t1Tí fir? rti rti f*t*t t1Tt 1*1*1 rït rt> rti tIít rti rfo tlTi rt\ tTi f*fr? rti ffo tUTí t1Tí rti rti rti tŸ? rti tIíi t1Tt rti rfr? it? rtí rtr rti tŸ? rti tITí rti
*4? si? l4? si** si?l4? si? lV si? *4.* si? l4? '4** l4? si? si? *V lV l4? '4? *4? si,1 si? 'i*1 l4? l4? *4? *4? *4-’ si1 **1’ *4? *4? l4? si? *4? l4? *4? *4^ *4?
#
#
t±i
si?
❖
❖
#
❖
#
#
¿¿a.
sí?
<$*
4*
#
#
<$*
#
¿fci
SÎ?
4±i
tj?
#
4*
#
#
r*lS
SJ?
#
•*$*
t*2.
SJ?
fiv
si?
#
tj??
SÍ?
❖
#
#
#■
#
Amerik anski Slovenec
LIST ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI IN GLASILO K. S. K. JEDNOTE
43 številka
Joliet, Illinois, 2. oktobra, 1908
Letnik XVII
Pozdrav gg. zborovalcem na X. glavnem
zborovanju K. S. K. Jednote v Pittsburgh Pa.
JOHN R. STERBENZ, gl. preds.
Calumet, Mich.
ANTON NEMANICH, gl. podpreds.,
Joliet, 111.
JOSIP DUNDA, gl. tajnik,
Joliet. 111.
REV. J. KRANJEC, duh. vodja,
So. Chicago, 111.
JOHN GRAHEK, gl. blagajnik,
Joliet, 111.
JOSIP JARC, gl. zapisnikar,
Cleveland, 'Ohio.
DR. MARTIN IVEC, vrh. zdravnik,
Joliet, 111.
Glavni uradniki
1906-1908
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894.
Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
FRANK MEDOŠ, pooblaščenec,
_________So. Chicago. Ill,________
ANTON GOLOBIČ, II. nadzornik,
Joliet, 111.
JURIJ STONIČ, III. nadzornik, Joliet, 111.
PAVEL SNELER, I. nadzornik,
Calumet, Mich.
JOSIP SITAR, I. pravni odb.
Joliet, Ul.
MARKO OSTRONIC, II. pravni odb.
Allegheny, Pa.
JOSIP ZALAR, III. pravni odb.,
Forest City, Pa.
|RIHODNJI PONEDELJEK, dne 5. oktobra 1908, se otvori v Pittsburgu, Pa., X. glavno zborovanje K. S. K. J. Od vseh strani Združenih držav prihite gg. delegatje z glavnimi uradniki vred v lepo napredujočo slovensko naselbino na vzhodu, da se tamkaj posvetujejo na temelju dosedanjih uspehov o nadaljnjem delovanju naše slavne organizacije, o potih in sredstvih, po katerih in s katerimi bi se dalo poslovanje K. S. K. Jednote najplodonosneje razširiti ter zboljšati in izpopolniti, tako da bi naša Jednota postala po vseh svojih naredbah tudi najvzornejša, kakor je najstarejša in najmogočnejša med slovenskimi organizacijami v Ameriki. Res lepo se je doslej razvijala, pa upati je, da se bo še lepše, če bo imela vedno tako poštene, nesebične in zveste oskrbnike, kakor doslej.
Po predlogu glavnega predsednika je zadnja dva meseca objavljal Am. Slovenec, kot glasilo K. S. K. J., različne nasvete posameznih udov za X. glavno zborovanje. O teh nasvetih bo treba trezno, stvarno in premišljeno razpravljati, da se izmed nasvetov sprejmo samo oni, ki
bodo naši organizaciji v resnično korist; in če bodo v korist organizaciji, bodo seveda tudi vsem njenim članom.
Prepričani smo, da bodo gg. zborovalcem pri vseh njihovih razpravah o posameznih nasvetih vedno pred očmi namen K. S. K. J., ki je vsem znan in se glasi: “Pripomoči k telesnemu in dušnemu blagru vdov in sirot posameznih udov in njih sorodnikov, to je: podpirati Jed-notine ude v nesreči in nezgodi, lajšati vdovam in sirotam njih tužni stan, vzgojiti osirotelo deco in napraviti iz nje koristne ude človeške družbe, ohraniti med njenimi udi kot vernimi potomci njihovih pobožnih prednikov sveto katoliško vero in tako pospeševati njih večno srečo ter negovati med njenimi udi sladki materni jezik in buditi v njih ljubezen in ponos na njih narodnost.”
Ta svoj plemeniti namen je naša K. S. K. Jednota vestno vršila tekom svojega štirinajstletnega obstanka, kakor je vsem dobro znano, in vršila ga bo tudi v bodoče. Zato zasluži, da jo ceni in čisla vsak zaveden Slovenec, kateremu je pri srcu napredek in prospeh sloven-
skega naroda v deželi, ki smo si jo izbrali za svojo novo domovino.
In zato bomo prihodnji teden predvsem mi ameriški Slovenci vsaj v duhu vsi na njenem glavnem zborovanju, in obhajali bomo takorekoč naš narodni praznik, kar je za nas vsako glavno zborovanje naše matere K. S. K. J. Te dni bomo še živeje čutili hvaležnost, ki smo jo dolžni rodoljubnim ustanoviteljem in vsem poznejšim velezaslužnim oskrbnikom mogočne naše organizacije.
In ob tem narodnem prazniku nas bode letos navdajala še večja radost, kajti prvikrat bode razvita zastava K. S. K. Jednote. V nedeljo, dne 4. oktobra, bode zastava slovesno blagoslovljena kot vidno znamenje bratovske ljubezni, pod katerim se bodo v bodoče izbirali zastopniki velike armade Jednotinih članov in članic.
Pozdravljeni torej, gg. zborovalci! K resnemu delu Vam želimo prav mnogo sreče in božjega blagoslova! Vsi bomo v duhu z Vami in vsi stojimo za Vami, ki nas vodite naprej in navzgor. Srčno pozdravljeni!
0
*3?
els
SÍ?
Ai
sí?
si?
0
rti
sí?
❖
t±r
st?
4*
5*1*7-
*4?
5*1*3.
SI?
rti'
s|?
rti
si?
❖
?tV
s|?
4*
#
Í#
5*1*7-
si?
5*1*7
si?
rti
si?
5*1*7
SÎ?
5*1*7
si?
5*1*7
si?
5T7
si?
5*1*7
si?
rti
t|?
m
m
#
5*1*7
si?
5*1*7
tit
5*1*7
si?
5*1*7
si?
5*1*7
si?
5*1*7
si?
5*1*7
si?
Katoličanstvo v Ameriki.
Zložil po raznih angleških zapiskih John G. Olbina.
Bili so katoliški možje, ki so odkrili svetu Ameriko, in katoličanstvo je o-ralo ledino za razvitek in napredek tega dela sveta. Da, katoliška vera in nje verniki so toliko storili v nravstvenem, razvijalnem, blagostanjskem in v mnogih družili ozirih za ameriški svet, da zasluži to vcroizpovedanje spomenik odstrani ameriškega naroda.
Tn kaj naj bi predstavljal ta spomenik? Če čitamo zgodovino in slovstvo Amerike in sodimo nepristransko, pri-poznati moramo, da je bil katoliški duhovnik najneumornejši odkrivatelj ameriških divjih pokrajin, in da bi moral tak spomenik predstavljati katoliškega duhovna v priprosti obleki; moža upadlih, bledih lic, iz katerih bi žarel odločni, nevstrašni pogled, kakor če bi zrl v brezštevilne nevarnosti neznanih gozdov in planjav.
Temelj spomenika moral bi biti obdan z imeni prvih oznaniteljev evangelija Kristusovega in nosilcev vede, prosvete, omike, napredka in brato-Ijubja na nepoznani svet, ležeč med Atlantskim in Tihim morjem.
To, kar je storil katoliški mož v prospeh Amerike, v prospeh nas všeh, ki tu kruha iščemo, ni bilo malo delo; mnogokrat se stavijo spomeniki za manjše zasluge. Iste čase je kraljevala križem Amerike divjost; vse je bilo nepoznato; povsod je bilo žrelo nevarnosti široko odprto. Bogaboječ in bratoljuben katoliški misijonar pa se ni strašil ničesar, ampak korakal je pogumno, noseč. sv. razpelo, v katero je zaupal, po neznanih, strašnih pra-gozdih in planjavah, ter veslal ne-vtrudljivo po zapeljivih vodah, ter našel. žalibog, premnogokrat prezgodnji britki grob med divjimi ljudmi in nevarnimi živalmi in golaznijo. Takih katoliških Samaritanov, mož ki so žrtvovali svoje življenje, da bi oznanili edinozveličavno vero ameriškim divjakom, in pridobili ebenem novih zemlja za pregosto naseljene Evropejce, bilo je na tisoče.
Temna je zgodovina mnogih teh prvakov, temna kot bajeslovje.
Pravljica pripoveduje, da je v pam-tiveku odjadral iz zahodne Trske bogaboječ in verskovnet sv. Brendan z nekaj svojih vernikov po neznanih morjih, v namen, da bi našel in pokristjanil druga človeška plamena. Njih čolni bili so majhni, obstoječi iz lesenih okvirjev, ki so bili prevlečeni z volovskimi kožami. Na morju našli so krasno-bliščeče, mrzle, plavne palače, v kojih ni bival nikdo. Izkrcali so se necega dne na malem, plitvem otoku, ki je bil temnega svita, in ko so zakurili, je tako hitro zginil v vodo, da so imeli pobožni mornarji komaj dovolj časa se zopet vkrcati. Po večdnevnem križanju po neznanem morju stopili so na drugi otok, ki je bljuval ogenj in brizgal krop. Vrnivši se na Trsko pripovedovali so vernemu ljudstvu o njih čudežnih dogodkih, ki so jih doživeli na potovanju v ptujih vodah.
Dandanes smatramo take sanjarske doživljaje naravnim prikaznim; plavne palače bili so najbrže plavajoči ledeniki; izginljivi otok bil je skoro gotovo velik morski kit; in ognjenikov, ki so že deloma izmrli, in vročih vodometov se najde dovolj ob obrežju otoka Ledena Zemlja (’Iceland).
Da je Kolumb, katolišk mož, odkril Ameriko, in da je k temu odkritju mnogo pripomogel katoliški duhoven, Je menda znano večini Slovencev; vendar je pa ta točka tako važna za katoličanstvo, da je ne smem popolnoma prezreti, ako hočem vsaj deloma zadostiti nadpisu tega članka.
Kolumb bil je rojen okoli leta 1435 v Genovi na Laškem. Bil je sin revnega tkalca. S 15 letom podal se je fant v mornarsko službo, ter postal je drzen mornar. Takrat je Evropa uvažala mnogo dragocenosti iz Indije; pot bila je pa tako dolga in draga, da so učenjaki, trgovci in mornarji že dlje premišljevali kako skrajšati pot in zmanjšati stroške za vožnjo v Indijo. V istih časih se je sploh smatralo, da je zemlja ploska; le Kolumb, ki je bil velik mislec zemljepisja in mornar-stva, je bil z nekaj družili učenjakov mnenja, da je okrogla, in, da se mora dospeti slednjič v Indijo, če se jadra naravnost zahodno od Evrope. Tako velikansko podjetje pa je stalo denar, katerega nepremožni Kolumb ni mogel dobiti na prošnje pri raznih kraljih in cesarjih, ki so se posmehovali njegovim načrtom, češ, da je sanjač. Kolumb je že obupaval, ko mu njegov prijatelj, katoliški duhovnik Juan Perez, ki je bil spovednik španske kraljice Izabele, izposluje pri njej potrebne ladije in denar. Njen soprog, kralj Ferdinand, imel je dolgotrajni boj z afriškimi Muri, in ker je bila radi tega denarna stiska, djala je kraljica, da, ako treba, zastavi svoj lišp in dragocenosti, da pomaga Kolumbu, ko bi bilo treba.
Kolumb, po prejetju sv. zakramentov, odjadral je s tremi lesenimi jadrnicami in 120 katoliškimi možmi iz Palos-a, Špansko, na petek, 3. avgusta 1492 v neznana zahodna vodovja, kjer prej še ni nikdo brodaril. On se je vkrcal na ladjo “Santa Maria”; druge dve ste se zvali “Pinta” in “Nina”;
tednih jadranja dospeli so na Kanarske otoke, in ko so tu dovršili potrebne poprave, odpluli so dalje proti zahodu, iskajoč pot v Indijo. Dan za dnem so jadrale šibke in majhne ladje po temnej morskej puščavi, in mornarji postajali so vedno bolj nezadovoljni in obupani. Zahtevali so, naj se obrne nazaj, a Kolumb se ni vdal, čeravno so mu grozili, da ga vržejo raz krov v grozno vodno planjavo.
Necega dne so pa mornarji v svoje 'veliko veselje opazili tu in tam na morskem površju zelene ve'jice, travo in druge znake suhe zemlje, in v noči 11. oktobra 1492 opazil je Kolumb sam luč v daljni temi, vendar ni tega razodel, misleč, da je v zmoti. Naslednji dan, ob 2 uri zjutraj, toraj po 71. dnevnem jadranju po neskončni morski ptujini, zasliši se strel topa iz Pinte v znak, da se vidi zemlja. Ko je. napočil dan donel je po vseh treh jadrnicah veseli krik “zemlja, zemlja” kajti.pred njimi se je razprostiral kras ni otok, obraščen z zelenjem- vsake vrste. Izkrcavši se, so se mornarji kleče zahvalili Bogu za svojo rešitev, postavili so lesen križ na otoku, ka terega je Kolumb krstil San Salvador (Sveti Odrešenik). On je mislil, da je ta otok del Indije, zato je imenoval njega prebivalce Indijance, katero ime ima še danes prvotno amerikansko ljudstvo. Krasoto tega južnega otoka predstavljati si more le isti, ki je bil toliko srečen, da je živel v južnih krajih, kjer zemlja rodi bujno brez posebnega obdelovanja; in to je tudi Kolumba napotilo, da je šel še južneje kjer je našel med drugimi otoki tudi velika otoka Kubo in Hayti.
Začetkom leta 1493, vzevši s seboj nekaj Indijancev, ptičev, sadja, zlata in drugih stvari, vrnilo se je Kolumbovo brodovje na Špansko, kjer je bil odkritelj nove poti sprejet z veliko častjo in slavo. Pobožna kraljica je dala napraviti iz zlata monštranco, ki je spravljena še dandanes v španskem mestu Seville. V svojih poznejših potovanjih v Ameriko je Kolumb vsik-dar vzel več misijonarjev s seboj, ki so pokristjanjevali in podučevali divje Indijance. Hudobni obrekovalci so pa grdo blatili zaslužnega moža, in Kolumb je bil vržen v verige, ter umrl ubog in zapuščen leta 1506. Da, niti svet, ki ga je on odkril se ne imenuje po njem, marveč po pisatelju Arneri cus Vesputius, kojega knjige o novem svetu je čital neki nemški zemljepisec. in misleč, da je Americus iznašel novo zemljo, imenoval jo je Ameriko.
Katoliški misijonarji so pridno do hajali v tukajšne divje kraje tudi drugimi pomorščaki. Ivan Cabot-ovo ladijevje pripeljalo je sem mnogo duhovnov; prve leta 1498. Vendar je katoliški cerkveni obred v Ameriki prvič zabeležen šele leta 1521, ko so duhovni Ponce de Leon-a brali sv. mašo v sedanji državi Florida, kjer se je 'vstanovila evropejska naselbina, ki se pa ni mogla obdržati radi prehudih napadov od strani Indijancev.
Isto leto, ko so pripluli takozvani popotni očetje (Pilgrim fathers) do sedanjega Plymouth Rock, je prekoračil nek frančiškanski redovnik,' idoč iz Kanade proti jugu, reko Niagara, in je podučeval Indijance, ki so živeli v zahodnih krajih sedanje države New York.
Dve leti pozneje prodrli so vneti jezuiti do sedanjega Sault Ste. Marie; in kapucinski očetje so tudi že začetkom sedemnajstega stoletja pridigova-li Indijancem po sedanji državi Michigan.
Na zapadli Amerike potoval je Vis-cavno s svojimi karmeliti, in oče Juni-pet Serra, iz Meksike proti severu, vstanovivši med potjo misjonsko postajo San Diego, v sedanji Californiji. Kmalu zatem so vstanovili vrsto misijonskih postaj od meksiške meje do San Francisco, po dan hoda narazen. Misijonski zvonci so viseli na drevesnih vejah, in katoliška cerkev je bila divji gozd; bajta iz deblov bilo je vse poslopje, ki je dičilo takratno misijonsko postajo.
Angleški katoličani so se prvič stalno naselili v Ameriki leta 1634, ko je Jurij Calvert, prvi Lord baltimorski, vstanovil angleško-katoliško kolonijo v Maryland. On je bil prvi, ki je dovolil prostost verskega mišljenja, in akoravno katoličan, je pomagal graditi molilnice za katerokoli si bodi kri-stjansko veroizpoved. Tam se je zgra dila prva stalna angleška katoliška cer kev v Ameriki, katero je oskrboval jezuit Andrej White. A že pred to naselitvijo so se obhajali katoliški verski obredi v angleščini na St. Clement otoku. Nemški katoličani so imeli prvo sv. mašo leta 1706 v Filadelphiji.
Leta 1755 našla je takozvana “Acadian” kolonija, katero je angleški kralj izgnal iz Nove Skotije, zavetje v Baltimore, od koder se je del nje podal v južneje kraje, kjer najdemo danes njih naslednike v državi Louisiana pod imenom “Cojans”.
V istih časih bili so baltimorski katoliki še vedno pod oblastjo apostolskega vikarja v Londonu; vendar so se ameriški katoličani strinjali z ameriškimi uporniki, ki so se dvignili zoper angleško vlado v svrho, da se o-
V odboru takratnega ameriškega zbora (Continental Congress) bili so tudi vgledni katoliški možje kot Karol Carrol, Danijel Carrol, Tomaž Fitzsimmons in Tomaž Sim Leo, kateri so tudi objavo neodvisnosti (Declaration of Independence^ podpisali. Baltimorski katoliški duhovnik Ivan Carrol, ki je bil pozneje škof, odposlan je bil v Kanado, da bi navdušil tamkajšne katoliške naselnike, večinoma francoske narodnosti, da bi šli na pomoč južnim vstaškim kolonijam. Njega vspeh sicer ni bil popolen, vendar sta se dva polka kanadskih katolikov bojevala z ameriškimi prekucuhi za neodvisnost. Katoliški Indijanci sedanje države Maine, pod svojim glavarjem Crono, in Indijanci sv. Regine, živeč takrat v krajih sedanje države New York, igrali so jako važno vlogo v boju za neodvisnost. Katoliški Indijanci se danje države Illinois in francoski lovci pridobili so zahod za boj za samostal nost.
Pa tudi inozemski katoličani sc
imel je namreč 3 jadrnice. Po treh svobode in da dosežejo neodvisnost.
mnogo, pripomogli za vspeh vojne Angleško. Franceta Lafayette m Rochambeau, in Poljaka Kosciusko in Pulaski bili so imenitni vodje vstaških čet. Možtvo pod katoliškima poveljnikom Štefan Maylan-om in Anton Wayne-jem bilo je večinoma katoliške vere.
A tudi denarnih pomoči niso ameriški katoliki odrekli ko je je revolucionarni zbor nujno potreboval. Sedemindvajset članov prijateljskih sinov sv. Patrika (Friendly Sons of St. Patrick) ponudilo je posojilo pol milijona dolarjev, in Tomaž Fitzsimmons posodil je sam $25,000, brez vsake prave varščine, ko so bile revoluci-jonarjev blagajne prazne, in se je bila obupna vojna, ne vedoč na kateri strani bo končna zmaga.
Jakobu Barry, vnetemu katoličanu, ki je bil jeden glavnejših poveljnikov vstaške mornarice, ponudil je angležki Lord Howe 15,000 guineas in poveljniško mesto najboljše fregate briti-škega ladijevja, če zapusti uporne vrste. Zvest in svoboljuben Barry pa je zaničljivo zavrnil: “Obljubil sem mojim dragim prijateljem žrtvovati se v prid neodvisnosti Amerike, in te obljube ne prelomim za vse britsko brodovje in za vse časti, katere zamorejo Angleži dati kateremukoli poveljniku.”
Načrte za vladno mesto Washington izpeljala sta dva katoličana, in tudi načrt za “Belo hišo” (White House), imenovano sprvega “Prezi-dentova palača” (President’s Palace), je narisal nek stavbeni inženir, ki je bil katoliške vere.
Zabeležki leta 1906 kažejo, da je bivalo v istem letu v Združenih državah, brez zunanjih posestev, nekaj nad 15 miljonov, ali približno 1-5 prebivalstva, katoličanov. Samo v istem letu pomnožilo se je katoličanstvo v tej ljudovladi za skoro pol miljona duš. Prebivalstvo otoka Porto Rico, Filipinskih otokov, in drugih vnanjih posestev, pridobljenih v zadnjem času, je večinoma katoliško, tako, da ameriška zastava vihra danes več kot 24 miljo-nom katoliških podložnikov. Istega leta naštelo se je pod vlado “Bele hiše” 12148 katoliških cerkva, 334 bilo je zgrajenih leta 1906. Takrat je katoliška cerkev oskrbovala 4398 župnijskih šol in drugih izobraževalnic, katere je obiskovalo približno 1,276,176 učencev in gojencev. Med drugo lastnino katoliške cerkve naštelo se je tudi 266 sirotišnic, ki so bile dom in šola 40998 sirotam, 58 hiralnic, ki so preživljale na tisoče ubogih in slabotnih, in stotine bolnišnic in drugih človekoljubnih naprav, ki so bile tudi jako dobro obiskane, in v pomoč mnogim nesrečnikom. Vrhu tega vzdrževala je katoliška cerkev mnogo drugih društev in naprav, ki so služile za napredek in prosveto človečanstva.
Naravno je, da so katoliški verniki že radi njih številne moči in radi njih prvotne zveze z razvitjem in zgodovino Amerike bili tudi pozneje, in so še dandanes, važni faktorji v mnogih državnih poklicih. V nadsodišču Združenih držav (United States Supreme Court) uradovali so med drugimi tudi katoliški možje kot nadsodnik Roger B. Taney, sodnik Edward D. White in sodnik Josip McKenna. Karol J. Bonaparte, sedanji generalni državni pravnik je mož katoliške vere. Tudi starešinska zbornica Združenih držav (United States Senate) ni brez katoliških mož; senatorji Ivan M. Gearin, država Oregon, Tomaž J. Carter, država Montana, in Štefan R. Mallory, država Florida, so člani katoliške cerkve. Naše vere so tudi Jakob Higgins, governer države Rhode Island; Mark Fagan, župan mesta Newark; in Fitzgerald, župan mesta Boston; Lam-ler, župan mesta St. Paul v Minn, in mnogi drugi. Sploh imajo ameriški katoličani mnogo prvakov in veščakov v vseh življenskih poklicih, a omenim naj le pisatelja pripovedk (novelist) Marion Crawford-a, in Finley Peter Dunne-ja, ki je tudi eden slovečih pisateljev ameriškega naroda. Jakob F. Smith, generalni governer Filipinskih otokov je tudi mož katoliški.
Predstoječa slika kaže, da smemo biti Slovenci ponosni na vodilno cerkev našega naroda, in potem bodisi, da smo že tega ali onega političnega mišljenja. Pravi učenjaki, in naj si bodo tudi drugih ver, ne bodo katoli-»ške cerkve nikdar naravnost napadali, ampak le odkrivajo nekatere pomanj-kljaje in slabosti med nekaterim du-hovstvom; brez pomanjkljajev in brez slabosti pa ni nobene človeške naprave dandanes, naj si bode posvetna ali cerkvena.
WAW.W.V.V.,.V,V.,.VV.,.W
J Resen iz ognja, j
5 (Resnična povest. Za “Am. Sl.” £ ■i priredil Rev. J. L. Z.)	.■
■- .■
NV.V.V.V.V.V.V.V.V.V.NV.V.
Ko sem stopal med dolgimi vrstami postelj v neki tukajšnji bolnišnici, me je s čudno silo vlekel k sebi razumni obraz enega izmed ondošnjih bolnikov, moža pri najboljših letih. Prišel sem bil previdet nekoga in bil sem na tem, da spet odidem, ko še, kot po navadi, nekoliko pomotrim obraze ležečih po posteljah, hoteč opaziti kakega trpina, ki bi morda potreboval moje pomoči, ki pa bi, kot se včasih pripeti, ne imel poguma prositi zanjo. Opozorim strežnico na tujca ter jo v-prašam, kdo da je.
“Protestantski pridigar je, gospod,’ glasi se odgovor. “Obolel je tako hu do, da so ga morali spraviti v mestno bolnišnico!”
“Od kod pa je?” jo vprašam.
“O, tam nekje od zapada. Ima par ^
nem, da grem. Pri tem ps «gledam velikega korenjaškega zamorskega slu go, ki je bil kake pol ure s težavo držal bolnika za noge, slonečega na svoji metli in molče ter spoštljivo opazujočega celo dejanje, kajti bilo je v odprti sobi. Nato pa odidem z obljubo, da se drugi dan vrnem. Domov grede pa sem občudoval dobrotljivost in milost božjo, ki je poiskala to izgubljeno ovco in jo pripeljala nazaj na pašnik, ki ga je bila zapustila. Vrnil sem se zgodaj drugo jutro, ali trudni popotnik je že našel svojega očeta. Po noči je prišla ponj smrt. Ko pogledam na prazno postelj, ugledam nekega pohabljenega ali veselega Irca namigavati mi v svoj kot.
“Father, skazali ste onemu ubogemu fantu dobro delo,” mi pravi. “U-mrl je v miru in pokoju in, mislim, da srečno ter hvaležen Vsemogočnemu; a tisti zamorec, ki ste ga videli tukaj pometati, je pa dejal, da so ga samo tisti “močni mali pavolnati flaštri”, ki ste mu jih vi pokladali na roke in noge, umirili ter mu dali srečno smrt, in mogoče,' father, da ste mu .tudi rešili dušo s pomočjo tistih ‘flaštrov’.”
prijateljev. Prinašajo mu liste in knji-] _ Pa< Patrick,” sem si mislil, “poln
si še muh vkljub vsem nadlogam, ki te tarejo.”
Grem k tujcu in ga uljudno pozdravim.
“Mislim, da veste, da sem katoliški duhovnik,” mu pravim. “Pa prijazno besedo vedno rad spregovorim s tistimi, ki trpe, če tudi niso katoličani.” “Katoličan pa jaz nisem,” pravi on. “O, to vem,” rečem jaz. “Ali midva sva oba oznanjevalca evangelija, in kot taka si nisva tujca.”
Zavil je naenkrat na drug predmet, govoril gladko in dobro o dnevnih dogodkih ter imel o splošnih in posameznih vprašanjih tako pametne nazore, da je moje zanimanje zanj čutno naraščalo, in to mu tudi povem:
“Človek ne sreča mnogokrat moža kot ste vi v bolnišnici. Prav prijetno sem bil iznenaden in trdno upam, da bodete kmalu ozdraveli. Vas-li smem spet priti pogledat?”
“Če hočete,” mi odvrne. “Prijateljev nimam mnogo. Življenje sestoji iz mnogih grenkostij. Tako je bilo vsaj moje življenje. Pa molite zame!” Odidem; ali ko mu stisnem roko, rečem: “Zaupajte na Boga. On je naš najboljši prijatelj in nas nikdar ne zapusti. To veste. Z Bogom!”
Šel sem zopet in zopet v bolnišnico, ali moj prijatelj je bil vsakokrat videti slabši. Lotila se ga je strašna mrz lica. Tresel se je od nog do glave. Cela postelja se je zibala. Bilo ga je strah pogledati. Ali nisem si ga mogel izbiti iz glave. Nekega dne, ko sem ga spet šel obiskat, naletim na nekoga pri bolnišničnih vratih:
“Vi se precej zanimate za g. P.—,” mi pravi.
“Protestantskega pridigarja?” odvrnem. “Da, prav nadarjen mož! Mi je jako žal, da se vedno slabša.”
“Protestantski pridigar!” vzklikne. “Kaj še! On je odpadel katoličan, ki je šel na zapad, živel podivjano življenje in se naposled lotil pridiganja, da se preživi. Ali v svojih mlajših letih je bil dober katoličan. Pa mož ne bo več dolgo živel. On misli, da ga tukaj nikdo ne pozna, ali jaz ga pa poznam. — Toda iti moram gori pogledat nekega svojega prijatelja.”
Rekel nisem ne besedice, ampak sem odhitel v bolnišnico. Ubogega moža je ravno spet tresla mrzlica, da je trepetal kot šiba na vodi. Pot mu je stal po čelu ter mu kapljal na vzglavje. Smrtna senca mu je visela nad obrazom.
Sedem na stol blizu njega in držeč ga za voščeno roko mu pravim: “Prijatelj moj, vi bodete umrli in veste, da sem katoliški duhovnik. Tudi vi ste katoličan, in jaz bi rad, da se spoveste. Pomagal vam bom, kar le morem.” In vzamem štolo iz žepa.
Pogleda me obupnim pogledom, potem pa svoj obraz obrne v stran.
“Kaj,” pravim jaz, “vi hočete zavreči to zadnjo milost?”
“Father,” pravi on, “zame ni vec rešitve. Bil sem izdajalec najgrše vrste: Onečastil sem svojo družino; za radi mene je počilo srce moji materi zapustil sem cerkev svojih srečnih o-troških let ter jo blatil javno in za sebno, kar sem mogel. Bil sem hujši kot Juda, ker sem v svoji strašni hudobiji izdal vse, kar mi je bilo kdaj drago, ne meneč se za svojo vest...
Ravno tedaj pa ga spet prime neukrotljiva mrzlica ter ga trese, da je bilo groza. In da bi se kaj ne poškodoval, pride par služabnikov in ga drži k postelji.
Ko se spet umiri, mu prigovarjam mirno in polahko, naj se spravi z Bo gom. Njegovo odkritosrčno prizna nje je vplivalo nanj prav kakor izpoved. Podrlo je vse okorele zatvorni-ce napuha in obupa. Bilo je dovolj Videl sem lepo priložnost, ki se mi je zdaj ponudila, in poprijel sem se je z vsem taktom, ki sem ga premogel, in ne brez vspeha. Izlil je svojo dušo v celo povodenj ponižne in neprikrite samoobtožbe. Bila je podobna šume nju mnogih voda; in ko je bila pri kraju, pustila je njegovo dušo očiščeno vseh madežev in v pokoju. Sladek sveti mir se ga je polastil, in ležal je tam kot speče dete. Dočim sem ga deval v sv. poslednje olje, tekle so mu po licih velike solze. Ko pa sem kon čal in v žep deval svojo štolo ter po sodico za sv. olje, je široko odprl svo je oči, iz katerih mu je sijala neizre čena sreča, zaupno je dejal: “Bog je dober. Nikdar niste rekli še resnic nejše besede, father, kakor pa ko ste dejali, da je On naš najboljši prijatelj.”
Gorko mu stisnem roko in se obr-
Ceno kosilo.
V krčmo pride dobro opravljen gost. Kratko in osorno zahteva dobre juhe za svoj denar. Potem zahteva še kos mesa in solato, vse za svoj denar. U-ljudno ga vpraša krčmar: “Prosim, ali želite thdi kozarec vina?” — “Seveda”, pravi gost, “če dobim kaj dobrega za svoj denar.”
Ko se tujec dobro pogosti, potegne ogoljeno desetico iz žepa in pravi: ‘Tukaj, gospod krčmar, je moj denar.” Krčmar pravi: “Kaj pa to pomeni? Ali mi niste dolžni 75 krajcarjev?” Gost odgovori: “Jaz nisem zahteval za 75 krajcarjev jedi in pijače, ampak za svoj denar. Tu je moj denar. Več nimam. Ako ste mi dali preveč, kdo je kriv?”
“Zviti ste kakor grča,” pravi krčmar, zaslužili ste kaj drugega. Toda dam vam kosilo zastonj in še desetico po vrhu, če bodete molčali in greste k mojemu sosedu ter mu storite ravno tako.” To je pa rekel zato, ker je bil kregu s svojim sosedom, s krčmarjem “pri debelem volu”. Zavidala sta si kruh in si delala sramoto in škodo, kjer sta le mogla.
Naš zviti gost smeje seže z jedno roko po desetici, z drugo po kljuki, želi krčmarju “Z Bogom!” in pravi: “Pri vašem sosedu, krčmarji “pri de belem volu” sem že bil, in prav ta me je poslal k vam in nikdo drug.”
Tako sta bila prekanjena oba krčmarja, zviti gost si je pa gladil trebuh.
Krčmarja sta se iz tega veliko naučila in se kasneje sprijaznila.
KNJIGE KATERE JE DOBITI V KNJIGARNI AMER. SLOV.
Aladin s čarobno svetilnico, cena lOc. Ali Boga Stvarnika res ni treba, 20c. Andrej Hoffer, junaški vodja Tirolcev, 20c.
Arumagum, sin indijskega kneza, 15c. Avstrijski junaki, berilo in podobe, 75c Belgijski biser, povest, 15c.
Beneška vedeževalka, 15c.
Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada, 50c.
Babica, prev. Fr. Cegnar, 50c.
Beatin dnevnik, 25c.
Boj s prirodo, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, prav ljica, lOc.
Božični darovi, Rud. Urabl, 15c. Burska vojska, 30c.
Cerkvica na skali, 15c.
Ciganova osveta, 20c.
Darovana, lOc.
Domači zdravnik Kneippov, 50c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov, vezana 40c, broširana 25c.
Dobra Evstahija, zgled vsem pobožnim dekletom, 15c.
Domača čitalnica, Ribičev sin, pravljica, lOc.
Doma in na tujem, 20c.
Dve povesti iz spisov Krištofa Šmida, 15c.
Dve čudodelni pravljici, I5c.
Ciganova osveta, 20c.
Čas je zlato, 35c.
Črni bratje, 20c.
Elizabeta, 15c.
Erazem Predjamski, 15c.
Evstahij, povest iz pisem Krištofa Šmida, 20c.
Frank baron Trenk, povest, 20c. Godčevski katekizem, 20c.
General Lavdon, 25c.
Gozdarjev sin, lOc.
Grof Radecki, 20c.
Gozdovnik, povest iz ameriškega življenja, 50c.
Gospodarski nauki, prva knjiga Wm, Rohrman, 60c.
Hildegarda, povest, 20c.
Hubad pripovedke, prvi in drugi zvezek, 20c.
Ivan Resnicoljub, I5c.
Izgubljena sreča, Rud. Vrabl, 20c. Izidor pobožni kmet, povest, 25c.
Izza mladih let, pesmi Fr. Gestrina 50c.
Izdajalec domovine, 20c.
Juričičevi zbrani spisi, 11 zvez., $1.10. Jernač Zmagovač, 30c.
Jaromil, povest, 15c.
Knez Črni Jurij, 20c.
Krvna osveta, 15c.
Koliščina in stepe, 15c.
Krištof Kolumb, 25c.
Koder, Marjetica, 50c.
Kneipp, domači zdravnik, 60c.
Krvna osveta, 15c.
Krištofa Šmida 100 pripovedk za mla-
dino, 40c.
Krištofa Šmida spisi, po 25c.
Kraljica Draga, 2Cc.
Krištof Kolumb, 25c.
Kako je izginil gozd? 20c.
Kako postanemo stari? Navodilo kako doseči starost, 20c.
Kratek poduk o sv. zakonu, poduk za zaročence, 50c.
Ljubite svoje sovražnike, povest iz maorske vojske, 20c.
Leban 100 beril za mladino, 20c.
Lažnjivi kljukec, povest, 20c.
Maron, krščanski deček z Libanona, 15c.
Moje ječe, izvrstna povest, 30c.
Materina žrtev, pripovedka, 30c.
Mati božja na blejskem jezeru, 10c.
60 malih povesti za mladino, 15c.
Marija hči polkova, 10c.
Mrtvi gostač, 20c.
Mala pesmarica, 35c.
Mlinarjev Janez, 40c.
Mali vseznalec, 30c.
Marija hči polkova, 15c.
Mirko poštenjak, 20c.
Miklova Zala, 40c.
May-Eri, 20c.
Maksimilijan, I. cesar mehikanski, 20c Mladi samotar, povest, 15c.
Mali vseznalec, 35c.
Mirko poštenjakovič, 20c.
Marjetica, teharski plemenitaši, 50c. Marijina otroka, 15c.
Naši liberalci, 20c.
Nedolžnost preganjana in poveličana, 20c.
Nikolaj Zrinski, 20c.
Narodne pesmi, Janko Žirovnik, 40c, Naseljenci, pripovedka, 25c.
Naselnikova hči, 20c.
Navod za spisovanje raznih pisem in uradnih listov, 80c.
Nesrečnica, 15c.
Naš Dom, 5 zvez., 25c.
Na preriji, 25c.
Nesrečnica, 20c.	?	?	?	?	?
Narodne pripovedke za mladino, 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c.
Od Leona do Pija, dogodki v zadnjih dneh Pija X., 20c.
Odkritje Amerike, poduk in zabava,
$1.00.
Odgovori na ugovore proti sv. veri, 75c.
Praški judek, 15c.
Pri Vrbčevem Grogi, 25c.
Podadmiral Viljem baron Tegethoff, 20c.
Princ Evgen Savojski, naskok na Bel-grad, 25c.
Potovanje v Liliput, 20c.
Pod turškim jarmom, 20c.
Pri. našem cesarju, 15c.
Pravila dostojnosti. Kažipot na polji olike in uljudnosti, 20c. Pregovori, prilike in reki, 25c.
Posljedni Mehikanec, 25c.
Prst božji, 20c.
Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, 25c.
Pred nevihto. Ivan Turgenjev, 30c. Roparsko življenje, 20c.
Robinzon, stariši, njegove vožnje in čudovite dogodbe, 60c.
Rodbinska sreča, roman, 40c.
Repoštev, 20c.
Slovenski šaljivec, 25c.
Slov. šaljivec, 3 zvez., 30c.
Sv. Genovefa, 20c.
Šaljivi Jaka, 25c.
Slovenski šaljivec veliki, zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 75c.
Skozi širno Indijo, 30c.
Slovenski fantje v Bosni in Herco-govini leta 1878, 50c.
Sanje v podobah, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 25c.
Strelec, 25c.
Stezosledec, 25c.
Sveta noč, 20c.
Sultanovi sužnji, 25c.
Stanley v Afriki, 20c.
Spretna kuharica, navod o kuhanju, 50c.
Srečolovec, povest onim, ki si na tujem iščejo doma, zlasti Ameriškim naseljencem, 25c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c.
S prestola na morišče, 20c.
Senilia, 15c.
Solnce in senca, 15c.
Svitoslav, 15c.
Tisoč in ena noč, zvezek po 20c. Tiun-Ling, kitajski razbojnik, 20c. Timotej in Filemon, povest krščanskih dvojčkov, 20c.
Ujetnik pomorskega roparja, 20c.
V	delu je rešitev, 30c.
Venček pravljic in pripovedk, 20c. Vstajenje, Rud. Vrabl, 20c.
V	gorskem zakotju, 15c.
Vrtomirov prstan, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c.
V	zarji mladosti, zbirka povesti in pesmi za šolsko mladino, 20c.
Voščilna knjižnica za vse prilike slovenski mladini v porabo, 25c. Vojska na Turškem, 25c.
Zlata vas, podučna in kratkočasna povest, 25c.
Za kruhom, 15c.
Zmaj z Bosne, povest iz bosanske zgo dovine, 50c.
Zlatarjevo zlato, historična povest iz XVI. stoletja, 90c.
Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod, 50c.
Znamenje štirih, 30c.
Za kruhom, 15c.
Zaroka o polnoči, 15c.
Zmaj z Bosne, 50c.
Juričičevi zbrani spisi, po 60c.
Kdor želi ob večerih imeti dosti poštenega berila naj si naroči Juriči-čeve spise, spise Krištofa Šmida in druge knjige, ki mu bodo krajšale dolg čas. Vse poštene knjige niso le v zabavo, pač pa so tudi v poduk narodu. Knjige se pošljejo poštnine proste. Naročilu je pridejati denar. Za večje svote se naj pošlje money order, a za manjše znamke po lc ali 2c.
Amerikanki ^kuveneo
List za slovenski narod v Ameriki in ¿lasno K r> a canute
43 številka
Joliet. Illinois ii. oktobra
Letitil/ XVII
TUBERKULOZA NA DNEVNEM REDU.
V Washingtonu zboruje mednarodni kongres zdravnikov iz vseh dežel omikanega sveta.
NAD TRITISOČ UDELEŽENCEV
Med njimi dr. Robert Koch in drugi svetoslavni zatiralci bolezni.
Washington, D. C., 30. sept. — Nad 30 narodnosti je zastopanih na 6. tro-ietnem mednarodnem kongresu v razpravljanje o tuberkulozi, ki se je predvčerajšnjim otvoril tukaj v novem narodnem muzeju. Med navzočimi delegati, katerih je nad 3000, sta tudi «vetoslavna zdravnika prof. dr. Robert Koch, Nemec, in dr. A. Vladimirov, Rus.
V včerajšnji seji je govoril tudi profesor Irving Fisher z Yale-vseučilišča, Id je izjavil, da je samo v Združ. državah začasno pet milijonov ljudi bol-•ih za jetiko, da podležejo prerano smrti, če se kaj ne stori v njihovo reditev. Generalštabni zdravnik Simon pt Unterberger iz Petrograda, Rusko, »e govoril o “dednosti v tuberkulozi”. Rekel je med drugim: “Vsako nagne-*ost k bolezni, ki nastopi v katerikoli osebi, je smatrati za dedno, vsejedno, da li izhaja dotična bolezen iz obeh roditeljev ali drugih prednikov, ali ne. Magnenost k jetiki je podedovana in ae razvije lahko različnim potom. Mnogi notranji pregledi mrličev so razodeli, da ima vsak človek, star nad 10 let, gotove ostanke tuberkuloznega okuženja v sebi. Ampak primeroma je lahko, zatreti jetične kali ali cime; •o se zgodi, če se telesni ustroj krepča e zdravilnimi sredstvi, tudi s primerno dieto ali zmernostjo v jedi in pijači.” Dr. Samuel Berheim iz Pariza je prižel na temelju kliničnih dejstev in poskusov na živalih do zaključka, da se tuberkuloza prenaša predvsem po kaleh ali cimah iz zraka in potom sapnikov.
Danes je dr. Robert Koch, ki je svoj-č»s odkril tuberkel-bacil, v svojem govoru izjavil, da so naprave pod vodstvom dr. H. H. Biggsa stoječega ■ewyorskega zdravstvenega depart-menta v zatiranje tuberkuloze tako ▼zgledne, da jih bo vedno priporočal drugim mestnim upravam kot vzor. Prav posebnega priporočila vredno, je rekel dr.' Koch, je v New Yorku uvedeno obvezujoče zglaševanje tuberkuloznih slučajev in, če treba, nasilno ostranjevanje takih za soseščino nevarnih bolnikov. Dr. Koch je potem podrobno opisal na Nemškem vpeljale zaščitne naredbe proti razširjanju bolezni ter izrazil upanje, da dobe vse dežele po razpravah teh kongresov na-migljaje v zatiranje te strašne bolezni.
Govorili so potem še drugi odlični zdravniki.
Podržavljenje premogovnikov.
Madison, Wis., 29. sept. — V govoru, ki ga je imel predsednik wiscon-sinskega državnega vseučilišča Van Hiese -pred “Farmer’s National”-kon-gresom, je rekel med drugim sledeče: “Združitev posesti premogovih rudnikov v deželi v rokah kacega pol tucata kapitalistov, ki po svoji volji določajo za odjemalce premoga veljavne cene, se mora končati, ako ti samotržci ko-nečno ne uvidijo, da obdelavajo premogovnike samo za ljudstvo. Po naših postavah smo te velike deželne zaloge pustili preiti v zasebne roke, ko bi morale biti lastnina narodova, a dru žbe bi jih imele samo upravljati v prid ljudstvu. Ako tega ne delajo, kar je jasno dokazano, potem zahteva pravičnost in pravni čut, da vzame vlada nadzorstvo in vodstvo teh premogovih rudnikov v svoje roke.”
3,125 usmrčenih v premogovnikih.
Washington, D. C., 28. sept.—Vsled nezgod po premogovih rudnikih v deželi v zadnjem koledarskem letu je umrlo 3,125 moških in polegtega je bilo še ranjenih 5,314, po pravkar objavljenem poročilu zemljeslovnega u-rada. Število smrtnih slučajev med premogarji leta 1907. je bilo večje za 1,033 nego ono leta 1906 in pravijo, da je bilo to najhujše leto v zgodovini premogove obrti. Poročilo pa ni popolno, ker iz več držav niso bile vpo-slane zahtevane številke. Izmed skupnega števila so 947. smrtnih slučajev in 343 poškodeb povzročile plinove eksplozije, a 201 smrtni slučaj in 416 poškodeb pa eksplozije prahu. Glavni vzrok smrtnim slučajem je bilo rušenje rudniških stropov in premoga. Take nezgode so povzročile 1,122 smrtnih slučajev in 2,141 poškodeb.
Železniška nesreča.
Park City, Mont., 25. sept. — Od 30 40 oseb je bilo danes usmrčenih ali ranjenih ob železniški nesreči, ki se |e pripetila tu blizu. Trčila sta skupaj oseben in tovoren vlak Burling-ton-ozir. Northern Pacific-železnice, vsled snežnega viharja.
Harry K. Thaw.
White Plains, N. Y., 27. sept. — Marry K. Thawovo prošnjo, naj porotniki določijo, da li mu je še duh omračen, je včeraj državni višji sod-aik Mills začasno zavrnil. Sodnik je pa Thawovim odvetnikom sporočil, da bo Thawove razloge za njegovo prošnjo zaslišal dne 5. oktobra. Medtem ostane Thaw v tukajšnji okrajni ječi.
Ogromne izgube.
Ann Arbor, Mich., 29. sept. — Državni gozdni nadzornik, prof. Filbert Roth, ki se je pravkar vrnil z nadzorovanja po gozdnih požarih opustoše-aih okrajev v severnem Michiganu, poroča, da je najmanj 1,000,000 akrov gozdovja uničenih. Izgubo samo na rastočem lesovju ceni na $10,000,000. Vštevši izgubo na že posekanem, obdelanem in za trg pripravljenem lesu, razdejanih stanovanjih in uničenih letinah, bo znašala skupna škoda, povzročena po gozdnih požarih, pač do $40,000,000.
150 letnica Pittsburga.
Pittsburg, Pa., 28. sept. — Z grmenjem topov iz Fort Mt. Washingtona, brlizganjem tisočerih parnih piščali po tovarnah, železnicah in parnikih, je začel Pittsburg danes dopoludne ob 9. uri obhajati 150. obletnico svojega obstanka. Slavnosti bodo trajale teden dni.	_________________
Delavci reveži na Angleškem.
London, 29. sept. — Vlada se na-moč peča z vprašanjem, kako pomagati stotisočerim delavcem brez posla v velikih središčih Združenega kraljestva. Vodilni državniki se strinjajo v tem, da bo število brezposelnih delavcev prihodnjo zimo prav mnogo večje, nego med zadnjimi 20. leti. O številu brezposelnih v Londonu so cenitve zelo različne. Vendar se sploh priznava, da jih je prav mnogo nad četrt milijona. Najhuje sl godi začasno delavcem v tovarniškem in pristan-skem mestu Glasgow. Tam je čez
25,000	oseb brez dela; Sunderland jih pa ima 13,000, Birmingham 10,000, Liverpool 14,000, Manchester 8,000 in druga fabriška mesta od 1000 do 5000. Polegtega je še 150,000 volnarjev brez dela v Lancashire-distriktu. Iz tega je razvidno, da mora vlada sama iskati odpomoči.
ZaštrajkalL
Hannibal, Mo., 27. sept. — Tristo “inozemcev”, ki so bili zaposleni v tovarni “Portland Cement”-kompani je, je danes zaštrajkalo, v dosego zvišanja plač. Doslej so dobivali za nakladanje 12c pri vozu in imeti hočejo 14c.
Zločinska nemarnost.
San Diego, Cal., 25. sept. — Bolniška strežajka Mary Arthur, 19 let stara, v tukajšnji okrajni bolnišnici je danes pred okrajnim pravdnikom priznala, da je po neprevidnosti dala nekaterim bolnikom pitne vode, ki se je v nji nahajal strup. Osem bolnikov je vsledtega hudo obolelo; trije so že umrli, četrti umira in ostali štirje so še v smrtni nevarnosti.
KOLERA NA RUSKEM SEDAJ POJEMA.
Odkar je nastopila v Petrogradu, je bilo zglašenih 5655 obolenj in 2168 smrtnih slučajev.
I NA FILIPINIH NAZADU E,
Drugod so bili le poredki slučaji te grozne azijske kuge.
Petrograd, 30. sept. — V zadnjih 24. urah je bilo zglašenih 223 novih obolenj in 93 smrtnh slučajev za kolero. Odkar je ta azijska kuga nastopila, je bilo zglašenih 5655 obolenj in 2168 smrtnih slučajev ter 1631 bolnikov kot ozdravljenih.
Petrograd, 29. sept. — Število dnevnih obolenj za kolero se neprestano zmanjšava, in tudi smrtnih slučajev je čimdalje manj v Petrogradu. Po izkazu, ki ga je objavila mestna oblast, je bilo v zadnjih 24. urah do danes opoludne zglašenih 222 obolenj in 99 smrtnih slučajev. Število smrtnih slu čajev skupaj z ozdravljenimi bolniki začenja sedaj presegati število novih obolenj.
Včeraj je zbolelo za kolero osem bolniških strežajev, vsled česar se je ostalih strežajev polotil grozen strah. Le z največjo težavo jih pridržujejo na njihovih mestih.
Prvi minister Stolypin je naslovil na župana petrograjskega pismo, v katerem ostro graja razmere v glavnih mestnih bolnišnicah.
Manila, Filipini, 29. sept. — Kolera nazaduje. Danes je bilo za dobo
12.	ur zglašenih samo deset novih slučajev. Med zbolelimi je ameriška u-čiteljica ga. C. A. Carter.
Peking, 29. sept. — V mestu Tong Sha, 60 milj severovzhodno od Tien-Tsina, je 500 oseb podleglo koleri, odkar je nastopila. Ampak sedaj pričakujejo, da je kuga tam dosegla svoj vrhunec.
Hudo pa razsaja kolera v Yang-Tsee-dolini. V Hankowu je podleglo grozni bolezni 30,000 Kitajcev in ka-cih 100 inozemcev.
Antwerp, Belgija, 29. sept. — Parnik “Kinghowel” iz Taganroga, Rusko, ki je danes semkaj dospel, je do-nesel vest, da so trije mornarji od njegove posadke umrli, — bržkone za kolero.
Luettich, Belgija, 29. sept. — Madame Martier, Francozinja, ki je zbolela na povratku iz Varšave, kjer je njen soprog, vojašk zdravnik, umrl za kolero, je kmalu po prenosu v bolniš-nišnico umrla. Železniški vlak in kolodvor sta bila temeljito razkužena. Pozneje pa so tukajšnji zdravniki zanikali, da je gospa umrla za kolero. Sedaj trde, da je njeno smrt povzročila žalost nad smrtjo njenega soproga. ____________________
10,000	ljudi utonilo v Indiji
Bombay, 29. sept. — Vsled dolgotrajnega deževja so reke v distriktih Hyderabad in Deccian stopile čez brege in napravile neizmerno škodo. Reka Musi je narastla za 60 čevljev. Deroči tok je odtrgal vse mostove in opusto-šil zemljo na milje daleč. Število človeških žrtev je ogromno. Na tucate mrličev so našli na drevesnih vejah. Bolnišnico v Hyderabadu so valovi izpodprali, da se je zrušila in vsi ljudje v nji so storili smrt. Nad 1000 hiš je razdejanih in tisočeri domačini umirajo lakote.
Heydarabad, 30. sept. — Po najnovejših poročilih je ob povodnjih v o-krajih Heyderabad in Deccian storilo smrt nad 10,000 ljudi.
Ljubeznjivi Bryan.
Lincoln, Neb., 29. sept. — Demokratični predsedniški kandidat Bryan je naprosil svoje tukajšnje pristaše, naj med navzočnostjo njegovega nasprotnika Tafta v Lincolnu odstranijo njegove (Bryanove) podobe iz oken po stanovanjih in prodajalnicah.
Res lepo.
Indianapolis, Ind., 28. sept. — Državni poslanec Luther W. Kinsely, zastopnik De Kalb countyja, je podpisal in zaprisegel danes “affidavit”, po katerem izjavlja, da mu je bil guverner Hanly obljubil državno službo z letno plačo $2500, če glasuje za “County Local Option Bill”, česar pa ni storil.
Ponarejeno pismo.
New York, 27. sept. — “Times” je pred nekaj tedni objavila pismo, katero je baje sestavil pokojni bivši predsednik Grover Cleveland malo pred svojo smrtjo in ki v njem obsoja sedanja načela demokratične stranke, ka kor tudi Bryana in druge strankine voditelje, a daje prednost republikanski stranki in nienim kandidatom. Sedaj pa je oskrbnik Clevelandove zapuščine, F. S. Hastings, dokazal, da je bilo pismo ponarejeno.
Gozdni požari.
JAVNA ZEMLJIŠČA Za NASELITEV.
Rosebud-rezervacija v South Dakoti je te dni mnogotisočerim ljudem zaželeni cilj.
VPISOVANJE bE ZAČNE 5. OKT.
In bo trajalo do 17. oktobra, nakar se prične izžrebanje prosilcev.
Cadillac, Mich., 24. sept. — Zdaten dež je konečno pogasil izza dveh mesecev v tej krajini besneče gozdne požare. Napravljeno gmotno škodo cenijo nad $1,000,000.
. Superior, Wis., 25. sept. — V obsegu kacih 40 milj je vse gozdne požare pogasil pokrajinski dež, ki je trajal več ur.
Eureka, Cal., 26. sept. — Velik gozdni požar razsaja v soseščini. Zgorela je že na $160,000 precenjena žaga in lesna zaloga “Kelstrom Lumber”-kompanije. Ogenj se strašno naglo bliža velikemu smrekovemu gozdu med Kelstromom in Trinidadom. V zadnji kraj je dospelo že nad 100 beguncev.
Milwaukee, Wis., 28. sept. — Dež je sinoči pogasil gozdne požare, ki so več tednov razsajali po Marinette-di-striktu. Selišči Call in Kinsman sta zgoreli. Po gozdnih požarih povzročena škoda bo znašala na milijone dolar j e v.
Prvi sneg.
Tukaj
Calumet, Mich., 28. sept. je danes celo uro snežilo.
Wausau, Wis., 28. sept. — Tu je danes padlo dva palca snega, ki se je pa hitro stopil.
New Richmond, Wis., 28. sept. — Po močnem dežju je tukaj toplina padla pod ledišče in začelo je snežiti.
110	oseb utonilo.
Bolgarija kraljestvo?
Berolin, 27. sept. — Izvanredno prisrčni napitnici, ki sta ju izmenjala cesar Franc Jožef in bolgarski knez Ferdinand med slavnostno pojedino ob obisku zadnjega v Budimpešti, vzbujata občo pozornost. Mnogoterniki smatrajo odlikovanje bolgarskega kneza po sivolasem vladarju za predigro k povzdigu Bolgarije v kraljestvo. Vsi povdarjajo, da je Bolgarija zelo napredovala glede notranje politike in u-prave.
Wrangel, Alaska, 24. sept. — Sto-indeset izmed 137 oseb na krovu parnika “Star of Bengal”, ki je zadel ob pečine, je utonilo. Kapitan razbite la-dije, Wagner, je ležal celo uro v nezavesti, ko so ga potegnili iz vode. Ko se je zavedel, je takoj obdolžil kapitana vlečenih ladij “Kyak” in “Hat-tie Gage”, ker sta njegovo ladijo pustila na cedilu.
Svarilo pred izseljevanjem.
Dunaj, 30. sept. — Avstrijska vlada izdaja ponovna svarila proti izseljevanju v Ameriko, posebno v državo Pennsylvanijo. Pri tem kaže na poročila, ki jih je vposlal avstro-ogrski poslanik v Washingtonu, baron Hengel-mueller in po katerih je delavski položaj v Ameriki in posebno v Pennsyl-vaniji še vedno zelo žalosten. Kajti nele da se ne nastavljajo nobeni novi delavci, marveč tudi stari se še vedno odstavljajo.
Nesreča v Berolinu.
Berolin, 26. sept. — Dva vlaka bero-linske nadulične železnice sta danes popoludne trčila skupaj, vsled česar je bilo 20 oseb usmrčenih in 19 hudo-ranjenih. En vlak je padel 40 čevljev globoko na cesto in je bil popolnoma razdejan. Vsi potniki so bili ranjeni.
Grof Zeppelin.
Karslsruhe, Nemčija, 28. sept. — Za zrakoplovca grofa Zeppelina nabrani darovi znašajo že šest milijonov mark. A prispevki še vedno dohajajo.
Grof Zeppelin se spet dvigne v zrak s svojim starim, medtem povečanim in po najnovejših izkušnjah zboljšanim zrakoplovom sredi meseca oktobra. ______________________
Najboljše na svetu.
Gosp. Frank Pelinka, Owatonna, Minn, piše: “Smelo rečem, da so Se-verovi Praški zoper glavobol in nev-ralgijo najboljše zdravilo na svetu. Pomagali so skoro vsi naši družini in jaz bi ne mogel biti brez njih.” Prodajejo se v vseh lekarnah. 12 praškov v ška-tljici 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Mraz.
Omaha, Neb., 28. sept. — Iz raznh delov države Nebraska dohajajo poročila, da je mrzlina, nastopivša prošlo noč, zelo oškodovala poljske sadeže.
Kansas City, Mo., 29. sept. — Huda zmrzal je nastopla prošlo noč v skoro vseh delih države.
Topeka, Kas., 29. sept. — Iz vseh delov države poročajo o hudem mrazu, ki je napravil poljskim pridelkom mnogo škode.
Vremensko poročilo.
Washington, D. C., 28. sept. — Suša ki je pritiskala na razne deželne pokrajine, bode danes konečno končana, kakor poroča vremenski urad. Danes in jutri bo hudo šel dež. Po vzhodnih državah bo deževalo baje še v sredo. Dežju ima potem slediti lepo, a hladno vreme.
Vihar po velikih jezerih.
Detroit, Mich., 30. sept. — Vihar, ki je razsajal po velikih jezerih v nedeljo, ponedeljek in včeraj, je napravil skupne škode za $800,000. Parnik “Wolverine”, s 15 mornarji in 10—15 potniki na krovu, se je baje pogreznil. Parnik “Neehoto” se je v nedeljo zvečer razbil ob pečinah. Imel je na krovu 2000 ton železne rude. In ponesrečilo se je še več drugih ladij.
Chicago; 111., 1. okt.—Z dopustitvijo vzhodnega dela Rosebud-reservacije pred štirimi leti se je začel razvoj bogatega ozemlja za poljedelstvo, ki obsega najboljšo zemljo v južni South Dakoti.
Že naseljeni del zemlje se imenuje sedaj Gregory county; neposredno za-padno od Gregory countyja leži Tripp county, ki obsega nad 80,000 akrov vladne “homesteads”-zemlje, in ta se bo sedaj otvorila za naselitev v dneh od 5. do 17. oktobra.
Po svoji kakovosti je zemlja podobna onej v sosednem countyju, in bržkone je to eno najbogatejših poljedelskih ozemelj, in sicer vsak aker na njem, kar jih ima vlada sedaj še pod svojim nadzorstvom f in obenem je to ena zadnjih parcel farmske zemlje, ki se sploh še otvori “homesteads”-naseljevanju. Leži pa sredi velikega koruznega pasa Missouri-doline, kjer se sosedna zemljišča prodajajo po $30 do $75 za aker.
Živina, prešiči, žito in seno se lahko redi ozir. prideluje v veliki meri na zemljiščih, ki jih vlada namerava dati iz svoje roke.
Krajini tudi ne primanjkuje prometnih zvez. Naravnostna črta Chicago & Northwestern železnice drži do re-servacije in sicer čez najlepše farmsko ozemlje na zapadu; in že samo zato se splača vožnja tjakaj, kjer se potem še lahko vpiše svoje ime za izžrebanje, ki položi v roko srečnežev po četrt sekcije bogate prerijske zemlje.
Zemljiške vrednosti v South Dakoti se brez izjeme dražijo, zatorej je v njih denar izvrstno naložen.
Združenih držav zemljovknjižni u-radi se nahajajo v mestih Dallas in Gregory, S. D. in zaprisežene listine se lahko dobe v mestih O’Neill in Valentine, in potem se lahko vpošljejo v Dallas za vknjižbo.
Kdor obišče Rosebud-krajino, naj si kupi vožnji listek po Northwestern-črti, ki je edina železnica, da res doseže Rosebud-reservacijo. Mesto Dallas leži samo pol milje od reservacije, in Northwestern-črta drži naravnost čez to mejno črto. Gregory leži ob Northwestern-železnici, pet milj jugo-zapadno od Bonesteda, in O’Neill in Valentine, južno od reservacije, se tudi lahko dosežeta po Northwestern-črti.
Kdor se hoče dati vpisati za ta zemljišča, ako ni bivši zavezni vojak ali mornar vojne mornarice, mora priti osebno v Dallas, Gregory, O’Neill ali Valentine. Vpisovanje se začne v ponedeljek, dne 5. oktobra, in se konča v soboto 17. oktobra.
Izžrebanje se začne v ponedeljek
19.	oktobra. Kdor zadene srečko, bo obveščen, da pride v Dallas in se da vknjižiti.
Predvsem pa je sedaj storiti sledeče: Vsak moški ali neoženjeno dekle nad 21 let star(o) lahko dobi na neodda-nih zaveznih ozemljih “homestead” v obsegu 160 akrov, če je dotičnik ali dotičnica državljan ali državljanka Združenih držav ali če ima vsaj že “prvi papir”. Pri zemljiškem uradu se vloži prošnja za “homestead”, kateri so priložene pristojbine za 160 akrov v znesku $14; formulare ali vzorce za prošnje je izdala vlada. Ko pozneje dokažeš, da si pet let bival na dotičnem kosu zemlje in ga obdela-val, plačaš pristojbino kacih $8 in potem dobiš od vlade “patent”, posestno pismo.
NA POMOČ ROJAKOM!
Cvetoča slovenska naselbina Chis-holm, Minn., je bila dne 5. t. m. vpepe-ljena, kakor našim čitalcem dobro-znano. Od treh strani so mesto zajeli plameni strašnega gozdnega požara »n v nekaj urah je preostalo le prazno in pusto pogorišče. Nesrečni Chisholm-čani so si komaj rešili golo življenje. In med njimi je prav mnogo naših rojakov in vaših ožjih sorodnikov, ki ao izgubili vse, kar so si v potu svojega obraza tekom let prihranili in zgradiK. Več stotisoč dolarjev imajo samo naši rojaki škode po groznem požaru. Da v prvi sili reveži ne obupajo, priskočimo jim na pomoč vsi, ki nam je milejša usoda; a pomagajmo hitro, ravnajoč se po reku: Dvakrat da, kdor hitro da!
V to svrho doposlane nam mile dare bomo s hvaležnostjo izkazovali v našem listu in točno odpošiljali v prave roke, da se obrnejo v prid našim prizadetim rojakom. Milodari naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Ame-rikanski Slovenec, Joliet, 111.
IZKAZI MILODAROV.
Za slovenske pogorelce V Minnesoti» ozir. Chisholmu, so darovali sledeč:» gospodje oziroma tvrdke:
I.	izkaz.
Amerikanski Slovenec..........$100.00
Anton Nemanich ................. 5.00
Rev. F. S. Šušteršič ........... 5.00
Jos. Klepec .................... 3.00
Wm. Grahek ..................... 2.00
Math Grahek .................... 1.00
Geo. Loparc .................... 1.00
Skupaj .............$117.0®
II.	izkaz.
Rev. A. J. Režek, Houghton,
Mich.......................$	5.00
Joliet National Bank (po g.
Dundi) ..................... 15.00
Josip Dunda ................. 2.00
Janko Ogulin ................... 1.00
Skupaj..............$	23.00
III.	izkaz.
Rev. John Plevnik, Waukegan,
111........................$	5.00
Rev. B. Ponikvar, Cleveland, O. 5.00
Rev. AL Kraschowitz............. 2.00
Rev. John Kranjec, So. Chicago, 111................... 1.00
Rev. Lavrič, Indinapolis, Ind... 1.00 Leo. Makuc, Pen Argyl, Pa....	1.00
Skupaj..............$	15.00
Proti trozvezi?
Budimpešta, 27. sept. — Trgovinski minister Ferencz Kossuth je priznal, da se namerava ustanoviti ogrska narodna banka s francoskim kapitalom. Skrajno zvito pa zanika resnico trditve, da temelji načrt na spletkah proti trozvezi.
Kuga v Venezueli.
Willemstad, Curaçao, 27. sept. — Pisma iz venezolanskega glavnega mesta Caracas poročajo, da je azijska kuga tamkaj iznova nastopila in da se razširja, in da se je pripetilo že več smrtnih slučajev med višjimi sloji.
Ljubezen do domačije.
Vsi ljubimo svoje domačije in svoje rodbine, sredi katerih se počutimo najsrečnejše, posebno če nas ne nadlegujeta stiska in bolezen. Ampak v času bolezni se najbolj pokazuje naša ljubezen, ker ničesar ne opuščamo, da le ustrežemo bolniku. V tem oziru vam lahko svetujemo nekaj dobrega. Če se vam bolezen začenja z izgubo slasti, želodčno nepriliko ali slično težavo, uživajte koj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vam kmalu okrepi prebavila do pravšne delavnosti in ž njimi celo telo. Uživalo naj bi se pri vseh boleznih želodca in črev, ob telesni slabosti in duševni potrtosti. V lekarnah. Jos. Triner, 616 622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Okoli sveta.
Gibraltar, Špansko, 30. sept.-—Ameriški bojni ladiji “Alabama” in “Maine”, prednja straža ameriškega bojnega brodovja, ki potuje okoli sveta, sta danes opoludne dospeli semkaj.
Po izgredih v Ljubljani.
Dunaj, 25. sept. — Povodom omenjenih protinemških izgredov slovenskega prebivalstva v Ljubljani na Kranjskem je vlada sklenila nastopiti energično. Deželni predsednik v Ljubljani, Teodor Schwarz, je dobil naročilo, najodločneje in z vsemi na razpolago mu stoječimi sredstvi ščititi ljudi in lastnino in zagotoviti svobodno izvrševanje zasebnih opravkov. Zbirati se na cesti ali javnih trgih je prepovedano, kakor tudi strahovati po sameznike v svrho odstranjevanja trgovskih izveskov. Povzročitelji zadnjih krvavih izgredov se imajo kaznovati
V kričečem nasprotju s tem vladnim nastopom je vedenje slovenskega župana ljubljanskega, g. Ivana Hribarja. Ta nadaljuje hujskanje na svojo pest. (I kajpak!) Ko sta bila dv* ob izgredih padla Slovenca pokopana, je v svojem nagrobnem govoru tako-rekoč prisegel maščevanje. (No, seveda — smo priobčili to brzojavko po chicaški nemški tetki.)
Predsednik Schwarz odslovljen,
Dunaj, 27. sept. — Vlada pripravlja odslovljenjc deželnega predsednika Teodorja Schwarz v Ljubljani, Kranjsko. Predsedniku se očita, da je svojo dolžnost močno zanemaril, drugače se ljubljanski izgredi ne bi raztegnili do tacega obsega.
Merodajne oblasti tudi premišljajo podržavljenje tamošnje policije, tako da se županu odtegne sodnost o porabi varstvene straže. Ta ukrep je povzročil fanatični (!) slovenski župan Hribar v Ljubljani, ki svoje sovraštvo do Nemcev javno kaže (Prav imal Op. st.) pri vsaki priliki. (Tudi to brzojavko nam je donesla “Illinois Staats-Zeitung”.)
Korupcija na Portugalskem.
London, 30. sept. — Na Portugalskem so odkrili veliko korupcijo. Zapletenih je v škandal veliko politikov, ki so pisali ravnatelju tobačne režije da izposlujejo, da se uspeh tobačne režije ustavi namestu s 37 milijoni le z eno tretjino, od prikrite svote naj bi pa dobili politiki 50 odstotkov provizije, približno 10 milijonov frankov. Ministrski svet zahteva, naj mu ravnatelj predloži vse spise. Zapleteni so v škandal tudi ministri.
Joliet, 111., 30. sept. — Osemnajst mož, gl. uradnikov in delegatov, odpotuje v soboto popoludne iz našega mesta v Pittsburg, Pa., kjer bode v nedeljo blagoslovljena in prvikrat javno razvita zastava K. S. K. Jednote, a v ponedeljek bode otvorjeno X. glav mo zborovanje naše slavne organizacije. Srečno pot želimo našim zastopnikom in obilo božjega blagoslova vsem zborovalcem!
—- Za bazar v korist naši cerkvi sv. Jožefa, ki se prične dne 24. oktobra v Golobičevi dvorani, raste zanimanje od dne do dne, čimbolj se mu približujemo.
—	Nov postavni praznik, takozvani Landing Day, bomo v bodoče obhajali tudi v našem mestu na dan 12. oktobra vsacega leta. Tako je sklenil mestni odbor v ponedeljkovi seji, ko je bila sprejeta tozadevna ordinanca. Za vpeljavo novega praznika v spomin Krištof Kolumbovega izkrcanja si je stekel največ zaslug katoliški red Kolumbovih Vitezov, ki je predložil mestnemu odboru dotični nasvet. Celo zadevo pa je spravil v tir naš rojak in Kolumbov vitez, g. Jos. Klepec, s pomočjo odbornikov tukajšnjega dvora Kolumbovih Vitezov.
—	G. Anton Nemanich st., podpredsednik K. S. K. J., še ni popolnoma ozdravel od svoje obistne bolezni. Vendar upa dr. Ivec, ki neumorno skrbi zanj, da bode g. Nemanich vstanu, podati se v soboto v Pittsburg na konvencijo, kar mu iz srca želimo.
—	G. Josip Sitar, naš veleugledni trgovec in gl. odbornik K. S. K. J., je zopet popolnoma zdrav. Predzadnjo soboto je bil nenadno in nevarno zbolel za appendicitis. Poklican je bil nemudoma dr. Ivec, ki je bolnika še tisti večer o polnoči spremil v bolnišnico sv. Jožefa. Tam je ostal naš bolnik samo tri dni. Trpel je sicer neznanske bolečine in prestal takorekoč smrtne težave; a četrti dan je zapustil bolnišnico in se podal domov in na delo —ozdravljen brez vsake operacije. Dr. Ivec se je spet izkazal zdravnika-moj-stra, in jolietski rojaki smo lahko veseli, da imamo v svoji sredi tacega doktorja-rojaka. Želeti bi le bilo, da bi naši ljudje vedno imeli malo več zaupanja do svojcev, ki so v svojem področju veščaki in vsega priporočila vredni, kakor je baš dr. Ivec.
—	Nevvyorški “Narodni List” z dne 2$. t. m. je na prvi strani objavil pod nslovom “Borba za mrtvaca — Natezanje izmedju hrvatskog i slovenskog pogrebnika — Nakon pogreba doči če i do parnice” sledeči dopis:
“U Joliet, 111., u tamošnjoj našoj brvatskoj koloniji, odigrao se je malo čudni igrokaz oko mrtvaca gdje. Matije Puheka. Supruga Matije Puheka, koji ima saloon na Scott Str., sjedila je prekojučer kod stola u saloonu, pazeči na trgovinu, jer je njezin mož bio u poslu u gradu odsutan. Ona je baš jela kruh, kad joj je iznenada pozlilo, te ju udarila kap tako, da je sa kruhom u ustima na stolcu sjedeči ostala mrtva. Anton Nemanič, Slovenac, koji ima pogrebni zavod u Jolietu, dočuo je za tu naglu smrt, došao sa pogrebnim kolima i odvezao truplo u svoj “shop”. Kada se je vratio Matija Puhek iz grada i došao u svoj saloon, nije našao svoje supruge, a susjedi mu rekoše, da ju je udarila kap i da je mrtva. On podje odmah u s.tražnje sobe, ali ne nadje nigdje truplo svojo pokojnice. Susjedi mu na to rekoše, da je truplo odvezao jedan pogrebnik, neznajuči koji. Puhek se dade odmah u lov za truplom svoje pokojnice i nakon je oblietio više pogrebničkih zavoda, nadje truplo svoje pokojne žene kod Antona Nemaniča, sa kojim dodje do svadje, jer kako je mogao da odveze truplo bez njegove dozvole. Vrača-juči se nakon te svadje kuči, svratio se je svom zemljaku pogrebniku Težaku, koji ima pod tvrdkom Težak i Mar kievič pogrebni zavod, te mu je nalo-žio, da ide po truplo njegove supruge i da če mu on prirediti sprevod. Težak je odmah pošao za svojim kolima do Nemaniča i tražio, da mu izruči truplo pokojne Puhek, ali Nemanič »eče da izruči trupla. U to stiže i sam Puhek, te nastane natezanje, tko če da dobije truplo pokojnice. Nemanič je konačno zatražio $15. za “trouble”, kojega je imao sa truplonf pokojnice, pa ako mu se to plati, on če truplo iz-ručiti. Nakon je Puhek platio zatra-zenili $15., truplo pokojnice odvezao je 1 ežak u svoj “shop”, te izjavio, čim če tielo pokojnice biti pokopano, po-dignuti če parnicu proti Nemaniču, jer da si je nepovlastno prisvojio truplo pokojnice. Ova borba za mrtvac,a prouzročila je veliku sablazan u tamo-žnjoj hrvatskoj i slovenskoj koloniji.!’
S tem dopisom se je resnica nesra-®no pačila, kar dokažem v sledečem: Prvič. “Natezanje izmedju hrvatskog i slov. pogrebnika” je v Jolietu sploh nemogoče, ker hrvatskega pogrebnika tukaj doslej ni bilo in ga ni; kdor mi dokaže, da je, mu plačam $100.00. Pogrebnik Težak je sin kranj-sko-slovenskih staršev, rojen v Clinton countyju, Iowa; in njegov družnik Markiewicz (ne: Markievič) je rodom pruski Poljak, ki živi 12 milj daleč od
Jolieta, tam v Lemontu pod Chicago. Ali sta ta dva potemtakem —- hrvat-ska pogrebnika?!
Drugič. “Igrokaz odigrao se u našoj hrvatskoj koloniji”. Spet laž. Vse prizadete osebe so slovenske narodnosti in spadajo v našo slovensko naselbino.
Tretjič. Vsa stvar se je “odigrala” čisto drugače, nego jo slika zakotni dopisun, ki se boji s svojim imenom na dan. Ko je blago pokojnico nenadno zalotila smrt, njenega soproga ni bilo doma, a prišel je kmalu na lice mesta rajnkin brat, g. Martin Mušič, ki je nemudoma po telefonu poklical pogrebnika Nemanicha. Ker je pa bil g. Anton Nemanich st. po opravkih na sodišču, je Mrs. Nemanich poslala po doktorja Ivca. Medtem se je g. Anton Nemanich vračal domov in med potjo je srečal policijskega vslužben-ca Murphyja, ki mu je naznanil smrtni slučaj. G. Nemanich st. je šel takoj v Puhkovo domovanje, kjer so že bili dr. Ivec ter policijska zastopnika Connors in Lukanič. Ko je dr. Ivec kon-štatiral smrt, je g. Connors rekel g. Nemanichu: “Now take charge of the body.” G. Nemanich je vprašal g. Mušiča, ali ima kot najbližji navzoči sorodnik kaj proti temu. G. Mušič je rekel, da nič. In navzoča hči rajnki-na, ga. Katarina Papež, je rekla g. Nemanichu, naj prepelje truplo v svoj pogrebni zavod, kamor bo prinesla obleko za svojo mater. Tedaj šele je g. Nemanich st. poslal po voz in g. Mušič je sam pomagal spraviti mrliča v ambulanco. Čez kacih 20 minut se je zbrala v Nemanichevem pogrebnem zavodu vsa Puhkova žlahta, razun g. Matije Puhka, soproga pokojnice. In ob 1. uri popoldne se je zbrala v zavodu mrliška komisija, in prišel je zraven tudi g. Puhek, ki je sedel med poroto, oziroma med gg. Težaka in Mar-kiewicza, ki sta bila navzoča. Zdajci je pa pridirjal neki Frank Kozlowski z mrtvaškim vozom g. William Wun-derlicha, znanega nemškega pogrebnika. Gg. Težak in Markiewiecz sta koj nato pristopila k mrliču in ga hotela odnesti na voz. Tedaj pa priskoči g. Ant. Nemanich ml. in pravi: “Kdo bo pa plačal našo skrb in delo?” Markiewicz mu odgovori: “Vam nič! Kajti g. Puhek je s kontraktom izročil truplo nama.” G. Nemanich st. pravi nato: “Tega pa midva z mojim sinom ne poznava. Plačajta ‘Vaš price’, kakor sta ga zahtevala od naju meseca maja v sličnem slučaju.” In onadva sta se zasmejala in rekla: “Pojdita na court! A midva vzameva mrliča.” Odgovor: “Ne branimo Vama. A plačati morate Vaš price poprej.” Markiewicz je nato ponudil $5, potem $10 in nazadnje je plačal $15, kot sta bila ceno določila sama Težak in Markiewicz za jednak slučaj.
Četrtič. Kar se pa tiče trditve: “Puhek se dade u lov za truplom svoje pokojnice i nakon je obletio više pogrebničkih zavoda, nadje truplo kod Antona Nemaniča” — je res smešno, predbacivati g. Puhku tako nevednost. Saj je vendar Nemanichev pogrebni-ški zavod najbližji, zakaj se ni g. Puhek ozrl najprej vanj? Ali mu je bil tako malo znan ta naš pogrebni zavod, ki obstoja že izza leta 1895? Obžalujem.	^
Newyorški “Narodni List” pa naj drugič pazi, da ne bo spet sprejemal poštnim potom takih laži in obrekovanj, kot jih je kar mrgolelo v gorenjem dopisu; drugače ga utegne klicati na odgovor sam Stric Sam. S tem zaključujem za danes.
Anton Nemanich st.
—- 58, reci: oseminpetdeset, prosilcev za druge državljanske papirje je bilo zadnjo soboto na sodišču pri skušnji. Pa skušnja ni več tako lahka, kot je bila še nedavno. Polovica “kandidatov” je propadla. Med prosilci je bilo največ Slovencev, ki so se tudi najbolje obnesli, dasi ne vsi.
—G. Anton Terdich je bil med štiriintridesetimi salunarji, ki so morali zadnji teden plačati radi kršenja nedeljske postave po $56.85. Pa naš rojak, vulgo “Ta bolji Tone”, se ni žalostil ali jezil; ampak jezil se je morda okrajni klerk, ko je prvi prišel z “Žakljem” drobiža in rekel: “Tu imate mojo globo!” In klerk je imel in naštel v potu svojega obraza: 585 centov, 320 niklov, 250 dajmov, 10 poldolarjev in 5 dolarjev. In “ta boljega Toneta” slavo so razbobnali vsi večerni listi. Pust bi bil svet brez “špasa”.
—	Ako sé ponesrečite; ako kupite Hišo a!5 posestvo in rabite pojasnila; ako rabite pojasnila glede evropskih ali ameriških postav—: obrnite se na me. ki sem edini avstrijski advokat v Jolietu in sem namestnik konzula. S. E. Freund, 320 Barber Bldg.
—	Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet. III.
Ely, Minn., 22. sept. — (Slovensko predmestje Pioneer Lukešn v nevarnosti pred ognjem!) Danes popoldne ob četrti uri se je unelo poslopje, lastnina Jos. Skaleta, kjer je bila pred nekaj meseci mestna trgovina z mesom. Ogenj se je zanesel od dimnika parnega stroja, kateri v bližini stoji in
daje paro za vrtalne stroje, kateri delajo za vodovod. Ogenj se je z neznansko hitrostjo razširil po poslopju ravno ob vhodu iz sob s prvega nadstropja in ko bi se nahajala todobno kakšna družina, bi ji ogenj popolnoma zabranil izhod. Hitri pomoči delavstva in našim rojakom, kateri so imeli ravno precej vode pri roki, se je zahvaliti, da se ni ogenj razširil po vsem poslopju, ter ravno ob pročelju tega poslopja se nahaja velika naselbina predmestja, v katerej živijo izključno sami Slovenci; predmestje je bilo vsled južnega vetra v nevarnosti Tudi požarna brarnba je bila hitro na licu mesta, a imela je vsled pokvarjene alarmske zveze zamudo. Že večkrat se je v bližini tega stroja vnelo a so še vselej pravočasno ugasili. Škode je o-genj učinil do dvesto dolarjev. Kakor navadno bodejo menda tudi tu po škodi uredili varnostne priprave.
Joseph J. Peshell.
Ely, Minn., 23. sept. — Rojak Geo. Janžekovič, kateri se je bil ponesrečil dne 15. sept. v Sibley rudniku, je izven nevarnosti. Sesalka se je bila razletela in vroča para je v njegov obraz brlizgnila ter ga po njem grozno ožgala. Sreča je le, da so ostale oči nepoškodovane. Sedaj se mu obrača na bolje, kar mu iz srca želimo.
Zopet bodejo kričali hlapci kapitalistov, da si je ta ubogi delavec le sam svoje nesreče kriv, dasi se oni brigajo za varnost delavca toliko kakor za lanski sneg, pač pa le navidezno, kakor pesek v oči. Taka je tudi s kapitalističnimi angl. listi, vse drugo tako lepo pišejo, samo da njim več nese, a za korist in varnost delavca se ne splača samo malo potruditi.
Kaka varnostna skrb je za delavce v teh rudnikih zadnji čas, se lahko prepriča oni, kateri trpi ali se hoče le nekoliko časa poslužiti tega dela v rud nikih. Za ilustracijo le par besed, kar so mi tukajšnji delavci dokazali. V tukajšnjih železorudnikih so tako imenovani kevni ali rušilne šupljine, v katerih delavec izstreljava rudo navzdol. V teh kevnih ali, kakor jih naši rojaki imenujejo, mesnicah je strašno nevarno. Na stotine delavcev je že podleglo smrti ali pa trpe grozne muke za-dobljene v teh mesnicah. Vendar je bilo tudi v teh imenovanih kevnih prve čase, posebno dokler ni bilo še tega grajščaka, veliko bolje za delavce kakor pa sedanji čas, ker bilo je v imenovanih prostorih veliko več delavstva uposljenega nego pa sedaj. V vsakem takem kevnu je bilo uposlenih od trije do četvero delavcev. Minerji so imeli nalogo, da so razstrelili za vilerje dovelj rude ter skrbeli za varnost v oboku kevna. A kaj pa sedaj? Sedaj je vposljenih več kakor polovica manj teh delavcev, na vsak tak kevn pride po eden delavec, in sicer eden miner za dva kevna, in tega naganja iz mesnice v mesnico; še časa mu ne dopuste, da bi si nekoliko uredil za varnost nad svojim telesom, temveč ga pritiska da zopet pomaga to izstreljeno rudo spraviti v vsipalnike. Kar pa še delo ne uniči človeške moči, to uniči še bolj ta neprestani strupeni dim, v katerem se ne vidi par stopinj naprej. Da, ta strupeni dim je uničil mnogim našim rojakom čvrsto zdravje. Ni čuda, da se vsled take gonje veliko naših rojakov ponesreči; kajti ravno naši rojaki imajo najbolj nevarne posle ali prostore. Potem se pa še ta nepre-klicani grajščak izgovarja, da ni on vzrok tolikih ponesrečenj, in se že znese prav hudomušno. Pri tem se pa le ponaša, kako on zna z majhnim številom delavstva veliko množino rude producirati iz rudnikov.
Da, dragi čitatelj, v teh malih vrsticah spoznaš, koliko trpi tukajšnji delavec. Velika sprememba je zdaj med delavskim stališčem prejšnih let in sedaj. In če se hoče delavec malo potožiti, že so planili po njem hlapci in hajd, s trebuhom za kruhom, ker tu si ne bode prebral, kajti vlada en gospodar čez vse tukajšnje rudnike.
Ko bi hotel pisar to vse stališče tukajšnjega delavstva opisati, napolnil bi dve strani časopisa. A upam, da bodem, če mi bodejo okoliščine dopuščale, še zopet zanaprej kaj več pisal.
Pozdrav cenjenim čitateljem in rojakom ter na svidenje! J. J. P.
Pen Argyl, Pa., 22. sept. — Cenjeno uredništvo! Prosim, sprejmite glih par vrstic v nam ljubljeni list. Res da posebnega nimam sporočiti, pa vendar slabega nič, hvala Bogu. Delamo še zmeraj po navadi. Dežja potrebujemo vsi, zemlja in ljudje. Pa trošt že kaže. Danes je tako megla, da se ne vidi pet minut daleč, in tudi nekoliko kapljic prihaja.
Moram omeniti, da močno se mi smilijo rojaki in vsi drugi, kateri so bili v mestecu Chisholm, Minn., ker jim je ogenj uničil vse. Še jaz rečem eno besedo, da rojaki, kateri še niste nič darovali, pomagajte ubogim revežem! Veliko število rojakov je v Ameriki, vsaki rojak če le kaj daruje, bodo ubogi reveži si ložje opomogli. Tukaj, kjer sem jaz, sem sam in ne morem nikogar prositi, da bi kaj daroval. Tuj narod je tuj, saj sami znate. Po drugih mestih je Vas dosti, le zložite jim, ker tukaj na zemlji mal darek je stoterno povrnjen tam v nebesih, in vsi smo pod Bogom, ne vemo, kje nas nesreča doleti in bomo pomoči prosili. Tudi zdaj tem ubogim revežem pomagajmo vsak po svoji moči in skladajmo za naše rojake, naše brate.
Za sedaj nimam kaj druzega sporočiti, To naj omenim, da rojaki, ki ste želeli priti iz Munhall, Pa., Allegheny Co. in dvomite, če bi res dobili delo
tukaj, pa če še nimate tam dela in"bi mogoče še dolgo štapali, žiher pridete; delalo se bo tudi pozimi, saj je dolga železnica, zakaj bi ne dobili dela? Delo dobite, žiher pridete; mislim, da nazaj ne boste šli zaradi dela, da ga ne dobite.
Pozdrav vsem rojakom po širnej A-meriki. Leopold Makuc, Box 281.
Pueblo, Colo., 19. sept. •—- Zadnji četrtek 17. t. m. so imeli farani cerkveno veselico ali fair, v slovensk^ društveni dvorani sv. Jožefa. Udeležba odstrani Slovencev je bila prav mala, v primeri tako velike naselbine. Pripisovati imamo to raznim okolnostim. Med bolj odličnimi Slovenci bilo je videti le nekatere, n. pr. g. Snedec, g. Thoman, g. Simonich. Razni dobitki, ki so jih darovala radodarna srca, so se vsi dobro razpečali. Veliko je k temu pripomogel rojak g. Louis V. Truger. Hvalevredno priznanje pa so dobile kontestantinje: Mrs. Buh (v Grove) in Mrs. Geršič (v Bessmer) za lep naslonjač (zofo); prva je nabrala $85.60, druga $37.10. Tekmovalki za lepo omaro (kosten): gdč. Ivanka Simonič (v Grove) in gospica Marica Klobučar (v Bessmer); prva nabrala $90.95, druga $18.50. Torej zmaga v Grovu! Gospica Klobučar se pa naj nikar ne straši v bodoče tekmovati za čast božjo in napredek fare. Za izvrstno godbo skrbel je g. Jerman, tako da se je mladina lahko prosto zabavala s plesom v prostorni dvorani. Žal, da se je med mladino culo le malo domačih glasov.
Zadnjo nedeljo so pokopali umrlega rojaka 22 letnega Mihaela Kernik. Lahka mu zemljica!	Hočevar.
Pueblo, Colo., 27. sept. — Tukaj je pretekli petek zaspala v Gospodu Fran čiška Russ, po domače Plotarca. Tukaj zapušča soproga in dva žalujoča sinova, katera sta dobro znana med tukajšnjimi in tudi po druzih naselbinah živečimi Slovenci. Rajnca bila je blagega in radodarnega srca. Ob mno-gobrojni udeležbi rojakov so jo danes spremila k zadnjemu počitku tudi tri slovenska društva: Dr. sv. Jožefa, dr. sv. Trojice in žensko dr. sv. Ane, katerega članica je bila rajnca. Sladko spavaj spanje pravičnega v gomili na tujih tleh!
Včeraj in danes zjutraj imeli smo mrzlo vreme, sneg je padal kot da smo sredi zime.
Čitateljem pozdrav! Hočevar.
cej,' ko mi nič ne koristijo. Kakor znano, imamo tudi tukaj gozdni požar. Južno in zahodno od jezera Rib Lake je zgorelo okoli 8 sekšnov gozda in grmovja. 6 farmarjev je popolnoma pogorelo, le s težavo so si rešili življenje. V tej okolici, v koji je moje zemljišče, smo imeli skoraj vsak svoj ogenj. Meni je zgorelo okoli 5 akrov najlepšega gozda, hiša, sicer ne še dodelana, štala in ves stavbeni les, kar sem ga imel. Dalje mi je zgorelo tudi en kord drv in en kord bark. Škode imam na drevju in poslopji okoli $500. Kako je pri nas ogenj nastal, je in ostane uganjka. Goreti je začelo ravno opoldne, ko smo južinali. Vžgalo se je tik ceste. Ogenj se je tako naglo širil, da nam je bilo nemogoče kaj rešiti. Vodnjaka nisem bil še skopal, nismo torej imeli s čim gasiti, a potok je pa preveč odrok in suša je pa huda, že od 14. avg. ni padlo nič dežja in še takrat ga je bilo malo. Od 10. sept. pa do danes sem bil skoro noč in dan na nogah, ker sem moral čuvati ogenj in šele danes mg je rešil blagodejni dež in šele sedaj se bodemo nekoliko oddahnili.
Mogoče bi nekateri radi vedeli, kako se nam je kaj letina obnesla tukaj. Ta je nekako sredna letos, vzrok je bila velika suša. Delavske razmere so tudi tukaj slabe; žaga ne dela stanovitno, strojarna tudi še ne dela. Govori se, da se bode kmalu delo odprlo v gozdu in drugod, vendar pa bo težko kaj pred volitvami. Druga kupčija tudi ni dobra, dokler ne pade kaj snega; potem se gozdni pridelek lažje spravi v denar. Sedaj naj to zadostuje, drugikrat kaj več.
Pozdravljam vse rojake širom Amerike, kakor tudi slavno X. konvencijo K. S. K. J. v Pittsburgu, Pa., da bi v slogi mnogo dobrega ukrenili za naš mili narod!	Peter Perušek.
Rib Lake, Wis., 26. sept. — Dolgo časa se nisem nič oglasil v cenjenem listu “A. Slov.” Vzrok je bil, ko nisem imel časa, dela je obilo, ne osem ur na dan, ampak 16, pede pa ni nobene, so le stroški, pa le ko bi ti stroški vsi hasnili na pr. jaz sem jih imel pre-
South Omaha, Neb., 27. sept.—Prosim za malo prostora, ker bi rad naznanil vsem čitateljem žalostno novico katera se je zgodila 8. septembra. U-mrl je povsod dobroznani rojak John Spreitzer, rojen v Černomlji na Kranjskem. Pred 17. leti je bival v Jolietu, potem se preselil v Kansas City in od tam v South Omaho. Tukaj je živel se svojo familjo precej dobro, ker dokler je človek zdrav je najboljše; a prezgodnja smrt ga je vzela 8. sept. Zapušča veliko siromaštvo, ženo s šestimi nedoraslimi otroki; najstarejši ima 13 let, najmlajši pa en mesec; uboge sirote brez najmanjše podpore! Njegov pogreb so oskrbeli njegovi pri-jatli, da je bil lep sprevod iz češke cerkve se sveto mašo na St. Mary-poko-pališče v South Omahi. Vzrok smrti je bil želodečni krč, ki ga je večkrat mučil, dokler mu je vzel življenje. Po-
kojni je bil star 40 let. Zapustil .n 4 male sine in 2 hčeri, ženo in eno sestro, Mary Jerman, in enega popoli-brata v starem kraji. N. p. v m.!
Dragi bralec, gledi v duhu te otročičke, ki so že danes kruha lačni, a kaj bo še, dokler si ga bodo mogli sami delati in zaslužiti. Zatoraj pozor in poglej na častivredna društva. Vsaki naj pristopi v društvo, dokler more, ker nobeden ne ve, kako hitro ga pobere neusmiljena smrt.
Zdaj pa sprejmite pozdrav vsi čita-telji in čitateljicc po širni Ameriki.
Jos. Waski.
Bridgeport, Ohio, 14. sept. — Cen j. urednik, prosim, da priobčite ta dopis, kateri naj bi bil za svarilo vsem onim, kateri so namenjeni priti gledat farme v Missouri in v prevdarek tistim, kateri se želijo naseliti na farme. To-raj naj začnem takole.
Odkar se je pričela takozvana kriza in odkar se je začelo zanimanje za farme, sem redno čital vse dopise, kar jih je bilo v listu. Naredil sem si program, da prodam hišo, kakor hitro bo mogoče, in potem se podam v Missouri, ker ta dežela leži nekako bolj na sredi Zjedinjenih Držav, ker ni preveč na severu in ne preveč na jugu. Mislil sem si izbrati deželo ne preveč vročo in ne preveč mrzlo. Čital sem: “Rajski kraji — lepo sadje — prva nagrada na razstavi v St Louisu — ali hočeš postati sam svoj gospodar— rodovitna zemljišča v južni Missouri, kjer so kratke zime in dolga poletja— obdelana zemlja — fajna hiša se studencem, hlevom, sadnim drevjem” in tako daljo. Res vse to mi je dalo povoda, vse take besede morajo res človeka navdušiti za kmetijo, katere sem bil navajen v starem kraju. Misleč, tukaj ali tamkaj, v rajskih krajih v Missouri bo pa še bolje, ker je bolja zemlja, kjer vsa rodi in napreduje. Ala> dobil sem kupca, prodal bišico, pa v rajske kraje.
Dne 8. sept. zjutraj jo odrinem, si preskrbim zemljevid, izrežem naslove iz lista A. S. od tamošnjih Slovencev, in sem šel, a brez družine, le kar sam. V Bellaire, Ohio, vstopim na vlak. Luka-matija je bil res že nekoliko videti utrujen, ker je že prišel iz New Yorka; no, še en klanec, potlej boš pa že še šel, saj je po ravnem tjeproti Cincinnatiju; tam pa lahko dobimo svežega, tacega, da zna za pot že sam do St. Louisa. In zgodilo se je. Pridem tja, si malo želodec pozdravim, pogledam na zemljevid; no, že vidim kot da en čas za Mississippi reko, potem malo na desno in potem zopet za eno malo reko, katera teče ravno čez Poplar Bluff. Naenkrat zakriči na to postavljeni in omeni, če se nisem zmo-
Nadaljevanje na 9 etram.
mmmmmmimMàmmmmmmm
ZADOVOLJNI ODJEMALCI SO NAŠA NAJBOLJŠA REKLAMA
wmwwvwvwjwimm
i
¿«M
PKL tlr.'-r- H’1™*'' toiH'”'«**“3““'".
Pretege, Natege i Odrge
V vsakem domu, posebno kjer »o otroci, se vedno pripeti kaka poškodba; sicer ne zadostna, da bi treba zdravnika, vendar se mora trpeti. Pretegnjen členk, nategnjena rana, poškodovanje prstov, ako se odrgne ali zdrobi prst. Vse take male bolečine pa najhitreje in najprijetneje ozdravi
Severovo Olje sv. Gotharda
ravno tako hitro in dobro, kakor, ako bi se rabil zdravnik. Čitajte kar pove g. John Mikleca iz Dewey-ville, Texas o Olju sv. Gotharda:
“Gospodje! Imel sem jako odrgnjeno nogo, pa po ribanju iste z Oljem sv. Gotharda se je hitro pozdravila in sem bil zmožen iti zopet na delo. Olje sv. Gotharda je izvrstno zdravilo za odrge natege in razne poškodbe. Cena 50 centov.
wjwwwwwvwwvwwwavwwvwwwwuwuwvwwvwwwwwvvwwvvv
Soverova zdravila so naprodaj pri vseh lekarnarjih. Pazite, da dobite “Severova’’
Navadna Slabost
Ali ste se že kedaj počutili nenavadno slabe?' Ali preide noč brez da se sladko naspite, ali se vstanete trudni?
Severov življenski Balzam
se mora rabiti v takih slučajih, ker je najboljša tonika in krepčilo života. Deluje prijetno na prebavne organe in pomaga že lodcu delovati. Cena 75 centov.
Razne Bolezni
obisti in jeter, kakor kronično vnetje obisti, Brightova bolezen, kamenček, scalnična kislina v krvi in druge bolezni na obistih zdravi.
Severovo Zdravilo za Obisti in Jetra
in je absolutno zanesljivo ter izvrstno delujoče. To je najboljša tonika zoper vse prejomanjene bolezni. Dobi se v vseh velikostih, po 75 centov, in $1.25 steklenica.
Zdravniški nasvet damo na zahtevo— ZASTONJ
IAI		k . CEDAR RAPIDS
w _ >4 . 1	n I m OEVEF 			 * —	IA wO. Iowa - - - - -- ' - ■,V~ ' ' • ^ ' ' - - 1
KRANJSKO.
— V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 10. sept. 6 Slovencev in 7 Hrvatov; 11. sept. 5 Slovencev; 15. sept. 15 Slovencev, 10 Hrvatov in 40 Makedoncev.— Iz Amerike v Ljubljano se je vrnilo dne 11. sept. 275 oseb; 15. sept. 190 Hrvatov in Slovencev, štajerski in graški nemški listi so priobčili pozive na Nemce in nemškutar-
— Nemci napadli skupščinarje družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju na Štajerskem dne 13. sept. Vsi spodnje-je, da naj se iz vseh spodnještajerskih mest udeležijo ljudskega nemškega shoda, kateri je bil 13. sept. sklican v Ptuju. To je bilo le postranskega pomena; glavno je bilo citati, deloma jasno izraženo, deloma med vrstami skrito, naj se zbero nemški pretepači v Ptuju, da z nasilstvom zabranijo Slo vencem dohod v mesto, oziroma, da jih dejanski napadejo. Z uradnega mesta se je v Ptuju hujskalo proti Slovencem v občinskem svetu, kjer se je sprejela Plachkega resolucija, da se protestira proti skupščini Ciril-Meto-dove družbe v Ptuju, češ, da je radi tega nemški značaj mesta v nevarnosti! Smešno in abderitsko obenem! V glavnem pa je izvršil svojo hujskajočo nalogo nek letak, v katerem se poziva ptujsko fakinažo, naj se zbere v nedeljo 13. sept. dopoldan od dohodu vseh vlakov v Ptuju in naj dejansko napade prihajajoče mirne slovenske skupščinarje. V soboto zvečer so se pripeljali s poštnim vlakom prvi skupščinarji. Na kolodvoru in na cesti je sprejelo prihajajoče divje vpitje in “heil”-klici; palice so se grozeče dvigale nad mirne ljudi, med katerimi je bila celo jedna ženska! Ves nemški mob je drl za Slovenci in pred pošto je napravil kordon s klici: “Ne pustimo vas v mesto!” Zbrani so bili nemški burši, trgovski pomočniki, obrtni vajenci in — sred nješolci. Vsi ti “kultiviranci” so pljuvali na Slovence, dvema iztrgali kakor navadni cestni roparji ročne torbice iz rok in vzeli g. dr. Žerjavu iz Ljubljane klobuk. Policija je bila baje, kakor je trdil drugi dan Ornig, preslaba; res pa je, da ni niti z mazincem resno ganila, da bi razpršila nemško druhal. Ta je zasledovala Slovence do “Narodnega doma”, metala kamenje in baje tudi svinec na nje in pobila nato s hu-ronskim tuljenjem okna restavracije v ' Narodnem domu”. Dne 13. sept. je prišla glavna masa skupščinarjev z do poludanskim poštnim vlakom. Pred kolodvorom so jih že čakali najnovejši štajerski kalabrezi, nemški burši v ča-■ stni in prijateljski družbi s ptujsko poulično svojatjo. Komaj so se pokazali Slovenci, se je že začelo vpitje. Policija — bili so v Ptuju policisti iz Celja, Maribora, Celovca in Beljaka — je pustila docela nezadosten ozek prehod med zbranimi nemškimi demonstranti, kateri so na ta način z rokami ' in palicami suvali prišlece. Na to pa jih policija ni razgnala, temveč jih je pustila mirno zasledovati v mesto korakajoče Slovence. Imela je za Nemce le prijazne opomine, za Slovence pa takoj grožnje s postavo. Vkljub temu je bil pohod za Slovence časten. Pelo se je slovenske narodne himne, čijih zvoki so docela zadušili “Die Wacht am Rhein” in zdelo se je včasi, da se giblje samo en velik slovenski sprevod v mesto. Prvič se je to zgodilo v Ptuju — in lahko rečemo, da ne zadnjič. Led je prebit in Nemcem se je pokazalo, da se utegne tudi ta trdnjava zrušiti. Nemški burši so imeli še posebno bojno sredstvo: metali so jajca, napolnjena s kopirnim črnilom. Med drugimi so pomazali prof. Mas-Ija iz Ljubljane, katerega so tudi s palicami napadli. Popoldan so se burši in njihova častna poulična straža (pripomniti je tu, da se ptujskemu meščanstvu ni zljubilo braniti nemšk. zna čaja mesta Ptuja) naenkrat priklatili pred Narodni dom in vrgli jedno jajce na poslopje ter ga s črnilom pomazali. Seveda se je nabralo pred hišo takoj nekaj Slovencev, ki so bili samoobsebi umevno razburjeni. Prišlo je do spopada in policija je potegnila sablje. Seveda prehitro in brez pravega vzroka! Odlikovali so se s svojim nastopom zlasti celovški policaji. Posredovala sta takoj drž. poslanca Ploj in Roblek, seveda sta tudi onadva odne sla znake surovosti nemških “akade mikov” na obleki in na klobukih. Aretiralo se je akademika g. R. ker je re kel: “To je nemška kultura!” Dotični policaj je celo rabil vrvi! Aretirali so nadalje brez vzroka gosp. prof. Zelenika in nekaj fantov. Vendar pa se jih Ornig ni upal pridržati v zaporu. Razburjenje v “Nar. domu” je bilo takrat in vobče celi dan nepopisno. Povsod so se slišale ostre besede zlasti proti ptujskim nemškim trgovcem, katerih pomočniki so kmečke ženice in može mazali s črnilom in jih suvali. Prijeli so tudi mlinarja g. Brenčiča^ in ga peljali na rotovž. Ko se je vračal, je opazil, da mu manjka 260 kron; ker ni misliti, da bi mu zginili na policiji, so mu je pač nemški burši in njih pomagači v pretepu ugrabili, drugače ni mogoče. Torej pocestni roparji in tat j e 1 Po mestu so napadali razbesneli nemški pobje vsakogar, kogar so do-
bili; akademika g. P. je 20 buršev naenkrat teplo, posestnika g. H. z Dornave so z nožem ranili na glavi. Torej kje so — “Messerhelden”? Popoldan se je pripeljalo iz Maribora nekaj kmečkih ljudi, večinoma ženske, katere so šle na romanje v Ruše. Burši in njih pomagači so si dovolili to, da so kmečke ljudi napadli, jim vzeli križ in ga teptali z nogami ter pljuvali po njem. Krono vsem surovostim so si postavili burši, celjski in mariborski, na kolodvoru pri odhodu polnočnega vlaka. Čakali so tam Slovence, da bi jih dejansko napadli, vkljub temu, da je bil župan Ornig s policijo vred tam. Na 4 ali 5 akademikov, ki so že bili na peronu, je napravilo okrog 30 buršev s “Todschlaegerji” in železnimi palicami v Ornigovi navzočnosti na kolodvoru pravcato gonjo. Ker so se ti umaknili v pisarno, so naskočili pisarno, pogasili luči in dva slovenska akad. sta bila na mestu ranjena. Na to so ostali Slovenci v pisarni, zunaj pa so jim kazali burši palice in bikovke. G. akademika P. so pa dobili na peronu in ga tako pretepli, da ni mogel niti stati. Istotako so brez povoda napad li g. R. s Polzele in mu skušali strgati obleko in kravato. Na to se je spravilo 4 ali 5 akademikov v poseben oddelek; burši so vreli v isti vagon, pogasili luč in v temi udrihali s palica mi in suvali po njih. Da bi jih v temi lažje in mirneje tepli, so potegnili za vrv in dali znak za alarm, da se je vlak vstavil! Slovenci pa so morali, da se rešijo pred napadalci sredi proge po skakati iz vlaka ter peš korakati proti bližnji postaji, da si tako rešijo življe-
nje!
—	Učni tečaj za bolniške strežnice, ki se je vršil v Ljubljani, se je zaključil dne 8. septembra. Izvežbalo se je 32 deklet, ki bo'do po raznih krajih naše dežele izvrševale plemenito delo krščanskega usmiljenja. Tak tečaj na tako obširni podlagi se do sedaj še nikjer v Avstriji ni vršil. Učni uspehi so izredno povoljni. Povrh je vsaka udeleženka dobila kovčeg z najpotrebnejšimi pripravami za bolniško postrežbo.
—	Umrla je v Volčah mati č. g. župnika Zarlija.
—	Utonil je v Novem mestu v Krki postrežkov sin, petleten Anton Novak.
—	Umrl je dne 3. sept. Matevž Pu-gel v starosti 70 let v Kolenčevivasi-Struge pri Dobrepoljah na Dolenjskem, brat starinarja gosp. Gregorja Pugelna. Rajnki je bil jako nadarjen in priljubljen človek, tako da ga pogreša ne le Kolenčavas, nego cela struška dolina.
—	Radi izgubljene pravde uboj. V Gotenici na Kočevskem sta napadla brata Parte 27 let starega posestnika Jurija Vidmarja in mu z noži razparala trebuh. Brata sta sovražila Vidmarja, ker sta pozimi izgubila na Dunaju neko tožbo proti njemu.
—	Umrla je dne 7. sept v 32. letu svoje starosti na Pruskem v Oberhau-sen-u po ljubljanskih trgovinah in po Gorenjskem dobro znana Marija Ahačič roj Ravnihar iz Škofje Loke. Pokojnica je bila hči škofjeloškega pota Franceta Ravniharja in je izvrševala svoj posel več kakor 12 let. Pred sedmimi leti se je omožila. Njen mož je bil tudi nekaj časa v Ameriki; v zadnjem času pa je delal v Oberhausen-u na Pruskem, kamor mu je tudi ona sledila meseca maja t. 1. V 32. letu je morala zapustiti ta svet za vedno; za njo žalujejo trije nepreskrbljeni dečki.
prej davil. Ta zelo slab zagovor pa priče popolnoma ovrfejo. Prisodili so mu tri leta težke ječe.
—	Navihan ljubimec. Pred tremi leti je v mestu Sheboygan, Wis., vzel leta 1879 v Otočacu rojeni mizarski pomočnik Alojzij Kurteš 35 letno o-moženo delavko Marijo Reričičevo iz Isole k sebi. Kurteš je delal v tovarni, Renčičeva pa se je pečala s pranjem, sploh gospodinjstvom, naposled je pa prevzela gostilno (“salon”). Ker sta bila pridna in varčna, sta si v teku treh let prihranila 7400 K, katere je Kurteš meseca februarja tega leta vložil v mestno hranilnico ljubljansko, in sicer 3556 K na svoje ime, 3500 K pa na Renčičeve. Svojo knjižico je dal vinkulirati. Renčičeva bi ga bila rada poročila, a on je vedno našel kak izgovor. Ker Renčičeva ni znala brati, je pokazala knjižico neki svoji prijateljici, katera ji je povedala, kako stvar stoji. Nastal je med njima prepir in Renčičeva je hotela razdreti zvezo s Kurtešom. Dala mu je še 100 dolarjev, da razmere uredi. Toda Kurteš je z denarjem izginil in se ni več vrnil. Končno je Renčičeva pogledala v o-maro in videla, da so s Kurtešom izginile tudi njene knjižice. Brzojavila je takoj mestni hranilnici in obvestila pismeno ljubljansko policijo, kateri je tudi poslala Kurtešovo sliko. Dne 4. sept. je Kurteš prišel v hranilnico, kjer je dvignil ves denar na svojo knjižico, ko je pa hotel dvigniti še Renčičeve denar, se je pojavit za njim policijski stražnik in Kurteša aretoval. Izročili so ga sodišču.
—	Nesrečen dan je bil za družino Kožuhovega žagarja na Vrhniki 28. avgust. Oče je skočil raz stene na kup plev; v plevah je pa bil zasut otep slame, na katerem mu je spodrsnilo, da si je nogo zlomil. Ravno isti dan mu je padel v vodo okrog tri leta star otrok; mati je to opazila ter priskočila svojemu ljubljencu na pomoč; a utonila bi bila oba, da ju niso v bližini nahajajoči se ljudje rešili. Nesreča res nikoli ne počiva.
—	Tele se je obesilo. Dne 31. avgusta je bilo v Domžalah na vozove naloženo 12 eksemplarov živine. Med živino je bilo tudi neko tele privezano na vrvi, ki se je med vožnjo zaplelo med rogove neki kravi. Krava je vrv nategnila in ko so v Sežani odprli voz, našli so tele obešeno, mrtvo.
sestavi v Pragi centralni slovanski tu-ristovski biro, kateri združi vsa slovanska društva. Predsednik pripravljalnega odbora v Pragi, gosp. dr. Vra-tislav Černy, je dobil nalog, da takoj zbere ves material za pripravljalne korake v svrho, da se čimpreje ta centralni biro osnuje. Predlagalo se je, da naj pokrijejo stroške za to pisarno in za poslujočega tajnika glavna turi-stovska društva in glavna slovanska mesta. Sklenilo se je konečno, da se najkasneje v letu 1909 skliče v Pragi shod zastopnikov pri zvezi sodelujočih društev.
—	Kočevski kulturonosci so dne 11. sept. zvečer napadli na kočevskem kolodvoru Slovence, kateri so se vračali iz Ribnice.
—	Vladna podpora zadružništvu. Vlada je dovolila “Mlekarski zadrugi na Brezovici” pri Ljubljani podpore 3800 kron. Podpora je namenjena za delno pokritje stroškov nove oprave in vodovoda.
holzerjevi gostilni v Puščavi in se tam z nekim fantom skregal. Zjutraj so ga našli mrtvega z razbito črepinjo na cesti.
—	Lep izkupiček. V “Slovenskem Gospodarju” čitamo, da je prodal Mar tin Fric, posestnik v Prepoljah na Dravskem polju, svinjo za 394 kron.
—	“Padat’ vidim list za listom.” S tem rekom toži celjski nemški listič, ker je prišlo Oroslovo posestvo na Dobrni v slovenske roke. Kliče na pomoč “Suedmarko”, češ, naj ne germanizira samo v Št. liju ker nemštvu s tem ni veliko pomagano, če postane en kraj nemški, dočim gre drugje v zgubo “nemška” posest.
truplo so kmalu potegnili iz vbde.
—	Vsled opeklin je umrla v Celovcu čevljarjeva žena Ana Trunčnik, ker se ji je po naključju pri kuhanju obleka vnela. Ponesrečenka je tekla na ulico, ko se ji je obleka vnela, kjer so ji potem pasanti obleko dol trgali, ta beg ji je bil pa v nesrečo, da je bila še bolj opečena in je drugi dan vsled tega umrla.
—	Celovško konjsko cestno železnico je kupila občina za 135 tisoč kron. Namerava se urediti električno cestno železnico.
HRVATSKO.
—	Lepa slavnost se je vršila na Mali Šmarni dan v Dragi pri Beli cerkvi na Dolenjskem; namreč blagoslovljenje nove Zajčeve votivne kapele. Gospod Alojzij Zajc, posestnik in vinotržec v Spodnji Šiški pri Ljubljani in zaveden rojak, je dal v svojem rojstnem kraju v Dragi pri Beli cerkvi postaviti v spomin celi ugledni Zajčevi rodbini umetniško zidano in krasno opravljeno kapelo v čast Mariji Pomočnici.
—	Napredek v Kropi. V Kropi so dne 10. sept. zvečer prvikrat gorele električne luči. Žebljarska zadruga je napeljala v svoje prostore elektriko kar znači nov napredek zadruge.
—	Velikanska goba. Iz Vižmarjev se poroča, da je posestnik Frančišek Kajzar št. 38 v Vižmarjih dobil v gozdu nad vasjo veliko užitno gobo, dobro ohranjeno. Goba je imela 1 m 20 cm zgoraj v premeru. Imela jo je za kosilo cela družina 12 oseb, poleg tega je je posestnik dejal še sušiti eno veliko rešeto (reto).
—	Bratranca zaklal. 22. junija t. 1. se je vršila v Brusnicah pri Novem mestu birma. Kakor že navada ozir. razvada pri takih prilikah, gre ljudstvo po končanem cerkv. opravilu v krčmo. Tako je šel tudi Jožef Boltes, 29 let star oženjen posestnik, o mraku'v gostilno Franceta Kresa v Gaberji. Ne da bi se kaj kregal ali tepel, je stal pred hišo, ko pride njegov bratranec, Fr. Rajk iz Gaberja, sedanji obdolženec, in mu porine dolg nož v levo stegno, da je dne 26. junija v bolnišnici vsled izkrvavljenja umrl. Obdolženec se zagovarja, da ni mislil bratranca, ampak nekoga drugega, ki ga je baje
— Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. (Z revolverjem streljal.) Posestnika sin Janez Juvan iz Viševka, je delal več let v rudokopih v Ameriki, potem se pa vrnil v svojo domovino. V nedeljo, dne 19. julija t. 1., popival je Juvan v družbi svojih bratov in drugih fantov v Ahčanovi krčmi v Ader-gasu. Tam se je nahajal znan pretepač Andrej Pogačar in ker je ta nekoč Juvanovega brata Franceta oklofutal in ker je bila množina zavžite pijače živce razvnela, prišlo je med Janezom Juvanom in Pogačarjem do pre pira, končno se je pa ta okoli 4. ure popoldne na Juvanovem vozu odpeljal v Sajevičevo krčmo v Velesevo; tu se je nadaljeval prepir, a do spopada le ni prišlo, ker so vsi navzoči gostilno zapustili. Kasneje je' pa prišel Janez Juvan v družbi svojih bratov in nekaj fantov v to gostilno, kamor se je vrnil tudi Pogačar, bil je zelo razjarjen ter je preklinjal, kar je dalo zopet povod k besedičenju. Janez Juvan se je okoli 9. ure domu odpeljal, konje spregel in jih postavil v hlev, med tem ko so drugi se preselili iz krčme v uto, po stavljeno poleg gostilne. Čez dobro uro se je Janez peš vrnil; predno je stopil v uto, vprašal je Franceta Pe triča in Jakoba Žumra, če se še notri kregajo, na to pa stopil v uto ter z amerikanskim revolverjem trikrat u-strelil na Pogačarja, ki je pri mizi se del, in ga z vsemi tremi streli zadel: dvakrat v glavo, enkrat v pleča; bil je takoj mrtev. Ko je stari Pogačar o smrti svojega sina zvedel, je rekel: “To sem slutil, da bo imel moj sin Andrej takšen konec, a vedno sem mislil, da se mu bo v Cerkljah, ne pa v Ve-lesovem prigodilo.” Po storjenem de janju je storilec pobegnil. Da bi ga orožniki ne prijeli, je šel po skrivnih potih v Ljubljano, potem se odpeljal z brzovlakom v Trst, od koder se je mislil odpeljati v Ameriko. A misel da bi se potem ne smel nikdar vrniti v svojo domovino, mu je predrugačila sklep. Peljal se je zvečer nazaj v Ljubljano, in. se oglasil v Figovčevi gostilni. Ko je pa tu čul govorjenje o uboju v Velesovem, je vstal ter pustil pijačo nedotaknjeno in se podal k znancu Jožefu Mačku v Krojaških ulicah, kateremu je priznal svoj čin. Izročil mu je 670 K gotovine in revol ver, na to se pa sam prijavil v jetniš niči, kjer se ga pa zaradi pozne ure isti dan ni več sprejelo. Obdolženec, kakor tudi vse priče potrdijo, da je bil Juvan takrat zelo pijan, druge priče so pa celo trdile, da je bil do nezavesti pijan, on sam trdi, da je bil od pijače omamljen in da se ne ve ničesar spo minjati. Porotniki so prvo vprašanje na uboj potrdili, potrdili so pa tudi do datno vprašanje, da je izvršil uboj v popolni pijanosti, katere pa ni bil sam kriv. Sodišče je na to takoj izreklo oprostilno sodbo.
— Savinjsko dolino smatrajo Nemci že za svojo. Tako vsaj poroča “Deutsche Wacht”, ki samozavestno piše, kako si v savinjski dolini Nemci osvajajo kos za kosom.
—	Slovenske Gorice so letos blago-goslovljene. Vinogradi in sadonosni-ki so obrodili tako, kakor že veliko let ne.
/
—	Bojkot podraženega piva bridko občutijo nekatere pivovarne. V Kap-fenbergu je podjetje pivovarne Horn mrtvo, Goessova pivovarna pri Ljubnem pa že prav težko izhaja. Bojkot traja še naprej. Ker je letos veliko sadja in obeta tudi vinska letina na Spodnje Štajerskem prav dobro, bode boj proti podraženemu pivu čedalje hujši. Pivovarna v Muerzzuschlagu je izstopila iz kartela pivovarnarjev, kateri so pivo podražili. S tem je storjen začetek za zrušenje tega na škodo konsumentom vs.tvarjenega kar tela bogatih fabrikantov.
—	Umoril je pri Sv. Lovrencu na Dr. polju v nedeljo 6. sept. zvečer 18 letni kmečki sin Franc Zajc 17 letnega fanta Kavčeviča. Pri neki hiši so dekleta pletla vence za ženitovanje. Vasovat so prišli tj e tudi fantje in oba imenovana sta se sprla na kar je Zajc zbodel Kavčeviča tako močno v bok, da so mu takoj izstopila čreva in je v groznih bolečinah drugi dan umrl.
—	Ubili so v nedeljo 6. sept. ponoči Mariji Puščavi hlapca Švajgerja iz
Št. Lovrenca. Švajger je pil v Eich-
—	Slovanske časnikarje v Trstu je pričakovalo na tržaškem kolodvoru do 2000 tržaških Slovanov. Časnikarje je v imenu tržaških Slovencev pozdravil dr. Ribarž. Dne 11. sept. zvečer je bil v “Narodnem Domu” koncert na čast gostom.
—	V spomin Simonu Gregorčiču. Dne 6. sept. so odkrili pri sv. Lovrencu na Goriškem nagrobni spomenik pesniku Simonu Gregorčiču. Vse vasi v okolišu so bile v zastavah. Po sveti maši se je vršila slavnost na pokopališču. Pevci so zapeli “Blagor mu”. Govoril je dr. Osvald. Razkritje se je vršilo med zvonenjem zvonov in pokanjem topičev. Popoldne se je na Vršnem na rojstni hiši pesnikovi odkrila spominska plošča.
—	Pogorela je v Marijanu na Goriškem delavnica tamošnje mizarske zadruge. Škodo cenijo na 200 tisoč kron, 500 delavcev je brez kruha.
—	Dva ogleduha, Nemca, so prijeli v Pulju. Našli so pri njiju fotografič-ne posnetke puljskih trdnjav in luke.
—	Umrl je na Reki policijski komisar Franc Vidmar. Rojen je bil v Go-
— Ubila sta v Trstu 2 italijanska delavca iz kraljevine slovenskega težaka Prelca, s katerim sta skupaj stanovala: Glavni vzrok je narodnostno sovraštvo.
—	Madjarska naselbina v Zagrebu, ki šteje okoli 3000 oseb, večinoma u-službencev državne železnice, postaja samozavestna. Osnovala je podružnico “Zveze železničarjev dežel sv. krone ogrske”. Predsednik te podružnice je te dni pozdravil občni zbor
Zveze”, ki je zboroval v stolnem Bio-gradu z brzojavko, ki končuje tako-le: “Sprejmite iskren bratski pozdrav iz sedaj še tujega, pa ne za dolgo tujega Zagreba! Z madžarskim srcem in dušo udani Glembay Gyula itd.”—To so pač jasne besede!
—	Z Dunaja se poroča, da nameravajo v delegacijskem zasedanju predlagati Slovenci, Čehi in socialni demokrati, naj se podeli Bosni in Hercegovini parlament.
—	Dr. Stjepan Miletič. V noči od 7. do 8. sept. je umrl v Muenchenu bivši intendant hrvatskega narodnega gledališča, dr. modroslovja Stjepan Miletič v starosti 40 let.
— Celovec, 12. septembra. Upokojeni dvorni svetnik Roman Waschica, ki je dalje časa služboval v Ljubljani pri deželni vladi, je izvršil samoumor. Pri Špitalu je skočil v vodo. Njegovo
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$	10.35 ............ 50	kron,
za	20.50 ........... 100	kron,
za	41.00 ................ 200	kron,
za	102.50 ................ 500	kron,
za	204.50 .......... 1000	kron,
za	1018.50 .............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money, Oder ali pa New York Lank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
PRESELITEV!
OKI
<4»•*»<*><*><*><*»
FRANK SAKSER CO.

— Slovanska turistovska zveza. Dne 8. septembra se je vršila v Ljubljani konferenca slovanskih turistovskih dru štev radi ustanovitve širše slovanske turistovske zveze. Udeležili so se zastopniki Slovencev, Čehov, Rusov in Poljakov. Konferenca je sklenila, da se ustanovi zveza slovanskih turistovskih društev. Predlagalo se je, da se
“GLAS NARODA”
Se nahaja od sedaj naprej v
LASTNI HIŠI
82 Cortland Street
NEW YORK
To je tik Pennsylvanije železnice, postaja Cort-land Street Station ali dober blok od Baltimore & Ohio Železnice

Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLBVEflSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto: za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET. ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 500 Uredništva telefona Chi. 1541-
in detinstva Kristusovega, njegovega britkega trpljenja in smrti, njegovega vstajenja in poveličanja. To so tudi predmeti, ki nam v njih krščanski u-metniki najraje slikajo in upodabljajo dogodke iz življenja Odrešenikevega. Zdi se, kakor da stojimo v galeriji u-metnih slik in prizor, jeden lepši od druzega se vrsti pred našimi očmi; Marija je zmirom v bližini Jezusa, saj je ona tako zvesto sodelovala s svojim božjim Sinom. Premišljevanje njenih čednosti nas vnema k ljubezni do Marije, k njenemu češčenju in posnemanju. Če vse to prav premislimo, moramo spoznati, da je rožnivenec res lepa in jako koristna molitev.
Papež Pij IX. je imenoval rožnivenec najdražji zaklad, kar jih je imel v vatikanu. Tudi Leo XIII. in sedanji slavno vladajoči papež Pij X. ope torna priporočata molitev sv. Rožnega venca in bratovščine, v katerih se opravlja ta molitev skupno ali posamezno.
Verni kristjani radi slušajo glas svojih duhovnih poglavarjev in posvetijo
timi leti zasajeni obsežni novi vinogradi sedaj kazati svojo plodovitost. Računali so baš za prihodnje leto z ugodnim razvojem vinarstva, a sedaj gledajo pred sabo vrsto slabih let.
POKOJNINA ZA STARCE.
važna. '^Madame B. v Courbevoie je zapustila svojo vilo in zemljišče okrog nje Stara služkinji pod pogojem, da mora vzeti na dom vse domače živali, na katere bi bila opozorjena. Služkinja je željo svoje gospodinje strogo izpolnjevala ter je redila v gotovem času nad sto psov in mačk. Oporoke v prid živalim so v Ameriki skoro na dnevnem redu. Nedavno je umrl v mali občini na Savojskem bivši občinski svetnik, ki je večji del svojega precejšnjega premoženja zapustil občini,
Državna delavska zveza v Wiscon-sinu je naprosila kongres, naj napravi n sprejme postavo, po kateri bi dobivali po $12 pokojnine na mesec vsi delavci, ki so zasluzili manj nego $1,- a^Q ^ biia ta pripravljena, na glavnem 00G na leto, ko so dosegli starost 60 trgU p0Staviti kip umrlega in napis z let. Nemčija ima tovrstno naredbo v z!atimi črkami — to je izrecno zahte-obliki zavarovalnega pisma, in s po- | yal _. “Občina gospodu X., dobrotni-
Pri spremembi bivališča prosimo «»ročnike, tla nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo. zias);j meseca oktobra nekoliko svoje ...	■ —	■ —ga časa sv. Rožnemu vencu, ki je naj-
AMERIKANSKI SLOVENEC Established i8gi.
bolj priporočilna domača pobožnost in donaša tolikanj dobrega sadu.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the »LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
4.	okt. Nedelja Frančišek, Seraf.
5.	“ Pondeljek Placid in tovar.
6.	“	Torek	Bruno,	spozn.
7.	“	Sreda	Justina,	devica.
8.	“ Četrtek Brigita, vdova.
9.	“	Petek	Dionizij	šk. muč.
10.	“ Sobota Frančišek Borg.
Bratom delegatom K. S. K. J. o priliki X. konvencije v Pittsburgh, Pa.
Pozdravljeni bratje mi dragi bodite, Pozdravljena družba slovenskih ti čet! Dospela ki semkaj iz raznih si krajev S preblagim namenom Jednote že spet.
V	desetič že danes ti skupno zboruješ In kličeš sinove ti svoje na dan;
V	številu obilnem Vas vez bratoljubja Dovedla je letos v pittsburško stran.
Načela in misli res Vaše so svete, Ljubezen do brata to Vaš je poziv; Rojak da rojaku pomaga v nesreči, Naj bode že mrtev, naj bode še živ.
V	zastavo Jednote te zlate besede Zapišimo danes in v naše srce! —
Jo dvigajmo kvišku, ter v njeno okrilje Združimo rojake, rojakinje vse.
Naj blagoslov Večni z neba Vam dodeli, Sadu da rodilo to delo bi spet.
Naj drage nam brate nesreče obvarje, Ohrani Jednoto še mnogo nam let!
________________ J. Z.
ROŽNIVENSKI MESEC.
MATI, PRIJATELJICA SVOJIH OTROK.
V	katoliški cerkvi je vsaki mesec, vsaki dan, da skoraj vsaka ura posvečena kaki posebni pobožnosti, ki nas spominja Boga in večnosti. V hrupu in skrbeh življenja pa se zdi, da mnogi pozabijo na to, kar je napotrebnej še; boj za obstanek, skrb za družino hrepenenje po bogastvu ali slavi sve ta, dirka za kratkočasjem in vživanjem zavzema ves njihov čas.
Cerkev dobro vedoč za vse te za preke in zadržke našega ¡zveličanja nam pride na pomoč s tem, da nam ob gotovih časih priporoča kar najbolj koristne pripomočke, s katerimi moremo doseči svoj zadnji cilj in konec. Take pobožnosti in duhovne vaje so kakor kažipoti, ki nam na potu zem-skega življenja kažejo pot proti nebesom. Mesec oktober, na primer, je rožnivenski mesec, posebej posvečen češčenju Matere Božje z molitvijo sv. Rožnega venca. Nobena druga molitev ni vernemu kristjanu ljubša in dražja in kdor na njej ne najde veselja ali komur se zdi dolgočasna, ta kaže, da je zamrla v njem ljubezen do Boga in Matere Božje.
V	čem pa obstoji molitev sv. Rožnega venca? Mejtem ko se ustmeno moli gotovo število očenašev in češče-itamarij, je treba v duhu premišljevati skrivnosti iz življenja IzveličarjeVega in njegove svete matere. Rožni venec združuje ustmeno in premišljevalno molitev. Je-li pač lepših, častitljivej-ših molitev, kakor so molitve rožni-venske? Njega posamezne dele smo prejeli deloma od Boga, deloma od nadangelja Gabriela, deloma od apostolov. Najlepše v Rožnem vencu pa so skrivnosti same. Zato ga molimo najbolje, če med molitvijo posamezne skrivnosti premišljujemo, se vanje zamislimo ali takorekoč vtopimo in občudujemo čednosti Izveličarjeve in Matere Božje, ki se razodevajo v teh skrivnostih ter prosimo, naj nam Bog po priprošnji Marijini podeli milost, da zamoremo te skrivnosti posnemati. To so najimenitnejše skrivnosti naše vere: skrivnosti včlovečenja, rojstva,
Majhno drevesce potrebuje podpore. Ko pa nekoliko vzraste, odvzame spretna roka podporo, da se drevesce samo tem lepše razvija. Tako je pri otrocih. Dokler so še majhni, se morajo opirati ob skrbno mater. Ko pa nekoliko odrastejo, je dobro, da tudi sami nekoliko poskusijo svojo moč. Pa to se mora prav umeti. Ne bi bilo prav, ako bi se mati svojim otrokom, ko vstopijo v šolo, popolno odtegnila, Ne, ostati jim mora še vedno to, kar jim je bila, le njeno razmerje med otro ki mora biti nekaj drugačno. Sedaj, ko se otroci sami razvijajo, jim bodi mati prijateljica. To ji ne bo težko, saj ima njihova srca v svoji oblasti. Predvsem mora biti njeno srce odprto za otrokovo bol, pa tudi za njegovo srečo. V tej dobi otrok že misli in prevdarja. Vsled tega kazen ne bo vedno na pravem mestu, pač pa bo mati s primernim opominom veliko dosegla. To ji bo naklonilo zaupanje in njeno srce bo tisti prostorček, kamor se bodo zatekali v vsakem položaju življenja. Materino srce bode svetilnik, ki se bodo vanj ozirali otroci, da ne bodo zgrešili prave poti.
Pred vsem skrbi mati zato, da so otroci radi okolu nje. Ob vsaki priliki naj jim pokaže, da jih ima rada, da je tudi ona rada med njimi, in da jo veseli, če ji otroci zaupajo svoje male skrbi in težave. Njeno oko bodi paz no na to, kaj otroci bero in s kom občujejo, da ne bodo tuje roke podrle, kar so njene pozidale.
Pa tudi otroci naj pomagajo materi, njen križ nositi, in njeno veselje bodi tudi veselje njenih otrok. Seveda jim ne sme nikdar pripovedovati težav, ki jih povzroča njen soprog, tudi napak poslov naj pred otroki ne razkriva, to bi bolj škodilo kakor koristilo. A takih skrbi, ki jih dela gospodinjstvo, ni treba, da bi jih sama nosila. Hčerki se bo dobro zdelo, ko bo videla, da j mati to in ono skrb zaupa in čislala jo bo, videč, kako trpi, pa da je pri vsem tem vendar prijazna.
In še nekaj. Ako je postala vez prijateljstva med materjo in otroki tako tesna, sme li potem mati sama stopiti pred Jezusa, kadar ga hoče prejeti zakramentu ljubezni? Nikakor ne, Tam, kjer išče mati pomoči in tolažbe, mora najti pomoč in tolažbo tudi njena hči, njen sin. Kadar je mati pri Mariji, naj bodo tudi njeni otroci, kadar posluša mati božjo besedo, naj jo poslušajo tudi hčere in sinovi.
Ob taki prijateljici bodo otroci krep ko vspevali in njihova duša bo postala močna za vse boje, ki jih bo nudilo življenje.
močjo iste je odpravila ubožnice. Njeni starci prejemajo svoto, ki zdatno pomnožuje družinske dohodke in zato so starčki dobrodošli gostje ob domačem ognjišču in otroci jih ne smatrajo za breme, kakor v tej deželi in na Angleškem. Obenem pa se ne troši denar za drage ubožnice in preskrbova-nje ubožcev. Dokler je delavec sposoben za delo in zaslužek, se mu od tedenskih plač pritrguje majhna svota in slično svoto vplačuje njegov delodajalec. Ta denar oskrbuje država in dohodki iz njega se posvečajo za pre-skrbovanje tistih ljudi, ki so v svojih delavnih letih prispevali k skupnemu skladu. Sramoto žanjejo potem samo oni, ki ne pripadajo temu skladu in zato niso vstanu dobivati pokojnine. To preskrbovanje se potem sma-
PREVEČ BLAGOSLOVA.
ku človeštva”. Po 18 mesecih so mu odkrili spomenik. Neka prorokovalka na karte se je nekega dne zelo začudila, ko je podedovala 350,000 frankov; zapustila ji je to premoženje neka oseba, ki je na njen svet zadela veliko srečko. Oseba je zahtevala le pogoj, da mora skozi 25 let 25. junija iti na njen grob in ondi enkrat prorokovati na karte.
Petica je sveta številka Kitajcem, ki imajo petero planetov, petero kreposti, petero vkusov, petero muzikalnih glasov, petero plemenitaških razredov in petero barv.
Dvajset odlikovanih gospodičen v Milanu na stroške “Daily Maila”. V Milan je došlo 20 gospodičen, ki so na poučnem potovanju na stroške angleškega lista “Daily Maila”. Lansko leto meseca decembra je veliki angleški list “Daily Mail”, ki istočasno izhaja v Londonu, Manchestru in Parizu, razpisal natečaj ter obljubil, da oskrbi 20 gospodičen na potovanju tri tedne. To nagrado dobi onih 20 gospodičen, ki bodo imele največ glasov od svojih znancev ali čitateljev lista. In Angleži so pričeli glasovati. Gospodične, ki so sedaj na potovanju na listove stroške, so dobile 20,565,437 glasov, a prva je dobila 565,137 glasov. Pri tem glasovanju ni bila odločujoča lepota, ampak naobrazba, ter se vse potovalke bavijo z literaturo, slikarstvom in kiparstvom.
Šolo za časnikarje so ustanovili na vseučilišču države Missouri. Šola bo izdajala majhen dnevnik za praktične
tra za državno pripoznanje zaslug, ki si jih je dotični prejemalec pokojnine I vaje, stekel za občino. Tem potom čuti najnavadnejši delavec, da se je pre- Časopis je iznašel neki pariški zdrav skrbel za svoje stare dni. Vsledtega nik, ki je bil povsod vedno dobrodošel, se mu ni bati ubožnice in tudi v nevar- kadar je prišel s kako novico ali go-nosti ni pred zanemarjanjem ali ne- vorico. Naprosil je zato kardinala hvaležnostjo svojih lastnih otrok. Pri- Richelieu za patent, da sme izdajati letni starši so potem preskrbljeni po list, ki ga je imenoval “Pariš Gazet-svoje. V tem oziru je Nemčija daleč te”. To je bilo leta 1622. pred Združenimi državami in daleč pred wisconsinsko delavsko federacijo, ker postavlja Nemčija svojo pokojnino na temelj trgovskih načel, tako da prejemalci iste takorekoč skrbe sami zase.
Brzojavni prenos slik. Dr. Arthur Korn iz Monakovega, ki je iznašel brzojavni prenos slik, je pred kratkim otvoril v Kodanju novo postajo za svoj slikovni brzojav, katere uporabo so si zagotovili za skandinavske dežele kodanjski in stockholmski dnevniki. Korn se je napram nekemu časnikarskemu poročevalcu izrazil o praktični uporabi svojega izuma zelo zaupljivo. Slikovni brzojav ima bodočnost zagotovljeno v službi časnikarstva, pa tudi kriminalne policije. V Londonu se je posrečilo s pomočjo Kornovega izuma vjeti iz Pariza pobeglega tatu.
Edini katoliški list za slovenski narod v Ameriki je Amerkanski Slovenec. Vse zanimive novice iz vseh naselbin dobite v našem listu. Naročujte in priporočujte ga. Stane samo $1.00 na leto; za staro domovino $2.00.
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESE-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio.	6mo.
NA PRODAJ LOTE OKOLI PULJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $i.oo na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček. lT'l N. Broadway, Joliet, 111. KJE JE GEORGE NOVAKOVIČ, rodom Hrvat in neoženjen. Poživlja se, da se tekom 40 dni zglasi na spodaj podpisanega, pri kojem je bival dlje časa na hrani, a ne da bi plačal ter neznano kam odkuril. Če se ne zglasi v imenovanem roku mn bodejo njegove stvari na javni dražbi prodane. John Peryon, Aurora, Minn., Box' 252.	38—8t.
ZA NASLOV ANE OBLAK IZ Vranešič pri Črnomlju, bi rada zvedela nje sestra Mrs. Barbara Markovič, preje Svajgar, Box 313, Ely, Minn.	It
POTREBUJEMO — GOSPODINJE da kupujejo “Honest John” Horse Radish, dobite ga pri grocerjih i« mesarjih. Poskusite in prepričajte se, da je najboljši.
NA PRODAJ HIŠA Z 11 SOBAMI Prostor za 3 družine ali za boarding house. Mehka in trda voda pri roki; plin in elektrika. Med Ruby ia Marble Sts., 905 N. Hickory St., Joliet. Vprašajte za pogoje v hiši, ali pa pri Dr. L. Munch, nad First Nat’1 Bank, Joliet, 111.
Okoli Hamptona, Va., je 4,500 akrov obsežna struga, v kateri se goje ostrige, in trije hamptonski trgovci odpošiljajo na leto nad 300,000 galonov ostrig.
PREOBRAT V MORNARICI.
Iz Washingtona poročajo: Pod avs picijami geologičnega urada se vrši preiskovanje, kako bi se dalo na vojnih ladjah kuriti mesto s premogom s plinom. Kurjenje s plinom ima mnogo prednosti pred kurjenjem s premogom vendar izvedenci se dosedaj še niso zjedinili, ker plin povzročuje nevar-
Komtesa poročila kmeta. V Budimpešti se je poročila komtesa Henrieta Pongracz s kmetom Janom Ondrasi-kom. Oče komtesin je temu zakonu dolgo časa nasprotoval, nedavno je pa umrl. Komtesa je jako bogata.
Esperanto se imenuje svetovni jezik, ki dobiva čimdalje več pristašev med nost razstrelbe, kateri se je jako težko I učenjaki. Četrti esperantski kongres
izogniti. Kakor se je izjavil inženir Robert Fernald, pod katerega nadzorstvom se vrše preizkuševanja, bode moderna vojna ladja popolnoma mirna; iz nje se ne bode kadilo, ker plin bode preskrboval vse ladijske stroje; nadalje bode ladja plula v zelo nizki vodi z brzino 40 vozlov na uro. Vse I
v Draždanih je uspel nad vse sijajno Esperanto je svojo praktično porabo dokazal že neštetokrat, a na tem kongresu pa tudi svojo porabo za umetniške smotre. Zanimiv je bil poskus s šolskimi otroci v dobi od 10 do 13 let, ki so vkljub kratki učni dobi 7 tednov odgovarjali v svetovnem jeziku
slabe ladijske točke bodo pod vodo, zelo gladko. Prihodnji kongres bode dočim bode na krovu uničevalna bate- v Ameriki, rija topov. Ponoči ladje sploh ne bode opaziti, ker ne bode imela jarbol nikov, ne dimnikov ‘ter se bode lahko nevidno popolnoma tiho približala sovražniku. Inženirja Fernalda stroji se
Samoumor v kovčegu. Na poseben način se je umoril v Parizu neki Le-man. Kupil je velikanski kovčeg, na-lmenujejo angl. Internal Combusion I pravil v kovčeg luknjo, skozi katero je Motor. Združene države bodo kmalu napeljal v kovčeg plinovo cev. Kovčeg imele najboljšo mornarico na svetu, ki ie bil napravljen tako, da se od zno se bode lahko kosala z mornaričnim traj ni mogel odpreti. Leman je nato brodovjem treh drugih držav. Plino- °dprl plinovo cev, vlegel se v kovčeg, vi stroji so na vojnih ladjah povsem §a zaprl in se tako s plinom zadušil v praktični, ker „povzročujejo manj stro- | kovčegu. škov, nadalje, ker se plin lahko izdeluje na vojnih ladjah, torej odpadejo ta- Polmilijonska dedšana brez vredno-kozvana premogarska nakladališča ali std- Y kašavski palači grofa Forpacha premogovne postaje, in nadalje, ker I so našli zazidan zavoj, vreden pol mi-
pri plinovih strojih slednji ne povzro-čujejo nobenega ropota, kar je posebne važnosti za vojno mornarico. Plin se prideluje v posebnem aparatu, ki ne potrebuje dimnika. Oglje se spreminja direktno v plin, ki takoj odide v stroje. Kako bi se odstranil dim iz strojnih prostorov vojnih in drugih ladij, to vprašanje je strokovnjake že več let mučilo s težkimi študijami. Dandanes se lahko opazi sovražno ladjo milje daleč po dnevu in ponoči, ko
lijona kron, last nekega italijanskega podmaršala, ki je umrl, ne da bi bil komu izdal svojo skrivnost. Oglasilo se je 50 dedičev, a dognalo se je, da so listine zdaj razven neke 600 kron vredne srečke, že izgubile veljavo.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me
■o po naj nižji ceni? Gotovo 1 V mesnici
J. & A. Pasdertz
.e dobijo najboljše sveže in preka ene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj it •oskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone m?
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo va*
ej postregli z najnižjimi tržnimi ca nami.. . Mi imamo v zalogi vsakovrst nega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki 11 n trdi les, late, cederne stebre, desk« in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulic blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, ogksi » ari nas in oglej si našo zalogo 1 Mi t> bomo zadovoljili in ti prihrinili denai
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogh DES PLAINES IN CLINTON STŠ
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
/elika zaioga vsakovrstni barv, olje* in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
A lexander haras/?
Mm Chicago telef. 2794 JL^ telet. N 62 7.,
Fili-p Hitoler
Northwestern Phone 1422.
1014 N. Chicago St, Joliet I1L
priporoča rojakom svojo
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki*
Konsum mleka v Parizu znaša 2,-600,000 hi na leto; mesto šteje 2,700,-000 prebivalcev ter odpade na glavo Ji litra mleka na dan. To je navadni minimum, v Berolinu, na Dunaju, v
Tužne so razmere v vinorodni Cali forniji; tužnejše, nego so bile kdaj preje. Od pridelkov lanske vinske trgatve se še nahaja toliko v velikih kleteh, da se večje vinogradniške družbe dolgo niso mogle odločiti, ali naj letos sploh drozgajo ali stiskajo grozdje. Naposled so se z vinogradniki pogodile tako, da zadnji za pripeljano grozdje ne prejmejo plačila v gotovini, nego da vzamejo v zameno primerno količino tržnih vin, katera morajo sami spečavati. Če ne bodo mogli vina razprodati, potem ostane isto v druž-binih kleteh. Potemtakem ni pričakovati premnogo dela za ■ stiskalnice, prav znaten del letošnje trgatve se bo porabil za rozine ali suho grozdje. Več vzrokov je privedlo do tega neprijetnega položaja. Lanska trgatev je bila nenavadno obilna in množine novega vina so vsledtega prav velike. Poleg-tega je gospodarska stiska močno vplivala na použitje kalifornskih vin. Četudi so se vina v zadnjih letih prav znatno zboljšala, vendar ostane dejstvo, da so je slejkoprej pili predvsem priseljeni italijanski in francoski delavci. Baš ta delavski sloj pa je imel najhuje trpeti pod gospodarsko stisko. Mnogi so se vrnili v ^vojo domovino, in oni, ki so tukaj ostali, so se morali omejevati. Da je razširjanje prohibicijskega gibanja tudi zelo oškodovalo kupčijo z vinom, je znano. Kamor prodre prohibicija, tam se razširja uživanje whiskeya, a použivanje piva in vina nazaduje. To nazadovanje prizadeva kalifomske vinogradnike tem občutneje, ker začenjajo pred pe-
uhajajo iskre iz dimnikov. Nadalje je pragi se povžije po u3 litra na glayo moderna vojna ladja s plinovimi stroji ;n na dan. Par;z dobiva svoje mleko precej zavarovana preM sovražniki. ¡z najbližjih departementov, dovaža Jarbol!;m dimniki odpadejo m ves go- Le pa tudi iz 100 km oddaljenih kra-renj. krov se spremeni v baterijo, h _ Na Francoskem pridejo na 100 Dimniki so dosedaj dajali dober cilj prebivalcev 203 molzne krave, na Če-za streljanje. Odslej naprej bodo ba- škem 174;
na Moravskem 182, na Nem-
tenje sovražniku popolnoma zakrite in škem 177> na Danskem 414. povzročale temveč škode napadalcu.
Več poizkusov se je vršilo že v Norfolku, W. Va., in s poizkusi so bili vsi I More li zrakoplov postati nevaren navzoči veščaki zelo zadovoljni. Ka- trdnjavam? Na to vprašanje je v “Pe-kor hitro se dokaže, da je plin sposo- ster Lloydu” odgovoril neki vojaški ben brez nevarnosti za ladijske stroje, strokovnjak nastopno: Vodljiv zrako ga upeljejo, oziroma plinove stroje po plov velja za vojsko samo kot sred-vseh ameriških vojnih ladjah, mesto stvo za rekognosciranje, ali ne bo se dosedanjih, ki se kurijo s premogom, ga moglo uporabljevati kot bojno oro
žje. Kajti kakoršen je sedaj, ne bo mogel nikdar škoditi sovražniku s svojo vsebino: pač pa škodi navadno o-nim, ki se nahajajo v njem. Dokler se ne uredi tako, da bo možno iz njega streljati sigurno, ni nobene nevarnosti za trdnjave.
Redka volila.
Francoska akademija je odklonila volilo 100,000 frankov, radi “razmo-trivanj”, ki so bila pridejana volilu. Sicer se ne ve za razmotrivanja, toda lahko si mislimo, da je zopet kak zapustnik napravil eno izmed redkih o-porok, na katerih je imelo že toliko ljudi svoje veselje. Saj je zapustil nek vrl mož velikansko premoženje svojemu vnuku le pod tem pogojem, da prepotuje ves svet s petimi soldi (fran coski denar) v žepu. Veliko pozornost je vzbudila v pretečenem letu oporoka Pikserecourta; dva velikana naj dobita na dan svoje poroke vso dedščino — en milijon frankov od mesta Ronen kot izvršitelja oporoke. Oglaševali so se kandidati iz vsega sveta, toda pravi dediči umrlega so oporekali oporoki, in slednjič so se zedinili, da ostane za velikana 100 tisoč frankov, ki sta se uthrlemu zdela tako
Posoda iz premoga. V ruski razstavi amerikanskih izdelkov v Parizu je videti novo posodo, narejeno iz premoga. Krožniki, vrči, umivalniki, cvetlične vaze itd., vse blesteče črno. U-porabljeni premog je zelo trd, antracit iz Pennsylvanije. Posebno delavnico za to posodo je ustanovil neki nekdanji rudar, ki ima sedaj v svoji službi sto delavcev. Predmeti se najprej po večjem izklešejo in potem dogotove na vrtilnici, končno se pa ¡zgladijo. Posoda je zelo poceni, pa vendar nese dovolj dobička izdelovalcu. Vsekako pa vsak ne bo rad jedel s črnih krožnikov.
Občinstvu naznanjam, da se sem preselila na
510 N. Bluff St.
Atm^Vogrin,
Izkušena babica N. W. telefon 1727.
5IO N. Blnff St. Joliet, 111.
Citajte rojaki!
Znano je, da se z amerikanskita kmetijstvom doseže imovitost, neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo, vstanovljajo naselbine — vasi, trge, mesta —, pomagajo si medsebojno, postanejo imoviti, neodvisni, čislani, ter ohranijo in širijo narodnost svojo. Čas je tudi za nas Slovence, da se osrčimo in oprimemo kmetijstva v Ameriki. Kupimo dobro zemljo ia vstanovimo slovenske naselbine, lepo novo domovino, in zaistinimo prijetno bodočnost sebi, dragi rodbini svoji in našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemljo, in imamo izvrstni svet za naselbine, kjer je zdravo podnebje, dobra voda, in blizu velikih mest, kjer se vse lahko in dobro proda, kjer je industrija živahna, in delavec ima denar, ker polovico več zasluži kot aa jugovzhodu. Pišite na:
Brunshmid, Olbina & Rovnjak,
708 S. 10th St., Minneapolis, Minn.
Poročilo od
First National Bank-e
V JOLIETU, ILL.
ob zaključku poslovanja dne 23 septembra, 1908.
VIRI:
Posojila in odštevki .....................................$ 637,307.91
Presežki .................................................... 6,186.81
U. S. Bondi..............................................   100,000.00
Druge obveznice .........................................   391,095.99
Premičnina .................................................  14,500.00
Gotovina .................................................. 401,259.84
Skupno .......................................$1,550,350.55
Obveznost:
Glavnica .................................................i 100.000.00
Preostanek in dobiček....................................... 162,579.60
Obveznice .................................................. 100.000.00
Vloge .................................................... 1,187,770.95
Skupno......................................  $1,550,350.55
First National Bank
110 N* Ottawa Street	JOLIET, ILL
N
K. S. K.
J EDNOTA
Orgamzuvana v Johet-u, 111. dne a. aprila 1694. Inkorporovana v državi Illinois is. januarja 1808.
predsednik:..........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St.. Joliet, 111.
II. podpredsednik:........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:..................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. tajnik ..............Joti"	Jarc,1221 E. 60th St., N. E., Cleveland,	O.
Blagajnik:..................John	Grahek, 1012 North Broadway, Joliet,	111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ew;ng ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec. .............Frank	Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago,	111.
Vrhovni zdravnik:............Dr.	Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet,	111.
NADZORNIKI:
Paul Schnellcr, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, III PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, mL, Box 547, Forest City, Pa.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., k društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 595 Marija Švigelj, 6. jul. 1908.	I. dr. št. 101 članico.
II. dr. št. 23 članic.
• SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 1777 Katama Verbos, 21. sept. 1908.
Dr. št. 27 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 1323 Ana Beličič, 21. sept. 1908.
Dr. št. 26 članic.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 2281 Marija Ritmanič, 21.
sept. 1908.	Dr. št. 41 članic.
Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3391 Ivana Petrina, 24. sept.
1908.	Dr. št. 46 članic.
Od društva sv. Ane 120, Forest City, Pa., 3720 Ivana Kres, 21. sept. 1908.
Dr. št. 22 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Srca Jezus. 54, Chisholm, Mitin., 2792 Franc Zamernik, 14. sept. 1908.	Dr. št. 16 članic.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
Joliet National Bank
začasno se nahajajoča v Hotel Munroe No.th Chicago Street, Joliet, 111.
Največja banka v Jolietu in jedina banka v mestu, ki ima slovenske uslužbence.
Poročilo o bančnem stanju ob zaključku poslovanja dne 23. sept. 1908 kot poslano zveznemu bančnemu kontrolorju:
AKTIVA:
Posojila ......................................................$
Prevzdigi, zavarovani in nezavarovani..........................
931,111.99
13,035.47
Obveznice Združ. držav v zavarovanje cirkulacije.............. 100,000.00
Obveznice Združ. držav v zavarovanje ulog Združ. držat;.......	50,000.00
Obveznice Združ. držav na roki.................................... 3,500.00
Obveznice, vrednostne listine, i.	dr............................ 119,651.54
...................... 70,000.00
PROŠNJA ZA SPREJEM.
Novovstanovljeno žensko društvo sv. Ane v Waukegan, 111. prosi vsprejema v K. S. K. Jednoto. Imena prosilk:	Marija Setnikar, roj 1890, Marija
Šušteršič, roj 1890, Marija Kirn, roj 1890, Marija Lah, roj 1889, Marija Jarc, roj 1888, Marija Zakovšek, roj 1888, Ana Železnik, roj 1887, Angela Mensinger, roj 1887, Frančiška Jerep, roj 1887, Ivana Troha, roj 1886, Jožefa Slovnik, roj 1886, Ana Šušteršič, roj 1886, Frančiška Drobnič, roj 1885, Neža Petkovšek, roj 1885, Ivana Leskovec, roj 1884, Marija Mlinar, roj 1884, Marijana Grdišer, roj 1884, Marija Šebenik, roj 1884, Marija Bounet, roj 1884, Marija Svete, roj 1883, Jerica Čepon, roj 1882, Karolina Korenčan, roj 1881, Marijana Makove, roj 1877, Liza Merlak, roj 1876, Ivana Gregorka, roj 1872, Ivana Varšek, roj 1871, Neža Setnikar, roj 1866.
Dr. št. 27 članic.
Novovstanovljeno društvo sv. Martina v West Mineral, Kans. prosi vsprejema v K. S. K. Jednoto. Imena članov: Janez Jakše, roj 1886, Franc Kokelj, roj 1886, Janez Bernik, roj 1882, Alojzij Kokelj, roj 1882, Gottlieb Sluge, roj 1881, Anton Dolenc, roj 1879, Janez Špeh, roj 1878, Franc Ka-rara, roj 1876, Peter Dolenc, roj 1876, Ignacij Schlage, roj 1876, Jakob Dolenc, roj 1874, Janez Hribar, roj 1874, Anton Vehar, roj 1871. Dr. št. 13 čl. PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 13285 Janez Tekavčič, roj 1888, 13286 Franc Anžlovar, roj 1886, spr. 1. okt. 1908.	Dr. št. 334 članov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 13287 Ignac Uršič, roj 1875, spr. 1. okt.
1908.	Dr. št. 97 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 13288 Anton Hren, roj 1882, spr. 1.
okt. 1908.	Dr. št. 69 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 13289 Jožef Hudoklin, roj 1888, 13290 Franc Golob, roj 1883, spr. 1. okt. 1908. Dr. št. 30 članov. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 13291 Franc Cerjak, roj 1883, 13292 Janez Ponikvar, roj 1881, spr. 1. okt. 1908.	Dr. št. 149 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 13293 Janez Debevec, roj
1885,	13294 Franc Javh, roj 1884, 13295 Janez Čoš, roj 1881, 13296 Jožef
Bučar, roj 1881, spr. 1. okt. 1908.	Dr. št. 232 članov.
K društvu vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 13297 Gabrijel Klanfar, roj
1886,	spr. 1. okt. 1908.	Dr. št. 55 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 13298 Štefan Landri-
pet, roj 1883, spr. 1. okt. 1908.	Dr. št. 90 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, Ohio, 13299 Alojzij Steržaj, roj 1890, 13300 Franc Gradišek, roj 1886, 13301 Janez Primc, roj 1886, 13302 Janez Ivančič, roj 1885, spr. 1. okt. 1908.	Dr. št. 29 članov.
K društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 13303 Jožef Zrimec, roj 1881, spr. L okt. 1908.	Dr. št. 13 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., k društvu sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 7437 Jožef Progar, 28. sept. 1908.	I. dr. št. 84 članov.
II. dr. št. 33 članov.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., k društvu sv. Janeza Krst. 20, Iron-wood, Mich.. 4095 Lovro Verbos, 28. sept. 1908. I. dr. št. 68 članov.
II. dr. št. 38 članov.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., k društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 9512 Luka Bradica, 24. sept. 1908.	I. dr. št. 67 članov.
II. dr. št. 54 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 4095 Lovro Verbos, 21. sept. 1908.
Dr. št. 69 članov.
K društvu sv. Antona Padov. 72, Ely, Minn., 7490 Anton Rent, 11999 Urban Rent, 23. sept. 1908.	Dr. št. 70 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 9501 Anton Petrič, 28. sept. 1908.
Dr. št. 250 članov.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 12672 Marko Kozjan, 9511 Anton Barbič, 9177 Janez Furjanič, 1905 Janez Beličič, 9251 Marko Verbos Ho-dinčan, 10354 Rudolf Vincek, 21. sept. 1908.	Dr. št. 68 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 12621 Leopold Voljč, 22. sept. 1908.
Dr. št. 231 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., ,10891 Franc Kostelc, 9205 Peter Krašovec, 10912 Anton Krašovec, 4402 Franc German, 21. sept. 1908.
Dr. št. 147 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 8749 Franc Kožar, 9992 Jožef Hren, 21. sept. 1908.	Dr. št. 228 članov.
Od društva vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 4197 Jurij Glašič, 28. sept.
1908.	Dr. št. 53 članov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 12247 Jožef Lovše, 28. sept. 1908.
Dr. št. 108 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 12551 Janez Čičigoj, 21.
sept. 1908.	Dr. št. 65 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 7019 Martin Grahek, 25. sept. 1908.
Dr. št. 86 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 2147 Franc Špehar, 30.
sept. 1908.	Dr. št. 120 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 8588 Anton Žitnik, 22. sept. 1908.
Dr. št. 230 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 9921 Franc Zamernik, 14.
sept. 1908.	Dr. št. 108 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 4468 Franc Kastele, 21. sept.
1908.	Dr.	št.	56 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 13155 Mihael Gorše, 21. sept. 1908	Dr. št. 53 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 11800 Jožef Lipove, 21. sept.
1908	Dr. št. 55 članov.
Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 5614 Anton Bukovec, 21. sept. 1908.
Dr. št. 36 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 8164 Jožef Rebernik, 8165 Janez Jerič, 10508 Franc Smole, 23. sept. 1908.	Dr. št. 68 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 11744 Franc Šušteršič, 28. sept.
190g	Dr.	št.	65 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 461 Gregor Rus, 21. sept. 1908.
Dr. št. 85 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu	sv.	Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3789 Marija Anžlovar,	roj 1887, spr.
1.	okt.	1908.	Dr.	št.	166 članic.
X. društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 3790 Marija Miklavčič, roj 1872, spr. 1.
okt. 1908.	Dr. št. 14 članic.
K društvu sv. Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 3791 Frančiška Hlačar, roj 1885, spr. 1. okt. 1908.	Dr. št. 17 članic.
K društvu sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 3792 Terezija Bratušič, roj 1865, spr.
1.	oktobra 1908.	Dr. št. 28 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
©d društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., k društvu sv. Janeza Krst. 20, Iron-wood, Mich., 1777 Katarina Verbos, 28. sept 1908. I. dr. št. 26 članic.
IL dr. št. 20 članic.
772 Janez Verbajs, star 49 let, član društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111. umrl 30. avgusta 1908. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 29. maja 1898.	j Vrednost bančnega zemljišča in oprave
1492 Marjeta Svete, stara 40 let, članica društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., j Vrednosti imetja in drugih zemljišč umrla 30. avgusta 1908. Vzrok smrti: vodenica. Zavarovana za $500.
Pristopila k Jednoti 1. januarja 1901.
2192 Marija Živčič, stara 34 let, članica društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., umrla 7. septembra 1908. Vzrok smrti: srčna hiba. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 10. julija 1904.
10227 Ferdinand Žagar, star 33 let, član društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., umrl 9. sept. 1908. Vzrok smrti: vročica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 13. septembra 1906.
11,506.56
IMENA NAZNANJENIH DELEGATOV.
Društvo sr*. Štefana 1, Chicago, 111., Avgust Poglajen, Anton Gregorič. Društvo sv. Jožefa 2, Joliet, 111.: Anton Glavan, Janez Živec, Anton Fritz. Društvo vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., Blaž J. Čulik, Jožef Klepec.
Društvo sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., ne pošlje nobenega delegata ker je v denarnih zadregah.
Društvo sv. Družine 5, La Salle, 111.: Rev. Alojzij Kastigar, Franc Misjak. Društvo sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Nikolaj Badovinac, Janez Adolsch. Društvo sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111.: Martin Kambič.
Društvo sv. Roka 10, Lyons, Iowa, naznanja, da ne more poslati delegata. Društvo sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111. ne pošlje delegata.
Društvo sv. Jožefa 12, Forest City, Pa.: Rev. Jožef Tomšič, Jožef Kmet, Vincenc Šume.
Društvo sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont. ne pošlje delegata vsled prevelikih stroškov.
Društvo sv. Roka 15, Allegheny, Pa.: Jurij Flajnik, Matija Klarič.
Društvo sv. Jožefa 16, Virginia, Minn. ne pošlje delegata vsled prevelikih stroškov.
Društvo sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich, ne pošlje delegata vsled prevelikih stroškov.
Društvo sv. Jožefa 21, Federal, Pa.: Janez Tavčer.
Društvo sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio: Mihael Hočevar.
Društvo sv. Barbare 24, Blocton, Ala. ne more poslati delegata ker ima preveč bolnih društvenikov.
Društvo sv. Vida 25, Cleveland, Ohio: Janez Grdina, Mihael Skebe, Anton Grdina, Dr. J. M. Seliškar.
Društvo sv. Frančiška SaL 29, Joliet, 111.: Martin Težak, Mihael Wardjan, Rev.
F. S. Šušteršič.
Društvo sv. Petra 30, Calumet, Mich.: Pavel D. Špehar, Dr. Jožef V. Grahek, Mihael Šterk, Rev. Luka Klopčič.
Društvo Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash, ne pošlje delegata vsled prevelikih stroškov.
Društvo Matere Božje 33, Pittsburg, Pa.: Jožef Pavlakovič, Jožef Vranešič. Društvo sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans. ne pošlje delegata vsled velikih stroškov pri izplačevanju bolniške podpore.
Društvo sv. Alojzija 42, Steelton, Pa.: Marko Kofalt.
Društvo sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont. ne pošlje delegata.
Društvo vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111.: Jožef Kompare, Jurij Lajič. Društvo sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont.: Martin Ovniček.
Društvo sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind. ne pošlje delegata vsled preslabih finančnih razmer.
Društvo sv. Frančiška Seraf. 46, New York: Jožef Rems.
Društvo sv. Alojzija 47, Chicago, 111.: Janez Vukšinič.
Društvo Jezus Dober Pastir 49, Pittsburg, Pa.: Rudolf Požek.
Društvo Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa.: Mihael Hušič, Franc Malič. Društvo sv. Jožefa 53, Waukegan, 111.: Fran Opeka, Franc Petkovšek, Rev. John Plevnik.
Društvo sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn. ne pošlje delegata.
Društvo sv. Jožefa 56, Leadville, Colo.: Franc Sadar.
Društvo sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y.: Janez Zupan.
Društvo sv. Jožefa 58, Haser, Pa.: Janez Tušar.
Društvo sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn.: Anton Erčulj.
Društvo sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111.: Martin Pirman.
Društvo vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio: Janez Jerman.
Društvo sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111. ne pošlje delegata vsled prevelikih stroškov.
Društvo sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio: Andrej Slak.
Društvo sv. Jurija 64, Etna, Pa.: Janez Škof.
Društvo sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis.: Matija Štiglic, Franc Frančič. Društvo sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio ne pošlje delegata.
Društvo sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa.: Ljubomir Rakovski.
Društvo sv. Srca Jez. 70, St. Louis, Mo. ne more poslati delegata ker je v finančnih zadregah vsled prevelikega števila bolnih društvenikov.
Društvo sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa.: Anton Tome.
Društvo sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn.: Jakob Petrič.
Društvo sv. Barbare 74, Springfield, 111. ne pošlje delegata ker je imelo preveč stroškov vsled bolnikov.
Društvo vit. sv. Martina 75, La Salle, 111.: Janez Novak.
Društvo sv. Jožefa 76, De Pue, 111. ne pošlje delegata vsled preslabih finančnih razmer.
Društvo Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa.: Franc Končar.
Društvo Marije Pomagaj 78, Chicago, 111. ne pošlje delegata vsled preslabih finančnih razmer.
Društvo Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111.: Franc Petrič.
Društvo Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa.: Janez Bojane.
Društvo Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich. ne pošlje delegata. Društvo Marije Čistega Spočetja 85, So. Lorain, Ohio: Jožef Svete.
Društvo Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo. ne pošlje delegata.
Društvo sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111.: Matevž Lavrič.
Društvo sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa.: Nikolaj Erdeljac.
Društvo sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa.: Anton Hotujec.
Društvo sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa..: Janez Okovič.
Društvo sv. Alojzija 95, Broughton, Pa.: Florijan Debelak.
Društvo sv. Barbare 96, Kaylor, Pa.: Janez Jelovčan.
Društvo sv. Barbare 97, Mount Olive, 111. se ne udeleži zborovanja po delegatu vsled prevelikih stroškov.
Društvo sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, Ul.: Janez Dernulc.
Društvo sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, Ohio: Jožef Svete (isti ko za
društvo štev. 85.)
Društvo sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, ne pošlje delegata vsled prevelikih
stroškov.
Društvo Novi Dom 102, Newark, N. J.: Janez N. Gosar.
Društvo sv. Ane 105, New York: Janez Zupan (isti ko za društvo štev. 57). Društvo sv. Genovefe 108, Joliet, 111.: Jožef Dunda.
Društvo sv. Družine 109, Aliquippa, Pa.: Jakob Derglin.
Društvo sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio ne pošlje delegata.
Društvo Srca Marijinega 111, Barberton, Ohio ne pošlje delegata.
Društvo sv. Jožefa 112, Ely, Minn.: Leo Kukar.
Društvo sv. Roka 113, Denver, Colo.: Štefan Prelesnik.
Društvo Marije Milosti Polne 114, Steelton, Pa.: Marko Kofalt (isti ko za društvo štev. 42).
Društvo Marije Pomagaj 119, iRockdale, 111.: Janez Dernulc (isti ko za društvo štev. 98).
Društvo sv. Ane 120, Forest City, Pa.: Jožef Zalar.
Društvo sv. Jožefa 122, Rock Springs, Wyo. ne pošlje delegata.
Društvo sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio: Mihael Hočevar (isti ko za društvo štev. 23.)
Društvo sv. Jakoba 124, Gary, Ind. ne pošlje delegata.
Društvo sv. Petra in Pavla 125, Oglesby, 111. ne pošlje delegata.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
Dolgovanega od narodnih bank (ne rezervnih zakladnic) $	359.87
Dolgovanega od državnih bank in bnkirjev............. 1,424.98
Dolgovanega od odobrenih rezervnih zakladnic......... 341,055.89
Čeki in druge listine izpremenljive v gotovino....... 7,226.41
Note (papirnati denar) drugih narodnih bank.......... 20,000.00
Drobni papirnati denar, niklji in centi............... 1,192.66
Postavna denarna rezerva v banki:
‘Specie’ (zlati in srebrni denar, ter zlati in srebrni certifikati) ........................................... 93,487.45
‘Legal-tender notes’ (papirnati denar imajoč postavno
vrednost) ....................................... 40,418.00
Odkupninski sklad pri blagajniku Združ. držav (5 odst.
cirkulacije) ..............................................
505,165.26
5,000.00
Skupno .........................................$1,808,970.82
PASIVA:
Uplačanega kapitala ..........................................$	100,000.00
Prebitni sklad (surplus fund).................................... 90,000.00
Nerazdeljeni dobiček po odštetju stroškov in davkov........... 41,694.59
Nedotečene obresti (unearned interest) ........................... 3,954.50
Narodne bančne note (papirnati denar te banke) v kroženju.....	100,000.00
Dolgovanega drugim narodnim bankam..................... 931.61
Dolgovanega državnim bankam in bankirjem............ 2,038.64
Dolgovanega odobrenim rezervnim zakladnicam.........	2,701.36
Neplačane dividende ...............................................  210.00
Uloge posameznikov podvržene čekovnemu vzdigu.... 1,218,342.91
Certifikati ulog, vzdigljivih na zahtevo............ 196,056.94
Odobreni čeki (certified checks) ................... 1,316.90
Kasirjevi čeki (serip) v kroženju...................... 161.00
Uloga vlade Združenih držav........................  50,000.00	1,471,549.36
Odločenega za plačanje davkov..................................... 1,562.37
Skupno ......................................$1,808,970.82
Država Illinois, okraj Will, ss:
Jaz, Robert T. Kelly, kasir gori imenovane banke slovesno zaprisegam, da je gorenje poročilo resnično po mojem najboljšem znanju in verovanju.
ROBERT T. KELLY, kasir.
Resničnost potrjujejo:	T. A. MASON,
GEORGE H. MUNROE,
SEBASTIAN LAGGER, ravnatelji.
Podpisano in zapriseženo pred menoj 26. sept. 1908.
JOSEPH DUNDA, javni notar.
Compagnije ^ G-enerale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Pomiki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chica»
Frank Medosh, agent, 9*78 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Arc her Ave., Chicago, 111.
°«iul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis. Mo.

na svetu je trdno zdravje. Zatoraj naj vsaki rojak, ako oboli takoj v početku gleda, da se poveri izkušenemu zdravniku ter se precej prične zdraviti, ker s tem si hrani denar ter okrajša trpljenje. Na kakšnega zdravnika pa se je treba obrniti ko se jih toliko hvali po časopisih ter vsaki hoče biti najboljši? — Vedno le na takega, katerega delovanje pozna in katerega mu prijateip priporočajo, katere je že popolnoma ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MIGAL INSTITUTE
Prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri bolehajo na katerikoli bolezni in kateri so morebiti že pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika tega zavoda Dr R. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenju vseh boleznij in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki naj svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem jeziku brez vsakega prikrivanje.
Kataremu pa bolezen ni znana, naj piše po obširno knjigo ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTOJ, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naj se nasljavljajo na sledeči naslov:
THE
Collins IM .Y. Medical Institute (Inc.)
140 West 34th St.,	NEW YORK.

AMERIK AN SKI SLOVENEC, $1 NA LETO
SKRIVNOSTEN U1V10R V DOLINI BASCOMBE.
Angleški spisal Ç. Doyle.
Nekega jutra sedela sva jaz in moja soproga ravno pri zajutrku, ko je prinesla služkinja brzojavko. Slutil sem takoj, odkod. Res je bil Sherlock Holmes, ki mi je brzojavil sledeče: “Imaš dva dni časa? Ravnokar sem brzojavno pozvan v zahodno Angleško radi umora v dolini Bascombe. Veselilo bi me, če prideš. Zrak in o-kolica divna. Odhod Paddington 11. 15.” —
“Kaj nameravaš storiti; ali se pelješ?” vprašala me je soproga.
"Res ne vem, kaj naj storim; ravno sedaj imam mnogo bolnikov.”
"To nič ne de; saj imaš namestnika. Nekoliko odmora ti ne bode škodovalo vsled napora zadnjih dni. Sicer te pa Sherlock Holmesova dejanja vedno jako zanimajo.”
“Kako bi me ne! Saj se imam cne-'mu izmed takih dogodkov celo zahvaliti, da sem spoznal tebe. Toda če hočem oditi, moram hiteti; vlak odhaja že čez dobre pol ure.”
Od svojega bivanja v Afganistanu imel sem vsaj to dobro lastnost, da sem bil vsak hip pripravljen za pot. Rabil nisem mnogo, zato sem v nekaj minutah na potu proti kolodvoru v Paddington. Sherlock Holmes korakal je že z dolgimi koraki semintja pred kolodvorom. V sivem potnem plašču, s tesno kučmo na glavi. Zdela se mi je njegova suha, visoka postava še bolj koščena in večja, kot navadno.
“Prav lepo od tebe, da si prišel, lju bi Watson”, dejal mi je Sherlock. “Zame je velike vrednosti, da imam povsem zanesljivega spremljevalca. Iskati pomoči na kraju zločina je navadno brez pomena, ali pa je pomoč le pri stranska. Sedaj kupim še vozne listke.”
Bila sva sama v vozu. Holmes je prinesel s seboj cel kup časopisov, ka terc je prebiral do postaje Reading, listal semintja, zapisoval in premišljeval. Potem pa je naenkrat pograbil vse skup ter vrgel v kot železniškega voza.
“Ali si čul o najnovejšem dogodku?’ me je vprašal.
“Niti besedice. Zadnje dni tudi ni sem ničesar čital.”
“Poročila londonskih časopisov so prav malo točna. Pregledoval sem sedaj najnovejše časnike, da izvem kaj več podrobnosti. Kakor se mi zdi je to zopet eden izmed onih navadnih slučajev, koje rešiti je tako izredno težko".
“V tem tiči neko nasprotje”.
“In obenem čista resnica. Čim na-vadnejši je kak zločin, tem težje mu je priti na sled. Na vsak način se sedaj smatra krivcem sin umorjenega. “Torej se je izvršil umor?”
“Vsaj sodi se tako. Jaz pa ne sodim ničesar, dokler se nisem osebno pre pričal. Daj da ti ob kratkem pojas nim zadevo, kolikor je doslej meni sa-memn znana.”
' "Dolina Bascombe je kmetski okraj, ne več daleč odtod proti Herefordshire. Tam ima največje posestvo neki gospod John Turner, ki si je prido bil v Avstraliji bogastva ter se pred leti vrnil v domovino. Del njegovih posestev, zvan Hatherley, imel je najemu gospod Charles McCarthy, ki je bil prejšnje čase tudi v Avstraliji Tam sta se oba sedanja soseda sezna nila, zato ni bilo čudno, da sta se drug poleg drugega naselila v domovini. Turner je bil bogatejši, zato je bil McCarthy njegov najemnik. Vkljub temu pa je občeval ž njim kot s sebi ena kim. McCarthy je imel osemnajstletnega sina, Turner pa hčerko enake starosti; oba pa sta bila vdovca. Izogibala sta se vsakemu stiku z angleškimi družinami, ki so prebivale obližju. Živela sta samotno zase; le oče McCarthy in sin sta se včasih udeležila bližnjih konjskih dirk. McCarthy je imel le dva posla, slugo in kuharico Turner jih je imel pa več. To je vse kar sem doslej poizvedel glede obeh družin. Naj ti povem še stvari, ki so v zvezi z zločinom.”
“Nekako ob treh popoldne — dne 3 junija, torej ravno pretekli ponedeljek, odšel je McCarthy z doma ter se podal proti ribniku Bascombe, ki ga kot malo jezero tvori razširjena reka v dolini Zjutraj je bil še s svojim služabnikom v bližnjem mestu ter mu naročil, naj hiti, ker mora iti ob treh- popoldne na sestanek glede važnega dogovora Takrat se ni več vrnil.”
“Hiša in zemljišče Hatherley, katero je imel v najemu, oddaljena sta od ribnika komaj četrtinko milje. Na po tu do tja videli ste McCarthyja dve osebi: neka stara ženica, katere pre iskava ne omenja, in pa William Crow der, lovski čuvaj gospoda Turnerja Obe priči ste izpovedali, da je hodil McCarthy sam. Lovski čuvaj izpove dal je tudi, da je videl nekaj minut kasneje iti njegovega sina po ravno isti poti s puško na rami. Dejal je, da je moral ta očeta še videti.”
“Pa tudi pozneje so še videli očeta in sina. Ribnik obdaja kroginkrog gosto zaraščeno lesovje, le tik obrežja raste malo trave in bičja. Čuvajeva mala hčerka je bila ravno v gozdu ter nabirala cvetice. Pripovedovala je, da sta se oče in sin tik ribnika burno raz-govarjala ter se naposled jela prepirati. Cula je, da je oče zmerjal sina, ki
riti. Vsled razjarjenosti obeh in v strahu, da bi si jela dejanski nasprotovati, hitela je deklica domov ter povedala materi, kaj je videla ob ribniku Bascombe. Komaj pa je izgovorila, prihitel je prepaden McCarthyjev sin. Povedal je, da je našel očeta mrtvega v gozdu ter prosil pomoči. Bil je ves razburjen; klobuka in puške ni imel več, na desni roki in komolcu pa so se poznali sledovi krvi. Ljudje, ki so šli z mladeničem, dobili so mrtvega očeta, ležečega v travi poleg ribnika. Črepinjo je imel prebito, kolikor se je dalo izpoznati, vsled udarcev z nekim predmetom. Lahko mogoče je bilo, da so bili udarci s puškinim kopitom; sinova puška ležala je le nekaj korakov proč od mesta, kjer je bil izvršen zločin. Vse okolnosti so pričale proti mladeniču, zato so ga takoj prijeli ter izročili državnemu pravdništvu.
Obtožnica se je glasila, da je bilo dejanje “nameravan umor”; že prihodnje porotno zasedanje je bilo določeno, da sodi o zločinu in storilcu. To je cel razvoj dogodka, kakor ga je dognala predpreiskava s pomočjo policije.”
“Ni mi znan slučaj, v katerem bi bilo ložje dobiti pravega storilca, kot sedaj”, dejal sem jaz. —
“Taki dokazi so čestokrat ničevi,” zavrnil me je zamišljeno Holmes, “dostikrat nam kažejo tako določno smer, da si mislimo, saj drugače ni mogoče. Če se pa le za las postavimo na drugo stališče, pa vidimo, da je smer povsem druga. V tem slučaju priča brez dvomno vse proti mladeniču; naposled je tudi mogoče, da je on pravice kri vec. Vendar pa so nekateri sosedje prepričani o njegovi nedolžnosti. Med temi je v prvi vrsti gospica Turnerjeva, hčerka umorjenčevega najbližjega soseda.
Ona je naprosila gospoda Lestrade ja, ki ga tudi ti že poznaš, naj zagovarja mladeniča. Lestrade pa, ki mu je cela stvar pretežavna, prepustil je ta posel meni. Zato se morava takoj s prvim brzovlakom odpeljati v mesto, kjer je mladenič v zaporu, namesto da bi mirno tukaj zajtrkovala.”
‘Zdi se mi, da so pri tem dogodku dokazi tako jasni, da si topot pač ne bodeš pomnožil svoje slave.”
Nobena stvar na svetu ni v stanu človeka bolj varati, kot taki “nepobitni dokazi,” dejal je smeje se Holmes Morda se nam posreči, da dobimo drugih “nepobitnih dokazov”, katerih gospod Lestrade doslej ni iskal. Ne da bi se hvalil ali pa da bi bil častila komen •— to veš, da nisem, — sem prisiljen trditi, da bodem njegovo teorijo ovrgel s pomočjo sredstev, katerih on niti ne pojmi, ali pa sploh ni sposoben jih razumeti.
Vzemimo na primer: Jaz vem natančno, da je okno tvoje spalnice na desni, če le ,tebe pogledam. Ne verujem da bi to opazil gospod Lestrade, ker je preneznatna malenkost.”
“Kako za vse na svetu moreš’ “Prijatelj, jaz tebe in tvojo strogo kot vojaško točnost dobro poznam. Vem, da se briješ vsako jutro in sicer poleti vedno podnevi. Ker pa si na levi strani vedno bolj obrit kot na desni, je jasno, da nimaš na levi strani toliko svetlobe kot na tej. Ne morem si misliti, da bi se tako natančnemu možu, kot si ti. moglo kaj takega pripetiti, če bi imel od vseh strani dovolj svetlobe. Ta primer, ki je samoobse-bi tako malenkosten, navajal sem ti le zato, da vidiš, kako daleč sega posledica opazovanja ter izvajanja.
“To je moje rokodelstvo, ki mi utegne ravno v sedanji preiskavi mnogo koristiti. Iz predpreiskave posnel sem nekaj postranskih dogodkov in okoliščin, ki jih moram na vsak način natančneje poizvedeti in preiskati.” “Kakšne so pač te postranske okoliščine?”
“Zdi se mi, da mladeniča niso prijeli takoj na licu mesta, ampak šele potem, ko se je vrnil domov v Hatherley. Ko so ga prijeli, dejal je, da se temu prav nič ne čudi, ker druzega ni pričakoval. Ta njegova izjava bi bila morala odstraniti vsak dvom, ki so ga imeli sodni organi.”
“Saj to je vendar priznanje!” posegel se;m jaz v besedo.
“Nikakor ne, ker je obenem izjavil da je popolnoma nedolžen.”
“Ampak njegovo govorjenje se je vspričo cele vrste obteževalnih razlo gov moralo vendar le smatrati kot skrajno sumljivo.”
“Motiš se, Watson; baš nasprotno Zame je to ravno tako, kakor če po sije izza temnih oblakov solnčni žarek. Če bi bil še tako nedolžen, biti bi moral pravi bedak, da ne bi uvidel, kako odločno govori vse proti njemu. Če bi se bil kazal takrat, ko so ga prijeli, presenečenega ali pa morda razjarje nega, no, potem bi se zdelo to meni sumljivo. Tako duševno razpoloženje zdelo bi se mi protinaravno a za zločinca v sličnem položaju najpametnej še. Njegov odkrit nastop pa kaže, da je mladenič bodisi nedolžen, ali pa ta ko trdne nravi, da sam sebe popolno ma obvlada. Kar se tiče njegove iz povedi, da ni drugega pričakoval, se mi nikakor ne zdi protinaravna. Po misli, da se je glasom važne izjave male deklice malo popred prepiral s svojim očetom ter celo dvignil roko
nadenj. Ko je stal pred mrtvim truplom svojega očeta vzbudila mu je vest kesanje, da se je tako daleč izpo-zabil v svoji otroški dolžnosti. Njegove besede se zde meni kesanje, ki ne prihaja iz srca zločinca, ampak nedolžnega človeka.”
Jaz nisem bil Holmesovih misli. “Marsikoga so že obesili na podlagi mnogo manj tehtnih dokazov.”
“Žal da je tako; marsikoga so že obesili po nedolžnem.”
“Kaj pa je pri zaslišanju izpovedal sam mladenič?”
“Bojim se, da bo imel zagovornik na podlagi tega, kar je osumljenec izpovedal, težko stališče. Nekaj posameznosti vendar ni brez pomena. Tu je prvo zaslišanje. Čitaj !”
Holmes mi je dal časnik, v katerem je bilo vse natančno poročano, in mi pokazal oni odstavek, ki je obsegal obdolženčevo izjavo. Pazljivo sem jel citati :
— “Nato so privedli Jamesa McCarthyja, edinega sina umorjenčevega. Izpovedal je takole: Po tridnevni odsotnosti z doma vrnil sem se šele v pondeljek zjutraj, dne 3. t. m. iz Bri stola. Vrnivši se nisem dobil očeta doma; dekla mi je povedala, da se je peljal s služabnikom, Johnom Cobb, v mesto. Takoj na to sem čul, da je pri-drdral voz na dvorišče. Pogledal sem skoz okno in videl, da je izstopil oče iz voza ter hitrih korakov odšel — kam, tega nisem vedel. Vzel sem puško in se napotil proti ribniku, z namenom, da se prepeljem na drugo stran, kjer smo redili domače zajce. Med potom srečal sem tudi lovskega čuvaja William Crowderja, kar je ta tudi že navedel. Zmotil se je pač v tem, da je menil, da sem sledil očetu. Niti slutil nisem, da je šel oče pred menoj. Oddaljen sem bil komaj še 100 korakov od ribnika, kar sem začul klic: “Cooee”; ta klic sva z očetom navadno rabila med seboj. Sledil sem glasu in kmalu dobil očeta stoječega ob vodi. Ugledavši me, bil jè zelo presenečen in vprašal me je rezko, kaj iščem ondod. Vnel se je med nama razgovor, iz katerega pa je nastal prepir, ki bi mu bila kmalu sledila dejanja. Moj oče je bil namreč jako nagle jeze. Ker sem vedel, da v jezi ne pozna nikake meje več, ostavil sem ga ter se vrnil proti domu. Nisem bil še nad 150 korakov oddaljen, začul sem za seboj strašen krik. To me je napotilo, da sem stekel nazaj. Našel sem svojega očeta umirajočega na tleh; na glavi je krvavel iz težke rane. Vrgel sem puško v travo in vzel očeta v naročje, toda zavedel se ni več in v nekaj trenotkih je izdihnil. Nek^j časa klečal sem ob njegovem truplu, potem pa šel k oskrbniku Turnerjevih posestev prosit pomoči. Vrnivši se na kraj umora, nisem videl nikogar v bližini. Niti najmanje slutnje nimam, kdo bi bil storilec zločina. Moj oče ni bil sicer priljubljen, ker je bil vobče nekam hladnega, skoro odurnega obnašanja; toda kolikor mi je znano, ni imel posebnih sovražnikov. — Drugega ne vem ničesar povedati.”
Preiskovalni sodnik: “Ali vam je oče neposredno pred smrtjo kaj povedal?”
Priča: “Grgraje šepetal je pač nekaj besedi, ki jih pa nisem mogel razumeti; razločil sem le, da je izgovoril “a rat”.
Sodnik: “Kaj pa je bilo povod vajinemu prepiru?”
Priča: “Prosim, da ne zahtevate odgovora na to vprašanje.”
Sodnik: “Obžalujem, da sem prisiljen ga zahtevati.”
Priča: “Pod nobenim pogojem nisem v stanu povedati. Zagotovim vam pa, da ni v nikaki zvezi s tem, kar se je kasneje zgodilo.”
Sodnik: “O tem bo razsojeval sodni dvor. Mislim da mi ni treba opozarjati vas, da si z molkom in obotavljanjem jako škodujete.”
Priča: “Vkljub temu moram vstraja-ti pri svojem sklepu.”
Sodnik: “Ali ni bila beseda “Cooee” običajen klic med vami in očetom?” Priča: “Da.”
Sodnik: “Kako je mogoče, da je zaklical ono besedo predno vas je videl ali sploh vedel, da ste se vrnili iz Bristola?”
Priča: — v vidni zadregi: “To mi je čisto nejasno.”
Drugi sodnik: “Ali niste v tistem trenutku, ko ste se na očetov krik vrnili in ga dobili smrtno ranjenega, ničesar opazili, kar bi bilo vzbudilo vaš sum?”
Priča: “Ničesar posebnega.” Sodnik: “Kaj mislite s tem?”
Priča: “Bil sem tako razburjen, da v tistem trenutku, ko sem hitel iz gozda, nisem na tvč druzega mislil, kot na očeta. Zdi se mi pa kot v sanjah, da sem videl ležati nekaj na tleh. Bilo je rujave barve —- morda kaka suknja ali pa ogrinjalo. Ko sem drugič odšel od očeta, tiste stvari že ni bilo več.’ Sodni: “Hočete reči, da je izginila, predno ste dobili pomoči?”
“Priča: “Da, tako je.”
Sodnik: “Toraj ne veste, kaj je bilo?”
Priča: “Ne, meni se je samo zdelo, kot bi tam nekaj ležalo.”
Sodnik: “Kako daleč od mrliča je bilo približno?”
Priča: “Kakih dvanajst korakov.” Sodnik: “Kako daleč pa je od tam do gozda?”
Priča: “Ravno toliko.”
• Sodnik: “Toraj je vendarle morala ona stvar izginiti med časom, ko ste bili le dvanajst korakov od ondod oddaljeni.”
Priča: “Da, med tem ko sem bil z hrbtom tja obrnjen.”
S tem je bilo zasliševanje končano.
Prebravši to poročilo sem položil časopis na stran.
“Kakor razvidim,” dejal sem Holmesu, “posledica tega zaslišanja ne bode ravno ugodna za mladega Mc-Carthyja.‘Sodnik se—in to po pravici —sklicuje na nesoglasje v izpovedi, da je oče sina klical, ne da bi ga bil poprej videl; zlasti pa, ker se je obtoženec branil povedati, kaj sta govorila z očetom. Čudna je tudi zadnja beseda umirajočega. Vse . to priča odločno proti mladeniču.”
Holmes se je potihoma smejal in se naslonil na blazino.
“Ti in preiskovalni sodnik sta se trudila, da bi zasledila v zagovoru mla dega moža najhujše točke. Opazil pa nisi, da sta ga smatrala oba deloma kot preveč, deloma premalo bistroumnega. Premalo, če sta menila, da ni bil v stanu izmisliti si kakega povoda prepiru, s čemur bi si bil pridobil naklonjenost sodnikov; preveč zopet, če sta mislila, da bi si bil kar tja v en dan izmislil pripovedko o izginolem plašču. Ne, dragi Watson, jaz presojam vso stvar s čisto drugega stališča ter pravim, da je vse, kar govori mladi mož — resnica. Videli bomo, v koliko bom imel jaz prav. Ne rečem več besedice o tem, dokler ne bomo tam, kamor smo namenjeni. V dvajsetih minutah bomo v Swindonu.”
Malo pred četrto uro sva dospela v prijazno mestece Ross, kjer naju je pričakoval na kolodvoru velik mož, suhega obraza in visokega čela, izpod katerega je živahno gledalo dvoje pret kanih oči. Četudi je bil ogrnjen v svetlorjav potni plašč za dež in imel obute visoke škornje, spoznal sem na prvi hip znanega londonskega detektiva Lestradeja. Peljali smo se v gostilno, kjer je bila za naju že naročena soba.
“Zdolaj čaka pripravljen voz,” dejal je Lestrade, ko smo sedeli pri čaši ča-
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosar Co.
318 E. 89th St., New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. j. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše.
Brat podpiraj brata! Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa.
JOLIET CITIZENS BREWING- CO.
Collins Street, Joliet, 111.
ja; znana mi je vaša gorečnost, zato sem vejdel, da ne bodete preje odjen-jali, dokler ne pridete na kraj zločina.”
“Jako hvalevredna in ljubezniva pozornost od vas. Najina vožnja je sedaj odvisna od barometra.”
Lestrade je bil osupnjen.
“Meni ni prav jasno...” dejal je.
“Kako kaže barometer? Dobro — devetindvajset. Brez vetra, nebo jasno, brez najmanjšega oblačka. Pri sebi imam zavitek smodk; te so zato, da jih zapalimo. In naslanjača ugaja mi mnogo bolj, kot trdi gostilniški stoli. Voza torej najbrže danes ne bom potreboval.”
Lestrade se je skoro prezirljivo nasmehnil.
“Gotovo ste si že ustvarili svojo
Nadaljevanje na 10. strani.
Pijte samo “Elk Brand” pivo.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
Podpisani naznanjam rojakom, a se., kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. * Lincoln. CHICAGO, ILL.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, dno žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli!
Nlath. Stefanich
400 Ohio St.,	Joliet, 111.
mmmm
gkV -ÆÎS fes?
ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, žaba sanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To zdtavilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne nared i.
aoœrn masam
'TtÍrWJI
Daie zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce in mišice, cisti kri,
daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje.
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno.
Ribite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland A ve.
CHICAGO, ILL.
Nadaljevan je »Jj str., ni. til. Pogledam na omenjeno karto. Ta prava je. Že vidim “rajske” kraje. Seveda sem bil zmeraj pri oknu, gledal na vse strani od St. Louisa ob progi naprej do Poplar Bluffa, tako da me še danes vrat boli. In kaj sem vendar videl? Kolikor bolj po Missouri, toliko so bili videti poljski pridelki slabši, katerih pa v resnici nisem videl druzega kakor koruzo in še po več krajih tako slabo, da bi se mi ne splačalo jo pobirati, ako bi mi jo šenkal. No, ko pridemo čez Jefferson Co., Washington Co., Iron Co.. Wayne Co. sem že obupal, misleč si, ker ni nič druzega kakor tupatam kaka koruza, kako morejo ljudje tukaj živeti, ker nisem videl nobene pšenice ne trte ne fižola ne zelja. Po Illinois sem videl velike kupe slame na njivi, ki so pšenico o-udatili že. Tako sem videl tudi v Ohio, Indiani, in tukaj pa nič druzega kakor koruzo in tako malo in tako slabo in tako malo sadnega drevja in že staro drevje z malim sadom! No, vlak se vije naprej in naprej po železnih goricah, kakor jih imenujejo, kakor ima tudi proga po njih ime. No, kmalu pride konduktor in mi pravi: ‘^Prihodnja štacija Poplar Bluff.” No, mislil sem si, toraj je še samo Butler Co. in potem smo iz “rajskih” krajev ven. No, sem si mislil, zopet za par evanegarjev bogatejši; no, pa kaj menim, sem pa videl rajske kraje. Tako sem si mislil in morda da je le okoli Poplar Bluff omenjeni paradiž. No, iti vendarle enkrat Poplar Bluff. Ko izstopim iz vlaka, takoj me vstavi človek, vpraša me: “Ste Slovak?” ker je vedel, da sem Slovan, ker je videl na latfbelci znamke K. S. K. J. in društva SV. Barbare, spadajočega v Forest City. Odgovor: Slovenec sem. “No, in kam pa?” Odgovor: K Slovencem v Poplar, ali bližino njega; naslov imam od več Slovencev, mu povem. “Nikar ne hodi k nobenemu, te bodo opeharili kakor so druge, taki so vaši ljudje, te eden kar jih jaz ponain da je dober človek, in to je Zakrajšek,” je rekel, »islil sem si, kaj je to za ena krota. Poznal je list A. S., G. N. in vse Slovence je poznal po celi deželi. Vprašam ga, kaj je on za en rojak. Odgovor: “Nemec, Madžar, Slovak in tako dalje. Vi hočete grunt, kupit vem ste prišli na dopise, ki ste jih čitali v A. S. Jaz imam fajn farme po celem countyju kjer čete in edini sem jaz, M jih imam. Le pojmo gor v konjušnico, plačate en dolar za buggy in ta-smo pri Zakrajšeku.” Par korakov «mo hotela in salona. “Vidite, to je moj hotel, to je moj salon, le balte »ntfi. Daj ga dva glažka takoj,” reče a»to postavljeni, in nato pravi bartender: “Samo enega ste dobili, dobiti ■»Orate še 2, da dobi tiket plačan.” No, *rvi ni vedel, da jaz zastopim Yankee, ta drugi je postal rudeč, pokaže »ene in reče: “Ta človek ni prišel od xjega." Nadalje reče: “Ta človek je srečen, da je prišel meni v roke. Ko bi r* Gr am dobil, bi ga djal ob vse! No, le brž spite! Jaz grem po buggy”, in gre. Jaz' pa vprašam pivonatakarja, če je omenjeni več narodov rojak, lastnik hotela in salona. Odgovor: “Ne, ima hišico in loto in morda še ta... Že nazaj: “Come oh!” Grem, sem si »isli!. Med potjo je pripovedoval vse s«rte storje drugi, a prvi je ostal do-»a, to je v Bluffu. Ta je bil Nemec. Gttvorila smo angleško. Povedal mi ji* da ima v kompaniji našega rojaka » da ga ni doma zdaj. Peljala sva se V» potu proti Zakrajšeku. Videl sem pm močvirje po ravnem, po hribu pa samo belo zemljo, tako ko smo ji re-m v starem kraju “vareš”, ki na taki aemlji nič ne raste, še resa ne rada. Po enih krajih je bila koruza; koder ye bila šele hosta posekana, je bila koruza še zadost lepa; koder pa je staro Volje, pa ni čisto za nič koruza. Tudi sam videl koruzo še čisto zeleno. Kako pa tol “O ta je bila posajena šele julija." Zakaj tako kasno? “Premokro je bilo, preveč dež.” Kako pa da s* jo drugi lahko prej? Sumljivo se mi je videlo in rečem, tukaj pride še čefc meter vode! In pravi: 2 fusa. No, uidite, kako se je izdal sam. Kolikor bližje Zakrajška, toliko slabje. In res, kd pridemo k Zakrajšku, pozdravim ga: no, kako je? “O, o, o, in tako ko ki imel soseda, bi še bilo. Imam 2 kravi in si nimam s čim nič pripeljati »a orati.” Pravim: Kje so pa drugi Slovenci? “Eden tamle rože kosi, eden je pa tam dlje naprej.” Koliko zemlje i»ate? “40 akrov,” pravi, “15 obdelgne i» druga gozd.” Pogledam si sem in »ja. Koruzo vidim slabo. Vprašam «tuzega: Nimate nič? “Imam krompir, pa. je droban.” Sadja nisem videl nobenega. Skoraj kar oči ženo od Za-1 krajška, nisem videl druzega, kakor divje rože, par zapuščenih hiš, mlak iz trebljenega gozda! Rojak Zakrajšek j je plačal za 40 akrov, kakor je rekel, 100 dol., če ni rekel 850, ker so mi povedali trije in ne vsi enako. Zatoraj j «e prisegam. Ali še nekaj moram povedati Zakrajšku. Ko se je agent o-pravičeval pri meni, kako da je on pošten, je rekel, da Zakrajšek nima dober “deed”, da si on ne more denarja izposoditi na banki in da se je on postavil zanj, da je dobil življenje v štor. Toraj naj se Zakrajšek prepri-•a o tej reči, če ima plačan, če ima tudi “deed” dober, če ne ga bodo nagnali enkrat. Toraj naj Zakrajšek to v naznanje vzame, kar sem zvedel in »aj se prepriča, ali je res ali ne.
Toraj, dragi rojaki, bom zaključil in povem, da v Missouri ne! In tudi v naselbino na Naylor ne. Jaz na Nay-lorju nisem bil, ker ni daleč od Poplar kluffa, tudi tam ni rajskega kraja. Tudi mi je povedal rojak, katerega zdaj
I
ne omenim, ker bi mu ne bilo povolji, da se Gram laže, da on ni prodal zemlje 45 Slovencem in tudi Angležem, da prodal je le 3 ali 4 Slovencem. Tudi da so zdravi kraji, je laž, ker je rojak, kateri mi je zgoraj omenjeno reč povedal, sam bolan, ima mrzlico in fiber; in tudi tisti slovenski agent, kakor že imenovan, jo ima in sedaj je na po-potvanju. Najbrže oznanuje južno Missouri, kakor sem jaz pogruntal iz tega, ker je bartender rekel, kakor že omenjeno, da mora dobiti še dva, da bo imel tiket plačan, ker je mislil, da ,sem jaz od njega poslan. Proti koncu sem bil ž njim vljuden in ker so videli, da ne obljubim nič za močvir in vareš, so me prosili, da naj bom tiho in da naj hvalim Missouri, da naj pošljem rojake, ker da mi plačajo 2J4 procenta za od svote, ki jo dobijo od rojaka. No, tu vidite, kakih sredstev se lotijo ti lumpje in jaz kar naravnost povem, kar mislim. Jaz mislim, da ti rojaki, ki so že tam, kolikor jih je a-gentu naklonjenih temu ali drugemu in kateri delajo na to, da vabijo rojake v Missouri, ima 2y2 procenta ali še več, ker so že mene hoteli podkupiti, sem prepričan, da jih dobijo drugi tudi; ako bi ne bilo tako, bi pisali kaj bolj resničnega, ne pa dokazane laži. In ko bi ne bilo tako, bi ne bil grunt tako slab po 20, 25, 35, 45 in 75 dol. aker in tanajslablji grunt, in kar je kaj boljega ni naprodaj. Tako je in nič drugače. Zakaj pa bi ne bili pošteni in prijatli? Zakaj ste torej v jezi sami med seboj? Zato ko ste eden od druzega komišn vlekli, kaj ne? Stvar pride vsa na dan, no videl nisem a izvedel sem precej, toraj hočem le še navesti imena teh agentov. Prvi je C. W. Frandt Real Estate Agency; ta se je izdal za lastnika. Drugi je A. G. Ha-geter mgr. International Colonization, in tretjega nimam zapisanega, je Slovenec in ga ni bilo dama.In kar je moje prepričanje, čč me hočete vbogati, vse cirkularje, katere naš rojak tam druka in ako jih dobiti, jih vničite, ker sem jih videl tam dosti, na katerih ni druzega kakor popolna laž. Oni imajo tudi slovenske liste; videl sem Glas Naroda, toda Am. Slovenca pa ni mogel najti, morebiti ga nima. Kdor rojakov ne verjame, da tam skoraj ni za živeti na tistih zemljiščih, naj gre tje in se naj prepriča, kakor sem se jaz; ceneje mu pride, da verjame. H koncu Vas pozdravljam, kakor tudi vse poštene Slovence in Slovenke v Ameriki.	Louis Šušteršič, Box 185.
Willard, Wis., 21. sept. — Cenjeni A. Slovenec, prosim malo prostora za te moje vrstice. Tukaj pri nas slovenska naselbina prav dobro napreduje. Zdaj, ko sem jaz sem prišel, smo prišli trije novi naselniki v enem tednu in v teku teh dveh tednov se vsem trem hiše delajo, Jordanova, Plavcova in moja. In štirje imajo že zemljo kupljeno, ki imajo priti sem.
Pozdrav vsem prijateljem v So. Chi-cagi!	Frank Perovšek.
Planina na Notranjskem, 15. sept.— Dne 13. sept. vršila se je redka slavnost v Lučnah na Gorenjskem. Ta dan praznoval je ponovni zlati jubilej Rt. Rev. J. F. Buh. Pri tej zlati sv. maši pokazali so farani svoje veselje ter vdanost zlatomašniku: kajti pri prihodu v mili rojstni kraj iz rojstne hiše grede v cerkev sv. Vida čakalo je visokega čast. gosta vkljub delavnemu dnevu 12. sept. obilo občinstva. Mladina ustavila mu je vhod ter po kratkem nagovoru podarila zlatomašniku krasen šopek. Z ginjenim srcem sprejel je častiti cvetoče darilo ter se v podučnem odgovoru zahvalil za prvi sprejem. Potem pomikala se je množica v krasno ozaljšano cerkev k blagoslovu. Zvečer ob 8. uri priredili so vrli pevci na čast slavljencu podoknico in župnišče v Lučnah bilo je čarobno z umetnim ognjem razsvetljeno. Raznobarvni balončki razsvetljevali so gorati kraj Gorenjske. Pevci zapeli so v počast slavljencu kot n. pr. “Bodi zdrava domovina”, “Zlatomašnik, bod’ pozdravljen”. Živijo-klici na mnoga leta so odmevali po gorski pokrajini v proslavo sivolasemu mnogozaslužne-mu možu. V kratkih jedernatih besedah je slavljenec zahvaljeval ter delil med navzoče spominke zlate maše. In pohod te slavnosti s čarobno razsvetljavo pomikal se je od župnišča. Krasen prizor razsvetljave v temni noči ostal je gotovo vsakemu v nepozabnem spominu. Po slavnosti je še kot dodatek bliskoviti grom privabil dež in še bolj izčistil že čisti gorski zrak. In napočilo je krasno jasno jutro 13. sept. Zvonovi z ubranim potrkavanjem pozdravili in budili so nas v rano jutro in vrhunec slavja začel se je ob 10. uri, ko je v spremstvu obile čč. duhovščine ter med svojimi sorodniki stopal visoki slavljenec v višnjevi oble ki v do kotička natlačeno cerkev, in tudi krog cerkve bilo je polno občinstva od blizu in daleč. In zlata sv. maša se je začela. Orgije so nove in so prvič poveličevale to redko slavnost. Izurjeni pevci so do srca segajoče melo dije peli. In zlatomašnik, dasi star 75 let, se je slično mladenču sukal pred oltarjem ter slavil dan, katerega pripravil je Gospod. Slavnostni govor imel je č. g. kanonik Kajdiž iz Ljubljane (zlatomašnikov sošolec). V dolgem govoru pohvalno se je izražal o zlatomašniku. S svojim govorom segal je na misijonarska pota v Združenih državah ameriških, med Indijanske rezervacije ter kazal delovanje zla-tomašnika. Spomnil se je tudi na vstanovitelja Amer. Slov. (katerega je kot znano č. g. Buh vstanovil) ter nazadnje je č. govornik se zahvalil v
imenu ljubljanske škofije za' požrtvovalnost zlatomašnvka, ki je prelepšal cerkev v Lučnah ter kupil precej dragocene orgije. In slavnost zlate maše je dasi trajajoča precej dolgo, vendar nekako hitro minola. Opazujoč to zlatomašno slavje videl sem zlatomaš-nika v solzah ginjenega, pevajočega Zahvaljeno pesem in to v rojstnem kraju v cerkvi sv. Vida, kjer je daroval svojo prvo sv. mašo pred 50. leti. Bog ohrani zdravega zlatomašnika, da včaka demantne sv. maše! Živijo zlatomašnik!	M. Pogorelc.
Možgani niso trpeli.
V krčmi se fantje stepo. Jeden izmed njih dobi veliko rano v glavo. Ko pride zdravnik, da bi preiskal, ali so tudi možgani ranjeni, reče kmetski fante: “No, možgani niso trpeli nič, zakaj, ko bi jaz imel kaj možganov, ne bi bil šel v pretep.”
—------» * m ---------
Pozor, rojaki!
Prečitajte to pozorno, ker je v vašo lastno korist. To je pravi recept ali prepis od prof. H. Taterkam za A. Horvvatovo Zdravilno Grenko Vino, ki ima od vlade v Washingtonu dovoljeno Serial No. 19925 Registered No. 18075.
Rojaki! To vino ni ponarejeno ali kakšna goljufija. To je ta pravo zdravilno grenko vino za človeško zdravje. Prodaja se čisto poceni za gotov denar. Poskusite par steklenic vsacega; tako kot Kranjski Brinjevec, Tropinovec, Čista Slivovica, Grenko Vino in najkrepkejši Sporty Gin. Ako niste zadovoljni, pošljite nazaj, ker jamčim, da povrnem 10 odstot. več ko ste meni plačali. Pišite po cenik: A. Horwat, 600 N. Chicago St., Joliet, I1L
Naši zastopniki.
Rojakom, ki žele naročiti naš list priporočamo naše zastopnike, ki sc sledeči:
CALIFORNIA.
Za San Francisco, Cal. in okolico: John Stariha.
COLORADO.
Za Denver, Colo: Geo. Paulakovich Za Pueblo, Colo.: Joseph Hočevar in Math Novak.
Za Leadville, Colo.: Ant.
IDAHO.
Za državo Idaho: John Težak. ILLINOIS.
Za Chicago, 111.: Fr. Banich,
Za South Chicago 111.: Lov. Sa-motarčan.
Z Waukegan, 111.: John Divjak.
Za Peoria, 111. in okolico: Math R. Papich.
Za La Salle, 111.: Simon Jesenšek. Za Springfield, 111.: John Peterneli Za Mt. Olive, 111.: M. Gaishek.
Za Oglesby, 111.: Anton Ass. INDIANA.
Za Indianapolis, Ind.: John Hribernik.
KANSAS.
Za Fleming, Kans.: A. Skubitz.
Za Kansas City, Kans.: Geo. Veselič.
MICHIGAN.
Za Calumet, Mich, in okolico: Nick Grabrijan.
MINNESOTA.
Za Ely, Minn.: Jos. J. Peshel.
Za Chisholm, Minn.: Fr. Tancig.
Za Eveleth, Minn.: Pet. Srnovršnik. Za Hibbing, Minn.: Fr. Golob.
Za Soudan, Minn.: John Lovšin.
Za St. Joseph, Minn, in okolico: John Poglajen.
MISSOURI.
Za St. Louis, Mo.: Jos. Simonič.
MONTANA.
Za Great Falls, Mont: Math. Urich
NEW YORK.
Za Little Falls, N. Y.: Fr. Gregorka.
Za Brooklyn, N. Y. in okolico: Fr. G. Tassotti.
OHIO.
Za Cleveland, O.: John Russ.
Za Newburg, O.: John Lokar.
Za So. Lorain, O : Ant. Kerhin.
Za Bridgeport in Lansing, O.: Mih. Hočevar.
Za Barberton, O.: Jos. Podpečnik PENNSYLVANIA.
Za Irwin, Pa.: Geo. Bohinc.
Za Trestle, Pa. in okolico: Geo. Pre-vich.
Za Conemaugh, Pa.: Mart. Černetič.
VWWW.W/AV.V.W.VAW.
V.V.VAVAVAVAVAVAVNV. ■
OBLEKE
MOŠKE IN DEŠKE
e obleke za jesen in zimo so sedaj v naj večji zalogi; toraj rabite kaj obleke, pridite k nam, ker tu izbe- |
rete najboljše blago, a poleg tega še prihranite denar. J
_______	s
Obleke v prodajalni
THE EAGLE
so vedno najboljše I
Moške obleke vse najnovejšega kroja po
$10 do $25
DICKI, glejte da vam stariši kupijo obleko pri nas, ker mi imamo kar potrebujete, po
$2 in višje do $7.50
Čedno moderno in trpežno blago -velika zaloga
Moški klobuki
The Eagle $2.00 klobnk bode vam v zadovoljnost.
GIMBEL IN KINGSBURY KLOBUKI PO
$3.00
Čevlji
Imamo zalogo najboljših čevljev. Vsak par jamčimo. Razne vrste po
$2, $2.50, $3, $3.50 in $4
Kupite prihodnji par pri nas in boste zadovoljni
POHIŠTVO
Vsakdo kupi včasih kaj pohištva. Zakaj ne pridete k nam, da si prihranite čas, a poleg tega še denar. Nizke cene, najboljše blago in največja zaloga pohištva, ki se sedaj prodaje po posebno nizki ceni.
Cene pohištva
POSEBNOSTI—Gugalnik vreden	00 nfl
$5 00, sedaj po.................OOiUU
Železne postelje, vredne $7.50,	Oc nn
trodaiaraoco................... OJiUU
Cauoh, nevadna cena $6-00,
sedaj za....................
Volnena posteljina, vredna $10 00 sedaj po.............
$4.00
$7.00
Peninsular peči
Penninsular peč in imeli bodete najboljšo na svetu Jeklene peči za gretje $28 00 in Peči za kok $10.00 in višje. Base bnrners $28 in višje, peči za mehki premog $3.50 in višje-
THE EAGLE
406-408-410 N. CHICAGO STREET JE PRI NAS. ŠTEDITE DENAR
Za Pittsburg in Allegheny, Pa.: John Verbiščar.
Za Broughton, Pa.: Anton Demšar. Za Burdine, Pa.: John Demšar.
Za Moon Run, Pa.:	Fr. Machek.
Za Forest City, Pa.: Alois Miklau-cich.
Za Johnstown, Pa.: Jos. Likar.
Za Imperial, Pa.: Fr. Lokar.
Za Canonsburg, Pa.:	Geo. Shaltz.
Za Rankin, Pa.: Math Kozan.
Za Reading, Pa.: John Jakljevich. Za Pittsburg, Pa. in okolico: Ignac Podvasnik.
Za Etna, Pa.: John Skoff.
Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik. UTAH.
Za Sunnyside, Utah:	Anton Kosec.
Za državo Utah: Anton Palčič. WYOMING.
Za Cumberland, Wyo.: John Pagon. Za Rocksprings, Wyo.: Max Keržiš-nik.
WISCONSIN.
Za Milwaukee, Wis. in okolico: Jos Kastigar.
— Kadar potrebujete zdravnika oglasite se pri možu, ki ž njim Lhkr govorite v slovenskem jeziku. In tc je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno/Kffi
ejer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Skoff,
N. W. Phoue 6o«,.
1137 N. Hickory St.,	Joli«t
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izde luje slavnoznana Joliet Citizens Bre wery. Rojakom se toplo priporočam
POZOR, SLOVENCI! | Ko se muditev našem mestu se nadejam naše vašega peseta[I mojej moderni gostilni. Točim dobro Sehoenhoffen-ovo pivo in druge pijače, tudi II prodajem došeče 'Union-Made’ smodke. Kojnaom se priporočam. PLTTIDOT ,TP Washington St., blizo 10th Ave-, GARY, IND, Prodtiem parobrodne listke; pošiljam denar v staro domovino in posreknjem pri kupovanju zemljišč in lot.	
RojaJti, o priliki ot,ifcCn« Slovenski dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. ia3 Pine Street,	Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
	John Povsha, lastnik HIBBING, MINN.
♦O+OC
Joliet, 111., 28. sept. — Društvo sv. Antona Pad. štev. 87 K. S. K. Jednote bo imelo dne 10. oktobra društveno veselico v Golobičevi dvorani. Veselica je namenjena v korist društvene bla gajne. Nadejam se, da se bo veselica vršila v najlepšem redu. Tudi se bo skrbelo, da bo vsak dobro postrežen in zadovoljen. V imenu društvenega odbora so naprošena in povabljena vsa jolietska društva, kakor tudi posamezniki iz Jolieta in okolice, da bi se v polnem številu udeležili naše veselice. Kajti tudi mi smo pripravljeni vsakemu društvu pri takej priliki pomagati Na 'eselici bo tudi srečkanje za zlat cekin v \rednosti $10.00; toraj vsi, kateri imajo od nas tikete kupljene, naj pridejo svoje sreče iskat, ker enega sigurno sreča zadene tisti večer. Ti-keti so po 25c in kdor ga še nima, si ga lahko omisli pri društvu sv. Anto na Pad. dokler je še čas, ker tiketi se hitro razprodajejo. Vstopnina je Slovanom prosta, za drugi narod 25c. Toraj kličem in vabim vse Slovence in Slovenke v Jolietu in okolici na veselo svidenje 10. oktobra zvečer v Golobi cevi dvorani!
Dalje obenem pripominjam, da naše mlado društvo lepo napreduje pri številu članov. Zatoraj opominjam vse tiste fante in može, kateri še niso pri nobenem podpornem društvu, da si to omislijo, dokler je še čas; kajti nesreča hitro pride vsakemu ako je še tako mlad in zdrav. Toraj prosim, ne odlašajte tega, ker tukaj ima vsak do sti prilike k društvu pristopiti, bodisi k enemu ali drugemu, tukaj imamo društev na izbero.
Naše društvo bo imelo svojo redno sejo dne 11. oktobra in takrat je tudi prilika za vsakega dobrega moža ali fanta, postati član društva sv. Antona Pad. in K. S. K. Jednote. Kakor tudi nadalje se vrše redne seje drugo ne deljo vsacega meseca v šolski dvorani cerkve sv. Jožefa. Dalje naznanjam vsem članom društva sv. Antona Pad, št. 87, da se udeležijo prihodnje dru štvene seje v obilnem številu, ker ima mo več važnih reči na dnevnem redu Obenem se bo vršil tudi trimesečni račun, katerega bodo društveni nadzorniki naznanili na prihodnji seji. Vsak član je dolžan redno prihajati k društvenim sejam, in potem bo znal YSS določbe in stanje svojega društva.
H koncu pozdravljam tudi vse delegate, kateri se bodo udeležili X. glavnega zborovanja in želim, da bi jim Bog dal veliko uspeha in da bi njihovo delo tudi dober sad obrodilo na polju naše slavne K. S. K. Jednote. Z bratskim pozdravom na vse člane in članice K. S. K. J. Amerikanskemu Slovencu pa želim veliko naročnikov in predplačnikov.
Math Golobich, tajnik.
drugo? Trudili smo se — in kakor se trudimo mi za svoje brate, tako je vsako društvo dolžno truditi se za svoje bolnike. Sedaj se pa društva pritožujejo, da ne morejo shajati. V-prašanje je, ali se dovolj trudijo? Jaz rečem: dobimo pomoč od drugod! Ti rečeš: dobimo pomoč od drugod! On (ona) reče: dobimo pomoč od drugod! Mi vsi rečemo: dobimo pomoč od drugod! Ja, odkod pa? Dajmo stran vse veselice, vse piknike, vse posebne sklade za bolniško blagajno, vprašam Vas, koliko bomo pa potem morali plačevati vsak v bolniško blagajno? Lepo je reči: vsi za enega, eden za vse. Po mojem se to pravi: Vsi društveni čla ni naj plačujejo za enega bolnika ali za par bolnikov; vsi jednotini člani naj pa plačujejo za enega ali več — mrli če v.
2.	) Skupna bolniška blagajna! Kdo bi ne bil bolan? Če delegatje to potrdi jo, boin tudi jaz kmalu zbolel. Danes me društvo nadzoruje, skoraj še preveč; če vzame jednota bolniško pod poro v oskrb, kje bo potem pravo nadzorstvo? Jaz bom bolan, kadar bom hotel. Zdravniku bom dal 25c ali SOc, v posteljo se vležem za en dan ali dva! m vse je narejeno. Včasih bom re-umatizem imel, včasih me bo trgalo po glavi, drugič me bo pa križec bolel. Društvo in odbor mi gotovo ne bo nagajalo in nasprotovalo — ker to bo vse plačala jednota. Danes bo plačala meni, jutri pa onemu, ki me je prišel obiskat. Vsi bomo tiho in bomo denar vlekli, kakor ga vlečejo pri cikaski narodni jednoti. Koliko časa bi
gaw1’.40 1C pa drus° vprašanje.
3.	) Majhna društva se pritožujejo da ne morejo zdrževati bolnikov. Ve-ste, kaj vam povem? Mi jih lahko — pri večjih društvih, a samo zato, ker včasih še posebej — enkrat ali dvakrat na leto — pritisnemo s kakimi izvan rednimi dohodki za društveno blagaj
no. Pa še vi to storite! To še posebej
vam naročam, kjer živite v majhnih slovenskih naselbinah! Jaz se bi danes mufa! iz Chicage samo pod tem po gojem, če bi drugod imel kak boljši zaslužek. Če se člani majhnih dru štev ne marajo preseliti iz majhnih naselbin v večje, kjer je slovenska cer kev in šola, je to gotovo zato, ker ima jo v onih majhnih krajih večji zaslu zek, kakor ga imamo mi v naših na selbinah, Če pa imate boljši zaslužek pa tudi ložje več plačujete v — bolni ško blagajno.
Letos pravi neko društvo, ki obstoj skoro iz samih farmerjev, da ne more poslati delegata na konvencijo. Zakaj farmerji ne morejo poslati delegata Plačati nc marajo — that’s all!
Vsako društvo naj skrbi za svoj bolnike!	Frank Banič.
Pittsburg, Pa., 29. sept. — (Naznanilo.) Vsem slavnim društvom Pitts-burg-a in okolice, katera se vdeleže korakanja ob času blagoslovljenja Jed-notine zastave, se tem potom nazna nja, da je pripravljalni odbor izvoli sobrata Ignac Glača za glavnega mar šala, kateri bode vodja parade.
Vsa društva so naprošena, da se pra ▼očasno snidejo v cerkveni dvoran In ko se bode zaslišal glas godbe, si bodemo pomikali za glavnim marša lom do zborovalne dvorane po gg uradnike, delegate in zastavo K. S. K Jednote. Od tam pa odkorakamo n; zaj v cerkev z delegati vred k blago slovu Jednotine zastave.
Nadaljni vsporedi se bojo vršili p< pred narejenem programu.
Za pripravljalni odbor:
Geo. Weselich, tajnik.
!
▼WT»*	■ VwTv^*V*"*v**vTVv\>
Nasveti posameznih udov ♦ za X. zborovanje (
J K. S. K. J.
Wahpeton, N. Dak., 30. sept. — U mrla je za srčno hibo v petek ga. Mary Mikše rojena Fuks, soproga Slo vencem dobroznanega tukajšnjega tr govca g. Antona Mikše. Rojena je bila 1. 1841. na Dolenjskem. V Arne riki je bivala s soprogom že blizo 40 let. Tu v Wahpeton zapušča žalujo :ega soproga, hčer Mary, omoženo Mrs. Kraker in v Breckenridge, Minn 'va sina, Franka in Leo. Mikše. Potreb se je vršil ob obilni udeležbi v 'ondefjek dne 21. sept. ob 10. uri redpoldne iz tukajšne cerkve sv. Ja-eza.
Posebno je bilo lepo videti, ko so
0	nosili k večnemu počitku petero je vnukov: Math, Mark in Henrik Craker, Anton in Leo. Mikše in nečak ^eter Fuks.
Pogreba so se udeležili rojaki in ojakinje iz bližnih mest.
Pokojnica je bila blaga žena, do-ra mati in skrbna gospodinja. Vsak.
1	jo je poznal jo je čislal, ker je veko dobrega storila posebno onim ro-'kom, ki so iskali dela na bližnjih ■rmah v okolici. Številnim poslom i delavcem, ki so delali za nje soproga je bila prava mati.
Mikšetovi in Krakerjevi družini srč-o sožalje, a pokojnici naj sveti večna ič.
pate iz nje? Ali ni nikakega izhoda, nikake rešitve? Ali mislite tudi vi, da je on kriv?”
“Nasprotno, zdi se mi jako verjetno, da je nedolžen.”
“Čujete li!” vzkliknila je mladenka ter se zmagoslavno ozrla na Lestrade-ja. “Sedaj vidite! Daje mi celo upanje.”
Ta je zmajal z rameni.
“Meni se zdi, da je moj tovariš nekoliko prenagel v svojih sodbah."
“Toda on ima prav, — jaz vem, da ima prav. Nikdar in nikoli ni tega storil James. Kar pa se tiče prepira z očetom, sem prepričana, da pri zaslišanju le zaradi tega ni hotel povedati resnice, ker se je tikalo mene.”
‘V kakem oziru?” vprašal je Sherlock Holmes.
‘Čemu naj še prikrivam, James in oče njegov sta prišla zavoljo mene večkrat navskriž. Gospod McCarthy je zahteval, naj bi se midva z Jamesom takoj poročila. James in jaz sva se imela rada že od otroške dobe kot brat in sestra, pa on je še premlad, je še premalo poizkusil v življenju — zato — in pa —■ — zato se še ni hotel vezati za vedno. Vsled tega je med Jamesom in očetom nastal večkrat prepir in jaz sem uverjena, da je bilo temu tudi tako na usodepolni dan.” “Ali je bil vaš oče z vajino zvezo zadovoljen?” vprašal je Holmes.
“Ne; nasprotoval je z vso odločnostjo. To je hotel le McCarthy.” Mladostni, sveži obrazek je zardel, ko je uprl vanj Holmes svoj prodirajoč in vprašujoč pogled.
“Hvala vam za vaše izvestje,” dejal je; “ali mi bo mogoče govoriti z vašim očetom, če ga jutri obiščem?” “Bojim se, da ne bode dovolil zdravnik ”
“Zdravnik? Čemu?”
“Moj ubogi oče je že mnogo let bolan; ta strašni dogodek pa ga je docela potrl. Sedaj ne more iz postelje in dr. Willows trdi, da ima neozdravljiv živčni napad. Smrt gospoda Mc-Carthyja ga je tembolj pretresla, ker je bil njegov edini znanec izza one dobe, ki jo je preživel v Viktoriji.” “Kaj pravite — v Viktoriji! To je važno.”
“Da, bil je med iskalci zlata.”
“Res, tam si je gospod Turner — kolikor sem čul — pridobil svoje premoženje.”
“Tako je.”
“Hvala vam, gospica. Vaše pripovedovanje je zame velikega pomena in koristi."
“Kaj ne da mi takoj naznanite, če bodete jutri kaj novega izvedeli, gospod Holmes. Gotovo obiščete Jamesa v zaporu. Povejte mu, vas prosim, da sem jaz povsem prepričana o njegovi nedolžnosti.”
“To storim, gospica.”
“Hiteti moram domov, ker je oče jako slab in me vedno zelo pogreša, če nisem pri njem. Zdravstvujte in Bog naj vam pomaga pri vašem nadalj nem poslu.”
Brzo kakor je prišla je odhajala mladenka; s ceste culo se je le še drdranje koles.
“Ne vem, kaj naj si mislim o vas, Holmes”, dejal je po kratkem molku nekako oblastveno Lestrade.
“Čemu je treba mladenki vzbujati upe, ki jim mora biti posledica razoča-
kom, s katerim smo se ravno pečali. Moje misli so vedno uhajale preko povesti v resnični dogodek, tako da sem naposled položil knjigo iz rok ter se popolnoma vdal razmotrivanju dogodkov tega dne.
Vzemimo, da je govoril nesrečni mladenič resnico, kaj pa se je zgodilo potem čisto nepričakovano, kakšen nesrečen, naravnost peklenski slučaj se je pripetil v tem kratkem času, ko je zapustil očeta, pa do onega trenutka, ko je začul njegov bolestni klic? Bilo je nekaj strašnega. Ali ni mogoče ničesar zaslediti? Morda kot zdravnik na podlagi popisa rane dobim kako sled. Pozvonil sem ter naročil časnik, v katerem je bil natančen opis celega dogodka. Zdravnikova izjava se je glasila, da je prebita glava od zadaj, in sicer tretjina leve črepinje ter leva polovica glavne kosti. Udarec je moral biti silen in storjen s kakim topim orožjem. Primerjal sem kraj udarca na lastni glavi. Jasno mi je bilo, da se je izvršil udarec od zadaj. Za obtoženca je bilo to olajševalno, kajti takrat, ko sta se z očetom prepirala, stal mu je nasproti. Seveda, mogoče je tudi, da se je starec obrnil v tistem hipu, ko je storilec zamahnil. Vseeno je treba Holmesa opozoriti na to okol-nost. In kaj naj pomenjajo besede, ki jih je izgovoril oče umiraje? V deliriju ni bilo. Mož, ki umre nenadne smrti, navadno ni zmešan. Najbrže je hotel označiti, vsled česa in kako ga je doletela ta usoda. Toda kaj je hotel s tem označiti z besedo “a rat”?
Dalje prih.)
VWWWWWWVWWWWiWkWWWWW^WWMWVWW
Kje je najbolj varno naložen denai?
K. S. K. J. — društva in bolniška bk gajna.
Chicago, 22. sept. — Dovolite, d ■ekaj malega odgovorim dopisniku i:
La Salle, ki nagovarja brate delegat za skupno bolniško blagajno.
1.) Jaz sem zoper to, ker društveni člani bi v tem slučaju morali več pla čevati v skupno bolniško blagajno, ka kor sedaj navadno plačujejo pri dru štvu. Pri našem in pri mnogih društvih je sedaj ta navada: vsak plač; vsak mesec za bolniško podporo v društveno blagajno posebno vsoto, na primer 50 centov. Skušnja uči, da to plačevanje ne zadostuje. Zato vsako pametno društvo napravi vsako leto kako veselico ali kak piknik ali oboje, da se opomore društveni blagajni. Veselica in piknik — to je vse prostovoljna stvar; društvo to stori ali ne.
Če je potreba stori ta korak, in če so društveni člani kaj vredni, bodo blizu prišli, in pripomogli k vspehu veselice pa tudi morate to vedeti, predno zač ali piknika. Če se pa ne napravi ne nete s svojo preiskavo; niti trenotk-veselica ne piknik, potem pa — tako ne smete o tem dvomiti. Rastla svr je pri nas navada — se kolekta od in bivala skupaj od mladosti in nikdr vsakega člana nek poseben določen ne pozna njegovih slabosti bolje o
mene. On ima tako dobro srce, da r ' v stanu poškodovati niti črva. Kdo ga pozna, mora vedeti, da je taka ob dolžitev največja budalost.”
“Upam, da se nam posreči oprosri« ga, gospica,” dejal je Sherlock Ho' nies. “Zanesite se name; kar je v mn: moči, vse storim.”
(Nadaljevanje s 8. strani.) sodbo na podlagi časniških poročil.” Cela stvar je jako jasna in prozorna kot zrak; čim dalje časa se jo premiš-uje, tem jasnejša postaja. Vendar >a se mladi dami — posebno pa še tki, ki kaže tako odločen nastop — ■e more protiviti, četudi sem ji že po-•ovno zatrjeval, da tudi vi, gospod iolmes, ne bodete v stanu kaj več do-tnati, kot sem storil jaz. Evo, njen oz je že tukaj!”
Komaj je Lestrade izgovoril, plani 'a je v sobo mladenka, ena izmed naj jubeznjivejših devojk, kar sem jil kdaj videl. Oči so ji žarele, napo' odprte ustnice trepetale; rdečica n; 'icih je pričala, da vsled razburjenja ir skrbi ni mogla niti vspričo tujca ob vladati notranjih čuvstev.
“Kako me veseli, gospod Holmes da ste prišli,” je dejala in uprla van: svoje krasne oči. “Zato sem se tako' pripeljala semkaj, da vam to povem Jaz dobro vem, da je James nedolžen
prispevek za društveno blagajno. To liko vam rečem, društveni člani, da se motite, če mislite, da se društvena podpora z lahkoto izplačuje. Društvo sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. je samo v enem letu izplačalo $1,010.35 (en tisoč in deset dolarjev, 35 cent.ov); društveni člani so pa komaj vplačali nekaj čez $800 dolarjev. Kje smo dobili
‘“Ali ste čitali obtožnico? Kaj =k’
ranje? Nisem prerahločuten, toda to moram imenovati krutost.”
“Jaz sem nasprotno popolnoma prepričan, da se mi posreči oprostiti Jamesa,” zavrnil ga je Holmes.
“Ali imate dovoljenje, obiskati ga v zaporu?”
“Da, toda le za vas in zase.”
“Potem sem pa vendarle primoran izpremeniti svoj sklep, da danes nikamor več ne odidem. Imava li še dovolj časa peljati se z vlakom v Her-ford, da govoriva z obtožencem?” “Časa več kot dovolj.”
“Pojdiva torej tja. Ti Watson pa, ne dolgočasi se med tem preveč; v malo urah se vrneva.”
Spremil sem oba na kolodvor, potem pa taval po mestnih ulicah; napo-ded sem se vrnil v stanovanje. Jel em citati nek roman, a dejanje se mi je zdelo tako površno in plitvo v pri-neri s krvavim skrivnostnim dogod-
POZOR, SLOVENCI
Rojakom priporočam svojo
Edino SLOVENSKO BRIVNICO V JOLIET, ILL.
Delo jamčim.
i-
Ÿ
1005 N. Chicago St
Joiin Stefanie
Bä Voglu Scott in Ohio cest, Joliet, I1L
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
Očistite jetra Flexer’s Pink Uver Pills
čistijo jetra zdravijo nered in za-basanost. Urejujejo prebavne orga ne. Cena po pošti ali v naši lekarn-
25c škatljica.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET, ILL.
W. Brown, pred» JBcM. Plin e i. p< c ) W. G. Wilcox, ka8ir.
Poročilo o sklepu
Citizen’s National Bank-e
JOLIET, ILL.
ob zaključku poslovanja dne 23 septembra, 1SG8.
Hranilnih ulog je: aa milijonov kron.
je:
Mestna hranilnica ljubljanska?
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuj« hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vsek ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsen tvojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to lik«, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznavi driava s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar tnalo letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pot jilnlca, papilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdn< varnost za val denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
N*‘"Til,,h FRANK SAKSER
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O
VVA%WAWWAVAVA’//.V.W/A,.,.V.,AV.,.W///A\VW.
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in dom o čili veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Obeedeljth N. W.344.!
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj lasnico. Nadalje izdeluj«, ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči i. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM !
W.%VAWAV//.VA\V,VAVVVA,.V.,.W.V,VA,.V.VAWA\
U
Kapital $100 000.00.
BARBER CILDING. OLJET.1LL. Obresti se plačujejo od vJog po 3 ODSTOT. NA LETO er se obrestna svota- če ne dvignjen; jripiše glavnici na prvi dan mesec; «anuarja in julija. Za vsako vsoto, k ic hranjena en mesec plačamo obrest -n tudi na prvi poslovni dan vsaceg; meseca pripišemo obresti k svotam ki so bile vložene pred petim dnen vsakega meseca. Certifikati kažejo p< j odst. obresti od vsake vsote, ki j> Sila uložena šest mesecev.
ia banka te odprta od 9. ure z ju pa do 4. ure pop
VIRI:
Posojila in odštevki .............................................$416,080.98
^resežki .......................................................... 9,268.80
J. S. Bonds za cirkulacije ....................................... 104,267.27
Druge obveznice ................................................... 95,899.93
Premičnina ........................................................ 15,305.26
Dolg bank in U. S. Treas........................................... 81,638,40
$722,460.65
Obveznosti:
Glavnica .............................................................$100,000.00
Preostanek ............................................................ 17,819.65
Note nat’1 bank ..................................................... 100,000.00
Vloge ................................................................ 504,640.99
$722,460.64
R0BT. PILCHER PrecL.	FRED BENNITT, PocLreds.
W G. WILCOX, Kašir

J. J. KUKAR,
536 Belvedere St, Phone 1441.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
jvseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cer* kve sv. Juriia So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela. prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu	Telephone 123: South Chicago
JOUCT.HJL.
mo pivo v .
BOTTLING DEPT. SCOTT an. La
4
3KLEHICAÏÏ.
OBA TEL ■»
KRANJSKA
KRANJSKA . MESTA.
¡«•♦HI««"
fWWTlT",W"V,Vl,W" W 1 1 U1
lika in nje okolica po krvoločnih Turkih. Vže jeseni 1408. 1. je pridrla turška tolpa na slovensko mejo, ter plenila in razgrajala po Metliškej okoli-Podrla je hišo nemškega reda in
XII.
METLIKA.
(Dalje.
Začetkom srednjega veka je pripadala slovenska meja ali marka — tako se je namreč zvala ta pokrajina — k Ogerskej v političnem in cerkvenem obziru. Ko je 1091. leta ogerski kralj sv. Ladislav ustanovil Zagrebško škofijo, vtelesil jej je tudi pokrajine Žum-berk, Metliko in Črnomelj. A tudi O-glejski patrijarhi so imeli nekako duhovno oblast po teh krajih, nastavljali so duhovnike ter skrbeli za novi naraščaj. A desetino so morale od-rajtovati vse župnije ali fare Zagreb škemu kapitelnu.
Ker so imeli ogerski kralji v 12. stoletji doma dovolj posla, niso se brigali za to skrajno mejo, katera se je tekom časa oprostila Ogerskega gospodarstva. Novi boj za vrhovno cerkveno oblast je nastal zopet začetkom 14. stoletja. Leta 1336. je imenoval Oglejski patrijarh Bertrand Metliškim župnikom Henrika Opavskega, duhovnika nemškega reda. Za tega časa je prišel nemški red desetino pobirat, katero so cerkve dajale Zagrebškemu ka pitelnu. Vsled tega se obrne Zagrebški nadškof s prošnjo na papeža Benedikta XII., ki je takrat bival v Avignonu. Papež je sicer odločil, naj se povrnejo Zagrebškej cerkvi stare pravice in v slučaji nepokorščine naj se motilci izobčijo. In res je papež Klement VI. izobčil Henrika in nekatere druge. Ker je ljudstvo z njimi bilo, niso se dosti brigali za vse to. Bili so za te dobe v Metliki zaporedoma župniki: Henrik, Ortolf in Jakop, a Gonz-lav je bil v trgu. Po tem potu se je oprostila slovenska meja Zagrebške duhovne nadvlade ter prišla pod O-glejske patrijarhe.
Ravno tako se je oprostila slovenska marka svetne oblasti Ogerske. O-kolo 1205—1213. leta je odstopila kraljeva hiša Ogerska slovensko mejo sorodnej rodovini istrskih grofov iz hiše Andehsov. Za časa Henrika IV. 1228. leta je bila Metlika njihova svojina. Po smrti mejnega grofa Henrika jo je podedovala njegova soproga Zofija, grofinja Višnjegorska. Umrla je 1256. leta kot nuna v Admontu. Po njej so podedovali Metliko grofje Sponheimski. Za temi so postali Metliški gospodje goriški grofje okolo 1268. leta.
V dan 6. junija 1364. leta je postavil goriški grof Albreht za dediče avstrijske vojvode, ako umrje brez otrok. Vsled te pogodbe je postala Metlika imovina avstrijskih vojvod. Avstrijski vojvoda Rudolf je obljubil na Albrehtovo prošnjo podložnikom pustiti one pravice, katere so uživali pod gospod-stvom goriških grofov (v dan 16. januarja 1365. L). Ko je pa onega leta bival Albreht v “Novemtrgu” na Me-| tliškem, obljubil je postaviti tacega stotnika slovenskej meji, ki bode prisegel, da pripozna samo avstrijskega vojvodo Rudolfa in pa njegove dediče za Metliške gospodarje. Leta 1374. je Metlika prisegla zvestobo vojvodoma Albrehtu in Leopoldu. Avstrijski vojvode so imeli tu svoje stotnike, katerim so zastavljali svojo imovino. Taki stotniki so bili: Sigfried pl. Ga-lenberg (1424. 1.), Janez Hohenwarth (1462. 1.), Andrej Hohenvvarth, ki je ustanovil meščansko bolnico (1469. L); od 1543.—1556. leta je bil Anton pl. Thurn. Leta 1578. so bili gospodarji Metliškega gradu grofje Alapi, kasneje grofje Frangepani, ki so ga zapustili Zagrebškemu kapitelnu, kateri ga je prodal 1792. leta rodovini Zavinše-kovej.
Zdaj so se prve hiše postavile, to se ne da zgodovinsko dokazati. Isto tako nam dosihdob ni znano, kdaj je Met lika dobila mestne pravice. Izvestno je, da je bila v 14. stoletji še trg, kakor tudi sosednje mesto Črnomelj. V 18. dan junija 1407. leta pa je vojvoda Albreht ukazal, da so prosti davka vojaki in vitezi, ki bivajo v mestih Metliki in Črnomlji. Tu se v listinah Metlika prvič zove mesto. Skoraj gotovo je postala mesto od 1377. do 1407. leta. Mesto je bilo neposredno podložno deželnim knezom,’ ki so mu če-šče potrdili pravice, tako med druzimi nadvojvoda Karol, prišedši v Ljubija no k deželnemu zboru 1567. leta.
Nemški red, ki je bil ustanovljen r Jeruzalemu 1128. leta v namen, da stre že ranjenim in onemoglim romarjem, imel je v Metliki vže 1223. leta svojo hišo. Župnija ali fara je tudi jako stara. Leta 1228. je bil župnik Henrik, 1295. leta pa Gerlah Hmeljniški. Farna cerkev je bila zunaj denašnje Me tlike ter se je zvala “Bela” (Alba) po leg trga. Pozneje je bila župnija pre meščena k cerkvi svetega Nikolaja. Koroški vojvoda Ulrik III. je podaril župnijo nemškemu redu 1268. leta. O glejski patrijarh Peter je daritev po trdil. Goriški grof Ivan je 1337. 1. vzel v varstvo vse cerkve in imetje nemške ga reda po Metliškej grofiji. Ko so 1753. 1. pridrli Turki na Metliško ter umorili Semiškega prošta in župnika Janeza Stariho, premestil je nemški red proštijo v Metliko. Župnijo in imovino nemškega reda so oskrbovali kompturi.
Grb slovenske marke je bil zvon kembeljnom na polji; češ, naj skrajna meja zvoni, kadar se bliža sovražnik. Tega je bilo češče treba. Ne da se opi sati niti dopovedati, kaj je trpela Met
Črnomaljsko župnijo. Še mnogo sla-beje je bilo za Metliko 1431. leta ali kakor je bolj verjetno 1429. leta. Blizu do 8000 roparjev je pridrlo v okolico. Kakor divja zver so planili na ubogo, slabo utrjeno Metliko. Iz lesa narejeno mesto so hitro obvladali, mlado in staro, moške in ženske pobili, cerkve razrušili, živino in sploh vse, kar je bilo kake vrednosti, pograbili in se seboj odnesli. Od tod so udarili proti Novomestu, kjer jih premaga Ulrik Šenk Ostroviški. Leta 1464 je odpustil cesar Friderik IV. meščanom polovico davkov, a papež Pavel II. je podelil odpustek vsem onim, ki so se bojevali v Metliškej grofiji proti Turku. Ali malo je vse to pomagalo. Vže 1469. 1. so Turki zopet prilomastili v slovenske kraje ter gospodarili, da se Bog usmili. Meseca junija so pridrli turški konjiki preko Slavonije čez Kolpo; bilo jih je kakih 10,000. Ušatorili so se pred Metliko. Ves teden so divjali po okolici, ter na novo sezidano mesto Metliško popolnem razdjali. Metličani brez strehe so se potem pomaknili bliže k trdnemu gradu ter o-kolo njega postavili hiše. V gradu je gospodaril tega časa Andrej Hohenwart. Ta je imel dosti posla, da je preživel uboge meščane. Od tod so se Turki razkrojili požigajoč in moreč malo ne po vsem Kranjskem.
Leta 1547. so Turki zopet prišli na slovensko mejo ter so hudo pustošili na Metliškej zemlji in po okolici Se-miškej in Novomeškej. Leta 1575. so divjaki zopet prilomastili pred Metliko, polastili se mesta, pomorili ali v sužnjost odpeljali, kar jim je prišlo živega pred oči; mesto so zapalili, da ni ostalo druzega nego pepel in razvaline. Tri leta pozneje so Turki zopet prišli pred mesto, oblegali ga od 28. marca do 1. aprila. Vrli Metličanje so pomorili nad 1000 Turkov; a naposled se je vender le moralo mesto udati. Strašno so divjali Turki po mestu. Mestnega sodnika so se sulicami prebodli, a mestnim svetovalcem posekali glave; žene in dekleta so skru nili, zaprli jih v cerkev in jo potem zažgali. Okolo 900 mladeničev in mož so odpeljali v sužnjost. V tem so se zbrali brambovci iz Kranjske in Koroške — kakih 12,000 mož — ki so Turka zapodili v beg na 12. dan meseca aprila.
Zadnjič so plenili Turki po Metliškej okolici 1723. leta. Osobito mnogo kvare je trpela oni čas Semiška okolica.
Zaradi kvare, ki so jo naredili Turki mestu in pa zaradi kuge, ki je vzla-sti 1646. leta mnogo ljudi pomorila, obožalo je mesto tako, da si še koncem 17. stoletja ni opomoglo. V dveh letih je podavila kuga nad 1200 ljudi; mnogo hiš je ostalo brez gospodarjev mestno obzidje je jelo razpadati. Mestni očetje so bili primorani prodati mestno imovino, da so poplačali davek. Vender to vse še ni bilo dosti; ostalo je še 1209 gld. dolga.
Sredi šestnajstega stoletja so luteranske homatije novic razvnele Metličane. Leta 1561. je v mestu oznano-val novo vero nekov suknar Gregorij, ki ni umel niti nemškega niti latinskega jezika, a znal je Trubarjeve knjige na izust. Za njim sta to delo prevzela Janez Tulšak in Peter Vojmanicijus. Novomeški arhidijakon Jurij Graf je storil konec tem homatijam in zaprl oba oznanovalca na povelje Ljubljanskega škofa.
Tudi šolo je imelo mesto vže sredi 16. stoletja. Učitelji so bili: Sebastijan Schwarz (1582), Jurij Stauder, G. Grmek in Matija Kompare (1584 1.)
Sredi 16. stoletja so se naselili po Metliškej okolici Uskoki ali Vlahi. Meseca septembra 1530. leta je pribežalo ali uskočilo več družin iz Bosne na Avstrijsko. Njih vodja in haram-baši so šli naravnost h kralju Ferdinandu, da si izprosijo bivališča svojim ljudem. Za boj pripravni možje so pa šli proti Bihaču, kjer so se v bitki neki prav dobro obnesli. S tem je izginil strah, da bi to bili kaki turški ogleduhi. Deželni stanovi so nasve tovali, naj se Vlahi näsele po Žumber-ku, Kostelu in Vinici; odkaže naj se jim zemlja, ki bode prosta davka, sa mo neko desetino od živine in žita naj odrajtujejo; za glavarja in stotnika naj se jim da kak hraber mož; služijo naj za oglednike ter branijo mejo turških napadov. In res, v teku desetih let se je naselilo 3000 družin po Metliškej okolici, Žumberku in Kostelu do 1541. leta. Vender je trajalo še dokaj časa, da so se stvari uredile in pribeglim družinam zemljišča odkazala, ker ni bila volja graščinskih gozdarjev, dati jim zemljišča, a zemljišča deželnih knezov so bila zastavljena. V tem času so se preživeli s tem, da so plenili po Turškem. Jako mnogo zaslug je imel cesarski svetovalec Janez pl. Len-kovič, da se je stvar uredila. Bil je njih stotnik, in kot tacemu je pripadal Mehovski grad. To zemljišče se je razdelilo med Vlahe. Pozneje so bili po vojaško organizovani, imeli so svoje stotnike in dobivali plačo od vi-cedoma. Njih opravilo je bilo: braniti mejo proti Turkom. Tako je bila nastala vojaška granica.
Družinsko življenje Uskokov je čisto različno od sosednih Belokranj cev. Živelo je po več družin vkupe v jednej hiši; gospodar je bil najstarejši mož, a gospodinja žena najmlajšega sina. Vse v hiši se jima je moralo pokoravati. Vodila sta domače delo in vsa opravila, katera so izvrševali
ostali družinski udje. V jednej hiši je bivalo po 10 do 12 mož za'vojsko sposobnih, ki so morali biti vedno pripravljeni za boj ter stražiti mejo. Sploh pa niso bili in še danes niso nič kaj prijetni sosedje. “Radi so segali in še segajo po tujem blagu, in znali so najti, kar ni nihče izgubil, ter vzeti, predno se jim je dalo”, pripoveduje Valvazor. Ker so slabo gospodarili, pošlo jim je kmalu vse, kar so si pridelali. Zdaj jim druzega ni preostaja-lo, nego iti na plen. Poiskali so si ga deloma v sosednej sovražnej deželi, a deloma tudi pri svojih sosednih prijateljih. Sila težko jih je bilo zasačiti; bili so hitrejši nego najčilejši konj, med seboj jedini ter zvezani kakor železna veriga. Težko jim je bilo dokazati storjeno hudodelstvo. Obdržali so do današnjega dne svoje šege in svojo nošo, po katerih se ločijo od sosednih Belokranjcev. Žene nosijo obleko iz bele tkanine in pisan zastor. Lase si kitijo s tem, da si v kite vpletajo različno srebrnino in drug lišp. Dekleta nosijo čepice (kape), ki so pri imovi-tejših večkrat nakitene z zlatimi in srebrnimi cveticami. Moška noša je podobna hrvatskej. Po veri pripadajo deloma grško-katoliškej, deloma pra-voslavnej cerkvi.
Danes šteje Metlika 1244 prebivalcev, ki se žive največ ob vinoreji in poljedelstvu. Obrtnikov in rokodelcev je malo. Hiše so videti dokaj lepe in snažne ter pričajo o blagostanji mesta.
Za dušni blagor meščanov skrbi prošt nemškega reda, kateremu pomagata dva duhovna pomočnika. Za naobraženost naroda skrbi čvetero-razredna ljudska šola. Sploh se Belokranjci še danes odlikujejo se Slovanom prirojeno gostoljubnostjo.
Slovanski tvorničar društvenih od znakov (badges), regalij, kap, baadei zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujet« kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka tolog na zahtevanje zastonj.
04040404040404040404
Za kratek ča
♦04-00
im
Î0404040440404040404C4040C
O Veliki noči.
“Gospod doktor, prosim vas, zapišite mi nekaj za pokvarjen želodec!” “Kako dolgo pa že imate pokvarjen želodec?”
“Sedaj ga še nimam, a jutri, ko se najem povitic.”
Odkritosrčno.
Zdravnik vpraša bolnika, kako kaj diha.
“I, tako, noter pa ven, ako sem na mrazu, pa celo meglo diham!” odgo vori bolnik.
Koze staviti ne pomaga nič.
“Jaz nikakor ne verjamem, da bi
koze (osepnice) staviti kaj pomagalo,” pravi prebrisana žena. “Ravno lani sem dala jednemu svojih otrok staviti koze, a drugi dan pade skozi okno in pri tej priči obleži mrtev.”
Nevarnost.
Zdravnik, poklican k bolniku, zapazi majhno rano in zaukaže, naj hitro pošljejo hlapca v lekarno po mazilo. Bolnik se ustraši in reče: “Oh za Boga gospod, mislim, da še ni taka nevarnost!”
“Velika nevarnost je,” odgovor: zdravnik; “zakaj, ako ne prinese hlapec hitro mazila, bode se rana prej zacelila.”
Pameten bolnik.
V bolnici so vsak dan drgnili strežniki bolnikom trpečim na protinu bol ne ude, kar jim je provzročalo tolike bolečine, da so razven jednega vsi kričali in stokali. Ko vprašajo tovari ši voljnega bolnika, kako tolike boleči ne prebiva tako mirno, odvrne jim smeje: “Kako ste neumni! Ali mislite da jim nastavljam svoje bolne ude, da bi jih drgnili? Kaj še!”
Kaj dela zdravnik.
“Kdo pa ti zdravi bolni
Tonček: prst?”
Franček: “Ljubi Bog!”
Tonček: “Kaj pa zdravnik?” Franček: “Ta ga hodi samo gledat.1
Pri zdravniku.
Kmet pride k zdravniku. “Prosim: gospod doktor zapišite mi nekaj!” Zdravnik: “Kaj vam pa je?”
Kmet: “Dobro mi ni!”
Zdravnik: “Kje vas boli?”
Kmet (položi roko na srce): “Tu kaj me boli, ako se primem!”
Zdravnik: “Pa se ne smete ondu prijemati.”
Kmet: “Saj res, gospod zdravnik. Lepa hvala in z Bogom!”
Širokoustneži.
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35cdo 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
E. Wunderlich Granite Go.
804-806-808 N. Hickory St. Joliet, II..
Velika zaloga spomenikov
Stephen Jakše
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Ca>
523
H
©
Ph
52;
©
©
PP
©
¡2j
Tile Joliel national M
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. KAPITAL $100
o o 0.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT.. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Fr. Bambich
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet.
Sl
priporočata rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset. N. W. Phone 406.
OD
◄
Pfl
«
¡27
Nase prodruznice so: v Chicag# Bethania and Resurrection Cemetarf blizu Summit, Cook Co., in Naperville 111. Chi. tel. 1872. N. W Phone 49?
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
katerej bodem točil najboljše porter je vo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, III
Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozebli no Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri naročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob Wahcic,
P. O. Box 69
Cleveland, Ohio
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in trži» najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premos
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway..JOLIET, ILL
Ustanovljena 1S71.
OBLEKE ČEDITI IN ČISTITI je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTI'L.NO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Rojaki! Pijte 199
pivo
‘Elk Brand
dobite je pri
Hike Hočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY
izdelovalci
ULEŽANE PIVE
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER
BEER.
Anton Nemanich & Son
205*207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrelmiški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Znano je, da so nekateri ljudje tako vajeni vode, da ne utonejo v nobeni vodi, naj si je še tako globoka.
V Plepelčevi krčmi je pravil nekdo, da je šel na Laškem pol ure daleč morje, pa da mu voda ni sezala više, nego do prsi, z levo roko je pušil to bak, hotel je reči, da je držal pipo, desno pa plaval.
“To so majhne reči,” oglasi se drug, “v zadnji vojski je šel ves bataljon rdeče-plaščarjev čez reko Reno, ki pa ni plitva voda, in bili niso više mokri, nego do kolen.”
Sedaj se oglasi tretji: “Ali je to tako čudno? Saj so prehodili tisti dan, da so prišli do Rena, nad 20 ur. Zato so se jim naredili taki mehurji na nogah, da se niso delj pogreznili v vodo nego do kolen.” — Dobro jim je povedal.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA. !
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
•■The D.S.”H>c.in',Meerscliaiim”5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet; DL
VSAKDO "VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ
910 N. Chicago Stree
JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tet izdelujemo vsa v to strob. spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
Amerikanski Slovenec $1 na leto.

Imenik podrejenih društev Kranjsko - Slovenske Katolilke Jednote.
1. Društvo sv. Stefana, Chicago, 111. Predsednik: John Žefran, 56 W. 25th St.; tajnik: Fr. Banič, 661 22nd St.; delegat: Ant. Poglajen, 144 W. 23 St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
S. Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Ant. Oberstar, 105 Cora St.; tajnik: Mih. Uršič, 115 Indiana St. delegat: Ant. Glavan, 1119 Broadway. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
3.	Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet,
111.	Predsednik: J. N. Pesdertz, 1506 Centre St.; tajnik: Jos. Panian, 1001 N. Chicago st.; delegat: B. J. Chulik, 711 N. Chicago St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Geo. Nema-nich, Box 1230; tajnik:John Lovšin, bx 1230; delegat: Fr. Tancig, bx 674. Vsi v Soudan, Minn. Mesečna seja se vrli 4. nedeljo.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, 111, Preds.: Frank Mišjak, 342 Crosset st.; tajnik: Jos. Berglez, 1130—3d St.; delegat: Jos. Bregač, 1108—4th St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: J. Oražen, 1045 Obriando ave.; tajnik: Math Novak, 432 So. Santa Fe ave.; delegat: Nick. Badovi-nec, 1909 E. Obriando ave. Mesečna seja vsakega 14 dne v mesecu.
8.	Društvo sv. Cirila, in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: John Gregorčič, 1222 Broadway; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; delegat: Mart Kambič, 1204 Cora st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa. Predsed.: John Štefanič 608 Pearl st.; tajnik: John Tancik, 609 Pearl st., Lyons, Iowa. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Preds.: Mart. Zelenšek, Bx 262; tajnik: Fr. Mrva, Box 262; delegat: Alf—s Kessler, 231 Middle ave. Mesečna seja vsako prvo soboto ob 8. uri zvečer.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Vinc. Šume, N. Main St.; tajnik: Jos. 7allar, Jr., Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box_ 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
13.	Društvo sv. Janeza Krst.; Biwa-
bik, Minn. Predsednik: Fr. Jaklovič; tajnik: John Stopnik, Box 64; delegat:	Frank Nose, Box 77. Me-
sečna seja vsako psvo nedeljo
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Preds.: John Konda, 1260 Talbot St.; tajnik: J.Malerich,1260 Talbot St.; delegat: Paul Tomažin, Box 579. Seje se vrše prvi in tretji četrtek.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4625 Hatfield st., Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec, 1 Peach Alley, Allegheny, Pa.; delegat: Mat. Klarič, 4708 Hatfield St. Seja vsako tretjo nedeljo.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia,
Minn. Predsednik in delegat:	Fr.
Trampuš, Box 306; tajnik: Math. Ko-stainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr. Planov-šek, Box 76; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 8. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu po 20.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Mat. Šute; tajnik: Mih. Mavrin, 213 Brundy ave.; delegat: M. Rupe, 144 Larmore St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
21.	Društvo sv. Jožefa. Federal, Pa.
Predsednik:	John Krek; tajnik:
John Demšar, Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Bttr-dine, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Mih. Hočevar, Box 315; tajnik: Jos. Hočevar, Box O; delegat: Al. Šušteršič, Box 185. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Pet. Klobučar, Piper Ala.; tajnik in delegat: Fr. Keržič, Box 33. Seja vsako 2 nedeljo.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Anton Grdina 6108 St. Clair ave.; tajnik: Jos. Jarc, 1126 E. 61st St., N. E.; delegat: John Grdina, 6011 St. Clair ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
29.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, III. Predsednik:	Jos. Jurjevič,
North Broadway; tajnih Mihael Wardjan, 903 N Scott st.; delegat: Mart. Težak, 1201 N. Hickory st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 210 5th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir, En-umclaw, Wash. Predsednik: Pet. Ver-rovnik; tajnik in delegat: Jos. Malnarje. R. F. D. No. i. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsed.: Jos. Ivanošič, 4925 Hatfield St.; tajnik: Anton Mišica, 528 Butler street; delegat: Jos. Pavlako-vič, 54 Lou Road, Sharpsburg, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik:	Paul
Sterk 413—N. 5th St.; tajnik M. Majerle, 413 sth St.; delegat: Peter Majerle, 319 Barnet Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, Iowa. Predsednik: Jakob Skala, Charlotte, Towa.; tajnik: Štefan Stukel; delegat: John Skala. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Pet. Sterk, 120 North St.; tajnik: Mike Bizal, 216 — 3 ave.; delegat: Tom. Viver, 305 — 3 ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri.
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa.
Predsednik: John Bojane, 571 Butler street; tajnik:	John Jevnikar, 132
Almond Alley; delegat: Ig. Podvas-nik, 159J4 Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
42 Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Mark. Kofalt, 848 S. 2nd st.; tajnik: J. A. Pibernik, 172 Fredrick st.; delegat: Fr. Plut, 154 Main st. Mesečna seja vsaki tretji četrtek
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Pred.: John Deržaj, 718 E. Park ave.; tajnik in del.: Mihael J. Kraker, 503 E. 3rd st. Mesečna seja vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Jakob Kovač, 9550 Ave. M.; tajnik: Math. Černetič, 3948 Kreader Ave.; delegat: Josip Kompare, 8908 Greenbay ave. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda,East Helena, Mont. Predsednik: John Lozar, Box 32; tajnik: Martin Ovniček, Box 185; delegat: Nick Veržuh. Seja vsakega 14 in 18 dne.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 319 —90th st.; tajnik: Mihael Zobec, 416 E. 9th st.; delegat: Jos Stern, 424 E. 9 th St. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: Mart. Kremesec, 500 N. 18 Pl.; tajnik: John Vukšinič, 1317 Trumbull Ave.; delegat: Anton Kre-mesec, 512 W. 18 Pl. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
49. Društvo Jezus Dober Pastir, Rud. Požek, 201—57 St.; tajnik: Geo. Veselič, 4834 Plum Alley. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
vsako četrto nedeljo.
50. Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Mih. Hu-šič, 12 Elbow St.; tajnik:	Frank Malich, 271 High Street, Pittsburg, Pa.; delegat: Marko Ostronič, 92 Villa st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
51.	Društvo sv. Petra m Pavla, Iron-Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 515 Smith St.; tajnik: M. Badovinac, 6 Evine; delegat: Moth. Kozan, 516 Smith St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Aloizija, Indianapolis, Ind. Predsednik: Math. Jug, 738 War man ave.; tajnik in delegat: Al. Fon, 723 Warman ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan,
III. Predsednik: John Umek, 1414 Mc AlizLcr ave.; taj.uk:	John Dobro-
volc, 1426 McAlister Ave.; delegat: Frank Opeka, Box 257. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: Mart. Zalar, Box 541; tajnik: Fr. Firšt, Box 147; delegat: Fr. Krebs, Box 54. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte,
Colo. Predsednik: Mart. Pavlišič, box 41; tajnik in delegat:	M. Krašo-
vec, Box 63. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Col. Predsednik: Filip Starc, 514 Front St.; tajnik: Korošec, 506 W. Chestnut st.; delegat: John Keržan, 701 Elm St. Mesečna seja vsakega 14. dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: Vinko Riedl, 13 Scholes St.; tajnik: J. Zupan, 135 Montrose Ave.; delegat: Pet. Vogrič, 799 Flushing Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
68.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa Predsednik: John Tušar; tajnik: Fr Demšar, Box 66; delegat: Ant. Rozina, Vsi v Irwin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda Eveleth, Minn. Predsednik: Valentin Čampa; tajnik: P. J. Srnovršnik, Box 750; delegat: Anton Erčul, Box 25. Sparta, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., Weno na, 111. Predsednik: Jac. Pirman; taj nik: Jos. Rudolf, Box 76; delegat Martin Pirman, Box 62. Mesečna se ja je v šolski dvorani prvo nedeljo.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela Youngstown, Ohio. Predsednik: Ni kola Gračan, 2 Bridge St.; tajnik in de legat: John Jerman, 619 W. Federn st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Brad
ley, 111. Preds.: John Pesdirc, Box 353 tajnik:	John Jerina, delegat
Fr. Drašler, Box 90. Mesečna se ja vsako prvo nedeljo v mesecu.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleve land, O. Predsednik: A. Marinčič, 8101’ Aetna Road, S. E.; tajnik: John Šu steršič, 7713 Astell Piace; delegat And. Slak, 7733 Axtell Pl., S. E. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
64.,	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa Predsednik: George Novak, 42 R.R. st.: tajnik: Geo. Novak, Jr.; delegat: John Škof, 571 Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Mil waukee, Wis. Predsednik: J. Malenšek, 237 Hannover St.; tajnik: Ignac Kušljan, 322 Florida St.; delegat: M Štiglic, 415 Florida St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v nemški dvorani.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Jos. Popich, 1367—E. 47 St.; tajnik: Jos. Perko, 7114 Filber Court, S. E.; delegat: Ant. Šuštaršič, 1816 Ater Ave. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: John Žlogar, 234 Frederick st.; tajnik: J. Hočevar, 234 556 S. 3 st Mesečna seja , sak tretji ponedeljek.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa Predsednik: Jos. Klažter, Box 88. Adamsburg, Pa.; tajnik: John Ferbots, Box 276. Monroe. Pa.: delegat: Fr Pervinšek, Box 90, Adamsburg, Pa Mesečna seja vsako prvo nedelio
69.	Društvo sv. Jožefa. Great Falls Mont. Predsednik: Mat. Urih. bx 441;
tajnik John Ramuta, bx. 605; delegat Jac. Stariha, 1711 6th ave. N. Mesečna seja vsako 3. soboto.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Jos. Petrič, 1837 S. 7th St.; tajnik: Rob. Kunste!, 2118 N. 11 th St.; delegat: Ant. Bukovec, 1100 Wyoming St. Mesečna seja vsako 3. nedeljo.
71.	Društvo sv. Anton Pad., Goff, Pa. Predsednik in delegat: Ant. Tome, bx 94; tajnik: John Tome, box 94. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Fr. Verant; tajnik: Jac Muhvič, Box 1003; delegat: Jac. Petrič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, IH. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Stefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Poličevih phostorih.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield,
111.	Predsed.: Jos Zupančič, 1913 E. Stuart St.; tajnik: A. Kužnik, 1201 S. 19 St.; delegat: J. F. Kren, 912 S. 16th St. Mesečna seja vsako 2. nedeljo.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: John Novak. Box 173; tajnik: Jos. Barbarič, 28 La Harpe St.; delegat: Gregorič, 1212 Main St. Seja vsako tretjo nedeljo.
76.	Društvo sv. Jožefa, La Salle, 111. Predsednik: John Banič, Box 230, De Pue, 111.; tajnik: Alois Banič, Box 411, De Pue, 111.; delegat: John Obri, Box 55, De Pue, 111. Seja prvo nedeljo.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik Kancijan Majhen; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 548. Meseč, seja vsako drugo nedeljo v mesecu
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chi-
cago, 111. Predsednica: Ther. Banič, 661 W. 22 St.; tajnica: Kat. Koenig, 50 W. 25 St.; delegatinja:	Ana
Ulašič, 580 W. 21st St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Wau-
kegan, 111. Predsednik: Fr. Grom, 834 —10 st.; tajnik: Matija Jereb, 834—10 St.; delegat:	Fr. Petrič, Box 14.
Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
80.	Društvo Matere Božje, South Chicago, III. Predsednica: Uršula Ku čič, 9429 Ewing Ave.; tajnica: Tereza Žiherle, 189 — 95th St.; zastopnica: Katarina Jakovčič, 9621 Avenue M. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Flajnik, 4636 Hatfield St.; tajnica: Jošefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Roza Bojane, 225 — 57th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Frank Zupančič, tajnik: Anton Skubic, Box 175; delegat: Fr. Špehar. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Pet. Šikonja, Box 215; tajnik: Geo. Pintar, Box 96, Painesdale, Mich.; delegat: Alb. Mataja, Box 188. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 Globe St.; tajnica: Amalia Bombach, 565—nth Ave. delegatinja: Neža Ambrožič, 562 11 th Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
86.	Društvo sv. Sera Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Johana Ramovš, box 466, tajnica: Johana Star man, box 253; delegatinja: Ivana Ferlič, box 399. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Math. Judnič, 1101 Bluff St.; tajnik: Math. Golobich, 518 Summit St.; delegat: Math Lav-rich, 1312 Broadway. Mesečna seja vsa ko drugo nedeljo v mesecu
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk,
Mich. Predsednik: Jos. Butala; tajnik:	St. Lamut, Box 121; dele-
gat: John Butala, Box 44. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
89.	Društvo Petra in Pavia, Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, 46 Railroad St.; tajnik: Frank Kuzmi-iak, 32 Ganster St.; delegat: Nik j Erdeljac, 25 Ganster St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, South Omaha, Neb. Predsednik:
gat: John M. Knez. Mesečne seje se vrše prvo nedeljo.
98. Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik:
John Okoren; tajnik: Val. Pirc, 113 Central Ave., delegat: John Rrnulc, Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside,
Utah. Predsednik:	John Verhovec,
Box 214; tajnik: Anton Težak, Box 35; delegat: John Starič. Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda So. Lorain, O. Predsednik: Fr. Ambrožič, 562—11 ave.; tajnik: John Juha, 562 — llth ave.; delegat: Jos. Svete, 960 — 10th ave. Mesečne seje se vrše vsako zadnjo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark,
N.	J. Predsednik in tajnik: Chas. Mi-skatovič, 335 — 15 Ave.; zastopnik: John Gosar, 719 High St., West Hoboken, N. J. R^dne seje vsako drugo soboto v mesecu.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Jurij Sagadin; tajnik: Bernard Pavlič, 1138—30th st.; delegat: Franc Muren, Florida st. Mesečna seja prvo nedeljo.
104.	Društvo Marije Čist. Spoč., Pueblo, Colo. Predsednica: Josephine Mrhar, 1210 Bohman ave.; tajnica: Jennie Hočevar, 207 E. Northern ave.; delegatinja: Jennie Zupančič, Messa ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. J. Predsednica: Ivana Stern, 424 — E. 9th St.; tajnica: Mrs. Mrhar, 402 S. 5 St., Brooklyn; delegat. Fany Pirnat, 344 E. 9th st. Mesečne seje vsakega 15.
106.	Društvo sv. Ane, Chicago, 111. Predseds.: Marija Kremesec, 500 W. 18 Pl.; tajnica: Ter. Hočevar, 788 W. 21 St.; delegatinja: Tereza Kremesec, 504 W. 18 Pl. Seje prvo nedeljo.
107.	Društvo sv. Barbare, Moon Run, Pa. Predsednik: Pavel Korenčan, Box 92; tajnik: Urban Olivani, Box 186; delegat: Jac. Joger, Box 286. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Iv. Ogulin, 604 Hickory St.; tajnica in delegatinja: Marija Dunda, 1002 N. Chicago St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: John Žitnik, Box 131; tajnik: Janez Vrečar, Box 213; de legat: Jac. Derglin, Box 131. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
no. Društvo sv. Jožefa, Barberton,
O.	Predsednik: Mav. Slatnar, 743 Cornell St.; tajnik: John Rataj, 696 Wunderlich Ave.; delegat: A. Kranjc, 167 Cornell St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
m. Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, O. Predsednica: Ivana Žgajnar, 643 Newell Street; tajnica:: Antonija Rataj, 696 Wunderlich Ave.; delegatinja: Neža Kranjc, Box 362. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
112. Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: St. Banovec, Box 1022; tajnik: Leopold Kukar, Box 1047; delegat: Jos. Agnič, Box 266. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
n 3. Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: Al. Andoljšek, 615 Elgin St.; tajnik: John Klun, 4881 Washington St.; delegat: Fr. Andoljšek, 4543 Pearl St. Mesečna seja vsak 12. dan v mesecu.
114.	Društvo sv. Marije Milosti Pol ne, Steelton. Pa. Predsednica: Mary Matjašič, 607 So. 2d St.; tajnica; Mary Staraširtič, 617 S. 2d St.; delegatinja: Ana Kočevar, Hotel Oberlin, Oberlin, Pa. Mesečna seja vsako tretjo soboto v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Preds.: Neža Žagar, 404 Ferry St.; tajnica: Mary Majerle, 413 N. 5th St.; delegatinja: Apol. Žagar, 332 Barnet Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
117.	Društvo sv. Srca Jezus., Murray, Utah. Predsednik: Jože Železnikar, Box 428; tajnik: Fr. Truden, Box 315; delegat:. Vincenc Padar, Box 428. Redne seje vsakega 10. dne v mesecu.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls
N.	Y. Predsednik: Fr. Gregorke, 2 Casler St.; tajnik: Ig. Malovašič, 624
E.	Mili St.; delegat: John Bregorka, 2 Casler St. Seja vsako drugo nedeljo.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, III. Preds.: Mary Kostelec; tajnica: Marija Zalar, 506 Moen Ave.; delegatinja: Ana Marentič. Mesečne seje četrto nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. Predsednica: Mary Spec, Box 611; tajnica: Jennie Telban, Box 607; delegatinja: Jennie Svete, Box 617. Mesečne seje 3. nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y.
122.	Društvo sv. Jožefa, Rock-springs, Wyo. Predsednik: Matt Ferlič, 211 Sherman St.; tajnik: Fr. Gosar, Box 523; delegat: Maks Keržiš-nik, Box 383. Mes. seje 2. nedeljo.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport,
O.	Predsednica: Mary Perko, Box 57, Lansing, O.; tajnica: Jos. Hočevar, R.
F.	D. 2—11)4; delegatinja: M. Kovač, Box 101, Lansing, O. Seje 3. nedeljo v mesecu.
VWWVVVAVWWUWVVVWVA
Mm & Stephen
Sobe 201 In 202 Barber bid*. JOLIET, ILLINOIS.
JATNI NOTAR

Kupuje in prodaja zemljiiSa
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko suoko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. ,JMV.WVV,VAW/.V.YM\
Na prodaj farme
v Wisconsin.
Zemljišča in farme v Marinettr County, Wisconsin prodajem prav po ceni. Blizu cerkve, šole in dobrih potov. Za nadalnje pogovore pišite na lastnika: THEO. KERSTEN, ah pa pokličite po telefonu g. August Schoenstedt, Loughran Bldg., Joliet 111.
Theo* Kersten,
CRIVITZ, WIS.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
>1. B. Schuster
Young Building * So.
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617
So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
572 Blue Island Ave. Chicago, 111.
NASLOVNIK
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BAMBICH FR., 920 N. Chicago St Gostilničar.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI. poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta.
CHULIK BLAŽ J, 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
FREUND S. E., advokat in namestnik avst. konzula, 114 N. Chicago St., Barber Bldg.
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilna in dvoran»
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St, Joliet, Ili. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec z likerji na debelo.
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vceh prekomorskih črt
J.	P. KING, LESNI TRGOVEC. Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
WOLK & PRAŠNIKAR, 200)4 Ruby St. Krojača moških in ženskih oblek. Popravljamo, likamo in čistimo 0-bleke po najnižji ceni.
SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N. Chicago St. Trgovca z moškimi* oblekami (up-to-date clothing).
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Izdelovalec ¡n popravljalec čevljev.
VOGRIN ANA, 510 N. Bluff St., N. W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife).
ROCKDALE, ILLINOIS.
MARENTICH ANA, 109 Moen Ave. Prva slovenska gostilna.
DERNULC & BUŠČAJ, 500 Moen Ave., slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO. ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart.
PITTSBURG, PA.
NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški hotel.
DINAN C. M., 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Butler St, R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin, last.. 5438 Butler St.
Mart. Derganc, 547 W. 18th St.; tajnik Ant. Oštronič, 1408 S. 12 St.; delegat: Jos. Švajgar. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
91.	Društvo sv. Petra in Palva, Rankin, Pa. Predsednik: Mart. Starešinič, 13 Orchard Alley, tajnik in delegat: Math. Kozan, 332 — 3d St., Rankin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
92.	Društvo »v. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica Mil. Car, 46th st., tajnica in zastopnica: Marija Zivčič, 4923 Plum Alley, vsi v Pittsburg, Pa. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Bennett, Pa.
93.	Društvo Friderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Franc Seti ničar, Box 328; tajnik: Štefan Zgonc, Box 43, delegat: Jožef Lam, Box 123. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik:
John Kočevar, Box 266; tajnik: Fr. Kramer, Box 187; delegat: Jac. Rose, Box 163. Mesečna seja je vsako drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Preds.: Fr. Možina, Box 157; tajnik: Ant. Demšar, Box 135; delegat: Flor. Debeljak, Box 72. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor Pa. Predsednik: Mat. Starešinič; tajnik in delegat: John Jelovčan, Box 60. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
97.	Društvo sv. Barbare, Mount Olive, IH. Predsednik: Vic. Merar; tajnik Math Gaishek, Box 518; dele-
‘«VAV.V.'.V.V.V.V.V.V.V.'.V.'iWA'iViV.W.V.V.'.'.W.ViV.WAW.W.VWA'.V/A'AWW
ji Naj večja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je hilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .....37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam ..... 2,048,214	K
Menice .......... 676,000	K
Vrednostni papirji.30,028,626 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ......... 2,925,746 K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.