fflcebooteuJ novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Poste Italiane Spa - Spedizione in abbonamento postale - 45 % ■ art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Fibaie di Udine taxi; piiKCiii 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 8 (1787) Čedad, sreda, 27. februarja 2013 naš časopii tudi na - ^ spletni strani S www.novimatajur.it i r LA PATRIE DAL FRIUL par un Friùl plui furiati L Dl bessói Giorgio Cavallo su la cuistion autonomiste concors fotografic La (tò) Patrie... intun click IN regAl II Lunari GNOVis TECNOLOGJUSAutonomisim e lenghe furlane sul web Novi-Gnovis Tagli a media e tutela, resiste anche ‘La Patrie dal Friùl’ LEGGI A PAGINA 7 J L Intervju Manuela Inretig: “Tu vsakem dieie, an kos naše zemlje’ BERI NA STRANI 9 Leva sredina prehitela desnico, zmagovalec pa je Gibanje pet zvezd Bilje pravi politični tsunami Tamara Blažina spet izvoljena Italija je v nedeljo in ponedeljek doživela pravi politični tsunami. Volilci so ostro kaznovali tradicionalne stranke, rezultat političnih volitev pa je politična nestabilnost, saj ni pogojev za sestavo trdne vlade. Pozitivna vest je, da bo slovenska manjšina imela svojega predstavnika tudi v novem parlamentu, saj je bila Tamara Blažina ponovno izvoljena, tokrat v poslansko zbornico. Nesporni zmagovalec volitev je Gibanje 5 zvezd Beppeja Grilla, ki je v poslanski zbornici s 25,5 odstotka glasov pridobilo 108 poslancev, v senatu pa jih ima 54 (23,3 odstotka glasov). Gibanje 5 zvezd se je zelo dobro odrezalo tudi v naši deželi in v naših obmejnih občinah, kjer se volilni izidi v glavnem ne razlikujejo od vsedržavnih. beri na 3. strani loj LA STAMPA I,mišmi in Murni .. Grillo IwKini. partili in allarme 1 il Giornale 1 ■ lil I 1—-l-llfc' II. \ ISO (HOC SOM) I SQMXlQft „ IL POPULISMO DI GRILLO PRENDE PIÙ VOTI DI TUTTI CORRIERE DELLA SERA 11^ Bili?-Si Grillo in crescita ovunque laBc2n,a“: l'Unità IN LOMBARDIA Grilk 'ti li ...con i sondaci fa hi .«»mifltn; • L* li£n hi fri GRILLIMI nell 1 irjitS Mie pirti» ut Ca i >' < tì K/ria :S li SONDAGGI CHOC GRILLO PRIMO INDI \ 0 tJ la Repubblica Grillo primo partito Libero j__ GRILLO HA GIÀ VINTO Slovenska ministrica Novakova na obisku v Kanalski dolini Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je v petek, 22. februarja, obiskala Kanalsko dolino, kjer se je udeležila tudi praznika slovenske kulture v Ukvah na 8. strani Terremoto politico alle elezioni parlamentari Si riapre la partita delle regionali Il paese ha lanciato alla politica un segnale molto forte e chiaro: bisogna cambiare marcia, rinnovare la politica nelle persone e nei programmi, facendole riacquistare sobrietà e autorevolezza, e soprattutto inducendola ad occuparsi del paese reale, dei bisogni, delle difficoltà reali delle persone, delle famiglie e delle imprese e in primo luogo dei giovani che hanno di fronte a se un futuro incerto e fosco. Quello di domenica e lunedì è stato un terremoto, inaspettato anche dagli analisti e dai sondaggisti. A vincere è stata sia pure di un soffio la coalizione di centro sinistra, ma è stata una vittoria di Pirro poiché le urne hanno consegnato un parlamento e soprattutto un Senato dove non c’è una maggioranza. H centro destra ha recuperato nelle ultime settimane, in particolare il PdL, che però risulta alla Camera il terzo partito (21,56%), mentre il Movimento 5 stel- le di Beppe Grillo è il vincitore reale di queste elezioni: con il 25,55% alla Camera ha conquistato infatti il primo posto, superando sia pure di poco il Pd (25,42%). La Lega nord ha dimezzato i suoi consensi rispetto alle politiche del 2008, mentre Monti non ha sfondato rimanendo di poco sopra alla Camera e sotto il 10% al Senato con un peso poco significativo ai fini della maggioranza. Deludente anche il risultato della sinistra dove sembra essere prevalso il voto utile. A livello regionale il centro sinistra è stato premiato, eleggendo 10 parlamentari su 20, ma le elezioni hanno consegnato un esito che vede l’affermarsi di un tripartito con il blocco di centro destra (28,01%), di centro sinistra (27,49%) ed il Movimento 5 stelle (27,23%) sostanzialmente alla pari. La partita delle elezioni regionali del prossimo 21 aprile si fa ancora più difficile ed impegnativa. ŠPIETAR _ S. PIETRO AL NATISONE večnamenska dvorana _ sala polifunzionale 8.3.2013 alle_ob 18.00 BENEŠKO GLEDALIŠČE STAROST NAS NA STRAŠE Igrajo: Bruna Chiuch, Anna lussa, Graziella Tomasetig, Maurizio Trusgnach, Teresa Trusgnach, Lidia Zabrieszach. Režija: Marjan Bevk_ Šepetalka: Maria Teresa Trusgnach Pulfero _ Podbuniesac sala consiliare _ občinska dvorana venerdì _ petek 1.3.2013 alle _ ob 18.00 presentazione del XII volume della collana predstavitev 12. knjige iz zbirke OD IDRIJE DO NEDIŽE DALJUDRIO AL NATISONE curatrice / urednica Ada Tomasetig l^lsnmToAcHiur^ slovensko kulturo Organizatorji an predstavniki občin an kulturnih ustanov iz Benečije an Posočja so se že v Špietre začeli pogovarjat o skupnem razvoju Benečija an Posočje za skupni razvoj Varsto prirediteu je potiekala od četartka do sabote v Kobaride “Tisto, da živimo brez mej, se nam zdi viensko kulturo začela predstavljat, v kulturnem prostoru’, kije potekala v Ko-nimar buj pametna rieč.” Takuo je Ma- sriedo, 20. februarja, v Špietre priredi- baride od četartka do sabote. rina Cernetig v imenu Inštituta za slo- tev ‘Benečija v skupnem slovenskem beri na 6. strani Zveza beneških 2en / Unione donne della Benecia _ Beneško gledališče MEDNARODNI DAN ŽENA _GIORNATA INTERNAZIONALE DELLA DONNA ] 2 novi matajur__________________________________________________ Sreda, 27. februarja 2013 I risultati delle elezioni politiche nelle Valli del Natisone, del Torre, Resia e Valcanale Successo per il Movimento 5 stelle che prevale quasi dappertutto II PD primo partito in 5 comuni, il PdL prevale a Tipana e Tarvisio per il Senato Di seguito pubblichiamo i risultati ottenuti nelle Valli del Natisone, del Torre, a Resia e nella Valcanale dai singoli partiti (solo di quelli che hanno superato il 2% dei voti) alle elezioni politiche di domenica 24 e lunedì 25 febbraio. Bardo/Lusevera SENATO: PD 33,68% (129), Movimento 5 stelle 23,24% (89), PdL 17,49% (67), Coalizione Monti 12,53% (48), Lega nord 7,05% (27), SEL 2,09% (8). CAMERA DEI DEPUTATI: PD 32,66% (131), Movimento 5 stelle 24,43% (98), PdL 16,70% (67), Scelta civica con Monti 9,97% (40), Lega nord 6,98% (28), SEL 2,49% (10), Udc 2,24% (9). Cedad/Cividale del Friuli SENATO: Movimento 5 stelle 25,94% (1.665), PD 24,52% (1.574), Pdl 19,50% (1.252), Coalizione Monti 13,93% (894), Lega nord 7,88% (506), Sei 2,10% (135). CAMERA DEI DEPUTATI: Movimento 5 stelle 27,67% (1.906), PD 22,21% (1.530), PdL 18,60% (1.281), Scelta civica con Monti 12,22% (842), Lega nord 7,59% (523), SEL 2,55% (176), Udc 2,35% (162). Dreka/Drenchia SENATO: PD 30,36% (17), La destra 19,64% (11), Movimento 5 stelle 16,07% (9), PdL 14,29% (8), SEL 7,14% (4), Coalizione Monti 7,14% (4), Lega nord 3,57%(2). CAMERA DEI DEPUTATI: PD 28,81% (17), La Destra 22,03% (13), Movimento 5 stelle 16,94% (10), PdL 13,55% (8), Scelta civica con Monti 6,77% (4), SEL 5,08% (3), Lega nord 3,38% (2). Fojda/Faedis SENATO: Movimento 5 stelle 29,89% (495), PD 22,46% (372), PdL 18,00% (298), Lega nord 10,63% (176), Coalizione Monti 10,51% (174). CAMERA DEI DEPUTATI: Movimento 5 stelle 31,57% (569), PD 21,19% (382), PdL 17,36% (313), Lega nord 9,60% (173), Scelta civica con Monti 9,26% (167), SEL 2,21% (40). Grmek/ Grimacco SENATO: PD 34,91% (74), Movimento 5 stelle 26,89% (57), PdL 15,57% (33), Coalizione Monti 8,49% (18), Lega nord 4,25% (9), SEL 3,30% (7). CAMERA DEI DEPUTATI: PD 29,95% (68), Movimento 5 stelle 29,07% (66), PdL 16,74% (38), SEL 5,72% (13), Scelta civica con Monti 5,28% (12), Lega nord 2,64% (6), UDC 2,64% (6), Rivoluzione civile 5,20% (5), La Destra 2,20% (5). Naborjet-Ovčja vas Malborghetto-Valbruna SENATO: PD 32,07% (161), PdL 22,31% (112), Movimento 5 stelle 19,52% (98), Coalizione Monti 11,35% (57), Lega nord 9,96% (50). CAMERA DEI DEPUTATI: PD 25,73% (140), Movimento 5 stelle 22,24% (121), PdL 22,24% (121), Scelta civica con Monti 11,21% (61), Lega nord 9,92% (54), La Destra 2,57% (14). Neme/Nimis SENATO: Movimento 5 stelle 27,65% (420), PdL 24,03% (365), PD 19,03% (289), Lega nord 12,71% (193), Coalizione Monti 9,68% (147). CAMERA DEI DEPUTATI: Movimento 5 stelle 28,44% (462), PdL 22,78% (370), PD 18,04% (293), Lega nord 11,94% (194), Scelta civica con Monti 8,86% (144). Prapotno/Prepotto SENATO: Movimento 5 stelle 30,34% (135), PdL 20,00% (89), PD 16,63% (74), Lega nord 16,40% (73), Coalizione Monti 8,99% (40), SEL 2,70% (12), Rivoluzione civile 2,25% (10). CAMERA DEI DEPUTATI: Movimento 5 stelle 33,33% (161), PdL 19,25% (93), Lega nord 15,11% (73), Pd 14,69% (71), Scelta civica con Monti 8,48% (41), SEL 2,07% (10). Podbonesec/Pulfero SENATO: PD 27,46% (120), Movimento 5 stelle 26,32% (115), PdL 14,65% (64), Coalizione Monti 12,81% (56), Lega nord 10,76% (47), SEL 2,29% (10). CAMERA DEI DEPUTATI: Movimento 5 stelle 30,21% (142), PD 25,31% (119), PdL 12,97% (61), Lega nord 10,21% (48), Scelta civica con Monti 9,14% (43), Udc 5,74% (27), SEL 2,55% (12). Rezija/Resia SENATO: PD 24,31% (132), PdL 21,18% (115), Movimento 5 stelle 20,81% (113), Coalizione Monti 18,97% (103), Lega nord 8,10% (44), La Destra 2,39% (13). CAMERA DEI DEPUTATI: PD 21,30% (124), Movimento 5 stelle 21,30% (124),PdL 19,24% (112), Scelta civica con Monti 18,38% (107), Lega nord 7,73% (45), Udc 3,09% (18), La Destra 2,57% (15). Sv. Lenart/San Leonardo SENATO: Movimento 5 stelle 31,95% (200), PD 25,72% (161), PdL 15,02% (94), Coalizione Monti 12,46% (78), Lega nord 8,79% (55), SEL 2,08% (13). CAMERA DEI DEPUTATI: Movimento 5 stelle 33,62% (230), PD 24,41% (167), PdL 15,05% (103), Lega nord 9,21% (63), Scelta civica con Monti 9,06% (62), SEL 3,36% (23). Špeter/S. Pietro al Natisone SENATO: Movimento 5 stelle 31,02% (376), PD 25,17% (305), Coalizione Monti 11,63% (141), Lega nord 7,59% (92), SEL 3,96% (48). CAMERA DEI DEPUTATI: Movimento 5 stelle 33,48% (441), PD 24,29% (320), PdL 14,19% (187), Scelta civica con Monti 10,25% (135), Lega nord 6,90% (91), SEL 3,56% (47). Sovodnja/Savogna SENATO: Movimento 5 stelle 30,59% (67), PD 26,48% (58), PdL 17,81% (39), Coalizione Monti 11,42% (25), Lega nord 4,57% (10), SEL 3,65% (8). CAMERA DEI DEPUTATI: Movimento 5 stelle 33,76% (78), PD 25,54% (59), PdL 16,45% (38), Scelta civica con Monti 9,09% (21), SEL 5,19% (12), Lega nord 3,89% (9). Srednj e/Stregna SENATO: Movimento 5 stelle 27,84% (49), PD 26,14% (46), PdL 16,48% (29), Coalizione Monti 10,23% (18), Lega nord 6,25% (11), Rivoluzione civile 2,84% (5), SEL 2,84% (5), Movimento sociale Fiamma tricolore 2,27% (4). CAMERA DEI DEPUTATI: Movimento 5 stelle 27,17% (50), PD 25,54% (47), PdL 19,02% (35), Scelta civica con Monti 7,60% (14), Lega nord 7,06% (13), Rivoluzione civile 3,80% (7), Udc 3,26% (6), SEL 2,17% (4). Tipana/Taipana SENATO: PdL 22,63% (74), Movimento 5 stelle 21,10% (69), PD 20,80% (68), Coalizione Monti 15,90% (52), Lega nord 8,26% (27), Fratelli d’Italia 3,36% (11), Forza nuova 2,45% (8). CAMERA DEI DEPUTATI: Movimento 5 stelle 24,48% (84), PdL 21,28% (73), PD 19,24% (66), Scelta civica con Monti 11,66% (40), Lega nord 8,45% (29), Fratelli d'Italia 3,49% (12), Udc 2,04% (7). Trbiž/Tarvisio SENATO: PdL 29,70% (697), Movimento 5 stelle 23,35% (548), PD 19,94% (468), Coalizione Monti 10,91% (256), Lega nord 7,37% (173), La destra 2,22% (52). CAMERA DEI DEPUTATI: Movimento 5 stelle 29,49% (2.686), PD 25,59% (2.331), PdL 15,50% (1.412), Scelta civica con Monti 11,33% (1.032), Lega nord 5,97% (544), SEL 2,59% (236), Fare per fermare il declino 2,72% (248). Tavorj ana/Torreano SENATO: Movimento 5 stelle 25,90% (316), PD 23,60% (288), PdL 19,34% (236), Scelta civica con Monti 13,36% (163), Lega nord 11,06% (135). CAMERA DEI DEPUTATI: Movimento 5 stelle 28,26% (370), PD 21,77% (285), PdL 19,48% (255), Scelta civica con Monti 11,07% (145), Lega nord 10,84% (142). zboru naj bi parlamentarci na izredni seji glasovali o kandidatki za mandatarko Alenki Bratušek. Poslanci Pozitivne Slovenije so namreč 22. februarja vložili konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše in predlagali, da bi nalogo za sestavo nove vlade poverili začasni voditeljici največje stranke v državnem zboru Alenki Bratušek. Izid glasovanja naj ne bi bil pod vprašajem, saj so kandidatki Pozitivne Slovenije načelno že zagotovile podporo Državljanska lista Virant, Socialni demokrati in Demokratična stranka upokojencev Slovenije. To pa pomeni, da ima Bratuškova potencialno na razpolago vsaj 49 glasov (od devetdesetih). Nezaupnico naj bi podprla tudi Slovenska ljudska stranka, ki je v ponedeljek, 25. februarja, kot tretja od nekdanjih zaveznic zapustila desnosredinsko vladno koalicijo. V SLS so namreč napovedah, da bodo podprli vse aktivnosti, ki bodo vodile do predčasnih volitev, saj so te po njihovem mnenju edina možna rešitev za politično krizo, v kateri seje znašla Slovenija, potem ko je protikorupcijska komisija objavila poročilo o tem, da je Janša kršil protikorupcijsko zakonodajo, slovenski premier pa kljub pozivu koalicijskih partneric ni hotel odstopiti. V morebitni novi levosredinski vladni koaliciji pa ne nameravajo sodelovati. Nezaupnice ne bodo podprli parlamentarci SDS in NSi. V SDS so opozorili, da gre v primeru nezaupnice in oblikovanja nove vlade za poskus, da se onemogoči izvajanje zakona o holdingu in zakona o slabi banki. Kot opozarjajo, sta zaradi tega pod vprašajem dva najpomembnejša proti-krizna ukrepa in ukrepa za zavarovanje slovenske suverenosti. Vodja poslancev NSi Matej Tonin meni, daje skupni imenovalec morebitne nove vlade le nasprotovanje Janševi. Do prisege nove vlade (če bo do njenega oblikovanja sploh prišlo) mora vsekakor Janez Janša s svojimi ministri še naprej opravljati tekoče Alenka Bratušek (PS) posle. Od ponedeljka pa jih je v vladi s premierjem vred ostalo le še sedem iz vrst SDS in NSi. Po mnenju pravnih strokovnjakov to število vsekakor zadošča za sklepčnost vlade. Bratuškova seje medtem že sestala s poslanskimi skupinami DL, SD in Desus. Potencialne partnerice enajste slovenske vlade so se že načeloma dogovorile za nekatere organizacijske spremembe v vladi, ki jo oblikujejo. PS je tako v DZ vložila novelo zakona o vladi, ki za zdaj opredeljuje tri spremembe: vrača samostojno ministrstvo za kulturo, tožilstvo pa pod pristojnost pravosodnega ministrstva. Ukinja ministrstvo brez listnice, Urad za Slovence po svetu pa pripaja ministrstvu za kulturo. Pri pogajanjih, ki se bodo nadaljevala po glasovanju o konstruktivni nezaupnici, pa bo verjetno največ težav na ekonomskem in javnofinančnem področju, Iger so precejšnje razlike med DL in SD. Če ne bo prišlo do kompromisnih rešitev, so takojšnje predčasne volitve neizbežne. Tudi v primeru dogovora pa so se potencialne partnerice že dogovorile, da bo šla čez eno leto Bratuškova po zaupnico v parlament: če delo vlade ne bi bilo uspešno, bi bile predčasne parlamentarne volitve istočasno z evropskimi. Skoraj 43-letna Bratuškova, je bila šest let (v mandatu Janševe in Pahorjeve vlade) direktorica direktorata za proračun, dve leti pa je bila tudi nadzornica NKBM. Sicer je diplomirala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, nato pa magistrirala na Fakulteti za družbene vede, smer menedžment. kratke.si La Corte Suprema respinge l’appello del premier Janez Janša U premier sloveno aveva chiesto che il rapporto della commissione anticorruzione, che aveva raccolto gravi indizi sulla sua colpevolezza, venisse rimosso da internet. Secondo Janša, la pubbhcazione del rapporto, avvenuta prima che gli fosse data la possibilità di rispondere alle accuse, lo avrebbe danneggiato provocando la crisi che porterà alla fine del suo mandato. La Corte Suprema ha respinto la richiesta “perché la carica di premier non è un diritto personale.” Janko Veber (SD) alla guida del parlamento sloveno Dovrebbe essere il capogruppo dei socialdemocratici Janko Veber il nuovo presidente del parlamento sloveno. La proposta avanzata da SD rientra nelle trattative per la formazione di un nuovo governo di centrosinista che dovrebbe essere guidato da Alenka Bratušek (Pozitivna Slovenija). L’appoggio a Veber dovrebbe essere assicurato. Il parlamento sloveno è senza presidente dalle dimissioni di Gregor Virant coincidenti con l’uscita della sua lista dal governo di Janez Janša. Vlasta Nussdorfer nominata nuova garante per i diritti dell’uomo Dal 23 febbraio la Slovenia ha una nuova garante per i diritti dell’uomo. Si tratta di Vlasta Nussdorfer che rimarrà in carica per 6 anni. Il parlamento l’aveva eletta il 1. febbraio con 82 voti, il sostegno più alto ottenuto dai garanti in Slovenia. La Nussdorfer, succeduta a Zdenka Čebašek-Travnik, all’inizio del suo mandato ha dichiarato che si schiererà in difesa dei più deboli e impotenti. Il presidente Pahor le ha augurato di svolgere il suo ruolo con coraggio e saggezza. Nel fine settimana i congressi di Desus e del Partito popolare Nel fine settimana i membri del Partito dei pensionati sloveni (Desus) e del Partito popolare sloveno (SLS) sceglieranno i nuovi leader. I candidati per il posto di presidente sono, oltre all’attuale leader Karl Erjavec, il segretario generale del partito Ljubo Jasnič e la presidente della direzione del Desus di Ljubljana Meta Vesel Valentinčič. L’unico candidato presidente per i “popolari” è invece l’ex ministro per l’agricoltura e per l’ambiente Franc Bogovič. Lo scrittore Vlado Žabot sia il nuovo ministro alla cultura È questa la proposta dell’Associazione degli scrittori sloveni e del Coordinamento dell’organizzazione della cultura slovena (KOKS). La “candidatura” di Vlado Žabot è stata annunciata da Veno Taufer e Igor Koršič dopo che si è saputo che tra i progetti dell’eventuale nuova coalizione di governo di centrosinistra c’è anche la restituzione dell’autonomia al ministero della cultura e l’intenzione di affidare l’incarico ad un rappresentante della società civile. Aktu Alenka Bratušek (PS) prva ženska z mandatom za sestavo slovenske vlade V slovenskem državnem -Aktualno---------------------- Leva sredina prehitela desnico, zmagovalec pa je Gibanje 5 zvezd Pravi politični tsunami Blažina spet izvoljena Sreda, 27. februarja 2013 s prve strani Relativni zmagovalec parlamentarnih volitev je koalicija leve sredine, saj je v po- slanski zbornici na prvem mestu z 29,5% glasov, kar ji je prineslo večinsko nagrado in torej razpolaga s 340-imi Molte le facce nuove in Parlamento m Saranno moltissime le facce nuove del Parlamento italiano. Il caso più clamoroso, ovviamente, quello del Movimento 5 stelle. Una truppa di 162 sconosciuti (tra Montecitorio e Palazzo Madama) che ricopriranno un ruolo cruciale in questa delicata fase storica. Altrettanto clamorose sono però anche alcune esclusioni illustri. Più o meno prevedibili alla vigilia. Innanzitutto quella di Gianfranco Fini (classe 1952), l'ex presidente della Camera dei Deputati ed eletto per la prima volta nel 1983. Lo scarso risultato del suo partito, Futuro e Libertà, che alla Camera ottiene un misero 0,46 per cento, determina l'esclusione in Regione anche di Roberto Menia. Sempre in Friuli Venezia Giulia, la sconfitta (di misura) subita dal centro-destra al Senato è significata anche la non rielezione di un altro politico di lungo corso, l'ex-senatore Pdl Giulio Camber, che rimane fuori dal Parlamento dopo 26 anni di attività (la sua prima elezione risale al 1987). Fra quanti si sarebbero seduti sul versante opposto dell'emiciclo invece, i nomi “pesanti” degli esclusi sono quelli della lista Rivoluzione Civile che resta distante (con il 2,2 per cento) dalla soglia di sbarramento del 4 per cento. In primis dunque Antonio Di Pietro (in parlamento dal 1994) leader dell’Idv (a sostegno di Re) che in questa legislatura non avrà nessun rappresentante. Ma anche lo stesso Antonio Ingroia candidato premier della lista, esordiente in politica ma balzato agli onori della cronaca per l'inchiesta sulla trattativa Stato-mafia. Fuori da Montecitorio anche il già presidente del Senato ed ex segretario Cisl Ignazio Marino (Pd) e Guido Crosetto fra i fondatori di Fratelli d'Italia. Esclusi da Palazzo Madama invece Gianfranco Miccichè di Grande Sud e Raffaele Lombardo leader del Movimento per le autonomie. poslanci. Prehitela je le za las (0,4%) koalicijo PdL in Severne lige. Tudi v senatu ima leva sredina relativno večino 31,6% glasov in 120 senatorjev, toda je daleč pod kvorumom 158 senatorjev. Desna sredina se j e uvrstila na drugo mesto s 30,7% glasov in 116 senatorji. Slab rezultat je imela Montijeva koalicija, ki bo imela 45 poslancev in 18 senatorjev, kar pomeni, da nima dovolj moči, da bi vplivala na sestavo večine. Močno se je ošibila tudi Severna liga, ki je v primerjavi z zadnjimi političnimi volitvami iz leta 2008 izgubila polovico glasov in pristala na 4,08%. Medtem ko niso dosegli kvoruma med drugimi Finijev Futuro e Libertà (Fli) in Civilna revolucija Ingroie. Dober je bil rezultat za koalicijio leve sredine v deželi Furlaniji Julijski krajini, ki je ponovno izvolila slovenskega predstavnika v rimski parlament. Demokratska stranka je izvolila štiri senatorje, ki so Francesco Russo, Isabella De Monte, Carlo Pegorer in Lodovico Sonego ter šest poslancev. Ti so Gianna Mali- Tamara Blažina sani, Giorgio Zanin, Ettore Rosato, Giorgio Brandolin, Tamara Blažina in Paolo Coppola. Furlanijo Julijsko krajino bodo v senatu zastopali še Berlusconi oziroma Bernabò Bocca, Alessandro Maran v zastopstvu Montijeve koalicije ter Lorenzo Battista, ki je bil izvoljen na listi Gibanja 5 zvezd. V poslansko zbornico pa so bili v naši deželi izvoljeni še Nichi Vendola (SEL) oz. Serena Pellegrino, Sandra Savino in Manuela Di Centa (PdL), Massimiliano Fedriga (Severna Liga), Walter Rizzetto in Aris Prodani (Gibanje 5 zvezd) ter Gianluigi Gigli (Montijeva lista). Če pa pogledamo razmerje sil v FJK na podlagi rezultatov za poslansko zbornico, kar je seveda bistvenega pomena tudi v luči prihajajočih deželnih volitev, ugotovimo, da so se volilci porazdelili v tri bloke, ki so si zelo blizu. Na prvem mestu je koalicija desne sredine z 28,01 odstotka in 201.566 glasovi, sledi levosredinska koalicija, kije s 197.828 glasovi dosegla 27,49 odstotka. Manj kot dva tisoč glasov jo loči od Gibanja 5 zvezd, ki je na tretjem mestu s 195.900 glasovi in 27,23 odstotki. Montijeva lista je prejela 77.395 glasov (10,76%), njegova koalicija pa 12,88%, pri čemer je prišlo do preliva glasov in najbolj se je ošibila UDC, ki je prejela 1,6% glasov. Civilna revolucija Ingroie pa se je ustavila pri 2,09% in 15.031 glasovih. Medtem ko se na vsedržavni ravni iščejo možne rešitve za sestavo vlade, volilni izidi odpirajo novo po-litčno fazo v deželi FJK, ki se pripravlja na deželne volitve. Vsaka volilna preizkušnja predstavlja zgodbo zase, lokalno prihaja tudi do drugačnih dinamik. Vendar je neizpodbitno, da bo morala leva sredina korenito premisliti program in kandidate, s katerimi se bo čez dva meseca ponovno predstavila volil- Negotovost do konca Potrebna olajšana izvolitev Slovenca Izvolitev Tamare Blažina je bila negotova do zadnjega. Na koncu pa je Demokratska stranka le zmagala, čeprav za en las, in si je z večinsko nagrado zagotovila večino v poslanski zbornici ter izvolila 6 poslancev iz FJK. Ponovno je prišlo jasno do izraza dejstvo, daje potrebno rešiti slovensko zastopanost v rimskem parlamentu z novim volilnim zakonom, ki naj olajša izvolitev slovenskega kandidata kot med drugim predvideva tudi zaščitni zakon za slovensko manjšino. V preteklosti so komunistična stranka in njene naslednice vedno zagotovile izvolitev Slovenca, s spre- membami italijanske politične scene, ki je z nedeljskimi volitvami doživela pravi potres pa bo nujno potrebno zakonsko rešiti vprašanje. Napake levice Weber: zmernost ne prinaša konsenza Premalo časa smo imeli, da bi napravili tehtno oceno volitev. Na to temo se bo treba v prihodnjih tednih še vrniti. Med prvimi komentarji, ki smo jih zasledili, ve- Goriški lok v petek o 50-letnici dežele FJK Petdesetletnica Dežele Furlanije Julijske krajine in njenega posebnega statuta bo glavna tema klepetal-nice Goriškega loka, ki bo v petek, 1. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20). Protagonisti debatnega večera z naslovom “50 let FJK: ne-koriščena avtonomija?” bodo Ivan Bratina, Bojan Brezigar, Miloš Budin, Ivo Jevnikar in Igor Kocijančič. Večer bosta povezovala Aljoša Sosol in David Peterin. lja opozoriti na kritično oceno predsednika raziskovalne ustanove SWG Roberta We-berja, ki brez ovinkarjenja poudarja, da sta glavna poraženca volitev Mario Monti in Pierluigi Bersani. Kampanja leve sredine je bila po njegovem zelo slaba, demokratska stranka pa ni razumela radikalne želje po spremembah v italijanski družbi, ki jo pooseblja Gibanje 5 zvezd. Predsednik S WG je tudi povedal, da prve raziskave kažejo, da je Grillo največ glasov prejel med nekdanjimi volilci leve sredine. Zmernost, na katero sta stavila Monti in Bersani - dodaja - ne prinaša konsenza. brevi.it Profughi abbandonati al proprio destino con 500 euro di buonuscita Il prossimo 28 febbraio, cesserà il programma di assistenza (gestito dalla Protezione Civile) per i circa 28.000 profughi giunti a Lampedusa durante la crisi libica. Molte delle persone sinora ospiti di alberghi e strutture affini, sono ancora in attesa del riconoscimento dello status di rifugiato. Passata l'emergenza, denunciano le associazioni per l'accoglienza, non è stato avviato nessun programma di integrazione. I profughi riceveranno 500 euro a testa di “buonuscita”. Centri commerciali e crisi, negozi e botteghe chiudono le serrande Secondo un recente studio di Confesercenti in Italia tra il 2002 e il 2012 il numero medio di esercizi al dettaglio ogni mille abitanti è passato da 2,1 a 1,6. Un calo del 24,3%. All'origine del fenomeno non solo la crisi economica (che ha contribuito a peggiorare la situazione), ma anche la proliferazione dei centri commerciali. Secondo il Censis il problema è anche culturale: sarà necessario sviluppare idee nuove per la sopravvivenza dei borghi e dei centri delle città. Partite iva: boom fra i giovani, non è detto siano lavoratori autonomi Il 2012 fa registrare un sensibile aumento di partite Iva. Delle 549mila aperte l'anno scorso (+ 2,2% rispetto al 2011) 211mila appartengono a giovani under 35 (+8,1 sul 2011), in particolare, l'incremento maggiore riguarda quelle avviate da donne: il 10,1 per cento in più rispetto all’anno scorso. Secondo il segretario della Cgia di Mestre Bortolussi però, molti dei nuovi lavoratori autonomi potrebbero in realtà lavorare per un unico committente. “Il 60% degli animali-cavia sparisce nel nulla” Secondo Legambiente e Lega antivivisezione in Italia ogni anno sarebbero utilizzati 970 animali-cavia. Il 60% di questi (circa 600 fra scimmie, cani e gatti) però “sparisce” di fatto nel nulla. Una volta conclusi i test infatti arriverebbe alla fase di riabilitazione solo il 7-8 per cento degli animali, mentre un 30 per cento finirebbe soppresso. Una discrasia spiegano le due associazioni che non sarebbe in alcun modo giustificata dalla normativa in vigore. “Buco informatico” costa 10 stipendio a 75mila insegnanti Un “buco” nel sistema infor- ; matico, dovuto al passaggio di I competenze tra i singoli istituti e ! 11 Ministero dell'economia. Que- ; sta la ragione per cui circa 75mi- I la insegnanti precari, chiamati i per le varie supplenze, sono re- ; stati senza stipendio. I più “sfor- ! tunati” i 25mila che all'inizio del- i l'anno scolastico in corso aveva- j no firmato un contratto per una i sostituzione annuale: febbraio i sarà il terzo mese consecutivo in ; cui non riceveranno la paga. I Sreda, 27. fabruarja 2013 Dichiarazioni di solidarietà con il nostro settimanale Il sindaco di Pulfero, Piergiorgio Domeniš, è a fianco della redazione del settimanale Novi Matajur, in questo difficile momento economico, a seguito di una carenza di liquidità che potrebbe portare anche alla chiusura del settimanale. “Il momento non è facile - dice - ma è anche vero che dobbiamo far valere la specialità della Regione Friuli Venezia Giulia; una specialità che nasce proprio dalla ricchezza delle diversità che compongono questo territorio al confine con l’Austria e la Slovenia. Le minoranze, come quella slovena, vanno tutelate poiché rappresentano parte della storia e della vita della nostra regione, un patrimonio da non disperdere perché costituisce grande punto di forza in un’Europa sempre più unita”. Nel caso del Novi Matajur, Domeniš sottolinea come questo tipo di informazione, locale, rappresenti, oggi più di ieri, veicolo di diffusione della vita, delle tradizioni, degli eventi e della cronaca di una parte del Friuli troppo spesso dimenticata dagli organi di informazione più diffusi, anch’essi alle prese con una congiuntura economica sfavorevole: “Testate come il Novi Matajur, di fatto transfrontaliere, in lingua italiana e slovena, quindi interna- zionali, portano la voce delle Valli del Na-tisone e dell’area di confine a un bacino di residenti sempre più anziano, che attende proprio in casa, con l’arrivo di questo giornale, l’informazione della sua terra, con tanti dettagli e immagini. Anche gli emigranti attendono con gioia l’arrivo di questo giornale che li riporta, con il cuore, nella loro terra d’origine. Non dimentichiamo che testate come il Novi Matajur, infine, portano in Friuli Venezia Giulia anche notizie della vita della vicina Repubblica di Slovenia, paese contermine con cui si stringono, sempre più spesso, patti e accordi per lo sviluppo della zona transnazionale, e non solo con fondi Interreg”. ★ ★ ★ “Vorrei manifestare la mia solidarietà e aderisco alla vostra iniziativa, affinchè la voce del Novi Matajur non venga a spegnersi, essendo una voce molto importante per la nostra comunità, e penso anche per l'intera comunità friulana.” Fabello Eliana Sindaco di Grimacco Spoštovani, v uredništvu Radia Koper v celoti pod- Identiteta: javna sprava med Bossmanom in Pahoijem Zanimivo srečanje v Centru Balducci v Zuglianu “Vesel sem, da imam danes priložnost pojasniti smisel svoje kritike glede izvolitve gospoda Bossmana za župana občine Piran. Ni namreč potrebno, da se tukaj pobotam z njim, ker se enostavno nisva nikoli skregala. Župan je tedaj takoj razumel, da moje besede niso bile mišljene rasistično in niso bile usmerjene osebno proti njemu”. Tako je povedal pisatelj Boris Pahor na prvem javnem srečanju s Petrom Bossmanom po znani medijski polemiki, ki se je razvenela decembra leta 2010, ko je bil piranski zdravnik izvoljen na čelo piranske občine. Priložnost za pojasnitev je ponudil večer, ki ga je prav s tem namenom v četrtek, 21. februarj a, organiziral Center Balducci v Zuglianu pri Vid-nu. V debati z Bossmanom in Pahorjem sta sodelovala tudi duhovnik Pierluigi Di Piazza in Božidar Stanišic, predsednik Centra Balducci. Bossman je uvodoma povedal, da je takoj razumel, na kaj se je takrat nanašal slovenski pisatelj: na problem identitete, ta tema pa tudi njega osebno zelo zanima. Županje nato pojasnil, kako gaje piranska skupnost Na vrhu omizje, zgoraj pa Bossman, Pahor in Di Piazza s časom sprejela: “Jaz sem po rodu Afričan in bom vedno ostal Afričan; ne morem pozabiti svojih korenin. Sem pa Slovenec po izbiri: če priseljenci želijo, da jih bo skupnost, v kateri živijo, sprejela, se morajo prostovoljno odpovedati delu svoje neodvisnosti in aktivno sodelovati v družbenem življenju”. Vprašanje identitete je bila torej glavna tema debatnega večera. “Globalizem je danes glavna ideja, ki se širi po Evropi,” je v tem kontekstu povedal Pahor. “Obstaja vrsta globalizma, ki sem jo pripravljen sprejeti, in sicer to, da smo vsi enakopravni otroci iste Zemlje. Ko pa globalizem postane način za preseganje posebnosti posameznih identitet, mu nasprotujem. Identiteta je po mojem osnova za človeško zdravje. “Slovenski narod,” je dodal pisatelj, “je dolgo časa trpel zaradi različnih in dolgotrajnih izkušenj uničenja slovenskega jezika in kulture. Mislim, da ima vsaka narodna skupnost pravico se šolati v svojem jeziku in ohraniti svojo kulturo tudi preko šolstva. Če to pomeni biti nacionalist, v redu: sem nacionalist.” (a.b.) piramo vašo bitko in izražamo solidarnost z vsemi sodelavci Novega Matajurja. Naše poslušalce redno in temeljito obveščamo o dogajanju in življenju Slovencev v Videnški pokrajini. Pripravili smo tudi posebno oddajo o težavah vašega uredništva in o tem bomo še naprej temeljito poročali. Zelo dobro se namreč zavedamo, kako pomemben je vaš glas v razseljenih Terskih in Nadiških dolinah. Cari politici, siamo i bambini della Bilingue. Noi desideriamo molto che il NOVI MATAJUR resti, perché sarebbe la nostra rovina e non solo, anche la rovina del sapere della Benečija. Noi desideriamo anche che voi aggiustiate la nostra scuola vecchia, cioè quella che avevamo prima. Vi preghiamo di aiutarci, ogni giorno piange qualcuno. Ciao e grazie. I bambini della Bilingue Z ukinitvijo Novega Matajurja bi slovenski oziroma narečni jezik postal še bolj osiromašen. Prav dejstvo, da so prispevki napisani v slovenskem, italijanskem in narečnem jeziku predstavlja neprecenljivo dragocenost in posebnost Novega Matajurja. Z upanjem na boljše čase Vas lepo pozdravljam. Andrej Šavko Odgovorni urednik Radia Koper V Republiki Sloveniji se v teh dneh snuje nova vlada. V tem okviru je v javnost prišel predlog, da bi v okviru sprememb organizacije slovenske vlade ukinili ministra za Slovence v zamej-stu in po svetu ter Urad za Slovence v zamejstu in po svetu. Vodstvo SKGZ je ocenilo, da tak predlog de facto niža nivo pozornosti in skrbi, ki naj ju Slovenija ima do svojih manjšin v sosednjih državah ter do Slovencev, ki živijo v svetu. Inštitut ministra je posebej izpostavljen v zakonu o odnosih Republike Slovenije do svojih manjšin. Izkušnje zadnjih let, ko je za zamejski prostor skrbel minister, so pokazale, da je ta izbira pravilna in učinkovita, pravi SKGZ. Manjšinska vprašanja prihajajo na ta način neposredno na mizo vlade, saj je minister član vladne sestave in lahko na primeren način opozarja, vzpodbuja in povezuje različna ministrstva, ki so vezana na življe- Zaskrbljenost SKGZ in SSO Bodo ukinili ministrstvo in Urad? nje in delo Slovencev v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem in po svetu. Slovenska kulturno-go-spodarska zveza je mnenja, da je treba celovito razmisliti o vlogi državnih inštitucij v Sloveniji do Slovencev v sosednjih državah. Svet za manjšine pri predsedstvu vlade, parlamentarna komisija za Slovence po svetu in v zamejstvu ter sam Urad z ministrom bi morali delovati bolj povezovalno z nekakšno skupno režijo. Začudenje in zaskrbljenost zaradi namere o ukinitvi ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ter pristojni urad priključiti ministrstvu za kulturo je izrazil tudi SSO. Tako figura mi- nistra kot dejavnosti Urada so se v vseh teh letih izredno dobro uveljavili. V tem smislu SSO poziva odgovorne pri sestavi novega vladnega programa, da pustijo pri življenju Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter njegovo avtonomijo, naj ga vodi poverjeni minister. Taka struktura je omogočila tudi pravilen razvoj bilateralnih odnosov, nadaljuje tiskovno sporočilo SSO. Ukinitev ministrskega mesta in združitev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu z ministrstvom za kulturo bi bilo sporno dejanje, - zaključuje SSO - saj delovanje Slovencev izven meja Republike Slovenije ni le kultura temveč mnogo več. Torre Natisone Gal: pubblicati i bandi destinati alle aziende agricole Sono stati publicati i bandi del Torre Natisone GAL rivolti alle aziende agricole che riguardano la realizzazione ed il potenziamento/miglioramento della filiera corta nonché la realizzazione di nuovi posti letto in agriturismi. Il primo bando prevede la concessione di contributi per interventi diretti a realizzare o a potenziare/migliorare le attività di manipolazione, trasformazione e commercializzazione dei prodotti destinati all'alimentazione umana a condizione che il beneficiario dimostri di dare luogo ad una filiera corta. Sono finanziabili interventi di costruzione-realizzazione o miglioramento di immobili funzionali agli obiettivi dell'intervento, acquisto di attrezzature per la trasformazione dei prodotti agricoli, licenze e certificazioni di qualità, arredi e dotazioni per il punto vendita, servizi di consulenza, spese generali e produzione e diffusione di materiale promozionale. Il limite minimo di spesa è pari a 10.000 €, la spesa massima ammissibile è pari a 62.500 €. L'intensità dell'aiuto è pari al 60% per i giovani agricoltori e pari al 50% per le altre aziende agricole. Il bando per la realizzazione di nuovi posti letto in agriturismi persegue l'obiettivo del recupero delle strutture aziendali esistenti. Si prevede la realizzazione di nuovi posti letto in nuove strutture ricettive nonché la realizzazione di ulteriori posti letto in esercizi già esistenti. E previsto il finanziamento di interventi di ammodernamento ed adeguamento, ampliamento, fornitura di arredi, attrezzature e dotazioni per lo svolgimento dell'attività e spese generali. Il limite minimo di spesa è pari a 30.000 €, quello massimo è 60.000 €. L'intensità dell'aiuto varia dal 40% al 60% a seconda delle caratteristiche aziendali. Entro il 31 marzo 2013 è possibile contattare per qualsiasi informazione gli uffici della Kmečka zveza-Associazione Agricoltori in via Manzoni 31 a Civida-le, dal lunedì al sabato dalle ore 8.30 alle ore 12.30 tel/fax 0432 703119 e-mail: kz.cedad@libero.it. Così la Serbia è più vicina Gemellaggio tra il liceo Diacono ed un liceo di Belgrado Nell’immaginario comune la Serbia non occupa un posto di rilievo, anzi, per molte persone questo paese è un luogo lontanissimo di cui si hanno poche conoscenze spesso deformate dal luogo comune che avvolge i Balcani o dai residui della propaganda di qualche anno fa. Eppure un gruppo di ragazzi di un istituto scolastico cittadino ha deciso di sostituire la classica gita scolastica nelle più ‘gettonate’ città italiane o estere con uno scambio-gemellaggio con il III Liceo di Belgrado (liceo bilingue serbo-italiano). Il tutto è nato da un servizio televisivo messo in onda nel corso della puntata del 29 aprile dello scorso anno dalla trasmissione televisiva EstOvest di RAI3 che ci ha permesso di scoprire che a Belgrado c'è un Liceo Statale bilingue serbo-italiano. Le interviste agli allievi e agli insegnanti hanno messo in luce lo spiccato interesse di questi ragazzi per la nostra lingua e il grande desiderio dei giovani di questo paese di fare parte di una comunità più grande di quella na- zionale e di essere anche loro cittadini europei. Dopo una lunga serie di contatti, con l'arrivo pochi giorni fa a Cividale di 12 ragazzi serbi e due insegnanti accompagnatori, si è avviata la prima fase di questo progetto. Fitto il calendario degli impegni: attività scolastiche in comune per perfezionare l'uso della lingua italiana, presentazioni del nostro territorio, lezioni in classe, uscite nelle più importanti località della Regione e, soprattutto, molte occasioni di dialogo e confronto, resi più agevoli dall'ospitalità presso le famiglie. Un incontro sostenuto dall'apparato organizzativo e logistico del Convitto Nazionale Paolo Diacono e preceduto da una lunga preparazione. Nei mesi scorsi hanno avuto luogo a scuola l’intervento di uno storico dei Balcani, la partecipazione di un esperto che, accompagnato dalla fisarmonica, ha illustrato i caratteri salienti della musica balcanica, la visita alla comunità serbo-ortodossa di Trieste che ha permesso di scoprire relazioni inaspettate e di lungo corso fra la nostra Regione e quel paese, l'allestimento di una mostra sul grande attore Bekim Fehmiu, che ha permesso anche di scoprire alcune contraddizioni di quelle terre. Fra qualche settimana lo scam- Sreda, 27. februarja 2013 bio vedrà la partenza di un gruppo di allievi verso Belgrado, seconda tappa di questo progetto. Le aspettative sono molte, ma aver rotto il ghiaccio ed aperto un ca- nale di confronto e dialogo fra ragazzi di due paesi è già un risultato che appaga gli sforzi di tutte le persone che hanno sostenuto questo progetto. V nedeljo, 1. marca, ob 20. uri bo na gradu Dobrovo otvoritveni koncert zborovske revije Primorska poje, zaključna koncerta bosta pa 28. aprila v Zavarhu v visoki Terski dolini in v Nabrežini. Množična zborovska revija, ki že od leta 1970 povezuje pevce, ljudi in kraje vsega obmejnega prostora, ponuja letos 32 koncertov, na njej pa bodo sodelovali 204 pevski zbori. Kot je že večletna tradicija, bosta dva koncerta tudi v Videnški pokrajini. Prvi bo v Ukvah, v kulturnem centru, v nedeljo, 17. marca, ob 14.30 in kot po navadi bo povezal primorsko in koroško glasbeno tradicijo. Nastopili bodo: Vokalna skupina Sumljak, Zenski pevski zbor Rož iz St. Jakoba, Mešani pevski zbor Duri Col, Moški pevski zbor Kralj Matjaž iz Libuč, Mešani pevski zbor Canto ergo sum in Komorni zbor Borovlje. Na koncertu, ki bo v cerkvi Sv. Florjana v Zavarhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30, bodo nastopili: Moški pevski zbor Matajur, Zenski pveski zbor Ivan Rijavec, Moški pevski zbor Poljubinj, Žup- Na reviji Primorska poje 2013 32 koncertov in več kot 200 zborov 17. marca bo koncert v Ukvah, 28. aprila pa v Zavarhu njiski zbor Sv. Urbana, Moški pevski zbor Sv. Jernej Opčine, Mešani pevski zbor Frančišek Lampe in Mešani pevski zbor Adriatic. Med zbori videnske pokrajine, ki letos sodelujejo na Primorski poje, bo prvi nastopil Mešani pevski zbor Rečan. Zapel bo na koncertu v Kneži, v nedeljo, 10. marca, ob 17. uri. Barski oktet bo sodeloval na koncertu, ki bo v kulturnem centru Antona Ukmarja pri Domju pri Trstu v petek, 12. aprila, ob 20.30. Moški pevski zbor Matajur bo, kot rečeno, zapel 28. aprila v Zavarhu, Mešani pevski zbor Tre valli/Tri doline pa isti dan na zaključnem koncertu v cerkvi Sv. Roka v Nabrežini. Špeter / Slovenski kulturni center_centro culturale sloveno ZAČETNA FOLKLORNA DELAVNICA PLESI Benečije, Zgornjega Posočja in Breginjskega kota Mentor BORIS LAHARNAR Umetniški vodja Folklorne skupine Razor Tolmin TRAJANJE/Durata: od_dalle 18.00 do_alle 20.30, v dvorani Slovenskega kulturnega centra v Špietre presso il centro culturale sloveno di S. Pietro al Natisone Prvo srečanje boji primo incontro avrà luogo v ponedeljek, 11. marcajunedì 11 marzo Rok prijavejscrizioni entro : torek, 5. marcajnartedi 5 marzo Info: Inštitut za slovensko kulturo - isk.benedjaiSyahoo.com Javni sklad RS za kulturne dejavnosti 01 Tolmin _ ISK _l Lìngue locali, indetto un premio letterario L’Unione Nazionale Pro Loco d’Italia e Legautono-mie Lazio, in collaborazione con il Centro di documentazione per la poesia dialettale ‘Vincenzo Scarpellino’ e il Centro Internazionale Eugenio Montale, indicono il premio letterario ‘Salva la tua lingua locale’. Il Premio è aperto a tutti gli autori e si articola in tre sezioni, tutte a tema libero in una delle lingue locali d’Italia. La sezione A prevede una poesia inedita, la sezione B storie, favole e racconti inediti, la sezione C un libro di poesia o prosa (racconti, favole, storie) edito a partire dal 1° gennaio 2010. La scheda di partecipazione è disponibile sul sito www.unioneproloco.it oppure può essere richiesta all’indirizzo mail: giornata-deldialetto@unpli.info. I lavori dovranno essere inviati entro il 31 luglio 2013. V četrtek, 28. februarja, redni občni zbor ISK Člani, predsedniki društev in podporniki Inštituta za slovensko kulturo so vabljeni na redni občni zbor Inštituta, ki bo v četrtek, 28. februarja, ob 18.00 v slovenskem kulturnem centru v Špetru. Na dne-vem redu so dejavnosti Inštituta, obračun 2012 in predračun 2013, določitev članarin za leto 2013, obnovitev društvenih organov ter poimenovanje slovenskega kulturnega centra. ★ ★ ★ L'assemblea ordinaria dei soci dellTstituto per la cultura slovena è stata convocata per giovedì 28 febbraio, alle 18, presso la sede del centro culturale sloveno a S. Pietro al Natisone. Tra gli argomenti all’ordine del giorno l’attività dellTstituto, il rinnovo cariche sociali e la denominazione del centro culturale sloveno. r V saboto, 9. marca, lietna seja Rečana Vsi člani kulturnega društva Rečan so vabljeni na lietno sejo, ki bo v saboto, 9. marca, ob 19.30 v gostilni Al Vescovo v Podboniescu. Dnevni red predvideva članarino, odobriteu obračuna, program za lietos an razno. Po seji bomo člani kupe vičerjal an se veselil. Za članarino an prispevek za vičerjo se plača skupno 15 evru. Trieba je potardit prisotnost na seji, zatuo se lahko pokliče na telefonsko številko 0432.725045 (Mirella). 1 VideoCinema&Scuola, natečaj za šole Organizira ga Center za kulturne dejavnosti v Pordenonu, rok je 9. marca Center za kulturne dejavnosti v Pordenonu (Centro Iniziative Culturali di Pordenone) pod pokroviteljstvom generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbj0rna Jaglanda organizira VideoCinema&Scuola, 29. mednarodno multimedialno tekmovanje. Natečaj popelje sodelujoče preko diapozitivov do najsodobnejše tehnologije in ustvarja priložnost za srečanje ter primerjavo najboljših kratkometražnih filmov, reklamnih spotov in posnetkov. Sodelujejo lahko izobraževalne ustanove katerekoli stopnje, od vrtcev do akademij in univerz. Rok oddaje posnetkov je 9. marec 2012. Vse informacije v zvezi s tekmovanjem so dostopne na spletni strani www.videocinemaescuola.it. Sodelujejo lahko tako itali- janske kot slovenske in tuje šole. Tekmovanje je usmerjeno k sedanjosti in bežečemu času. Išče pričevanja oseb, ki so vpete med sedanjostjo in preteklostjo ter stremi k ovekovečenju presenečenega odziva mladostnika, ki se znaj de pred umetniško instalacijo. Spodbuja refleksijo o naših od prometa ohromelih mestih in realnih oblikah skrbi za okolje. Cilj tekmovanja je prepoznavanje in promocija potenciala kreativnosti, ki se lahko izraža tudi preko vedno bolj napredne tehnologije, in ki v evropskih šolah še ni primerno izkoriščen. Predvidene so posebne nagrade za najboljše prepletanje glasbe in slike, za igranje, za zgodbo teritorija, za želje mladih, za dobrodelnost ter za številne druge kategorije. Mauro Pascolini presidente della Somsi di Cividale Il prof. Mauro Pascolini è il nuovo presidente della Somsi di Cividale del Friuli, un sodalizio che accompagna la storia della città sin dal 1870 e che, nel rispetto dei propri principi statutari, ha saputo costantemente rinnovarsi con iniziative e proposte in campo culturale, dell'istruzione e ricreative. L'assemblea generale dei soci, il 27 gennaio scorso, ha eletto il nuovo Consiglio d'amministrazione di cui fanno parte Massimo Bernardi, Renato Danelone, Carlo Di Vito, Magda Grua-rin, Èva Monai, Paolo Moschioni, Maria Cristina Novelli, Arnaldo Paolini, Mauro Pascolini, Elisabetta Rocco e Giulia Sattolo. Il 4 febbraio scorso sono poi stati eletti il presidente nella persona di Mauro Pascolini, Maria Cristina Novelli vicepresidente, mentre è stato riconfermato segretario Arnaldo Paolini. Massimo Bernardi e Carlo Di Vito sono invece i revisori dei conti. La segreteria, presso la sede Somsi in Piazza Foro Giulio Cesare 15, è aperta il lunedì, il martedì, il giovedì ed il sabato dalle 10.30 alle 11.30 ed il mercoledì dalle 17.30 alle 18.30; telefono 0432/734116. 6 Sreda, 27. februarja 2013--------------------------------------------------------------------------------------- S^ptlÌ kultUTtli PWStOV = V iskanju skupnih korenin in medsebojnega zbliževanja Že tradicionalno srečanje z Benečijo in njeno izdajateljsko dejavnostjo ob dnevu kulture v Kobaridu je tudi v petek, 22. februarja, privabilo v dom Andreja Manfrede lepo število ljudi. Večer, ki gaje živahno povezovala in vodila Vida Škvor, so s svojimi žlahtnimi glasovi uvedli in popestrili pevci moške vokalne skupine Snežet. Nato je beseda šla urednicama Trinkove-ga koledarja Lucii Trusgnach in Jole Na-mor, ki sta predstavila pomen in vsebino letošnjega jubilejnega zbornika. Le-ta je sad sodelovanja kakih 40 avtorjev, ena tretjina katerih je iz Posočja in širšega slovenskega prostora. Tudi to je znamenje in rezultat vse bolj pogostih in tesnih stikih, iskanja skupnih korenin in pripravljenosti na skupno načrtovanje za skupno dobro. Sledila je prava poslastica in sicer srečanje z ljudsko pripovedovalko in raziskovalko etnografskega bogastva Benečije Ado Tomasetig, ki je pri furlanskemu Inštitutu Achille Tellini komaj izdala zbornik pravljic, legend in pripovedk z naslovom Od Idrije do Nediže. V prijaznem klepetu z Vido Škvor je v pristnem domačem dialektu spregovorila o svojem zelo obsežnem delu, saj je v knjigi objavila skoraj 600 pravljic, zbranih v 47. različnih krajih Benečije. Najbolj pa je Ada Tomasetig pritegnila pozornost, ko je začela pripovedovati pravljico o Mori iz Marsina. Bil je pravi užitek zaradi sočnosti jezika a tudi zato, ker je Ada res nadarjena pripovedovalka. Skupni prostor, pogled na razvoj kulture in turizma Iz leve Germano Cendou, Piergiorgio Domeniš, Zdravko Likar, Miha Coren in Luisa Battistig, spodaj vrh Matajurja jekti, ki zadevajo tekaško smučanje in kolesarstve poti. Dreški podžupan Miha Coren je orisal demografsko stanje svoje občine, kije ena od najmanjših v Italiji. “Iz našega teritorja - je še rekel - ne gledamo proti Čedadu pač pa proti soški dolini, samo tako bo lahko Benečija preživela.” Na koncu je predsednica PDB, Luisa Battistig, orisala delovanje društva, kije letos praznovalo svojo 20-le-tnico. Povedala je tudi dve posebne želji za prihodnost: da bi Planinska družina rasla in pridobila nove, mlade moči ter da bi znali vedno bolj pokazati pomen, ki ga ima Dom na Matajure za celotno Benečijo in za vse Slovence. (m.o.) projekta kolesarske poti in seveda za dvojezične jasli, ki bojo nastale v Podbonescu.” Germano Cendou, ki je postal župan občine Sovod-nje lani meseca maja, je začel svoj poseg z verzi bene- škega pesnika in buditelja Ivana Trinka. Nato je povedal, da se obeta veliko delo okoli gore Matajurja in njegovega turističnega razvoja, saj obstajajo trije čezmejni pro- S pozdravom kobariške županje Darje Hauptman se je v četrtek, 22. februarja v prostorih Fundacije Poti miru začelo srečanje, namen katerega je bil predstaviti občinstvu iz Posočja realnost naših beneških dolin. Cilj, kot je povedal predsednik Fundacije Zdravko Likar, ki je srečanje vodil, je bil tudi poiskati boljše povezave med posoško in beneško dolino, pa predvsem med občinami, ki stojijo ob meji. Zato so or-ganizatorij poklicali na pogovor dva župana, enega podžupana in predsednico Planinske družine Benečije. Piergiorgio Domeniš, župan iz Podbonesca, je povedal, da “se je veliko stvari spremenilo od padca meje, obstaja sodelovanje med dvema kulturama, ki sta v bistvu ista, saj na eni in drugi strani govorimo isti j ezik. Nekaj več pa bi lahko nare- dili na področju turizma, trudili se bomo skupaj s Kobaridom za uresničevanje Pobuda, ki je doživjela sojo šesto izvedbo, se je začela v sriedo, 20, februarja, v slovienskem kulturnem centru v Špie-tre. Tam je program predstavla Marina Cernetig, natuo so prinesli suoj pozdrav predsednica ISK Bruna Dorbolò, predsednik Fundacije Poti miru Zdravko Likar, podžupanja občine Kobarid Danica Hrast, vodja JSKD Tolmin, Silva Seljak in Vida Škvor, ki je bla od vsega začetka pobudnica tele liepe inicjative. Nastopila sta zbor Matajur pod vodstvom Micheleja Perro-neja (zgoraj) in združeni zbori Posočja pod vodstvom Mateja Kavčiča (spodaj). Lep uspeh je doživela v soboto, 23. februarja, v Kulturnem domu v Kobaridu gledališka predstava ‘Galanda iz Ažle - veliki župan Benečije’ v izvedbi Beneškega gledališča. Avtor dela je Giorgio Banchig, za dramaturško-režijsko zamisel je poskrbel Marjan Bevk. V dramskem besedilu se pre- pletata dva različna zgodovinska dogodka, ki sta se odvijala v Nediških dolinah v času od konca 16. do začetka 17. stoletja. Prvi se navezuje na fevdalno investitura velikega župana Benečije Klemena Galande iz Ažle, drugi dogodek pa se tiče nasilne osebnosti Simona Škrinjarja iz Ažle. Tagli a media e tutela, resiste anche “La Patrie dal Friul” E Bruno Pizzul invita a “fare un gol”per Radio Onde Furlane Compagn di Onde Furlane, Novi Matajur e Radio Spazio 103. Ancje il mensìl furlan al patìs i efiets da tais dai fonts e de mancjance di une politiche linguistice di sest, ma ur fàs cuintri cun snait. Intant, tra une “Cene dal Dràc”, une “Pigule fieste”e une gnove campagne disensibilizazion, la “radio libare dai furlans” e resist I media nella lingua propria sono fondamentali per la tutela delle minoranze. È per questa ragione che ai soggetti che producono informazione e comunicazione utilizzando le lingue mino-rizzate è riconosciuta una funzione strategica che ha sia un valore culturale che una rilevanza di carattere politico. L'uso delle lingue delle minoranze, infatti, garantisce l'esistenza e lo sviluppo delle lingue stesse e quindi delle corrispondenti comunità e soprattutto delle singole persone che ne fanno parte, con i loro diritti, i loro bisogni, la loro identità. Nonostante tutto ciò, proprio i soggetti impegnati nel settore dell'informazione e della comunicazione sono le principali vittime dei tagli effettuati in particolare dalla Regione ai fondi dedicati alla tutela, che rappresentano l'aspetto più evidente della mancanza di una vera strategia positiva di politica linguistica, che colpisce sia la comunità slovena che quella friulana. Il caso di Onde Furlane, che ha subito un taglio dei contributi del 40% rispetto al 2012 e del 60% rispetto al 2009 è quello più evidente, ma non è l'unico. Più recentemente si è affiancata alla “radio libare dai furlans” anche Radio Spazio 103. Entrambe le emittenti hanno denunciato gli effetti di un doppio taglio: quello derivante dall'azzerramento delle risorse dedicate ai programmi radiotelevisivi in friulano, e quello che ha comportato un drastico ridimensionamento del sostegno ai soggetti riconosciuti di primaria importanza per la tutela della minoranza linguistica friulana. Tra questi enti riconosciuti figura l'associazione culturale “La Patrie dal Friul”, editrice dell'omonimo mensile, una pubblicazione che dal 1946 usa la lingua friulana come strumento per descrivere e commentare la realtà. “La Patrie” ha reagito a questa situazione «con la forza della ragione, con l'intelligenza delle idee e con lo spirito della rivolta», come ha scritto il suo direttore Andrea Valcic sul primo numero del 2013. Il risultato è una veste grafica nuova, che sa d'antico, dato che ripropone il formato degli esordi della testata, quando nell'immediato dopoguerra usciva con cadenza settimanale. Resiste con il cuore e con il cervello anche Onde Furlane, con il sostegno della sua “int”, che si ingegna ad organizzare eventi a sostegno della Radio. Venerdì scorso ha avuto successo “la Cene dal Dràc”, momento conviviale e musicale (cena e concerto degli Jonkognòs presso la Piccola trattoria San Mauro a Premariacco) promosso dall'associazione Lenghis dal Dràc. Sabato 2 marzo è già pronto un altro appuntamento: al Botegon (ex Whisky a Go Go) di Camino al Tagliamento ci sarà la “Piqule fieste par Onde Furlane” con l'esibizione di Ulisse e i Ciclopi e Residui di Chernobyl. E dalla prossima settimana partirà una nuova campagna di sensibilizzazione del pubblico di Onde Furlane: testimonial d'eccezione il telecronista Bruno Pizzul. Un invito a “fare un gol” per il Friuli e a dare una mano alla sua voce libera, creativa e indipendente, nell'etere, nella rete e sul territorio. Materni jezik in pravice, “Dnevi” za razmišljanje in reakcijo V zadnji dekadi februarja sta dva datuma, ki sta pomembna za vse, ki so jim pri srcu jezikovni pluralizem in osnovne človekove pravice. Prvi je 21. februar, ki ga je Unesco razglasil za “Mednarodni dan maternega jezika”. Skupščina Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je ta datum izbrala novembra leta 1999, da bi spodbudila večjezično vzgojo in rabo maternih jezikov v vsakdanjem življenju na vseh področjih. Datuma ni izbrala slučajno. Prav na ta dan je bila namreč leta 1952 v bangladeški prestolnici Dhaki (tedaj seje mesto nahajalo v Vzhodnem Pakistanu, glavno mesto Bangladeša pa je postalo leta 1971) velika ljudska manifestacija za priznanje statusa uradnega jezika bengalščini (‘bangla’). Pakistanska policija je takrat ubila nekaj ma-nifestantov, univerzitetnih študentov, ki so se zavzeli za svoj jezik. Letos so “Mednarodni dan maternega jezika” posvetili založniški dejavnosti v maternih jezikih: v prvi vrsti gre za promocijo tiskanja šolskih učbenikov, pa tudi časopisov in drugih medijev. Gre za vprašanje, kije v tem obdobju še posebno aktualno v Furlaniji, kjer se govorita slovenski in furlanski jezik. Drugo pomembno obletnico pa obhajamo danes, 27. februarja. Leta 1511 sta bila na ta dan, ki se je v zgodovino zapisal kot “Joibe Grasse (debeli četrtek)” Vi- den in Furlanija protagonista velike ljudske vstaje, med katero so se kmetje uprli zatiranju plemičev in so zahtevali obnovitev starih pravic, ki so bile v veljavi v kmečkih skupnostih. Ta vstaja je bil primer prave “politične” subjektivnosti kmetov iz Furlanij e, ki je potem dobila institucionalno podlago v Kmetijski skupnosti (Contadinanza). Prav zato je pred leti Co-mitàt / Odbor / Komitaat / Comitato 482 ta datum izbral za Zornade Furlane dai Dirits (Furlanski dan pravic). Radio Onde Furlane na ta dan vsako leto pripravlja poseben program, s katerim želi spodbuditi razmišljanje o pravicah, ki morajo biti zaščitene in zagotovljene. Dos datis impuartantis par cui che i ten al pluralisim linguistic e cultural e ai dirits di fonde: la Zornade intemazionàl de ienghe mari, sieizude de UNESCO tal 2000, e la Zornade Furlane dai Dirits, inovài de Joibe Grasse dal 1511. Dos ocasions di confront cui dirits che a vegnin menagàts soredut in chescj timps in collaborazione con / v sodelovanju z / in colaborazion cun RADIO ONDE FURLANE 90.0 Mhz Udiri, Gurize. Basse Furlane e Friùl di mie^, 90.20 | 106.50 mhz Cjargne | 96.60 Colonia Caroya (Argjentine) JI La scuele par base e cres simpri di plui I ultins dàts su lis preiserizions intes seuelis de Co-munitàt Autonome Basche a mostrin che a van dilunc a eressi lis fameis che a sielzin pai lór fìs il model di insegnament in lenghe basche. I sistemis scolastics prin-cipài de Comunitàt a son tré, ven a dì il Model A che al è dut par spagnùl, gjavadis lis oris di lenghe e lete-rature basche che a vegnin fatis par euskara, il Model B che al previòt che un pocjis di materiis a sedin in-segnadis par spagnùl e un pocjis par base; e il Model D che invezit al ven fat dut par euskara, gjavadis lis oris di lenghe e leterature castiliane che a son fatis par spagnùl. Dilunc vie dai agns, chest ultin model al è làt indenant a eressi simpri di plui e cumò, daùr di chescj ultins dàts, al è stàt sielzùt di cuasi il 78% des fameis. Il 19% dai gjenitòrs al à vùt miór iscrivi i fìs intune scuele bilengàl, intant che il model cui spagnùl tant che lenghe principàl al è stàt sielzùt dome dal 3% des fameis. Nuova scuola gaelica a Glasgow Degli oltre cinque milioni di scozzesi sono all’incirca 60mila quelli che parlano il gaelico, in maggioranza residenti nelle Highlands e nelle isole nordoccidentali. Ciò nonostante l’interesse per questa lingua celtica continui ad aumentare un po’ in tutta la Scozia. Proprio per rispondere alla crescente richiesta d’istruzione in gaelico il governo scozzese ha stanziato 800mi-la sterline per attivare una nuova scuola primaria gaelica a Glasgow, dove il primo istituto con insegnamento in tale lingua era sorto appena nel 2006. L’aumento della domanda d’insegnamento in gaelico -ha commentato il ministro scozzese per l’educazione Ala-stair Allan -, oltre a mostrare che sempre più genitori riconoscono i benefici di un’educazione bilingue, permette di intravvedere un avvenire positivo per questa lingua tra le generazioni future. Gabh mo lethsgeui Tha gaol agam ort. Chan eil mi a'tuigsinn. Am faod mi reòiteag fhaighinn? Top adh leat. Dome il 16% dai tatars de Crimee al pues studia te so lenghe In Crimee a son dome 15 i istitùts scolastics là che si insegne il tatar, un numar masse pieni par rispuindi aes dibisugnis di cheste comunitàt. Cun di fat, daùr dai ultins dàts comunicàts, dome il 16% dai fruts che a partegnin ae comunitàt tatare a àn acès al insegnament inte lór lenghe proprie. Tra l’altri, se chestis scuelis a son in vore, al è plui in gracie dai jutoris che a rivin de Turchie che no pai interessament des istituzions ucrainis. Par riclamà la atenzion su cheste problematiche, la associazion Maarif-chi, che e met adun i educatòrs tatars de Crimee, e à in-maneàt diviers incuintris pai 21 di Fevràr, zornade in-ternazionàl dedicade ae lenghe mari. Ungheria condannata per i rom forzati nelle “classi speciali” In alcuni stati dell’Europa centrale numerosi bambini rom sono obbligati a frequentare, solo a causa della propria origine, delle “classi speciali” pensate per studenti con disabilità mentali. Ora, in seguito alla denuncia avanzata da due ragazzi rom, la Corte europea per i diritti umani ha condannato l’Ungheria per tale pratica discriminatoria. Già nel 2009 un rapporto del Consiglio d’Europa aveva segnalato il problema, ma le autorità ungheresi non avevano preso provvedimenti concreti per cambiare la situazione. L’esecutivo magiaro si difende dicendo di aver introdotto delle linee d’indirizzo per valorizzare la storia e la cultura rom nelle scuole, ma ciò non ha effetti pratici sull’uso ingiustificato del sistema delle “classi speciali” per i bambini rom. 8 novi matajur Sreda, 27. februarja 2013 KANALSKA DOLINA/VALCANALÉ Doline/Duline - “Zelo sem vesela, da sem lahko danes (v petek, 22. februarja, op.a.) cel dan preživela v teh krajih in spoznala lepote Kanalske doline. Zadovoljna sem, da sem se pogovorila s trbiškim županom Carlantonijem, z zanimanjem sem si ogledala ukovško šolo, še posebno pa me je razveselilo srečanje s predstavniki slovenskih društev, ki delujejo v teh krajih. Lepo je, da se toliko ljudi tu zavzema za ohranitev slovenskega jezika in kulture ter da imajo tudi za prihodnost veliko načrtov.” Tako je slovenska ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednica slovenske vlade Ljudmila Novak povzela svoj enodnevni obisk v Kanalski dolini, ob zaključku katerega se je v večnamenski dvorani v prostorih bivše mlekarne tudi udeležila prireditve ob prazniku slovenske kulture, ki stajo prvič skupaj organizirala Sks Planika in Združenje don Mario Cernet pod pokroviteljstvom Občine Naborjet-Ovčja vas in Gorske skupnosti za Gu-minsko, Kanalsko in Železno dolino. Pobudo za prvi obisk slovenske ministrice Novakove v Kanalski dolini je dalo konec lanskega leta obujeno Združenje don Mario Cernet, katerega predsednik je župan Občine Naborjet-Ovčja vas Aleksander Oman. Predstavnica slovenske vlade seje po- V petek, 22. februarja, na pobudo Združenja don Mario Cernet Ministrica Ljudmila Novak obiskala slovenske rojake v Kanalski dolini Udeležila seje tudi Prešernove proslave, katere protagonisti so bili otroci in mladi nico slovenske vlade je bila sicer z obeh strani poudarjena odprtost in načelna pripravljenost na sodelovanje. Ob ugotovitvi, da se da in da je potrebno še veliko narediti za ohranitev slovenske kulture v Kanalski dolini in da je krajevna skupnost tako majhna, da so razprtije znotraj nje nesmiselne, je bil izpostavljen zlasti pomen glasbenega pouka v slovenskem jeziku in tečajev slovenščine, h katerim bi bilo po mnenju nekaterih treba privabiti večje število ljudi. Kako učenje slovenskega jezika in glasbena vzgoja rojevata sadove, pa je bilo več kot očitno med Prešernovo proslavo, ki je med krajani vzbudila tolikšno zanimanje, da je bila večnamenska dvorana v Ukvah celo pretesna. Bogat kulturni program so sooblikovali učenci osnovne BARD O/LVS 6V6 RA Sul trasporto pubblico Bardo non desiste, contro-proposta dei consiglieri comunali R.6ZIJA/1USIA Rozajanski dum, confermata Luigia Negro alla presidenza Martedì 19 febbraio si sono incontrati a Palazzo Belgrado l’assessore Mattiussi, la dirigenza Saf e il sindaco di Lusevera Marchiol. In quell’incontro, il primo cittadino ha provato a spiegare la necessità di ripristinare la corsa delle 18.35 in tutti i giorni lavorativi perché utilizzata dai lavoratori che terminano la propria attività alle 17.00 a Udine o nel tarcentino, e anche dagli studenti che hanno rientri pomeridiani nelle scuole di Udine, Cividale e Ge-mona, rientri che possono diversificarsi a seconda della sezione, del corso di studi dell’anno scolastico. Il giorno successivo la Provincia emetteva un comunicato stampa: “Confermate la corsa pomeridiana delle 17.30 in servizio tutti i giorni e quella delle 18.35 nelle giornate di martedì, mercoledì e venerdì che coincidono con i rientri pomeridiani dei ragazzi in arrivo da Udine e da Cividale. La società inoltre si è impegnata a monitorare la situazione fino alla fine della prossima settimana”. Insomma nessun cambiamento: vengono prima gli interessi delle Società per Azioni e poi quelli della società civile. I bisogni espressi da chi monitora il territorio tutti i giorni, perché ci vive non contano: a loro, basta dare un’oc-chiatina a chi scende e sale sul mezzo per una settimana e hanno già capito tutto. Questa volta però la comunità di Bardo ha deciso di continuare la battaglia per non vedersi sottratti ulteriori servizi. Marina Gelleni, portavoce del movimento contro i tagli Saf, ha fatto recapitare ai politici una lettera. “A noi - si legge nello scritto - le poche corriere che avevamo servono tutte. Siamo così pochi che non abbiamo potere contrattuale nei confronti della battaglia elettorale. Noi rigettiamo la logica dei numeri che ci vede perdenti. Noi denunciamo l'ottusità e l'arroganza con cui i tagli sono stati effettuati. Ci appelliamo al senso civico e alla coscienza politica delle persone che per la posizione che occupano possono aiutarci”. Per rimediare al pasticcio di orari confermato dalla Saf, lunedì 25 febbraio tre consiglieri comunali di Bardo hanno inviato ai dirigenti della SpA e alla Provincia una proposta di modifica degli orari del trasporto pubblico per la Terska dolina. La proposta prevede che la corsa delle 17:30 venga anticipata alle ore 17:10, “perché ciò risponde in modo adeguato alle esigenze degli studenti minorenni delle scuole medie di Tarcento” e che tale corsa e quella delle 14:10 siano effettuate solo in periodo scolastico e sospese nel periodo estivo. “In questo modo, - si legge nella nota - la corsa delle 18:30 potrà essere ripristinata per tutti i giorni lavorativi della settimana e servire la valle per tutto il periodo dell’anno”. Nella medesima lettera i consiglieri chiedono che l’amministrazione comunale venga coinvolta “prima di introdurre le modifiche e non, come è stato fatto in questo caso, solo a seguito delle variazioni e di una istanza del sindaco. Infatti, l’amministrazione, monitorando costante-mente il territorio, è in grado di suggerire quali soluzioni possano creare meno disagio alla popolazione”. (I.C.) Sabato 16 febbraio si è tenuta l’assemblea del Circolo Culturale Resiano “Rozajanski Dum”. Nonostante la situazione economica poco favorevole e l'indisponibilità del centro culturale per diversi mesi, il Circolo ha realizzato nel 2012, anche insieme ad altre associazioni locali, diverse importanti iniziative, tra cui i due concerti dedicati ai canti della tradizione locale e la realizzazione del percorso didattico “Il Borgo Kikej racconta una favola” con illustrazioni di Erika Fabris e testo multilingue a Stolvizza/Solbica. Ha partecipato a diversi eventi culturali in regione, in Slovenia ed in Austria. Ha stampato il periodico “Naš glas/La nostra voce” ed il calendario resiano “Naš kolindrin 2013”. Ha gestito con altre associazioni il sito www.rezija.com. Nel 2013 c’è invece l’appuntamento con l’anniversario per i 30 anni di attività. Durante l’assemblea è stato ricordato “che il circolo porta avanti la sua attività in riferimento a quanto espresso dagli studiosi e da quanto scritto dal primo presidente Aldo Madotto”. Per il mondo scientifico il resiano è un dialetto sloveno, così come lo è per lo Stato Italiano che ha promulgato leggi di tutela che vengono applicate anche a Resia. “E sarebbe anche giusto che coloro che usufruiscono di queste leggi e realizzano iniziative con questi fondi, specificassero il titolo delle leggi medesime favorendo così la giusta conoscenza ai loro fruitori.” Durante le elezioni per le nuove cariche sociali è stata ri-confermata presidente Luigia Negro. poldne sestala z nekaterimi člani društva, ki “ima zelo široko bazo, saj združuje ljudi iz različnih krajev Kanalske doline.” Ob predsedniku združenja sta o načrtih in potrebah organizacije spregovorila še Antonio Sivec in Anna We-dam. Izpostavljena je bila potreba po prostorih, v katerih bi združenje lahko delovalo, in želja po sodelovanju tudi z nemško skupnostjo in organizacijo Kanaltaler Kulturve-rein. Glede načrtov za prihodnost so bile omenjene tu- di nekatere publikacije: med temi naj omenimo knjižico in zgoščenko za otroke. Sicer pa so predstavniki združenja poudarili, kako se je v Kanalski dolini v preteklosti slovenska beseda ohranjala v povezavi s cerkvenim življenjem, s slovensko mašo, slovenskim petjem in preko vaških običajev. Ministrica Novakova pa se je pogovorila tudi z Rudijem Bartalothom, ki ji je v glavnih obrisih predstavil zgodovino in delovanje Sks Planika ter Glasbene šole Tomaž Holmar v Kanalski dolini, ki v teh krajih deluje že petintrideset let. Bartaloth je omenil povezanost Sks Planika s krajevnim šolskim sistemom, jezikovne tečaje in delavnice ter prispevek društva k ustvarjanju pozitivnega vzdušja do Slovenije in vsega, kar je slovensko. Glavni cilj delovanja Sks Planika ostaja vsekakor ohranitev kulturnega bogastva Kanalske doline in slovenskega jezika ter krajevnega narečja, ki se postopoma žal izgublja. Po srečanju s predstavniki slovenskih društev v Kanalski dolini je slovenska ministrica Novakova, ki jo je spremljal funkcionar Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak, izrazila željo, da bi obe organizaciji med sabo sodelovali in se skupaj zavzemali za ohranitev slovenskega jezika in kulture v teh krajih. K odpravi obstajajočih trenj oziroma k zbliževanju stališč, pa so pripravljeni prispevati tudi na Uradu, če bi se izkazalo, daje to potrebno. Na ločenih sestankih s predstav- šole iz Ukev pod mentorstvom učiteljic Alme Hlede in Lee Jesterle, obiskovalci izbirnih tečajev slovenščine pri Planiki pod vodstvom učiteljice Katarine Kejžar, gojenci Glasbene matice - šole Tomaž Holmar v Kanalski dolini (njihov mentorje Manuel Fighe-li), skupina otrok z igrico, ki stajo režirali Anna Wedam in Hana Kanduth in med katero smo lahko slišali tudi krajevno narečje, Mun Gard Quartett iz Žabnic, flavtistki krajevne godbe in cerkveni pevski zbor Ukve-Žabnice. (T.G.) Bilancio 2012 positivo per il Cai Valnatisone Sottosezione -AL NATISONE Il presidente Miani e Chiabudini che ha presieduto l'assemblea Un bilancio positivo per la sottosezione Cai Valnatisone, con il programma 2012 di escursioni portato felicemente a compimento nonostante le condizioni atmosferiche spesso avverse che in alcune occasioni hanno costretto a rimandare le uscite. Così come interessante, ricco e impegnativo è stato il programma di attività culturali, sociali e di manutenzione dei sentieri. Il presidente Massimiliano Miani, nella sua relazione all'assemblea annuale, sabato 15 febbraio a S. Pietro al Natisone, visibilmente soddisfatto, ha esordito ricordando il 150 anniversario che il CAI festeggia quest'anno e sottolineando come l'associazione alpinistica valligiana abbia ormai superato la quota di 200 iscritti. Ma tanto quanto i numeri è importante la grande adesione alle iniziative ed alle escursioni, ha aggiunto, anche grazie alla felice formula dei due percorsi proposti per ogni uscita, favorendo la partecipazione di persone con capacità ed ambizioni alpinistiche diverse. Dopo una vivace descrizione di tutte le escursioni effettuate, Miani si è soffermato sul lavoro di manutenzione dei sentieri evidenziando le novità: il lavoro di ripristino del sentiero 756 Stupizza -sorgenti del Poiana - confi- ne di Stato reso inagibile dall'alluvione autunnale, la nuova apertura della variante del sentiero 749a che dalla località Makota si dirige verso la sella di San Canziano lungo la linea di cresta ed il bel sentiero storico ed infine il recupero del sentiero che conduce alle cascate di Kot nel comune di S. Leonardo. Non sono mancate nemmeno le parole di elogio per il direttivo, per i capigita, ma anche per i traguardi raggiunti. Il plauso è andato al piccolo Enrico Zorza, in particolare per l'impresa compiuta il 9 settembre scorso quando ha percorso 1700 metri di dislivello per salire dalla Val Zadnica alla vetta del Križ, e a Gregorio Zufferli che ha salito tutte le 60 cime dell'amicizia. Nel corso dell'assemblea è stato presentato naturalmente il programma di uscite nel corso del 2013, è stato inoltre eletto il nuovo direttivo per il prossimo triennio. Ne fanno parte Michele Canalaz, Patrizia Cernoia, Dino Gorenszach, Carlo Iu-ri, Massimiliano Miani, Mariano Moro, Maurizio Predan, Diego Scoziero, Marina Trinco, Gianni Zorza e Gregorio Zufferli. A revisori dei conti sono stati eletti Ivana Chiabudini, Franca Costa-peraria, Gianluigi Paussa e Sabine Zorza. Planinska družina Benečije 21. Občni zbor (2. del) Špeter, Slovenski kulturni center sobota, 2. marca 2013 - ob 20. uri Dnevni red: finančno stanje _ Bo možno poravnati članarino za leto 2013 Pohod na Tarčmun v spomin na mons. Ivana Trinka je preložen Zaradi obilnega snega. Bo v nedeljo, 5. maja. La camminata a Tercimonte in memoria di mons. Ivan Trinko è rinviata a domenica 5 maggio, causa sentieri impraticabili per le abbondanti nevicate V zadnjih mesecih je val protestov, ki se širi pomalem po celi Evropi, zaobjel tudi Slovenijo. Novice o demonstracijah in prireditvah, na katerih državljani zahtevajo odstop raznih politikov, so preplavile časopise in televizije, ljudje pa se nezadovoljno sprašujejo, ali bodo njihove prošnje uslišane ali bo, kot se večkrat zgodi, glas ljudstva utišan in odrinjen v kot. Tudi slovenska prestolnica je bila ponosna gostiteljica protestov: na zadnjem, ki seje odvijal 8. februarja, pa se je na cestah zbralo več kot dvajset tisoč ljudi, ki so vzklikali proti slovenski politični eliti. Nezadovoljstvo nad svojimi voditelji so Ljubljančani navajeni izkazovati že več stoletij, zaradi drugih razlogov, vendar pa prav tako upravičeno. Slovenska prestolnica je pravico do izvolitve svojega Ljubljanski župani skozi čas rismo iz slovenske prestolnice župana dobila leta 1504, ko je bil za prvega župana izvoljen Janez Lanthieri, po rodu iz Bergama. Od takrat se je na županskem stolčku zvrstilo več kot sto petdeset različnih mož, katerih imena lahko preberemo na spominskih ploščah, ki so izobešene v Magistratu, ljubljanski mestni hiši imenovani tudi Rotovž. V16. in 17. stoletju so bili za župane izvoljeni predvsem trgovci, obrtniki in gostilničarji, ki so se v svojem poslu sicer dobro znašli, a so jih za pomembnejše naloge meščani imeli za neprimerne in nevedne. Težave pa so povzročali tudi mestni voditelji, ki so preveč radi uživali v nočnem življenju: župana Petra Fistra so tako na primer morali prav posebno spominjati naj ne pijačuje in kvarta, še več preglavic pa je povzročala izvolitev Venturia Thrauisona, ki ni znal ne brati, ne pisati, ne govoriti slovensko, saj je bil po rodu Italijan. Vendar pa nekoč ni bilo težavno izvoliti le župana, temveč je tudi za naziv meščana bilo potrebno izponjevati določene pogoje. Večinoma je bilo dovolj, da so bili tisti, ki so se potegovali za meščanstvo, katoličani in da so stanovali v Ljubljani, v posebnih primerih pa so od prosilca zahtevali tudi nakup nepremičnin ali celo poroko. Seveda je bilo potrebno za to odšteti primerno takso, meščanstvo pa so prebivalci lahko izgubili zaradi neprimernega vedenja. Meščanstvu so se Ljubljančani lahko tudi odrekli, če so le imeli dovolj pod palcem, da so ob odhodu iz mesta plačali odkupnino - zanimiva možnost, ki se ji marsikdo ne bi odrekel niti danes. Vendar pa niso bili vsi ljubljanski župani tako nepriljubljeni: Ivan Hribar, ki je deloval med letoma 1896 in 1910 je med drugim zaslužen za popotresno obnovo Ljubljane. Veljal je za velikega domoljuba in strastnega političnega delavca, o čemer priča tudi njegova nenavadna smrt. Ko se je leta 1941 vračal s sestanska z italijansko upravo, ki mu je ponujala županski stolček, se je iz protesta proti italijanski okupaciji zavit v jugoslovansko zastavo vrgel v Ljubljanico. V svojem poslovilnem pismu je zapisal verze Prešernovega Krsta pri Savici: “Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi.” Danes šteje Ljubljana krepko več prebivalcev kot nekoč, skoraj 300 tisoč, od katerih je več kot 30 tisoč študentov iz vse Slovenije in tujine, na srečo pa ni nikomur treba izpolnjevati nikakršnih pogojev in dokazovati svojega meščanstva, sicer bi se bilo treba zbati, da se ljudje zanj ne bi potegovali kot nekoč. Po drugi strani pa na žalost danes nihče ne more izgubiti svojega meščanstva kot nekoč, “zavoljo hudodelstva ali pregreškov, ki iz do-bičkarije izvira ali pa javno pohujšanje daje”, saj bi sicer Ljubljana štela krepko manj meščanov pa tudi množicam se ne bi bilo treba zbirati na ulicah. Kar se tega tiče, je bilo za Ljubljančane življenje lažje pred tristo leti. (Vir: Darinka Kladnik, Ljubljana z nostalgijo) Teja Pahor po teli pot.” Sam vidla, de tan doma imaš puno drugih stvari... “Ja, sam bla začela runat tudi mozaike, vič ku kajšnemu so bli zlo všeč... Mislem, de bom šla napri an po teli pot. Seda pa, ki se bliža Velika nuoč parpravjam pofarbane jajca... nieso pa samuo pofarbane...” An tle se spoznajo naše doline... “Ja... tela je Nediža (an grede, ki tuole prave, mi kaže na icu s parstam, pa nie trieba, zak se lepuo zastope...), teh so naši studenci, naše doline, naše hosti, cieste ki poveza-vajo naše vasice... Na telim je pozime, na telim pa na puom-lad...” Tu vsakim tojim dieie se vide, kakuo ljubeš Benečijo... “Ja. Niesam hitro zastopila, kakuo san navezana na njo, pa seda... ja, sam an part tele zemlje.” (d) Tu vsakem diele, an kos naše zemlje Manuela Iuretig se je storia spoznat po cieli Italiji Do kako lieto od tega smo poznal Manuelo Iuretig iz Loga (pruzapru ima komine v Marsinu), zak je znala runat vsake sort rože za purtone al pa lepe klabuke za marsinski pust, potle smo imiel parložnost videt tudi nje kuadre, Iger so bli namalani še posebno naši kraji. Pode smo spoznal nje krivapete, anjulce, sveto družino narete z gobami, z olubjam naših drievji... Spoznal so jo tudi v Vidne, v Vili Manin... an s tem je presenetila (sorpreso) puno ljudi. Še posebno potle, ki je s tem ustvarila v Rakarjovem hramu v Bijačah an poseban sviet. Telo razstavo (mostro), jo je napravla na željo Srebrne kaplje. Od tu novica, de Manuela diela posebne stvari, je splula čez naše konfine an šla dol po Laškem an po cieli Italiji. Za božične praznike so jo poklical du Čedad, na Somsi (kjer je storia spoznat nje diela kupe z drugim ženam). Ja-slica pa jih je predstavila v cierkvi samostana Santa Maria in Valle. “Sussurri verso il cielo”, je dala ime teli razstavi. Tarkaj ljudi jo je paršlo gledat, de namest jo zapriet ženarja, bo odparta še do 28. februarja. Manuela, duo je paršu gledat toje jaslica? “Družine z otruok, šuole, ljudje buj par lieteh, mladi. Paršli so iz Nediških dolin, iz Čedajskega, iz ciele Furlanije, pa Uidi iz drugih miest Italije: Trevisa, Bergama, Rima, Milana, Napoli... Mislem, de ma-lomanj vsi tisti, ki so preživiel kak dan za božične praznike v Čedade al tle blizu, so pokukal tudi na mojo mostro. Kar meje ganilo (commosso) je, de vsi so tiel viedet, odkod par-hajam, kuo ušafam vse tele gobe, telo olubje... zvestuo so me poslušal, kar sam jim pra-vla, kuo sam ist navezana na moje kraje, na mojo zemljo, na moje hosti, na mojo Ne-dižo... Poklical so me povse- rode, de bi se predstavila z mojim dielam, davje v Alberobello. Puno so me pohvalil navadni an imenitni ljudje. Vprašal so me, kje imam bu-tigo, laboratorjo, za prodajat moje diela.... Čudval so se kar sam jim odguarjala, de dielam tan doma, de niemam butige... Čudval so se, kar sam jim pra-vla, de niesam šla na obedno umetno šuolo (scuola d'arte), de san se sama navadla. San bla otrok an namest se tolit s pipinam, san farbala vserode, kjer je bluo an kos karte, rie-zala sam karto an dielala kik-je, s flokam sam dielala oblie-ke, rože... Na bukva od šuole san maiala (diženjala) kilge za noviče, za čeče... Vse kar mi je ratalo telo zadnjo beto mi je dalo veliko kuražo za iti napri Sreda, 27. februarja 2013 Risultati Pallavolo femminile Muzzana B - Pol. S. Leonardo 13 Promozione Valnatisone - Pro Romans M. rinv. Pallavolo maschile Juniores Pol. S. Leonardo - Arteniese 3:2 Tricesimo - Valnatisone 1:2 Prossimo turno Allievi Lignano - Valnatisone 2:1 Promozione Forum Julii - Esperia ‘97 9:0 OI3 - Valnatisone 2/3 Giovanissimi Juniores Forum Julii -Valnatisone 0:5 Valnatisone - U. Martignacco 2/3 Amatori (Serie A1) Allievi Reai Pulfero - Deportivo 1:1 Valnatisone - Codroipo 3/3 Amatori (Lcfc) Rivolto - Forum Julii 3/3 Warriors - Savognese 2:2 Giovanissimi Al Cardinale - Axo Club Buja 2:0 Esperia ‘97 - Forum Julii 3/3 Redskins - Pol.Valnatisone rinv. Valnatisone - OI3 3/3 Amatori (Serie A1) Brugnera - Real Pulfero 2/3 Amatori (Lcfc) Savognese - Bressa 2/3 Blues - Al Cardinale 2/3 Billerio - Extrem A. Val Torre 4/3 Pol.Valnatisone - Pingalongalong 4/3 Pallavolo femminile Pol. S. Leonardo - Collivolley 1/3 Pallavolo maschile Gaia Volleybas - Pol. S. Leonardo 3/3 Classifiche Promozione Muggia 53; Tricesimo 46; OI3, Pro Fagagna 42; Juventina 38; Zaule Rabuiese 37; Terzo* 34; Vesna* 30; Caporiacco 23; Valnatisone*, Trieste calcio 22; Isonzo 21; Pro Ro-mans Medea* Reanese 19; Buttrio 13; Ponziana 6. Juniores Manzanese 49; Flaibano 44; Lumi-gnacco 37; Serenissima 36; Au-dax/Sanrocchese 33; Union Marti-gnacco, Pro Fagagna 32;Tolmezzo 24; Valnatisone 20; Cormonese 19; Tricesimo 15; OI3 8; Gemonese 7; Reanese 6. Allievi Donatello 54; Rangers 46; Forum Julii 40; Centrosedia 39; Lib. Atl. Rizzi 34; Rivolto 31 ; Sedegliano 24; Basiliano, Cormor 22; Lignano 19; Buttrio 16; Codroipo 15; Valnatisone 10; S. Gottardo 7; Esperia ’97 3. Giovanissimi Valnatisone 40; OI3, Graph/Tav/A 36; Serenissima 30; Forum Julii, Azzurra 19; Esperia '97 16; Aurora 15; Buttrio, Cussignacco 10; Centro sedia 5; S. Gottardo* 4. Nuova Sandanielese fuori classifica Amatori (Serie A1 ) Forcate 39; Deportivo 37; Tre Amici 34; Pasian di Prato 31 ; Reai Pulfero 28; Brugnera 27; Pieris 23; To-rean 20; Ubieffe 15; Leon Bianco/A 14; Valvasone 13; Cerneglons 11; Basaldella, Warriors 8. Amatori (1. Cat.) Colugna 23;Tramonti 21 ; Atti Impuri, Campeglio 16; Warriors 15; Ador-gnano 14; Savognese 13; Monte- nars 12; Bressa, Coopca Tolmezzo 11 ; Brigata Cargnacco 8; Valcosa 6. Amatori (2. Cat.) Pizzeria Al Cardinale, Billerio/Ma-gnano 18; Turkey pub 15; Arcobaleno 13; Mai @ letto Gemona, Orzano 11 ; Moby Dick Rojalese 10; Axo Club Buja, Racchiuso 9; Extrem Alta Val Torre, Blues 7. Amatori (3. Cat.) Redskins, Cussignacco 19; Il Savio 18; Pizzeria al Sole due 16; Lova-riangeles 14; Friulclean 13; Poli-sportiva Valnatisone 11; Osuf 9; Pingalongalong 5; Il Gabbiano, Sammardenchia 4. * Una gara in meno Rinviato per l’impraticabilità del campo l’incontro di Promozione contro la Pro Romans Medea, si recupera il 6 marzo Illuminazione scarsa, la Valnatisone emigra I Giovanissimi si confermano anche nel derby - Il Reai Pulfero stoppa la capolista - La Pizzeria Al Cardinale supera Buja Nel campionato di Promozione la partita in programma a S. Pietro al Nati-sone tra la Valnatisone e la Pro Romans Medea è stata rinviata a causa della impraticabilità del terreno di gioco e delle avverse condizioni atmosferiche. Il recupero è previsto per mercoledì 6 marzo su un campo da designare vista la mancanza di omologazione dell'impianto di illuminazione di S. Pietro che dura da due anni. Sabato 2 marzo a Faedis si giocherà il derby con la 013. Meritato successso degli Juniores della Valnatisone che, con le reti di Federico Bait ed Emanuele Flebus, hanno espugnato il campo di Tricesimo portandosi così al centro della classifica. Note dolenti per gli Allievi della Valnatisone che hanno subito l'ennesima battuta d'arresto a Lignano Sabbia-doro. La momentanea rete del pareggio è stata realizzata da Defrim Gashi. Nove le reti messe alle spalle del portiere dell'Espe- ria '97 dalla Forum Julii. Autori della goleada: Furlan autore di una tripletta, Matteo Moreale, Giacomo Go-renszach, Vittorio Costape-raria, Avalli, Balestra e Ber-toli. L'atteso derby tra la Valnatisone e la Forum Julii dei Giovanissimi si è concluso con il successo dei ragazzi guidati da Ludovico Zambelli andati in gol con le reti messe a segno da Michael Carlig, Stefano Tavaglione, Denis Di Benedetto ed Edward Freeman. Domenica 3 marzo, alle ore 10.30, a Torrea-no la Valnatisone affronterà la seconda della classe, la 013. I campionati dei Pulcini, degli Esordienti e dei Piccoli Amici dovrebbero riprendere sabato 9 marzo o una settimana più tardi. Nel campionato amatori di Al il Reai Pulfero, grazie alla rete messa a segno da Carlo Del Fabbro, ha costretto al pareggio la capolista Deportivo. Nella Prima categoria del campionato della Lega Friuli collinare la Savognese ha pareggiato in trasferta contro i Warriors andando a segno due volte con Tine Medved e Maurizio Medveš. Nel campionato di Seconda categoria la Pizzeria Al Cardinale (nella foto) di Drenchia Grimacco ha superato la Axo Club Buja. La formazione guidata da Massimiliano Magnan nei primi 20' non è riuscita a scardinare la ottima difesa avversaria. Al 25’ su azione di calcio d'angolo il risultato si sbloccava con la conclusione di Valeriani deviata da un difensore avversario nella propria rete. A questo punto gli avversari si sbilanciavano e lasciavano più' spazio agli at- taccanti. Al 30' Blaž Laharnar ben servito da Zottig entrava in area e tirava a fil di palo ed al 35' arrivava il raddoppio con Massimo Chia-bai. La ripresa era equilibrata e non registrava occasioni da gol, soprattutto a causa del campo che ormai era ridotto al limite della praticabilità a causa della neve che cadeva copiosa. Turno di riposo previsto dal calendario invece per l’Extrem Alta Val Torre. Lunedì 4 marzo è previsto l’impegno in trasferta contro la Billerio/Magnano. In Terza categoria la gara tra la Polisportiva Valnatisone di Cividale e la capolista Redskins è stata rinviata a giovedì 14 marzo. La squadra del presidente Boer recupererà nelle seguenti date gli incontri rinviati in precedenza: giovedì 7 marzo a Merso di Sopra con la Friulclean, giovedì 21 marzo sarà ospite de Il Savio e mercoledì 27 marzo concluderà la serie la trasferta sul campo della Osuf. Paolo Caffi Il GS Natisone protagonista nel cross di San Valentino V svetovnem pokalu v alpskem smučanju Tini Maze veliki kristalni globus II Gs Natisone di Cividale del Friuli ha primeggiato nella quinta prova delle campestri del CSI a Godo di Gemona organizzata dalla Gemonatletica. Il 16. cross di S. Valentino ha visto protagonista il team ducale che è risultato al primo posto nella classifica riservata alle società e nel Trofeo del Comitato provinciale del CSI, al secondo posto nel trofeo Carlevaris e nella classifica deltrofeo Comitato regionale del CSI. Questi i risultati individuali che hanno ottenuto, nelle rispettive categorie, i podisti cividalesi: EF 9) Chiara Mlinz; EM 3) Lorenzo Brugnizza, 7) Gabriele Cleber; RE 8) Anna Maria Vuk, 9) Antonella Franco, 11) Lucia Rorato; RI 1) Emanuele Brugnizza, 8) Francesco Dri; CE 4) Francesca Ga-riup, 5) Federica Iuri, 9) Benedetta Seffino, 13) Linda Chicco; CI 2) Giacomo Mul-loni; AE 3) Martina Tomat; AI 1) Simone Paludetti, 7) Giovanni Maria Cittaro, 8) Elias Rorato; AFA 2) Federica Qualizza, 5) Ara Miche-la, 9) Lara Braidotti; AFB 7) Maria Luisa Tessaro, 8) Laura Nobile, 9) Giancarla Min-gone, 11) Marinella Greme-se, 16) Iole Del Zotto; VF 3) Eliana Tomasetig; JM 2) Francesco Chiabai, 4) Mauro Tomat, 5) Giacomo Caporale, 6) Mattia Paludetti, 8) Damiano Paoletti, 9) Marco Iuri; SM 11) Michele Mesa-glio; AMA 5) Flavio Mlinz, 8) Michele Maion, 24) Nicola Rudi; AMB 2) Guido Co-staperaria, 7) Alberto Novelli, 23) Gianni Petrussa, 45) Stefano Cotterli, 46) Andrea Seffino, 47) Giorgio Iuri, 52) Orazio Esposito; VM 9) Brunello Pagavino. La prossima tappa, denominata 'Campestre delle risorgive', è in programma domenica 3 marzo a Codroipo, con l'organizzazione della 'Atletica 2000 Codroipo’. Kdo je dandanes najbolj poznani Slovenec na svetu? O tem nimamo natančnih podatkov, ampak če bi odgovorili Tina Maze, se verjetno ne bi pretirano zmotili (nič osebnega proti filozofu Slavoju Žižku). Devetindvajsetletna smučarska šampijonka iz Črne na Koroškem je namreč v nedeljo, 24. februarja, matematično osvojila veliki kristalni globus v alpskem smučanju in tako postala prva Slovenka z zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. Tina Maze si je odločilne točke zagotovila z zmago na superkombinaciji, v svetovnem pokalu pa je bila na prvem mestu od vsega začetka, ko je takoj slavila na uvodnem veleslalomu. O rekordni sezoni Tine Maze, kije vsaj enkrat bila najboljša v vseh disciplinah, pričajo tudi številke: letos je že osemnaj-stkrat stala na zmagovalnem odru (s tem je izenačila rekord), edina doslej je sončno leto zaključila nad mejo tisoč točk, odlične možnosti ima, da pred koncem svetovnega pokala (manjka še devet tekem) preseže sanjsko mejo 2.000 točk, poleg tega pa je na svetovnem prvenstvu v Schladmingu osvojila tri kolajne, eno zlato in dve srebrni. Tina Maze sije obenem že zagotovila tudi mah velesla- lomski kristalni globus, vodi na superveleslalomski lestvici, precej možnosti za skupno zmago pa ima tudi v smuku, saj je vodilna Lindsey Vonn zaradi poškodbe že zaključila letošnjo sezono. Manj verjetna je njena zmaga v slalomu. rf>t%žo La Polisportiva San Leonardo ha iniziato il suo cammino nel Trofeo Friuli con una vittoria casalinga contro l’Arteniese. Il successo dei valligiani è arrivato dopo una gara equilibrata che si è chiusa appena al tie-break (3:2). La classifica: Gaia Volleybas 3, Polisportiva S. Leonardo 2; Arteniese 1; Est Volley Cividale* 0. Turno positivo anche per le ragazze della 3. divisione. Le pallavoliste della Polisportiva S. Leonardo hanno sconfitto in trasferta il Muzzana B con il risultato di 1:3 (22:25, 20:25, 25:13, 20:25). La classifica: Volleybas 9; Polisportiva S. Leonardo, Collivolley 6; Muzzana B 3; Aurora Volley Udiine 2; Arteniese 1; Cervignano 0. Kronaka------------ Veseu rojstni dan, Alma! V soboto, 23. februarja, Alma Jurman iz Lombaja (Garmak) od Bleutove družine, je dopunla 90 liet, sa se je rodila lieta 1923! V nedeljo, 24. februarja, se je vsa družina srečala v Vidnu za praznovat Almo, ki je šla “s trebuham za kru-ham” v Milan, Žvicero, Argentino in končno puno liet tudi v Belgijo. Mož Nino, sin Moreno an hči Daniela, brat Nisio, sestra Ersilia, navuoda Gabriella in Paolo in kužina Michela ji želijo, de bo vesela in zdrava še puno puno liet. novi matajur 11 Toma il soggiorno per anziani a Bibione Sreda, 27. februarja 2013 10 lezioni di YOGA INTEGRALE con Loredana Cassan Ogni martedì dalle 18.30 alle 20 a partire dal 5 marzo sino al 7 maggio presso il Circolo culturale Val Cosizza (ex scuola materna) Per info: Loredana 331.8449658 Maria Luisa 333.8090892 Anche quest'anno è in programma il soggiorno marino per anziani delle Valli del Natisone. Lo organizza il comune di San Pietro al Na- tisone a Bibione, dal 25 maggio all'8 giugno. Vi possono partecipare le persone oltre i sessantacin-que anni residenti nei comuni delle Valli del Natisone. Quelli provenienti da altri comuni saranno ammessi nell'eventualità si rendessero disponibili dei posti. Chi desidera partecipare deve presentare la domanda entro il 15 aprile 2013. Per ulteriori informazioni e per le iscrizioni ci si può rivolgere al Comune di San Pietro negli orari di apertura al pubblico (tel. 0432 727272 interno 2). GRMEK Platac / Čedad Zapustil nas je Attilio Vogrig Umaru je Attilio Vogrig -Tiljo Flipčju iz Platea za vse nas. Imeu je 89 liet. Poroču je biu Matildo Trusgnach, Matildo Tuosto-vo, le iz Platea an šu za zeta tu nje družino. Težkuo je bluo redit otroke samuo s ki-metijo, takuo so šli živet dol h Hlocju, kjer so začel peč kruh an ga predajat po vsi rečanski dolini an ne samuo. Kar par nas so začel ljudje zmanjkovat an vasi se praznit, se je spet vsa družina preselila an šla živet v kraj Gruppignano, blizu Čedada, kjer so začel peč guban-ce an takuo se storli spoznat po cielim svietu. Potle so preselil njih foran v Čedad, kjer diela šele. Njega življenje nie bluo lahko, vseglih pa se nie ku-mru an je biu nimar kuražan an za vsakega je imeu dobro besiedo. Za njim jočejo otroc Ele-na, Lucio, Natalio an Palmi-ra, nevieste, zet, navuodi, pranavuoda, sestre an vsa žlahta. Njega pogreb je biu v Če-dade v sriedo, 20. februarja. Puno ljudi mu je paršlo dajat zadnji pozdrav, bli so iz vsieh kraju, še posebno iz garmiškega kamuna, saj je biu zaries zlo poznan an spoštovan. PODBONESEC Štupca Umaru je Guglielmo Tramontin Naše doline se le napri praznijo, zapuščajo naš ljudje, ki so bli posebni za življenje, za zgodovino naših vasi. Mislemo, de taki ljudje bojo za nimar. Tajšan je biu tudi Guglielmo Tramontin iz Stupce, ki nas je za venčno zapustu tele dni. Imeu je malomanj 98 liet. Do malo cajta od tega je živeu v njega vasi, seda pa v špietar-skem rikoverje. Je bluo lieto 1944, kar so ga Niemci ujel v Podbonies-cu an ga pejal v koncentracijsko taborišče (campo di concentramento) v Dachau. Tam je preživeu vsake sort grozuote, dokjer nieso paršli Amerikani an ga rešil. Na Štupci je živeu v hramu, kjer ankrat je bla postaja (stazione) od vlaka, ki je iz Čedada vozu do Kobarida, an pru zavojo tega so ga vsi imiel za varuha tele želežnice (ferovije). Z njega smartjo je v žalost pustu sinuove, nevieste, na-vuode an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v sriedo, 20. februarja popu-dan, v Briščah. ŠPETfR Barnas Pogreb v vasi Na naglim nas je zapustu Giulio Martino. Imeu je 79 liet. Na telim svietu je zapustu sina, hči, neviesto, zeta, navuode an drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Barnase, v sriedo, 20. februarja zjutra. ČEDAD Starmica / Čedad Hitra smart Na naglim je tan doma umaru Giovanni Zorzenone, Gianni za domače an parja-telje. Biu je mož adne naše žene, Pierine Medveš iz Starmice. Gianni an Pierina sta zlo poznana, zak imata znano butigo, kjer predajajo sladolede (gelato) an druge sladčine. Kupe z njimi die-lata tudi njih dva puoba Roberto an Paolo. Z njega hitro smart je Gianni pustu v veliki žalost nje, brata, sestre an vso žlahto. Njega pogreb je biu v Čedade v torak, 12. februarja popudan. i i AFFITTASI casa bi-familiare indi-pendente con annesso giardino, semiarredata, località Azzida. Per info 339.3116666 ■ ■ Zapustu nas je kolonel Guido Qualizza - Guidac Vsaki pandiejak je poku-ku tle h nam, na Novi Matajur. Če ga nie bluo zjutra, popudan smo že vprašal: Ka nie paršu še Guidac? Nosu nam je njega smešnice (bar- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: IOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: inlb@novimatajur.it; novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 39 evrov • Druge države: 45 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG lD0 Včlanjen v USPI Associato all’USPI Oglaševanje Pubblicità/ Oglaševanje:Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede / Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Rliale/ Podružnica: Trieste/Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: advertising@tmedia.it T:+39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità/ Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20,00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € zelette). Začeu jih je pisat za nas, za vas, ženarja lieta 1989. 24 liet je šlo mimo. Ki ljudem se je stuoru posmejat? Se nam je zgodilo vič krat, de so nam par kajšnim kraju, tudi deleč tle odtuod jal: “Kuo je bla smiešna tista od Guidaca go mez...”. Lahko moremo reč, de z njim vič ku kajšan se je potrudiu prebrat an po sloviensko! Vičkrat je napravu tudi beneške križanke (parole crociate in dialetto sloveno). Pa Guidac nie biu samuo tuole. Guidac je puno krat napisu an zapieu za Senjam beneške piesmi. Parvo jo je zapieu lieta 1978 z njega par-jateljam Francam Cernotta, kije biu tudi napisu piesam: bla je “Marinca je, v Benetke šla”. Lieta 1979 je napisu piesam tudi on, imiela je naslov “Rečanski fantje”. Od te-krat je biu na sejmu vsake lieto do malo liet od tega. On an Franco kupe gor na palke, z njih kitaram, sta bla kiek posebnega ne samuo za poslušat, pa tudi za gledat. Vičkrat sta bla med te par-vimi tremi. Z njih piesmi sta šla tudi miez naše emigrante po sviete. Guidac je vičkrat napisu tudi za natečaj, konkors Naš domači jezik, ki ga je orga-nizavu špietarski kamun. Kikrat nam je pravu, kaj se mu je zgodilo par kajšnim kraju seda, pa tudi kar je biu buj mlad. Tenentin od alpi- nu, kapitanih, kolonel an geometer. Biu je ponosen na tuo. Ponosen je biu bit Beneški Slovenec. An tak se je predstavlju tudi miez njega številnimi laškimi parjatelji. Tele zadnje cajte smo ga pogrešili: nie vič hodu na Novi Matajur, zaviedli smo od njega družine, de ga je bluo parjelo slavo, deje biu v špitale. Troštal smo se, de z njega močnim karakterjam premaga an tolo, pa takuo nie šlo. Guido Qualizza, kolonel, Barčanju iz Dolienja-nega nas je za nimar zapustu v čedajskem špitale. Imeu je 85 liet. V žalost je pustu hčere an vso žlahto. Venčni mier bo počivu v Kosci, kjer je biu njega pogreb v saboto, 23. februarja popudan. Bohloni za vse, Guidac, an v mieru počivi. Guido Qualizza (1928-2013) era nato a Dolegna in comune di S. Leonardo, aveva quattro fratelli più grandi: Cesira, Lina, Maria e Gino. Il papà Giovanni è morto quando aveva appena tre mesi e l'adorata mamma Rosa aveva cresciuto da sola cinque figli con mille sacrifici. Guido aveva conseguito il diploma di geometra all'Istituto tecnico Marinoni di Udine. Successivamente aveva frequentato la scuola ufficiali ed era stato arruolato nel Genio militare Guastatori dove, come ufficiale di complemento, aveva raggiunto il grado di tenente colonnello. Faceva parte del corpo degli alpini ed il 4 novembre 2012 aveva parteci- pato all'adunata orgoglioso di indossare il suo cappello con la penna bianca di ufficiale. Negli ultimi anni aveva scoperto di avere una vena umoristica e poetica. Aveva cominciato a scrivere in dialetto sloveno poesie, canzoni, barzallette e ogni settimana teneva una rubrica sul nostro giornale che ha divertito e fatto ridere molti lettori. Guido era molto orgoglioso di essere oltre che geometra e ufficiale anche giornalista. Gli piaceva scrivere in sloveno, leggeva tantissimo (anche il Primorski dnevnik) ed amava tenersi informato sulla cronaca, l'attualità e la politica. Aveva una bella voce intonata e suonava la chitarra. Fino a pochi anni fa suonava con un gruppo di amici con cui era stato invitato in Australia dove aveva cantato e suonato per le comunità slovena e friulana in varie città. Guido ora risposa a Dolegna, suo paese natale, accanto ai familiari, in mezzo alle sue Valli del Natisone -la sua Benecia - che tanto ha amato e continua ad amare da lassù. Alle figlie Donatella, Simonetta e Manuela ed a tutti i familiari ed amici vadano le nostre condoglianze. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 1. DO 7. MARCA Čedad (Fontana) 0432 731163 - Njivica 787078 Manzan (Brusutti) 740032 - Škrutove 723008 Info za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špi-eter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 SETTEMBRE/GIUGNO lž Čedada v Videm: ob 6.00*, 6.30*, 7.00, 7.30*, 8.00, 9.00,10.00,11.00,12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33, 9.33,10.33,11.33,12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 14.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** * samuo čez tiedan **samuo pred prazniki Nujne telefonske številke Bolnica Čedad..................7081 Bolnica Videm................. 5521 Policija - Prva pomoč 113 Komisarjat Čedad 703046 Karabinierji....................112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad.................. 705611 URES-INAC....................730153 ENEL ....................167-845097 Kmečka zveza Čedad... 703119 Ronke Letališče... 0481 -773224 Muzej Čedad................. 700700 Čedajska knjižnica 732444 Dvojezična šola 717208 K.D. IvanTrinko 731386 Zveza slov. izseljencev... 732231 Dreka....................721021 Grmek................... 725006 Srednje..................724094 Sv. Lenart...............723028 Špeter...................727272 Sovodnje................ 714007 Podbonesec...............726017 Tavorjana............... 712028 Prapotno.................713003 Tipana...................788020 Bardo....................787032 Rezija.............0433-53001/2 Gorska skupnost 727325 'nimiiini.A* Col gruppo anche il sindaco di Savogna Germano Cendou (nella foto sotto con Marino Gosgnach, Giulia lussig, Massimo Medveš e Francesco Zufferli) che ha lodato l’iniziativa alla quale hanno collaborato in tanti per l’ottima riuscita. Durante il percorso tappa presso il Dom na Matajure, e a Montemaggiore pastasciutta e lotteria per tutti Sreda, 27. februarja 2013 uživat lepote Matajurja pod sniegom, pa tudi sviet okuo-le an okuole njega. Užival so tudi v koči Dom na Matajure, kjer so jim napravli kiek gorkega za se najet moči an iti napri. Dol v vasi pa so jim tisti od Savognese skuhal obiuno pašto. An na končuje bla tudi loterija: za Šenke so poskarbiel Vidussi an Bk bike iz Čedada, Experia iz Spietra an Dall'Ava iz Muo-sta. Senkal so jim tudi maj-ce od Vallimpiadi. Hodit po sniegu pari lahka stvar, pa nie takuo. An še posebno, kar se gre s čašpa-mi je trieba lepuo viedet, kuo jih pametno nucat an kam stopnit, zavojo tega je stazo za hojo napravu Massimo Laurencig, znana an pridna “guida alpina”. S pohodnikom so šli še Gianni Scubla an predsednik Poli-sportive Monte Matajur Marino Gosgnach, obadva velika športnika, an sauonjski župan Germano Cendou, ki Vsi s čašpami od Matajuija ... do Matajurja je puno pohvalu takale sort iniciative. Marino Gosgnach pa je pohvalu an zahvalu vse tiste, ki so jim zaupali an paršli hodit na Matajur, pru takuo vse, ki so se potrudil za lepuo spejat do konca telo stvar, še posebno Giulio lussig, ki je poskarbiela za stuort zviedet vsiem o pohodu, tiste od Savognese an Massima Medveš (kije v ko-mitatu Vallimpiadi, pa tudi v Savognese), zak seje puno potrudu za loterijo an za pašto, an še Experio za čašpo-le an Pro loco Matajur. Mi pa pohvalemo vse, zak take iniciative so te prave za parklicat tle h nam puno ljudi an od zuna za jim stuort spoznat v kakim liepim posebnim kraju živmo. Kak liep senjam za Lorenza, ki ima 10 liet! Lietos je padlo (an le pada) tarkaj snega, de ne sa-muo po gorah, kjer se smuča (šija) je puno ljudi, pa tudi na našim Matajurju. Še posebno je lietos puno pohodu z raketami, s čašpami. V nediejo, 17., je tak pohod organizala tudi Poli-sportiva Monte Matajur kupe z Asd Savognese. Zbralo se jih je na 45 an iz vasi Matajurja so šli s čašpami davje do kapelice gor na varhu an potle se spet spustil dol v vas. V miez so se ustavjal za Se nam pari, de smo pru za-stopil: kene Lorenzo, de si navijač (tifoso) od Udinese? Če so tiste napisal na torto za tuoj deseti rojstni dan (praznovau ga je v pandiejak, 18. februarja), se nam pari, de se na zgrešmo! Liepa an dobra torta, puna hiša parjate-lju... Lorenzo je biu veseu an ganjen za liep senjam, ki mama Andreina Trusgnach - Pečuova iz Seuca an Claudio Garbaz iz Oblice sta mu napravla. An tisti “škratjac” bjondast blizu njega, ki pari, de mu prave: “Nu Lorenzo, začnimo telo fešto!”, duo je? Tisti je njega bratrac Andrea, ki ga ima puno puno rad. Puno radi ga imajo an noni v Seve Adele an Bepic, žlahta an parjatelji, zak Lorenzo je zaries an pridan an luštan puobič. An vsi mu željo puno, puno veselih dni! Ben in 45 hanno accolto l’invito della Polisportiva Monte Matajur e dell’Asd Savognese per la Ciaspolada da Montemaggiore alla cima del Matajur. Era domenica, 17 febbraio. A tracciare il sentiero da percorrere con le ciaspole la guida alpina Massimo Laurencig che ha accompagnato passo dopo passo tutto il gruppo assieme a Gianni Scubla e Marino Gosgnach (presidente della Polisportiva), tutti e due grandi sportivi Telo vam jo mi povemo— Se srečata Gušto an Franc. Te parvi die te drugemu: - Ah, parjatelj muoj, na morem viervat, de tista, ki komandiera tan doma je toja žena. - Kuo je pa ta par tebe? - Posluš, ta par mene je drugače. Kadar diem, de sam lačan, mi naglih napravejo kiek za pojest, kadar diem, de naj mi par-nesejo toplo, gorko uodo, naglih mi jo par-nesejo. - Ma Gušto, zaki imaš potriebo toplo uodo? - Franc, na stuoj mi ree, de ti peres po- sodo z marzio uodo! ★ ★ ★ Adna žena se zbudi zjutra an začne kuhat jajca sojemu možu, kar tu an žlah on stopne v kuhinjo an die: - Pazi, pazi! Varse, varse! Lož no malo vič olja! Se skuha vse takuo, obarni, obar-ni tiste jajca! Imajo potriebo no malo vic olja! Takuo se vse zasmodi! Pazi, pazi, de se na zasmodi! Nikdar me na poslušaš, kar ti pravim, kuo je trieba kuhat! Buj na hitro, buj na hitro! Si naumna, da dielaš ta- kuo? Šigurno, de si pozabila osolit! Se ni-mar pozabiš dat su! Zena ga pogleda no malo prestrašena, an ga upraša: - Kaj se ti je zgodilo? Ka mislis, de nie-sam kopač kuhat jajca? Mož se ji posmieje an ji odguori: - Zeleu sem samuo ti pokazat, kaj čujem ist, kar vozim avto s tabo notar! ★ ★ ★ Že ki guormo o avtu, dva parjatelj a se srečata po dugem cajtu. - Zdravo, kuo je s tabo? - Ah dobro, recimo. Seda gledam predat muoj avto. - Zaki ga prodajaš, ka ga na nucaš vic? - Ja, ga nucam, pa ima že vic ku dvie-stuo taužint kilometru. - Muoraš iti h kajšmemu mehaniku, de ti zniža kilometre. Drug dan potle se spet srečata. - Si naredu, kar san ti parporočiu? - Ja, sam naredu glih takuo. - Al si utegnu predat avto? - Ne, zaki bi ga muoru predat, če seda ima takuo malo kilometru? ;/////, ■