NOVOLETNA ŠTEVILKA 16 STRANI PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXVII. Št. 305 (8093) _TRST, petek, 31. decembra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PAKLLtANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 pa v tiskarni ((Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NA PRAGU NOVEGA LETA /\ b prestopu starega v no-II vo leto je že običaj, da V se bežno ozremo v preteklost in skušamo iz nje izluščiti nauk za prihodnost. Tako je v naravi ljudi, tako je tudi v naravi našega časnika. Kakor je res, da novoletni obračun ni nekaj togo ujetega v razpon 365 dni, pa vendarle lahko po svoji vsebini vsaj za sedanji čas predstavlja zaokroženo kronološko celoto, čeprav Pri tem ne gre zanikovati vzročnih zvez ter rdečih niti, ki jo povezujejo s preteklostjo ter jo podaljšujejo v prihodnost. V tem razdobju se nam prikazujejo nekateri dogodki bolj ih drugi manj osvetljeni. Povsem razumljivo je še danes v žarišču italijanske javnosti izvolitev prof. Giovannija Leone-ja za predsednika republike, novega čuvarja črke in duha Ustave v našem vsakodnevnem Političnem, družbenem in gospodarskem življenju. Pozornost političnih dejavnikov ni Več usmerjena na sam izvolit-Veni postopek in predsednikovo prisego, ampak na posledice zavoljo presenetljive nove koalicije na rimskem shodu velikih volivcev, ki izključuje PSI ter vključuje PLI. Kakšne politične posledice Prinašajo takšna nova zavezništva? Ze nekaj mesecev je Colombova vlada v pat poziciji ter se je po splošni oceni njena življenjska doba izteka Zavoljo zaostrenih političnih odnosov v levosredinski vladni koaliciji. Novo leto nam torej na notranjem torišču odpira celo vrsto neznank, ki gredo od sestave nove vlade, preizkusa trdnosti levosrediilSke koalicije v državi in krajevnih upravah ter možnosti predčasnih parlamentarnih volitev do reševanja bistvenih vprašanj družbenega razvoja kot so reforme, sindikalna enotnost in sindikalni boji, uveljavljanje delovnih ljudi v proizvodnji, boj proti fašizmu in represiji, ki je hkrati boj za demokracijo in napredek. Poleg že omenjenih vprašanj, ki zadevajo celotno našo družbo, obstajajo še takšna, ki se že posebej tičejo naše narodnostne skupnosti. Ob koncu leta 1971 smo zaključili etapo, ki je pomembna vsaj po svojih zunanjih ma-hifestativnih znakih. Predsedniku Colombu smo tudi ustno razložili tiste naše zahteve, ki smo mu jih pred enim letom zapisali v pismu. Pismo Colombu in obisk pri njem, oboje je bilo enotno dejanje vse slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Kakor druge poprejšnje akcije, izpeljane v sozvočju, tako tudi ti dve dokazujeta vedno višjo stopnjo spoznanj, da nas idejna in politična različnost ne sme ovirati pri iskanju skupnega jezika in skupnih akcij, kadar gre braniti temeljne zahteve naše skupnosti. Tudi zakonsko za-žčito smo pri Colombu terjali skupno, dasiravno -pristopamo k njeni uresničitvi na različne načine in prek samostojnih zakonskih osnutkov KPI, f*SI, SS, predlogov SKGZ ter drugih pobud, ki so v fazi nastajanja. Pričakujemo od pristojnih, da bodo na obvezujoč način razumeli smisel Co-lotnbovih zagotovil, da nam je v ((kvaliteti sedanje politike potrebno več kvantitete«, torej Več jezikovnih pravic, več pravično porazdeljenih sredstev iz javnih skladov, tudi več pravic beneškim Slovencem, ki so bili z zakulisnimi mahinacijami nam nasprotujočih sil delno izrinjeni iz enotne delegacije pri Colombu. Ob novem letu si torej še in še želimo otipljivih dokazov o naši zaščiti, da bi tudi vsebinsko obogatili letošnjo skupno izjavo Tito . Saragat, o pri-hravljenosti obeh držav ((priznati manjšinam največjo možno zaščito« in da bi se uresni-6ila Colombova izjava slovenski delegaciji, da je italijanska vlada pripravljena postopno zadovoljiti pričakovanja 1-t&lijanskih državljanov slovenskega jezika. Upanje v takšne dosežke zveni tudi iz skupne scene delegacije, ki ugotavlja željo, da bi pomenil obisk pri Colombu izhodišče za nadalj nje delo, podlaga za izpolnitev vseh tistih pravic, ki jih omenja skupno pismo in ki so vsebovane tudi v zakonskih osnutkih za zaščito naše skupnosti. Da smo uspeli skorajda ob izteku 1971. leta, na tako visokem vrhu razložiti, kako si predstavljamo — in kako mi tudi terjamo zadovoljitev naših narodnostnih potreb, je vzrok za ta dosežek iskati tudi v naših izhodiščih, da nas različnosti ne smejo ovirati pri iskanju višjega skupnega cilja. Tako je tudi delni uspeh našega protesta proti krivično zasnovanem popisu po narodnosti, ki smo ga spremenili v boj za priznanje slovenskega jezika, rezultat enotnosti volje in akcije naših ljudi proti diskriminacijam in proti nasilju, ki imata za cilj odtujevanje. Ker smo življenjsko zavzeti za sodelovanje med narodi in državami, za napredek in človečnost v odnosih med ljudmi, ki so podlaga za mir, nam ne more biti vseeno, kaj se dogaja v svetu, ki je prav tako naš kot sta nam domača rojstni kraj in kraj bivanja, zakaj tako majhen je postal ta svet in tako prevoden hkrati ,da moremo posledice nesrečnega dogodka na drugem koncu oble prav hitro občutiti tudi na lastni koži. Ta naš svet še vedno ni prišel k pameti, in najbrž tudi tako zlepa ne bo prišel, če se bodo velesile zatekale k vojni kot sredstvu za poračuna vanje medsebojnih sporov. OZN je sicer s pristopom Kitajske postala univerzalne j ša, in opravlja težavno in pogo-stoma, žal, neučinkovito posredniško vlogo med nasprotniki, kaj šele, da bi pričakovali od nje spreminjanje družbeno - zgodovinske prirode današnjega sveta Uspela je OZN z vključitvijo Kitajske, izgubila pa je v posredniški vlogi v «vojni med revnima« (Indijo in Pakistanom). Navzkrižja velesil so še prevelika, da bi jim mogla biti kos. Zaradi zakonov džungle, ki, žal, še vladajo v svetu, imajo ZDA še vedno svoj Vietnam v Aziji, Angleži svojega na Ir-'kcm, zaradi vplivnih področij še vedno ni miru na Bližnjem vzhodu, pa čeprav je orožje za sedaj utihnilo. In tudi z dogovarjanjem med velesilami, ki nam ga obeta prinesti novo leto 1972, ne bo mogoče trajno zagotoviti svetu boljše prihodnosti, če ne bo o njej odločalo vse človeštvo, vsi narodi sveta, veliki in majhni, bogati in tisti v razvoju. Vse tako kaže, da doživlja Evropa svoje iztreznjenje ter se nagiba k utrjevanju stabilnosti na izhodiščih ob koncu druge svetovne vojne. Berlinski sporazum. Brandtova vzhodna politika, stiki med evropskimi in izvenevropskimi državniki, pri čemer je še zlasti o-membe vredna Titova turneja — ki je sila dvignila ugled Jugoslavije pri reševanju mednarodnih vprašanj in ponovno poudarila njeno voljo po neodvisnosti ter pripravljenosti na sodelovanje z vsemi na temelju enakopravnosti in še zlasti interes za politiko trdnega in trajnega prijateljstva z Italijo — to je le del elementov, ki govorijo, kako si hoče naš kontinent zagotoviti mir na sedanji stopnji doseženega ravnovesja. Seveda pa mir ne sme biti sad dogovarjanja med blokoma, ampak skupna in odgovorna skrb vseh narodov za usodo stare celine, zakaj samo na takšen način ne bo več kriva za svetovne morije, kot je po zgodovinskih in naših skušnjah vedno bila. Naša novoletna misel je torej posvečena skrbi za nadaljnji razvoj slovenske zamejske skupnosti, za usodo našega sveta, ki ga pretresajo neprestani konflikti, in za mir na njem, ki ga bo mogoče zagotoviti edinole z odpovedovanjem uporabe sile, torej z demokratizacijo in humanizacijo mednarodnih odnosov. Mir, torej socialno pravičnost In resnično narodnostno enakopravnost, to si želimo na pragu novega leta. GORAZD VESEL NOVOLETNE ČESTITKE PREDSEDNIKA TITA, SERGEJA KRAIGHERJA IN HANSA SIME Napori jugoslovanskih delovnih ljudi za utrditev bratstva in enotnosti Koroški deželni glavar o odnosih do slovenske manjšine na Koroškem (Foto M. MAGAJNA) (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — Predsednik republike maršal Tito v svoji novoletni poslanici državljanom Jugoslavije ugotavlja, da je bilo preteklo leto izredno dinamično tako glede notranjega razvoja kot zunanjepolitičnega delovanja. U-stavne spremembe sprejete v tem letu so bile, pravi Tito, odločilno dejanje v naporih za krepitev samoupravljanja in nadaljnjega uresničenja polne enakopravnosti in utrditve bratstva in enotnosti narodnosti Jugoslavije. Enotnost, poudarja Tito, lahko obstaja samo med enakopravnimi. Zato ni slučajno, da so prav sedaj bolj napadalno nastopile tudi vse kontrarevolucionarne sile, ki jim ne u-streza taka Jugoslavija, kot jo hočemo zgraditi. Naša velika zmaga je v tem, poudarja Tito, da smo tem silam, posebno nacionalizmu in šovinizmu, kot najbolj žilavi in najnevarnejši osnovi razrednega sovražnika, zadali odločilen udarec. Tito ugotavlja, da ta borba še ni končana, toda kar je bilo v 1971. letu storjen0 potrjuje temeljne pridobitve narodnoosvobodilne borbe in zagotavlja nadaljevanje revolucije. Predsednik Jugoslavije ugotavlja, da se je ponovno pokazalo, da je ZKJ ne le idejno - politična ustvarjalna sila, temveč glavni kohezijski dejavnik jugoslovanske socialistične skupnosti in da brez Zveze komunistov ne bi mogli doseči tega kar je bilo doseženo. To kar je najbolj važno, poudarja Tito, je. da smo se ponovno prepričali, da brez dobre organizirane, aktivne in enotne Zveze komunistov ne bi moglo biti močne socialistične Jugoslavije. Tito v svoji poslanici omenja rezultate delovnih ljudi Jugoslavije v preteklem letu (industrijska proizvodnja se je povečala za 5 odstotkov, produktivnost za 6 odstotkov, zaposlenih delavcev na novo 250.000. mnogi delavci se vračajo iz inozemstva v domovino, zgrajeno je več deset tisoč stanovanj itd.), ker potujuje, da se življenjski pogoji delovnih ljudi stalno izboljšujejo. Uto omenja tudi težave in probleme v preteklem letu in ugotavlja, da so z nedavno sprejetimi sklepi ustvarjeni pogoji za ■tiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiivaiiiiiiiiiiEiMiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiaiiiiaiiaiiiiiiiiiiiaiiaiiniiiiiiigiiiiiiiriiiiiiiiiiiiaaaaaiiiEuiiiiaiaiiiiitiiiaiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiaiiii dokončno rešitev odprtih sistemskih vprašanj in sprejema srednjeročnega načrta. Naši delovni ljudje, poudarja Tito. upravičeno pričakujejo, da bomo ta vprašanja rešili ne le hitro, temveč v duhu krepitve poiožaja delavskega razreda in zagotovitve vsestranskega napredka naše enakopravne skupnosti. Preteklo leto je prineslo tudi velike uspehe na mednarodnem področju. «Prepričal sem se«, pravi Tito. «da vedno bolj prevladuje zavest o potrebi zagovit-ve miru in varnosti na svetu in pripravljenost, da se deluje v tej smeri, da se mednarodni problemi rešujejo po mirni poti«. To je hrabrilno, ugotavlja Tito. in vliva upanje v boljšo bodočnost človeštva. V novo leto 1972 stopamo z optimizmom in pripravljenostjo, hitrejše in boljše kot doslej premagujmo težave, ki so pred nami. Jamstvo za to so naš delavski razred, naša mladina in vse ustvarjalne napredne sile, enotnost in odločnost Zveze komunistov Jugoslavije in predvsem e-notnost naših narodov«, zaključuje Tito. B. BOŽIČ To pomeni dalje, da je treba v nadaljnjem razvoju preprečiti poglabljanje socialnih razlik in odpravljati njihove glavne izvore. V nadaljnjem razvoju neposredne demokracije kot osnove našega družbenopolitičnega sistema pa je treba zagotoviti predvsem dvoje: Z izpopolnjevanjem delegatskega sistema je treba odpraviti ostanke starega predstavniškega parlamentarizma in spremeniti skupščin*, tako republiško kot občinske, v mesto sporazumevanja in dogovarjanja o skupnih interesih delavcev, kmetov in vseh delovnih ljudi ter občanov v krajevnih skupnostih in občinah. In drugič, s spremenjeno idejnopolitično vlogo in akcijsko enotnostjo Zveze komunistov ter vlogo socialistične zveze in zveze sindikatov. kot jo postavljajo amandmaji k republiški ustavi, je treba zagotoviti polno iniciativo in možnost izražanja interesov in stališč delavcev, delovnih ljudi in občanov ter njihovih organizacij in samoupravnih skupnosti. Koroški dežefni glavar Hans Sima ZDA prekinile letalske napade na Sev. Vietnam SAJGON, 30. — Danes zjutraj ob 8,36 po našem času so Američani prekinili letalske napade proti severnovietnamskemu ozemlju. Ameriški vojaški glasnik v Sajgonu je pojasnil, da so napadi trajali štiri dni in pol ter da so imeli zgolj vojaške cilje, po večini južno od 20. vzporednika. Po izjavah glasnika so bila tri ameriška letala sestreljena, medtem ko v Hanoju trdijo, da je njihovo protiletalsko topništvo sestrelilo devetnajst letal. Ameriški inzvedenci sedaj pnočujejo rezultate, ki naj bi jih dosegli z letalskimi akcijami. Med te rezultate spada tudi uničenje komaj dograjene bolnišnice, pod ruševinami katere je umrlo več bolnikov, ter po rušenje neke šole. Južnovietnamsko poveljstvo v Sajgonu pa je sporočilo, da so umaknili čete, ki so pred petimi tedni vkorakale v Kambodžo. Po mnenju sajgonskegr glasnika naj bi operacija, ki jo je podpiralo ameriško letalstvo, dosegla svoj cilj, saj je zmanjšala pritisk osvobodilnih sil na kamboško prestolnico Pnom Penh. Danes se je tudi zvedelo, da ameriški bombniki B-52 sistematično bombardirajo Dolino vrčev v severnem Laosu, ki so jo pred kratkim zavzeli partizani Iz Washingtona poročajo, da je senator Fulbright sklenil poslati v Indokino posebno senatno komisijo, ki naj preuči, če je delovanje ameriškega letalstva v Vietnamu v skladu z omejitvami, ki jih je v tem pogledu določil ameriški parlament. Z IZSTOPOM REPUBLIKANCEV IZ KOALICIJE Sredi januarja razčiščenje odnosov med štirimi strankami vladne večine Vodstvo PRI potrdilo pripravljenost, da sodeluje pri obnovi leve sredine «na novih temeljih» - Berlinguerjevo poročilo o političnem položaju RIM, 30. — V italijanskem življenju je nastopil novo- letni premor, ki ga je neki milanski popoldnevnik učinkovito označil kot .oboroženo premirje.. Premirje ne bo dolgotrajno: 18. januarja se bodo ponovno odprla vrata parlamenta, istega dne pa bodo republikanski senatorji in poslanci najavili svoj izstop iz levosredinske večine. Za sedaj je še nemogače reči, če se bo s tem odprla formalna vladna kriza, ali če bo prišlo do dogovora med štirimi strankami brez odstopa Colombove vlade. Perspektive so za sedaj zelo meglene, potek predsedniških volitev pa je še pomnožil neznanke v tej težko rešljivi enačbi. Kot je bilo predvideti, so republikanci po današnjem zaključku seje vodstva potrdili včerajšnjo La Malfovo napoved, da bodo sredi januarja izstopili iz večine, čeprav v pripravljenosti, da sodelujejo pri obnovitvi levosredinske koalicije «na novih političnih in programskih temeljih, ki bi vidika — resničnim pogojem dežele.« Republikanci za sedaj še niso pojasnili, kakšni naj bodo ti snovi temelji«, dejansko pa se bo z njihovim izstopom iz večine začelo tisto preverjanje odnosov med štirimi strankami, ki je po splošni oceni postalo nujno potrebno. Vprašanje je, če bodo štiri stranke sedanje koalicije znale postaviti sodelovanje na nove te- in programskih temeljih, ki bi i melje, ali bo prišlo do preokreta dejansko ustrezali — iz gospodar- z vstopom liberalcev v vladino ve-skega, finančnega in družbenega 1 cino in s prehodom socialistov v SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO ŽELI Slovenska kulturno - gospodarska zveza Sonja Miličeva, športnica leta 1971 2. Vojko Cesar 3. Klavdij Veljak V anketi našega dnevnika za najboljšega zamejskega slovenskega športnika leta je osvojila prvo mesto tekmovalka zgoniškega Krasa Sonja Miličeva, ena najboljših namiznoteniških igralk v Italiji in članica državne reprezentance. Drugo mesto je zasedel zna ni Borov atlet Vojko Cesar, ki je med sedmimi najboljšimi deseteroboj v Italiji, tretji pa je Klavdij Veljak, prav tako igralec Bora, obenem pa član italijanske mladinske odbojkarska reprezentanc*. opozicijo. V teip primeru bi tudi postalo aktualno vprašanje predčasne razpustitve parlamenta in sklicanja novih parlamentarnih volitev. To možnost je v svojem poročilu deželnim in pokrajinskim tajnikom KPI omenil tudi namestnik tajnika Berlinguer, ki je poudaril, v zvezi z morebitno vladino krizo, da bo treba tedaj postaviti v ospredje vprašanja splošnega položaja države, ljudskih množic, zahteve po soočanju s hudimi gospodarskimi in socialnimi težavami ter z novim razvojem mednarodne politike. Končna zahteva komunistov ostaja «vlada demokratičnega preokreta«. Berlinguer je tudi pozval komuniste k široki mobilizaciji glede na možnosti predčasnega sklicanja volitev. Glede poteka predsedniških volitev je namestnik tajnika KPI omenil, da je partija na začetku dopuščala tudi možnost, da bi sama ne prispevala k izvolitvi novega predsednika, raje kot da bi privolila v nesprejemljive kompromise. Vsekakor p« je volilni boj pokazal, da je italijansko politično življenje prišlo do križpotja. To zahteva poglobljeno poznanje usmeritve sil v strankah in izven strank. «Pravim tudi izven — je pojasnil Berlinguer — ker so med volitvami igrale svojo vlogo tudi močne zasebne in javne gospodarske grupacije, imperialistični krogi, sektorji Vatikana in delno tudi državni aparat. Celo fra-masonstvo, kot se to čudno sliši, je poskušalo vplivati na zadržanje nekaterih političnih skupin in osebnosti«. Volitve predsednika so tudi pokazale, po besedah Berlin-guerja, važnost vprašanja odnosov s KPI. Samo z odločilno podporo fašistov so namreč konservativne sile lahko preprečile rezultat, ki bi pomenil priznanje teže KPI v italijanskem političnem življenju. Antikomunizem pomeni danes preprečevati KPI, da bi si zagotovila mesto, ki ji pritiče, v reševanju velikih nacionalnih vprašanj, če to vprašanje ne bo rešeno — je dejal Berlinguer — se bo odprla kriza demokratičnega sistema. 25-letnica ustanovitve romunske republike BUKAREŠTA, 30. — Romunija je danes praznovala 25. obletnico ustanovitve republike. Današnji časniki so bili vsi posvečeni temu važnemu dogodku in obširno pišejo o dosežkih romunske republike in romunskih delavcev v tem četrtstoletju. Časniki obširno pišejo tudi o novem petletnem na Črtu gospodarskega razvoja in izražajo prepričanje, da se bo u-spešno zaključil, kot se je uspešno zaključilo leto 1971. KAIRO, 30. — Egiptovska tiskovna agencija sporoča, da je danes prispel v Tripolis predsednik malteške vlade Dom Mintoff. V Tripolisu se je pogovarjal s podpredsednikom libijsk« vlade Predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 30. Slovenija ni v Jugoslaviji nobena izjema. Razčiščevanje pojavov nacionalizma na Hrvatskem ter neenotnosti in gruparstva v ZK in njihovih vzrokov, pretresanje političnih dogajanj pri nas v luči teh dogodkov ter naš položaj in naša vloga pri tem — predstavljajo 'brez dvoma najbolj u-padljive značilnosti sedanjega trenutka. če pa iščemo tiste bistvene elemente našega družbenega in političnega življenja in razvoja, katerih specifično težo in pomen lahko aktualni politični dogodki kot njihov izraz in deloma tudi kot njihova posledica samo na poseben način poudarijo, potem je. po mojem mnenju, za sedanji po litični trenutek značilno predvsem naslednje: Ob zaskrbljenosti, ki jo vzbujajo zadnji dogodki in prod samoupravnemu demokratičnemu socializmu sovražnih sil, se nedvoumno kaže stopnjevan interes za okrepitev socialistične Jugoslavije in njenega mednarodnega položaja in s tem tudi naše lastne nacionalne varnosti in neoviranega socialnega in nacionalnega razvoja naše republike in našega naroda ter najbolj široka pripravljenost za ustvarjanje vseh za to potrebnih političnih in družbenih pogojev. Ob delovanju inflacije stopajo v ospredje z druge strani z vedno večjo težo glavni problemi dela in življenja delavcev, kmetov in vseh delovnih ljudi, ki so obenem neodložljivi problemi našega nadaljnjega gospodarskega, kulturnega in socialnega razvoja. To pomeni, da je treba ugotoviti in določiti skupne razvojne interese vseh narodov in narodnosti Jugoslavije v skupnih osnovah družbenega plana Jugoslavije, ustrezno opredeliti osnovne naloge razvoja naše republike in se zediniti o prioritetnih nalogah v prihodnjem petletnem razdobju. LJUBLJANA, 30. — Deželni glavar koroške, dr. Hans Sima je v novoletni izjavi za ljubljanski radio in televizijo govoril o odnosih Koroške s Slovenijo. Dejal je, da že sama zemljepisna lega prostora, v katerem se srečujejo Jugoslavija, Italija in Avstrija, ob-vežuje te države k medsebojnemu sodelovanju. Hans Sima je omenil v tej zvezi vrsto primerov, ki kažejo, kako sosedne dežele uresničujejo te svoje naloge. Koroški deželni glavar se je še posebno zadržal na vprašanju odnosov do slovenske manjšine na Koroškem. Zavedam se, je dejal, da nam pripada posebna naloga pri reševanju manjšinskih problemov. V zadnji skupščinski razpravi sem skušal podati obračun našega dela na tem področju. Poskušal sem napraviti bilanco in primerjati aktivo s pasivo. Po sodbi Hansa Sima so taka prizadevanja deželne oblasti že dala določene sadove. Omenjal je v tej zvezi razcvet kulturnega življenja med manjšino, gradnjo šolskega poslopja slovenske gimnazije v Celovcu in priznanje pravice do javnosti slovenske kmetijske šole. Moram pa ugotoviti, je nadaljeval Sima, da je odprti) še bistveno vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov, za kar pa je treba najprej najti ustrezne kriterije, kajti številčno ugotavljanje manjšine Slovenci odklanjajo. Brez nadaljnjega menim, da se nam bo v prihodnjih mesecih posrečilo najti ustrezno rešitev tega vprašanja, se pravi dvojezičnih napisov krajevnih i-men, kar naj bi potem dunajska vlada uzakonila. Menim, je dejal na koncu Hans Sima, da je to pravica manjšine, ki je zajamčena z državno pogodbo in ustreza temeljnim načelom o enakopravnosti, kar naj pripomore k zaščiti in ugledu manjšine. Hans Sima je končal svojo izjavo z besedami: «Želim, da bi prihodnje leto prineslo nadaljnje u-spehe pri politiki sporazumevanja in da bi ljudje tostran in onostran meje živeli v prepričanju, da samo taka politika lahko prspeva k mirnemu razvoju v našem skupnem prostoru Alpe-Ja-dran«. DRAGO KOŠMRLJ •illllllliiiiillllllllliMMillilIlllIllIllIlllllllliiiiiiinmiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii Slovenske čestitke predsedniku Titu LJUBLJANA, 30. — Predstavniki SR Slovenije so poslali pred sedniku republike Josipu Brozu Titu novoletno čestitko, v kateri izražajo najlepše želje vseh delovnih ljudi Slovenije, in mu ob prehodu v novo leto izrekajo polno soglasje z njegovimi stališči ter zahvalo za njegove osebne napore pri njihovem uresničevanju. V desetletjih, kar vodiš organizacijo jugoslovanskih komunistov in jugoslovansko skupnost narodov in narodnosti, pravijo slovenski predstavniki v čestitki, je globoko v zavest in alkcijo delovnih ljudi prodrla temeljna misel in smer politike, za katero se zavzemaš, da je graditev socialističnih družbenih odnosov, reševanje nacionalnega vprašanja in uveljavljanja demokratičnih pravic delovnih ljudi vselej neločljivo povezano in odvisno od moči delavskega razreda in sposobnosti nje- gove revolucionarne avantgarde. Novoletno čestitko Titu so podpisali: Sergej Kraigher, Stane Kavčič, Franc Popit, Janez Vipotnik, Tone Kropušek, Janko Rudolf in Živko Pregelj. Po sklep« ZIS Jugoslavije Nič več deviz za potovanja v inozemstvo BEOGRAD, 30. - V okviru ukrepov varčevanja na področju plačilne bilance je zvezni izvršni svet sprejel predlog Narodne banke, da se ukine prodaja deviz državljanom za zasebna potovanja v inozemstvo. Istočasno pa •* jugoslovanskim državljanom dovoljuje, da lahko pri potovanju v inozemstvo nosijo s seboj 4* 500 novih dinarjev. TRŽAŠKI DNEVNIK I ZADNJE SEJE UPRAVNEGA SVETA LUKE V letu 1971 rekorden promet 34.000.000 ton raznega blaga Levji delež odprde na nafto - Tudi tranzitni promet vetji od lanskega - 4000 kontejnerjev - Nova tehnična oprema za pristanišče V sredo se je sestal upravni odbor Neodvisne ustanove za tržaško luko. Na seji je predsednik Franzil obvestil odbornike, da ie poslal novoizvoljenemu predsedniku republike Leoneju brzojavko, v kateri mu je čestital in se mu zahvalil za prizadevanja, za časa njegovega predsedovanja ministrskemu svetu, v zvezi s potrebami tržaške luke po novih tehničnih napravah. Dr. Franzil je prof. Leoneju podrobneje obrazložil probleme luke dne 19. avgusta 1968, ko se je v svojstvu predsednika ministrskega sveta mudil v našem mestu. Ob tisti priliki je Leone zagotovil dodatni prispevek 400 milijonov lir za dograditev pomola VII. Predsednik Franzil je nato sporočil odbornikom, da ie blagovni promet v luki v preteklem novembru dosegel 3,082.000 ton, tako da je celokupni promet od januarja do novembra narastel na 30.922.000 ton ter presegel lanskega za 5,620.000 ton oziroma za 22,2 od sto. Po prometu v tekočem mesecu je moč sklepati, da bo Trst letos zabeležil gibanje približno 34 milijonov ton blaga, s čimer se bo še utrdil njegov položaj tretje najvažnejše ltike ob Sredozemlju (za Mar-sejem in Genovo). Večii del prometa odpade sicer na dovoz surove nafte za naftovod (23,606.000 ton do konca novembra), toda to se dogaja tudi v drugih važnih lukah v Evropi, je pristavil dr. Franzil. Tako je od celokupnega prometa 226 milijonov ton v Rotterdamu odpade v letu 1970 na nafto 64 od sto, v Marseju od 74 milijonov ton 83,3 od sto. v Genovi od 55 milijonov ton 66 od sto, itd.. Svetovna potrošnja energije se oslanja v glavnem na petrolej in 50-60 od sto vsega petroleja potuje od ležišč do potrošniških središč po morju. Tanzitm promet v naši luki je dosegel do konca novembra 1,967.000 ton, ter je bil za 208.000 ton ali za 12 od sto večji od lanskega. V primeri z ustreznim razdobjem 1970 se je letos, povečal zlasti promet z agrumi, kavo, umetnimi vlakni, žitno p»ko, kemikalijami, suhim sadjem. železarskimi in jeklarskimi izdelki’in zasebnimi avtomobili, ki jih tržaška luka odpremija na Bližnji vzhod poprečno po 2.000 na mesec. . , , r. Tranzitni promet bo do konca leta dosegel predvidoma 2,150.000 ton, to je 200jD00 ton več kakor v lanskem letu in približno ,450.000 tpn več kakor v letu 1969.. Kontejnerski promet se tud u-godno razvija, je nadaljeval predsednik Franzil: v letih 1968 in 1969 je šlo čez Trst le po kakih 100 kontejnerjev, v letu 1970 je njihovo število doseglo 2.000, letos pa naj bi narastlo na 4.000. Upravni svet je nato obravnaval vprašanje novih tehničnih naprav za luko in odobril sklep o nabavi še enega (tretjega) traktorja mafi-douglas, 6 prikolic za prevažanje kontejnerjev ter dveh žerjavov za premikanje kontejnerjev na kopnem. Februarja prihodnjega leta bo nared prva naveza za ladje «full-containers* na pomolu VII., do katere bodo pravočasno speljali tudi ustrezne železniške tire. Zraven naveze je že v gradnji večja lopa (5.000 kv. m), prav tako namenjena kontejnerskemu prometu Medtem pa tečejo priprave za postavitev prvega velikega žerjava za manipulacijo kontejnerjev na pomolu. Pri mostičnem pomolu za naftovod pripravljajo sedaj četrto navezo, 200-tonski žerjav za pristan ob plovnem prekopu v industrijski coni pa že prihaja po kosih iz tovarne. Odborniki so vzeli z zadovoljstvom na znanje, da je izraelska organizacija «Citrus Marketing Board» pristala na pobudo, da bi povečala svoje dobave agrumov čez Trst. Svet je nadalje odobril nov splošni tarifni pravilnik, ki ga je sestavila posebna študijska komisija glede na to, da stari pravilnik iz leta 1957 ne ustreza več sedanjem stanju v luki. Pri sestavi novega pravilnika so strokovnjaki upoštevali nove manipulacijske tehnike, specializacijo tržaške luke in nove prometne tokove. Končno je odbor sprejel sklep, naj se za začasne delavce in uslužbence o ustanovi poseben prehodni stalež, ki bo veljal do končne odobritve novega pravilnika za pristaniško osebje. Aktiv KPI o položaju po predsedniških volitvah Včeraj zvečer se je na sedežu v Ul. Capitolina sestal aktiv tržaške federacije KPI, na katerem je tajnik federacije inž. Cuffaro poročal o stališčih partije do poteka in zaključka predsedniških volitev. Cuffaro je dalj časa govoril o pomenu enotnosti levih sil, ki se ie ustvarila ob predsedniških volitvah m o tem, kako so propadla izmišljena predvidevanja nasprotnikov, ki so KPI prikazovali kot silo, ki pristaja na možne spletke ali podobno. Negativrtb jd oderiil, kot je tudi' razumljivo, oblikovanje, sredinsko -desnega bloka, predvsem pa vključitev fašistov v igro, iz katere so bili vrženi zaradi naraščanja .krasot : te. dobe« z natančnim opi protifašistične enotnosti v Italiji. Posebno je Cuffaro poudaril pomen poglobitve te enotnosti v bo- doče, ko čakajo komuniste in vse ljudske sile odločni spopadi za reforme in demokratično preobrazbo družbe. V začetku sestanka so vsi prisotni stoje z enominutnim molkom počastili spomin pokojne Pine Colje. Voščila prefekta dr. Abbrescie Tržaški prefekt dr. Abbrescia je ob Novem letu poslal voščila vsemu prebivalstvu. Že v samem začetku piše, da niso protokolarnega značaja, temveč osebna in prijateljska. Zato se najprej obrača k ljudstvu Furlanije-Julijske krajine, kateremu želi «miru in krščanskega bratstva*, nadalje se spominja trpečih, starcev, mladine, dr užin. Na koncu pa prefekt pravi: «Poseb-no želim za domovino, da bi iznad razlik in strasti našla glavno pot sporazuma in enotnosti, kajti le v teh je klica napredka in skupnega dobrega.* Končno pa prefekt želi Trstu, da bi «čimprej spet našel svoje mesto v življenju države, kar naj bo priznanje delavnosti in razuma njegovih meščanov.* Miličeva knjiga o Radovanovem portalu v trogirski katedrali Sinoči so predstavili v časnikarskem krožku novo knjigo Carla Milica «Radovanov portal katedrale sv. Lovrenca v Trogiru* za katero je napisal uvodni zgodovinski okvir Tullio Reggente. O knjigi, ki je bogato opremljena s fotografskimi posnetki, katere je pripravil sam Milic, je najprej spregovoril tržaški zgodovinar Elio Apih. Med drugim je dejal, da je to delo zelo pomembno, ker skuša opisati določeno dobo (konkretno XIII. stoletje) po nekem kulturnem dokumentu, ki izraža bistvo te dobe. V tem primeru analiza jasno kaže razcvet humanistične kulture po mračnih in nazadnjaških stoletjih prve dobe srednjega veka. Obenem pa tudi oriše rezultate izmenjave med različnimi kulturami, ki so prišle v stik na Jadranu. Tajnik ljubljanske akademije znanosti in umetnosti Aleksander Bas-sin pa je podal krajši referat in se ustavil ob samostojnosti trogir-skega središča v okviru hrvaške države in ob Miličevem podanju som materialnih in spiritualnih podrobnosti Radovanskega čudovitega portala. Zadnja pot narodnega in protifašističnega borca Vekoslava Spangerja «Naj bodoči rodovi vedo za tvoj doprinos naši narodni skupnosti» Dolg žalni sprevod je včeraj popoldne spremil na zadnji poti pokojnega Vekoslava Spangerja, ki zdaj za vedno počiva na domačem proseškem pokopališču, kot je bila njegova zadnja želja. Pred sedežem prosvetnega društva so se zbrali, poleg svojcev in sorodnikov, številni domačini, vaščani iz kraških vasi, znanci in prijatelji iz Trsta sodelavci, predstavniki prosvetnih in političnih organizacij, delegaciji iz Kopra in Pulja. Iz Pulja je prišla delegacija Gortano-vih sodelavcev, v kateri sta bila Gortanov brat in tovariš Ladavac, iz Kopra pa delegacija Zveze borcev NOB, v kateri je bil tudi pro-soški rojak Anton Ukmar. Prišli so preživeli obsojenci iz prvega in drugega tržaškega procesa, bivši borci in aktivisti, predstavnik gen. konzulata SFRJ, vodstvo Slovenske levice, zastopstvo SKOZ, zastopstvo PSI, zastopstvo KPI, Slovenske skupnosti, Slovenske prosvetne zveze, Slovenske prosvete, iz Ljubljane pa je prišel na pogreb tudi dr. Joža Vilfan. Poleg številnih vencev svojcev, sorodnikov in prijateljev so poslali vence SKGZ, Odbor za proslavo ba zoviških junakov, Slovenska levica, Slovenska prosvetna zveza, Slovenska skupnost, soborci Vladimira Gortana, prosvetno društvo Prosek-Kontovel, partizanska sekcija Prosek. Nekoliko po 15. uri so krsto s posmrtnimi ostanki pok. španger-ja pripeljali iz Ljubljane pred sedež prosvetnega društva. Pevski zbor Vasilij Mirk je zapel žalostin-ko, v imenu domačinov pa se je od zaslužnega proseškega rojaka poslovil Josip Ferfolja, ki je na kratko orisal Špangerjevo borbeno življenjsko pot, omenil njegovo poslednjo željo in zaključil: »Naj bodoči rodovi vedo za tvoj doprinos naši narodni skupnosti.* Po glavni cesti je nato krenil proti pokopališču, dolg žalni sprevod, proseška godba je igrala ža-lostinke, krsto pa so na obeh straneh spremljale proseške žene v narodnih nošah. Na pokopališču so spregovorili Ubald Vrabec v imenu Slovenske levice, dr. Angel Kukanja v imenu SKGZ, Ivan Škerjanc in Niko Kosmač pa v imenu soborcev in obsojencev na prvem tržaškem procesu. Ubald Vrabec je omenil hude čase fašističnega zatiranja in prikazal lik borca ter njegove zasluge tudi v povojni dobi. Dejal je med drugim: »Danes se poslednjič poslavljamo od enega tistih borcev, ki so že pred več kot šti-ridesetmi leti prvi z odločno ak djo opozorili svet na našo tragedijo; opozorili pa tudi fašistične oblastnike, da se naš narod ne bo mimo pustil izbrisati z zemljevida. To je dobrih deset let kasneje potrdil ves slovenski narod, ki si je, skupaj z vsemi svobodoljubnimi silami sveta priboril pravico do obstoja.* Dr. Kukanja je v svojem nagovoru predvsem podčrtal Špan-gerjeve človeške lastnosti in njegovo globoko tovarištvo ter zasluge pri zbiranju in objavi zgodovinskega gradiva. Španger, kot vsi ostali mladinci tigrovci in odporniki kakršnega koli poimenovanja, so prižgali na naših tleh bakljo odpora proti fašizmu in ostalim zatiralcem, za človeško dostojanstvo, za svobodo in enakopravnost našega naroda. Ivan Škerjanc je omenil prvo srečanje s Španger-jem pred 44 leti ter navdušenje in odločnost v boju proti fašizmu, Niko Kosmač pa je dejal, da bi nas fašisti še vedno preganjali in zatrli naš narod, če ne bi imeli takih borcev, kot so bili bazoviški junaki, Pinko Tomažič in tovariši ter partizani, ki so nam priborili pravico do življenja. Pevski zbor Vasilij Mirk je tudi na pokopališču zapel žalostinki, nato pa je kraška zemlja za vedno sprejela svojega zvestega sina. Voščila ustanov in društev «Prosvetnim društvom, vsem prosvetnim in športnim delavcem, našemu občinstvu in vsem, ki spremljajo, gojijo in ustvarjajo slovensko kulturo pri nas in v domovini vso srečo in uspehov v novem letu 1972. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA v Italiji GLASBENA MATICA V TRSTU želi srečno in uspeho polno novo leto vsem gojencem glasbene šole in njihovim staršem, članom orkestra, obiskovalcem njenih koncertov, pa vsem tistim, ki so kakorkoli podprli njeno delovanje. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE vošči vsem svojim članom in vsem slovenskim poslovnim ljudem v deželi Furlaniji - Julijski krajini srečno in uspehov polno novo leto. Ob novem letu 1972, ki se bo pravkar pričelo, vošči ZADRUGA «NAŠ KRAS* mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva vsem svojim članom, njihovim družinam in prijateljem. Naše čestitke naj gredo tudi vsem občanom repentabrske občine. občinskim upravam slovenskih občin na tržaškem in goriškem in vsem Kraševcem, ki z nami sodelujejo in nam pomagajo. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO «TABOR» OPČINE želi svojim članom, vsem vaščanom ter bratskim prosvetnim društvom, športnim in ostalim organizacijam, uspešno novo leto 1972. Urnik trgovin za novoletne praznike Slovensko gospodarsko združenje javlja umik trgovin za novoletne praznike: danes, 31. 12. 71 — vse trgovine bodo lahko podaljšale popoldanski urnik do 21. ure. Trgovine z jestvinami pa bodo poleg tega začele popoldanski umik 1 uro prej. Jutri: 1. 1. 72 — vse trgovine bodo zaprte razen: — cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure; — slaščičarn, prodajaln s pripravljenimi jedmi ipd. od 8. do 21.30. Nedelja, 2. 1. 72 — vse trgovine bodo zaprte, razen: — slaščičarn, prodajaln s pripravljenimi jedmi ipd., ki bodo odprte od 8. do 21.30; — mlekarn, od 7. do 9., z možnostjo podaljška do prodaje vsega mleka, vendar pa ne čez 12. uro; — pekam, od 7.30 do 12. ure. Ponedeljek, 3. januarja 1972 — redna dopoldanska ponedeljkova zapora trgovin s tekstilom, oblačili in podobno. Včeraj-danes Danes, petek, 31. decembra SILVESTER Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.30. — Dolžina dneva 8.44. — Luna vzide ob 15.58 in zatone ob 7.36. Jutri, sobota, 1. januarja NOVO LETO Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,6 stopinje, najnižja 5,7, ob 19. uri 5,7, zračni tlak 1020,6 narašča, veter 36 km severovzhodnik, sunki burje 86 km, vlaga 58-odstotna, nebo 8/10 poob-lačeno, morje razburkano, temperatura morja 10,1 stopinje, dežja je padlo 43,8 mm. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. decembra se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 12 oseb. Umrli so: 72-letni Leopoldo Millo, 72-letni Giuseppe Davanzo, 65-letni Giordano Musina, 69-letna Celestina Cester por. Prosdocimo, 62-letna Ilde-garda Zanolla, 64-letni Luigi Seganti, 82-letna Giuseppina Maly, 84-letna Giuseppina Stafuzza por. Bertoli, 87-letna Giovanna Devetak vd. Padovan, 79-letni Sebastiano Fait, 68-letni Antonio Giachin in 60-letni Rodolfo Stagno. Od 1. do 7. januarja DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26, Rossetti - Emili, Ul. Combi 19, Al Sa-maritano, Trg Ospedale 8, Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina, Trg S. Giacomo 1, Grigno-lin, Alla Minerva, T. V. Giotti 1, Ai Due Mori, Trg Unitš 4, Al S. Loren-zo, Ul. Soncini 179 (Skedenj). PROSVETNO DRUŠTVO «TVAN GRBEC* IZ SKEDNJA vošči vsem svojim Banom, prijateljem in podpornikom SREČNO LETO 1972 PD »SLOVAN* PADRIČE želi v novem letu uspeha polno delovanje vsem slovenskim kulturnim, športnim in gospodarskim ustanovam. PROSVETNO DRUŠTVO »KRAŠKI DOM* REPENTABOR želi članom, sotrudnikom, prijateljem ter sorodnim društvom uspehov polno leto 1972. ŠPORTNO DRUŠTVO BREG vošči vsem svojim članom in drugim društvom srečno novo leto. SLOVENSKA SKUPNOST želi svojim somišljenikom ter rojakom v zamejstvu, v Sloveniji in v zdomstvu vso srečo v novem letu 1972. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V TRSTU želi pevcem, pevovodjem in njihovim družinam vse lepo in dobro v letu 1972. Znancem in prijateljem želi SREČNO NOVO LETO Albert Urdih Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom GOSTOVANJE SLOVENSKEGA UUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA Thomas S. Eliot UMOR V KATEDRALI Prevod: Veno Taufer Scena: Avgust Lavrenčič Kostumi: Mija Jarčeva Režija: FRANCI KRIŽAJ V četrtek, 6. januarja 1972 ob 16. uri Prodaja in rezervacija vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstave. ABONENTI IMAJO 50»/. POPUSTA PROSVETNO DRUŠTVO IVAN GRBEC v Skednju priredi v sredo, 5. januarja 1972 ob 20.30 predavanje VIDA VREMCA ob TRIDESETLETNICI DRUGEGA TRŽAŠKEGA PROCESA Eno uro prej bo odprta spominska ZGODOVINSKA RAZSTAVA, ki ostane odprta še 6. in 9. januarja od 10. do 13. ure, 7. in 8. januarja od 18. do 20.30. V TRŽAŠKI KNJIGARNI je v prodaji nova knjiga Josipa Kravosa: KUŠTRAVA GIAVA Cena 1000 lir. Ilustracije in oprema Milko Bambič ^Silvestrovanje 71» NA STADIONU »PRVI MAJ* Vstop 2000 lir. • V soboto in v nedeljo ples od 16. ure dalje. Igrah bodo THE RANGERS Vstop 500 lir. KRANJSKE KLOBASE IN KRAŠKI TERAN V BIFEJU TOMAŽIČ TRST, Ul. Casta di Risparmio 3 — Tel. 35301 Cenj. gostom vošči uspešno novo leto Kje bomo silvestrovali ? Hotelsko turistično podjetje «PALACE H0TEL» PORTOROŽ prireja veliko silvestrovanje. Igrali bodo priznani orkestri v hotelu PALAČE in GRAND HOTELU PALAČE ter v restavraciji »LJUBLJANA* in »JADRAN*. V sporedu tudi mednarodni artistični program. Možnost silvestrovanja je tudi ob POKRITEM BAZENU in DISCU CLU-BU. Rezervacije po telefonu na št. 73346. HOTEL-RESTAVRACIJA KRIŽMAN • VELIKI REPEN Vabi na veselo silvestrovanje, igral bo priznani orkester »DEVETAK* iz KRMINA. Pripravili bomo specialni silvestrski menu. Potrebne so rezervacije. HOTEL Vam pripravlja veliko silvestrovanje v obratih HOTEL TRIGLAV SEŽANA - HOTEL TABOR SEŽANA (pri žel. postaji) - v MOTELU »KOZINA* na Kozini — ter v novem HOTELU »MAESTOSO* v Lipici in NOČNEM BARU HOTELA V U-PICI. Igrajo priznani orkestri. Priporočamo rezervacije. HOTEL Koper Kidričeva ul. 21 Vam pripravlja prijetno silvestrovanje. Potrebne so predhodne rezervacije mii, tel. 21601. Krožek za družbene in politične vede «Pinko Tomažič» Vsem svojim članom in prijateljem srečno novo leto 1972 | ZAVOD POSTOJNSKE JAME POSTOJNA Vabimo Vas, da preživite Silvestrov večer z nami ob prijetni glasbi in izbranem menuju. PRIČAKUJEMO VAS. Igra ansambel »ALOJZA SLAKA* in ansambel »FRANCIJA PUHARJA* s pevko Sonjo Gaberšček. Cena menuja z rezervacijo 160 Nd. Informacije in rezervacije: Recepcija hotela »JAMA* tel. 067/21172. HOTEL RIVIERA - PORTOROŽ pripravlja veliko silvestrovanje v prostorih hotela in v nočnem baru. Bogat silvestrski menu. Igrala bosta dva priznana orkestra. Rezervacije osebno ali po telefonu št. 73051. CASINO «VILLA R0SALIA» OPATIJA vošči vsem svojim gostom in znancem srečno novo leto 1972. PARK HOTEL V NOVI GORICI prireja veliko silvestrovanje z bogatim menujem in zabavo. Igrajo trije zabavni orkestri. Cene: V RESTAVRACIJI 7.500 lir. V NOČNEM BARU 7.500 Ur (konzumacija 2.500 lir). Priporočamo pravočasno rezervacijo miz. Rezervacije ter informacije tel. 21442 recepcija hotela. RESTAVRACIJA Koper, Titov trg. Cena za Silvestrov menu je 120 Nd. Priporoča mo rezervacije miz, tel. 21182. PRIJETNO SILVESTROVANJE V RESTAVRACUI «MARINELLA» Trst, Viale Miramare 323, tel. 410986. Pohitite z rezervacijo miz. — Cenjenim gostom in prijateljem ter znancem voščimo prijetno novo leto 1972. Gledališča Nazionaie 15.30 «Gli Aristogatti*. Barvni film. Walt Disney. Jutri začetek ob 14.30. Penice 14.30-21.30 «Agente 007 — Una cascata di diamanti*. Barvni film Sean Conery v vlogi Jamesa Bonda. Jutri začetek ob 14.30. Eden 16.00—22.00 «4 mosche di vellu-to grigio*. Barvni film. Michael Brando in Mimsy Farmer. Jutri začetek ob 15.00. Grattacielo 15.30 «Soffio al cuore*. Barvni film. Excelsior 15.00—21.30. Jutri začetek ob 14.30. «BeUo, onesto, emigra-to AustraUa, sposerebbe compaesa-na illibata*. Alberto Sordi, Claudia Cardinale. Barvni film. Ritz 15.00 «Gli scassinatori*. Barvni film. Jean Paul Belmondo, Omar Sharif, Dyan Cannon. Alabarda 16.30 «1 due assi del guan-tone*. Franco Franchi, Ciccio In-grassia. V barvah. Jutri začetek ob 14.30. Anrora 16.30—21.30 «Love štory». Barvni film. Mac Gravv. Jutri začetek ob 14.30 zadnja ob 22.00. Impero 16.30—21.30. Jutri 15.00 zadnja ob 22.00. «11 merlo maschio*. Lan-do Buzzanca. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30—21.30 «Continuavano a chiamarlo Trinita*. Barvni film. Te-rence Hill in B. Spencer. Jutri začetek ob 15.00, zadnja ob 22.00. Capitoi 16.30—21.30 «Homo eroticus*. Barvni film. Lando Buzzanca. Prepovedano mladini pod 14. letom. Jutri začetek ob 14.00, zadnja ob 20.00. Moderno 16.30 »Anonimo veneziano*. Florinda Bolkan, Tony Musante. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Jutri ob 14.30. Vittorio Veneto 16.00 «H vichingo ve-nuto dal sud*. Lando Buzzanca. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom Jutri ob 14.30. Ideale 16.00—21.00 «Ura 10.10 bomba*. George Montgomery, Ljuba Todič. Jugoslovanski barvni film. Jutri, 1. jan. se prične ob 14.30. Astra 16.30, jutri ob 15.00 «1 lupi at-taccano in branco*. Rock Hudson, Silvia Koščina. Barvni film. Abbazia 16.00, jutri 1. jan. ob 15.00. «La spina dorsale del diavolo*. Be-kim Fehmiu, Richard Crenna. Barvni film. KINO «|RIS» PROSEK V soboto ob 16. uri film dveh Oskarjev I RE DELLA RISATA Igrajo: Stan Laurel, Oliver Har-dy, Buster Keaton in Harley Chasse. PUSTNI SESTANEK NA KONTOVELU V ponedeljek ob 21. uri bo v društveni gostilni na Kontovelu množični sestanek, ki ga sklicujejo kulturne organizacije, na katerem bodo razpravljali o pustni prireditvi. Vabljeni vsi prijatelji in simpatizerji. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Ivan Cankar« vabi starše, da vpišejo otroke v tečaj za ritmične vaje in folklorne plese. Vpisovanje vsak večer od 18. do 19. ure na sedežu društva. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. Odhod ob 6.30 izpred sodnijske palače. SPDT organizira v nedeljo, 8. januarja avtobusni izlet v TRBIŽ ob priliki 4. nedelje smučarskega tečaja. Cena 1.500 lir. Poravnava takoj. Vpisovanje v Ul. Geppa 9/II. Navesti kraj vstopa na avtobus. Iz Trsta so odhodi avtobusov ob 6. uri iz Ul. Ci-cerone, poleg palače RAI. SPDT organizira v nedeljo, 2. januarja avtobusni izlet v KRANJSKO GORO. Cene 1.600 člani, 1.800 nečlani. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. Poravnava takoj. Odhod avtobusa izpred sodnijske palače na Foro Ulpiano, ob 6. uri. Mali oglasi NA PRODAJ je mali tovornjak fiat 1100 T 3 — Slavec. Boljunec 282. A SPLOŠNA PLOVBA « piran-jugoslavija Župančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon (066) 73-881 (10 Unij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorska prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton — LINIJA OKOLI SVETA — LINIJA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA JADRAN — PROSTA PLOVBA — POTNIŠKA SLUŽBA — SIMEX Ljubljana - samo stojna enota za uvoz-lzvoz grosistično trgovino to za stopanje tujih firm Za vse Informacije se prosi mo, obrnite na upravo podjet ja v Piranu ali na naša pred stavnlštva v Jugoslaviji ln v inozemstvu /32 A \ UMM POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 20. uri z zaključkom pred 22.30 komedija «Ura fantazije* s Sandro Mondaini in Pippom Baudom. Predstavi jutri in v nedeljo ob 16.30. AVDITORIJ «Nina, ne delaj se neumno* v izvedbi igralske skupine Tonina Miche-luzzija, se začne danes ob 20. uri in se zaključi pred 23.30. Jutri dve zadnji predstavi ob 16.30 in ob 21. uri. V nedeljo je na sporedu prva predstava Bechettove igre «Čakajoč na Godoja* v izvedbi skupine «La Con-temporanea* milanskega igralskega centra. Nastopajo Morio Mattia Gior-getti, Giorgio CaldareUi, Marino Cam-panaro, Claudia Laurence, Franco Ponzoni in Mariolina Rossini v režiji Maria Mattie Giorgettija. Predstave še v ponedeljek in torek ob 21. uri. Razstave NATURA VIVA - EXOTARIUM Dl TRIESTE - Drevored XX. septembra št. 31. Velika razstava — Največja prodajna razstava v Italiji — V dveh nadstropjih. Živah iz vseh dežel. Zelo velika izbira tropskih ribic ter sladkovodnih in morskih rib. Razstava je odprta tudi ob nedeljah in praznikih. V galeriji Cartesius razstavlja s^ venska «naivka» Greta Pečnik p Oplotnice pri Mariboru, ki pa sedaj živi v Piranu. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita je odprta tradicionalna «božična razstava*. še danes razstavlja v umetnostni galeriji ENDAS v Ulici Zudecche 1 ndada japonska umetnica Teruko Saito. TOPLO PRIPOROČAMO NAROČNIKOM, DA VPLAČAJO NAROČNINO PRI RAZNAŠALCU, ALI PRI TRŽAŠKI KREDITNI BANKI V TRSTU, Ul. F. Fiizl št. 10. Darovi in prispevki V počastitev spomina pokojnega Vekoslava Spangerja poklanja N. N. za Glasbeno matico 10.000 lir, za Dijaško matico 10.000 lir, za spomenik padlim partizanom na Proseku 20.000 lir, za ŠZ «Bor» 5000 lir. Namesto cvetja na grob Vekoslava Spangerja daruje Pepi Grižančič 5000 lir za PD «Tabor» na Opčinah. V počastitev spomina pok. Vekoslava Spangerja darujeta Marija Birsa 1000 hr in Grozdana 2000 hr za spomenik borcem padhh v NOB bivšega IV. rajona. V počastitev spomina pok. Vekoslava Spangerja daruje Savina Remec 5000 lir za Dijaško matico. V spomin pok. Vekoslava Spangerja darujeta Albin in Ada Magajna j* Križa 3000 hr za spomenik padllfr borcem NOB v Križu. V počastitev spomina pok. Vekoslava Spangerja daruje Tončka Cok 599® lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. tovariša Lojzeta Spangerja daruje Srečko Sedmak 2000 hr za spomenik padlim na Proseku. V spomin Lojzeta Spangerja daruje Gigi Hrovatin 2000 hr za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob borca k1 sorodnika Vekoslava Spangerja ter Hermana Gerhja darujeta Dušan in Božena Košuta 5000 lir za spomenik padlim v Križu, 5000 lir za spomenik padlim na Proseku, 5000 hr za spomenik padlim v Gabrovcu, 5000 Ur za Športno združenje Bor, 5000 lir za Dijaško matico in 5000 hr za Glasbeno matico. Dimitrij in Milica Sancin darujeta za spomenik padlim iz Skednja. °° Sv. Ane in s Kolonkovca 5000 lir. Za spomenik padlim iz Skednja, ^ Sv. Ane in s Kolonkovca darujejo Marija Sancin 1000 lir, Grizelda FeP' ca Sancin 1000 lir Orlando Furlan 2000 hr. Rozalija Saražin 1000 lir, Zorka Sancin 1000 lir. Marija Sancin 1000 lto Klementina Barnafi 1000 lir. Vera Sancin - Raffone 1000 hr, Marta Radina 3000 lir, Danilo Godina 5000 Ur- Minka in Drago Pahor darujeta 30.000 lir za spomenik padlim iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. V počastitev spomina dragega manna Gerhja darujeta Karlo in Va-da Pavlič 5000 lir za SD »Breg* in 5000 lir za šolo-spomenik NOB v Cerknem. V spomin pok. Silvestra Pečarja darujeta sestri Emilija in Zofija 2000 l>r za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. dr. Jakoba Ukmarja daruje družina Slug® s Kolonkovca 1000 hr za nagrobni spomenik dr. Ukmarju, 2000 lir za P1' jaško matico in 2000 lir za spomenik padlim v NOB s Kolonkovca, od Sv-Ane in iz Skednja. Za spomenik padlim partizanom Križu darujejo Karolina Tence J®®® lir, Katerina Skorja 1000 lir. Mirk® Košuta 1000 hr, Anton Košuta 2000 br< Amalija Košuta 1000 hr, vesela družba v gostilni pri Nacjotu 9000 l'r' štirje prijatelji so ob prijetnem večeru v Ljudskem domu darovali 4000 1“* Anton Šulčič, Križ 128, 5000 hr. Ob obletnici smrti dragega očeta darujejo Marčelo, Silvana in Zvonke Malalan 6000 lir za Dijaško matico- Ob 5. obletnici smrti pok. mame Marije Rapotec vd. Gombač in v strmin na pok. očeta Franca Gombač* daruje hčerka Anica 3000 lir za D>i8' ško matico. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega ERNESTA PERT0TA Posebna zahvala dr. Posarelhju, g. župniku, nabrežinski godbi, darovaleem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. DRUŽINE PERTOT, TOGNON in PRELEC Nabrežina, 31. decembra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK 3 LETOŠNJI TRADICIONALNI IZLET »PRIMORSKEGA DNEVNIKA* Od 28. maja do 3. junija vabimo na izlet z «vlakom prijatelj s tva» v Makedonijo Okvirni program izleta 28. maj — nedelja Ob 10.00 zbirališče izletnikov na tržaški postaji. Ob 10.33 odhod «Simplon-expressa» proti Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Nišu (točno uro odhoda bomo objavili neknadno, ker se zaradi spremembe voznega reda lahko odhod za nekaj minut spremeni). V Zagrebu bodo vlaku dodani ležalniki in spalniki. Med Zagrebom in Beogradom bo vsak izletnik dobil obrok suhe hrane. iHi S€OG»AC - SKOPJE 434 KM lSTINA—•/'"'-'CjSVt.Jllr ° NSS-ST«*. y SKOPJE KOMANOV© OKRATOVO 'v«. H \ p°Tt‘TOVO ® J® PRoeisriro ko«niWLCEVg f S J IPopova i, @° \a ... MATKA n __ — IVROVO o***m«f { STRUMKAO -tf j 'KWmWm H j jsJ KRUSEVO O . si 0W«N 00,«».= o- / ISSSSr.«. ^ ^ — Ogledali si bomo predvsem Skopje in Ohridsko jezero, vmes pa še Bitolo, Prespan-sko jezero, Tetovo in druge zanimive kraje Makedonije - Vpisovanje do 15. januarja Če izvzamemo Pariz, bo tradicionalni izlet «Primorskega dnev-ndka» 1972 najdaljši od vseh, kar smo jih doslej priredili in verjetno tudi najlepši. Kot ste že iz naslova videli, je cilj našega letošnjega potovanja Makedonija, se pravi najjužnejša republika Jugoslavije, republika, ki je ne poznamo, saj nas od nje loči več kot tisoč kilometrov dolga pot. Pravimo do nje, kajti če upoštevamo še potovanje po njenem o-zemlju, potem se ta pot podaljša na tisoč petsto kilometrov oziroma čez trj tisoč kilometrov v obe smeri. Da smo se odločili za Makedonijo ni zgolj slučaj. Naš urednik, ki je še pred nedavnim spremljal delegacijo SPZ v Skopje, se je vrnil navdušen. Očaralo ga je mesto, njegova okolica in še posebej sprejem, ki so ga bili vsepovsod deležni. Naši ljudje so bili sprejeti kot malokje, toda žal je bilo premalo časa, da bi si ogledali tudi druge kraje Make- odkritega značaja in svobodoljubne miselnosti. Ta dežela je cilj našega letošnjega potovanja. Seveda ne borni ipioi; dovolj časa. da bi si ogledali vse, kar je tam zanj n,., ega, iu..o, smo našo pot pripravili tako, da si bomo lahko ustvarili kar najbolj živo podobo te čudovite dežele. SKOPJE Skopje je glavno mesto Makedonije. Leži na obeh bregih reke Vardar, in sicer tako, da se na levem bregu razprostira stari, orientalski del, na desnem pa moderni del mesta. Katastrofalni potres leta 1963 je hudo prizadel oba dela mesta, ki pa je sedaj že popolnoma obnovljeno. Mesto so obnovili po najmodernejših protipotresnih načelih in zaradi nesebične pomoči najrazličnejših držav predstavlja danes mesto mednarodne solidarnosti. Zaradi modernih arhitek- Stara čaršija. Po potresu so namerno ohranili le majhen del starega mesta tonskih iti urtarSštičnih rešitev je današnje mesto še posebna turistična atrakcija. V okolici me- konije, ki je po svoji zemljepisni in narodopisni raznolikosti ter po svojem kulturnem bogastvu prava zakladnica Jugoslavije. Osvežimo si spomin in poglejmo v preteklost: tod so živeli HM, za njimi so prišli Rimljani, tu se je bohotil Bizanc, car Dušan je imel tu svoje kraljestvo, kraljevič Marko je vihtel svoj meč proti Turkom, ki so gospodovali nad sedanjo republiko vse do leta 1912, ko je Makedonija prišla pod oblast Srbije, še pred tem, a tudi pozneje, so tod gospodovali tudi Bolgari. Vsaka doba je tej deželi pustila svoj pečat in zato ni čudno, če srečujemo prav v Makedoniji toliko kontrastov kot morda nikjer na svetu. Gledano z vidika naravnih lepot je Makedonija dežela, ki ji ni primere. Morda zato, ker je tako oddaljena, stisnjena v kot med Bolgarijo, Grčijo in Albanijo, da je zaradi svoje odmaknjenosti ohranila svojo pristnost, ki jo danes v svetu tako cenijo. Medtem ko se široki turistični tokovi Makedoniji še izogibajo pa to ne velja za turistične sladokusce, zlasti za Angleže, Holandce in Belgijce, ki so prav v Makedoniji odkrili še edini «raj» na zemlji. To je tudi dežela, ld kot magnet privlačuje ljubitelje folklore, znanstvenike, ki iščejo v jezerskih vodah edinstvene primerke praživali, botanike, ki se čudijo nad rastlinskim bogastvom ravnin in gora. To je dežela, ki krije v zemlji neizmerna rudna bogastva, domovina tobaka, največja uradna proizvajalka maka (in opija) v Evropi, dežela zgodnjih povrtnin in južnega sadja. To je dežela gostoljubnih ljudi, sta, ki šteje kakih 300.000 prebivalcev, je močno razvita metalurška in kemijska industrija, ki predstavlja tretjino celotne industrije v Makedoniji. Ni treba še posebej poudariti, da je Skopje največje kulturno - prosvetno središče na jugu Jugoslavije. Ime današnjega Skopja izhaja iz rimskega Scupi. Po velikem potresu leta 518 so begunci iz POTOVANJE V KENIJO Od 30. marca do 7. aprila 1972 bomo v sodelovanju z etnografskim muzejem Iz Ljubljane organizirali izlet v Kenijo, in sicer v Nairobi, Mombaso in Malindi. Dovoljenje za pristanek letala imajo organizatorji že v rokah. Zaradi pomanjkanja prostora bomo daljše obvestilo o tem izletu objavili v eni prihodnjih številk našega dnevnika. Scupija ustanovili novo mesto, ki se je razvilo v srednjeveško Skopje, in sicer okoli trdnjave Kale. V istem času so se tu naselili tudi Slovani, ki so bili vse do IX. stoletja pod bizantinsko u-pravo. Takrat je prešlo mesto pod bolgarsko upravo in postalo važno središče Samuelovega carstva. Od 1018. leta, ko je carstvo propadlo, je mesto spet prišlo pod močan bizantinski vpliv in se zelo razvilo. Od leta 1282 je bilo Skopje prestolnica srbskih vladarjev (car Dušan) — vse do leta 1392, ko je prišlo pod turško oblast. Skozi 500 let je bilo mesto, ki so mu ime spremenili v «TJskup», pod turškim jarmom tja do balkanskih vojn leta 1912. Za časa turške vladavine je mt> sto vse bolj zadobivalo turško -orientalni značaj. Med avstrijsko-turško vojno leta 1689 je avstrijski general Piccolomini mesto popolnoma porušil in se je zopet dvignilo šele leta 1873, ko je bi la zgrajena železnica proti Solunu. Ta čas pa do balkanskih vojn je bilo Skopje središče makedonskega odpora proti Turkom, ki so se po tej in še posebno po prvi svetovni vojni v giavnem odselili v Turčijo. Leta 1941 je mesto prišlo spet pod bolgarsko okupacijo, kjer je ostalo do leta 1945, ko je bilo osvobojeno in postalo glavno mesto makedonske republike. Če upoštevamo petstoletno turško vladavino, tedaj nam bo razumljivo, da pripada večina skop skih kulturno - zgodovinskih spomenikov prav tej dot« Izjemo predstavlja le ostanek trdnjave Kale iz prve polovice VI. stol., medtem ko je najstarejši spomenik muslimanske kulture v Makedoniji Hadji-Kasmanova džamija iz leta 1420. Iz prve polovice XV. stoletja je kameniti most preko Vardarja, ki ga je dal zgradit; sultan Murat II. in ki danes povezuje stari del mesta z nov.m. To je tudi največji oziroma najmonumentalnejši objekt Skopja. Iz tega razdobja so I se ohranile še Hjunčar džamija [ (zapuščina sultana Murata II.) in Ishakbegova džamija, v drugi polovici tega stoletja pa so bile zgrajene še Isabegova džamija in Mustafapašina džamija, ki je najlepša in najbolje ohranjena džamija v Skopju, in na dvorišču katere počivajo ostanki Mustafa -paše (1519 L) Poleg teh je v Skopju še več drugih džamij pa tudi več drugih ostankov turške arhitekture: Kuršumli-han, Tur- be, Alti-Ajah, grobnica Kari-K’zi itd. V XVIH. stoletju je bila zgrajena cerkev sv. Spasa, katere ikonostas predstavlja veliko u-metniško vrednost. V bližnji o-kolici mesta je več samostanov in cerkva z bogatimi in vrednimi freskami (Nerezi, Matka), kakih 20 km od mesta pa je Markov manastir, ki ga je po izročilu ustanovil junak srbskega epa Kraljevič Marko. Omenimo naj še Skopsko Črno goro, po kateri so raztreseni pomembni zgodovinsko - kulturni spomeniki, med njimi n. pr. cerkev sv. Nikole, za katero menijo, da jo je dal zgraditi kralj Milutin leta 1307. Že po tem kratkem in skopem pregledu lahko ugotovimo, da je mesto s svojo okolico bogato kulturno - zgodovinskih spomenikov, ki si jih bodo naši izletniki seveda ogledali, skupno z deli in objekti moderne arhitekture. Tu naj tudi omenimo, da razpolaga Skopje z več modernimi hoteli, ki bodo našim izletnikom prav gotovo pogodu. OHRID Iz Skopja nas bo pot vodila na Ohridsko jezero. Kakih 250 km loči Skopje od Ohrida. Med potjo se bomo ustavili najprej v Titovem Velesu, v Prilepu, Bi-tolu in na Prespanskem jezeru. Jasno je, da bomo potovali ves dan, saj se bomo v vseh krajih ustavili in si ogledali najvažnejše znamenitosti posameznih krajev. Potovanje bo udobno (vozili se bomo z «nercedesi») in niti najmanj dolgočasno. Predaleč bi zašli, če bi hoteli opisati vsak kraj posebej, zato se omejimo na Ohrid oziroma na ohridsko jezero, ki bo drugi dlj našega potovanja v Makedonijo. Naj takoj povemo, da je Ohridsko jezero (skoraj polovica jezera je v Albaniji) eno najlepših, če ne najlepše jezero v Evropa, istočasno pa tudi eno najbolj čistih oziroma najprozomejših jezer na svetu. Dolgo je kakih 30 km, nje- gova šmna pa se giblje med 9 in 14,5 km, bogato je rib (ohridska postrv in jegulje) in raznovrstnih ptic, v njegovih vodah pa živijo številne živalske zvrsti, ki so drugod že izumrle (n.pr. tercialni relikti). Na Ohrid bomo prišli v najlep šem letnem času. Mesto ni veliko, saj ima le kakih 20 000 prebivalcev. Nekdanja ribiška vas je ohranila svojo orientalsko obliko, na obali pa se je razvil moderni del mesta, ki ima vsa odličja modernega turizma. Ohrid se prvič omenja pod imenom Lihnid (za časa Ilirov v HI. stol. pred našim štetjem), sedanje ime pa je verjetno dobil v V. in VI. stol. ob naseljevanju Slovanov («vo hrid» = u hridini — v bregu!. Mestece je bilo pomembno središče rimske province Makedonije, potem je prišlo v sklop bolgarskega carstva, nato v sestavo s'bske države in končno pod turško oblast vse do leta 1913, ko je bilo priključeno Srbiji. Mestece in okolica imata vrsto bogatih koltumo-zgodovinskih spomenikov, med katerimi je prav gotovo najbolj zanimiva orientalska bazilika sv. Sofije iz XI. stol., ki je bila restavrirana tristo let kasneje. Med srednjeveškimi spomeniki je treba omeniti cerkev sv. Klimenta iz 1295. leta, kamor so za časa Turkov prenesli posmrtne ostanke Klimenta Ohridskega in v kateri še sedaj stoji lesen kip svetnika iz XIV. stoletja. Tu je še več cerkva, ki si jih bomo ogledali, saj so po svoje vsaka zase umet nina posebne vrednosti. Z avtobusom ali pa z ladjo se bomo med našim bivanjem na Ohridu odpeljali tudi k Sv. Nau-mu, samostanu, ki ga je zapustil kralj Uroš na koncu IX. oziroma na začetku X. stol. in ki leži na Poti, ki bodo naše izletni ke vodile po Makedoniji sami jugoslovansko-albanski meji. Monastir je bil v stoletjih večkrat porušen in ponovno zgrajen, tako da je za dobil sedanjo podobo šele v XVI. stol. Posebno pozornost vzbuja zvonik s kapelo sv. Jovana, ikonostas v globokem rezu iz leta 1711 in ostanki knjižnice, ki je pa delno zgorela v požaru leta 1802. O Ohridu in Ohridskem jezeru kot letoviščarskem kraju ne bomo govorili, vendar moramo reči vsaj to, da bo vsem izletnikom ostal v nepozabnem spominu. Iz Ohrida se nomo vrnili v Skopje po povsem drugi poti. Ta nas bo vodila skozi Strugo. Debar in Tetovo, vmes bomo videli še Špilsko in Mavrovsko jezero ter se vozili po kanjonu Črnega Dri ma. Pot bo izredno slikovita in še prekmalu se bomo ustavili ne kaj kilomet"ov pred Skopjem — na skopski Črni gori, kjer bo v karakterističnem lokalu poslovilna večerja za vse udeležence izleta. To je v kratkem ipis dveh glavnih ciljev našega sedemdnevnega potovanja v Makedonijo. liiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiMiiiiii Žerjalov Franc v Križu ima 90 let Pogled s trdnjave Kale na nove stolpnice obnovljenega Skopja Franc Žerjal iz Križa, ki danes j slavi svoj 90. rojstni dan, a je kljub tolikim letom še vedno zdrav, čil in vesel ter vedno razpoložen za šalo. «Če bi moja mati počakala samo eno uro, p>a bi jaz danes bdi leto mlajši,* nam je v šali rekel, saj se je rodil ob 11. uri zvečer. Danes je Franc najstarejši mož v Križu, prekašata ga samo dve ženski: Justa Jožinova in Urša Kovačeva, ki sta stari prva 96 let, druga pa 95 let. Franc se je rodil v zavedni kmečki slovenski družini. Še ni dokončal ljudsko šolo, ko je maral na delo, da bi pomagal družini. Mnogo let je delal v kamnolomu in izučil se je za pridnega klesarja. Mnogo njegovih nagrobnih spomenikov je ne samo v Križu, temveč tudi po drugih pokopališčih. Zadnje njegovo kamr \ ško delo je na bar-kovljamskem pokopališču. Po končani vojaščini se je Franc IIIIIIIIIIIIIUlllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllMIIIIIflllllllimillllllllllllllltlMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIII Franc Bizjak je srečal Abrahama poročil z domačinko Marijo Fabris, ki mu je v zakonu povila osem Te dni se je srečal z Abrahamom Franc Bizjak, človek, ki je kot ekonom slovenskega Dijaškega doma v Trstu in kot bivši blagajnik in dolgoletni odbornik Dijaške matice točno polovico svojega življenja posvetil delu za slovensko srednješolsko mladino na Tržaškem. Skozi dolgih 25 let je naš jubilant v neposrednem stiku z njo spremljal rast in zorenje cele generacije novega slovenskega rodu, ki je v teh poslednjih letih že krepko posegel v vso našo javno zamejsko življenje. Franc Bizjak se je rodil 29. dec. 1921 v Trstu na Greti, kjer je bil oče čevljah. Že kmalu po rojstvu je s starši, ki so se vrnili v rodne Lože pri Vipavi, zapustil Trst. Osnovno šolo je obiskoval v Ložah in Koritnici pri Knežaku, nato pa srednjo šolo in še dve leti višje gimnazije na Reki. Eno leto je bil nato zaposlen ga Feltrinellijevi žagi v Koritnici, dokler ga niso leta 1941 vtaknili v vojaško suknjo. Kapitulacija Italije ga je zatekla v Ferrari, kjer je tudi padel v nem- ško ujetništvo, ki ga je preživljal v Berlinu, Stuttgartu in še nekaterih drugih nemških mestih. Srečno je preživel vsa bombardiranja in vse težave ujetniškega življenja, avgu- ... sta 1945 pa se je končno lahko jj: vrnil z Knežak, kjer se je takoj j|j dal na razpoloženje organom na- jjj rodnoosvobodilnih oblasti v Ajdov-, jjj ščini. Vendar je bilo naravnod da 1 jjj ga je pot privedla v rodni Trst, jjj kjer ga je prof. Škerlj pritegnil k jjj delu za Dijaško matico Sprva je jjj bil njen uradnik, v oktobru 19461 jjj po je prevzel mesto ekonoma v Di- j jjj jaškem domu in to svojo nelahko jjj in spričo stalnih gmotnih stisk tudi j jjj često zelo odgovornb nalogo vestno I jjj in vzorno opravljal do danes. V šali jjj nam je dejal, da se je v času nje-1 jjj gooega ekonomata izmenjalo v vod- jjj stvu Dijaškega doma že sedem rav- jjj nateljev, sam pa kar naprej že 25 j jjj let vztraja in bo še vztrajal na jjj svojem mestu. Povprašali smo ga, kaj je njegova želja, pa je brez oklevanja dejal, da si želi. da bi Dijaški dom dočakal boljše čase in da bi slo venski dijaki v njem kot doslej tudi v bodoče imeli svoj drugi dom, v katerem bi se v vsakem trenutku počutili kot doma; da bi dosegali vedno boljše učne uspehe in da bi tudi znali ceniti napore, ki jih naša skupnost vlaga za vzdrževanje tako pomembne ustanove kot je prav Dijaški dom, brez katerega bi mnogim dijakom zlasti s podeželja študij praktično sploh ne bil mogoč. Izrekel je tudi priznanje našim ljudem, ki s svojimi prispevki za Dijaško matico izpričujejo, da se zavedajo pomembnosti njenega obstoja in delovanja Mi pa tov. Bizjaku, prepričani da tudi v imenu gojencev Dijaškega doma in njihovih staršev ter končno vseh tistih, ki jim ie šolska mladina pri srcu, želimo, da bi še dolgo zdrav in čil in prav tako prizadeven kot doslej opravljal svoje nadvse koristno delo. j. k. • otrok, od katerih so še trije živi. Prvo svetovno vojno je Franc mo-I ral služiti cesarju, toda na koncu | se je srečno vrnil med svojce. Po vojni je moral trdo delati, da je preživljal številno družino. Leta . 1926, je zaradi fašističnega prega-j njanja zapustil svojo rojstno vas ter odšel v tujino- — v daljno Argentino, kjer je ostal skoraj pet let in daleč od svojih pretrpel mnogo gorja. Vse svoje življenje se je Franc vedno boril za pravice ir boljše življenje delovnega človeka Bil je je den izmed najstarejših sindika listov in socialistov v Križu V mla dih letih je bil član in odbornik kriškega »Ljudskega odra» ter je veliko vnemo in oožrtvovrlnost' delal tudi na prosvetnem področje v vasi. Za časa narodnoosvobodilne borbe je Franc, kot vsa njegova družina, pomeeal in delal za boljše bodočnost našega naroda Kljub visoki starosti je Franc »Žerjalov*, kot smo že omenili zdrav in čil, čeprav v zasluženem pokoju vedno dela v svojem vinogradu in je zelo ponosen na svoj pridelek. Slavljenec je od vsega začetka zvest čitateli n?š' i°7? med 9, in 14. uro. Ob vpisu je treba vplačati 10 000 lir akontacije in morevtno doplačilo za ležalnik oziroma spalnik ter za vpis na skupm potni us*. Kdor se hoče poslužiti skupnega potnega lista, nai prinese s sabo tudi veljavno osebno izkaznico Celotni znesek za potovanje je treba vplačati v mesečnih obrokih do 13. maja 1972, medtem ko je zadnji /ok za odpoved potovanja do 1. maja 1972. Do tega roka tudi povrnemo akontacijo, v nasprotnem orlmeru pa lahko izletnik nadomesti svoio rezervacijo f drugn osebo. V PRIMERU DA BO DOSEŽENO ZADOSTNO ŠTEVILO PRIJAV, BO ZA SKOPJE ORGANIZIRAN POSEBEN VLAKI Vsem naročnikom In čitateljem »Prlmorskeoa dnevnika* vošči organizacijsko vodstvo Izleta mnogo zdravja, sreča in zadovoljstva v letu 1972 z ialjo, da bi se tud' v Makedoniji srečali v tako valikam številu kot na prejšnjih izletihl ’ TUB E N E E ENTE NAZIONALE PER LENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Rim - Ul. G. B. Martini 3 IZPLAČEVANJE IZŽREBANIH OBVEZNC Od 1. januarja 1972 bodo izplačljive po nominalni vrednosti spodaj navedene obveznice: 6% 1965-1985 I emisija za nominalnih 6% 1965-1985 D emisija * * 6% 1966-1986 1 emisija * * 6% 1967-1987 * 6% 1968-1988 I emisija > » 7% 1970-1985 * 3.000 htri ooo Ur 4.82U udt) iKK tir 4.000 (KM) H0i lir 4.000 UIO 0()( ur 4.000. 000.000 lir 5.000. 000.000 lir Izplačevanje se bančnih zavodih. bo vršilo pri običajnih poverjenih Bilten s številkami vrednotnic, ki se bodo izplačale, je na razjiolago lastnikom obveznic pri zavodih samih. PRIMORSKI DNEVNIK GORIŠKI DNEVNIK PETEK, 31. DECEMBRA 1971 SOBOTA, 1. JANUARJA 1972 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Pomenek s poslušalkami'; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Casamassimov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Sodobni slovenski skladatelji; 19.10 Slovenski narečni dokumenti; 19.20 Plošče; 19.40 Oktet Gallus iz Ljubljane; 20.00 Šport; 20.45 Lesjakov kvartet 21.00 Velik Silvestrov ples. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Portret mesta; 16.10 Radijska priredba; 16.30 Popevke za konec leta. KOPER 6.30, 7.00, 12.30, 14.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.00 Popevke; 9.00 Berimo skupaj; 9.15 Mali juke box; 10.05 Medigra; 11.00 Operni odlomki; 11.30 Glasbeni cocktail; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.15 Polke in valčki; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Tops pops; 16.00 Primorski dnevnik; 16.45 Kulturna panorama; 17.10 Izbrali ste; 19.00 Orkestri; 19.30 Prenos RL; 22.15 Glasbena oddaja; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.30 Radijska igra; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 19.00 Protiparada; 19.30 Nove italijanske popevke; 20.30 Radijska igra; 21.00 Skupaj; 22.15 Glasbena oddaja; 23.15 Koliko je ura? II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30 16.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo «1 nuovi Angeli* in Bobby Solo; 8.40 Operni odlomki; 9.50 «Quo vadiš?*; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Glasbena oddaja; 13.00 »Hit parade*; 13.50 in 18.05 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Ne vse toda o vsem; 15.40 Ameriška folk glasba; 16.05 Glasbeni spored; 19.00 Ital. ljudska glasba; 20.10 «Supercampiomissi-mo»; 21.15 Koliko je ura? III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Glasba in poezija; 11.45 Ital. sodobna glasba; 12.20 Baletna glas-bar^lBfOC Medigra?' MvOOBesrit- • E. Pinza in baritonist G. Evans; 14.30 Dvorakova komorna glasba; 15.15 Plošče; 17.35 Jazz; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Hipnoza; 21.30 Albi-nonijeva glasba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Nabožna glasba; 10.20 Ital. glasba; 11.00 Medigra; 12.00 Klavirske skladbe; 12.40 Simfonični koncert; 14.05 Ital. sodobna glasba; 15.30 Simfonična glasba stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.0, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Od melodije do melodije; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Male virtuozne glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi godci in ansambli; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Otroci pojo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.35 Intermezzo; 15.40 Igrajo domači ansambli; 16.00 »Vrtiljak*: 17.00 Veselo silvestrsko otroško popoldne; 19.00 Lahko noč otroci!; 20.00 Siilvester 1971; 24.00 Srečno 1972 ; 24.01 Prvi ples v Novem letu; 02.05 Spomini in želje. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Življenje doma; 13.30 Dnevnik; 17.00 TV za najmlajše: Kužek Sndney; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Od božiča do novega leta; 19.10 Posnetki z vsega sveta; 19.45 Šport in komike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV priredba: Orfej v nebesih (II. nad.); 22.40 Prenos cirkuškega sporeda; 23.30 Dobrodošli 1972. II. KANAL 17.00 Prenos konjske dirke; 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbeni spored s Patty Pravo; 22.30 Neznani junaki, TV film. JUG TELEVIZIJA 17.15 Dedek Mraz pri nas; 17.35 L. Suhodolčan: Babičine rože; 18.15 Obzornik; 18.30 TV kažipot; 19.00 Mestece Peyton; 20.00 TV dnevnik; 21.00 Novoletni spored. KOPRSKA BARVN* 'V 19.30 Otroški kotiček; Risanke in ob 20.00 Dedek Mraz; 20.15 Poročila; 20.30 Prenos s cirkuške arene; 20.50 Moja Romagna; 21.30 TV film; Samčevo stanovanje; 23.00 Revija na ledu; 24.00 Novoletna voščila in 00,03 Tom Jones show. TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15, 23.15 Poročila; 8.30 Glasba; 9.00 Maša; 9.45 Skladbe za klavir; 11.15 Radijska igra; 12.00 Operne uverture; 12.30 Glasba po željah; 15.30 Izbor pomembnih sporedov leta 1971; 16.30 Popoldanski ples; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Simfonični koncert; 19.10 Družinski obzornik; 19.40 Zbor E. Adamič iz Ljubljane; 20.00 Šport; 20.45 «Klik-klak»; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. TRST 9.30 Maša; 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Spored za mladino; 17.00 Zbori naše dežele. KOPER 6.30, 7.00. 12.30, 14.30, 17.00, 19.30, 23.00 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Srečno novo leto; 9.00 Novoletna voščila; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.15 Orkestri; 11.45 PPopevke; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.00 Glasbena oddaja; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 čestitke delovnim kolektivom; 16.00 Melodije za novo leto; 17.00 Prenos RL; 19.00 Ansambli; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00. 15.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.00 Plošče; 13.15 Preiskušajo se diletanti; 14.()0 Spored z Albertom Lupom; 15.10 Oddaja za bolnike: 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Srečanja z znanostjo; 16.30 Recital; 17.00 Maša; 19 00 Za kulisami; 19.30 Filmska glasba; 20.20 spored z A. Millom; 21.20 Novoletni koncert II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 18.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Engelbert Humperddnck in Rita PPavone; 8.40 Popevke; 9.35 Radijska igra; 10.05 Popevke; 10.35 Variete z Ginom Bramieri-jem; 11.50 Zbori; 12.30 Spored s Pippom Baudom; 13.50 in 18.00 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 Nove italijanske popevke; 15.35 Alto gradimento; 19.00 Mestne ulice; 20.10 F. Sinatra; 21.00 Veliki variete; 22.15 Glasbena oddaja; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Ital. glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Doba klavirja; 14.40 Simfonični koncert; 16.10 Ital. sodobna glasba; 18.45 Oddaja o prireditvah; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Simfonični koncert; 22.35 Radijska drama. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.40 ’ Ital.'sodobna glasba; 10 20 Plošče; 11.00 Medigra; 12.30 Včerajšnji in dnašnji^ izvajalci; 13.30 Glasoma, Carissimi; 14.25 Lisztova glasba; 15.30 Lahka glasba stereo. SLOVENIJA 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.30. 22 00. 23 00, 24.00 Poročila; 8.10 Radijska igra za otroke; 9.05 Novoletno dopoldne za kmečko pečjo; 10.05 Slovenske popevke; 11.15 Novoletni koncert; 12.10 Novoletne čestitke; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 »Novo leto 1941»; 14.05 Slovenska narodne; 15.00 Vremenska napoved in poročila; 15.05 »Novoletni cocktail z ledom na glavi*; 17.05 Vesele melodije z majhnimi ansambli; 17.30 Radijska igra; 18 30 Ob lahki glasbi; 19.00 Lahko noč, otroci; 20.00 Novoletni koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana: 21.30 Plesna zveki z velikimi plesnimi orkestri; 22.20 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Nadaljujmo s plesom in pesmijo v Novom letu. ITAL. TELEVIZIJA 10.00 Maša: 12.15 Evrovizijski prenos novoletnega koncerta; 13.30 Dnevnik; 16.30 TV za najmlajše: Igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Risanke; 18.10 Poj z nami in 18.40 TV film; Brezkončno poletje; 19.30 Nabožna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Izbor najboljših TV programov; 22.30 TV film; Ponovna goljufija; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Spored o Angliji; 22.45 TV film: Srečal sem starega prijatelja. JUG. TELEVIZIJA 10.10 Novoletna čestitka; 10.15 Risanke; 10.35 D. Gorinšek: Rdeča kapica; 11.40 Rdeči halon — film; 12.15 Dunaj: Novoletni koncert; 13.30 Garmisch: Smučarski skoki; 15.30 Z ansamblom Lojzeta Slaka; 16.00 Top-pops 71; 16.15 Stan in Olio na Divjem zahodu — film; 17.20 Novoletna oddaja; 18.00 Mozaik; 18.05 Potovanje Nilsa Hol-gerssona; 19.35 Risanke; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Zlata ribica; 21.35 Rezerviran čas; 22.05 Zabava vas Čkalja; 22.45 Oddelek S - film; 23.35 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 12.15 Novoletni koncert: 13.30 Prenos smučarske tekme; 19.45 Konec tedna v barvah; 20.05 Otroški kotiček: Risanke; 2015 Poročila; 20.30 TV gilm: Bankovec za 8.000 dolarjev; 21.20 Glasbena od da ja. ZADNJA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Finančna pomoč iz pokrajinskih skladov tudi slovenskim podpornim ustanovam Podpore so dobili Podporno društvo, Dijaška matica, Sirotišče, društvo emigrantov - V načrtu za turistične ceste tudi pot od Jamelj do Ilonk - Povečane vzdrževalnine v pokrajinskih zavodih Podpore dobrodelnim ustanovam, nov načrt za turistične ceste, nove vadrževalnine v pokrajinskih zavodih, vprašanje nesreč na delu: to so bila glavna vprašanja o katerih so razpravljali na zadnji letošnji seji pokrajinskega sveta v Gorici, ki je bila v sredo zvečer. Pričnimo pri nesrečah na delu. Pred nekaj meseci je skupina komunističnih svetovalcev predložila resolucijo v kateri zahteva posredovanje pokrajinske uprave pri merodajnih činiteljih ker je nesreč na delu, tudi s smrtnimi posledicami, čedalje več. To velja zlasti za številne nesreče v tržiški ladjedelnici. Svetovalec Sabbadini je to vprašanje orisal zelo podrobno že na eni prejšnjih sej. Na zadnji seji so o tem govorili svetovalci Semola (PSI), Poletto in Marizza (KPI), Lugnani (PLI), Zorzenon (PSDI), Cosani, Dessenibus in Cian (KD), Coschina (MSI). Razprava o tem vprašanju je bila precej dolga. Ker je komunistična skupina predlagala novo resolucijo, v kateri je združeno vprašanje nesreč na delu z vprašanjem zdravstvene reforme, so glasovanje o resoluciji, po sporazumu med načelniki skupin, odložili na prihodnjo sejo. Drugi važni sklep, ki ga je sprejel pokrajinski svet, se nanaša na turistične ceste. Najprej je odbornik za javna dela Tacchinardi predlagal, da bi že razpoložljivi denar iz prvega deželnega zakona o turističnih cestah, ki je bil prvotno namenjen trem cestam, preložili na tri druge ceste. Med temi je tudi tista, ki veže Jamlje (pri ovinku smrti) z Ronkami. Ta cesta pote- ka po ozemlju treh občin (Doberdob, Tržič, Ronke) in bo precej skrajšala povezavo med Jamljami in okolico Ronk. Porabili bodo za asfaltiranje te ceste približno 70 milijonov lir. Nato je isti odbornik predlagal nov načrt za ureditev cest turističnega značaja. Nov načrt predvideva dela v višini milijarde in pol lir. Upoštevane so bile v tem načrtu zahteve občin. Med predlaganimi deli so tudi nekatere ceste na Krasu in v Brdih (tako v gori-ški kot v števerjanski občini). Resnici na ljubo, je dejal omenjeni odbornik, je treba povedati, da je malo upanja, da bi v prihodnjih treh letih dobili od dežele kaj denarja. Dežela namerava namreč v čim večji meri dokončati prvotne še neizpolnjene načrte v videmski in pordenonski pokrajini. To ker je bil prvi šestletni načrt za turistične ceste v goriški pokrajini v celoti finansiran. V debato se je oglasilo več svetovalcev (Zorzut, letičeva, Cian, Poletto). Povečane so bile tudi. na predlog odbornika za finance Lodija, vzdrževalnine v pokrajinskih zavodih V glavnem so se te povečale za 600-700 lir dnevno. Povečanje je treba pripisati večjim stroškom za osebje kot tudi za nakup potrebne opreme. Ustanove, ki vzdržujejo otroške vrtce bodo dobile kot v prejšnjih letih nekaj podpor iz deželnih skladov. Porazdelitev tega denarja je predlagal odbornik za šolstvo Cor-batto. Celotna vsota znaša 8.370.000 lir. Med ustanovami, ki so dobile to podporo, so tudi duberdobska, sovodenjska ii) števerjanska občina ter goriška občina (tudi kar se tiče slovenskih vrtcev). Precej debate pa je bilo pri predlogu o porazdelitvi 13.000.000 lir iz deželnih skladov raznim dobrodelnim ustanovam. Odbor, poročal je odbornik Bottegaro, je upošteval dospele prošnje vseh društev in ustanov, ugotovil njihovo dobrodelno delovanje, število ljudi, ki jih ta društva podpirajo- Na podlagi teh ugotovitev je odbor predlagal porazdelitev omenjene vsote. Pri tem lahko pride do kakih nesporazumov, je dejal zgoraj imenovani odbornik. vendarle najti pravilen ključ na tem področju je zelo težko. Podporo je dobilo 45 društev in ustanov. Največ je dobilo združenje slepcev (3.000.000 lir). V seznamu je tudi vrsta ustanov, ki skrbijo za razne invalide, bojevniške organizacije vseh vrst; nekateri župni uradi. V tem seznamu so tudi nekatere slovenske organizacije. .Omenimo jih; Slovensko podporno društvo za Goriško (200.000 lir). Društvo slovenskih emigrantov iz Furlanije - Julijske Benečije (50.000 lir). Dijaška matica (250.000 lir), Zavod svete družine (100.000 lir), župnija v Gabrijah (100.000 lir). O-menimo še, da so podpore dobili še Združenje bivših partizanov ANPI (400.000 lir) in Združenje bivših deoortirancev v nacističnih taboriščih (100.000 lir). Precej svetovalcev je poseglo v debato, mnenja so bila precej deljena, nato je večina svetovalcev predlog odbora sprejela: vzdržali so se komunistični svetovalci. •lllllllllllltlllllllllllllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIlUlllIIItlllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllIilliillii ŽUPANOVA POSLANICA ZA NOVO LETO 1972 Goriški župan Martina je naslovil na občane naslednjo poslanico ob vstopu v novo leto: Ni samo tradicija, ampak prijetna dolžnost, ob sodelovanju krajevnega časopisja, to srečanje z Goričani in voščilo za srečo v novem letu. z željo po napredovanju našega mesta. V kratkem voščilu ni mogoče za-vopasfi vsena, kar se je zgodilo v letu ki odhaja. Tri vendar je 1971 prineslo Gorici nove pridobitve, kulturne in socialnp. pa tudi mnogo težav- Zpom sipa odkrili kulturno bogastvo Gorice, njeno človeško in gospodarsko vlogo na meji miru in sodelovanje. To šo problemi politike, ki gleda daleč v prihodnja leta. čeprav skušamo sproti odgovoriti na vsakdanje probleme in jih reševati. Upravnim obveznostim smo skušali dati človečanski pečat, ki najbolje odgovarja pričakovanjem, ki se porajajo včasih iz težkih pogojev. Skušali smo spremeniti stare strukture in dati bolj človeški odraz naši socialni dejavnosti javni solidarnosti; iskali srna vse poti gospodarstva in razvoja in mvsod smo postavili infrastrukture, začrtali delovne programe. Še mnogo več hočemo napraviti, in že v letu 1972, ki je pred vrati, moramo doseči nekatere osnovne realizacije za novo vlogo Gorice. Predvsem želimo doseči važen zgodovinski preokret. & srečanjem Vseh občanov, vščh političnih sil Vseh življenjskih hoteni okrog občine. Ta naj bo naš dom. naša družina. Ne pustimo, da bi z wesiptnn tolikih idealov to člbtečansko in kulturno srečanje, izraz solidarnosti in izraz delovne demokracije in svobode, omajalo nezaupanje ali malodušje. Vložimo vanj mi vsi nasvete in upanja, predvsem pa svoie delo za boljšo bodočnost našega mesta. Njegova bodočnost je tudi bodočnost naših, družin, napredek de žele in države, je mir in zadovoljstvo v svetu. Michele Martina goriški župan Snežne razmere na goriških smučiščih Prejšnjo noč je na raznih gori-ških smučiščih zapadel nov sneg. Po podatkih Goriške turistične zveze je nanovo zapadlo snega: Na Lokvah 25 cm, na Lažni 30 cm, v Črnem vrhu nad Idrijo 30 cm in na Livku okrog 30 cm. Povsod so ceste splužene in dobro prevozne in tudi vlečnice delujejo. Tudi v Kanalski dolini je zapadel nov sneg, in sicer: v Beli peči 50 cm, na Višarjah 40 cm in v Trbižu 40 cm. Ceste so prevozne. Slovensko gledališče v Trstu GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA Thomas S. Eliot UMOR V KATEDRALI Prevod: Veno Taufer Scena Avgust Lavrenčič Kostumi: Mija Jarčeva Režija: FRANCI KRIŽAJ V sredo, 5. januarja 1972 ob 20.30 v Katoliškem domu v GORICI Gorica' VERDI 17.15-21.00: «Continuavano a chiamarlo Trinita*. T. Hill in B. Spencer. Kinemaskop v barvah. CORSO 17.00—21.00: »Detenuto in at-tesa di giudizio*, A. Sordi in H. Andersen; film je v barvah. MODERNISSIMO 17.00—20.30: «Tra-stevere*, N. Manfredi in R. Schiaf-fino; italijanski film v barvah, mladim pod 14. letom prepovedan. CENTRALE 16.30-19.30: «Grand Prix», J. Gardner in E. M. Saint; film je v barvah. VITTORIA 17.00—21.00: «Nella stretta morsa del ragno*. K. Kinski in M. Mercier; kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič AZZURRO ob 17.30: «Soffio al cuore*, L. Massari. Prepovedano mladini pod 18. letom. EXCELSIOR ob 16.00 »Love story», Aliče McGrawe in R. 0’Neal. Barvni film. PRINCIPE ob 17.30: »Roma bene*. Barvni film. Nova Gorica SOČA (N. Gorica); »Devica in cigan*, ameriško angleški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter); »Maščevalec iz Karoline*, italijansko-nemški barvni film — ob 18. in 20. PRVAČINA: Prosto. RENČE: Prosto. ŠEMPAS: Prosto. KANAL: Prosto. DESKLE: Prosto. Nocoj ples v Prosvetni dvorani , V Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu bo nocoj silvestrovanje ki ga prireja štandreško prosvetno društvo cOton Župančič». Za to priliko so Štandrežci povabili odličen orkester, pripravili so vrsto dobrih jedi in še boljših pijač. V naši dvorani bo torej nocoj zelo zabavno in ne le Štandrežci. marveč številni Goričani in prebivalci drugih vasi. ki so si rezervirali prostore bodo lepo dočakali novo leto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna KUmer, Korzo Italija 10, tel. 2576. V TRŽIČU Danes je v Tržiču odprta ves dan in ponoči lekarna »Al Redentore* dott. De Nordis — UL Roselli 23. teL 72340. DEŽURNI ZDRAVNIKI JUTRI, 1. 1. 1972 Gorica, Sovodnje, Števerjan DR. EMILIO Dfi GRASSI, Ul. Br. Ca-sale 13, tel. 3525 DR. MARIO FABBRO, Ul. Roma 2, tel. 2505 Krmin in okolica DR. GIUSEPPE CULOT, Ul. Nazio-nale 10, tel. 80050, S. Lorenzo iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiHiiiitiiia S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Kljub bencinski konkurenci imamo zelo veliko korist od odprte meje Zupanov pozdrav novemu predsedniku republike in zahvala Sara-gatu - Interpelacija dr. Sanzina zaradi prijave 64 bolničarjev sodišču - Nove gradnje v Ulici Ascoli in Fatebenefratelli V sredo zvečer je imel tudi ob-1 kar bi moralo upoštevati tudi sodi-činski svet v Gorici svojo zadnjo j šče v Gorici. Dr. Satizin je zato letošnjo sejo, na kateri je končno , priporočal županu in vsemu občin-zaključil s pregledom vseh točk I skemu svetu, naj bi se zanimali za dnevnega reda, ki so ostale nereše- KMEČKA ZVEZA GORICA, Ut. MALTA 2 Mi vsem srečno bi uspešno novo leto ne v zadnjih petih mesecih. Sejo so zaključili nekaj po 22. uri ob majhni zakuski, pri kateri so si župan, odborniki in svetovalci izmenjali voščila za bližnje novo leto 1972. Sejo je otvoril župan Martina, ki je izrabil priložnost, da je na ta dan položil prisego novi predsednik republike Giovanni Leone in mu v imenu občinskega sveta izrekel voščila za plodno in koristno delo na visokem mestu. Obenem se je župan zahvalil dosedanjemu predsedniku republike Saragatu za njegovo delo ter mu izrekel voščila za njegovo bodoče delo in za njegovo osebo. Nato je prosil za besedo svetovalec PSI dr. Sanzin, ki je v ustni interpelaciji sporočil, da so na o-krajnem sodišču prejšnji teden začeli sodni postopek proti 64 bolničarskim uslužbencem splošne bolnišnice v Gorici (intorpelant je predsednik upravnega odbora te bolnišnice) pod obtožbo, da so skupno zapustili delovno mesto ob priliki stavke dne 21. in 22. aprila letos. Intorpelant je povedal, da je o tem problemu razpravljal tudi upravni odbor bolnišnice na svoji zadnji seji pretekli torek zvečer ter izrazil svojo zaskrbljenost spričo delikatnosti tega problema, ko gre za svobodo mišljenja in osnovne svoboščine, med katerima je tudi pravica do stavke. Zato je odbor soglasno sprejel resolucijo, v kateri ugotavlja, da je ob tisti stavki bila zajamčena v bolnišnici nujna služba in da je člen, na katerem sloni obtožba proti bolniškemu osebju, bil že enkrat ovržen in ga je višje so dišče proglasilo kot protiustaven, ANSAMBEL ANTONA BIRTIČA - BENEŠKI BRATI iz Čedada želi svojim zvestim poslušalcem in prijateljem srečno novo leto 1972 ter sporoča, da je v izidu nova plošča ansambla z imenom ČEDAD - CIVIDALE in tudi prva številka tiskane glasbene revije BENEŠKA SLOVENIJA POJE IN IGRA - CANTI E MELO-DIE DELLA SLA VIA FRIU-LANA ta primer in posredoval na pristojnem mestu za pravično in mirno rešitev te zadeve. Župan je s svoje strani zagotovil, da bo posredoval in da bo občinski odbor proučil ves problem in skušal poiskati ustrezno rešitev. Pri obravnavanju nadaljnjih točk dnevnega reda se je razvila precej obširna debata ob predlogu odbornika De Simona za odobritev troša-rinske lestvice za 1972. Ker je tu vključena tudi trošarina na bencin proste cone, so se oglasili k besedi predstavniki MSI, ki so predlagali naj bi občina trošarino na bencin znižala, ker da je po uvedbi novega tečaja dinarja cena bencinu v Jugoslaviji za 13 lir pri litru cenejša kot bencin proste cone v Gorici in da bodo zaradi tega ostala ben cinska nakazila proste cone neizrabljena na škodo občinske uprave. Župan je odgovoril, da so misov-ci pred 10 leti ob obnovi goriške proste cone navajali točno iste »argumente* za katere se je potem v praksi pokazalo, da ne držijo. Vsekakor prinaša odprta meja Gorici mnogo več koristi, kot pa bi bilo škode pri bencinu, tudi če bi navedbe misovcev držale. V tem smislu se je kot predstavnik trgovcev strinjal tudi svetovalev Fogar, ki je dejal, da je treba ta problem obojestransko in objektivno presoditi ker ima blagovna izmenjava poleg nekaterih negativnih tudi mnogo pozitivnih strani. Pač pa naj bi občina zahtevala splošne ukrepe v korist obmejnega prebivalstva tega področja, ki nimajo nobene zveze z bencinom ali splošnim blagovnim prometom na meji. Diskusijo, v ka tero je poseglo še več drugih svetovalcev, so zaključili z odobritvijo trošarinske postavke, proti kateri so glasovali samo trije misovci. Pri nadaljnji razpravi so imenovali preglednike računov za občinske obračune za 1969 in 1970 ter jo zaključili s formalno odobritvijo pravilnika za uporabo občinskega stadiona in drugih športnih naprav. Ribiči našli truplo Adriana Bortolossija Skupina ribičev je včeraj našla truplo 33-letnega železničarja A-driana Bortolossija iz Bile (Videm), ki je izginil 23. decembra. Njegov avtomobil je policija našla že pred nekaj dnevi v bližini Marine Julie, truplo pa so zagledali ribiči ob plimi približno en kilometer od obale. Gasilci so truplo odpeljali v tržiško mrtvašnico. Adriano Bortolossi je pretekli četrtek zjutraj obvestil ženo, da se odpravlja na ribolov: ni se več vrnil domov. Zaman so ga iskali tržaški karabinjerji in tržiški finančni stražniki, ki so se poslužili celo motornih čolnov in potapljačev. PD BRIŠKI GRIČ> ŠTEVERJAN želi srečno in uspešno novo leto 1972 vsem svojim članom in prijateljem. Vsem vaščanom v štandrežu želi obilo uspehov v novem letu 1972 ODBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA »OTON ŽUPANČIČ* RAVNATELJSTVO SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA V GORICI želi vsemu osebju, sedanjim in bivšim gojencem, obilo uspeha v novem letu 1972. Topla voščila vsem staršem, dobrotnikom in prijateljem naše mladine. AVTOPREVOZNIŠTVO JOSIP GORJAN GORICA, Ul. Foscolo 14 vošči vsem srečno novo leto BRIVEC GIUSEPPE ULIAN DOBERDOB 28 vošči vsem srečno novo leto NAJLEPŠE DARILO DOBITE V ZULTARNI Jožica florenin GORICA, Ulica Mazzini 6 TRGOVINA ČEVLJEV AND. ČOTAR GORICA, Raštel 54 - tel. 3907 vošči vsem uspešno novo leto KLOBUČARNA LEBAN GORICA, Raštel 54 . tel 3907 vošči vsem uspešno novo leto TRGOVINA JESTVIN MIRKO BUDIHNA GORICA, Ul. Veniero 6 vošči vsem srečno novo leto GOSTILNA OŽBOT RUPA 3 - tel. 88009 želi c en j. gostom srečno novo leto Elektromaterial, gospodinjski stroji, vodne inštalacije STANKO KOREN GORICA, Ul. Mattioli 11 tel. 3271 želi vsem uspešno novo leto ŠPORTNA TRGOVINA VUGA GORICA, Ul. Carducci 13 želi vsem srečno novo leto GOSTILNA TURRI ŠTANDREŽ vošči cenj. gostom srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN MARVIN ŠTANDREŽ 219 vošči vsem uspešno novo leto GOSTILNA •PRI PEPETU# . kViiuAAiv;'d».i O k OSLAVJE 21- Tel. , 51-74 vošči penjenim gostom srečno novo leto RESTAVRACIJA IN MOTEL NANUT GORICA Tržaška 118 — Tel. 37-90 vošči vsem uspešno novp leto TRGOVINA JESTVIN TEODOR VELIŠČEK gorica Svetogorska 123 — Tel. 32-85 vošči vsem srečno novo leto Mehanična delavnica BRUNO PUJA ŠTANDREŽ — Ul. Tabaj vošči vsem klientom uspešno novo leto. DROGERIJA KAREL FERLETIČ DOBERDOB 1 vošči vsem srečno novo leto BAR MILAN ŠTANDREŽ vošči vsem srečno novo leto ŠPORTNO DRUŠTVO JUVENTINA ŠTANDREŽ vošči športnikom in vsem prijateljem srečn0 novo leto GOSTILNA «PRI FRANCETU# SOVODNJE 76 vošči vsem srečno novo toto Trgovina jestvin in gostilna TOMŠIČ SOVODNJE 30 vošči vsem srečno novo leto GOSTILNA •wf°'«PR, MIRKOTU# SOVODNJE 82 — Tel. 88-017 -nirnfot s vošči vsem srečno novo leto PODJETJE Z GORIVOM IN OLJEM CARLO MISCHOU GORICA, UL. ANGIOLINA 23 — Tel. 23-29 vošči vsem srečno novo leto VELEBLAGOVNICA DESPAR JOŽEF KOMAULI GORICA, (pri Pevmskem mostu) — UL. DON BOSCO 171 Tel. 30-93 vošči vsem srečno novo leto NOVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA PRISCO RONER ŠTANDREŽ, Ul. Sv Mihaela 126 — Tel. 51-60 vošči cenj. odjemalcem srečno in uspešno novo leto PEKARNA IN TRGOVINA JESTVIN COTIČ SOVODNJE 109 — Tel 88-006 • 88-026 vošči cen£ odjemalcem uspešno novo leto RESTAVRACIJA «RUBIJSKI GRAD# lastnik BRUNO PETEANI SOVODNJE 5 vošči cenj. gostom srečno ih uspešno novo leto GOSTILNA DEVETAK Pristno vino - domač pršut VRH SV. MIHAELA — Tel. 88-005 vošči cenj. gostom srečno novo leto PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE f% LA GORIZIAN A UOKlli - UL Ulica d'A ost* Uti . tel Ot-46 - (JUKIČ# PttUVZUMAMU f K h V O/ VSAKOVKSTNKOA ttl.AU« • Zlat nakit ure DARAV1L srebrnina rrgovtae čevljev JUREN anffllK Urgo xxvn Maržo v " ^ Palača INVS Via IX Agoato J Velika tzhm čevljev to torbic po konkurenčnih cenah I Obiskal sem rojstni dom pisatelja Cirila Kosmača «ZačutiI sem, kako me počasi prevzema stari, močni, neomajni mir domačije* Naši pisatelji... Zapisal sem — naši. Naši zato, ker nam z napisanih strani govorijo o nas, o našem življenju, o našem trpljenju, zatiranju in raznarodovanju pod gospodarjenjem in ukazovanjem tujcev. Res, da smo bili doma v naših hišah, na naši zemlji, toda kako bomo živeli gospodarsko, kulturno in politično — je odločal tujec. Pretresalo nas je takrat do kosti, kako bomo vzdržali, kako bomo živeli. To je živo občutil tudi naš pisatelj France Bevk, ko je zapisal: «Bojim se velikega niča, ki se mi bliža in me bo zadavil.* To pa je bila le trenutna razdvojenost. Zravnal se .je in sklenil: Ostanem... Ostanem, ker moram biti vsak dan med svojimi ljudmi na Primorskem Ostanem, ker naši ljudje potre-bujajo domačo slovensko besedo, katere so tako surovo in nekulturno oropani. Ostanem, da bom skupaj z njimi na zunaj in na znotraj klil, rasel in zoril za odločilne, zgodovinske dni. Id bodo prišli... In v tistih letih so nam bile kniige tako zelo potrebne! Potrebne, da smo iz njih zajemali moč za vztrajanje. Za zorenje... Za žetev in mlatev... Za narodnoosvobodilno borbo... * # # Ti spomini so silili iz preteklosti, ko sem mrzlega decembrskega dne gazil snežno brozge s Slapa ob Idrijci po osojni strani Idrijce proti rojstnemu domu pisatelja Cirila Kosmača. V letih po osvoboditvi sem se večkrat vozil z avtobusom iz Tolmina proti Idriji. Vsakrat sem v avtobusu izbral sedež na desni strani, da sem lahko opazoval pokrajino na osojni strani. Ob lahkem tresenju avtobusa in brnenju motorja so se na drugi strani Idrijce vrstile hiše, zdaj v gručah, zdaj posamično prislonjene k bregu pod gozdovi. Ko je avtobus brzel proti Slapu ob Idrijci, sem se vsakokrat spomnil, da je tam doma pisatelj Ciril Kosmač. Nekajkrat sem potnike v avtobusu spraševal, katera izmed tistih samotnih hiš onstran Idrijce je Kosmačev dom. Čeprav so bili skoro domačini — iz Trebuše, iz Roč in Idrije pri Bači — niso vedeli, katera izmed tistih domačij je pisateljev rojstni dom. Bil sem nemalo presenečen. Ali res ne vedo za dom pisatelja, ki je tako globoko občutil lepoto in privlačnost svojega rojstnega kraja, da je o njem zapisal: Kako čudovite so te naše tolminske grape! Nekaj silnega, privlačnega je v njih!» Tudi meni je bilo tistega decembrskega dne — snežni brozgi nakljub — lepo in prijetno pri srcu. Kako tudi ne. Videl in spoznal bom dom pisatelja knjig: Pomladni dan. Balada o trobenti iti oblaku, Na svoji zemlji, krajših črtic in novel: Gosenica. Kruh, Sreča, Smrt nedolžnega velikana, Pot v Tolmin, itd. Takoj ko sem prešel leseni most čez Idrijco sredi vasi, me je presenetila velikanska apnenčasta čer v strugi Idrijce. Razjedena, luknjičava in izlizana od vode mi je napravljala vtis nepremagljive moči obstoja in življenja. Primerjal sem jo z besedami, ki .jih .je Kosmač napisal v črtici Gosenica: «Življenje žre življenje: živali rastline, ljudje živali in še sami med sabo.» Tu v strugi Idrijce pa voda žre kamen. Žre ga že stoletja, tisočletja, milijone let. Vsako sekundo, vsako minuto, vsak dan podnevi in ponoči. Pa ga le ne more požreti. Gladi in liže ga, kadar visoko gori v idrijskem hribovju sije sonce in je voda Idrijce v mejah struge čista in prozorno - zelenkasta. Kadar pa se tam gori razdivjajo nevihte in lije voda iz oblakov, takrat pridrvijo po strugi motni in razdivjani valovi, ki grizejo in dolbejo to čer. Ko se povodenj unese in se voda Idrijce učisti in uteče, tedaj se ta čer prikaže iz valov — taka kot je bila prej. Le umita in očiščena je navlake, suhih vej, korenin in zemlje. In znova sta skupaj v strugi — voda in čer. Neločljivi prijateljici. Ena brez druge ne moreta «živeti...» « • • Potrkal sem na vrata hiše pri mpstu in vprašal gospodinjo, koliko časa bom pešačil do Kosmačevega doma. »čakajte*, je rekla, »bom malo pomislila.* Premerila me je od nog do glave. Verjetno je ocenjevala moje sposobnosti pešca. Potem je hitro povedala: «Pol ure boste hodili, ker je pot polna brluzge. Kosmačeva hiša je ta četrta.* Tako. Zdaj pa res ne bom mogel zaiti. Kasneje šele sem zvedel. da je domače ime prve hiše Za jezom, drugi domačiji pravijo Pri Šubrejlencu, tretji sta Pri Obrekarju in Pri Martinu, četrta je Kosmačeva z domačim imenom v Bukovci. Nič se nisem ustavljal pri prvih treh hišah. Mudilo se mi je naprej, da bi čimprej prišel v Bukovco. Za ovinkom Obrekarjeve domačije mi je nad kolnikom zazijala naproti — velika črna votlina. Kaverna iz prve svetovne vojne. Zagazil sem v sneg in kmalu obstal pred votlino. Bila .je prazna, le na tleh je bila mla-kuža vode. Kdo ve. ali je še živ kakšen izmed vojakov, ki so to kaverno dolbli? Kdo in odkod so bili? Velika votlina vzbuja spo.nine na postreljene ruske ujetnike in češke vojake, ki so se takrat že upirali ukazom avstrijskih vojaških oblastnikov. Ko sem se bližal četrti domačiji, sem občutil nekakšen prijeten notranji nemir. Videl in spoznal bom rojstni dom pisatelja, ki je ta del Idrijske doline prenesel v slovensko literaturo. Videl in spoznal bom hišo, ki je bila pisatelju zvesta spremi,jevalka v dneh in letih ko je živeti v tujini — odtrgan od domovine — ki ji je gospodaril tujec. Vsak dan v petnajstih letih odsotnosti so mu v notrajnosti brsteli spomini na ta delček Primorske in ga v tujino povezovali z življenjem in ljudmi ob Idrijci. Ni mogel in ni pozabil tesne doline med Trebušo in Idrijo ob Bači. Zato pa so — «... korenine Kosmačeve proze pognale globoko v kameniti tolminski svet in se je njegova literatura pogosto ravnomemo ujela v prepričljivo soglasje z najglobljimi problemi časa in sveta, v katerem živimo.* (Bojan Štih, spremna beseda h knjigi Iz moje doline, stran 256, Mladinska knjiga 1958). Še en ovinek in zagledal sem s slamo krito bajtarsko hišo. Tam zraven je še hlev z dodano kloni-co pri spodnji steni. Zraven hleva kipita v nebo dve visoki smreki, pod hlevom in hišo nekaj debel sadnega drevja, dve steni hiše pa opleta trta. Nizka vhodna vrata so lesena z leseno ključavnico, ki je nisem mogel odpreti. Stopil sem pod hišo in prisluhnil v okna. Potem je nekaj škrtnilo in vhodna vrata so se odprla. Na prag je stopila gospodinja in vprašala, kaj želim. Povedal sem, da sem prišel na obisk in da bi rad videl hišo pisatelja Kosmača. Prijazno me je povabila naj vstopim. Z nekakšnim spoštovanjem sem stopil čez prag in obstal v veži. Nizek, lesen in okajen strop, levo vrata v hišo, naravnost vrata v kuhinjo, tam zraven pa lesene stopnice na podstrešje, kjer je večja podstrešna spalnica in — pisateljeva čumnata. Ker sem želel videti to čumnato, sem vprašal za dovoljenje, če se lahko povzpnem po stopnicah. Gospodinja .je samo pokimala in se hitela opravičevati, da je vse tako v neredu. Tako se mi je uresničila dolgoletna želja. Že med obema vojnama sem v Zakojci obiskal dom pisatelja Franceta Bevka. Takrat sta še živela njegov oče in mati. Po osvoboditvi sem obiskal Prešernovo hišo v Vrbi, Gradnikov rojstni dom v Medani, Gregorčičevo rojstno hišo na Vršnem, Pregljev dom na Mostu na Soči. Zdaj pa stojim v podstrešni čumnati pisatelja Cirila Kosmača. V tej čumnati je zasnoval tisto lepo povest Pomladni dan. S pogledom sem božal stene, police s knjigami in časopisi in majhno s križi in mrežo zavarovano okno. V tej čumnati je komaj dovolj prostora za eno posteljo. majhno mizico in na steni za nekaj polic za knjige. Desna stena je že od poda navzgor poševno nagnjena, vzporedno s strmo streho. Res prijazen miren, domač, slovenski podstrešni prostorček. Ko sem tako ogledoval ta podstrešni prostorček, sem tudi sam začutil — «... kako me počasi prevzema stari, močni, neomajni mir domačije*, kot je pisatelj sam zapisal v povesti Pomladni dan. Tako smo vsa leta okupacije občutili vsi ljudje na Primorskem. Tako smo občutili leta 1941 ko se je v nekaj dneh zrušila stara Jugoslavija. Tako smo občutili kasneje kot partizani, ko smo se brez strehe nad glavami borili — za tak prihodnji — «... stari, močni. neomajni mir domačije.* Tiho in zbrano sem slonel na režancu pri vratih čumnate. Kot v prividu sem pri oknu zagledal pisatelja. Polglasno je govoril: «Po najtežji poti so odpotovali v zgodovino, napisali tam naš najslavnejši list ter ga predali z mirnim ponosom rekoč: Kosmačeva rojstna hiša v Bukovci. Puščica kaže okno čumnate, kjer je pisatelj zasnoval povest • Pomladni dan* DiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiniiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia — Tu ie naš list. Na njem piše, da je eden najmanjših narodov izpolnil svojo največjo dolžnost. Dvignil se je, ko so ga poteptali na tla in šel z golimi rokami v boj. Bil se je za človeka in je zato zmagal. In še je tam od okna prihajalo polglasno šepetanje: «Da, zdi se mi. da mali narodi bolj in vse drugače ljubimo svojo domovino, kakor jo ljubijo veliki. Majhna je... In ker ne moremo opevati njene prostranosti, opevamo in poveličujemo njene kotičke, ki pa so polni lepote, kajti lepota je podobna resnici, resnica ne potrebuje debele knjige, da se nam razjasni, lepota ne širnega, brezmejnega prostora, da se razmahne, razbohoti in razcvete.* Nisem si upal prestopiti, da ne bi zmotil tega prijetnega srečanja. Bilo mi je kot da me, otroka, boža ljubeča materina roka po razkuštranih laseh. In k temu občutju sem od okna zaslišal: «Svojo domovino poznamo, kakor poznamo obraz svoje matere: domače so nam vse njene gube in gubice, poteze veselja in sreče, brazde bridkosti in skrbi. Nenehno čutimo objem njenih kmečko raskavih, a srčno dobrih in toplih rok, stiskamo se k njej in .jo branimo že tisoč let, branimo jo največkrat preprosto, kar z golimi rokami, toda branimo jo u-spešno...* Čas mojega obiska je potekel. Lesene podnice so zaškripale, ko sem iz čumnate stopil v sobo tam zraven. Prav tako se je oglasilo škripanje lesenih stopnic, ko sem se previdno spuščal po njih v vežo. Tako domače mi ie to škripanje zvenelo v ušesih. Pred hišo sem za hip postal in se ozrl v njeno zunajnost. Že nad tristo let stoji na tem mestu. In še bo stala. Tudi za to hišo veljajo besede pesnika izpod Krna: «Mogočna nisi ne prostorna. .* Domačija Kosmačevih v Bukovci pod Skopico je — čeprav v samoti in oddaljena od šumnega življenja — dala slovenski pripovedni prozi pisatelja, ki ga — «.. smemo uvrstiti med vzorne predstavnike literature naših dni.* (Bojan Štih, spremna beseda knjigi Iz moje doline. Mladinska knjiga, Ljubljana 1958). Domačija, ki jo pred plazovi varuje gozd na Skopici, pod vrhovi Travno brdo. Obrekarjevim do-bom, Malnovim brdom in Uranje-kom, je že dobila svoje mesto v vrsti domov slovenskih pisateljev. Andrej Pagon - Ogarev srsi • .; fiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimimmiiiiiiiiiimmmimmiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiimiiii POZDRAV IZ JAPONSKE : e mm 191 Živjo šantel... vse najbuljše... Novo leto Vam želim! Tod jest Vam, uastante zdrava in ta slabše črez Kamin! Frou za prou... Vi... buotra muaja če ta buljše gre use nam, pej ta drugim kaj uastane? use ta slabše za usak dan? Tu... ni prou!... Tod mi tnal slabga jemit muoremo čje... u mjes če ne duabro ne spoznamo, ga cenimo kr je vre črez! Ja!... ma jest!... Ja buotra muaja, tode jest be teu taku... spountese da nismo same, samo naših... milion in pou! TILKO KRALJ 1 I OB NOVIH LINGVISTIČNIH POSEGIH G. PINGUENTINIJA Neznanstven pristop Pinguentinijeva knjiga «1 nmtri cognomi» ni v skladu z resnostjo prizadevanj mnogih tržaških znanstvenih ustanov in jasno dokazuje, da njen avtor nima pojma o slovenskem jeziku in zato tudi o izvoru mnogih imen Nova knjiga G. Pinguentinija z naslovom «1 nostri cognomd* (Trieste, Stabilimento tipografico nazionale, 1971) bo zbudila neprijetne občutke pri slehernemu Slovencu, ki jo bo prebiral, še posebej pa bo prizadela tržaškega Slovenca. Pinguentinijevo pisanje in pa znanost sta dve stvari, ki nikakor ne sodita skupaj. Cela stvar je še toliko bolj protislovna, ker gre za knjigo, ki se pojavlja v mestu s številnimi znanstvenimi zavodi, v mestu, ki ima kar precej zaslug za znanost. Ko je knjiga dotiskana, gre v svet, podatke o njej beležijo bibliografije in nabavljajo si jo tudi knjižnice, da bi ohranile dokument, ki priča o takšni ali drugačni človekovi dejavnosti. Dobra knjiga koristi, slaba pa opravlja razdiralno delo. Ker gre v našem primeru za knjigo, ki Trstu ne more biti v čast (tržaški kulturni zavodi bi morali skrbeti, da pride- jo na trg dobre knjige!!), ne moremo mimo pojava, ki pomeni zavajanje in zanikanje znanosti. Pinguentinijeva knjiga nosi poleg naslova na prednji ovojnici še tržaški grb. Bralca na ta način opozori, da gre za vprašanja, ki se tičejo Trsta. Šele na naslednjih straneh zvemo iz pišče-vega uvoda, da izhaja iz nekega seznama imen, ki jih je zbral Pietro Tomasi, «globoka latinite-ta našega prebivalstva* (str. 5). Zatem našteje Pinguentini 79 najstarejših tržaških rodbinskih i-men. Tu pa že kmalu razkrijemo, da ne pozna slovenskega jezika. Kako bi se moralo sicer pripetiti, da prišteva k italijanskim i-menom tudi naslednja: Čemja (Cergna), Mireu (Mirez), Miriša (Mirissa), Snel (Snello), in Tomec (Tomdz). Zatem našteva tudi rodbinska imena nekdanjih miljskih meščanov, ki so zopet vsa italijanska. Med njimi sta tu- ^ ........... A Bmj', .Cy«*Vi»w'.ot:L>own*toW» Teltvo Ntrji post.. :Sa iS T/r. WEJ>M/6TVU F- /M{£(?/! D//£VA/frA ?!VMOPSM MF rtsr založništvo n TISKA „ „ mm Sezana\ yuo le bele roke, ki ga vabijo v temo. Valovje pojoče rek postaja črno. Razlije se v brezbrežno morje. In pesem utihne. Vojko je strmel v oči, napolnjene s črnim nebom, ir ustnice, ki so otrdele Stisnil je zobe Bil je nebogljen in bre; moči kot listje, ki ga je nosila reka. Dvignil mu je roko Padla je. kot odstreljeno nihalo ... Položil ga je na tla in pokleknil v mivko. Prižel se je k srcu in prisluhnil. Bilo je tiho. «Mrtev.» Zarjul bi in zbežal... Bal se je, da ga bo zadušila samota ... «Kam?» je pomislil. Naložil si ga je na pleča in se ob reki odcijazal proti naselju. Tudi mrtvega ne more prepustiti Nemcem. Ob mostu je v megleno jutro usekala strojnica. In potem z druge strani reke šareč. «To bo Primož,» je pomislil. ((Pogrešajo naju. Prišli so naju iskat.« Kmalu so se iz megle utrgale tri postave: Boris, Primož tn vodnik, ki mu je po roki curljala kri, ker so ga Nemci ia brvi obstrelili. «Vojko!» sta zavpila oba hkrati. «Tomo!« Nič niso spraševali. Toma so odnesli čez njive do prvih »iš. Tu so dobili voziček in kramp. Peljali so ga vse do ovinka, kjer skozi tesen zavije pot v hribovje. Zavili so čez mostič. V goščavju ob reki je Vojko izbral mesto, kjer so ga zagrebli v mivko. Vojko je z njegovim bajonetom usekal v drevo znamenje. Niso utegnili počakati, da ba se drevo za solzilo. Na cesti so zaslišali hrum motorjev, nad seboj rafale So jim Nemci presekali pot? Z naglimi koraki so izginili v gozdu. 22 V hiši poleg cerkvice na Mohorju, kjer je brigada o bo iču prejšnjega leta pobila sto Nemcev, je obupavala Ana leta je spala na skednju. Borci so bili umazani, strgani od tic, očmeli od dima in žalostni, ker jim je golo naključje ireprečilo zmago Kot bi bili pobiti, so ležali razmetani sem n tja, s črnimi kolobarji na bledih licih. Ana ni mogla leči. čudne slutnje so ji preprezale srce n šlo ji je na jok Tolažila sta jo Nande in Travnikarjev, ki >a je bil prav tako nebogljen kot ona. Navezal se je bdi na 'ojka in Primoža ter ju spremljal kakor senca. S Travnikarjevim je kar naprej hodila k cerkvici, ki je čemela sredi goljav vrh hriba, in se razgledovala po stezah in poteh v dolini. Pod njima se je vse do ljubljanske kotline raztezalo vzvalovljeno megleno morje in se v daljavah spajalo s temnim nebom. V tem morju, iz katerega je gledalo vrhovje hribov kot nepregledno otočje, se je utapljalo Anino upanje, strah pred bodočnostjo pa je bil črno kot nebo na zahodu, kjer je veter prignal h goram vodonosce. «Kaj bo z menoj, če jih ne bo?« je dejala zaskrbljeno. Vso noč je trepetala, ko je tako silovito pokalo — mislila je, da so vsi mrtvi. V gostilno so ji pripeljali deset ranjencev. Pri vsakem je vztrepetala: zdaj zdaj bodo prinesli Primoža... «Vojna je!« je rekel Travnikarjev. Od Pajka se je bdi naučil prenašati težave stoično, z najpreprostejšo razlago nujnosti. «Navadili smo se, da smo od danes do jutri, če jih ne bo, te bom peljal k našemu očetu. Vem, da mi ne bo odrekel prošnje. Vzeli te bodo k nam, kjer boš na varnem pričakala svobodo.« Pred hišo, v kateri je bil štafa, je stopil Orlov. Zaspano si je mel oči in preklinjal je, ker so ga zbudili. Obveščevalci so prišli poročat, da je v dolino pod njimi prišlo deset kamionov Nemcev. Opazovali so postojanko, kjer so Nemci nakladali na kamione ranjence in zamenjali vse, ki so preživeli napad, dve koloni pa sta odšli v gozd. Lahko bi napadli brigado, zato je bilo treba preveriti budnost straž. Orlova je strašansko peklilo, da niso zavzeli utrdb in požgali mostu. Ko bi bili vsaj most požgali! Pod njim je bil, ko so zakurili, pa surovi les ni zagorel — niso imeli dovolj bencina. «Naj gre k hudiču takšna vojska! Takoj zmanjka min in streliva, ni tega, ni onega.. In ko ne gre, zafrkavajo komandante! če nimajo sredstev, naj ne napadajo postojank. Z zasedami si upam pobiti več Nemcev, pa z malo municije. Tako pa imamo štiri mrtve in deset ranjencev, če pojde tako naprej — kdo bo dočakal svobodo? Saj izgubljamo ljudi, kot bi jih imeli na milijone. Najboljši padajo.« Z VIDEMSKE KONFERENC'E IZSELJENSKIH^ ORGANIZACIJ^ Govor predsednika društva slovenskih emigrantov: «Domovino branimo z zaščito narodnih manjšin!» Marko Petrigh je tesno povezal socialne in jezikovne probleme Beneške Slovenije - «Kdo je antinacionalen?» - Socialne reforme morajo globoko spremeniti obličje Beneške Slovenije V sredo smo z daljšim poročilom informirali javnost o skupni demonstraciji slovenskih in furlanskih emigrantov po videmskih ulicah. Danes skušamo s slikovnim materialom približati našim bralcem ta važen trenutek boja ljudstva Beneške Slovenije in nerazvitih področij Furlanije. Zdi se nam tudi važno, da z objavo govora predsednika društva slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije Marka Petrigha seznanimo bralce s tem, kako si beneški emigranti zamišljajo reševanje svojih odprtih problemov. Okoli teh stališč se je med furlanskimi izseljenskimi organizacijami in sindikati ustvarila najširša enotnost. Te zahteve, nova kvaliteta boja beneških Slovencev, so danes skupna last furlanskega delavskega razreda v tujini in doma in jih mora sprejeti slovenska narodna skupnost za svoje. Vprašanje emigracije fiz naše dežele je odšlo več stotisoč izseljencev, trenutno pa jih je 100 tisoč še vedno v tujini) ne zadeva samo družine, ki so se razbile ali izpraznjene vasi. Je življenjsko vprašanje gospodarstva Furlanije - Julijske Marko Petrigh krajine, neizkoriščenega človeškega potenciala, končno pa je tudi vprašanje, ki od blizu zadeva življenjsko moč slovenske narodnosti v Italiji. Cvet naših fantov iz Benečije je po svetu, medtem ko njihove vasi, njihove skupnosti propadajo. Družbeno razkrojevanje pa spremlja asimilacija, ki jo silijo reakcionarni krogi oblasti in poganjajo tudi s svojo brezbrižnostjo (v kolikor ni načrtna) do gospodarskih problemov beneških dolin. Osrednja točka konference emigrantov je bil drugi gospodarski načrt avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine: nujno potrebno je, da se v tem načrtu uresničijo tudi postavke v prid Beneški Sloveniji in mnenja smo, da bi to morala biti obveza ne samo beneških Slovencev in njihovih organizacij, temveč predvsem slovenskih in italijanskih demokratičnih političnih krogov. »Zdi se narrn, je začel Petrigh svoj govor. «da je enotnost med e-migranti važna, predvsem pa za nas, iz tako nerazvitega področja, kjer spremlja družbeno razkrojevanje še sistematično narodnostno preganjanje; zavedamo se namreč, v kolikšni meri so želje po enakopravnosti na jezikovnem področju povezane s pričakovana po večji družbeni pravičnosti in globokimi spremembami struktur in proizvod nega sistema v naši deželi.* «Boriti se za preporod Beneške Slovenije pomeni zavzemati se za razširitev demokratičnih svoboščin, za ustvarjanje novih delovnih mest. za drugačen družbeni red v naši državi.* «Naše ozemlje, ki ga je izseljevanje opustošilo, stoji med problemom obstoja. Če bomo tako nadaljevali bo vprašanje Slovencev v videmski pokrajini izginilo, ker se bodo razkropili po svetu, in z njimi bo usahnilo žarišče izročil, kulture, zgodovine in načina življenja, ki bogati širšo italijansko skupnost, kateri pripadamo in katere del smo.* Ni dovolj, je v nadaljevanju dejal Marko Petrigh, zahtevati vrnitev izseljencev v domače vasi. Dežela, javne oblasti in občine morajo spremeniti, s korenitimi in močnimi posegi, način življenja v naših krajih. Potrebne so zdravstvene enote, ceneni javni prevozi, zadružniške pobude, nove in funkcionalne šole, ki naj učvrstijo strokovno pripravljenost naše mladine, katere šola ne sme odvreči na trg z delovno osnovi načela »vsebinske demokracije.* »Naj pridejo v naše kraje in poslušajo! Nočemo obljub. Naj prisluhnejo ljudem. Iti so naveličani vojaških služnosti, ki nočejo krožiti po poteh sveta, ki nočejo več biti objekt ustrahovalne kampanje, ki spremlja zatiranje njenih jezikovnih pravic.* Petrigh je mnenja, da so oblasti doslej v Benečiji uresničile le nekaj »režimskih* javnih del. (»Asfaltirane ceste, za tiste, ki odhajajo. Ko se vračajo, pa jih čakajo vojaške prepovedi...). Nemarnost oblasti spremljajo s patriotičnimi frazami, istočasno pa proglašajo za «antinacionalnega» vsakogar, ki se bori za preporod svoje zemlje in enakopravnost svojih ljudi. Izkoriščajo globoko vdanost beneškega ljudstva, ki je navezano na domovino, da bi odložila v nedogled reševanje njihovih vprašanj. »Odkrito bomo rekli tem oblastem, ki nam tlačijo na glavo alpinski klobuk, da bi ne videli tega. kar dobro poznamo in čutimo na lastni koži: Slovenci nismo 'antinacional-ni’. To velja za tiste, ki ne delajo za korist ljudstva in so nas pognali v svet, iz domovine, da .jemo danes le greniti kruh tuje zemlje!* »Domovino pa lahko branimo tudi tako, da zaščitimo narodne manjšine. Tudi našo, torej. Brez sramotenja poskusov emancipacije. Psovke in klevete so namreč nezanesljivo orožje in se lahko tudi obme proti tistemu, ki se ga poslužuje.* Sredi videmskega trga so emigranti zažgali kovček, simbol prekletstva, zaradi katerega jih stalno spremlja po svetu. »Ko jih zares ne bomo več rabili, tedaj bo praznik*, so govorili Tak primer, je dejal, predstavlja konzulta za izseljence. Slabo je bila oblikovana, še slabše .jo vodijo, saj skušajo zadušiti v n.jej glas emigrantov in poslušajo le »hoza-no» tistin sil, ki jih deželni odbor strumentalizira za svoje namene. V resnici je danes potrebno večje sodelovanie med deželo in druž- Množiča v dvorani strokovnega zavoda Zanon v Vidmu, kjer je bila enotna konferenca izseljenskih organizacij in sindikatov silo, ki .je ne bo sprejel, temveč zato, da bo z njimi ustvarjala vodilne industrijske pobude. »Te šole naj upoštevajo naše specifične jezikovne pogoje in kulturno bogastvo, ki ga .je treba valorizirati in s tem ovrednotiti tudi večkratne izjave o 'mostu', ki naj bi ga predstavljala naša dežela.* Petrigh je nato zahteval, naj se deželni gospodarski načrt oblikuje na najbolj demokratičen način, ob posvetovanju s prizadetimi občinami. s sindikati in skupnostmi, na Otroci nosijo napis: »Hočemo šole v svojem jeziku!* Petrigh je nato ocenil obisk odposlanstva slovenske manjšine pri predsedniku vlade Colombu. o čemer smo že poročali v kroniki z videmske demonstracije. Pač pa je kritiziral deželne oblasti, za katere je trdil, da so prevečkrat za problemi, namesto, da bi same spodbujale njihovo reševanje. benimi silami, sindikati in emigranti. »S kom .je deželna uprava? Z nami, ki smo jo izvolili, ali z gospodarji, doma in v tujini? Peticija, ki smo jo podpisali je opozorilo in tudi svarilo. Pomeni namreč, da smo pripravljeni na boj. ker hočemo vplivati in doseči več od tega, kar smo dosegli doslej.* Dvojezični napisi po videmskih ulicah. Nosijo jih fantje iz beneških dolin in predstavniki društva izseljencev. Med njimi so bili tudi voditelja društva »Ivan Trinko* Izidor Predan in Viljem Černo, poslanec Škerk in deželni svetovalec dr. Štoka GOSTILNA KURET (Ex društvo) RICMANJE 6 — tel. 820-192 vošči vsem srečno in uspešno novo leto SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN RADO ŽERJAL BOLJUNEC 405 — tel. 228-114 želi cenj. odjemalcem srečno in uspešno novo leto GOSTILNA GAŠPERUT JEZERO — tel. 228-212 vošči cenj. gostom srečno in uspešno novo leto FRIZERSKI SALON VANJA vošči vsem srečno novo leto BOLJUNEC 44/A TRGOVINA ŽENSKE IN OTROŠKE KONFEKCIJE TATJANA TURKO BOLJUNEC 42 vošči vsem srečno novo leto TRGOVINA ČEVLJEV IN POPRAVILA DUŠAN ŽERJAL vošči cenj. odjemalcem srečno novo leto BOLJUNEC 46 MLEKARNA LAURA KOFOL BOLJUNEC 44 vošči cenj. odjemalcem srečno novo leto VODNI INŠTALATER BOGOMIL ZOBEC vošči vsem srečno in uspešno novo leto BOLJUNEC 195 DROGERIJA VITTORIO TOSO nasl. TRST, Trg S. Giovanni 6 — tel. 793-603 vošči cenj. odjemalcem srečno in uspešno novo leto TRGOVINA JESTVIN MIRKO HRVATIČ vošči vsem uspešno novo leto BORŠT 27 GOSTILNA — BAR VLADIMIR BAK PESEK 2 - tel. 226-120 želi vsem uspešno novo leto Slovenija avto EXPORT - IMPORT TEHNIČNA TRGOVINA SERVISI UUBLJANA - CELOVŠKA 150 S SVOJIMI TRGOVINAMI IN POSLOVALNICAMI V LJUBLJANI, KRANJU, NA JESENICAH, V DOMŽALAH, NA VRHNIKI, V KRŠKEM, KOPRU, SLOVENSKIH KONJICAH, MARIBORU, REKI, BEOGRADU, PORTOROŽU, LOGATCU, KRŠKEM, CELJU, ŠEMPETRU, VELENJU, BRESTANICI, PTUJU, ROGAŠKI SLATINI, SLOVENJ GRADCU, MOZIRJU IN NOVEM SADU. Svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem vošči kolektiv prijetno 1972. leto BANCA DEL FRIDLI SOC/m PER AZIONI VIDEM vošči srečne in vesele praznike SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN G R U D E N DEVIN 50 — Tel. 208139 vošči vsem uspešno novo leto URARNA IN ZLATARNA SEDMAK SESLJAN — NABREŽINA vošči cenj. odjemalcem srečno novo leto KROJAČNICA SILVESTER MARKUŽA želi vsem mnogo uspehov v novem letu SESLJAN 10/E ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA ANDREJ TERČON SESLJAN 27/A — Tel. 209-259 želi vsem uspešno novo leto MARMOR PODJETJE ZIDARIČ ŠEMPOLAJ 4 — Tel. 20297 vošči vsem prijateljem, odjemalcem in čitateljem Primorskega dnevnika srečno novo leto ŠIVILJA ADRIANA KONTOVEL 297 želi vsem cenj. klier.tkam in obiskovalkam šivalnih tečajev srečno novo leto TRGOVINA IN LABORATORIJ RADIO TV ALDO COLJA KONTOVEL 134 — Tel. 225471 vošči vsem srečno novo leto MANUFAKTURNA TRGOVINA «DA ANITA* BAZOVICA, Ul. I. Gruden 68 — Tel. 226147 vošči vsem srečno novo leto PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ELVIRO JERMAN BAZOVICA, UL. I. Gruden 64 — Tel. 226147 želi cenj. odjemalcem srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN, SADJA IN ZELENJAVE MEZGEC najemnik EDVARD JERKIČ BAZOVICA, Ul. I. Gruden 39 — Tel. 226128 vošči vsem uspešno novo leto RESTAVRACIJA »LOČANDA MARIO* DRAGA 22 — Tel. 228173 Vte kraike specialitete in divjačina vošči vsem srečno novo leto ::::::::::::::::::::::: * - Sredi čemernih misM se Je vzpel na konja in odjahal proti cerkvici. «še dobro, da je Karel sam vodil ta napad, sicer bi Jih sedaj jaz dobil pod nos.» Za cerkvenim zidom je zagledal Ano in Travnikarjevega. «Kaj pa vidva tu?» ju je nakuril. «Ald ne spita? Smo vaju premalo zdelali?* Ana se je naredila, da ne sliši, Travndkarjev pa je spoštljivo stisnil noge in odgovoril: «Cakava na Poljaka in na naše.» «Zaman čakata! Če Jih še ni, jih tudi ne bo. V dolini so Nemci. Pravkar sem dobil poročilo.* Glas mu je zvenel skoraj zmagoslavno. Ko ga je Ana začudeno pogledala, je takoj vedel, da je zadel. Skočil je s konja in ga izročal Travndkarjevemu, ker si Je želel, da bi bil z Ano sam. Se zadnji dan, ko je v brigadi, bi ji rad kakšno povedal, da bi jo prizadel in bi si ga za- pomnila. Ukazal je: tcPojdi v četo, Travnikar, in vzemd mitralješko trojko! Zasedite položaje v tistem gozdiču na koti nasproti cerkvice. Pa ne zaspite, ker se lahko zgodi, da vas Nemci v spanju podavijo!» Potem se je naslonil na zid In se od strani zazrl v Ano. Vedel je, da te ženske ne bo nikoli prebolel. Njen čar je bil v njeni lepoti in nedostopnosti. Ko je že mislil, da jo ima, jO' je Izgubil. Se vedno je bila vitka kot mlado drevo; v krilu so še bolj prišle do izraza njene sloke noge, ki jih je Orlov bolestno oboževal. Ko se je še kot mojster sprehajal med delavkami pri rohnečih strojih, Je vedno pasel o« po nogah. Kdaj pa kdaj Je katero uščipnil v zadnjico. Toda odkar je tako nenadoma izgubil Ano, se ni mogel navdušiti za nobeno drugo. Iz štaba je poslal v četo še dve čedni dekleti, ker se nista znali do komandanta obnašati, kot se spodobi, oziroma kot bi mu godilo. Čeprav se je delal, ko da mu ni nič zanjo, ni prebolel užaljenega samoljubja, zavrnjene ljubezni, ki mu je zbujala občutek manjvrednosti, če se je primerjal s Primožem. Prepričeval se je, da Jo prezira In sovraži in komaj čaka, kdaj bo izginila. Toda zavedal se je, da je to sovraštvo ljubezen, prezir pa strah. Pri njej pa ga je posebno peklilo, da ne kaže. do njega nobenega čustva, da je tako ravnodušna. In še vest, da je noseča... To ga je zadelo tako nenadoma, kot zadene nepripravljenega boksarja udarec v trebuh. Zdaj se mu je zbudila želja, da bi jo prizadel. Tako čudno mehka in ranljiva se mu je zdela, ko je z mokrimi očmi strmela v obrobje meglenega valov j a... «Cuj, Ana, kaj boš napravila, če jih ne bo? Najbrž jih je odrezal sovražnik, če že niso padli pri bunkerju. Pokalo je.» Začudeno ga je pogledala, kot bi mu hotela očitati, čemu se spet zanima za njeno usodo. «Kar bo, bo, Orlov. Zdaj je, kar je. Jaz sem se vdala v usodo.» «Lahko se je vdati, ko imaš srečo in dobre zaščitnike na vrhu.» Molčala je In strmela v gozd, na katerega je padel pramen rumene luči z neba. Tam so se oblaki raztrgali. Orlov je spet začel: «Vse razumem razen ljudi, ki napravijo ženski takšne težave In sramoto.* Sunkovito se je obrnila k njemu. «Sramoto, Orlov? Ti pa zelo čudno pojmuješ materinstvo. Srečna sem, četudi bd morala takoj umreti.* «S rečna, ker sl noseča?! Pa zagotovo veš, s kom sl?» Njen pogled ga je zadel kot strela. «Nesramen si, Orlov. Kakršen si bil, tak ostaneš.* Prenesel je njen pogled in neprizadeto nadaljeval: «Ne bi tl smel povedati, toda prav je, da veš. Govorijo, da si noseča z Vojkom.* Zadovoljen Je ugotavljal, da Jo je hudo prizadel, tako prizadel, da nekaj časa ni prišla do besede. «To je zlobno in nesramno,* je dejala užaljeno. «Z Vojkom sva prijatelja... Orlov, ti tega ne moreš razumeti. On ni tak kakor ti, ki ne poznaš obal rov, če gre za tvojo korist. On ve, kaj je prijateljstvo. To je včasih več kakor ljubezen.* «Ne bodi krivična do ljudi. Spala sta skupaj, sam sem večkrat videl ponoči, kako si ga v spanju objemala. Tega ne moreš utajiti. Kar oglej si ga, saj ne prikriva, da je zaljubljen vate. No, kakšen pa sem v tvojih očeh, mi zdaj lahko poveš. Zvečer boš odšla in kdo ve, če se bova še kdaj sre čala.» Nekaj časa ga Je opazovala z jeznimi očmi in rdečico na obrazu, kot bi premišljala, če lahko tvega, potlej pa se je utrgalo iz nje: «Vse prej si kot komunist! In vse kaj drugega kot človek! Rad hi se nekam povzpel, gospodoval bi rad ljudem. Imaš dvojno moralo: zase In za druge. Kolikor Jemlješ tveganje ln dolžnosti na svoj hrbet, delaš to zaradi tega, da bi priplezal vsaj do tam, kjer bi bile tvoje pravice nenadzorovane in neomejene. Prepričana sem, da se boš povzpel, morda celo više, kot si misliš. Toda Orlov, nekaj mi pravi, da boš tudi strmoglavil. V tvojem načrtu nekaj ni povsem logično. Ne ocenjuješ realno sil, s katerimi se spopadaš. Previsoko ceniš sam sebe in svoje sposobnosti. Nimaš srca! Ko bi ga lahko nadomestil vsaj z razumom, pa ga ne moreš! Zato boš uspeval, dokler ne boš stopil na mino, kakor pravi Marko. Tako! Zdaj si izvedel, kaj mislim o tebi.* Njeno govorjenje ga je zadelo v živo. Vendar mu Je bilo nekako všeč, da ga mrcvari, kot ni bil vajen. «Dobro si me razgalila, če pa že znaš prodreti v posameznika, celote ne poznaš. Nikar ne misli, da bo družba takšna, kakor pridigata Pajk in Vojko in kot si misli Primož! To so bolni idealisti. Taka družba bi bila raj. Za raj pa nismo zreli. 2e zdaj potrebujejo ljudi mojega kova, ln potrebovali Jih bodo še bolj. Močne posameznike, ki so pripravljeni, ne da bi preveč razmišljali. Izvajati sklepe tistih, ki so na vrhu. Razni Pajki pa Jim bodo kmalu odveč. Zdaj, ko je treba žrtvovati glave, so dobrodošli. Toda napočil bo čas za ljudi brez pomislekov, čas za Izvajalce. Ce preživimo vojno — za kar bom jaz storil vse, kar se da — potem, Ana, tl bo nekoč žal, da si odrinila Orlova kot ničvredno smet, ker Je prišel iz tovarne in ne iz šolskih klopi. Žal ti bo tudi, da si se obesila na človeka, ki vrta 1° vrta vase in misli, da bo rešil svet. Ta še sebi na bo znal ustvariti spodobnega življenja, nikar da bi zadovoljil tako zahtevno in v/jga dobrega vajeno žensko, kot sl ti.» «Zelo se motiš, Orlov. Kar ml je včasih pomenilo veliko, ml danes ne pomeni nič, in obratno. Zdi se mi, da b° svet drugačen kot misliš ti. Ce pa naj bi bil tak, ne vem, zakaj mnogi ljudje dajejo zanj svoja življenja Midva ne sodiva vkup, dva svetova sva. Sreča za oba, da se v bistvu ni' sva nikoli poznala, ker bi se sicer še teže prenašala!* Orlov Je mislil še nekaj reči — tedaj pa se je na stezi, id Je držala čez senožet, prikazala kolona. Dvignil Je daljnogled, Ana pa je nestrpno vprašala: «Kdo je, tovariš Orlov?* Bill so trije možje. Hodili so nekaj metrov drug za drugim, zadnji je nosil roko v belem zavoju Pravzaprav so s® vlekli kot pretepeni. Sredi senožeti so se ustavili ln gledal proti cerkvici. «Kdo je?» je spet vprašala. «Kdo naj bi bil? Oni so, hudiči, tvoji ljubljenci... Ne pravi zaman pregovor, da kopriva ne pozebe,.. Toda Poljaka nd med njimd,* je dejal Orlov še bolj osuplo in žalostno. Največ mu je bilo do njega, saj je bil prišel v Gorenjski odred ta sta šla večkrat skupaj minirat progo. «Na, naglej se Jih!* Ji Je porinil v roke daljnogled. Razpoka, ki je nastala v temačnem nebu, se Je razširila, sonce Je lilo v pokrajino ta razsvetlilo njeno srce. Solze sreč® so se ji usule po licih ta pregnale temo ta skrb, čeprav 1® do naslednjega dne ... «0 ženske, ženske!* Je zavistno zamrmral Orlov ln si mislil: «Dobro, da nismo izgubili Šarca ln še treh pušk povrh.* Na glas pa je rekel: «Daj, pokaži se Jim, da ne bodo omagali tik pred ciljem.* Pomagal JI Je, da Je zlezla na cerkveni zid. «Ohej!» Je zavpila, slekla jopico ta pomahala z njo. (Nadaljevanje sledi) :::::::::::::::::::::::::::::::::: :::::::::::::::::::: :::::::: :::::::::::::::::::::::::: ----................................................................................ I iiiiii::::::::::::::::: ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: ! \&ečm mm teto 1972 ■ ■# l lil KINO-FOTOGRAFSKI MATERIAL «SEBO F L E X » TRST, UL Mazzini 53 — tel. 733-361 vošči vsem uspešno novo leto BAR S P O R T I V O TRST, Ul. deUTstria 10 - tel. 755-766 vošči cenj. gostom uspešno novo leto TOVORNI PREVOZI ARTEMIO POŽAR TRST, Ul. Boccaccio 3 — tel. 28-373 želi vsem uspešno novo leto TVRDKA GIACOMO VATOVEC Succ. Import — Export TRST, Ul. Torrebianca 19 — Tel. 769-077, 73-567 KppnfalMrflm podjetje za izvoz vsakovrstnih gospodinjskih predmetov, poljedelskih strojev, kolonialnega blaga na debelo Vsem srečno in uspešno novo leto KMETIJSKA ZADRUGA TRST, Ul. U, Foscolo 1 — Tel. 94-386 Poslovalnice: TRST, Ul. Flavia 62 — Tel. 799-902 MILJE, Trg Curiel 1 - Tel. 798-000 Vsem perij, odjemalcem srečno in uspešno novo leto di S. BOLE TRST - UL Cicerone 10 Tel. 68-812 - 30-336 Telegr.: Trad Trieste C. C. Trieste 60217 M/851624 BIFE ^ rv «PRI JOŽ KOTU. (Figovec) TRST, UL Ghega 3 — tel. 24-780 vošči vsem srečno novo leto O j Si O sSOri ON JcTv « PODJETJE želi vsem mnogo uspehov v novem letu GOSTILNA OSTRO UŠKA TRST, Ul. S. Nicolo 1 - tel. 37-918 vošči cenj. gostom uspešno novo leto \ ________.____ NAJVEČJA ZALOGA TAPETNEGA PAPIRJA TATJANA PANJEK TRST, Ul. Mazzini 7 - tel. 37-636 želi vsem uspešno novo leto Mednarodni prevozi TRST, UL Roma 15 - TeL 37-823, 36-370, 61-082 Tele«: 46-078 MALLSPED Vse carinske operacije — vkrcavanje — izkrcavanje — kontrola blaga Vsem poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto MANUFAKTURNA TRGOVINA Z BLAGOM STOJAN UDOVIČ - FRANC Velika izbira moškega in ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije TRST, Trg Ponterosso 5 in P.zza Vecchia 2 — TeL 29-686 Vsem cenj. odjemalcem uspešno novo leto CVETLIČARNA sRIVIERA FIORITA. TRST, Ul. dellTstria 19 — tel. 795-052 vošči vsem srečno novo leto GRADBENI IN MIZARSKI LES, VEZANE PLOŠČE, FURNIRJI ITD. S. JAZBAR r i- i TRST - UL. VALDIRIVO 6 - TEL. 24005 Vsem poslovnim partnerjem srečno in uspešno novo leta UVOZ - IZVOZ - PREDSTAVNIŠTVA FRANC BERGINC TRST, Ul. Gatteri 5 — tel. 796-941 želi vsem srečno in uspešno novo leto URARNA IN ZLATARNA KAREL MIKOLJ TRST, C. S. Giacomo 3 — tel. 795-881 vošči vsem uspešno novo leto \ SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU vošči vsem svojim obiskovalcem in prijateljem srečno in uspešno novo leto ! i;:;:-:; TRST - ČAMPO S. GIACOMO 11 - TELEFON 750 057 je vaš zanesljiv optik OČALA ZA VID, FOTOGRAFSKI APARATI, NALIVNA PERESA, TOPLOMERI ITD., VSE PRIMERNI PREDMETI ZA DARILA želi srečno novo leto! E LETTROM A RKET STRADA VECCHIA DELL’1STRIA 2 TRGOVINA VELJAK — ŠPORT TRST, UL dellTstria 13 - tel. 744-237 vošči vsem mnogo uspehov v novem letu jii LESTENCI Pl PREDMETI iii ZA DARILA RADIO TELEVIZORJI ® - JEDILNI PRIBOR POSODA PRALNI STROJI HLADILNIKI STARA GOSTILNA « S U B A N » 1865 TRST, Ul. Comici 2 - tel, 795-577 vošči vsem cenj. gostom in prijateljem srečno in uspešno novo' leto PRAŽILNICA IN PRODAJALNA KAVE «AROMCAFFE'» Lastnik MUŽINA TRST, UL Ponziana 30/B — tel. 724-333 vošči vsem srečno novo leto ¥ TVRDKA LUCIANO FABIAN Import — Export l i ■ i! TRST, UL Ronco 7 — teL: 72&26J V ' i ~ - -----------------1-'- vošči vsem srečno in uspešno novo leto TVRDKA JOŽEF SILA Import — Export TRST, Ul. Burlo 1 — tel. 28-944 1 CAVALLAR —‘trt . , - • -*T v.rM » URE ZLATARSTVO SREBRNINA DRAGULJARSTVO h' ) -teL 37-186 1 „ ii‘ \ \ ' V o' h ■< t'\"! TRST — Ul. S. Lazzaro 15 (za cerkvijo -sv. - Antona - Novega) i f vošči vsem uspešno novo leto V n Vi ,.VOŠČI VSEM SREČNO NOVO LETO ; I PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ŠTOLFA Najemnik ZACCHIGNA TRST, Drevored XX. septembra 9 - 'I ffi tel. 794-239 Iii vošči vsem uspešno novo leto VT OIOAM USOTAHOaAl V>< AMiVOOJU *, ,* \.s \s'. -K (TRANS — TRST« Import — Ezport • * ‘ TRST, Lesno pristanišče I I GRADBENU PODJETJE WXt. i ii t PETRA TRST - UL. CARDUCCI 8 - TEL 37246 i ® K ji! ZLATAMA ;.. L iJgggRL. ” - :... i . jll .TRST m m p, Fjfaj f; — tel. 68-374 adriaimpez - d. d. • ***** ■' ■ ■ *■ - vošči vsem srečno novo & VOSCI VSEM USPESNO NOVO LETO MANUFAKTURNA TRGOVINA MARIO VERH TRST, C. S. Giacomo 9 želi vsem srečno novo leto HOTEL «POŠTA» TRST, Trg Oberdan 1 — tel. 24-157 — 35-786 vošči vsem uspešno novo leto GRADBENO PODJETJE ZVONIMIR PERTOT TRST, Viale Miramare 261/1 — tel. 413-000 želi vsem uspešno novo leto ZALOGA VINA IN LIKERJEV ■tj.■ MIRAN KURET TRST, Riya Gulil 1/E — tel 28-926 vošči tršem srečno novo leto MALLARDI & Co. TRGOVINA JESTVIN MARIO OBERSNEL TRST, Strada del Friuli 119 tel. 410-028 vošči vsem uspešno novo leto CVETLIČARNA SAVINA TRST, Ul. deUTstria 10 teL 755-590 želi vsem uspešno novo leto Elektromehanična delavnica VLADO ŠVARA TRST, Ul. Giulia 23 - tel. 796-742 vošči vsem uspešno novo leto sS&) TRST, UUca Carducci štev. 15 Telefon 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. vošči vsem srečno novo leto i TRGOVINA JESTVIN MARCEL NADLIŠEK TRST, UL Pascoll 27 tel. 722-351 vošči vsem uspešno novo leto ! «INTERMARES» Import - Export I RIBARNICA MARČELA PERTOT TRST, Barkovlje, Ul. S. Bortolo 2 — tel. 410-330 vošči vsem uspešno novo leto TRST - UL. CELLINI 2/II. - TEL. 35922 VSE ZA MEHANOGRAFIJO, TirR.T7F.1U ŠIROKO POTROŠNJO, INDUSTRIJO ITD. Vsem poslovnim partnerjem srečno in uspešno novo leto GOSTILNA c N I N I > TRST, Ul. Valdirivo 32 — tel. 38-915 želi vsem cenj. gostom uspešno novo leto jpp.i ... tjmm iUlASTO pst v A IZVOZ «§ •* '- rV \>J io T R S T - UL. GEPPA 9/111 - TEL. 38-770, 29-135 PARFUMERIJA COSULICH TRST - ULICA CARDUCCI 24 - TEL. 790-005 ZALOŽENA S PARFUMI PRVOVRSTNIH ZNAMK IN Z NAJBOLJŠIMI KOZMETIČNIMI KREMAMI VSE ZA BRIVCA IN DAMSKI SALON OBIŠČITE NAS * • \ ! • l • , i V f. Vošči vsem srečno novo leto ' ‘ '■ ? & IM P 0 R1 E X P O R 1 i UAP1ANI LADIJSKA POPRAVILA - OSKRBA LA LAPJV "1 m. rtumn i ______________ vsem svojim TRSIT UL Corti 2 tei- 36.141, 36.955 mol, Kiva N. Sauro 6 . tel. 29-978 M poslovnim prijateljem TRGOVINA JESTVIN RESINOVIČ najemnik GIANNI TAUCER TRST, Trg V. Giotti 8 - tel. 761-948 vošči vsem srečno in uspešno novo leto I MANUFAKTURNA TRGOVINA S. PERTOT TRST, Ul. Vasarl 4/A - tel. 794-457 vošči vsem srečno novo leto SEMENARNA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE VLADISLAV MARINAC TRST, Strada vecchia deUlstzia 64 — teL 810-211 vošči vsem srečno novo leto rfanoEDbri TRST, VIALE XX SETTEMBRE 38/A Štukature p mavec — vsakovrstno orodje za pleskarje — £ tapetni papir in blago za prevleke z istimi vzorci < VOŠČI VSEM USPEŠNO NOVO LETO UVAŽA: M&miot - tivaiuiij r Kalijev in natrijev teldspa Ra®ne minerale itr (živec) MAGAZZINI TOLENTINO TRST, UL XXX Ottobre 5 — teL 35-521 DRUŽBA EXP0RT Z O. 4 PREDSTAVNIŠTVA želi vsem srečno in uspešno novo leto (IMPORT —Tnl - ULTrento 15-111 - TeL61227-Telegr.: METMilS IZVAŽA: Ahraaijatei maieiia) ai ilelum metal - železne zllitint Umetne smole - stroje zb marmor Strele m soline ttd Vošči vsem srettio novo 'elo ::::::: :::::::::::: Mercator mercator veletrgovina imporl- exporl ljubljena Delovna skupnost veletrgovine Mercator, Ljubljana, Aškerčeva 3, želi vsem svojim poslovnim prijateljem, kupcem in vsem občanom srečno in uspešno novo leto 1972. Iskreno se vam zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje in želimo, da bi tudi v prihodnje čimbolj ustregli vašim željam in potrebam. — S tem vas hkrati obveščamo, da posebnih novoletnih čestitk ne bomo pošiljali. AVTOPROMET GORICA HOTEL «P0LDAN0VEC» LOKVE I l I TRGOVINA GRAMOFONSKIH PLOŠČ « DECIBEL > 4 OPČINE, Narodna 116 vošči vsem srečno in uspešno novo leto MLEKARNA «DOLFI» OPČINE, Narodna tel. 211-274 vošči vsem srečno novo leto CVETLIČARNA ANICA ŠVAGELJ OPČINE, Proseška tel. 211-482 vošči vsem srečno novo leto GRADBENI MATERIAL IN ŽELEZNINE ALOJZ DANEU OPČINE, Proseška 13 tel. 211-044 vošči vsem uspešno novo leto ]e za smnčarsko sezono 1971/72 SMUČARSKI PAKET ob sobotah pripravil za Vas smučarje Rožna dolina • Nova — avtobusni prevoz na relaciji Šempeter Gorica • Lokve in obratno — dnevna vozovnica za vlečnice Lokve — enolončnica Cena 30.— ND na osebo. SMUČARSKE PROGE so dnevno teptane In urejene s teptalnim strojem. VLEČNICE OBRATUJEJO vsak dan od 8. do 17. ure. VLEČNICA NA RAZSVETLJENI PROGI obratuje od 17. do 20. ure. V naših gostinskih obratih na Lokvah boste hitro in solidno postreženi. Informacije: HOTEL tPOLDANOVECi Lokve, tel. 77-010 TURISTIČNA PISARNA APG Nova Gorica, tel. 21-443 • VSEM NAŠIM CENJENIM GOSTOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO Gostinsko podjetje ŠEMPETER pri Novi Gorici z obrati: Restavracija «LIPA» tel. 21-458 Kavarna, tel. 21-372 Gostilna v Šempetru Gostilna Jadran v Vrtojbi Spoštovanim gostom in znancem vošči kolektiv prijetno novo leto 1972 I Manufakture — Kleparstvo JULIJANA in VIKTOR SOSIČ I OPČINE, Alpinska tel. 211-385 vošči vsem srečno novo leto MESNICA PAHOR NABREŽINA (center) vošči vsem srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN BRUNO KAPUN PESEK 1 vošči vsem srečno novo leto PEKARNA IN SLAŠČIČARNA LEGIŠA SESLJAN 41 — tel. 209147 vošči vsem srečno novo leto ! I iiiiiiii::: KOLEKTIV PARK HOTEL v Novi Gorici pošilja vsem gostom in prijateljem lepa voščila za uspehe v NOVEM LETU 1972 KOLEKTIV HOTELA TRIGLAV in ŽUSTERNA - KOPER vošči veselo in uspehov polno novo leto 1972 KOLEKTIV Hotela «PIRAN» - Hotela «SIDRO» Restavracije «TRI VEDOVE» in nočnega bara «TRI PAPIGE» v PIRANU vošči prijetno in uspešno novo leto 1972 vsem cenjenim gostom, znancem in sodelavcem KOLEKTIV Hotel RIVIERA - Portorož pošilja svojim cenjenim gostom in znancem lepa voščila za še lepše uspehe v novem letu 1972 SLAVNIK - KOPER Kolektiv podjetja SOZD Hotel GALEB KIDRIČEVA 46 vošči cenjenim gostom in zndncem prijetno novo leto 1972 ! r J I J FOMTRI SWISS MADE ŽELEZNINE H DROGERIJA DORČE TERČON SESLJAN 27/A - Tel. 20220 vošči vsem uspešno novo leto I Ul. San Lazzaro 8 TRST. TRIESTE Tel. 36308 vošči svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem mnogo lepih uspehov v novem letu 1972 KOLEKTIV HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE HOTELI PALAČE - PORTOROŽ VOŠČI CENJENIM GOSTOM DOMA IN V ZAMEJSTVU MNOGO LEPIH USPEHOV V LETU 1972 Hi:ii:i::::i iiiiiiii:::!: Trgovina elektrogospodinjskih predmetov in posode TRGOVINA POSODE LIDIA STANISSA NABREŽINA (center) NABREŽINA (Kamnolomi) ||| vošči vsem srečno novo leto ZVONKO RADOVIČ vošči vsem srečno novo leto B RO DOGRADILI ŠTE ■ Poslovnim partnerjem želi kolektiv lepih uspehov v novem 1972• letu! VIKTOR LENAC» RIJEKA I GOSTILNA •PRI GOSPODIČU* CELESTIN PERTOT NABREŽINA (Kamnolom) vošči vsem srečno novo leto S TOVARNA POHIŠTVA Nova Gorica Popolna komponibilnosJ posameznih elementov omogoča sestavo pohištva po Vaših željah in okusu. Z njimi lahko opremite prav vse prostore razen kuhinje in kopalnice. Preko 120 elementov izdelanih v različnih stilnih izvedbah in furnirjih, meri po višini posamezno ali v sestavi 2,40 m. Zahtevajte pojasnila in prospekte pri svojem trgovcu s pohištvom. Kolikor ne bo mogel zadovoljiti Vaših želja se obrnite na naslov MEBLO ITALIANA S.p.A., GORIZIA, VIA DE GASPERI 31. tetefono 87-470, telex 46266 I MEBLO, od koder boste prejeli barvne prospekte in pojasnila, pri katerem trgovcu v bližini svojega stanovanja lahko blago kupite. KORISTNIKOM NAŠIH PROIZVODOV ŽELIMO DELOVNEGA USPEHA POLNO LETO 1972 ' -- - -■ T.'f. t \ ’ ' ■A. TRGOVSKO PODJETJE anufaktura Nova Gorica ŽELI VSEM CENJENIM KUPCEM IN DOBAVITELJEM SREČNO IN USPEHOV POLNO > NOVO LETO 197 2 A ^AD^ONJO NAKLONJENOST- .ju. ** — ni ssfi I ZAUPANJE s.*- V TOVARNA ORGANSKIH KISLIN ILIRSKA BISTRICA (SLOVENIJA) TEL. 71-150 CENJENIM POTROŠNIKOM IN SODELAVCEM VOŠČI KOLEKTIV USPEŠNO NOVO LETO 1972 Gostinsko podjetje « SEŽANA* v Sežani s svojimi obrati HOTEL TRIGLAV SEŽANA HOTEL «MAESTOSO» V LIPICI HOTEL TABOR SEŽANA HOTEL KOZINA NA KOZINI POŠILJA SVOJIM CENJENIM GOSTOM IN ZNANCEM NAJLEPŠA VOŠČILA K NOVEMU LETU 1972 m m 0b obisku Ljubljane vas vabimo, da si ogledate veliko trgovsko-gostinsko blagovno hišo na Trgu revolucije maximarket želi vsem bralcem SREČNO NOVO LETO Poleg ostalega vam želimo ponuditi najkvalitetnejši Izbor usnjeno konfekcijo krzno za vsa okuse elegantno moško konfekcijo kristal svetovna bogata proga znamke In kvalitetne pro- MAXIMARKET ima največji parkirni prostor v Ljubljani Maxlmarket je odprt: ponedeljek od 14. do 20. ure od torka do petka od 10. do 20. ure sobota od 8. do 13. ura :ii:::::::i:H:ri::i:::i:i!:::š:::::š5HH«l:::::ii:i::::H::::5HJT!l?!!!!::i:i:!!iiiHJ!i:5!!I!!nffH!:::!i::5:5::::i:i:HIH!!l:IIH:i!!:: ::::::::::::::::: hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiijiiiirii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiHSiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiii::---^^ ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA ŽELEZARNA JESENICE Železarna ravne Železarna štore vošči cenjenim kupcem in poslovnim prijateljem mnogo uspehov v novem letu 1972 ši:::::::::::!: iiiiiii::: iiiiiii; i:::::::::!:: FIIKK AR MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA ELEGANCA KVALITETA TRST - TRIESTE Corso Italia 1 Tel. 29-043 PREDNO SE ODLOČITE ZA NAKUP OBLAČIL, VAS VABIMO, DA Sl OGLEDATE NAŠE MODELE MODERNE IZDELAVE Lepa hvalal TRGOVINA AVTOMOBILSKIH NADOMESTNIH DELOV LORENZI TRST ■ ULICA S. LAZZARO 17 TELEFON 24245 VAM NUDI DELE IN NADOMESTNE DELE ZA VSE AVTOMOBILE: SVEČKE, TRIKOTNIKE, SVETILKE, AMORTIZERJE, PREPROGE, PREVLEKE, KROGLIČNE LEŽAJE, FILTRE ZA OLJE IN ZRAK Vse po znižanih cenah vošči vsem srečno novo leto Sari f [^-1— J«il—^ii TRST — Ulica Ritmondo 9 Telefon 761-884 — 761-819 Ekskluzivna glavna zaloga: Naravna mineralna voda: RADENSKA (zdravilni vrelec) in ROGAŠKA (vrelec Donat) Ustekleničena ISTRSKA, BRIŠKA in DALMATINSKA VINA - KRAŠKI PRŠUT Pivo: PUNTINGAM in REININGHAUS - GRAZ (Avstrija) Vsem poslovnim partnerjem in prijateljem srečno novo leto I CINGHIALPELLI S. n. c. TRST VIA DONOTA 1 - TELEF. 36-556 UVOZ IN IZVOZ SUROVIN IN STROJENIH KOŽ vošči vsem prijetno in plodno novo leto 1972 j:::;::::;:::;:;:::::::;;:::::::;::: JERKIČ GORICA, Ul. Arcivetcovado 3 j;; vošči vsem srečno novo leto f 1 ■"M; POHIŠTVO URARNA IN ZLATARNA *■ ZERIAL TRST - TRIESTE UL Settefontane 58 - 62 Ul. San Lazzaro Ul. Madonnina 18 Korzo Italia SADJE IN ZELENJAVA NA DEBELO ROMANO CARGNEL ŠTANDREŽ vošči vsem mnogo uspehov v novem letu TRST SPOŠTOVANIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM VOŠČIMO SREČNO NOVO LETO 1972 ZLATARNA IN URARNA ŠULIGOJ GORICA, Ul. Cardueci 49 — Tel. 5657 vošči vsem srečno novo leto OTROŠKA KONFEKCIJA IN OPREMA «PRI 7 PALČKIH* Lastnik L. KOŠIČ GORICA, Ul. IX Agosto 2 — tel. 3554 vošči vsem srečno in uspešno novo leto KONFEKCIJSKA TRGOVINA TRST, KORZO ITALIA 25 GORICA, KORZO VERDI 119 ŽEL 1 VSEM MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU s 1 UbSMj [TEL. 35019 UVOZ — IZVOZ PAPIRJA IN GRAFIČNIH POTREBŠČIN PA P Y ROS TRST, Ul. F. Severo 10 — Tel. 36453 vošči vsem uspešno novo leto RESTAVRACIJA «NASTRO AZZURROs TRST, Riva N. Sauro 12 — Tel. 38325 želi cenj. gostom in prijateljem srečno novo leto TRGOVINA Z ELEKTRIČNIM MATERIALOM MIZZON GIOV & FIGLIO GORICA, Korzo Verdi 123 — tel. 3048 vošči vsem srečno novo leto TRGOVINA ČEVLJEV FRANCO GORICA, Korzo Verd! 76 — tel. 2328 želi vsem srečno novo leto TRGOVINA S STEKLENIMI PREDMETI ANTON KOREN GORICA — UL. CARDUCCI 6 — TEL. 2234 Podružnica: Korzo Italia 42 — Tel. 2475 Delavnica in skladišče: Ul. Belllnzona 5 — Tel. 3231 vošči vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto TRGOVINA ČEVLJEV BENEDIKT KOŠIČ GORICA, Ra štel 1-7 — Tel. 51-62 vošči vsem uspešno novo leto 4- I KMEČKA BANKA r. z. z 0. z. GORICA, Ul. Morelli 14 - tel. 2206 vošči vsem poslovnim partnerjem srečno in uspešno novo leto MANUFAKTURNA TRGOVINA ROS CO N I r f ' -tS vošči vsem uspešno novo leto GORICA, Ul. Oberdan 9 — Tel. 3135 TVRDKA ELIJA ČUK GORICA, Trg Cavour 11 — Tel. 3536 vošči vsem srečno in uspešno novo leto ZALOGA DRV IN KEROZENA IVAN VETRIH GORICA, Ul. Lantlerl 5 — Tal. 2527 vošči vsem uspešno novo leto GORILNA OLJA — PLINSKO OLJE ZA KURJAVO — KEROZEN FLORIJAN VETRIH MOŠA, Soška ulica 9 - B želi vsem uspešno novo leto CASSA Dl RI8PARMI0 Dl TRIESTE tuli ii' H o i RESTAVRACIJA «AL CAVALLINO* GORICA, Drevored XXIV. maja 18 vošči cenj. gostom in prijateljem uspešno novo leto URARNA • ZLATARNA TRGOVINA ČEVLJEV Anton MALAIAN Marcel OPČINE, Proseška 18 Tel. 211465 Tel. 212136 Vsem cenj. odjemalcem srečno in uspešno novo leto i ! UVOZ IN IZVOZ lesa za obdelavo MA URI TRŽIČ (Montalcone) Viale S. Marco 29 • Tel- 74451 vošči vsem mnogo uspehov v novem letu 1972 * ■* m m URARNA IN ZLATARNA «i . - i , «>• SS« IV- K BRATINA Tržič (Monfalcone), Corso del Popolo 32 - Tel. 72674 Cenjenim odjemalcem želi uspehov polno v novem letu 1972 UNIVERSALTECNICA di Bacchelli Silvio TRST TRIESTE Ul. U. Salu 18 - Trg GoMori 1 vošči vsem srečno novo leto CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE opravlja vse tuzemske in inozemske bančne operacije ter nudi svojim klientom vse bančne storitve. Je najpomembnejši kreditni zavod v deželi in njegova dejavnost je usmerjena izključno h krepitvi krajevnega gospodarstva ter k podpiranju podpornih pobud in pobud javne koristi, čemur namenja na leto tisti del svojih dobičkov, ki se ne porabijo za okrepitev njegovih premoženjskih rezerv. Dati prednost zavodu CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE je zavestno dejanje zaupanja v gospodarsko bodočnost našega prebivalstva. C. G. R. d. z. o z. C0MMERCI0 GENERALE RAPPRESENTANZE TRST UL. GEPPA 9 - TEL 37940 - 2S352 ■TJ vošči cenjenim poslovnim partnerjem in prijateljem srečno in uspešno novo leto EXPORT IMPORT A W\ §@oveMj& SdudJe vuiijQ-Sadj\ /1 MIKLOŠIČEVA UL. 10 - Tel. 310-688. 311-335, 311-325, 311-326, 311-327 Telex Ljubljana 31379 Telegram: SLOVSAD Hladilnice ZALOG PRI LJUBLJANI •=;=:■ BOHOVA PRJ MARIBORU Zastopstva in skladišča MARIBOR, BEOGRAD, SUBOTICA, ZAGREB. VOLČJA DRAGA. KANAL, KOPER in BRČKO Zahvaljujemo se trgovskim zvezam v Avstriji in Italiji za dosedanje zaupanje in se priporočamo tudi za naprej! Tudi v bodoče kakor doslej se bomo skupno s kmetijskimi zadrugami, ki proizvajajo sveže sadje in zelenjavo za izvoz, s trgovskimi podjetji in predelovalnimi obrati trudili, da izvršimo solidno in takoj vsa naročila naših inozemskih komitentov z najkvalitetnejšim blagom. CENJENIM KOMITENTOM, ODJEMALCEM, POSLOVNIM IN STROKOVNIM SODELAVCEM ŽELI KOLEKTIV USPEŠNO NOVO LETO 1972 tekstilna industrija ajdovšeina teksti na h Vsem poslovnim prijateljem in znancem pošilja kolektiv najlepša voščila z željo, da bi jim bilo 1972. leto prijetnejše in plodnejše Lesna industrija - Pivka - Slovenija Cenjenim odjemalcem h poslovnim prijateljem vošči kolektiv srečno novo leto 1972 NAS PROIZVODNI PROGRAM: ŽAGAN LES VEZANE PLOŠČE „. .... „ MIZARSKE, PANEL PLOŠČE SEDEŽI IN NASLONJALA VEZANEGA FURNIRJI — DOMAČI IN EKSOTIČNI GRADBENE — OPAŽNE PLOŠČE RAZNO KOSOVNO POHIŠTVO: STOLI MIZE OBEŠALNE STENE OMARICE ZA ČEVLJE KAVČI, FOTELJI TAPECIRANI STOLČKI SEDEŽNE GARNITURE PISARNIŠKE GARNITURE LESA EXP0RT IMPORT KMETIJSKIH PROIZVODOV ZAGREB, PRAŠKA 2/11 - JUGOSLAVIJA IZVOZ — UVOZ vseh vrst svežega in suhega sadja in zelenjave, gozdnih sadežev, globoko zmrznjenega sadja in zelenjave, konserviranega sadja in zelenjave, vseh vrst sadne pulpe, koncentriranih sadnih sokov, žitaric, krme in drugih poljedelskih pridelkov. NOVOST v našem poslovanju — uvoz kolonialnega blaga in prehram benih izdelkov. LASTNI POGONI: aVITAMINKAs tovarna sadnih sokov in konserv, Banjaluka. Pilanska 23, SR BiH, telefon 21-152. kSTUBIčANKAd tovarna sadnih sokov, Gornja Stubica, telefon št. 7. HLADILNIKI Vrbovec, telefon št. 75-186. PLANTAŽA «Miljevci» v širitovcih pri Drnišu, telefon 229. POSLOVNE ENOTE S SKLADIŠČI: KARLOVAC, Kaštel, telefon 73-81. SPLIT, Kopilica b.b., telefon 33-71. OSIJEK, C. Cesarca 21, telefon 32-580. SUBOTICA, Jugoslavenska ulica 5' telefon 23-870. ŠEMPETER pri Novi Gorici, telefon 21-573. ZASTOPSTVA — BEOGRAD, Makedonska ulica 15, telefon 20-371 ČAČAK, Bate Jankoviča 57'a, telefon 27-62. SKLADIŠČA, TRGOVSKA MREŽA ZA TRGOVINO NA DEBELO IN NA DROBNO V ZAGREBU. POSLOVNIM PRIJATELJEM IN SODELAVCEM ŽELI KOLEKTIV SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1972 i:i=iii:iiilga« ZA NOVOLETNE PRAZNIKE ODPRTE TRGOVINE r PETEK 31. DECEMBER ::::::::: Odprti marketi neprekinjeno od 8. do 17. ure ■ Koper ■ Sežana ■ Nova Gorica ■ Kranjska gora I SOBOTA 1. JANUAR Vse trgovine zaprte :::::::::::::: l NEDELJA 2. JANUAR " PONEDELJEK j;; S JANUAR Vse trgovine zaprte Odprti marketi od 8. do 11.30 ■ Koper ■ Sežana ■ Nova Gorica ■ Kranjska gora emona|ljubljana Cenjenim odjemalcem in znancem želimo prijetno in uspehov polno novo leto 1972 PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CHKMIIN DE FER BACC.ARA V HOTELU «PALACE» PORTOROŽ Odprto vse leto Cenjenim obiskovalcem in znancem voščimo prijetno in plodno NOVO LETO 1972 Vsem poslovnim partnerjem želi prijetno novo leto 1972 PRIMORJE EXP0RT PODJETJE ZA PROMET BLAGA IN STORITEV S TUJINO NOVA GORICA Jugoslavija Jniahauhofia MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT Glavna direkcija Koper, Vojkovo nabrežje 38 Telefon: 21-830 Teles: 34-117. 34-140, 34-113 s svojimi filialami In izpostavami v vseh jugoslovanskih sre diščib • pristaniščih in na mejnih prebodih VAM NUDI ■ popoln š pedi terski servis, organizira prevoze po su hozemskih, pomorskih to zračnih poteh ter daj* nasvete v transportno-špeditersldh zadevah ■ z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrst* prevozov ■ specializirani dejavnosti sta Dlagovnl tranzit pre* luke Rijeka in Koper ter opravljanje špediter s k uslug na sejmih in razstavah doma to v tujini Zaupajte svoje blago organizaciji INTEREUROPE. Prepričal) bi tx>ste o našem strokovnem, hitrem to skrbno opravljenem servisi I I ii ( SREČNO ) V NOVO J SLOVENIJALES i trajnost kvaliteta i tradicija SALONIT ANHOVO i ičtt .i znlen # 1^‘MkfS1) Koristnikom naših storitev, poslovnim prijateljem in znancem vošči kolektiv prijetno in uspešno novo leto 1972 Telefon: centrala 21-337 komerciala 21-391 nabava 21-637 fadubMjct SomSamih izddkou-Uhanj Industrija bombažnih izdelkov «IBI» Kranj, specializirano podjetje .1 jacquardske tkanine, izdeluje dekorativne tkanine za posteljna pregrinjala, zavese, gradle za žimnice, posteljne damaste v pastelnih barvah. Naši izdelki so poznani kot kvalitetni izdelki doma in v inozemstvu. ZAHTEVAJTE POVSOD NAŠE IZDELKE. jH* TOtfSKISOT® RIJEKA M E D U N AR O D N A TRŠČANSKA OBALA 8, POB 290 Š P E D I C I J A I.A.T.A. Agenti Prodajni zasl upnik JAT-a Telegram: TRANSJUG RIJEKA Telex: 24-115 YU TNG RI Telefon: K učna centrala 31-111 Generalni direktor 23-741 Komercijalni direktor 23-744 POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM VOŠČI KOLEKTIV PRIJETNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1972 Izvoz, uvoz, tranzit, zbirni promet, reexport, saobračaj-no-agencljski poslovi, sajam-ske i carinske usluga, embalažne i skladišne usluge, osl-guranje, kontrola robe ::::::::::::::: S:::::::::::::: TRGOVINA OTROŠKE KONFEKCIJE IN IGRAČ ANICA IN GRAZIA ZUCCOLI želi vsem srečno in uspešno novo leto PROSEK 551 TRGOVINA ČEVLJEV VERA MAIANO PROSEK 131 DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK (center) KONFEKCIJA