta se med seboj sprla, nato pa še ste-pla S. C. in F. K. Pri prepiru sta sodelovali še dve osebi. Vsi se bodo srečali s sodnikom za prekrške.
20.12. Neznani storilec je izvršil tatvino denarnice in sicer iz garderobe v OŠ Stranje; oškodovanec je imel v njej vozniško, prometno dovoljenje, smučarsko vozovnico in nekaj gotovine.
Istega dne je bil prijavljen vlom v trgovino Vigros; neznanec je s seboj odnesel dve steklenici brandvja, nekaj vodke in sladkarije.
21.12. Policisti postaje prometne policije so v Mostah obravnavali prometno nesrečo s smrtnim izidom, v kateri sta bila udeležena peška in voznik težjega tovornega vozila.
V Kamniški Bistrici so bile tega dne najdene rabljene injekcijske brizgalke, katerih izvor je po vsej verjetnosti ena izmed zdravstvenih ali oskrboval-
nih ustanov (Dom upokojencev). Policisti so skupaj z inšpekcijami poskrbeli, da so odvržene predmete odpeljali uničiti kot se sicer praviloma dela z medicinskimi odpadki. Ob dogodku so za pomoč zaprosih še celjske kriminaliste.
25.12. Tega dne je neznanec vlomil v trafiko Cica na Kranjski cesti v Kamniku. Odstranil je pomično okno, segel v notranjost in pobral predmete (audio in video kasete, walkman, nekaj ročnih ur, diskete TDK, igralne karte itd.). Za storilcem še poizvedujejo.
28. 12. Na PP je bilo sporočeno, da so v Podgorju našli mrtvo starejšo žensko. Pri ogledu policisti niso ugotovili znakov nasilja.
Novoletni prazniki so potekali sorazmerno mirno, kljub temu pa so policisti opravili nekaj intervencij, katerih vzrok je bil tudi alkohol. Pokanja petard je bilo slišati nekoliko manj, sodeč tudi po prijavah državljanov. Nekaj policistov in gorskih reševalcev pa je polnoč dočakalo med intervencijo in reševanjem primera na Veliki planini. V koči »Gamsov gaj« naj bi namreč v vinjenem stanju in pomanjkljivo oblečen v nezavesti obležal mlajši Kamničan. Na kraj so odšli policisti in gorski reševalci, opravljen je bil izredni zagon nihalke, v pripravljenosti pa je bilo tudi reševalno vozilo. Močno vinjenega so prenesli ob 00.10 na spodnjo postajo žičnice, kjer so ga izročili zdravstvenim delavcem. Kolikor je znano, je bil omenjeni kasneje iz ZD napoten domov.
DGV
JANEZ VRECEK
Zgornji Brnik 143, tel. (064) 42V015
Izdelujem In popravljam peči za centralno ogrevanje na trda In tekoča goriva.
Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin.
Na zalogi kombinirani bojler ji.
KamtliŠki koledniki SO VOŠČili Poskrbimo za živali!
za Božič in novo leto
Srečanj je veliko in zelo različna so. Vsako od teh omogoči človeku, da zagleda sebe kot neko celoto. Človek ni samo iz mesa in krvi. V človeku je nekaj več. Njegova duša in telo razvijata vse človekove sposobnosti. In takrat, ko odpove telo, razum radovedno stika po notranjosti in si išče opore. Zato se ponavadi človek zapira v svojo notranjost ravno ob svojih stiskah. Razumeti človeka v stiski pa je dar, ki daje čustvom energijo. Saj v človeku ne obstaja le razum, ima tudi čutenje in hotenje po svoji ohranitvi. V Domu upokojencev so vsa ta občutja strnjena v vsakem posamezniku. Zato je vsak trenutek, k' je namenjen ostarelim ljudem, kot veliko darilo. Obisk Kamniških kolednikov pa je bil sestavljen iz veliko takih trenutkov. Njihova Pesem in beseda Janeza Majcenoviča.je 21. december naredila mnogo lePši, kot bi sicer bil.
Pevski zbor Solidarnost z voščili v domu upokojencev
V decembrskih dneh se ljubezen prižiga. Kot lučka je prihajala od ljudi do ljudi, od srca do srca. Kakor obcestni kamni smo včasih ljudje, zato je doživeti ljubezen vedno težje. Tako lahko jo je zadušiti. In na žalost jo mnogi danes dušijo v svojih srcih. Nekaterih nočejo da zraste v naši duši, zato se dogajajo vojne in rojevajo krivice.
Ljubezen se ne da kupiti, se nikomur ne ponuja - in tudi zaslužiti se je ne more. Srca vseh nas, tisočera ranjena srca hrepenijo po njej. Srca nam merijo čas in nam kažejo pravo pot. Tudi v Domu upokojencev ljudem teče čas. Največkrat počasi. Le na trenutke pridobi na svoji hitrosti. 22. decembra 1995 je času in uri hitreje navil kazalce Pevski zbor solidarnost z zborovodjem g. Klobčarjem in povezovalko Manjo Žebaljec
Ljubezen je pridobila nekaj korakov in srca so zadrhtela, vse je prišlo kot čisti dar. Enako v duši kot v očeh se je to kazalo pri poslušalcih. Za to se gostom zahvaljujemo in z najlepšimi željami voščimo srečno 1996!
BENJAMIN ŽNIDARŠIČ
IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o.,
61230 Domžale, Kolodvorska 6
RAZPISUJE
programe
* VERIFICIRANE PROGRAME ZA PRIDOBITEV STOPNJE IZOBRAZBE:
- agroživilska šola: pek, slaščičar, mesar (IV. stopnja)
- gostinska šola: kuhar, natakar (IV. stopnja)
- trgovska šola (IV. stopnja)
- poslovodska šola (V. stopnja) Pričetek izobraževanja v februarju 1996.
* PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
* TUJI JEZIKI:
- angleščina 100-urni tečaji vseh stopenj
- nemščina 100-urni tečaji vseh stopenj
* RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- seminar DOS, WINDOWS, WORD FOR WIND0WS (25 ur)
- seminar za urejanje preglednic (16 ur)
- seminar za urejanje evidenc in baz podatkov (16 ur)
- seminar WIND0WS in WORD FORD WINDOWS: PRIČETEK 22.1.96
* USPOSABLJANJE ZA DELO:
- vodenje knjig za samostojne podjetnike - obrtnike
- tečaj strojepisja (pisalni stroj + računalnik)
- tečaj strežbe v gostinskih obratih
- tečaj za skladiščno poslovanje
- tečaj za voznike viličarjev
- tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki »
- EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in • obnovitveni tečaj)
- seminar: varstvo pri delu in požarno varstvo
- seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
* PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
* OTROŠKI PROGRAMI
* tečaji tujih jezikov: angleščina, nemščina
- računalniški tečaji: računalništvo za prvošolce, logo (2. do 5. razred OŠ), pascal (5.-8. razred OŠ)
* AVTO ŠOLA
- tečaj cestnoprometnih predpisov - pričetek 15. januarja 1996
- učenje vožnje
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do IS. ure, ob pone-„ deljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski številki • 711.082 in 712-278.
*~*^*JUUULOUUUUUt« »A.MJUUX«X>XAAX*XaAAAJUU6
t--'-N
PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE
TEHNIKE
TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN
* oljni gorilniki
* oline garniture »pečiSIME.ITP
* rezervni deli
* cisterne za olje
VSTaRETOVA 2, 61234 MENGEŠ, TEL: (061) 739-426
Če bi živali znale govoriti in ljudje znali poslušati, bi vsak dan slišali veliko žalostnih zgodb.
Odnos mnogih lastnikov do živali je porazen. O tem pričajo Številne prijave na društva proti mučenju živali, na policijo in na veterinarsko inšpekcijo.
Prosimo in pozivamo organe javne varnosti in občinsko veterinarsko inspekcijo, naj po zakonu dosledno preganjajo in učinkovito kaznujejo vsakogar, ki muči žival. Ljudje se morajo končno zavedati, da so tudi živali del narave in da imajo tudi one pravico do svojega dostojnega življenja. Prosimo, prisluhnite tej živalski stiski in trpljenju, ludi one potrebujejo ljubezen in razumevanje.
Zima je tu in v tem času so najbolj prizadeti psi - posebno psi čuvaji na podeželju. Ponovno opozarjamo in prosimo vse lastnike, da poskrbijo za svoje prijatelje pse. Njihovo bivališče mora biti dosti veliko, uta primerno dobro toplotno izolirana, dvignjena od tal. V njej naj bo otep slame ali krme. Pred uto na Ueh naj bo položena ve-
lika gladka deska. Pes naj ne leži na cementu, kajti psi so izredno občutljivi za revmatična obolenja. Streha mora biti nepremočljiva. Naj bo pes Se tako utrjen, v najhujšem mrazu spada v hišo ali v hlev, posebno prav mladi psi in kratkodlaki psi. Obvezno mora imeti enkrat ali dvakrat na dan topel, izdaten obrok goste zdrave hrane in pitno vodo. Njegova veriga naj bo lahka, dolga tri do Štiri metre, ovratnica (usnjena) ga ne sme stiskati ali drgniti. Ker je pes po naravi svobodno bitje, je veriga ali premajhen pesjak zanj ujetništvo in muka. Sprostite ga vsaj enkrat na dan, hvaležen vam bo. Obsojamo brezsrčne gospodarje, ki imajo pse v garažah, kleten, drvarnicah ali v oddaljenih kozolcih in drugih neprimernih prostorih. Prepovedano je urediti bivališča za pse na balkonih in terasah. Pes naj čuti, da je član družine! Ne zavrtite odrasle pse ali mladičke, naj ne bodo prepuščeni negotovi usodi in ne ubijajte žival na nehuman način. To je človeka nevredno dejanje.
Članica pri društvu prot imučenju živali:
Štefka K.
Snežna odeja, ki Jo je treba ukrotiti na cestah, poteh, pločnikih In dvoriščih, prekriva tudi strehe zgradbe. Zaradi topljenja snega grozijo s streh mimoidočim ledene sreče. Odstraniti bi jih morali lastniki stavb oziroma upravniki. Kdo natančno, pa stanovanjska zakonodaja ne opredeljuje.    VEKA MEJA Ć
Zavrti 2, 61234 Mengeš teL/fakS: 061/737-208
TABLE, NAPISI, ŠTAMPIUKE, TISIC
i?
Trg svobode 6, Kamnik /
(v prostorih AMD Kamnik)
Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44
- TEIEFONSKI APARATI
- TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE
- TELEFAXI
- SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE
Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
Se priporočamo!
<P       TI TI ^
Zapoge 40 61217 Vodice SLOVENIJA telefon: 061/823 585 824 096 lelefax 061/824 158
\l»OLOS
Na zalogi premog Velenje (kosi, kocke), češki premog, bukova drva, briketi pakirane v vreče. Hitra dostava. Plačilo na čeke.
Nudimo računovodske storitve za podjetja in trgovine.
Proras d. o. o. tel.:825-601
BI*
Do komo tvor/a
V
BLAGOVNICA METALKA KAMNIK
ŠUTNA 37, KAMNIK
METALKA
TRGOVINA
PEUGEOT RODEX
Servis - prodaja
Rova 3/a, Radomlje tet prodaja 727-798
servis: 727-010 fax: 727-319
NAJNOVEJŠI PEUGEOT 406 Z ABS-om,
SERVO VOLANOM IN DVEMA ZRAČNIMA BLAZINAMA
V SERIJSKI OPREMI.
Poleg osebnih vozil iz programa Peugeot tudi kombiji Boxer in kombinirana vozila Peugeot 806.
Vozila iz programa peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje.
V TTTAN-MERKURJU na Ljubljanski cesti (tel. 831-428, 812-552)
- bogata izbira POSODE, STEKLA, PORCELANA in PLASTIKE
- BELA TEHNIKA GORENJE ŠE PO STARIH CENAH!
• sušilni stroj GORENJE že za 41.193 SIT
• IZREDNO UGODNO el. štedilnik GORENJE, 4 plošče, za samo 33.120 SIT!
- BARVNI TELEVIZOR 51 ekran za gotovinski nakup samo 48.662 SIT!
- GLASBENI STOLP SONY MAC 501 po posebni AKCIJSKI CENI 63.066 SIT!
- V ČASU KOLIN POCENI ROČNE MESOREZKE M 8 2.958 SIT
* M 10 3.439 SIT
- VELIKA IZBIRA STAVBNEGA IN POHIŠTVENEGA OKOVJA!
- IZDELAVA CILINDRIČNIH VLOŽKOV IN KLJUČEV PO NAROČILU!
V SALONU POHIŠTVA (tel. 816-296)
poteka PRODAJNA AKCIJA po Izrednih pogojih
- do 30% popusta pri gotovinskem nakupu,
- 5% polog pri kreditiranju do 18 mesecev!
V JANUARJU POSEBNI POGOJI PRI NAKUPU KUHINJ! PRIDITE SE PREPRIČAT!
KOČNA MISLI NA SVOJE KUPCE!
DEŽURSTVA v JANUARJU sta dežurni ob SOBOTAH od 7. do 19. ure trgovini METKA (831-424) in KOMENDA (841-139), ob NEDELJAH pa METKA od 8. do 11. ure.
SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO!
Mali oglasi
Instruiran« matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662.
Trske v butarah za spodžig drv prodam po 500 SIT.: 825-574. Koželj, Stahovica 29/a.
Zazidljivo parcelo v Kamniku ali okolici kupim. Tel.: 832-359.
Dipl. inženirja initruirava matematiko, kemijo, strojniške predmete za srednjo in osnovno šolo. TeL 715-474
Najamem enosobno stanovanje ali večjo garsonjero - Kamnik, Mengeš, Domžale.
Tel.: 727-475
AV SERVIS RTV In TRGOVINA KONCILIA
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383
Odprto od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
KARP DEKOR
TALNE OBLOGE
* TEPIHI
* TOPLI PODI
* TAPISOMI
* ITISONI
* TEKAČI
DEKORATIVNI IZDELKI
* PRTI * PREGRINJALA * ODEJE Ugodno!
- VELIKA IZBIRA POSTELJNINE IZ BOMBAŽA IN FLANELE - komplet že od 2.800 SIT dalje
- prešite odeje 2 kom 8.400 SIT
- vzglavne blazine 2 kom 3.358 SIT
- logiji
- prehodne jakne in bunde od 4.785 SIT dalje Novo: talna obloga lairdnat
Ooprto od 9. do 19, ure, ob sobotah od 9 do G. ura
Cene In plačilni pogoji so ugodni!!! PRI NAS JE VEDNO KAJ NOVEGA!
		Ko ostane bolečina ob spoznanju, da ni poti nazaj, ostane nam le misel živa in nenehni ta ZAKAJ? Podoba Tvoja v srcih naSih vedno živ/, vse do izteka tudi naših dni
		
		V SPOMIN
		Minilo je dve leti odkar nas je tragično in mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mamica,
		hčerka, sestra in teta
SLAVI SVETEC iz Podgorja 71		
Čas mineva, le žalost in neskončna praznina ostajata Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen prerani zadnji dom, ji prižigate svečke v spomin in darujete za sv. mase.		
Žalujoči: mož Marko, sin Miha, hčerka Vesna, oče Franc, mama Slavka in sestra Nada z družino		
		Januar 1996
maloprodaja
Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA
Ugodni plačilni pogoji!
- 13% gotovinski popust
- 8% popust na dva ali tri enake obroke
- 5% popust na 4 ali 5 enakih obrokov
- 6, 7, 8 in 9 enakih obrokov brez obresti.
Na zalogi celoten program Gorenja
Brezplačna dostava.
OBIŠČITE NAS na Usnjarski 9 v Kamniku od 9. do 19. ure, ob soboah od 9. do 13. ure.
Življenje tone v noć.
Se iarek upanja si išče pot,
ostala pa je bolečina
in tiha solza večnega spomina.
Ko vse si nam razdal,
vso ljubezen in vso moč,
v 66. letu spokojno si zaspal.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta
PETRA ROMŠAKA
iz Podloma 10
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem, sorodnikom, sodelavcem Kalcita in Trivala Kamnik za izkazano spoštovanje, darovano cvetje, sveče, za maše, izrečena ustna in pisna sožalja ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom Lesarjevim in Osonkovim, sodelavcem Rudnika Kaolina za častno stražo in pokop, gospodu Marjanu Hančiču za ganljive besede slovesa, pevcem za občuteno zapete pesmi in g župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Prisrčna zahvala osebju ZD Kamnik, posebej dr. Hrovatinovi in patronažni sestri Miji za pomoč in skrb v zadnji dneh njegovega življenja. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali.
Žalujoč: vsi njegovi
Podlom, Zavrh, Smrečje. Kamnik, Mengeš, december 1995
"AVTO DETR d.o.o."
ZORMAN, MENGEŠ Slovenska c. 66 tel., faks.: 061/737-313 tel. 061/737-041
<J£>
LADA
Lada karavan 1500 Samara 1300/3V Samara 1300/5V Samara 1500/3V Samara 1500/5V Niva 1.7 Niva 1.71
Samara 1500/5V ME (spojlerji, obroba pragov Pioneer, centr. zaklepanj blokada vžiga)
Kreditni pogoji: 8% na 3, 4 leta brez pologa TUDI STARO ZA NOVO.
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL LADA
952.000 SIT 990.000 SIT 1,063.000 SIT 1,023.000 SIT 1,099.000 SIT 1,364.000 SIT 1,421.000 SIT 1,324.000 SIT dodatne luči, radio e, el. pomik stekel,
CEMENTNINARSTVO AVBELJ
Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 0609-624-215
Izdelujemo:
- vse vrste betonskih blokov
- vogalnike
- tiakovce
- strešno opeko v različnih barvah
Možnost dostave na dom.
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058
POPRAVILO
- pralnih strojev,
- električnih štedilnikov,
- pooblaščeni serviser bojleriev TIKI
- malih gospodinjskih aparatov,
- napeljava in popravilo elektro inštalacij
Niti zbogom nisi rekel,
niti roke nam podal,
smrt le vzela je prerano,
v naSih srcih za vedno bos ostal.
V SPOMIN
ALOJZU ZAjKRAJŠKU
iz Kamnika
Šest mesecev po ženini smrti si se 4. I. 1995 od nas poslovil tudi ti. Sedaj mineva leto. Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njunem grobu in pomislite nanju vsaj za trenutek.
Bratje in sestre Zakrajskovi
Januar 1996
ZAHVALA
Ob prezgodnji izgubi najinega dragega očeta in dedija
CIRILA JUDEŽA
se iskreno zahvaljujeva vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: hčerki z družinama
December 1995
11. JANUARJA 1996	zahvale - oglasi	KAMNIŠKI OBČAN 1 5
		
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
MARIJA VRHOVNIK
Pucinova Micka
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste počastili njen spomin in jo pospremili k večnemu počitku. Hvala za podarjeno cvetje, sveče, za sv. maše in za izraze sožalja. Hvala g. Župniku Pavletu Juhantu za lepo opravljen obred, pevcem Tunjiškega okteta, ki so z občutenim petjem olepšali poslednje slovo.
Žalujoči: sin Drago z ženo Valči in hči Mihela z možem Mihom, vnukinje Katja, Neža in Karmen z družino
Tunjicc, Domažle, Kamnik, december 1995
ZAHVALA
V 82. letu starosti je za vedno zaspal moj dobri mož
stanko podlesnikar
iz Kamnika, Steletova 19 <
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, stanovalcem Stelctove 19. stanovalcem in delavcem Doma upokojencev Kamnik, njegovim sodelavcem in podjetju Stol, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maSe in besede tolažbe. Posebna zahvala delavcem Doma upokojencev Kamnik za skrb in nego. gospodu župniku Francu SuStarju za opravljen pogrebni obred, praporščakom in vsem. ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali v Domu upokojencev, mi pomagali in v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoča žena Metka
Kamnik, december 1995
Prišel Je predbolični čas,
ko tiho si odšel od nas.
Vse prekmalu zapustil si ta svet,
a spomin nate, dragi ata, v naf.Hi dušah
večno bo vpet.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica
antona senožetnik a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim nekdanjim sodelavcem Rudnika kaolina Črna in našim sodelavcem, za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem Mešanega pevskega zbora France Gačnik iz Stranj, g. Krtu za lepo zaigrano Tišino in g. župniku za lep pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Kamnik, Črna, Ljubljana, Avstrija, december 1995
Saj vemo, dragi ata, da si zaspal z novo svetlobo v očeh. Saj vemo,
zakaj so ti lako svetlo peli zvonovi.
ZAHVALA
V spremstvu tistih, ki smo ga imeli radi, je odšel na zadnjo pot
iFRANCI KLOBČAR
Vsem,
ki ste čutili govorico njegovega življenja, ga toplo pospremili na njegovo zadnjo pot in jo oplemenitili z duhovno popotnico,
z besedo in s pesmijo, vsem, ki ste prinesli sveče za njegov grob in nam v dnevih slovesa stali ob strani, iskrena hvala.
Žena Marija, sinova Franci in Janez z družinama
Podgorje, Godič, januar 1996
ZAHVALA
Po dolgotrajni in hudi bolezni nas je v 78. letu življenja zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric
jernej čimžar
s Tunjiške Mlake 11
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo dr. Hrovatinovi in dr. Krtovi, patronažni sestri Jani, duhovnikoma g. Juhantu in g. Steletu za lepo opravljen obred, govornikoma ga. Petek in g. Pregledu ter pevcem za lepo petje. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anica, sin Jože, hčerki Minka in Viki z družinami in drugo sorodstvo
Tunjicc, Moravče, Vir, december 1995
ZAHVALA
Na praznik Gospodov je tiho odšel od nas na božjo njivo počivat... naš dragi mož, oče, stari oče. brat in stric
janez drešar
iz Nasovč 19
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in sofaranom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Prav tako se iskreno zahvaljujemo dr. Sedlaku za večletno zdravljenje in obiske na domu, enako patronažni sestri Nevenki in dr. Logarju za toplo čutenje ob uri slovesa. Posebno zahvalo izrekamo g. dekanu N. Pavlicu za lepe poslovilne besede in opravljen obred, pevcem za zapete pesmi. Zvezi borcev Komenda za zadnji pozdrav. Zahvala tudi Društvu upokojencev Komenda, JKP Komunala Domžale, Iskra OTC Kranj. RUJP Izpostava Kamnik in vsem drugim, ki ste nam stali ob strani in bili z nami.
Žalujoči: žena Tončka, sinova Jože in Stane z družino, hčerki Mirni z Vesno in Vida, sestri Katarina in Micka z družino, nečaki in nečakinje ter drugo sorodstvo
Nasovčc, Utik, Hotemažc, december 1995
Ni smrt tisto, kar nas loči, in Življenje ni, kar druti nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in Cas.
ZAHVALA
Po dolgotrajni hudi bolezni nas je
v 69. letu zapustila naša draga žena, mama, stara mama in tašča
braiska rajh
rojena Hrovat
Iskreno sc zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili pisno ali ustno sožalje, podarili cvetje in sveče, podjetju Titan, Planinskemu društvu Kamnik, CJ.I.d.d., gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in izvajalcu Tišine. Posebno zahvalo pa izrekamo dr. Hrovatinovi in patronažni sestri Jani Prczelj za njuno izjemno skrb in požrtvovalnost, ko je je bila najbolj potrebna.
Žalujoči: vsi njeni
Kamnik, december 1995
Le delo, skrb, trpljenje
izpolnjevalo Tvoje je življenje.
Vse do zadnjega si upat,
da bolezen s trdno voljo boS ugnal.
Pa posle so Ti mod
in zatisnil trudne si oči.
ZAHVALA
V 73. letu življenja nas je zapustil naš skrbni in dobri mož, oče, tast. dedek, brat in stric
slavko prašnikar
iz Šmartna v Tuhinju S
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, sv. maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku, pevcem, Mateju za zaigrano Tišino, patronažni sestri Marinki, Klemenovim, Kramarjevim, Mimiki, Vidi, Ivanki in Renati. Zahvala tudi društvu upokojencev, sodelavcem Jate in KIK-a ter vsem drugim, ki ste nam stali ob strani in sočustvovali z nami.
Žalujoči: žena Marija, sin Tone, hčerki Marinka in Slavi z družinami, sestra Cilka ter drugo sorodstvo.
Šmartno. Ljubljana, december 1995
Vse, o, vse je bilo zaman, zaprt je tvoj hram, ugasnil je dan, in veter pekoče je dahnil v srce, zatemnele so sive gore.
(Kosovel)
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi najinega ljubega moža in očeta
janka jusa
učitelja v pokoju
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, stanovalcem Tunjiške 2c in kolektivu osnovne šole F. Albrehta Kamnik za prekrasno cvetje in sveče, za številna ustna in pisna sožalja, dobrim sosedom, posebno družini Mihelič, za nesebično pomoč in tolažilne besede. Lepa hvala njegovemu osebnemu zdravniku dr. Ahlinu in osebju zdravstvenega doma Kamnik ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat lepa hvala.
Neutolažljiva žena Franca in hčerka Jana
Kamnik, december 1995
Spomin na mamo pokopano nam v srcu spi... Umrje mama vse prerano, četudi sto let dozivi.
ZAHVALA
V 81. letu življenja nas jc zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
anica ursič
roj. Erjavšek iz Zagorice 13
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za lepo zapete pesmi, govornikoma za poslovilne besede in izvajalcu Tišine. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Jože in Emil z družinama, brat Jože z družino in drugo sorodstvo
December 1995
Odšla si liho brez slovesa, le lučka na grobu Se gori, a v naših srcih bos otaia, draga mama, vedno ti!
ZAHVALA
V 79. letu življenja nas je zapustila naša draga mama. babica, prababica, sestra in teta
rozalija hribar
iz Studene 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, naši mami podarili cvetje in sveče ter jo pospremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Kamnik za pomoč med njeno boleznijo in vsem. ki ste jo obiskovali. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnjo pot.
Žalujoči: vsi njeni
December 1995
Saj ni rečeno, da te ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši. Beseda tvoja v nas živi, med nami si,
med nami si... .
ZAHVALA
Ob boleči, nenadni izgubi našega dragega
boštjana gradišarja
Iz Volčjega Potoka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot, prekrili njegov grob s cvetjem, mu
poklonili sveče in nam izrazili pisno ali ustno sožalje. Posebno se zahvaljujemo UNZ-Ljubljana in kolektivu Policijske postaje Kamnik, zlasti komandirju gospodu logarju, za njihovo pomoč, moralno podporo in pretresljive
besede slovesa. ' Zahvala tudi dekliškemu pevskemu zboru Sirene iz Preserij pri Radomljah, članom policijske godbe in gospodu Plahut-niku, ki so našega Boštjana z doživeto zapeto in zaigrano glasbo pospremili v prerani grob.
Njegovi najbližji
December 1995
16
KAMNIŠKI OBČAN
11. JANUARJA 1996
Haprede
DOMŽALE
Vdikg posezonsfo znižanje
do 40%
Blagovnica Vele in tekstilna trgovina Češminka v Domžalah ter mini blagovnica Zarja v Mengšu,
do 24, januarja 1996
Zime še ni konec.
V Napredkovih trgovinah se lahko obleče vsa družina z moškimi, ženskimi in otroškimi oblačili,
perilom ter obutvijo.
Podjetniki, obrtniki pozor!
V začetku leta je pravi čas, da začnemo za vas voditi poslovne knjige in opravljati druge finančne in računovodske posle. Zagotavljamo vam kvaliteto storitev, spoštovanje rokov in jamčimo tajnost
poslovanja.
Informacije osebno v Napredkovi Kooperaciji v Domžalah in po tel. 721-531 int. 284.
NAPREDEK - ZANESLJIVOST IN KAKOVOST
'ULIUk
Trgovina z obutvijo
Suline
Kamnik, Maistrova 3, tel. : 817-546
OBUTEV ZA VSO DRUŽINO
10-20% ZNIŽANJE CEN VSE ZIMSKE OBUTVE!
Nakup tudi z odloženim plačilom. Odprto od 9. do 19. ure. ob sobotah od 8._dg^12
AVTOBUSNI PREVOZ
Marjan Vrankar
Kamnik, Novi trg 26/a tel.: 817-767
Organiziramo nakupovalna izleta:
-zadnjo soboto v januarju (27.1.) v Porto Gruaro v Italijo - prvo soboto v februarju (3. 2.) na razprodajo v Miinchen.
Vozimo po domovini in tujini.
AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova Va, TRGOVINA teL 722-107
gorenje
POPUST DO 20%, PRODAJA NA 10 ENAKIH OBROKOV BREZ OBRESTI
* pralno sušilna garnitura 96.000 SIT
* pralni stroji od 49.000 SIT naprej
* sušilci perila 37.500 SIT
* hladilniki, štedilniki
* barvni TV Gorenje
* glasbeni stolpi
* mali gospodinjski aparati
* kopalniški blok Gorenje (omarice in umivalnik, dolžina 160 cm) 82.700 SIT
Na zalogi celoten program Gorenje!
Brezplačna dostava.
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE!
C A L C I T
Rudnik kiten* Ktmnlk d.o.a., 11341 Kamnik
Rudnik kalcita Kamnik d.o.o.
odda v najem poslovne prostore za pisarniško dejavnost na Cankarjevi 3 v Kamniku.
Za podrobnejše informacije in dogovor za ogled pokličite po telefonu 825-122.
PRENOVLJENA LEKARNA: Pred norim letom so v Kamniku na Šutni spet odprli povsem prenovljeno lekarno, ki bo odprta od 7.30 do 1930. Na isti površini so z drugačno razporeditvijo, tudi vhoda, dosegli večjo uporabnost prostorov.
KOT V NBA LIGI: Tudi mažoretke OŠ Frana Albrehta so na lokalnem košarkaškem derbiju z OŠ Marije Vere poskrbele za živahno razpoloženje. Navijale so seveda za svoje Albrebtovce.
ZIMSKO VESELJE MLADIH: Pol metra snega, zapadlega pred novoletnimi prazniki, je razveselilo zlasti najmlajše. Marsikje so zrasli prvi sneženi možje. Pred Planinskim orlom na Stahovici pa je novoletne praznike popestrila prava snežena družina. Da o sneženem psičku ne govorio.
Slaščičarja
»LENCEK«
v Komendi, Krekova 10 tel. 841-291
vas prisrčno vabi, da poskusite naše raznovrstne slaščice, sladolede in sladoledne jedi, sadne kupe, alkoholne in brezalkoholne osvežilne pijače ter se sprostite ob skodelici dobre kave.
Obiščite nas ter nam zaupajte vaše skrite sladke želje, katere vam bomo skušali izpolniti.
Veliko sreče v letu '96 vam želimo in se priporočamo.
slašćičarsk
Janez 1 .cucek
in kuharski mojster
Modna trgovina
Rossana
Kamnik, Šutna 66 (nasproti Ideje) tel.: 831-955
15-20% P0SEZ0NSKI POPUST!
Možnost odloženega plačila.
Obiščite nas od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.