štev. Novo mesto, 11. junija 190*»). XXV. lettiik. DOLENJSK E Izhajajo vsak petek; ako je ta dan praznik, pa flan liOprej. — Cena jim je s iioStnino vred za celo leto najirej 3 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evro|tske države znaša 3-50 K. za Ameriko pa 4-50 K. Doi>ise sprejema uredništvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarstvo. Ob letošnji košnji. I/aiiska Hiiša in letošnje neugudno vreme, zlasti mesca aprila pa tudi maja, sta prizadeli veliko ikodo po tiašili travuikili. Vsled lanske suae je ruša oslabela, Iz-&ii!)ilo se je razen tega mnogo travniškili rastlin, posebno enuletnili, ki se niso mogle s semenom razploditi. IjCtos je pa predol(;ro trajalo sušno vreme meseca aprila, Kiiša )e (tstala vsled tega redka in nizka. iJa bo lanska suša neiigodno nplivala na letošnjo kimnjo, to se je vedelo že v naprej, ali da bo tudi letos Vitiskala »iisa, tega ni pričakoval nibče. Svetovali smo lansko polťtjtí, (ia je treba travnike jeseni dobro pognojiti, fí^ se ruša zopet opomore in zgosti. V resnici vidimo Ittoa, da 8(1 vsi tisti gospodarji prav storili, ki so trav-'like dobro pognojili. Kajti vzlic temu, da so izginile mnoge rastline iz travniške ruše, se je ruša po gnojenih prostorih \eiidar le zgostila, tako, da'je po teh travnikih obće dosti več pričakovati, kakor pa na negnojenih. Spričo neugodnega položaja, v katerem se nahajajo naši gospodarji vsled slabe letošnje košnje, svetujemo danes sledeče. Pred vsem kaže na opešanih travnikih, kjer je izginilo dosti rastlin vsled lanske suše, posejati nekaj travnega in deteljnega semena, da se ruša na ta način zgosM. Jemati kaže za tako setev pasjo travo, fianeosko pahovko, travniško latovko, šopuljo in zlato deteljo. Tt trave in deteljo kaže posejati, kakor hitro smo spravili seno, saj se v naravi tudi ob tem času trava Sama zaseje. Lahko bi sc v ta namen pustilo travnik tuđi pre-2'>reti, da bi se trava i sejala, ali bolje Bt(»rimo, če po-t'ehno travno seme kupimo in ga sami raztrosimo. Če pustimo travnik prezoreti, se res da trava sama seje, ali poleg nje se vseje tudi plevel, katerega imamo itak preveč P<) naših travnikih. Slabo je pa tudi to, da spravljamo tem slučaju slamo namesto dobrega sena in da se v tem slučaju tudi otave malo pridela, ker nam po prezoreli travi ntava slabo ia počasi odganja, V drugo pa priporočamo zopet in vnovič, da opešane 'ravnike dobro gnojim o, liolj ko nam je ruša oslabela, ^"Ij jo je treba gnojiti, Z gnojenjem najhitreje dosežemo, 'iii se trave obrastejo in da se ruša vzdigne in zgosti. Ako bi imeli dosti gnojnice, kako dobro bi jo bilo 1'oziti sedaj po košnji na travnike. Dvakrat toliko bi se ^liko pridelali) otave! Ali žalibog, da poznamo gnojnico po imenu, ker nam manjka popolnoma giiojničnih jam, ^ katerih bi lovili in spravljali gnojnico. Za gnojenje v poletnem času bi se morala seveda gnojnica mešati z vodo, bi ne bila preredka. Kako izvrstna bi bila za tako gnojenje gnojnica izpod svinjakov, ki se sedaj zaceja v tla in po nemarnem zgubava. Zato pa prav ob letošnji slabi košnji pozivljemf» nujno naše gospodarje, da začno tudi pri nas nabirati gnojnico izpod svinjakov in iz govejih hlevov in da jo rabijo ravno tako za gnojenje travnikov in sadnih vrtov kakor delajo po drugih krajih. Potem bo tudi po naših krajil) več krme in ve6 dohodka. —r— Pridobite novih NAROČNIKOV za drugo polletje! Nakup kmetijskih strojev. Po naprednih deželah su se kmetijski stroji že močn(i razširili. Čim neugodnejše so delavske razmere, čim večja so kmetska posestva, tem važnejši postajajo tudi kmetijski stroji, ki se dobe dandanes že za vsako delo. Po žito-rodnih deželah so ae močno razširile mlatilnice, ki se gonijo z vitlom, vodno silo, parno silo ali pa bencinovimi motorji. Po travorodnih krajih se rabijo kosilni stroji itd. Te stroje kupujejo posestniki »li sami za se ali pa skupno, tako da jih rabijo v tem slučaju vsi skupaj po določeni vrsti. Dobe se pa tudi posamezni imovitejši gospodarji, ki so toliko podjetni, da kupijo dragocene stroje in hodijo z njimi po delu okrog sosedov proti gotritrjevanje.) Gospodje Poljaki, ali res nimate srca, sočutja do revnega slovanskega kmeta V Ali je jmpoinonia izmed Vaših vrst izginil duh Mickiewiczev V Po svojih močeh sem gojil in razširjal ljubezen in spoštovanje do vite.škili Poljakov, njihovega slovstva in slavne zgodovine. Zato rečem opravičeno: „Vi niste Vredni, da se inicntijele sinove naroda, ki je rodil tolikega pesnika I" (Nepopisno pritrjevai^e in pioskeiye. Vse se ozira na poljske klopi, kjer jia edini Stapinski sramežljivo zatiska oči.) Končam in ponavljam: Edino le stvarni razlogi so tiam narekovali naše tri resolucije. Obvarovati bočemo bosanskega kmeta oderuštrva in beraštva. Rešiti in zagotoviti mu hočemo bodočnost, Vlada naj izjavi, da je storila napako, da jo hoče popraviti s tem, da onemogoči oderuško banko, V torek so nadaljevali debato o dr. ŠusterSičevem predlogu fadi l)osanske banke, Vlada si prizadeva na vse krip^je, da dobi Večino, a slovanske stranke tudi zbirajo vse soniišjjenike za rešitev uboge boseuske raje iz mažarskih krempljev. Zal, da Po(jakÍ po večini nočejo potegniti z drugimi Hlovani na ljubo svojemu rojaku miuistrii liilinskemu, ki je pravi krivee v tej zadevi. Gre Be samo za par glasov. Manjka baje le n poslancev. — Okrog 6. ure iivočer je Itilo glasovanje končano. Za I, resolucijo, ki graja ustanovitev Imnkc, je glasovalo 237 poslancev, proti pa 242, torej je vlada zniagala s 5 glasovi, — a teh 5 glasov jc uprav od ministrov. Tudi druge resolucije so bile odklonjene. Soglasno ae jo izrekla graja ministru Hurianii, Poljaki so izdali Slovane. Vlada ima slabo zaslombo. Pol, sIkkI. Ono (i, junija jo imela S. K. S. Z. velik javen shod v Unionu v Ljubljani, v katerem je deželni odbornik dr, Ijampe po jiravici ožigosal nomsko-liberalno zvezo, katero so liberalci tako dolgo tajili. Zivljenske interese slovenskega ljudstva KO izdali nemškim naB]>rotnikom samo zato, da bi se mogli obdržati na površju ter tako imenovano klerikalno to je ljudsko iitranko odriniti. In liberalni listi so Še tako predrzni, da zdaj, ko ne morejo več utajiti tega sramotnega izdajstva slovenske 'itirodnosti, vse to početje izgovarjajo in olepšnjejo. Bog varuj slovensko ljudstvo takih narodnjakov 1 ItiiNki cai- išče stika z drugimi vladarji. Tako so snide v finskem zalivu z nemškim cesarjem, politiki menijo, da se lin-sija in Nemčija zbližujeta, a da ne bo to v kvar trozvezi, oziroma Avstriji, (kr pa potuje tudi na Francosko, da obišče l'redsediiika, Istotako meseca avgusta na Angleško, kjer ae sestane s kraljem Eduvardom, — Listi poročajo, da je v Peter-biirgu zbolelo na koleri dvanajst oseb. Na Ti)rško-čt-ii(>g(trski meji so se sj)0padli Turki in Črno-N^orci; v praski so oboji izgubili po tri može. T INnlgorealt blizu Krakova je strela udarila v smodniš-''ico, kjer je eksplodiralo Iň.OOO kg smodnika ter provzročilo Wrašno razdejanje do_ tíOOmetrov daleč na okrog. Število ranjencev cenijo na SOO. Škode je do milijona kron. Zabavi in pouku. Božji grob poleg deželne Šole na Grmu. „Slovenec" in po njem „Dolenjske Novico" so naše občinstvo opozorili na dvestoletnico cerkvice pri Božjem grobu s pri-^tavkom, da bi bili kaka slavnost umestna, da se iz pozabnosti Povzdijjfne. hlednje ni mogočo, kajti zaradi cerkvene naredbe Se letos niti navadno „žegnanje" ni vr.šiio, kakor popred tretjo nedeljo jio veliki noči. — Patri franči.škani opravljajo se vedno Ustanovne sv. mašo ob pondeljkih in petkih; učenci kmet. .šole in "Jižnji sosedje se radi udeleže tega opravila. — Da kapelica in ^'eiia zgodba pozabnosti ne zapade, jo že 1, 1895 gosp. profesor dr. Marinko poskrbel in objavil v gimn. programu prav mikavne zgo- dovinsko črtice. — Naj o tej priliki temu sjiisu še nekaj dostavimo, kar do takrat g. pisatelj radi kratko odmerjenega časa ni mogel zaslediti. — Dvestoletnica kajielice je le glede večje stavbe, posvečene sv. Jožefu, kakor je že v omenjenem spisu povedano; pravi Božji grob, t. j. mala kapelica, v katero se gre za velikim altarjem. pa je že 34 let )ioproj stala, t. j, ). 1075, — Na Valvazorjevi zbirki )todob kranjskih graj,šč)n, od katerih t>a-krorezi so bili porabljeni za tisek kranjske kronike „ř^hre des Herzogthums Krain", se vidi satno mala kapelica. Za daljni dokaz starosti te kapelice naj velja pisanje na pergamentu, katero se nahaja v kapiteljskem arbivu fasc, .Will, št. ]. Rajni P. Nikolaj Traven, novomeški frančiškan, je imenovano listino v slovensko tako-le prevel: „Papež Kieiiien X. „Vsem kristjanoni, ki ben'» to pismo, pozdrav in apostolski blagoslov! Da bi pospešili pri kristijanih vero in zveiičanje duš z nebeškimi zakladi sv, cerkve, podelimo popolnoma od-jmstek vsem kristjanoni obojega spola, ki se skesano spovedo in prejmo sv, obhajilo ter cerkev ali kapelo Božjega groba pri Grmu oglejske škofije na dan, ki ga ima določiti domači škof, od prvih večernic do solnčnega zahoda, ]»o-božno obiščejo in v igi pobožno molijo za edinost med krščanskimi vladarji, za pogin krivoverstva in za (íovišanje sv. cerkve. To velja le za enkrat, brez ozira na našo prepoved, da naj se ne objavljajo odpustki v sv. letu. Hočemo pa, da, če bi so za prejem, za dopuščeige ali razglas tega pisma kaj dalo, bodisi še tako malo, ali pa prostovoljno dano sprejelo, naj bo to pistno neveljavno. Dano v Rimu pri S. Mariji Večji pod Kibičevim prstanoiti dne 27, scjitembra lfi75 v 0. letu na,šega papežtva. Podjds. Na grobnem kamnu v veliki kapeli, kjer je Ferd. .Mordax z njegovo soprogo bil položen, so namesto imen samo črke izklesane, katerih ni bilo moči rešiti. Ta najns pojasnil se je pa tako-lc: V Šmihelski farni cerkvi se nahaja kelib, ki je bil last in v rabi pri Božjem grobu, in se je k farni cerkvi prenesel, da 8C sigurneji ol)varuje pred eventuelniin ouečastenjem. Na stojalu tega keliha ob krogu je tale napis: „Anno 167B + Wolff = Ferdinandt Mordax = Freilier von = Portendorf = und — Zeilspurg ^ Herr = auf Erenfels •= Pacb = Hertendorf = Graben = Forst »= und = Stauden. Ta napis pojasni napis na grobnem kamnu. Začetne črke 80 natančno vjemajo z besedami v kolihu. Pnrkstali. Bpitial Wit) .Steklaen. I Dalje.) Kdaj SO prišli Purkstali na Dolenjsko, se ne da točno določiti. Vsekakor so iîiieli mnogo prej svoja posestva na Gorenjskem, Najstarejša posest Purkstalov na Belokranjskem je bila bržkone Krupa, Ko je umrl 1, 1485. gospodar Krupe Andrej Ilohenwart, stotnik celjski iti metliški, je zapustil samo hčer Marjeto, katero je oženil že omciijeni Moric Purkstal ter tako dobil posestvo Kruj^o. Od tega časa je ostala Krupa stalno v posesti Purkstalov, Po tej graščini so se tudi zvali, ko so postali 1. 1631. baroni, Krui>ski, Od kesnejših posestnikov t<'ga gradu je jioznat Karol Vajkard Purkstal iz češke veje. Bil je hraber vojak ter padel kot ]>olkovnÍk polka Lodronovega \^)itki pri Kochersbergu blizu Strassbnrga 1. 1677, Potem je gospodarila na Krupi vdova, izza iqega Ana Zofija, dokler ni odrastel sin Seifrid ter 1. 1688, j>revzel posestvo, na katerem je gospodaril šo ob Valvasorjevem času. Omenjena vdova jo kupila od gospoda Silija tudi še Pusti Gradec ter tako povečala posestvo Purkstalov. Podbrežje so dobili Purk.stali od Lenkovicev, ko je umri zadnji član te rodovine glasoviti Jurij Lenkovič 1. IGOl. Gradec so si jirisvojili Purkstali po izumretju Gracarjev, To je moglo biti tedaj posle 1. 1540,, ker takrat je se živel Josip Gracar posestnik Tolstega vrba in Gradca, Vinico so ku|)ili Purkstali od Turnov, ali so jo odstopili Semenicem, Kesneje pa so jo dobili zopet v svojo last, t-er je bil tukaj posestnik ob Valvasorjevem času Ivan Adam Purkstal. Graščina Turen pa je prešla I. 1W5. iz rok 1'iirkstalov v [mest Taufrerjev. Tega leta jc narareů kupil Mihael Taufrer to ffrašdno od vdove Magdalene Salome Purkstal. Taufrarji so bili posestniki te graáčirie še ob Valvasorjevem Času. GraSčino Ribice na Gorenjskem je prodal Ivan Baltazar I'jrkstal, posestnik Krupe iti 1'odbrcžja, I. 1621, Jtirju Vutaliiia. Ivrasinico pa je uredil in polepšal 1. 1686. Ivan Adam Purkstal, ko so mu jo bili požgali bržkone zlobni Vlahi. Tako se jc rod Ptirkstalov, ki je bil prvotno naseljen v Puštalu na Gorenjakeiii, počasi preselil na Dolenjsko ter se okoli Kolpe tako oboi^aiil in vsilil. Dve najvažnejši graščini sta bili Purkstalom Vinica in Pod-brežje; obe sta na meji Kranjske in Hrvaške, pa sta bili zato vaini za jirehod cez KoJj>o. Ker sta bila oba grada dobro utrjena, sta bila tudi vrlo važna za obrambo cele Belokra.iine. S tem položajem so se okoriáccvali Purkstali, poaebno oni, ki ao bili ob enem vojaški zapovedniki na Krajini, Pohlepni za inict-kotn so zalagali s svojim žitom in drugo hrano bližnje hrvaške tninjave (jostíbno Ogulin, kjer jo bila velika krušna peć skoraj za celo Krajino. To je Purkataloai dajalo lepo dohodke, ker ao mogli zaračunavati seveda vso po najvišji ceni na račun vzdrže-vateljev teh trdnjav, namreč Koroške in Kranjske dežele. Najznameniteje pa jc bilo vsekakor posestvo Podbrežje, kjer so vladali Purkstali. Valvasor (IX. 144—14ti) sam pravi, da se pozna žc na prvi pogieti Podbrežje kot dom Purkstalov, saj je v jodni dvorani vse poino alik in grbov njihove rodovine. Med drugimi je bila tudi slika gospoda iirazma Purkstala, katerega je dal naslikati tudi sam Valvasor v svoji zgodovini Kranjske. Ta Erazem je bil velik junak in zmagovavcc nad Turki, Bil je polkovnik in zaf)ove(lnik trdnjave v Uugvaru na Ogcrskcm, kjer je sijajno pobil Turke in njihovega zaveznika Ivana Zaporo. Ta Erazem Purkstal je bil podoben pravemu velikanu ter je bil najveći med svojim Sudstvom, Pravijo, da je mogel velik kozel z rogovi iti izpod njegovih nog. Ta jakost in veličina je ostala dolgo v rodu, saj so tudi še ob Valvasorjevem času bili Purkstali pravi velikani. Tako je itoiicdoval po Erazma tudi Žiga Fridrik ne samo vso vrline po duhu in junaštvu, nogo tudi telesno veličino. Bil je tako močan, da je prelomil čisto lahko podkev, nesel dva topa ali možnarja težka nekaj stotov v eni roki po stopnjicah, celo sotiein odraslih tjudij je zadel lahko na rame ter jih nesel, .A, tak jtinak je bil tudi Ivan Arlam Purkstal, katerega je dobro [»oznal sam Valvasor. Ta Ivan Adam Purkstal se je proslavil najbolj od vseh članov njegove rodovine, kolikor jih je služilo na Krajini, Bil je posestnik Podbrežja in Vinice. Ker je imel kot kranjski plemič pravico do vojaške službe na Krajini, se je trudil, da jo dobi čim i)rej, saj so te službe bile prav unosne, a za Purkstale še posebno, kar smo že poprej omenili. h. 1671), je postal stotnik v Skradu in Bariloviča posredovanjem koroških stanov, ki so vzdrževali obe trdnjavi. Kot bariloviški stotnik so je udeležil vojaškega pohoda na Liko 1. 1685. pod glavnim zapovedništvom Ivana Josipa Hcrbensteina, kariovškega generala. Kot dober in pogumen vojak se je večkrat izkazal v bojih s Turki ter je bil ^hitro znan po celi Krajini. Ko je 1. 1687. padel ogulinski stotnik Štefan Vojnović v boju s Turki pri Kostajnici, je bil Ivan Adam Purkstal med prvimi, ki si je prisvajal stotniško službo v Ogulinu ter jo je tudi zares dobil, rosi Boga in Marijo in vse svetnike rešitve iz jireteče nevarnosti, ampak pomeni še nekaj druzega. Kdor morja ni ,še videl in prvikrat pred seboj ugleda to velikansko, v vseh barvah bleščečo, vodno ravan in na njem plavajoče ladje vsake vrsto in velikosti, od malega ribiškega čolniča — do ogromne vojne ladje ali parobroda za 2CI00 amerikanskih izseljencev, bo ravno tako roke sklenil in Bogu čast dal, ki je to čudovito delo u.stvarii. Vse stvarjenje priča o božji ncpresežni modrosti in vsemogočnosti, prav vse, kar je v zraku, na zcmii' in pod njo, v prvi vrsti pa gore in vode. Ne molijo brez vzroka duhovniki vsak dan: „Njegovo jo morje, On ga je naredil, pridite, molimo in padimo prod Boga I" Že na železnici, ko drtlra vlak od postajo Juniani proti iredzadnji postaji Matulje, v daljavi morje zabliišči in opazijo sc adje, na videz majhne kot muhe. Ko pa v lieko prideš i« v pristanišču vidiš ladjo v dolgih vrstah, se kar ne moreš iiagledati in prečuditi. Kaj še-le, če na večji parobrod stopiš in si daš vse prostore razkazati, krov v več nadstropjih, spodnji del silno lepo naitravljen, vse v rudečih blazinah in preprogah, Tndi restavracija jc na vsaki večji ladji, kjer ti postrežejo z jedjo in jiijačo, vse dobiš kar hočeš: juho, pečenko, ribe, vino, pivo in kavo. Majhen izlet do Opatije ali Lovrane stane samo 4U vin. Reka je lepo, napredujoče mesto. L. 1860 je štelo le 16.000 prebivalcev, zdaj jih ima že 40,000 ter vsako ieto raste. Odkar spada pod ogrsko kraljestvo, dela ogrska vlada z vao skrlijo /.a povzdigo tega edinega svojega primorskega mesta in pristanišča. Pristanišče jc baje najlepše in najvarnejše v Avstriji. Jieka ima Bvoje ime od potoka Rečina, ki se na spOflnjem koncu mesta pod trsatskim gričem izliva v morje, liazteza se v dolgi črti od kolodvora vseskozi ob morskem bregu. Trgovina in morska vožnja sta glavni vir dohodkov. Promet blaga znaša na leto 200 miljo-nov kron, število ladij, ki v teku leta pridejo iti odidejo 15.000, in siccr 10.000 larobrodov, 5000 jadrnikov. Potemtakem ni čuda, da dela lieka Trstu znatno konkurenco, V mestu je tudi mnogo fabrik: svetovno slavna fabrika za torpedo, dalje največja fabrika v Avstriji za čiščenje petroleja, državna tobačna fabrika, papirnica itd, Vkljnb temu se mora reči, da jo lieka izključno le trgovsko mesto. Po mestii teče električna železnica, ob straneh se drvijo avtomobili, kolesarji in vozovi, da se komaj umikaš. Že to kaze, da smo v velikem mestu. Glavne ulice so „via del Corso", kjer 80 razvija največji promet v mestu z neštetimi prodajalnicaiiii-Ako greš od „molo Aiiamič" na desno ob morju po ulicah ,,VÍ!» dol Lido"* itd., boš prišel do treh zelo zanimivih stavb, do javnih trpvskih dvoran, kjer jo pravi sctncnj za sadje, zelenjavo^ meso in ribe. V ribji dvorani ni siccr najprijetnejši duh za naS temu nevajeni nos, vidi.š pa tu celo razstavo morskih živali: rib, rakov, školjk, sploh vse, kar ima morje v sebi finega za usta. Kdor ljubi surove oStrige, jih lahko kar tam ob itiizi prodajalčevi za j)ar vinarjev použije. Eno uro pred obedom kakih 5 oštrig, limono pokapanih in s čašo črnine zalitih, je iiajc izboren oblizck, po katerem obed trikrat bolje diši. Kdor ne verjame, lahko poskusi, NajlioD znamenita cerkev v Reki je župna cerkev, delo davno minulih časov, s prosto stoječim zvonikom — in cerkev mestnega patrona sv. Vida, V tej cerkvi je častivredno sv, Kai!-pelo z latinskim napisom; „Iz tega Razpela je lučaj tega kamna kri izvabil." V 13. stoletju jo razbrzdanei; kamen vrgel na križ, ki je takrat prod cerkvijo stal. Pri tej priči je pritekla kri i'-strani Kristusove podobe, kamen Se zdaj ví.si im križu. Je-li dogodek resničen ali ne, naj preiskuje kdor hoče, v srcu Ijndstv» je zapisan in v vseh popisih mesta ga najdeš. 1'oleg dveh itnc-novanih cerkev sta še dve manjši in ena starovcrska (nczedi-njenih Grkov), kapucini zidajo novo cerkev, ker je bila pojirej-šnja za sedanjo razmere mnogo pretesna, — Od mesta proti zapadni istrski obali leži Ojiatija, Ika in Lovrana, po višinah j>a so raztresene vasi, gosposke hiše in iiinečke koče, vse zidano in s plitvimi strehami pokrite. Eden mojih jirvih izletov je bila božja pot na Trsat, slaviK» Marijino sveti.íčc, ki je daleč okoli pri Hrvatih in Slovencih v velikih časteh. Ker jo pot iz Sušaka, prvega hrvaškega mcstA onkraj Kečine, na vrh Trsata prccej strma, .sem se gori pel)»'-Komarji jirehodijo 500 kamnitih stopnjic v pol uri, pobožni okoličani ccló po kolenih drsajo navzgor. Ualje i>riae,i NaroČi naj se takoj Vaš sosed na „Dol. Novice'^' Belokranjski glasnik. rmliiii |M»ta iiovíí žiílczuicp: Slovenec poroča: Iz Karlovca snio dohili poročilo, da se je na hrvaški strani to dni vršil žc liolÍtiť;ni in tchniřni obhod za novo železnico v Dalmacijo, Takoj l'o žetvi v zfioiinji jeleni se začne na Hrvaškem žepraditi. Tačas pa na Kranjskem àe vedno inženirji muLe lovijo, trase iščejo in "lerijo na v.seb krajih brez cilja in namena. Avstrijsko železniško ministrstvo jo vos čas IJerschattove^'a ministrovanju to vprašanje jtakor namotioiiia mešalo, tiiko da je tehnično osobje brez koristi izvrševalo dela broz vse potrebe, zdaj pa, ko bi se moralo ie davtio začeti z zgradbo, jia šele čakajo, da se jitii pove, kod l'ojde železnica, da bodo vedeli, kod naj zopet začno meriti. Na ta način ne bo nikoli železnice. Skrajni čas je, da se železniško iiiinistrstvo odloči, in ])oteiii se naj dola z vso eneririjo. Na hrvaški strani bo tekla žoleztiica, ko se bodo na Kranjskem še Vedno za traso prejiirali. Zilaj je stvar že toliko zamujena, da če pride takoj odločitev zaradi trase, še letos ne more biti po-litičticřía obhoda. Torej urno, (iospodje, če ne bomo O^Te poklicali, Itajti na oni strani delajo hitrcjel Dostavek uredništva; Upamo, da „Slovenski klub" na I)u-•lajii takoj stori potrebne korake. Domaće novice. O.nehiic vosti. Nadsvetiiik Leveč je odšel na svoje novo lucsto v Gradec, l'rijatetjski večer v slovo jo bil pri Tučku, ki je pokazal, du je bil jf0si>0d v tukajšnjem mestu zelo priljubljen. 7" Njejfov liaslednik svetnik Jarec jo iz Vpisuje (;orc že došel in nastopil svoje mesto. (iiisilska shiviioHt v lliriii peči v nedeljo 20. junija prirejena ob priliki blu^foslovljonja j^asilnega doma in brizomočnikov, je sklical v nedeljo ti. t. m. shod, katerega se je udeležilo lepo število mojstrov in pomočnikov. G.Horvat pojasni pomen shoda ter naprosi preč. g. dr. Marinko, (ia kot preriseilnik Kat. rok. dru.Štva pomočnikov, natančneje jio-jasni navzočim, kake koristi bi bilo za društvo rokodelskih pomočnikov, če bi več novih jíristoidlo in bi društvo bolj podpirali samostojni gg. mojstri. Dr. Marinko, kakor vedno prijazen do rokodelskega .stanu, je drage volje sprejel to nalogo ter ob.širno pojasnil današnje žalostne razmere, v katerih se nahaja rokodelski stan. Današnje obrtne razmere silijo vlado, da se ozira tudi na obrtni stan, ker vsak stan je več ali jnanj organiziran kakor je rokodelski. Delavci raznih strok so organizirani rned seboj, ne opazujemo pa tega [tri mojstrih, kar ni nič čudnega, tla ne morejo kljubovati onim, ki so v zdruáenosti močni. Naš deželni odbor, uviděvši potrebo, da se rokodel.ski in obrtni slan v naši deželi povzdigne, je .sklenil vpeljati po deželi strokovno podučne tečaje, katerih naj se po dotičnih strokah vdeleže mojstri in pomočniki, Na Dunaju se že več let vr.šo taki tečaji z najboljšimi vspehi. Zadnji sestanek z dne 3 L maja je dal povod, naj bi se nstanoviloza Novo mesto in okolico „Društvorokoilelskih mojstrov", katerega namen naj bi bil, skrbeti za obče stanovske koristne naprave, ki bi služile rokodelskemu stan», in za naraščaj mlaj.ših rokodelskih moči. V delokrog tacega društva spada tudi vjieljava strokovnih tečajev. Dalje ima društvo namen gojiti vzajemnost z društvom rok. pomočnikov, da gresta mojster in pomočnik tudi pri obratu drug drugemu na roko. Dokler tako društvo no obstoji, pod-jdralo bode predsedstvo društva rokodelskih pomočnikov strokovne tečaje, da se isti vrše v društvenih prostorih. Vsak udeleženec pa mora biti, oziroma postati redni ali ]iodj»orni član obstoječega društva itd, — Sklene se, da se vrši strokovni tečaj za krojače v mesecu avgustu, zatem čevljarski, ])0 zimi pa za mizarje, ker imajo sedaj največ dela. G. Horvat prebere vzorna jtravila za liruštvo rokodelskih mojstrov, ter predlaga vpisovanje članov, Zglasi se jih za pristojt takoj 31 mojstrov po dve kroni vpisnine enkrat za vselej. Izvoli se nato imprav^aliii odbor^ da skrbi za odobrenje jtravil oti c. k r. deželne vlade in sicer gg. : Prof. dr. Marinko predsednikom, odbornikom (Jigler, Picelj, .Seifert, Košir, Kastelec, Ausec, .Mirtič, Vodnik in Preželj. G. Horvat se zahvali za obilno udeležbo ter želi najboljšega vspeha današnjenm zborovanju. Izi»reii poi-otiKsgii sodišča. Kranc Klenienčič, let star iz Kraške va^i in .lanez Pavlovič 17 let star iz Virja občin» sv. Križ |jri Kostanjevici sta pila na nedeljo 2. maja v „Pnšen-šanku" (Vinotoču) Josip Klemenčiča. 1'avlovič je imel ustne „orgelce" na katero so i>iskali radi krajšega rasa. Na skrivnem zmakne te „orgelce*' Anton Vašič, star 45 let iz Kraške vasi, kar je dalo povod preidru in zmerjanju med omenjenimi. Ko se napoto proti domu, se pogovorita Klemenčič in Pavlovič, da se maščujeta nad Vašičem, ker jih je zmerjal in orgelce vzel, ga počakata. na kar ga udari Klemenčič po glavi parkrat in Pavlovič po zadnji strani s kolunj, Vašič je takoj po udarcu obležal in drugi (ian na otrpnenju možganov umrl. íía to hudodelstvo uboja dobi Franc Klemenčič 3 in pol leta teške ječe, Janez Pavlovič pa 1 in pol leta poostrene ječe. Plachti imata vse sodne stroške, ženi ubitega za preskrbo .šestero otrok ;ia 2000 K solidarno. -Pri zadnji razpravi pa jo bil obsojen Ludvik Starič iz Št. Petra radi posku.šene goljniije, ker je hotel na jiremeten in zvit način priti do svote fî4H K, In sicer je 0djJ0.slal sest poštnih zavitkov proti povzetju na njemu znane osebe pod pretvezo, da je v njih ponarejeni denar po par tisoč kron. Na t« zvijačo je šel edino Hecele iz Zagrada ter je plačal za tako jiovzctje 7'i K yo vin. Da niso bili tudi drugi opeharjeni, je zasluga orožništva na Jiatežu, ki je prišlo pravočasno tej ]»remeteni slepariji na sled, ter je tudi Becele dobil vplačano svoto naiiaj. Kakor je bila premeteno vpeljana sleparija, tako se jo na zviti narin zagovarjal obtoženec. Res je škoda tako nadarjenega mladeniča, da zajiusti pot poštenosti in se hoče živeti z brezdelnostjo in sleparijo. Že par jtrestanih kazni ga ni 8))ametovalo, če tudi je v jireiskovalneni zaporu zelo skesano vso priznal in obljubljal ves skesan, da se bode jfobolj-šai, da bi se Je preje rešil preiskovalnega zapora, a pred porotnim sodiščem zopet postal trdovraten in vse pripoznauo hotel vtajiti. .Sodni dvor mu )>risodi z oziroin, ker je upati, da se bodo vendar poboljšal, in ker je svoječasno vse priznal, ue tudi seiiaj taji, 3Valeta teške ječe in v povračilo stroškov kaz. postopanja. Nov odvi'tiiik v Novom iiieNtu. Vpokojeni višjesodni svetnik (i- Ivan ňkerlj se je dal vjtisati v imenik odvetnikov na Kranjskem s sedežem v Novem mestu in je stopil kot odvetnik v družbo z odvetnikom g, dr. K. Slanc-em. Slovanska là^a Katoliskili Akademikov se v kratkem ustanovi. Priffiašcnih je že okoli 300 članov: Poljakov, Ochov, Hrvatov in Slovencev. Pristopila so vsa slovanska katoliška aka-demična društva. Član je lahko vsak slušatelj kake visoke šole v tostranski polovici. Krejiiti med sabo katoliško misel, spoznavati z medsebojnim stikom drug drugega, navdušiti se za vzajemno kulturno delo slovanskih rodov, zaùeti z delom v zorni mladosti ~ to je naš cilj. Pobratiti hočemo slovansko katoliško dijaštvo, stem slovansko katoliško inteligenco, jiotom inteligence cele rodove. Ta smoter imamo pred oćnii, izvrš^iv je, dasi v da\jni bodočnosti, težak, a vzvišen in vreden mladih žrtev 1 Prvi pozdrav in prva pomoč nam je došla od presvitlega kneza in škoifa ljubljanskega dr. A, B, Jegliča; za njegov velikodušni dar 100 K se mu pri-pravljavni odbor ob ustanavljanju društva javno zahvaljuje, kot tudi za bodrilne besede. ..Tiliotaipe«" — narodna igra v 5. dejanjih — je naslov ličnemu snopiču, ki ga je kot 1. številko na svetlo dalo „Kat. tiskovno društvo v Trstu" in ga tudi priložilo naročnikom izvrstnega Usta „Zarja". v Trstu. Po Jurčičevi povesti je to igro prav spretno priredil g. Fr. Ks, Steržaj. Ker se ta igra vrši ol) dolenjskih Gorjancih in jirav živo spominja na dobo tihotapcev, je zelo primerna za naša izobraževalna in druga društva, da jo spravijo na oder. Prav toplo jo priporočamo v naročbo vsem dolenjskim rojakom. Izvod staue samo 30 v. Grospodarske drobtine. — I'roiiict in jsostiliin — je, kakor znano, uradno glasilo deželne zveze za tujski promet na Krarrjakem. Objavlja izborne članke, pojasnujoče važnost gostilničarstva, gotovo ne samo za tujski promet, ampak tudi za domače goste. Na Dolenjskem je pač posebno potreben tak pouk. Vsaka slovenska gostilna, hôtel pcnzijpuat . . . naj bo naročena na ta izvrstni Ust. — Slioile čebelarjev priredi čebelarska podružnica novomeška v nedeljo 13. t. m, v St. Petru, dne 11. julija v Stopičah in dne 15. avgusta v Brš^jinu. V Brštjinu se vrši ob enem občni zbor čebelarske podružnice. Pričotek shodom je ob 3. popoldne. Vabimo vse čebelarje pa tudi druge gospodarje, ki sc zanimajo za razvoj domačega čebelarstva, da se udeleže shoda v obilnem številu. Zlasti pozivljemo tudi kmetske mladeniče, da so udeleže shoda in pouka, saj se utegne med njimi marsikdo najti, ki ima veselje do čebelarstva. — OiMtiJa iimetuili giiojii zn ajdo. Naznanjamo naročnikom na umetna gnojila, da jih dobi kmetijska podružnica najbrž proti sredi tega mesca. Ker je naročenih več kot štiri vagone gnojil, podružnica pa nima prostora za dlje časno shranitev, nujno prosimo naročnike, da so že to nedeljo, ozir. ta pondeljck oglase zaradi dobave in da [»ridejo takoj po nje, kakor bitro jih dobi podružnica. Iz vsake vasi naj pride eden vprašat, ali so gnojila že došla, in dotičnik naj pove potem sosedom, da pridejo takoj po gnojila. — Snažna molža obstoji v tem, da se umije vime in obriše 8 snažno .suho ruto. Kavno tako je pa tudi treba, da smo snažnih rok pri tem delu in da je posoda čista. Micko jc po molži takoj precediti in je imeti v ta namen snažna in gosta cedila, ki se morajo po vsaki rabi takoj očistiti. V tem pogledu se pri nas še mnogo greši. Pred molžo naj se hlev prezrači, da je zrak v hlevu čist. Sprijen zrak vpliva silno neugodno na okus in na trpežnost mleka. Mleko naj se tudi takoj shladi in postavi na zračen prostor. — Staje v lilovili naj so tlakane, da se lahko odteka scalnica. Na ta način dobimo l)o|j suhe in bo|j snažne staje. Konci staj naj se napravi gnojnični jarek, ki naj odvaja gnojnico v jamo. Cementne stajo so najbolj trdne. V novejšem času se polagajo vrh cementnih staj močne dile, da so staje bolj gorke, kar je zlasti za molzno goved zdravo in priporočljivo. — Novi davčni zakon za Hrvaško jo dobil najvišjo sankcijo in pride prihodnje leto v veljavo. Zanimivi, in važni za bi-alce našega lista, ki imajo posestva n» Hrvaškem, so nekateri predpisi za zemljiški davek. Ta zakon razločuje ])olje, vrtove, travnike, vinograde, gozde in pašnike. Vsaka kultura se različno obdači. Dosedaj je ostal davek zemljišču vedno začetni, četudi je iz gozda nastalo polje ali vinograd, ali celo narobe. Po novem zakonu pa je vsak, ki je po 1. januarju lota l£i09 svoje kulture predrugačil, primoran to tekom 30 dnij davčnim oblastim javiti, drugače zapade globi do 100 K. Če se čutijo posestniki jedne občine proti sosedom previsoko obdačene, ima občina j)ravico zahtevati revizijo. K temu lahko prisili občino skupni nastop 20 davkoplačevalcev. Te pritožbe se imajo do|io-slati koncem tega meseca naravnost ogrskemu finančnemu ministrstvu v rekomandiranem pismu. — Kazstava kranjskih vin v 1'i'agi se je ob udeležbi raznih zastopnikov mesta, deželnega kulturnega sveta, c, kr. kmetijske družbe itd. otvorila dne ÍIÍ). maja ob 5. popoludne z nagovorom vodje Rohrmana in govorom nadzornika Skalický-ja, i'o otvoritvi je bila pokušnja, ])ri kateri so se povabljeni gostje in zastopniki pohvalno izrazili o dobroti kranjskih vin kakor tudi o celi priredbi. Več o razstavi napi.šemo na drugem mestu, že danes pa lahko trdimo, da bodo kranjska vina lahko tekmovala na tukajšnem trgu ob primerni vpeljavi vinske trgovine in ob zavednem iiastopn kranjskih vinogradnikov, ki se bodo morali prilagoditi pri napravi vina tukajšneniii okusu in združenimi močmi podpirati težnje svojih strokovnih učiteljev, Najbo^ so ugajala svetla vina, napravljena brez kipenja na tropinah. Tudi cviček ima mnogo veljave med Čehi in ga tudi tukaj radi pijejo. — (lOSjKidarska razstava v Pragi, V mogočnih zgradl)ah lanske jubilejno razstave v Pragi se vrši te dni gospodarska razstava, ki je po svojem obsegu in svoji raznovrstnosti zelo zanimiva in poučna. V paviljonih in okrog paviljonov je razstava kmetijskih strojev, ki jasuo priča, kako velik je napredek v tej stroki. Nič manj kakor 107 tovarn in delavnic se udeležuje to razstave in cela priredba napravi vtis svetovnega semnja za kmetijsko stroje. V resnici jo tudi razstava pravi semenj za kmetijske stroje, ki se dandanes pri razvitem jioljedelstvu češkem rabijo v vsaki vasi in pri vsakem gosjjodarju. Od navadnih železnih plugov do mogočnih jiarnih plugov najdeš v razstavi vse vrste raznih plugov in drugega poljedeiskega orodja. Nešteto mlatilnic se vrti na razstavišču, ki jih goni jiarna sila, zlasti pa bencinovi motorji, ki zavzemajo kot gonilna sila j>rvo mesto v razstavi. Krasna je razstava goveje živine in konj. Goveja živina je do malega simodolskega plemena, ki se jo razširilo že povsod Češkem. Zanimiva je pa tudi razstava kmetijskih pridelkov in raznih kmetijskih potrebščin. Vsa prireditev kaže, da je Česk» mnogo pred nami in da bi tudi pri nas kazalo s tekočimi priredbami — če tudi v malem obsegu in v posameznih strokah — vplivati na napredek. Razstava mrgoli obiskovalcev, kmetov in meščanov. Ameriški novičar. Kojakoin v domovino, izvrstni list ,,Ave .Marija'^ ))iSe-„Odsek za sporočevanje" pri družbi sv. Kafaela jc zasledoval sedanje delavske razmere po Združenih liržavah. Na podlagi tega raziskovanja resno kličemo rojakom v domovino: Nikar nc ^ Ameriko, zlasti sedaj ne. V mnogih državah so žalostne razmere. Stotisoči so brez dela in brez za.siužka. Zlasti po mestih je velika beda in reva. Tu so se namnožile množice delavskega ljudstva, ki so dobilo dela in kruha po tovarnah. Sedaj tovarne ali stoje, ali le malo delajo. V nekaterih krajih se že še dobi delo, ako ima kdo dobrega prijatelja, da ga kam spravi, S]>lošnO so pa na.šo razmere jako neugodne in kdor misli iskat tu dela po mestih, po tovarnah, naj nikar nc hodi sem. Edini zaželjeni izseljenci sedaj so poljedelci. Nezmerne jdanjavc na zapadu in jugu so še neobdelane. Ako kdo more prinesti seboj toliko, da si bo kupil košček sveta, ga obdelal in spremenil v rodovitno polje, le pride naj. Toda najbrže bo treba preje gozd posekati, morda močvirje posušiti, prodno se bo moglo orati in sejati. Popolnoma naj pa pade misel, da je Amerika zlata jama, kjC se lahko skupa nakoplje zlatih dolarjev in potem odide nazaj v domovino kot bogataš. Tu se delo težko dobi in se mora trdo delati za zaslužek. i>ahko dobe delo služkinje i>o velikih iriesOÎ^ in imajo tudi primerno dobro plačo. Vendar je pa po službah veliko tri)^enje in veliko nevarnosti. Zato: rojaki no vAmerikOt zlasti sedaj ne. Prosimo slovenske liste naj pogosto svare tiudí-naj nikar ne hite v lastno nesrečo. Sem prihajajo veseli ii' petjem. Zlate gradove imajo žo naslikane za prihodnost. Toilft oblaki razprše — prvo veselje mino, žep sc sprazni — kaj sedaj y Kje so zlati gradovi? Ni jih več, razpršili so se s tem' oblaki vred. In reveži spoznajo, kako so se varali. ZatoraJ* nikar ne v Ameriko, zlasti sedaj ne. Družha 8v. liafaela. Nin-iiiiíliphl, D). Tukaj živi že veliko Slovencev, ki ao po celíitii mestu rasitfoštíiii in ki lielajo vetiinoma v jircinoj^ovih rovih. Ker se letos tmii tukaj j)rav počasi dela, kakor jiovsotl, je tudi tukaj nekaj delavcev brez dela, ker jo nekaj prernojiovih rovov ziiprtih. Zato sciinj tic svetujetii rojakom semkaj hoditi. Mnogi prihajajo iz druzih krajev, pa ne tnorejo dobiti dela. — Dno lO. maja je prišel sem liev, ŠuStcrsić, slovenski duhoven iz Jo-lieta, pri kterciii smo opravili velikonočno spoved. Popoldne Hiiio imeli zborovanje, pri kterera smo sklenili, da začnemo nabirati prispevke za slovensko cerkev, ker je zemljišče že ku]t}jeno. Sedaj, Slovenci, na nojfe za pripomočke 1 — Tukaj so tudi tri slovenska »iru.štva, ki dobro napredujejo.— Duc Ifi, maja je bila v nettiski ccrkvi .sv. bintia, ktere so je udeležilo tudi slov. društvo. I'hilnilc1|»bia. Tu kriza ^e vodno tlači uboj^^e delavce. Dan na dun se dajejo novi upi na boljše čase — a dosedaj se ^e ni nič spremenilo. V^eliko jo delavcev, kateri že po tri in več mesecev niso nič delali — in Bog ve — kako dolgo še tudi ne l)odo. Vsak dan ae čuje in bere o novih samomorih — katere liovspesi beda in revščina, — Kedor ima delo — ta pazi, da j^a obdrži - ako je še tako slabo — toraj brezposelnim nič drugega tie kaže — nego čakati in zopet čakati. — Bodi toraj Dolenjcem odsvetovano, v toni slabem času so izseljevati in v bedo se podajati, kajti, l)oIje je na domu vživati svoj ko.šček kruha — kalior pa v tujini lakoto trpeti. .Marsikdo izmed mnogih — ki 80 šele pred kratkim zajmstili domovino — si žele zopet na domu biti — a žal — da jim sredstva primanjkuje za povrnitev. Toraj rojaki Dolenjci nikar som — dokler so časi ne zbolj-^ajo, ako se kaj na bo^jtí obrne — vam hočem zopet jioročati. Kteolloii, Pil. V nedeljo dno Iti. maja smo iuieli steeltonski íílovenci slovesnost in početek nove slovenske fare sv. 1'etra v dvorani društva sv. Alojzija, v kteri bode satno za čas, dokler novo cerkev dozidamo, v kteri je ))a postavljen lepo izdelan oltar, kterega jo delal Mr. Fran Plut. Oltar je bil lejto okrašen z lepimi cvetlicami, tako, da je dvorana izgledala kakor Ic])a cerkev. IVi tej slovesnosti je častiti Rev, Trunk, kteri zdaj potuje jio iijedinjenih državah, imel lepo pridigo, ktera nas je ginila do solz. Častitemu Kov. Trunku največja zahvala od f;iranov nove slovenske fare sv. Petra. Udeležila so se to slovesnosti vsa slovenska društva. To je bilo eno največje vese|jc, kar smo ga še Slovenci dočakali v .Steeltonu. Zdaj, Slovenci, pa Je korajžno Daiiroj, ker res, kolikor zborovanj smo imoli dosedaj smo bili vsi Itakor jcden in če ostanenjo vodno složni naprej, potem se nam ïii nič bati in dosegli bodemo naš cilj, da bode naša fara med lirvind v Stoeltonu. — Izreči jia moramo srčno in največjo zahvalo našetmi častitoniu liev. ,1. F. Ažbetu, ker nam je vsem v Steeltonu znano, kako se je žrtvoval dobri naš pastir za nas, da suio dosegli, kar smo želeli. — Steelton mesto jo oddaljeno dve milji od Harrisburga, ki jo glavno mesto Pennsylvanije. V Steeltonu imamo eno družbo, v ktere tovarnah dela nad petnajst tisoč delavcev. Hassnoterostl. * ScmflUj Zli vohi« T Slišk^vcH. Trgovski in ol)rtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da se bo letošnji semoi^j za volno v Mi.škovcn vršil dno lil, junija v skladiščih tamošnjega kreditnega zavoda, * Piiteiil.i. Predsedstvo c. kr. patentnega urada na Dunaju 1'ošilja trgovski in olirtniški zbornici v Ljubljani redno patentne ^idso za njeno izložbo patentov, kjer so interesentom na vpogled, îiavnokar je navedeno ])redsedatvo iioslalo zbornici prvi in drugi 'iol letnega kataloga jiatentnega urada za leto 1908 (abecedni Seznam vsoli do 31, decembra 1908 v patentni register vpisanih patimtov). Tudi ta kataloga sta interesentom v pisarni trgovske 'ti obrtniško zbornice v Ijjub|jani na vpogled. Sejmi na Dolenjskem v mesecu juniju. V Trebnjem 14., v Kandiji pri Novem mestu 17,; v Št. Vidu Pn Zatičini in v Semiču 1.5,, v Mokronogu 19., v Bučki 21., v Cermošnjicah, Mirni, Ribtiicl in ViSnji gori 24,, v Dvoru in Št, Janžu (Dolenjsko) 2ti,, Mirna peč NB, Trebinjtem (trnovceml v pnjasiiilo. Pritožili ste se, lU smo prezrli J^^nauiti VaS »ejin 14. jimija ter nftin oÈitali, dn »e Vam e tem nnpravlja ^kufla „ Ker Je kt, Antona dan nedelja, uifimn veileli, bedaj je Vaâ Hejin. i", sinmiinjali He budete, da Btii» (ipetovann v listtl jirosih 6l, obilne, uaj bj "Mil ïjioslaie nautiĚiiB podatke glertÍ! sejmov v „Dol. Nuvinah", pa žaliboff fmmo obůíDÍ ste se oiIzvrIí temu poTabilii. Pratike |m tiiiJi puvedii hbihu dan Antuna, íq letus je nedelja, t»raj m«uia vedeli kakú in kaj. Oprostite! Smešnice. (Sreča v nesreči.) Neki zidar i>ade iz odra in se ubije. — Ko ga dvignejo — zapazijo v njegovi roki velik nož. „Kakšna sreča," zdihne jeden, ,,da se ni natakni! na nož." (1'ijaiiHC in luittt.) Zabreznikov Aiiha se vrača zvečer že pozno opotekajoč iz gostilne domov. — Kar zapazi jiolno luno — katera je ravnokar priplavala izza gore. Pijanec .Miha se ozre zaničljivo v njo in pravi: ,,Vidiš, draga luna, ti si vsak mesoc enkrat polna, jaz pa vsak dan.'' (Po svoje,) Mladi kra^ K. dobi nekdaj v roke mrtvaški list, v katerem je bilo sledeče tiskano: Tužnim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem, da je naš drag[ oče, stari oče, VBuk in stric Josip Zagore v Gosjiodu zaspal. Žalujoči o.stůli, -„(íudno," pravi kra|j k svojemu spremljevalcu. — .,Kaj se vam zdi čudno?" vpraša ta. — ,,Hm, da so oče, stari oče, vnuk in stric vsi naenkrat umrli." (Poziibljiv.) A,: „Xakaj ste v črnem?" — B.f ,,Oče so mi umrli." — A.: „Tako, tako, kaj jim je pa bilo?" B.: „Vlak jih je povozil." — A.; ,,Iím, se mi jo zdelo, da bo umrl, ker jo zadnji čas jako slabo izgledal." Loterijske številke. TRST, ň. junija 3 (> 38 ' Tržne cene v Novem mestu. Imenovanje Hektl. po E . ta Imenovanje Hektl. po àenica...... SO IB Leča..... ".Tli 71 Rž ....... 13 98 Bob..... ; 10 08 Koruza...... 18 _ Ajda..... i 04 Oves....... 9 08 Proso , . . . j — — Jeúmeu...... _ Soršca , . . . IG 91 Krompir (uiernik) . . 1 1 Lan..... „ — Piiol.......1 1 11 ■ 71 Jajca po 7 za 40 vinarjev. Grah....... 11 71 Tujci v Novem mestu. Hatal Koklić: Jialser b loprogo ík Laške^ Blepandiû L, Ie lieuË; Zaff E., lir, SchweitEer, O. pl, GlaHer, B. Kemeu, L. Dolleni, dr. Seeiuann, baron Konsa, Ě. Fantini, It Walland, A. Purá iz Ljubljane; dr, A. Neuiajiič, I; Eurtun iz Gradca; I. Konig Í2 Vlnioe; J. Miloscij, A Licbt.euHleio ie Keke. L Kibar is LoRatua; 1. Fatiir iz Grognpelj ; luž. Knischera, 1. 'iorup, M. Dallpezo JE Trsta; .T. Šinkovec, A. Depuli iz Eracja; I. Jagodic iz Oelja; S. 8arely, 8, Klinijjrgberger, 9. Link, S, Betz iz Dansja; R. Etigelsberj^er iz £r-ske^a; Z, ZepSe, M. Rosenberi^, pl, Dawila, L Stíigei is Zagreba; T. Qachella iz Radei; F, Šiška iz lUke; I. Pranier iz Mirne, J. Medved iz St. Jurja; J. Krratli iz Mokronojca; Gospa Giistin iz Metlike; M.R'tssi, Ë. Stefani, A. Sfra* tis ie Staletiberti;-a; O. Voloveu iz ët. Jerneja; 3. Matoaš iz Prage, Hotel pri Pošti; J. Rame, A Breznik, A. 81adiû, J. 2nnta, J. Mandl, F. Kovač, F. Trater iz Št. Rnpreliia; A, Kozina i> Snmber^»^ J- Mallner, F, Satt; F, Pajk, L Štua, L Eržen, Št.Celjen iz Ljubljane; J.Kerak iz Metlike; F, Sladiû iz Kostatijeviue. Jakie: J. PopoviS iz Dal; D, Šembar, P. Radii M, RidiÉ, M, Rekaj iz SoSic; M. Klanâig ie Gorice; F, Eambič iz Lgubljane; A. Eolenc iz f^krieve^a; A. Kmetič iz Loga. Zahvala. Podjiisani izrekam s tem svojo najtoplejšo zahvalo slavnemu magistratu in vsem oblastnijam novomeškim, velečawtitemu vikarijatu kapiteljskemu, oo. frančiškanom, častit,im sestram nunskega zavoda v Šmihelu, velocoigonemu učite^jstvu in dija.štvu in sjdoh vsemu p. n. občinstvu, ki me jc pri vseh predstavah tekom zadnjih dni v dvorani Narodne Oitalnice v Novem mostu počastilo s tako mnogobrojnim posotom. Z odlićiiini spoštovanjem Priiii CerkTCiiič, lastnik Kinematografa „Pathé". Sprejme "WE Pi^^ ugodnimi pogoji v učenje mizarstva Matko Malovič, mizar v Novem mestu. (isjoa) 2 do 3 delavke {invežhiinp šivilje) "VfE se takoj za trajno sjirejmejo. KarJa (''ci-nctir, Rudolfovo, Ijjubljanska cesta št. I(í3. (lac-aiii Pristni malinovec iz hribskili malin, Jako okusen, ima v veliki množini lekarna Jo s. Bepgmanti| Rudolfovo. (129 o 31 -m * t * t -m * * ^ t « Svoji k svojim! Popolnoma varno noložen denar Hranilnico in posojilnica za HamUjn in ohollco rcg, zadnigfa z neomejeno zavezo C9-()-ll) V histiieiii (loiiiii v Kaiuliji 9|»rejenia hranilne vloge oii vsacesra. ce je njen ud ali nc, ter obrc- i I O na leto brez odbitka rcntnof^a davka, stujo ])o • O katerej^a sama iz svojega plačuje. ŠÍE-* ^ HP-ï»-Hí-î*- t «fi ESENCE ib2-l&16) fine kakovosti za takojSme lEvratnti ÎKilelovanje vf.akot-^iiih opojnih pijač, Trnih namiznih likerjev in specijalitet iiuatii ie, Hfarioii^aMse 18. Zanes^ivi, v stroki zvedeni zastopniki ae iščejo. StechenpfBPd lilijino mlečno milo Najmilejše milo za kožo kakor tudi proti pegam! Dobi se povsod! Ustanovljena 1899 IVAN- SVETEC brivec in vlasuljar Ustanovljeno 1899 X Vsakovrstne slainiiike priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu Fran Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. feiie iiizke, iiostrežlm tořiia, na zahtev« cenik hi'c/plačiio, (103-6 et Pozor! Slovensko podjetje! Pozor! Slavnen]U občinstvu se priporoča dně ll.febr. 1909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina FRANC SOÚVAN sin v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. (50-43-15) I iitlelnje \8n vUttiilJurHka ilela,. kupuje Ktne^ane in resatie ŽENSKE LASE pn naj-TiSji i:eni V Kalupi ima vse toaletne 8t ari, posebno hTeťiMin suani original Bayrum lekoûina | rotí i/iindanjti las 'il prliut, prlitit ie^ine t*-kiim etiomeseùue Tp'irabe popolnoma po njegovem nikvodilu. l'r^vi Ameriksn-Pttrol tndi |iroi«knšen sa rast poiuladkik Its pusebuo pri otrucih (11-94-15) Neprecenljiv Nusioi, barvilo ta Ixse in brade. preksíSa vse df sedanje iiiiajdbe, (ïadovit Lspuli seilajnosti, neškodljiv, ziiravnilSto prelKkan. Zravřti tp^ň prlporuć» svnj Brivski Salon, nrejen z najnovejšimi koin-furti, s hitro, ćisto, dohro postrežbo k leù muoi;ubTojiiei^a obiska. Rudolfovo, Glavni trg. fNasproti mestne hise.) V Bajriofii pri Iludolfoveiii je na prodaj par volov, pnr juncev, tri telice in tri krave tudi s ieletn Dve manjši vuiçi ste tiapnxiaj ])rí k. Iviiiii (■rm v liiší k, Ane l>iilai> Novn mestu. (i3'j(j-3i Naznanilo. Usojam si prcÈastiti duhovščini in slavnemu občinstvu naznaniti, (la sem prevzel od g. It. Aj)pe-ta Priporočam se v izvrševanje vsakovrstnih lončenih izdelkov, štcdiliiih ognjišč in peči, prijirostih in finej.ših v poljubnih barvah in vzorcih. Delo solidno, in trpežno in po najnižji ccni. (131-3 8) iîa obilna naročila se toplo priporoča Josip Klemenčič, pečar, Kandija št. 51. Veliko stanovanje z lepim razgle- „ 1 »i vfrii wfikiii + I ^ (ioni, je oddati » |. R^^v^gvi v Novem mestu. Isto obstoji iz 3 sob, kuhinje, kopalno sobe, kuhinje za prati itd. Zraven spada tudi vrt, — Natančneje jiri ii0S]>e Antoniji Beve v lotihljaiii, () vin., kočija /t^ eno d«