in Niti tridesetletna vojna ni povzročila toliko strahot, toliko opustošenja in smrti, nego jih povzroča sedanja vojna. Zato je unievno, da se poraja tisoč vprašanj, ki jih bo treba rešiti, ako hoče trpeče človeštvo, da se iz sedanje splošne in grozne smrtne žetve dvigne — če bo to sploh mogoče — novo življenje. In eno najvažnejših vprašanj — ako iii sploh najvažnejše — je: Ali ni fizično in moralno zdravje bodočih generacij — tudi slovenskih! — v nevarnosti? Temu vprašanju je posvetil posebno pozornost švicarski list »Neue Ziiricher Zeitung«. Narodi krvave in se potapljajo v tej krvavi borbi. Kakšen bo bodoči rod? Fizično in tnoralno zdravje je vprašanje politiške, socialne in gospodarske bodočnosti naroda — torej je to skupno narodno vprašanje, kakor si važnejšega ne moremo misliti. Že sedaj obračajo posebno v Nemčiji in Franciji, koder je provzročila vojna največja opustošenja, temu vprašanju največjo ix)zornost. — V Nemčiji se oglašajood vseh strani z nasveti, kako bi ustavili padanje rojstev. Govore in pišejo O' zaščiti mater, o podpori za izboljšanje položaja ubožnih mater in dojenčkov. Državne in privatne porodniščnice in najdeniščnice so> že sedaj izdatno pomnožili. Čujejo se zahteve, naj država naravnost poseza v rodovinske razmere, naj daje premije in podpore v vzpodbudo, da se Ijudje ne bodo bali večjega števila otrok... Na Francoskem hočejo adobtirati belgijske in srbske sirote po padlih vojakih. Tudi francoske žene hočejo v tem pogledu nasproti domovini v polni meri vršiti svojo dolžnost. Švicarski list pravi, da je taka priza- devanja s stališča domovinske Ijubezni le pozdravljati; vendar ne smerno prezreti vprašanja, ali je sploh priporočljivo, da vojskujoče države sedaj pospešujejo pomnoževanje ljudstva. — Proti temu govori mnogo tehtnih pomislekov, ki so po> večini moralnega značaja. — Naj se opusti vsaka propaganda takozvanih vojnih ženitev, naj se opuste več ali manj jasna namigavanja vojakom na dopustu, kako naj vrše svoje dolžnosti doma. Naj se pazi, da se pridobljene bolezni ne prelijejo po materinem mleku v otroka. Ne zanemarjaite skrbi za že rojene otroke in za one, ki se imajo roditi! Dolžnost državnih in privatnih ustanov je skrb, da ne bodo pri- hodnje generacije trpele na posledicali bolezni in nezadostne ter slabe prehrane! Neoiiiejeno porajanje otrok ima za .potomstvo slabe posledice, in sicer v interesn domovine in človeštva. — Kaj nam hočejo stotisoči duševno* in telesno bolnih in nesposobnih? Siromaštvo in beračija! podpora držav se ne sme omejevati na to, da stavljajo v svoje proračune toliko in toliko vsot v natnene oskrbe dojencev, temveč morajo takoj odrediti odločne ukrepe, da se prepreči ženitev telesno ali duševno bolnih, in da popolnoma ozdravijo oni, ki pridejo iz vojne! Ako te skrbi izpreletajo velike narode — kaj pa naj rečemo mi Slovenci? Mi vsi, ki resnično ljubimo svoj narod, se niorarao lotiti z združenimi niočmi ozdravljanja moia!ni!i i« fizičnih škod, ki jih je valovje vojm: pruieslo in utihotapilo z brutalno silo v naše ijudstvo! OdUčna naioga pripade tu učiteiistvu, ki živi med narodom! Tukaj $3 treba skupnega dela vseh! Kdor bi ravnaj us ugače aii druga vprašanja postavijal pred to vprašanje, ni vreden, da se je p.aločila le kapijica znoja, nikar da so tekii in teko veletoki človeške krvi! —