XV. letnik.
V Gorici, 18. julija 11)07.
29. številka.
slovensko ljudstvo na fr.
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Ivan Bajt v Gorici.	Tiska	»Narodna	Tiskarna"	(odgov.	L.	Lukežič)	v	Gorici.
i—
KatoCnino in naznanila s prej ema upravništvo. Gorica Semcniška ulica št. 16. Posamezne številko se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Koreujski ulici in na Korenjskcm bregu (Riva Corno) št. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanice se rafiunijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pog< dbi.
Izhaja vsak četrtek
ob 10. uri dopoldne. Bokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo
llena listu znaša za celo leto 4 krone, ca pol leta 2 krom. Ta manj premolite u celo leto S krone, za pol leta K 1‘bO. Ta Nemčijo je cena .stu 6 K, za druge -.elele izven Avstrijo > K.
Bokopiss sprejema ,Narodna
I
turini It. 9.
Kmečke zahteve v državnem zboru.
Zadnjič je poročal »Primorski List"
o	združitvi vseh kmečkih poslancev v državnem zborn v eno veliko kmečko zvezo, h kateri je doslej pristopilo že 263 poslancev, torej nadpolovična večina vseh poslancev. V tej zvezi imajo naSi poslanci velik vpliv. Gel »Slovenski klub" je združeno pristopil tej zvezi, od liberalnega klaba jih pa ni zraven niti polovica. V načelnietvn so trije slovanski poslanci, med njimi Povše, nemška poslanca sta dva v načelništvn. Poslanci vsake dežele so izbrali izmed sebe v posebno posvetovalno komisijo po enega poslanca. V tej komisiji zastopa slovensko Primorje poslanec Fon. Program proste zveze kmečkih poslancev se glasi tako-le: Poljedelstva razmere so vedno Blabše in težavnejše. Krneči pridelki nimajo primerne cene, konknrenca ogrskih in dragih pridelkov je vedno silnejša, pomanjkanje poslov in delavcev raste, davki in pristojbine so že neznosne, vojaško in drnga bremena tarejo mala in srednja kmečka posestva. Zato pa rastejo in se množe tndi dolgovi kmečkih posestnikov. Zato pa je dolžnost vseh poslancev, ki zastopajo kmečke občine, da posebno zagovarjajo kmečke koristi.
Poslanci morajo zahtevati, da se varuje in pospešuje poljedelstvo pri trgovinskih pogodbah, pri izvažanju poljedelskih pridelkov, posebno pa živine, z dobrimi napravami proti kužnim boleznim z zadostnimi prometnimi sredstvi in ngod-nimi tar fi. Pospeševati se mora živinoreja, posebno konjereja, organizacija zadružništva, izboljševanja zemljišč, nujne uravnave vodil itd.
Da pa dobe kmetje novo veselje do dela in se jim zagotovi obstanek, morata vlada in parlament najpreje poskrbeti, da se polagoma znižajo in odplačajo kmečki dolgovi. Preurediti se morajo davčni, pristojbinski in brambeni
LISTEK.
Vrvica.
Francoski spisal Guy (le Maupassank.
V	malem mestu G. je bil semenj. Na vseh cestah je bilo polno kmetov in kmetic, ki so si obljubljali dobre kupčije. Počasnih korakov so stopali možje. Njih telesa bo bila sklonjena, noge vpognjene; čitalo se jim je z obraza, videlo na celem lelesn kako jih teži trudapolno kmetsko delo. Če tudi so bili vsi bolj praznično oblečeni, vendar njih odelo ni kazalo ravno preveč blagostanja.
Na motvozih so vlekli za seboj kravo ali tele. Njih žene so stopale za živino in jo od časa do časa udarile po hrbtu z vejico, katere so se držali listi, 'la bi pospešile njeno hojo. Ob rokah so ;im visele široke cajne, iz katerih so zijale zvedavo kure ali race. Suhih teles so bile te ženice, a držale so se bolj ■avno, nego njih možje, hodile so noko-!iko živahnejših korakov. Opravljene so bile v domače snknjo, a na glavi so mete svilnate robce.
Ssm in tja jih je prehitel kak kmetski voz, na katerem so sedeli mo-
zakon primerno kmečkim razmeram. Ustanoviti se mora državna zavarovalnica za delavce, posle in kmečke posestnike za starost, onemcgloet in nezgode. Preprečiti sc morajo karteli, ki so škodljivi poljedelstvu.
Posebno važno je tudi, da bode nova pogodba z Ogrsko varovala avstrijske koristi sploh, posebno pa poljedelske. Pospeševati bo mora kmečki pouk, posebno pa v nadaljevalnih šolah na deželi. Kmečki 6tan tvori še vedno nad polovico prebivalstva. Zato je dolžnost države, da podpirajo poljedelstvo, ki je njen najmočnejši steber. Podpirati pa se mora tndi obrt, industrija in trgovina, da se sploh izboljšajo razmere v državi in sccialna demokracija izgubi tla za svojo agitacijo.
To je namen kmečke proste zveze, v kateri so se združili poslanci vseh strank in narodnosti, da združeni in edini zagovarjajo vse želje, zahteve, predloge in nasvete v korist poljedelstva.
Za naš denar — versko šolo!
(Odmev iz krofov krščanskih davkoplačevalcev.)
Brez nas in preko nas mislijo — od nas plačani učitelji in profesorji — izpremeniti v naših šolah dosedanji pouk na verski podlagi v ponk na brezverski podlagi. Boj so napovedali ti od nas plačani brezversk’ gospodje svojim vernim tovarišem, zato, ker slednji ne trobijo v njih brezverski rog.
Kaj pa naj rečemo nato mi krščanski davkoplačevalci, ki smo takorekoč gospodarji, delodajalci in deloplačalci obojnih verskih in brezverskih struj učiteljev in profesorjev ?
Naš odgovor je kratek, toda odločen 1 Glasi se tako-le:
1.) Mi kot katoliški stariši hočemo, da se bodo naši otroci poučevali na višjih in nižjih šolah v katoliškem duhal
žakarji in ženice, ki so se držale lestvic ob strani, da jih ni voz preveč pretresel.
Na G.-škem Irgn je že bilo vse črno ljodi in živalij. Vse je bilo na-mešano: volovski rogovi, klobuki možakov, knčme starcev, robci žena in deklet. Vriščeči glasovi kupcev in me-šetarjev so se mešali z vikom žensk, smehom kakega veseljaka, ki je bril , norce, rezgetanjem konj in mukanjem goveda.
Trščanov oče je ravno prišel na trg, ko je zapazil na tleh pred seboj konec vrvi. Skop, kakor je bil, jo je sklenil takoj pobrati, češ, po sedmih letih vse prav pride. Z veliko težavo se je sklonil, ker ga je vedno po udih trgalo. Ko jo je pobral in jo ravno skrbno pričel skupaj zvijati, je zapazil, da ga gleda s praga svoje biše stari sedlar Matjan. Pred leti sta se nekaj tcžarila in se od tedaj še nista pobotala. Tršča-novega očeta je bilo malo sram, da ga je videl sedlar brskati po blatu radi konca vrvi. Naglo je skril vrvico pod svojo suknjo in jo potem skrivaj vtaknil v hlačni žep; nato se je še nekaj časa delal, kakor bi kaj iskal po tleh, česar pa ne more najti. Potem pa je odrinil
2.) Ker tako hočemo, zahtevamo tndi, naj naše otroke poučuje učiteljstvo katoliškega in ne nasprotnega dnha I
8) Onfmu učiteljstvu pa, ki se upira tej naši volji in zahteva svobodno t. j. brezversko šolo, kličemo na ves glas, naj se poberejo iz naših šol! Ako jim poučevanje na verskem temelju ne ugaja, naj gredo na Francosko, tam je meBto za nje 1
Mi davkoplačevalci ne bodemo nikakor dopustili, da se bodo z našim trdo prislužinim denarji m plačevali učitelji in prcfesorji, ki bodo naše otroke od-gojevali v nam nasprotnem brezverskem dnhul Zatorej še enkrat: Ako vam delo pri nas ne ugaja, poiščite si ga drugod I Kaj bi n. pr. rekli delodajalci, ako bi jim delavci ne hoteli delati tako, kakor oni zahtevajo? Spodili bi jihl
Posebno ojstro pitsbi delodajalci nastopili proti onim delavcem, ki bi njim zveste in poštene delavce hujskali k uporu, in ako bi se jim ne podvrgli, bi jih pa zmerjali in žugali celo z bojkotom. Proti takšnim delavcem-hnjskačem delodajalci nimajo pardona.
Zato pa nastopimo tudi mi katoliški stariši-davkoplačevalci proti vsem uči-
I	teljem in prcfesoijem, ki svcje tovariše hujskajo brez pardona 1 Klin s klinom I Videti hočemo, kdo se bo uklonil mi ali gospodje učitelji in profesorji!?
Onim zvestim učiteljem in profesorjem pa, ki stoje zvesto in se trdno drže katoliških idej, častitamo I Stoje naj nevstrašeno, ker katoliški davkoplačevalci so za njimi in teh ni malo I! I
To naj bo v odgovor .Učiteljskemu tovarišu", ki se hudnje, da niso vsi učitelji v napredni stranki, ki ima v programu svobodno šolo. Odgovor naj bo tudi Gaberščeku, ki v svoji „Soči“ piše tako, kakor da bo učiteljev konec, ako pred njega ne padejo in ga ne molijo. Najbolj pa naj služi to v odgovor onemu g. kmetu v fraku in njegovim pajdašem, ki mislijo svoje tovariše bojkotirati zato, ker ne plešejo po njih taktu.
dalje na trg, sklonjen od bolečin v dve gubi. —
Naglo se je izgubil v kričeči množici, razburjeni od dolgotrajne kupčije. Kmetje so tipali živino, odhajali in prihajali ; v vednem strahu, da jih kdo ne ukani, se niso mogli nikdar odločiti; poskušali so čitati resnico iz obraza prodajalčevega in z vso zvijačo iskali napak ca živini, samo da bi ceneje kupili.
Ženske so postavile pred se svoje canje in jerbase in izvlekle perutnino, ki je ležaia na tleh z zvezanimi nogami izbuljenih oči in škrlatastih grebenov.
Mirno so poslušale kupčevalke, ostale pri zahtevanih cenah, ali pa se odločile po dolgotrajnem pregovarjanju in vpile za kupcem, ki je počasno odhajal :
.Naj bo 1 Vzemite, Miha ; v Bvojo zgubo prodam I
Počasi se je trg izpraznil; in ko je zvonilo poldne, so se razšli oni, ki so od daleč prihiteli na semenj, po gostilnah.
Pri Jordanu je bilo celo dvorišče polno najraznovrstnejših voz in kole-seljev. Po gostilniških prostorih se je vse
Čas je, da se tudi učitelji odločijo na eno in drugo stran. Izginejo naj oni omahljivci, ki s svojim obnašanjem zažigajo takorekoč kodilo Bogu in hudiča; češ, tako bosta oba zadovoljna. Tudi njim velja rek : »Dvema gospodoma ni mogoče služili" 1
Oglašali se bodemo še, ker moč imamo mi 1
Davkoplačevalci.
Politični pregled.
Državni zbor.
Poljedelski minister je dne &. t. m. odgovarjal na interpelacijo naših poslancev glede uvoza tuje živine. Povedal je kakor smo že omenili, da balkanske države ne bodo več imele onih olajšav ko predlanskim. Povedal pa je tudi, da silno pada cena živini. Od novembra 1806 do julija I. 1907 je padla cena živini za 14 K pri q. Meso pa je poskočilo. Novembra so dunajski mesarji prodajali meso po 210 K, junija pa po 212 K kilo. Vlada je prepričana, da meso ne bodo cenejše, če bi se tudi dovolil uvoz tuje živine. Vlada bo organizirala prodajo mesa in podpirala domačo živinorejo.
Glede novega vinskega zakona je povedal minister, da bo stopil, kakor je upati, v veljavo že v jeseni pred trgatvijo.
V	torek so se vršila pogajanja glede poslovnega jezika v zbornici. Zbornica je končala razpravo o volivni reformi za deželne zbore in jo je pri glasovanja odklonila z 199 glasovi proti 1&8. Hribar je odgovarjal Kreku jako medlo. — Minister za deželno brambo je z ozirom na predlog naj bi se vojakom dovolil ob žetvi dopust, odgovoril sledeče : Velike so težkoče ki nastanejo vsled takih dopustov, ker* ni čas žetve povsod isti in ker ue ravno ob tem času vršijo vaje v bataljonu, ki so rojakom neobhodno potrebne. Zato so dopusti mogoči šele koncem julija, oziroma za-
trlo; vse je bilo napolnjeno do zadnjega kotička. Prva soba je bila obenem kuhinja, kjer se je vrtilo ob jasnem plamena troje ražnjev, na katerih so se cvrli piščanci, golobje in janjetina. Duh pečenega mesa je sejmarjem tako prijetno udarjal v nos, da so bo vsem sline cedile.
Vsa kmetska aristokracija je jedla pri Jordanu, gostilničarju in prekupčevalcu, ki je imel shranjen že lep kap tolarjev.
Neprenehoma so se vrstili krožniki in liter za litrom je prihajal na mizo. Vsak je pripovedoval o svojih kupčijah. Tndi letina je prišla v pogovor. Za travnike je bilo vreme dobro, toda za žito malo presuho.
Nakrat se začuje boben pred hišo. Vse je bilo v trenotku pokonča, razan nekaterih brezbrižnežev; vse je teklo pred vrata, k oknom, v ustih še polno mesa in z vilicami v rokah.
Ko je ponehBl bobnati občinski slnga, je pričel čitati z velevažnim obrazom in vzvišenim glasom nastopni razglas:
»Prebivalcem mesta G. in sploh vsem, ki so se zbrali na današnjem
četkom avgustu, ko je za žflev ponekod že prepozno. Vzlic tema je vojaška oprava 14 dnevne dopuste uvedla za poizknšnjo v okrožju 11. IvovskegH armadnega zbora in sicer le za sinove kmetov, da grejo pomagat domačim. Ako se bodo dosegli povoljni vspehi bo vojna uprava na podlugi teh izknšenj uvedla splošne dopuste ub časa žetve. (Odobravanje.) Predlog je propadel, ker je bil od Rosina Markova stavljen le radi nagajanja.
V torek je zbornica pričela proračunsko razpravo. Razpravlja so namreč o ztikonu s katerim se vladi dovoljuje, pobirati od 1. avgusta do novega leta razne davke še v sedanji meri. Razprava je trajala v torek, sredo, četrtek in še ne bo kmalu končana. Zato je sklenil ^Slovenski klub", da se razprave ob prvem branju ne udeleži, ker se v tem le trati dragoceni čas.
V državnem zboru je pretila že obstrukcija. Obstrurirati so hoteli Čehi radi poslovnega jezika. A v skupni seji so s 34 proti 31 glasovom sklenili opustiti za sedaj obstrukcijo. Danes t»den so izročili min. predsedniku sledeče zahteve: 1. Češke interpelacije in pismeni predlogi se morajo objavljati v zapisniku v češkem jeziku. 2. Češke govore mora objavljati »Korespodenea državnega zbo-ra“ ali doslovno ali vsaj po vsebini. 3. V ta namen naj se izbere češčine zmožen uradnik, ki bode skrbel za primerne prevode čeških govorov. Isto bi potem moralo seveda veljati za druge nenemške narodnosti. V četrtek so načelniki klubov sklenili dnevni red za bodoče delovanje, drž. zbora. Nato se je vršila razprava o proračunu. Govoril je tadi socialist Beer, ki pa je silno razsrdil vse kmečke poslance. Dejal je namreč, da se plače kmečkim delavcem niso nič zvišale, ko je vendar znano, da kmet ravno vsled visokih plač, ki jih mora plačevati, ne more več shajati, če sploh dobi še kakega delavca. Tako sodijo o kmetu socialni demokratje.
Dr. Krek je vložil interpelacijo na vlado, naj poskrbi, da se bo varovalo čebelarstvo in med.
V petek je bilo prvo branje pro-vizorija končano. Drugo branje se začne v četrtek. Vlada je predložila eksistenčni minimum, t. j. določitev dohodka, ki ga ni meg.iče zarubiti. Doslej je bil ta dohodek 1600 K, odslej bo 1900 K. V petkovi seji je bil vložen prvi dvojezični predlog. Vložil ga je Stransky za drugo češko univerzo na Moravi, V petek je vlada tadi predložila zakon o uredbi službenega razmerja trgovskih pomočnikov. —
Poslanci »Slovenskega kluba" so vložili predlog glede odpisa državnih posojil vinogradnikom. Predlog se razteza na vse vinorodne kraje. Isto tako so naši poslanci vložili predlog za splošno ljudsko zavarovanje, po katerem bi bili zavarovani delavci, mali in srednji kmetje obrtniki, hlapci in dekle. Leta vojaške službe se naj vštejejo, ne da bi bilo treba plačevati.
V torek je zbornica razpravljala o predlogi krščanskih sccialcev, naj se izvoli odsek 26 članov v proslavo 60 letnice cesarjevega vladanja. Govoril je voditelj krščanskih tocialcev dr. Lueger, ki je dejal meš dragim : „Način, ktko naj država slavi Šestdesetletnico, mora odgovarjati vsem narodom in stanovom.
semnju, se naznnanja, da se je izgubila na potu iz B. danes zjutraj med deveto in deseto uro listnica iz črnega usnja, v kateri se je nahajajalo pet sto kron in nekaj trgovskih listin. Kdor jo je našel, naj jo prinese nemudoma na županstvo, ali pa jo izroči naravnost Fortanatu Preku v Srednji vaai proti nagradi petdeset kron.’*
Nato je odšel sluga ua drugi k onec mesta, ker se je znova začul boben.
Vsi gostje so sedaj govorili le o tej listinici, in vsestransko se je ugibalo, če jo bo Prek še kedaj videl ali nikdar več Med tem se je nadaljevala pojedina.
Ko so se že vsi sejmarji nasitili in pričeli zalivati z vinom okusno pečenko, se je prikazal pri vratih orožoik, ki je vprašal :
„Al! je tukaj Trščanov Urh iz Podbrega ?“
„Tukaj sem", je odgovoril Trščan, ki je sedel na dolenjem koncu mize.
„Pojdite z menoj na županstvo", je nadaljeval orožnik. „Župan hoče z Vami govoriti."
Ves presenečen in vznemirjen je
Kako je pa možno najti predmet, ki bo vsem ugajal. Menim, da sern ga našel. Ako bom izvoljen v jubilejni odsek, tedaj stavim tamkaj predlog, naj država podari 100 milijonov kron kakor ustanovno glavnico za starostno in invaliditetno zavarovanje, ki se je ima oživotvoriti. (Viharna, dolgotrajna pohvala, ploskanje v vsej zbornici). To starostno in invaliditetno zavarovanje je želja vseh. Na večne čase naj isto nosi ime cesarja, ki je dal vsem svo'!m narodom splošno volilno pravico. (/, vshna pohvala po vsej zbornici). hta naj bo v zahvalo, da je uvedena splošna volilna pravica". Predlog je bil sprejet soglasno.
Zadnja seja državnega zbora.
Zadnja seja državnega zbora bo v torek 23. t. m. V soboto bo končana razprava o proračuna. V poadeljek bo razpravljala zbornica o podporah za uime in v torek se bo vriila definitivna volitev predsedstva.
Deželni zbori.
Vlada namerava sklicati na dan 10. Beptembra k daljšemu zasedanju vse deželne zbore, izvzemši tirolskega in češkega.
Darovi.
Za »Slovensko sirotlšče". — P. n. gg.: M. S. 60 v; Štefan Frelih 1 K; Anton Ž žmond 20 v; M, G. volila 8 K.
Uprava »Prim. Lista" je prejela 20 kron, katere je daroval veleč. g. Ludvik Kamar župnik v Biljani, in sicer: 10 kron za .Šolski Dom“ in 10 kron za „Alojzijevišče“.
Novice.
Cenjenim naročnikom. — Uprava „Prim. Lista" naznanja, da so tiskani novi naslovi. Ako se je po pomoti izpustil naslov katerega naročnika, naj takoj napravi reklamacijo.
Nove maše. — Letošnji gg. novo-mašniki, imajo nove maše: Josip Volk na Trnovem 21. julija; Josip Godnič v Grgarju 21. julija; Luka Gerbec v Gorici 16. julija; p. Hogo Bren, reda sv. Frančiška 21. julija na Sveti gori nad Litijo na Kranjskem; Andrej Klobnčar v Tolminu 21. julija; p. Fortunat Goli iz reda sv. Frančiška v Ljubljani 21. julija; Alojzij Kraševec na Trnovem 21. julija; Ignacij Marinčič v Št. Vidu na Dolenjskem 21. julija; Luka Ha lat 15. julija v Trstu.
Izredni občni zbor „Sloge“ se je vršil v četrtek dopoldne ob lepi udeležbi. Podpredsednik dr. Dermastia je predsedoval. Poročal je o uspehu depatacije, ki je bila v Trsta pri namestništva. Uspeh je povoljen in je pričakovati, da se moško učiteljišče kmalu premesti iz Kopra v Gorico. Nato je prebral pismo predsednika dr. Gregorčiča, ki izjavlja, da izvolitve nemore sprejeti. Pismo Be je vzelo z globokim obžalovanjem na znanje. Z» predsednika „Sloge" je bil soglasno izvoljen odvetnik dr. Fran Pavletič, za odbornika deželni poslanec Grča. Odbora Be je naročilo, naj v posebni spomenici se zahvali dr. Gregorčiču za trudapolno in uspešno 18-letno delovanje kot predsednik „Sloge‘.
izpil Trščanov oče na en dnšek svoj kozarec vina, se dvignil, pričel stopati še bolj	sklonjen nego zjutraj, kajti	po
vsakem	počitku ga je	še	bolj trgalo,	in
neprenehoma govoril:
„Že grem; že grem !" in hodil za orožnikom.
Župan ga je pričakoval, sedeč v naslanjaču. Bil je mogočen človek ta župan, mogočnih besedi, debelega telesa.
„Trščan!" je rekel: „danes zjutraj Vas je	nekdo videl,	ko	ste pobrali	na
cesti iz	B. listnico, ki	jo	je izgubil For-
tunat Prek iz Srednje vasi."
Trščan je ves preplašen gledal župana.	Strašno ga	je	vznemirila	ta
sumnja, ki je padla nanj, ne da bi vedel zakaj.
„Jaz, jaz da sem pobral to listnico?" „Da Vi |“
„Pri moji duši! še videl je nisem I" »Nekdo Vas je videl, ko ste jo pobrali."
„Nekdo me je videl? Kdo me je videl ?*
..Matjan, sedlar."
(Konec pride.)
Prosta kmečka zveza v državnem zboru. — Dne 9. ju'ija so ho zbrali po seji kmečki poslanci raznih narodnosti, da ustanove med seboj posebno Kmečko zvezo. Posvetovanje jo otvo-ril in vodil slovenski poslanec Po v še. Poslanec Kaiser je pojasnil program sveže. Najbolj pereča vprašanja so : razbremenitev kmečkih posestnikov, izboljšanju zemljišč, uravnave voda, pospeševanje živinoreje itd. V načelstvo so izvoljeni poslanci: Po v še, Fink, Kozlovski, Peška in Zazvorka. Vsi poslanci „Sloven-skega kluba'1 so v tej zvezi. 01 jugoslo-vanskoga kluba jih je le dvet. Kje je Hribar? On, voditelj liberalcav, nemara za kmeta 1 V posvetovalnem zbora zastopajo slovenske dežele le poslanci „Sio-venskega kluba", in sicer: Štajersko R)-ška«", Kranjsko Demšar, Primorsko Fon. — Kmečki zvezi želimo obilo vs-peha I
Izboljšanje planin in pašnikov.
—	Vlada vendar enkrat resno misli na akcijo, s katero hoče pospeševati živinorejo. Ta akcija bode neposredno koristila živinorejcem, posredno pa širšema prebivalstva, konsamentom mesa. V ta namen bode vlada dovoljevala večje podpore v povzdigo živinoreje ter olajšave pri vožnji, obenem pa pospeševala pridelovanje boljše krme, izboljševanje planin in pašnikov. Kakor smo že poročali pred tedni, je že izdelan načrt zakona za izboljšanje planin. V tem oziru smo precej zaostali. Živina se pase na planinah vsepovprek; išče si boljšo pašo in se razvadi, da slabšo pohodi in prezira. Tadi je na planinah še premalo hlevov, kjer bi se pridobival gnoj za izboljšanje paše. V mnogih krajih sploh ni napajališč za živino. Potrebno je tudi, da se pašniki ločijo od sveta, ki ni ugoden za pašo, pač pa za pogozditev. Treba je tudi več pouka, boljšega nadzorstva itd. Opozoriti pa moramo vlado in druge merodajne kroge tudi na pašnike in senožeti v nižini n. pr. na obširne prostore po Krasa in drugod. Ta je v prvi vrsti potrebno, da se zasejejo boljše vrste krme, da se napravijo napajališča, izčistijo senožeti in pašniki. V to pa je potreba primernega poduka in podpore.
—	Iz jetnišča v Gradišču. — Poročajo nam, da je bila dne 13. t. m. ob 9. predp. vsakoletna dolska preskušnja v c. kr. jetnišču v Gradišču. Preskušnja j'e bila javna. Udeležili so se jo cerKveni, vladni in sodni dostojanstveniki. Iz Gorice je prišel Ijudsko-šolski nadzornik g. Finžger. Komisija se je izrekla pohvalno s nevtrudljivem prizadevanju g. kurata Franca Tomsig in šolskega voditelja Bajta. Preskušnja je končala b petjem pevskega oddelka. Najpridnejšim so se razdelile podučne knjige. Po končanem petju je imel nagovor voditelj jetaišča g. Peschek. Vseh jetnikov je sedaj 221, od teh jih je obiskovalo šolo 160 in sicar v I. oddelku 37, v II. oddelka 19, v oddelku za poduk v nemščini in slovenščini 13, v oddelku za risanje 14, v oddelku za petje 20, v oddelka za poduk v kmetijstvu 67.
Nad „katoliškimi žurnaPsti" se
jezi Gabršček v sobotni „Soči“. Povod jezi je namreč ta, da smo povedali, kaj je namestnik povedal deputaciji društva „Sloga“ v Trstu. Vzrok pa je ta, ker Gabrščeka ni bilo zraven. Značilno za ljudi okrog „Soče'' je, da vsako, še tako koristno podjetje ovirajo in napadajo, ako njih ni zraven. Tako se je zgodilo tudi tukaj. Ker Gabrščeka nihče ni vprašal za dovoljenje, če sme de-putacija v Trst, zato lop po nas! — Pa se je zmotil! Ni zadel! Namestnik je namreč izrecno izjavil, da je on svoje stališče v zadevi koprskega učiteljišča čisto odkrito in brez ovinkov razjasnil tudi laškim poslancem dr. Maraniju, Rizziju in Bartoliju, ko so bili pri njem ter jim tudi povedal, da to (premestitev slovenskega učiteljišča v Gorico) zahteva pravičnost. Lahi so imeli torej dovolj prilike poučiti se o položaju, ne da bi jim bilo treba čakati na naše poročilo. Nam pa se je zdela stvar, ki po izjavi namestnikovi sami ni nobena tajnost več, prevažna, da bi	jo	zamolčali.	Naše ljudsfvo je	pri tem
vprašanju preveč zainteresirano, da bi mu ne povedali, kako stoji, ko to za stvar biez škode lahko storimo.
Gabršček	je seveda vedno	drugače
ravnal. Kadarkoli se je šlo za kako narodno podjetje, vedno je naš načrt že najmanj par mesecev prezgodaj zbobnal v svet in opozoril Lahe, da se je naposled vsa stvar ponesrečila. On torej nima prav nobene pravice,	učiti »katoliške žurnaliste",	kaj naj
priobčujejo in kaj ne.
Slovenska	županstva pa poživljamo,
naj se oglašajo ter odpošiljajo v Trst vloge
z zahtevo po premestitvi. To pa zato, da se stvar požuri ! Županstva, kvišku !
Nnčelništvo »Centralne posojilnice" je izvolilo za predsednika g. prof. B e r b n č a, za podpredsednika pa trgovca g. Kavčiča Franca.
— It Iienetk nam piše rojak: „Dna 21. t. in. se obhaja tukaj v Ba-uetkah velika slovesnost v čast Clre-šenika sveta. Ta slovesnost se obhaja vsako leto v 6pomin na strašno bolezen kugo, ki je v letih 157o in 1676 pomorila samo v Benetkah okrog 50.000 ljudi. Tedaj so se meščani zatekli k Boga in se spokorili. Obljabili so tndi sezidati cerkev. Kuga je res ponehala in obljubljena cerkev je bila dodelana že I. 1592. Cerkev sloji zunaj mesta, na južni strani, na takoimenovanem „židovskem otočiču". Da M je cerkev mogla sezidati, sta veliko pripomogla tedanji beneški vojvoda Paskval Gigonia in pa patrijarh Lovrenc Povuli. V tej cerkvi se vsako leto obhaja slovesnost v spomin, da je prenehala kuga. Ko je bil sedanji naš papež še patriarh, je tudi vsako leto na ta dan opravljal v tej cerkvi sveto mašo z zahvalno pesmijo. Tadi sedanji patriarh bo 21. t. m. vodil to cerkveno slovesnost r krasno ozaljšani cerkvi. Zanimanje za to slovesnost je veliko. Žil da naši Slovenci o tem nič ne vedo. Zato objavite to v priljubljenem »Primorskem Listu". Iz Vidma gre 20. t. m. posebni vlak ob 7,10 zjutraj in vožnja stane 6 frankov tja in nazaj. Naj pride, kdor si želi ogledati kraljico in nevesto morsko, Bloveče Benetke".
— Huda toč«*. — Dne 16. t. m. je padala v Pazina in okolici toča, debela ko jajca. Prišla je odBnzeta. Padlo jo je toliko, da je de drngi dan bilo vae belo zunaj. V mestu je razbila nad 500 šip. Pokončala je popolnoma poljske pridelke v občinah Botonega, Novaki, Zareč, Grdoselo in Starem Pazinu. Škoda je ogromna.
Visok gost. — Sinoči ob 6l/2 uri se je pripeljal v Gorico nadvojvoda Leopold Salv&tor, vrhovni nadzornik top* ničarstva. Nastanil se je v hotela „Siid-bahn".
— Procesijo. — V nedeljo ob 6. uri pop. bode na Kostanjevici proceaija na čast M. B Karmelske.
— Popustek na zemljiškem in hišnem davku, znižanje pridobninske glavne vsote in določilo pridobninakega davka od podjeteb zavezanih javnemu dajanju račanov za leto 1907 : Po ukazu c. kr. finančnega ministerstva z dne 24. junija 1907 št. 43478 se je v smislu členov IV. do XI. postave z dne 25. ok-. tobra 1896. drž. zak. št. 220. za leto 1907 1. popastek na zemljiškem davka na 15 odstotkov in na hišnorazrednem in hišno-najemniškem davku na 12in pol odstotka določil, 2. je ostalo 2nižanje pridob-ninske glavne vsote kakor pretekla leta, ter se je 3. določilo davčno merilo za t § 100, odstavek 1 in 5 omenjene postave o neposrednih osebnih davkih navedene, javnemu dajanja račanov zavezane podjetbe na 10 odstovkov.
— Maturo sta napravila v torek dopoldne še Ivan Ples iz Devina in Rndolf Vidič iz Gradiške. S tem je bila matura končana.
— Umorjen kočijaž. — Pred dnevi so našli v Trsta umorjeaega in oropanega kočijaža Praznika, ki je bil znan kot mož, ki si je precej prihranil, a vedno nosi denar seboj. V soboto zvečer je policija aretovala neko mlado žensko, o kateri sami, da je bila udeležena pri umora.
— Se eu kočijaž — ubit. V Trstu
so zopet našli ubitega kočijaža Antona M a-g o r o v i č a. Ob 3h zjutraj v nedeljo so ga najeli trije ljudje, da jih pelje na Prosek. Zjutraj so našli potem Magoroviča na cesti pri Kontovelju ubitega. Bil je ustreljen z revolverjem. Čudno, da so se tržaški roparji zdaj spravili na izvoščeke.
— Slovenska šola v Trstu. — Zagrebški list „0ozor- poroča, da namerava vlada po 25 letnem odlašanju Bedaj vendar le ustanoviti slovensko šolo v Trsta.
— Poverjeništvo knjig slovenske in iirvatske „M»tice‘‘ prevzame za prihodnjo leto Z. Mihelič, bogoslovec v Gorici, od dosedanjega poverjenika V. Kraševca. Tem potom se vabi slov. gimnazijce in ačiteljiščnike k številni na-ročbi, ker je le s tem mogoče dobiti knjige za polovično ceno. Zglasiti ao je treba takoj v meseca oktobra.
—	Sv. psmo na Francoskem.
—	Aneležki časnikar Stead piše v Re-vieu of revinus: „Rar se titfo Hkrajne nevednosti glede sv, pisma, doživel sem posebno čuden dogodek. Objavil sem politični spis o splošnih volitvah v angleški parlament pod naslovom „Rajnovi kandidati", naperjen proti kandidatom, ki so želeli vojsko z Bnri. Neki francoski založnik prosil me je dovoljenja, da bi smel v Pariiu izdati francosko prestavo. „A\ rekel je „mora!e temu dati drugi naslov. Nobeden na Francoskem no ve, kdo je Kajn“, Ko sem to povedal ne-kterim svojim literarnim prijateljem v Pariza, pritrdili so, da založnik govori resnico. »Kaj, sedanji francoski rod ne pozna nobene osebe iz sv. pisma?* vprašal sem začudeno. „Nili ene“, odgovorili so mi. „Nobeden na Francoskem ne bere sv. pisma14, »čakajte 1“ dejal je drugi. „Mislim, da je večina izmed nas slišala o egiptovskem Jožefu, a le zato, ker je imel opraviti s Putifarjevo ženo..."
—a.
Iz goriške okolice.
g Spomina vreden pogreb v Mirim. — V torek ob solnčnem zatona smo spremili do groba 28 letnega Elija Batističa, delavca-klesarja, zapustivšega udovo samo. Dvoje ljubljenih otročičev jima je že poprej amrlo. Pokojnik je že več mesecev bolehal za sošico. Smrt zadnjega otroka pa je tadi njema smrt pospešila. Njegov pogreb je bil, čeravno priprost, vendar izvanredno lep inginljiv. Udeležba delavstva vseh strok je bila nenavadno številna, red pri sprevodu pa, najlepši. Nagrobnico so mu zapeli mladeniči društva „Slavček“. Pokojnik je bil vnet pristaš socialne demokracije, bil je socialni demokrat. Umrl pa ni kot demokrat. Večer pred smrtjo je zaželel spovednika in umri je, previden z zakramenti za umirajoče. Pokojnik je s tem, da se je dal prevideti, zavrgel demokratično nevero v posmrtno življenje, in zopet priznal vero, ki se jo je učil kot otrok, za edino pravo in k zveličanja potrebno. S tem činom je pokojnik tadi pokazal vsem nevernim pot, na katero bodo morali prej ali slej se vrniti, ali pa — obupati. Vernim pa je napravil pokojnik s svojo spreobrnitvijo večje veselje, nego ga imajo nad de-vetiudevedesetimi svojimi tovariši, ki spreobrnitve ne potrebujejo. To je bil glavni vzrok številnega sprevoda. Zakrižem smo torej šli vsi demokrati in nedemokrati, spremljajoč pokojnika k pogreba. Lepa trama nas je bilo I Smrt delavca tovariša nas je za hip združila. Zakaj le za hip? Ali bi ne lahko bodili v vsem svojem dejanja in nehanja skopaj ? Zakaj naj bi nas ravno križ ločil, ki nas je tako lepo pri pogreba dražil? Vsaj križ je vendar znamenje one vere, katera edina zamore vlivati pravo tolažbo v srca in tudi takrat, — „ko nikjer nikjer tolažbe srcu ni“. Raj bi pokojnika pomagalo, če bi on kot demokrat doživel najboljše blagostanje? Raj bi mn vse dobrote in krasote tega sveta pomagale v njegovi neozdravljivi bolezni? Nič, prav niči Roiika žalost je pokojnika zadela v par letih, ko mu je umrl oče, dve odrasli sestri in dva njegova otroka. On, kot pravi demokrat ni mogel več upati, da jih bo po smrti več videl. Kolika žalost je to in brez vsake tolažbe. Ali ni bilo za obapati ? 'Kaj naj ga je tolažilo ob smrtni uri, ko se je moral od svojih dragih, zlasti od ljubeče žene ločiti? Raj naj zdaj tolaži ubogo udovo? Ali ne resnica, ki se glasi v kiticah:
Le križ nam sveti govori, da vid’mo v večnem raju se nad zvezdami I
g „Soča“, <1 ne 4. julija, *l. 74., je prinesla dve imenitni novici. Eno pod naslovom: V Š »mpasa je pridigal v nedeljo kaplan o Kristusu. Pravi: Vsi klerikalni agitatorji sojo popihali iz cerkve, neprodnjaki pa so ostali v cerkvi. Romu je torej mar za Rristusa?
V drugi novici pa pišeNuncev nikoder. Pripoveduje, da je v Čekavcu staro ženo zadel mrtvoud in „nancev nikoder". Dotično žensko je previdel Čast. g. vikar oseški dne 4. julija. R)lnica pa niti nevarno ni bolna in upanje je, da kmalu okreva.
V prvi novici nam posebno dopada, d« naprednjaki ostajajo pri pridigah v cerkvi. Ako bodo tudi pridno poslušali, upamo, da postanejo izgledni klerikalci. Dopise je rodila poletna vročina in saj je tudi čas nabirati novice in jih pošiljati v časopise, kajti gg. učitelji imajo počitnice in gg. penzijonisti tadi nimajo resnejšega opravila.
g „ Vesti iz Goriškega". — Pod tem naslovom nekdo iz Šempasa pripoveduje v „Elinosti“, št. 177., da so v bralnem društva sosednjega Oteka »reševali1' kmečko vprašanje. Napada g. župana Faganela, češ, da je čuden prijatelj kmeta. Zaničljivo mu predbaciva, da stari gospod menja politično prepričanje, kakor vmazano perilo. Kliče mu v spomin pismo, katero je pisal agrarni stranki, ko se je vstanovila. Pravi da v tem pismu je naglašal, da je njen odločen pristaš in da bo vedno in povsod deloval za njo. Konečno ga vpraša iz kakega vzroka se je v svojem govora zaganjal v vrtojbskega policaja in v razne agledne šempaske može. Pooblaščeni smo nesramni napad in zavijanje zavrniti in popraviti, kakor sledi: Ottudno je, da nEdinosf* velespoštovanega, omikanega, kmečkega veljaka zmerja s starcem in mu neopravičeno očita menjavo političnega prepričanja. Omenjeno pismo je res pisal in izrazil zadovoljnost, da se je začel organizirati kmečki stan, odločno pa je kritiziral njeni program, češ, da se ne more z njim strinjati, ker kaže preveč socialno-demokra-tiška načela. Zato jo tadi na zgoraj omenjenem shodu odsvetoval vdeležbo shoda agrarne stranke in vnemal za pristop h kmečki zvezi. V tej zadevi storo gotovo ni spremenil svojega političnega mnenja, ampak je bil in ostal pravi kmečki prijate!. na temelju „Sloginega“ programa. Torej je on res deloval in delaje za blagor kmečkega stanu, ni se pa zaganjal v vrtojbskega policaja, ker ga niti ne pozna in ni njega imel za vzbuditelja agrarne stranke, kajti, on je dopisoval z g. županom pl. Locatelli, od katerega je dobil povabilo da bi v Oseku sklical agrarni shod. V pismu je odločno zabeležil, kako naj se popravijo pravila če ne odpoveduje sodelovanje. Pravila se niso predrugačila stranka se pravilno še vstanovila ni, kajti celo dr. Franko je na javnem shodu trdil, da on in njegovi agrarci še ne vedo, na katero stran bi se obrnili, 6. župan Faganel v tem kaže mla-deničko vnemo za blagor kmečkega stanu in svoje stalno mišljenje. Vse drugo pa bi mogli očitati mlademn dopisnika v „Edinosti“. V „razne ugledne šempaske može" se g. župan Faganel ni prav nič zaganjal, ako so pa slišali na shodu neki „Romeli“ bridko očitanje, da brez potrebe hodijo v Oiek delati zdražbe in cepijo tamkajšnje možake v različne Btranke, so slišali le resnico in splošno mnenje, katero jih popolnoma obsoja. Sicer pa naj brusi pete in trga podplate, a na pričakovani vspeh bo čakal zaman.
g Novo izobraževalno društvo se snuje v Solkanu. V nedeljo je bil ustanovni shod, ki mu je predsedoval gosp. prof. Makuc. Govoril je kaplan gosp. Novak in urednik g. Rremžar. Solkanci, pogum I
g Iz (»or. Vrtojbe. — Prejeli smo sledeče v objavo : V nedeljo smo imeli tukaj cerkveni shod. Vsa slovesnost se je izvršila prav lepo. Rar pa je pri pro-c:Biji graje vredno, je to, da sta dva študenta cel čas, kar je trajala procesija, za procesijo korakajoč vedno klepetala in se smejala. Nam to nelepo obnašanje teh gospodičev ni nič kaj uga-gajalo in morali smo jih opomniti, a vse to ni nič izdalo. Opazili smo tadi, da pri povzdigovauju niti pokleknili niso. Ali zahtevajo tako vedenje moderni „eajti?“ To od takih gospodičev, ki hočejo veljati za omikatice, pač ni lepo. Naj bi vsaj doma ostali, bi vsaj drugih pri pobožnosti ne motili. Ali se takegi vedenja pri cerkvenih pobožnostih uče v šolah ?
g „IvoiiNutniH> društvo* v Dolenji Vrtojbi in tamošnji soc.-dom. odbor sla poslala na Dunaj peticiji za slov. univerzo v Ljubljani.
g Velika svota denarja se je našla včeraj na poti skozi polje iz Gorice do Vrtojbe. Kdor je denar izgubil, oglasi naj se v naši tiskarni, kjer izve. kje se nahaja dotični denar.
Iz Brd.— Praiijo in tudi v raznih listih se trdi isto namreč da so v novejšem času postala Brda važna v vojaškem oziru. Roliko so take govorice utemeljene, ne vem, ali nekaj resnice bo že na tem, katar kažejo znamenja. Nič čudnega, ker Brda so mejna pokrajina proti Italiji, ki baje komaj čaka ugodne prilike, da iztegne svoie grabežljive roke po naši deželici in še dalje. In našim vojaškim krogom gotovo to ni neznano, zato bi pač le čudno bilo, ako bi se ne zanimali kaj bolj za tukajšnje obmejne kraje. Dolžnost bi pa bila tudi visoke vlade, da na te kraje obrača več pozornosti, da si ohrani neomajano zaupanje pri ljudstvu. Tukajšnje ljudstvo je sicer čez vse patrijotično in izvrstno urejeno šolstvo skrbi, da se to čustvo ohranja tudi v mladem naraščaju, ali ako človek umira in hira. —• Gmotno, gospodarsko trdno stoječe ljudstvo je pač najtrdnejša zaslomba vladi in državi sploh. Tako ljudstvo ljubi svojo domačijo, ne beži iz nje in v slučaju potrebe žrtvvuje blago in življenje. „Ne-manlč“ se pa nima za kaj ogrevati, ker ničesar nima, njemu je vse jednako, naj pride kar hoče, saj mora povsod le trpeti. Ia takih nemaničev je, žal, v Brdih še precej, ki ae vkljub svoji pridnosti in varčnosti ne morejo povzpeti do kakega, četudi le malega premoženja. To so naši koloni, novodobni sužaji. Oni morajo pred vsem skrbno obdelovati zemljišče, katero imajo od gospodarja v najema, razen tega pa morajo določeno število dni hoditi robotat gospodarja. Tadi v drugih obzirih morajo se pokoriti avojema gospodarja, sicer so v vedni nevarnosti, da jih požene z zemljiiča, katero so s tolikim tru-dom obdelali, kjer so toliko potu porosili, toliko žuljev dobili. Opazovali smo to odvisnost de celo pri zadnjih državnozborskih volitvah, ki bi morale biti vendarle proste 1 la za vse to dobiva kolon toliko, da ne more ne živeti, ne amreti, obrane kosti z mize svojega gospodarja. Drugim stanovom, tudi najnižjim, se njihovo stanje zboljšuje, a kolon je tam, kjer je bil pred 50 ia več leti. Zaradi tega bi pač bil skrajni čas, da se tudi za te reveže kaj stori, pred vsem bi bila dolžnost visoke vlede, da jim pomore do prostosti, do samostalnosti in do stanja, ki bo dostojno za človeka. Ali ni to sramota 20. stoletja, da ae sredi Errope, v naši državi še nahajajo take razmere! Drugi stanovi najdejo pomoč v svojih organizacijah, kolon pa ne najde pomoči nikjer. Zato ljudstvo obupava, se izseljuje in beži soc. demokraciji v naročje. S tem se množi delavstvo po mestih, po deželi pa
pomanjkuje delalskih moči, kar je zopet le v kvar nam vsem. Vsem tem žalostnim razmeram bi lahko vlada prišla v okom na ta način, da kolone osvobodi, to je odkupi premoženje, katero jim je izročeno v obdelovanje in je izroči v last kolonom, ki bi državi vračali dolg v malih aneskih. To zadevo toplo priporočamo našim poslancem in visoki vladi.
Naša država bi si s tem človekoljubnim činom zgradila na italijanski meji živo trdnjavo, katere bi v zvestobi in ljubezni do vladarske hiše ne omajala nikak.a sila ! Vi, ki ste poklicani, pomagajte nam, rešite nas I
Iz kobariškega okraja.
kb Z Vršna. — Pretekli teden v sredo padel je s črešnje 8 letni Franc Kragelj. Prebil si je na štirih krajih glavo, poškodoval tudi črepinjo, da so se videli možgani in nezavesten v krvi obležal pod zidom na katerega je padel. Dva manjša brata sta priletela domov povedati, da se je Franc abil. V četrtek poklicali so polkovnega zdravnika iz Kobarida, ki je takoj prišel, izmil in obvezal nezavestnega dečka in ga ukazai prenesti v vojaško bolnišnico v Robarid. Bojuje se med življenjem in smrtjo. Zihvaliti moramo Ijudomilega zdravnika, ki je prišel takoj na Vrsno, dal dečku prvo pomoč, ga vzel v bolnišnico, kjer skrbi zanj kot bi bil njegov, in je za vse to odklonil vsako najmanjše plačilo I Tudi druge bolnike pregleduje in zdravi popolnoma brezplačno. Rer odklanja sploh vsako plačilo ne moremo druzega, kakor da kličemo Ijudomilemu zdravniku: Bog mu stotero povrni I
Iz cerkljanskega okraja.
c Cerkno. — V nedeljo, dne 21. julija bo oh 2. uri popoludne v dvorani »gospodarskega doma“ ustanovni občni zbor „Kmečke zveze" za cerkljanski okraj. Vsak pošten, k r šča ns k i k m e t d o-brodošeI1
c Zanimiva sodna obravnava se je 12. t. m. končala v Cerknem. Tožil je nadučitelj Rakulček g. novaškega kurata Abrama, češ da ga je razžalil na ustanovnem shodu izobraževalnega društva v C srknem. Govornik je označil liberalizem sploh posebej pa še postopanje cerkljanskih liberalcev. Rakušžek se je čutil žaljenega kot zastopnik učiteljstva in šole. Toženi govornik pa je navajal dejstva, n« da bi napadal osebe ter povdarjal, da se med cerkljanskim učiteljstvom dobe častne izjeme. Po dveh dolgotrajnih obravnavah je bila tožba zavrnjena, Rakušček obsojen, nositi stroške, karat Abram popolnoma oproščen.
c Novo izobraževalno društvo
— V Novakih pri Cerknem so je ustanovilo „K. slov. izobraževalno društvo" za vasi Gorenji in Dolenji Novaki in Davčo na Kranjskem, v kolikor spada pod nova3ko duhovnijo. Društvo je takoj pristopilo „Rršč. socialni zvezi*.
Iz komenskega okraja.
km Ciganska godba v Pliskovici.
— Pri nas se kaj novega prigodi. V nedeljo dne 7. t. m. smo imeli ako ravao je po polju in travnikih žalostno zreti zaradi velike suše z dovoljenjem naiega župana pravcato tako imenovano cigansko godbo in ples, obstoječo iz štirih mož. Svirala sta dva muzikanta iz sv. Rriža pri Trstu. Naš Goatinče Skuten jih je dobro spremljeval s harmoniko, in neki Štefan iz Dutovelj je tudi dobro taktiral s svojim že zastarelim bobnom.
lXJf t/.7	<&►	llrtC
„KR0JAŠKA ZADRU<5A“ n	..	,.KROJAŠKA ZAPRU<5A“
Perilo zo opreme nevesti,
kakor tudi /a hotele, restavracije, gostilne, zavode, itd. — Rumberško, belgijsko in švicarsko ^ platno, bom baze v in o. ebifTon, creton, namizni prti, serviete brisalke, žepni robci itd. itd. itd.
Cene stalne.	tovarniških	Cenah.	Postrežba	poštena.
Kdor je to videl in slišal, se je moral smejati. Kekli ho skorsj vsi, da je to prava članska godba. Zaradi tega in vsled velike snše je bilo več domačih mladeničev in deklet tako pametnih, da 6e niso ndeležili tega plesa, in ;e ie sfdij kdc tr geti in jezi mcida,kerjebilamajhna udeležba. Tako — pemetni mladeniči in dekleta, postopajte pri veaki taki homa-tiji. S tem bodete pokazali tndi našemu gospoda žnpann da ste bolj pametni ko on, ki se predrzne v tih žalostnih čas h dovoljevati take neumnosti. Pa saj on ne gleda na sušo in ne na revo rbogih ljudi. Mož se rad gosti s pečenkami, pri teh pa nima nič smisla za kmetovo uboštvo in za stiske svojih upnikov. Pa kdo bi 89 zastonj ne gostil rad ?	Občinar.
Iz sežanskega okraja.
s Toča. — Dne 15. t. no. je padala okrog Tomaja in po sosednjih občinah debela toča. ki je napravila precejšnjo škodo. Okrcg Avbera je vse uničila. Kakor kaže, bo letos kraški kmet malo pridelal. Kar ni pobrala suša in uničile gosenice, to je vzela toča.
Iz tolminskega okraja.
- Kaj stori alkohol. — Preteklo nedeljo, dne 7. t. m. je neki tirolski domobranec kavalerist v pijanosti hndo razsekal na Mlinskem pri Kobaridu nekega 15 letnega Manfredo. Zadal mu je z mečfm 10 ran in mu na glavi presekal črepinjo. Vsi so mislili da umrje pred zoro, pa polkovnemu zdravniku v Kobaridu se je vtled njegove spretnosti posrečilo mu rešiti življenje. Pijanega vojaka, ki je še tudi nekaj druzih oseb ranil, je patrolja ob 2. po noči aretirala.
Gospodarske vesli.
g V goltancu kadar živali kaj ostane, na pr. velik krompir, repa itd., moramo pritrditi na precej močno be-kovo šibo iz prediva in platna narejeno kroglico, ktero omočimo r olje in jo počasi vtikamo v goltanec dokler ne zadenemo ob dotični predmet, kteri potem sam se zdrsne v želodec.
g 1 lil ajdeva^a od 60 do 70 kg. 1 hi ječmena 4 vrst od 60 do 70 kg. 1 hi ječmena 2 vrst od 58 do 80 kg. 1 hi pšenice cd 62 do 88 kg. 1 hi rži od 65 do 80 kg. 1 hi turšice od 70 do 87 kg 1 hi graha od 77 do 81 kg. 1 hi ovsa od 38 do 60 kg.
—a.
J.
Gosposka ulica št. 10,
priporoči svojo n;i j večjo zulogo raznovrstnega Maga, kakor: perilo za gospode, raznovrstne pletenine, jiigersrajce. nogavice, rokavice, najlepša izber: nakita za ženske obleke, čipk, trakov, svil, pasov, šerp, čipkastihrut, predpasnikov, modercev, pajčodalov za birmance itd.
Vse potrebščine zu «*■. šivilje iii krojače.
Loterijske številke.
i:i. julija.
Graz................. 78	76	‘J	32	24
Dannj.................45	8i)	77	30	25
Rojaki!
Spominjajte sc o vsaki ■priliki »Šolskega doma“.
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Odlikovana pekarija in sladčičarna $/>
K. Draščik
v Gorici na Kornu
(v lastni htSi)
izvršuje »uročila vsakovrstnega peciv«, torte, kolače za birmance iu poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerjev na drolino ali v orig. buteljkah. Priporoča se nI. občinstvu. Cene jako nizke.
^ Lekarna
Cnstofolelli j Gorici
Prave In edine žel. kapljice
i anamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Var»tven» znamka) p0pjje._ Okrepi
Selojdec, storč, da agine v kratkem času omotica in &i-votna linost (mrtvost). Te kapljice tndi stor6, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
™ ____________   _	(fr
. .
Edino naš rojak v Gorici, optikar
I. Primožič,
na Kornju št. 13. (konec Gosp. ulice)
ma veliko zalogo optičnih izdelkov, kakor: Raznovrstna oiala, zlata in iz nikla, stekla iz kristala, v vseh štev Ikah. V zalogi ima razne toplomere, daljnoglede, barometre, mikroskope, vage za vino, za žganje, za špirite, livele za zidarje, mizarje po najnižji ceni.
Izvršuje vsakovrstne poprave in iste dostavlja na dom.
Saunig in Dekleva
ulica Municlpio št. 1. Gorica.
Vidika tovarniška zaloga šivalnih strojev kakor za šiviljo, krojače, črevljarjii in tmli za umetno vezanje (reka--niranje). V zatopi se tudi nahajajo angleška dvokolesa »Ilolicat Premier« in slnmorczm stroji, samokresi in razne puške, lastim mchaniSka po-pravijalnica.
"VIKTOR TOFFOLI
velika zaloga oljkinega olja iz naj-ugodnejih krajev.
Gorita, vla Teatro št. 20 Gorica, vla Semlnarlo št. 10 Olje za luč	40	kr. lit.	Olje	corfu	61	kr.	lit.
„	finejc	56	„	„	„	bari	60	„	„
„	bolje	56	„	„	„	lucca	70	„	„
„	dalmat.	56	„	„	„	nizza	80	„	„
„	Istrsko	56	„	„	„	najfln.	I	gl.	„
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici.
And. Fajt,
pek. izvedenec Gorica lekallšoe hr. Josipa št.2flastna
hiša,
hvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k' hor aa nove maše in godove, kolači j a birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po belji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Velika zaloga vina.
^ Podpisani prodaja črno ^. s in belo briško, vipavsko, fur-**■ lansko in istrsko vino. Pošilja ^ na vse kraje v sodih od 56 p ,2 litrov naprej. Cene zmerne. § * Postrožba tofna in poštena, o' a Se priporoča.	p
js Josp Toroš, C"
" Via Ponte Isonzo 6.	*
s .Centralna posojilnica4^
registrovana zadruga v gorici, ulica Vetturini št. 9.
Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905
no mesečna odplačila v petih letih
in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec.
Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907
na menice po 6°|0, na vknjižbo po S'|2°
Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.
— I najboljše stiskalnice za vino
in OLIKE so noše stiskalnice ..HEHHIIL"
najnovejftega in naJboljSogasoatava * dvojnim innopretrganim pritiskalnm; zajamčeno najboljšo delovanje, ki prekaSa vse druge Htiukalnice; hidravlična Htiakalnica, najboljfte nulo« matične patento* Q V P M fl H I 3“ dolujojo same • an« Škropilnice j|U T ■ ll || la 1 H od Rebe, ne da bi jih bilo treba goniti. 1’lugi, mljni za grozdje, sadje in oljke. Kobkalnico za presdio. Vino^radski plugi. Su&ilnio« *a sadje in drugo voirotalno, živ* i jensko in mineralno pridelke.
Stiskalnico za sono, slamo itd. na roko. Mlatilnico za žito čistilnice, roftotalnice. Himno roznico, ročni mlini za žito i razni velikosti in vsi drugi itroji za poljodolstvo. 1‘deluje in prodaja z jamstvom kot podobnost najnovoje, izborno iz-kusono, kot najbolj&e pripo-znane in odlikovano sostavi
Ph. IKlayfarth8B \
tovarna za poljedelsko in »in-►ke Klroji- ua DUNAJU II. Taborstrasso Rt. 71.
automat. Škropilnica.
Stiskalnica sa vino.
diV	Odlikovani v vseh državah aveti z nad 6(59 zlatimi in »rebrnimi kolajnami.
7TyT^	Cenik n podobami in ninogofttevllnft pohvalna pismu lta/. prodajalci
—h, zastopniki hv Iščejo porsodl, kjer fie nismo zastopani
HOTEL HRIBAR BLED
(lastnik Jos. Hribar.)
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojen obisk. — Točijo se vedno najboljša vina in pivo, mrzla in gorka kuhinja. — Na razpolago je tudi več sob za prenočevanje tujcev. — Velika veranda z senčnatim vrtom ob Jezeru.
Jezerske kopelji in čolni so tudi na razpolago