GLASILO OBČINE DOMŽALE 2. december 2006 - letnik XLVI, št. 15 r § Novi občinski svet Verjemite, da bo začetek leta 2007 prijetnejši, če bomo vanj vstopili skupaj v centru Domžal, kamor \ 31. decembra 2006 od 21. ure dalje na silvestrovanje in ognjemet vabijo Občina Domžale, Radio HIT in glasbena skupina Kingston, da si skupaj zaželimo vse dobro v letu 2007! Bel Ljubljanske in Kolodvorske ceste bo 31 decembra od 18. ure dalje zaprl, zalo prosimo za razume izumevanje. OBČINA DOMŽALE in GODBA DOMŽALE vabita na osrednjo občinsko slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter tradicionalni praznični koncert Godbe Domžale v torek, 26. decembra 2006, ob 19. uri v hali Komunalnega centra Domžale. Slavnostni govornik: Toni DRAGAR, župan Občine Domžale Sodelujejo Godba Domžale, dirigent Damjan TOMAŽIN Solistka: Pia BRODNIK, sopran Povezovalec: Niko ROBAVS Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti, vesel božič ter veliko sreče, zdravja in uspehov v letu 2006 vam želita Občina Domžale in Godba Domžale. VSE ZA MOBILNO TELEFONIJO NA ENEM MESTU 2007 - h 7 ATP S. POSLOVALNICE naj DO zares .(jubljana:oti nnn najuspešnejše, -domžale: 031555333 I , 1 • kamnik: 031 555 222 najsrečnejše do sedaj! -iARSt:04i 988 988 OBČINA DOMŽALE ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV DOMŽALE 36. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik sreda, 27.12. 2006 ob 20. uri hala Komunalnega centra Domžale Solista: Janez PODLESEK, violina Marjan TRČEK, tenor Dirigent: Simon DVORŠAK Povezovalka: Marta STARBEK POTOČAN Predprodaja vstopnic- DOM KULTURE KAMNIK POSLOVALNICA KOMPAS - MERCATOR CENTER DOMŽALE SMUČARSKO DRUŠTVO DOMŽALE vabi na smučarski sejem v Domžalah Sejem nove in rabljene zimske športne opreme bo: petek, 22. decembra, od 15. do 20. ure; sobota, 23. decembra, od 9. do 20. ure; nedelja, 24. decembra, od 9. do 15. ure. Sejem bo organiziran pod šotorom v Športnem I*;irkn v Domžalah. Tudi letos brezplačno drsanje v Športnem parku Domžale. mu Groblje AvtoAkustika www.avtoakuitfka.si __M__® STAMPILJKE VIZITKE radio hit NOVA BREZPLAČNA ŠTEVILKA PROMETNIH INFORMACIJ! modra Številka (((•080 8818) Hvala, dosedanja županja, Cveta Zalokar Oražem.« »Srečno, novi župan, Toni Dragar.« Čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter voščimo prijetne božične praznike. Želimo vam, da bodo vsi dnevi leta 2007 srečni, zdravi, polni miru in osebnega zadovoljstva. Župan Toni Dragar Občinski svet Občine Domžale Občinska uprav Občine Domžale Uredništvo Slamnika " Dajte \stenu*au možnost, da^. 1 rajlpSvVato*ži#np!., ""4*4S; * ' V()l AN(', roj. 06 02.195(1. /ahoršt Sumhuskacesta štev. onizalc, /1 .ista za Domžale/______!--_ 27. Bogdan ZUPAN, 21.01.1961, Notice, < .osiiccva cesta št. 4XA, 12 t.s Radomlje, /i ista za l tomžale/ 28. Katarina KAKI.OVŠI K roj. 19.04.1975, Ulica Antona Skoka št. /. 1230 Domžale, /l ¡«ta m Domžale/ ---------- 29. tVrJaa ZAHKI'X roj. 24.04.1955, Krtina št. 28 B, 1233 Dob,/Lista za Domžale/ 30. Sonja HFINE roj 03.04.1959, Stranska ulica št. 1, 1230 Domžale,/N.Si/ H l.nPT 1 IMBEK roj. 07.10.1945, Rova, Hrastičje št. 16, 1235 Radomlje, /N.Si/ Sledila je uvodna informacija župana Tonija Dragarja o ustanovitvi in pristojnosti delovnih teles, o kateri so razpravljali: F ranči Gerbec, SD, ki je glede na to, da obstaja možnost, da nekatere manjše svetniške skupine ne bodo imele možnosti predlagati svojih članov v vse odbore, v imenu svetniške skupine predlagal povečanje števila članov pel i h odborov s sedem na devet članov ter vložil amandma; mag. Marko Vresk, LDS, je njegov predlog podprl ter predlagal, da se o predlogu svetniške skupine SD izrečejo tudi ostale stranke in liste; Rok Ravnikar, SLS, podpira predlog, če bo to res pomenilo, da se bo povečalo, ne le število članov, temveč tudi število strank oz. list; Peter Verbič, Lista za Domžale, je predlog svetniške skupine SD podprl; Franc Černagoj, Zelena stranka, je predlagal, naj bodo odbori manjši - sedem članov, pa ti kvalitetnejši, opozoril je tudi na dosedanjo slabšo udeležbo; mag. Milan Pirman, LDS, razume prizadevanja strank za čim večjo participacijo v odborih, vendar pretekle izkušnje kažejo, da so problemi pri zagotavljanju članstva v odborih ter njihovo udeležbo, predlaga, da se sprejme predlagano rešitev; Andreja Jarc Pogačnik, SD, je menila, da povečanje števila članov odborov pomeni zagotovitev večje participacije občanov in občank; Janez Stibrič, SDS, se je glede na izkušnje iz prejšnjih mandatov zavzel za prvotno število članov odborov. Pojasnilom predsedujočega je sledil krajši odmor na predlog mag. Lovra Lončarja, SDS. Po odmoru je mag. Lovro Lončar, SDS. povedal, da njihova svetniška skupina podpira predlagani predlog o številu članov odborov, saj se ta lahko spreminja tudi v času mandata. Po razpravah Roka Ravnikarja, SLS, ki je na osnovi argumentov podprl predlagani predlog števila članov odborov, in Franca Černagoja, Zelena stranka. Občinski svet ni sprejel predlaganega amandmaja Svetniške skupine Sf). sprejel pa naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Sklep o ustanovitvi in pristojnostih delovnih teles občinskega sveta. 2. Občinski svet Občine Domžale zadolži Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da pripravi predloge za imenovanje članov v posamezna delovna telesa občinskega sveta, kandidatov za člane svetov javnih zavodov, Nadzornega odbora Občine Domžale ter organov Javnega glasila Slamnik. Tako bo imel tudi v prihodnje Občinski svet Občine Domžale naslednje odbore: 1. Odbor za finance in premoženje Odbor za finance in premoženje opravlja naloge na področjih javnih financ, zlasti proračuna in zaključnega računa, zadolževanja občine, zadolževanja javnih podjetij in javnih zavodov, premoženje občine, določanje cen, obravnava investicijskih programov, finančna poročila javnih zavodov in javnih podjetij. Odbor Ima 9 članov. 2. Odbor za družbene dejavnosti Odbor za družbene dejavnosti opravlja naloge v zvezi z ustanoviteljstvom javnih zavodov na področju zdravstva, otroškega varstva, varstva predšolskih otok, osnovnega šolstva ter socialnega varstva, dela z mladimi, skrb za starejše občane, investicij na področju zdravstva, šolstva, otroškega varstva in socialnega varstva. Odbor ima 7 članov. 3. Odbor za kulturo, šport in dejavnosti društev Odbor za kulturo, šport in dejavnosti društev opravlja naloge v zvezi z ustanoviteljstvom javnih zavodov za kulturo, šport in rekreacijo, investicij na področju kulture, športa in rekreacije, kulturne dediščine in dejavnosti društev. Odbor ima 7 članov. Predsedujoči Vinko Juliarl je vsem zaželel konstruktivno in uspešno delo v dobro Občine Domžale ler predlagal sprejem sklepa o potrditvi mandata župana Občine Domžale. Brez razprave je bil sprejet naslednji sklep: Potrdi sc mandat župana Občine Domžale Toniju DRAGARJU, roj. 07. 05. 1961, stan. Ihan, Na ledinah št. l/a, 1230 Domžale. 2. Občinski svet Občine Domžale zadolži Občinsko volilno komisijo in Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da izvedeta postopek imenovanja novega svetnika oz. svetnice. 3. Občinski svet Občine Domžale se seznanja, da bo Toni Dragar opravljal funkcijo župana poklicno. dejavnosti in opravlja 4. Odbor za komunalne infrastrukturo Odbor za komunalne dejavnosti naloge na področju obveznih in izbirnih gospodarskih javnih služb, ki se izvajajo neposredno, preko javnih podjetij in preko koncesionarjev, izvajanje varstva pred poplavami, odvijanje javnega prometa v občini, mestna komunalna oprema, ugotavlja 5. Odbor za prostor Odbor za prostor opravlja naloge na področju urejanja prostora, urbanizma in graditve objektov. Odbor ima 7 članov. 6. Odbor za varstvo okolja Odbor za varstvo okolja opravlja naloge na področju varstva naravnega in bivalnega okolja. Odbor ima 7 članov. 7. Odbor za gospodarstvo Odbor za gospodarstvo opravlja naloge na področju pospeševanja razvoja gospodarskih dejavnosti, samostojnega podjetništva in obrtništva, turizma ter kmetijstva. Odbor ima 7 članov. 8. Odbor za stanovanjsko politiko Odbor za stanovanjsko politiko opravlja naloge svetovanja in spremljanja na področju stanovanjske dejavnosti, upravljanja ter gospodarjenja z občinskimi stanovanji in poslovnimi prostori. Odbor ima 7 članov. 9. Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve opravlja naloge na področju priprave proslav in prireditev občinskega pomena, priznanj, ki jih podeljuje občina in obeležja občinskega pomena. Odbor ima 7 članov. Ob koncu seje je Občinski svet Občine Domžale na predlog župana Tonija Dragarja soglasno sprejel še naslednji sklep o določitvi števila podžupanov Občine Domžale: Občina Domžale ima enega profesionalnega podžupana in največ dva neprofesionalna podžupana. Župan Toni Dragar pa je svetnikom in svetnicam povedal, da bo na eni od prihodnjih sej pojasnil, katera področja bodo pokrivali posamezni podžupani. Hkrati je svetnikom in svetnicam čestital ter jih obvestil, da bo naslednja seja predvidoma konec decembra, povabil pa jih je tudi na novoletno srečanje. Odgovorna urednica Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve v skladu z Odlokom o priznanjih občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 23/95) objavlja RAZPIS Za posredovanje predlogov za podelitev priznanj Občine Domžale v letu 2007 Na podlagi citiranega odloka v občini Domžale razpisujemo naslednja priznanja NAZIV ČASTNEGA OBČANA Naziv častnega občana se podeli ose bam, ki so s posebnim delovanjem ali stvaritvami ali življenskim delom na raznih področjih dela in ustvarjanja pri spevale k napredku občine Domžale in širše družbene skupnosti. PLAKETE OBČINE DOMŽALE Plaketa občine Domžale se podeli posameznikom, organizacijam in skupnostim v občini, prijateljskim, pobratenim mestom in podjetjem, organizacijam in posameznikom iz tujine, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi na področju go spodarstva, družbenih dejavnosti in drugih področjih dela pomembno prispevajo h gospodarskemu ter političnemu razvoju občine in k razvijanju družbenih dejavno sti ter medsebojnih prijateljskih odnosov. Plakete občine Domžale so: zlata, srebrna in bronasta. NAGRADE OBČINE DOMŽALE Nagrada občine Domžale se podeli zaslužnim osebam, organizacijam, podjetjem, skupnostim in društvom za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine Domžale, življenja v njej, njeni podobi in ugledu v domovini in v svetu. Predloge posredujejo politične stranke, posamezniki, pravne osebe, druge organizacije, skupnosti in društva ter drugi najkasneje do vključno 31. januarja 2007 na naslov: OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE Ljubljanska 69 230 DOMŽALE Ustrezne obrazce lahko dobite na spletnem naslovu www.domzale.si ali v Tajništvu občinskega sveta soba št. 35/1., katerih uporaba pa ni obvezna. Predlogi morajo vsebovati naslednje podatke: točen naslov predlagatelja, ime, priimek, rojstni podatki, naslov predlaganega kandidata oz. naziv in točen naslov organizacije, skupnosti, podjetja, društva, ki ga predlagate za priznanje, vrsto priznanja, podrobnejšo obrazložitev predloga. Predlogov, ki bodo prispeli po roku se pri pripravi predloga za podelitev ne bo upoštevalo. PREDSEDNICA ODBORA Mag. Jožefa POLANC Zlato priznanje Občini Domžale Za podporo znanstveno raziskovalnemu delu javno dobro in Odbor ima 9 članov programov opremljanja. Inštitut za javno upravo in Inštitut za delo - oba pri Pravni fakulteti, sta v četrtek, 14. decembra 2006, ob 50-letnici podelila zlata priznanja za dolgoletno sodelovanje in podporo znanstveno-raziskovalnemu delu na področju upravnega prava in prava javne uprave štirim občinam: Mestnima občinama Ljubljana in Koper ter občinama Ormož in Domžale. Inštitut za javno upravo je ustanovila Pravna fakulteta v Ljubljani in pomeni vez med teorijo Pravne fakultete in prakso javne uprave na področju lokalne skupnosti. Na prijetni slovesnosti so govorniki poudarjali pomen kvalitetnega sodelovanja instituta z lokalnimi in drugimi skupnostmi ter posebej poudarjali pomen sodelovanja z občinami, ki je v obojestransko korist. Priznanje je v imenu Občine Domžale prevzel Edvard Ješelnik, direktor občinske uprave Občine Domžale. 0. u. ZLATO PRIZNANJE Občina Domžale BREZ SPOŠTOVANJA NI RESNIČNE LJUBEZNI stran 4 Z Darij o Strah, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva, o novi pridobitvi v Zdravstvenem domu Domžale Tridimenzionalni ultrazvok za še bolj zdrave novorojenčke Festival izobraževanja in zaposlovanja »Kot zdravnica vidim največjo pridobitev novega tridimenzionalnega ultrazvočnega aparata na področju ocene plodovega srca, kajti ocenjevati tako majhen in zamotano zgrajen organ pri še nerojenem otroku je diagnostično nadvse zahtevno,« sem prebrala izjavo Darije Strah, dr. med., specialistke ginekologinje in porodništva, zaposlene v Zdravstvenem domu Domžale, v enem od slovenskih dnevnikov ter se odločila, da novi aparat predstavim tudi bralcem in bralkam Slamnika. Preden sva se lotili predstavitve najnovejše pridobitve našega zdravstvenega doma, sem ginekologinjo zaprosila, da se na kratko predstavi. V ginekološki ambulanti v Domžalah delam že 9 let. Odrasla sem v Domžalah, moja prva ginekologinja je bila dr. Žajdela Milena, ki jo domžalske ženske dobro poznamo zaradi njene vestnosti in predanosti ginekološkemu poklicu in osebno jo zelo cenim. Zdaj njeno delo nadaljujeva s kolegico v dveh ginekoloških ambulantah in skrbiva za zdravje naših žena. Medicinsko fakulteto in specializacijo sem opravila v Ljubljani, leto dni sem se dodatno izobraževala iz področja ultrazvočne ginekološke in porodniške diagnostike v svetovno znani učni bolnišnici King * s College Hospital School v Londonu. Vedno poskušam slediti stroki in novostim, zato sem v ZD Domžale v letu 2001 dodatno uvedla Ambulanto za odkrivanje Dovvnovega sindroma in drugih prirojenih napak pn plodu, kjer delava dve zdravnici s posebno licenco, ki sva jo pridobili v omenjeni bolnici v Londonu. Odkritih je bilo precej napak in ponosna sem, daje bila ocena najinega dela letos nagrajena na 6. Svetovnem kongresu fetalne medicine v Barceloni. A kljub izjemno pestremu strokovnemu delu še vedno najraje opravljam poklic mamice, doma me pričakata 5 letna hči Lea Helena in 3 letni sinček Vito Martin. Vsak dan me vpraša: Mami, a kmalu prideš? In Lea že odgovarja: Vito, saj veš, da mamico potrebujejo ženske in dojenčki.. Pride, ko bo končala. Ni enostavno biti zdravnica in mama, a kar se tiče materinstva in poklica, bi se v življenju ponovno odločila enako. Ali moderne aparature pozitivno vplivajo na odnos zdravnika do pacienta? Z modernimi aparaturami lahko bolnikom sicer hitreje in učinkoviteje pomagamo, vendar nikakor ne morejo biti nadomestilo za iskren pogovor, za toplo vzpodbudno besedo in človeško oporo bolniku. Ob uporabi najmodernejših diagnostičnih metod in medsebojnega zaupanja, predvsem pravilnega odnosa, je uspeh še večji. Vsekakor se v ob podpori vseh treh izkušenih sester Magde, Mihele in Anice vsakodnevno trudimo v ženskah videti vse, kar ostane prikrito med vrsticami, nepovedano, stiske in negotovost. Vendar bi želela ob tej priložnosti opozoriti, da smo ženske vsaj deloma zase tudi same odgovorne in moramo skrbeti za svoje zdravje. Nemalo jih je, ki prihajajo sredi zime v tangicah, tenkih hlačah, z golim ledvenim delom in v istem trenutku nepotrpežljivo zahtevajo pregled takoj, ker jih boli v področju ledvic ali jajčnikov. Ob takih priložnostih ne vem, kje naj se vljudnost zdravnika konča: takoj ali ob petem ponovnem obisku zaradi istega razloga... Je po vašem mnenju skrb za dekleta, matere in žene na našem območju primerno organizirana? Na katerih področjih smo morda prešibki? Obseg dela v ginekološkem dispanzerju se je občutno povečal. Odvisno od znanja lahko v ambulanti vodiš pravzaprav veliko, od meno-pavznih žena, ki imajo čisto posebne težave, do nosečnic, mladih, ki potrebujejo primerno kontracepci-jo in žena, ki ne morejo zanositi. Zmotno me veliko ljudi povezuje le z vodenjem nosečnosti, kajti v Ambulanti za ultrazvok v nosečnosti gledam ženske z vseh koncev Slovenije. Vsekakor je ginekologija na prvem mestu, saj ženska ni noseča celo življenje. Osebno se zelo rada ukvarjam z menopavzo in nadomestno hormonsko terapijo, z ultrazvokom in sistematičnim pristopom je možno velikokrat hitro odkriti vzroke neplodnosti, ki jo je čedalje več. Pri vsem pa seveda ne smem pozabiti na odkrivanje raka materničnega vratu z rednim odvzemom brisa materničnega vratu, ki poteka z aktivnim vabljenjem žensk. Tudi diagnostika dojk teče brez daljšega čakanja. Vse to je moj vsakdanjik. Na čigavo pobudo je Zdravstveni dom Domžale kupil tridimenzionalni ultrazvok? Za nov aparat seje po tehtnem premisleku odločalo več zdravnikov, strokovna mnenja je koordinira-/la vodja službe za varstvo otrok in žena. Kupovati drago aparaturo je odgovorno, zato sem vesela, da bomo na njem lahko delali specialisti ginekologije, pediatrije, radiologije in onkologije. Za vsako področje potrebujemo drugačno tipalo, s katerim lahko gledamo v telo in aparat združuje vse namembnosti. Lahko na kratko predstavite novi tridimenzionalni ultrazvočni aparat? Novi aparat je eden najboljših na svetu, v Sloveniji /. njim razpolaga ena bolnišnica in ena ginekološka ambulanta. Zato sem še posebej zadovoljna, da se lahko z njim lahko pohvalimo prav v Domžalah. Zagotavlja, da pri klasični preiskavi v nosečnosti vidim neprimerno več, vse to pa mi omogoča natančnejše ocenjevanje ploda in njegovih posameznih organov. Tako si lahko kot na dlani ogledam njegov profil, lička, notranjost maternice. Novi aparat omogoča, da pregled pri tako imenovani morfologiji ploda v dvajsetem tednu, ko ocenjujem njegov razvoj, bolj natančno ocenim tako njegovo okostje kot notranje organe, natančneje lahko ocenim srce, ki je npr. pri Dovvnovem sindromu velikokrat prizadeto, z njegovo pomočjo pa opazim tudi obrazne napake, kot so zajčja ustnica ali razpoke trdega in mehkega neba. Ali novi aparat uporabljate pri vsaki nosečnici? Trenutno vodim precej nosečnic in aparat potrebujem prav vsak dan. Klasično preiskavo naredim pri vseh, a tudi rutinska preiskava pri meni poteka vedno tako, kot sem se je naučila v Londonu, torej zelo podrobno in na nivoju, ki se odvija pri specialistih fetalne medicine. To ni značilno za povprečno ambulanto, a jaz ne zmorem več gledati le osnovnih stvari. Vedno pa ob tem pregledu, ki zahteva še enkrat toliko časa, v svoji čakalnici tvegam slabo voljo drugih, ki morda pridejo na vrsto malce kasneje, kot smo jih naročili. Žal je za ka- kovostno delo včasih potrebno več časa, zato upam, da bodo pacientke razumele in spoštovale tudi naš odnos do dela. Kot strokovnjakinja na tem področju ste bili povabljeni k multi-centrični študiji o vedenju ploda v maternici. Boste tako pridobljena znanja lahko koristili tudi pri uporabi novega aparata? Pravzaprav mi novi aparat omogoča, da lahko sodelujem pri tej svetovni študiji, ki seji bom verjetno pridružila v novem letu. Vesela, da študija obeta nekatere rezultate, s katerimi si bomo pomagali pri našem nadaljnjem delu. V okviru omenjenih preiskav hi radi ugotovili, kako se plod premika in kdaj začne izražati bolj zapletene gibe in obrazne geste, zanima nas njegov ritem spanja in budnosti, njegov prvi nasmeh, radi pa bi ugotovili tudi, kdaj v nosečnosti pride do sedaj še neznanega dogodka, ko nastopi cerebralna paraliza. Že dolgo namreč vemo, daje le v manjši meri način poroda vzrok za možgansko prizadetost. Ker pri študiji sodelujejo pravzaprav strokovnjaki z vsega sveta, pričakujem, da bo pozitivnih ugotovitev, ki jih bomo lahko uporabili pri svojem vsakdanjem delu, res veliko. Starši bi radi svojega otroka videli čim prej in, če pravilno razumem, jim z novim aparatom to lahko tudi omogočite. Lahko, vendar moram poudariti, da je potrebno najprej opraviti podroben pregled ploda in oceniti, ali je razvoj v redu, potem pa je morda včasih tudi čas za tridimenzionalni pogled na zunanjost otroka. Verjamem, da tovrstno srečanje s starši V njih okrepi čustveno povezanost z otrokom in veselje ob prvem srečanju /. njim. Strokovnjaki pravijo, da tovrstne tridimenzionalne preiskave pomenijo priložnost tudi za druga področja. Nove tehnologije resnično prinašajo nova znanja in nove priložnosti za pravočasno odkrivanje različnih bolezni. Prav na ginekološkem področju si prizadevamo, da bi tovrstne aparature uporabili tako pri ugotavljanju vzrokov za neplodnost, kjer lahko pomagamo v primeru nepravilnosti maternice, saj tridimenzionalne preiskave omogočajo zelo natančno ugotavljanje nepravilnosti; zelo natančno pri rakavih obolenjih maternice m jajčnikov določamo lokacijo bolezni in njeno razširjenost ter tako lažje določimo način operacije in izid bolezni. Ali se ženske dovolj zavedamo pomena redne zdravstvene skrbi zase? Morda kakšen vaš nasvet? Ob tej priliki bi želela ženam naše občine iskreno povedati sledeče: Še vedno sprejemamo nove pacientke, še posebej tiste, ki nimajo svojega ginekologa, zato ni razloga, da bi trpele zaradi težav z rodili. V okviru državnega programa ženske dobijo na dom vabilo, da se odzovejo na preventivni ginekološki pregled kljub temu, da morda tisti trenutek nimajo težav. Če so resnično zdrave in bris ne pokaže posebnosti, lahko ponovno pridejo čez tri leta. Za rak materničnega vratu je značilno, da se razvija počasi, nekaj let in ga lahko večinoma odkrijemo pravočasno. Nekatere se vabilu ne odzovejo niti po večkratnem vabljenju, a zgodi se, da po letih odkrijemo prav to, čemur bi se lahko izognili, rak v napredovalem stadiju. Tudi za morebitne neželene nosečnosti in posledično umetno prekinitev pravzaprav ni opravičljivega razloga, saj je kontracepcijsko svetovanje in dostopnost do zaščite dobra, vedno lahko recept za tabletke dobite pn pediatru, splošnem zdravniku ali ginekološki ambulanti. Kot zdravnica sem prisegla Hipokratovi prisegi in se zavedam svoje odgovornosti. A koliko več bi lahko napravili, če bi se odgovornosti do svojega zdravja zavedali tudi vsi, ki se v vlogi pacienta znajdemo pred belimi vrati, ko je že prepozno ali ne upoštevamo priporočil, ki so bila skrbno podana. Zato vas vljudno prosim, ne pozabite na obisk pri ginekologu, rednega samopregledovanja dojk in primerne kontracepcije. V Novem letu vam želim obilo zdravja, svojim izbranim pacientkam pa se zahvaljujem za njihovo zaupanje in čestitke oh praznikih. Odgovorna urednica V podjetju Athena svetovanje smo se odloČili, da mladim Dom-žalčankam in Domžalčanom olajšamo vsaj prvo pomembnejšo življenjsko odločitev in predstavimo poklice, možnosti nadaljnjega izobraževanja, deficitarne poklice, možnosti zaposlovanja v II. možnosti zaposlovanja v lokalnem okolju, itd. Dogodek, ki smo ga pripravili pod pokroviteljstvom Občine Domžale, smo poimenovali Festival izobraževanja in zaposlovanja. Potekal je v prostorih Doma Domžale od 22. do 2.4 novembra. Festival izobraževanja in zaposlovanja je bil v Domžalah organiziran prvič. Osnovni namen festivala je bil predstaviti izobraževalne programe in poklice ter mladim podati potrebne informacije, da bi bila njihova odločitev za nadaljevanje izobraževalne poti lažja. Prvi dan festivala smo namenili strokovnim delavcem osnovnih šol ter učencem 8. in 9. razreda. Naš prvi govornik, dr. Miroslav Cilas, je predstavil strategije uvajanja podjetništva v redni šolski program. Cilj strategije, ki sloni na večletnih raziskavah podjetništva in podjetnikov v Sloveniji, jc razvoj potrebnih lastnosti za podjetništvo. Cilji v procesu uvajanja podjetništva so trije: razumevanje in zavest o pomenu podjetij in podjetništva, razvoj podjetnih lastnosti in zmožnosti ter promocija podjetništva. Analiza, ki so jo izvedli med pripravljanjem strategije je pokazala, da v Sloveniji 92% ljudi še vedno misli, daje država tista, ki jim mora priskrbeli delo. Da je podjetnost kot lastnost posameznika še vedno precej nerazvita, pove tudi dejstvo, da v Sloveniji le 5% ljudi razmišlja, kaj bodo delali, 95% ljudi pa hodi v službo. Zanimivo tudi je, da le 7% Slovencev ustanovi podjetje, bodisi zaradi poslovne priložnosti ali iz nuje. Razlog za tako nizek odstotek jc verjetno tradicionalna slovenska nezaupljivost in zaprtost. To pove tudi podatek, daje družinskih podjetij v Sloveniji veliko - med 55 in 65%, kar od celote 90.000 podjetij predstavlja približno 60.000 podjetij. Podjetništvo v šolah se zdaj izvaja v obliki krožkov, pred vstopom v redni program bo potrebno določiti, kdo sploh lahko uči podjetništvo in kako lahko podjetništvo ocenjujemo. Izkušnje kažejo, da bo v podjetništvu velikokrat najboljši prav tisti učenci, ki pri klasičnih predmetih ne blestijo Prof. Metka Čižmek, strokovna sodelavka OS Preserje pri Radomljah, je pripravila predavanje z naslovom »Kam po osnovni šoli?«. Tudi iz. lastnih izkušenj je povedala, da se mladi pri tej pomembni odločitvi zanašajo na pomoč staršev. Mladi računajo, da jim bodo starši pomagali odkriti njihove kvalitete, dobre lastnosti, sposobnosti. Gimnazija je velikokrat rešitev za neodločene. Prof. Čižmekova je udeležencem festivala svetovala, naj »pogledajo v prihodnosti«, naj si zamislijo sami sebe čez 15 - 20 let in si poskušajo odgovoriti na vprašanja o tem, kdo so in kaj počnejo. Karmen Potočnik, vodja urada za delo Domžale in Kamnik, je predstavila deficitarne poklice v Domžalah. Gre predvsem za poklice tretje ali četrte stopnje izobrazbe v gradbeništvu in kovinarstvu. Najpogostejši poklici, po katerih povprašujejo na UD Domžal, so: kuharski pomočnik, kuhar, natakar, varnostnik, zidar za zidanje in ome-tavanje, gradbeni delavec, strojnik gradbene mehanizacije, gradbeni tehnik, orodjar, ključavničar, stru-gar, varilec, strojni tehnik, avtomc-hanik, avtoličar, strojni mehanik, voznik tovornih vozil C,H,D, mizar, tapetnik, tesar.krovec, klepar, mesar, elektrotehnik, vzgojitelj predšolskih otrok, profesor razrednega pouka, ekonomist. Preveč delavcev, glede na povpraševanje, je v tekstilni industriji in usnjarstvu, v Domžalah pa primanjkuje strokovnjakov s VI., VII. m eelo VIII. stopnjo izobrazbe. Strukturno neskladje, ki je velik problem tudi v Domžalah, predstavljajo dolgotraj no brezposelni, brezposelni brez izobrazbe ali z nizko izobrazbo ter starejši od 50 let. Prvi dan festivala jc bila gostja tudi Ljuba Gaber, kije predstavila dtialnj sistem poklicnega izobraževanja, svoje dejavnosti in pomoč pri izbiri poklicev jc predstavil tudi CIPS ( enter /a informiranje in poklicno svetovanje. Popoldanski del srečanja smo namenili predstavitvi poklicev v gradbeništvu in kovinarstvu. Izobraževalni program in poklice so predstavile: Srednja steklarska šola. Srednja zdravstvena šola in Biotehniški izobraževalni center. Sledila je šc predstavitev poklicnih možnosti zaposlovanja v slovenski vojski, čisto na koncu pa seje predstavila tudi Srednja šola Domžale. Prvi dan festivala mi bo ostal v spominu tudi zaradi črnolase deklice, ki seje festivala udeležila v spremstvu svetovalne delavke. Mirno jc sedela in poslušala in čakala. Zanimal jo je poklic optika. V popoldanskem času je spoznala program šole, seznanila seje z možnostmi bivanja v Rogaški Slatini, spoznala potencialnega delodajalca in se z njim dogovorila o štipendiranju. Nadaljevanje sledi. Helena M. Jerman Mi FALCON Šr {Oblačila za vso družino! \ BOŽIČNI POPUST ! BREZA CENTER V SPARU Domžale. Breznikova 15 pon.-petek: 8-20 sobota:8 -13 Območno /.druženje Zveze borcev NOV Domžale vabi na Spominsko slovesnost ob obletnici tragedije borcev in aktivistov Kamniškega okrožja v letu 1945 v soboto, 6. januarja 2007, ob 10. uri pri obeležju na Rudniku pri Radomljah stran DOBRO VIDIMO SAMO S SRCEM. Nasvidenje leto 2006 Ob listanju letošnjih 14 številk Slamnika sem, podobno kot lani, poskušala zbrati fotografije nepozabnih dogodkov, ki so oblikovali letošnje leto v naši občini. Izbira ni bila lahka, saj je bilo v vsaki od številk veliko dogodkov, ki bi zaslužili objavo oh koncu leta. Prepričana sem, da bi tudi vrsta drugih dogodkov zaslutila ponovno objavo, vendar kot navadno zmanjka prostora. Občini Domžale želim, da bi ji bilo leto 2007 naklonjeno in da bomo tudi zanj, tako kot za pravkar iztekajoče leto lahko rečemo - to je bilo eno najboljših let naše občine. Oh kulturnem prazniku smo se poklonili velikima ustvarjalcema dr. Francetu Prešernu in prof. Matiji Tomcu. Skladatelju in dolgoletnemu domžalskemu župniku smo ob 20-letnici smrti namenili TOMCHVO LETO ter v njem organizirali celo vrsto glasbenih prireditev, konec leta pa zaključili z akademijo ter knjige o^Mkem Dom\al;anu. ^ 16. junij 2006 ne bo zapisan le kol najpomembnejši datum Atletskega kluba Domžale, temveč kot eden pomembnejših dni na področju športa. Ta dan smo namreč svojemu namenu izročili atletsko stezo v Športnem parku Domžale. K tem uspehu pa je potrebno prišteti tudi razsvetljavo stadiona ter odlične igre Nogometnega kluba Domžale, ki v jesenskem delu prve lige zanesljivo vodi in stopa proti naslovu prvaka te sezone. ^ V marcu smo se veselili imenovanja našega rojaka dr. Franca Rodeta za kardinala. Kasneje je kardinal obiskal domači kraj in občino. Krajani so se potrudili, da je bil njegov obisk nepozaben. KOLONAM; Z akcijo STOP KOLONAM smo zbirali podpise proti cestninski postaji Krtina in proti nepravičnemu sistemu cestninjenja v Sloveniji. Zbrali smo 17.306 podpisov, skoraj 8.000 podpisnikov pa je svoj podpis oddalo po elektronski pošti, ter dobili ministrovo zagotovilo, da bomo zelo kmalu vsi pravično cestninjeni. Leto 2006 je bilo leto investicij - tako na področju družbenih dejavnosti kol na področju komunale. Najbolj smo se veseli bi nove Osnovne šole Dragomelj, ki smo jo gradili skupaj z Mestno občino Ljubljana, v njenem okviru pa je naša občina zgradila tudi nov vrtec Racman. ► Pogum, srčnost, znanje - uspeh smo naslovili prispevek o domači predstavi Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan - opereti Pti-čar, ki je navdušila številne obiskovalec in obiskovalke, ki so občudovali tako sceno, kot glasbo in igo več kot sto nastopajočih. Krožišče Radomlje je bilo eno od najpomembnejših investicij na področju zagotovitve večje pretočnosti prometa in večje varnosti v cestnem prometu. Radomlje pa z novim krožiščem niso dobile ie dobre prometne rešitve, temveč lahko vsak dan znova ugotovimo, daje rešitev tudi zelo lepa. Prizidek k Osnovni šoli Dob je z vrsto novih učilnic in kabinetov omogočil učencem in učenkam normalne pogoje za de-vetletko, hkrati pa jim obnovljene in razširjene športne površine omogočajo tudi prijetnejšo športno vzgojo. Čeprav sta dva nova zavarovana prehoda čez železniško progo morda majhna investicija, pomenita za Depalo vas velikansko pridobitev, ki jim končno omogoča varnejše prečkanje železniške proge. To je velik uspeh predvsem za ljudsko iniciativo. Lokalne volitve 2006 so prinesle nov Občinski svet Občine Domžale, novega župana Tonija Dragarja pa tudi nove svete krajevnih skupnosti. Vsem čestitamo in želimo uspešno delo vse Štiriletno mandatno obdobje. ^ SB_9Etfli__fliiM__ ■ Iii use a 1 i mk_ —ir—, Vodstvo Slovenskega združenja mednarodnih iger šolarjev v Domžalah Za mlade in z mladimi Slovensko združenje mednarodnih iger šolarjev, katerih pobudnik je bil tudi naš občan Metod Klemene iz Radomelj, ki je častni predsednik svetovnega združenja, si prizadeva, da bi v okviru tovrstnega gibanja našli mesto tudi šolarji in šolarke v starosti od 12 do 15 let iz Slovenije. K združenju je pristopila tudi Občina Domžale, ki največkrat preko atlet-, skega kluba pa tudi drugih športnih klubov in društev sodeluje na tekmovanjih in srečanjih, ki jih združenje organizira tako v naši državi kol tudi ZUflaj nje. Tako imajo naši šolarji izredno lepe spomine na sodelovanje na svetovnih igrah šolarjev v Ameriki, priznanja in medalje pa so osvajali tudi v okviru iger v Sloveniji 7. decembra 2006 seje vodstvo Slovenskega združenja mednarodnih iger šolarjev sestalo v Domžalah ter obravnavalo analizo VI. Slovenskih iger, ki so bile letos v Kopru, ter mednarodnih iger v Bangkoku. dogovorili so se o VII. Slovenskih igrah na Sladkem Vrhu in podelili priznanja Koprčanom za vzorno organizacijo letošnjih iger. Ob začetku sestanka je zbrano vodstvo pozdravil Ioni Dra-gar, župan Občine Domžale, ter jim zaželel prijetno bivanje v naši občini. V kratkem nagovoru je predstavil področje športa v občini, v katerem se športniki in rekreativci vseh starosti združujejo v več kot 130 športnih klubih in društvih. Opozoril je na najpomembnejše usmeritve tega področja v naši občini ter posebej izpostavil pozitivne strani organizacije in izvajanja športne vzgoje tako v okviru rednega programa osnovnih in drugih šol kol tudi v obliki prostočasnih aktivnosti, posebej pa je pohvalil dejavnost Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. "Občina Domžale bo tudi v prihodnje namenjala posebno skrb področju športa in rekreacije, posebej nekaj tisoč mladih športnikov bo imelo vedno prioriteto, " je poudaril župan Ioni Dragar ter za gostoljubje iz rok Marjana Gorze, predstavnika naše občine v združenju, prejel spominsko sliko Po sestanku si je vodstvo Slovenskega združenja mednarodnih iger šolarjev, ki ga vodi Igor Topole, ogledalo nekatere športne objekte v Športnem parku Domžale, še posebej pa jih je zanimal nogometni stadion in atletska steza. Vsi prisotni, ki so se zadržali tudi na kosilu, so pohvalili prizadevanja občine na področju športa in rekreacije ter pokazali, da so seznanjeni tudi z vrhunskimi dosežki naših športnikov. Prepričana sem, da lahko v kratkem pričakujemo, da bo Atletski klub Domžale, skupaj z ostalimi našimi klubi, v bližnji prihodnosti v Domžalah organiziral slovenske igre šolarjev. Vera VOJSKA Dobili smo preprost in prijazen dokument nekega časa Predstavitev zbornika »Šola ob bregu Mlinščice<< Z namenom, da njihova bogata razstava ob 100-letnici šolstva v Jaršah ter zbornik z naslovom »Šola ob bregu Mlinščice« ne ostaneta le med štirimi šolskimi stenami, sta bili razstava in zbornik predstavljena tudi v Knjižnici Domžale ter tako ponujeni v ogled in oceno tudi širši javnosti. Bogata razstava je imela veliko obiskovalcev, ki so zlasti občudovali fotografije in dokumentacijo izpred več deset let, hkrati pa z zanimanjem opazovali tudi uspehe sedanje šole, kije z vsemi slovesnostmi in izdajo zbornika potrdila, daje njena velika želja, da ohranja zgodovino šole in se iz nje tudi ' '^^^^^^^^^^ ^^^^ ^^^^ IV/ i m ■ aW ^kr Slovensko društvo Slovenija Ruti Nasvidenje v septembru 2007 Kako čas beži, radi rečemo in natančno takega mišljenja so tudi naši prijatelji v Švici, ki se že let združujejo v Slovenskem društvu Slovenija Ruti. Včasih smo se srečevali večkrat letno, potem enkrat v letu, sedaj pa je dogovor tak, da se dobimo ob njihovih okroglih obletnicah in ob jubilejih našega skupnega sodelovanja, ki se je začelo leta 1982. Torej v letu 2007 praznujejo 30 letnico svojega obstoja in praznujemo 25 skupnih let sodelovanja, torej lahko bi rekli kar srebrno poroko, ki še vedno močno dr/i in ima iz leta v leto krepkejše vezi. Kol navadno se bomo dobili v Švici, drugo leto septembra ter skupaj svečano proslavili oba jubileja. Na slovesnost, ki seje že vsi veselimo, bodo povabili vsa slovenska društva in prepričani ste lahko, da bo prijetno domače. V decembru so opravili 30. občni zbor ter se odločili za novega predsednika. To je postal Robert Leban, dosedanji Jože Lašič, s katerim smo vzorno sodelovali skoraj tri desetletja se namreč vrača v domovino. Podpredsednik je Jordan Kovačič, gospodar Zvonko Pegan, v dopisu, ki so nam ga poslali, pa so predstavili tudi druge člane vodstva, predvsem pa svoj program v letu 2007, v katerem ima naše skupno srečanje posebno mesto. Ob tem bodo praznovali materinski dan, pripravili mašo za domovino, se udeležili pohoda in piknika v Dottikonu, sodelovali pri 1200-letnici Rutija, obiskali hribe, pripravili miklavževanje in se konec leta zbrali na 31. rednem občnem zboru. Srečno, dragi prijatelji v Slovenskem društvu Slovenija v Riitiju, veliko prijetnih praznikov, sreče, veselja in zdravja v letu 2007 ter nasvidenje 15. novembra 2007. Vera Vojska uči. Tako razstava kot zbornik namreč prinašata številne pripovedi in zgode - iz preteklosti in sedanjosti, kamenčke iz posameznih obdobij, ki skupaj sestavljajo mozaik 100 dobrih let jarške šole. Ob prijetnem vodenju Dragi Jeretina Anžin so nam avtorji in učenci OS Jarše po pozdravnem nagovoru Andreje Jarc Pogačnik, ravnateljice OŠ Rodica. tudi pobudnice in soavtorice zbornika, predstavili zbornik Šola ob bregu Mlinščice, ki pomeni najlepše darilo obletnici šolstva v Jaršah. Med odlomki iz različnih poglavij so se mešali igrani prizori šolskega življenja izpred 100 let, humorno obarvani in zanimivi tako po obliki kot vsebini, saj so se otroci, enako navihani in radoživi kot pred sto leti, predstavljali v oblačilih izpred sto let. Pri zborniku so sodelovale Sabina Bur-keljca. Vilma Vrtačnik, Marija Hafner in Dragi Jere- _ tina Anžin, pomemben pa je tudi delež učencev, ki so prispevali literarne in likovne prispevke. Šolska stavba pred 2. svetovno vojno in po njej; Jarška šola od ustanovitve do konca druge svetovne vojne; Šolstvo v Jaršah po 2. svetovni vojni; Šolstvo v Jaršah od leta 1994 do danes; Učenci jarške šole od ustanovitve do konca druge svetovne vojne; Učitelji v Jaršah od 1906 do 1945; Peter Maj-dič - dobrotnik prve jarške šole; Nekoč so bili učenci jarške šole; Pričevanja in spomini; Učenci so ustvarjali so poglavja nekaj več kot 100 strani dolgega zbornika, ki ga odlikujejo tudi številna dokumentarna gradiva, fotografije, grafi in preglednice ter številna likovna dela, ki si jih bodo z zanimanjem ogledovali zlasti nekdanji učenci in učitelji ter v njih iskali drobce svojih spominov. Zbornik Šola ob bregu Mlinščice je pomemben prispevek k ohranjanju zgodovinskih izročil šolstva v tem delu naše občine, zato avtorjem iskrene čestitke. Prapor, darilo Občine Domžale prijateljem v Švici, je razvil tedanji predsednik Skupščine občine Domžale, Karel Kušar, ki je bil tudi slavnostni govornik. Knjigo lahko kupite v tajništvu Osnovne šole Rodica. Vera Vojska stran 6 DOKLER LJUBIŠ, ODPUŠČAŠ. m 9 40 let delovanja Društva Sožitje Mengeš Soživite z nami \ kulturnem domu v Mengšu jf bila \ soboto. 9. decembra 2006, prav posebna slovesnost. Člani in članice Društva SOŽITJE MENGEŠ za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju na območju občin Domžale-komen-da-l.ukovica-Mcngcš-Moravče in Trzin so skupaj s prijatelji ter gosti praznovali prvih 40 let uspeš nega in ustvarjalnega dela. V slovesno vzdušje nas je z dunajskim valčkom popeljala Plesna skupina Sožitje Mengeš, za njimi pa je o poti. ki se je začela 25. decembra 1966 spregovorila predsednica društva mag. Tatjana Novak, ki je posebej govorila o dejavnosti društva. Zanj je bilo leto 2006 drugačno, posebno, enkratno, kot je enkraten vsak otrok, ki mu društvo skupaj s starši in domačimi pomaga pri njegovi poti v svet. Povezovati in osveščati. ohranjati psihofizično zdravje, biti dejaven na športnih, kulturnih in družabnih srečanjih, krepiti samozavest, se na široko od- pirati v širše okolje, zagotavljati sodelovanje sobivajočih ter se vključevati v okolico so naloge, ki so jih in jih bodo tudi v prihodnje uspešno opravljali, je poudarila predsednica ter se zahvalila vsem. ki so kakorkoli prispevali, da lahko prehojeno pot ocenijo kot zelo uspešno. Ob koncu je prebrala tudi dobre želje in voščila, ki jih je društvu poslal predsednik dr. Janez Drnovšek, ter v njem poudaril pomen odprtosti, strpnosti in solidarnosti na vseh področjih. Nato smo doživeli nekaj nežnih trenutkov ob zvokih Strun glasbene skupine Sožitja Mengeš, ki jo vodi Stanka Kač. sledili pa so nagovori prisotnih gostov, med katerimi je bil tudi domžalski župan. Toni Dragar, ki je ob najboljših željah vsem zbranim, predsednici izročil tudi darilo Občine Domžale - glineno figurico Domžalčanke, ki jo je izdelala Ladi-na Korbar. Prisotne pa so pozdravili in jim čestitali tudi mengeški župan. Franc Jerič, predstavnik Ministrstva za delo in družino, Tomaž Čučnik. Marjanca Bogataj, ravnateljica OŠ Roje. Katja Vadnal, predsednica Zveze društev Sožitje. Franc Cu-zak in dr. Franc Habe. Rotary klub Domžale ter drugi. Vsi so poudarili pomen delovanja društva ter predlagali vodstvom občin, slovesnosti se je že ob omenjenih županih udeležil tudi podžupan Občine Trzin. Franc Mušič, da pri razvojnih snovanjih upoštevajo tako potrebe ko zmožnosti oseb z motnjami v duševnem razvoju. Po slovesnih nagovorih smo zaploskali pevskemu zboru z OŠ Roje ter tabornikom, ki so nam zapeli svojo himno. Ob 40-letnici je Društvo Sožitje za dolgoletno uspešno delo podelilo zlata priznanja Emi Škerjanc Ogo-revc, Pavli Kališnik, Eli Košir. Janki Jerman, Jožetu Mlakarju ter Brunu Kocbeku, srebrno priznanje je prejel Peter Svetina, Varstveno de- lovni center INCE, bronasto Stanka Kač, posebej pa so se zahvalili Janezu Hafnerju, mag. Jožici Polanc, Rotary klubu Domžale, Osnovni šoli Roje, Naši hiši ter Varstveno delovnemu centru INCE Mengeš. Prijetna slovesnost se je končala s poskočnim plesom skupine Sožitje, pravo presenečenje pa je za vse prisotne pomenil obisk dedka Mraza, ki je vse razveselil z darili, prodajna razstava izdelkov v avli ter prijetno družabno srečanje, ki so ga popestrili člani ansambla Veseljaki. Zvezdice v očeh otrok in njihovih staršev vsa štiri desetletja izražajo iskreno hvaležnost za celostno skrb za vse osebe z motnjami v duševnem razvoju na območju občin, ki jih pokriva Društvo Sožitje. Predstavitev dejavnosti, ki poteka v okviru tega društva, je na slovesnosti potrdilo, da Društvo Sožitje dobro dela, da njegovo vodstvo in člani zavzeto, predvsem pa s srcem delajo in živijo za svoje varovance, ter njim in sebi lepšajo življenje. Najbrž pa nikoli ni odveč, da vedno znova poudarjamo, da je SOŽITJE skupnost dveh, ki si pomagata, zato se tudi v prihodnje pričakuje, da bo naša družba odgovorno pristopala k urejanju tega področja in da bomo skupaj uresničevali vse, česar še nismo, pa bi želeli ter tudi tako prispevali k uresničitvi misli, ki sem jo prebrala v prijaznem vabilu: RADA IMAM LJUDI, KI ME HOČEJO RAZUMETI IN ME RAZUMEJO. Vera Vojska 20 let uspešnega dela Društva diabetikov Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin Uspešno delo naše velike družine Društvo diabetikov Domžale, I u kovica. Mengeš. Moravče in Trzin je v začetku decembra 2006 v Kulturnem domu Groblje pripravilo slovesnost ob 20. letnici društva. Minil sta namreč že dve desetletji, odkar je bilo društvo ustanovljeno pod predsedništvom Janka Mihe-hča. Vsa leta je uspešno opravljalo plemenito humano dejavnost: strokov no pomagati ljudem s sladkorno boleznijo, jih združevati in jim blažiti probleme. Po prijetnem začetku, ki so ga pomagali ustvariti člani in pevca Ansambla Borisa Razpotnika Kamniška kolednika: Rok Lap ter Janez Majcenovič in harmonikar Božo Matičič. je neumorni voditelj Izidor Grošelj na oder povabil dolgoletno predsednico, Anico Kvas. ter sedanjega predsednika. Franca Hrovata, ki sta skupaj predstavila dejavnost društva od začetka do danes. Spomnila sta nas na ustanovitev prve diabetične ambulante, na prizadevanja, da si zagotovijo prostori za društvo, ki jih imajo sedaj v Zdravstvenem domu Domžale, na vzorno sodelovanje z zdravniki, sestrami in patro-nažno službo v ZD, pa tudi na to. da je bilo prav domžalsko društvo tisto, ki je prvo organiziralo danes tradicionalno športno rekreativno srečanje diabetikov. Spregovorila sta tudi o dobrodelnem delovanju društva (zbiranje za nakup laserja), o medsebojni pomoči diabetikov drug drugemu, kjer ne manjka niti obiskov na domovih, o rednih zdravstvenih okrevanjih v zdraviliščih ter prijetnih pohodih in izletih, na katerih so že skoraj spoznali celotno našo državo ter se zapeljali tudi izven nje. posebej pa obeležujejo tudi svetovni dan diabetikov. Pomemben del njihove dejavnosti je tudi sodelovanje z. gorenjskimi društvi diabetikov ter z Zvezo diabetikov Slovenije, o čemer je govoril njen predsednik Janko Ku-šar. Ta je posebej pohvalil dejavnost društva ter zaželel vsem srečno in zdravo novo leto. Podobno kot oba predsednika so tudi vsi gostje poudarjali velik entuzia-zem, ki je osnova za uspešno delo društva Tako je direktor Zdravstvenega doma Domžale. Janez Svoljšak, poudaril, daje društvo neprecenljiva pomoč zdravnikom pri njihovem delu. O pomembnosti dela društva pa je govoril tudi župan Občine Domžale, Toni Dragar. ki jim je v imenu Občine Domžale čestital ter jim kot darilo občine izročil mandarine, ter drugi, ki so poudarjali pomen skrbi članov in članic za lastno zdravje. Društvo diabetikov je ob svoji dvajsetletnici podelilo tudi vrsto priznanj, ki so jih za uspešno sodelovanje z društvom prejeli: zdravniki Janez Svoljšak, Breda Kokalj Limbek, Ana Babic, Janez Grošelj, Anja Babic ter sestre Anica Cotman Anžič, Vida Čeh, Ana Urek Bohnec ter Irena Mihalcc. Za prizadevno delo v društvu pa Janko Mihelič, prvi predsednik društva Anica Kvas, neumorna »mama« društva Mirjam Beden, Ivan Osolnik, Niša Vodlan, Friderik Prešeren ter Maks Grošelj, ki se posebej odlikuje z organizacijo športno rekreativnih prireditev, tokrat pa se je izkazal tudi kot recitator. V kulturnem programu je svoj pogled na sladkorno bolezen predstavila Maša Grošelj, prisluhnili pa smo tudi violinistki Katji Škofic ter pianistu Nejcu Škoficu. Slovesnost ob 20. letnici uspešnega dela Društva diabetikov Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin je združila vse, ki skupaj premagujejo nevarnosti, ki jih povzroča sladkorna bolezen. Z dosedanjim delom je društvo veliko pripomoglo k osveščanju o nevarnostih te bolezni, hkrati pa strokovno skupaj z zdravstvenimi delavci veliko pomagalo pri blažitvi težav. Društvu ob 20. obletnici čestitamo in želimo tudi v prihodnje uspešno opravljanje plemenitega humanega poslanstva. Vera Vojska Gradbeno [jodjetje in kamnolom GRASTO d.o.d, I letališka cesta 33, I jubljana Vsem našim uporabnikom želimo vesele božične praznil«' in srečno novo leto. V pričakovanju Božjega obiskanja >* .•» SLOVE Nt)E Vesele vse decembrske praznike, čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter veliko sreče, zdravja in uspehov v no- ti ban s ki odbor LDS Domžale V Slovenski demokratski stranki Domžale vsem vam želimo prijetno praznovanje božiča in dneva samostojnosti in enotnosti, v letu 2007 pa veliko osebne sreče, zdravja ter uspehov na področjih, ki so vam še posebej pri srcu. SDS *,v,,* ZA DOMŽALE Peter Verbič - Lista za Domžale Vam želi vesele božične praznike, čestitke ob dnevu samostojnosti ter sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva polno leto 2007. SOCIALNI DEMOKRATI Naj nas tudi v letu, ki prihaja, povezujejo lepe misli, dobra dela in iskrene želje! Srečno 2007 Spoštovane bralke, cenjeni bralci Slamnika! Želimo vam blagoslovljene božične praznike, sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva polno leto 2007. Iskreno vam čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti! Občinski odbor N.Si Domžale DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije želi ob koncu leta vsem članom, somišljenikom in občanom ter občankam občine Domžale prijetno praznovanje ter veliko zdravja, sreče in uspehov v letu 2007 Vsem občankam in občanom želimo blagoslovljen božič ter srečno in uspešno novo leto 2007, v katerem se tudi pri SLS nadejamo novih uspehov! Iskreno vam čestitamo tudi ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Občinski odbor SLS Domžale zelena stranka Vsem občankam in občanom voščimo prijetne božično-novoletne praznike, v prihajajočem letu 2007 pa vam želimo obilo zdravja, veselja in osebne sreče. Oh tem vsem .skupaj čestitamo ob Dnevu samostojnosti. www.zelena.si Lokalni odbor MLD Domžale Z mladostno zagnanostjo Po nekaj letih zatišja smo dne. 4.12.2006 v Domžalah ponovno obudili lokalni odbor MLD Domžale. Natančneje povedano, gre za Mlade liberalne demokrate, ki smo se združili z namenom, da se približamo tako ožji kot širši javnosti. Odbor zaenkrat sestavlja devet članov, ki smo stari med 18 in 30 let, kar je tudi predpisana starost za članstvo. Naše poslanstvo smo si zastavili v smeri informiranja, osveščanja ter aktivnega vključevanja v družbene sfere življenja naše občine. S svojo *LDS LIBERALNA OE MOKRACIJA SLOVENIJE mladostno zagnanostjo želimo ljudem približati tako aktualne probleme kot tudi poskrbeti, da bi predvsem mladi občanke in občani začutili, da na mlajšo populacijo ni pozabljeno in da so pomemben člen v celotni sestavljanki, ki ji rečemo prebivalci občine Domžale. Med svoje prioritete smo si postavili dejavnosti, od katerih smo po našem mnenju ljudje odvisni, tako po fizični kot duhovni plati. Posebej veseli bomo vseh predlogov s strani mladih, ker nam bo le skupaj uspelo doseči višje cilje, po katerih želimo poseči in delovati v dobro vseh nas, kot tudi stremeti v boljši jutri. Odločili smo se, da bomo pomagali krepiti področje zdravstva, sociale, športa pa tudi kulture. Torej, prizadevali si bomo vključiti se v delovanje občine tako s poučnimi delavnicami kot športnimi ter zabavnimi dogodki. V pripravi in za lažjo prepoznavnost ter informiranje z dogodki, ki jih pripravljamo, je tudi internetna stran, ki bo, upamo, začela služiti svojemu namenu že do konca tega leta. Upamo pa tudi. da se bomo redno srečevali na straneh tega časopisa in tako obveščali občanke in občane o našem delovanju. Da mislimo resno, smo vse mlade kot tudi manj mlade povabili na prvo predavanje, kije bilo za ta čas zelo aktualno, in sicer na temo rabe pirotehničnih izdelkov. V svojo sredo smo povabili ljudi, ki se srečujejo predvsem s posledicami napačne rabe pirotehničnih izdelkov, z upanjem, da bodo njihovi nasveti pomagali preprečiti kakšno nezgodo, ki bi se morebiti utegnila pripetiti v prihajajočih prazničnih dneh. Več o predavanju pa v naslednji številki, saj poznavanje tovrstne problematike ni nikoli odveč. Oh koncu želimo vsem občankam in občanom veliko dobrega v prihajajočih praznikih ter sreče in zdravja polno leto 2007! Lokalni odbor MLD Domžale SLS za povečanje števila članov odborov Problem (nesklepčnosti? Na prvi seji Občinskega sveta Občine Domžale je Slovenska ljudska stranka podprla predlog, da se poveča število članov v odborih občinskega sveta. Žal zaradi nasprotovanja večjih strank predlog ni bil sprejet, ocenjujem pa, da se je večina tako odrekla možnosti, da bi nekaj več občanov, nesvetnikov, imelo priložnost sodelovati v procesu političnega odločanja v občini. Sem edini svetnik SLS, zato sem povečanje zagovarjal v prvi vrsti zato, da bi SLS učinkoviteje spremljala predloge aktov in odlokov že v fazi oblikovanja, saj bi že manjše povečanje števila članov v odborih za majhno stranko pomenilo povečanje njenih predstavnikov za eno četrtino. Pri velikih strankah govorimo o spremembah 2-3%, zato niso bile zainteresirane, še več, ker bi morale V organizaciji ŽO SDS Domžale Seminar o »poslovnem protokolu in bontonu« Ženski Odbor SDS Domžale je dne, 08.12.2006, organiziral seminar o poslov nem protokolu, videzu in bontonu. Želele smo približati ljudem rabo protokola v vsakdanjem življenju. Ker je bil poudarek tudi na bontonu in videzu, nam je bila tema seminarja še toliko bolj všeč in še toliko bolj primerna za *M udeležence. SLAMNIK - Tema seminarja je potekala predvsem okrog organizacije posameznih protokolarnih dogodkov, o obnašanju na takšnih pomembnih dogodkih. Veliko smo se naučili o samem poteku pomembnih in malo manj pomembnih dogodkov, o državnih sprejemih, ... Zanimivo je bilo predvsem na praktičnem delu seminarja, kjer smo ugotavljali vsakdanje napake, ki jih vse pre- večkrat ponavljamo in jih ne bi smeli. Prav tako je bil vsak izmed udeležencev aktivno vključen v praktični del seminarja in se je tako še lažje vživel v dogodek. Na koncu seminarja smo se posvetili videzu vsakega posameznika. Morali smo zopet izbrati posameznika, na katerem smo lahko ugotovili, kakšen videz in predvsem obleka, mu najbolj pristaja. Ker vsi poznamo pregovor: »Obleka naredi človeka«, je to ključ- SDS nega pomena pri predstavitvi vsakega posameznika in prav tako za bolj odločen in bolj samozavesten nastop vsakega izmed nas. Seminar smo zaključili s polno novih vtisov in predvsem z veliko novega znanja, ki se mora še dopolnjevati in izpolniti. Predvsem pa je najbolj pomembno tisto, kar nosimo v sebi. Predsednica ŽO SDS Domžale, Urška Kabaj kar veliko število svojih članov, glede na volilni rezultat, vključevati v odbore, so bili že kar v stiski. Odbori so praviloma posvetovalna telesa občinskega sveta, v katerih lahko sodelujejo tudi zunanji predstavniki, ki niso v svetu. Torej priložnost za stranke, da vključijo ljudi oz. aktiviste in strokovnjake, ki se niso uspeli uvrstiti v svet. Nc za nagrado ali zasluge. Sejnine so premajhne in časa gre preveč, da bi bil denar dobra kompenzacija. Tudi vpliv ne more biti razlog, saj gre za posvetovalne organe z neobvezujo-čimi predlogi. Tudi slava ni ne vem kakšna, saj se praviloma o delu odborov ne govori v javnosti. Čire za čisto priložnost, da se poskuša sooblikovati ali usmerjati občinsko politiko v nekem blagem smislu. Da se morda izpostavi vidike, vprašanja in dileme, na katere nekdo drug sploh pomislil nc hi ... Osnovna obrazložitev nasprotnikov razširitve je bila bojazen pred nesklepčnostjo odborov. Taka obrazložitev meje zelo zaskrbela, še posebej, če temelji na resničnih dejstvih. Ponovno poudarjam, da tega argumenta ne morem sprejeti. Nesklepčnost - da se članom odbora ne da ali da ne morejo hoditi na seje - je vprašanje odgovornosti, koga predlagajo stranke v odbore, kako se odbori sklicujejo, in kako resne so teme in debate, ki se na odborih vodijo. Če gre vse to mimo interesov članov odborov, potem je nesklepčnost hitro tu. A ni problem številčnost v odborih, ampak vsebina. Če gre za velikost odborov, potem imamo lahko konec koncev tudi samo tričlanske,... Tudi tistih nekaj tolarjev več, ki bi bili potrebni za sejnine, ne more biti pravi razlog, saj bi bila ob boljšem delu odborov vsebina boljša, seje občinskega sveta krajše, delo pa učinkovitejše. Zagovorniki smo bili »potolaženi« s politikantsko mislijo iz »klasičnega arzenala«: "Če se bo v prihodnosti pokazala potreba po povečanju, lahko to kadarkoli storimo." Že tolikokrat rečeno, a nikoli videno ... Rok Ravnikar, občinski svetnik Dr. Andreju Bajuku prestižna nagrada za evropski dosežek leta »To ni dosežek posameznika, to je dosežek vsega naroda« Slovenski finančni minister in predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk je Evropejec leta 2006 v kategoriji »Dosežek leta«, je v torek, 28. novembra 2006, na slavnostni večerji v Bruslju razglasil evropski tednik Europcan Voice. »Nagrada je kompliment in priznanje celotni Sloveniji. Kar smo dosegli, je izjemno. To ni dosežek posameznika, to je dosežek vsega naroda,« je ob prevzemu nagrade dejal Bahik. Glavno nagrado, naziv Evropejec leta, pa je dobil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. M Si »Skrajni čas je, da Slovenci postanemo malce bolj ponosni na to, kar smo dosegli. Dejstvo je, da smo edina nova članica, ki je tO dosegla. To je lep trenutek za Slovenijo in i/, njega sc moramo naučiti, da zmoremo veliko več, kot si morda predstavljamo, in daje skrajni čas. da se tega začnemo bolj zavedati,« je po podelitvi nagrad povedal Bajuk. »Vesel sem, da smo spet v Evropi, kamor sodimo,« je poudaril Bajuk. »To je zadnji korak na naši dolgi poti domov,« je dejal minister, ki ga je European Voice opisal kot »kralja, ki se vrača domov«. »Marsikje je lepo po svetu, ampak samo v Sloveniji sem doma,« je ta opis komentiral Bajuk. Bajuk si je po oceni European Voi-cea naziv prislužil, ker bo Slovenija prva in edina novinka januarja prihodnje leto prevzela evro in se kot 13. članica EU pridružila območju evra. »To je resnično nacionalni projekt, saj so ga kljub političnim spremembam spoštovale vse vlade in socialni partnerji,« je šc poudaril Bajuk. »Če smo zmogli do sedaj, sc nam ni treba bati prihodnosti,« je zatrdil. Poleg Bajuka so se za nagrado za dosežek leta potegovali še predsedujoči organizacijskemu odboru za svetovno prvenstvo v nogometu v Nemčiji Franz Beckenbauer, francoski notranji minister Nicolas Sarkozy, predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet ter francoska kirurga Bernard Devauc-hclle in Jcan-Michcl Dubcmard. Za evropski dosežek leta g. Andreju Bajuku finančnemu ministru slovenske vlade in predsedniku Nove Slovenije iskreno čestita tudi Občinski odbor N.Si Domžale v imenu vseh članov stranke in njenih sim-patizerjev. Bogdan Osolln, tiskovni predstavnik 00 N.SI Domžale stran 11 LJUBEZEN JE EDINA SMISELNA STVAR V TEM NESMISELNEM ČASU. Dve leti mandata naše vladajoče koalicije na državnem nivoju Tretjega decembra sta potekli dve leti, odkar je prisegla nova Vlada RS, ki je bila predhodno z veliko večino potrjena v Državnem zboru. Po prvi polovici njenega mandata lahko ugotovimo, da so gospodarske in politične razmere v Sloveniji trdne in stabilne. Gospodarsko stanje je boljše, kot je bilo kadar koli doslej. Slovenija je izpolnila maastrichtskc kriterije, ki so bili zelo zahteven zalogaj in marsikateri drugi novi članici El) to ni uspelo. Gospodarska rast Slovenije narašča in je trenutno za 2,5 odstotne točke večja kot v evro-območju. Imamo povečanje zaposlenosti v višini 1,5%, realno povečanje plač oziroma vrednosti plač za 2,1% in povečanje produktivnosti dela za 4,1%, kar pomeni, da je produktivnost večja od rasti plač. Te javno-finanč-ne kazalce je vlada uspela, kljub težavam, ki so jih povzročale visoke cene nafte oziroma energentov, ohranilti v maastrichskih okvirjih, povprečna medletna inflacija je v oktobru tako za 0,3 odstotne točke zaostajala za maastrichtskim kriterijem, kar pomeni, da je obstajala še določena rezerva. Upoštevaje vse makroekonomske kazalce ima danes Slovenija najugodnejše razmerje med gospodarsko rastjo, inflacijo in zaposlenostjo, odkar obstaja. Vlada je na začetku mandata zastavila Strategijo razvoja Slovenije, na njeni podlagi so bili sprejeti ukrepi gospodarskih in socialnih reform. / 'sem občankam in občanom < )brine Domiah • želiva pri/i ■Ina praznovanje 26. decembra, dneva samostojnosti, vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno leto 2007. Poslanca SDS v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Clzelj In dr. Mihael Brejc *. UtUW J0HDW CmU MtáiittriislMhtkfNato t |»b!|*nO B ftlli it « l?MI«»i«ll m * 3i6|0|i MMN vww.ittflmttittcti MWtWIIU IM IÎJ». 11.» 15.00 IHM IM I7.M 11.00 II.M ma uni» Po dveh letih mandata in po enem letu, odkar smo začeli ukrepe gospodarskih in socialnih reform izvajati v konkretne zakonske in druge akte, je realizacija normativnega programa 61%. Do sredine novembra smo od 102 potrebnih zakonov in drugih normativnih aktov za izvedbo reform sprejeli 62 zakonov in ostalih aktov, sc pravi, da smo po dveh letih dela krepko čez polovico zastavljenih ciljev tega mandata, kar kaže na veliko uspešnost in učinkovitost naše vlade. Najtežji zalogaj v seznamu reformnih ukrepov je bila davčna zakonodaja. S sprejetjem paketa davčnih zakonov v Državnem zboru pred nekaj tedni smo davčno področje v Sloveniji prvič v zgodovini uredili na moderen, mednarodno primerljiv in tudi socialno vzdržen način. /, njim smo zagotovili tako razbremenitev gospodarstva in povečanje njegove konkurenčnosti na domačem in tujih trgih, pa tudi občutno poenostavitev postopka za vse ostale davčne zavezance. Vlada je v letošnjem letu tudi sprejela državni proračun za naslednji dve leti, ki ga potrdil tudi Državni zbor. S temi proračunskimi dokumenti se zmanjšuje javno-li-nančni primanjkljaj. V okviru obeh proračunov (2007 in 2008) so se občutno povečala sredstva, namenjena gospodarskim spodbudam, aktivni politiki zaposlovanja in vlaganju v znanost in tehnološki razvoj. Vlada je v prvih dveh letih svojega mandata obiskala vse slovenske regije - letos jeseni med drugim tudi našo občino. Na ta način so se ministri podrobneje seznanili s stanjem in težavami, s katerimi se soočajo ljudje, lokalne skupnosti in gospodarski subjekti. Na tej podlagi so bile sprejete številne odločitve vlade, ki so odpravile na desetine težav, na katere so naleteli v različnih regijah. S sistematičnim pristopom so bile v teh dveh letih odpravljene številne administrativne ovire, tako za državljane kot za podjetja. Na tem področju moram še posebej omenili nov zakon o prostorskem načrtovanju, ki predstavlja oziroma bo predstavljal, ko ga bo potrdil tudi parlament, velikansko razbremenitev v smislu odprave številnih ne-polrebnih planskih in drugih postopkov. Na področju varstva okolja pa je potreb- Vsem bralkam in bralcem Slamnika voščim prijeten božič, dan samostojnosti ter veliko zdravja, sreče, osebnih uspehov ter prijetnih dni v letu 2007. Robert Hrovat, poslanec SDS v DZ RS SDM polnopravna članica IYDU ' )d srede. 29.11. do nedelje 3.12., je v Londonu potekal vrh podmladka mednarodne demokratične unije - International Young Democrat Union (IYDU). kjer so delegati z vsega sveta, kot edini slovenski podmladek, sprejeli Slovensko demokratsko mladino v polnopravno članstvo. IYDII je globalna povezava desno sredinskih političnih podmladkov združenih s skupno željo po večji svobodi. IYDU združuje preko 80 podmladkov iz več kot 50 svetovnih držav, ki jih sicer razlikuje zgodovina in kultura, vendar vsi ti podmladki tvorijo enako politiko, politiko dopolnjevanja in svobode. Tako so članice podmladka 1YD11 tako članice z bogato zgodovino demokraci-¡6, drŽave v tranziciji in države kot so Belorusi-ja in Zimbabvc, ki jih IYDU odločno podpira pri uveljavljanju demokratičnih vrednot. Pokroviteljica IYDU. bivša predsednica vlade Velike Britanije Mar- garet Thateher, je tako opisala vlogo IYDII kol ustanovo, ki bo na novo promovirala, izvajala in zaslužila svobodo, ki jo imamo in ki si jo želimo po vsem svetu. Po lanskoletni pridružitvi v podmladek evropske ljudske stranke je sprejetje v mednarodno demokratsko unijo mladih daleč največji mednarodni uspeh Slovenske demokratske mladine, kar za nas predstavlja veliko pri- .■""Ti, ložnost mednarodnega udejstvovanja, pa tudi obvezo zagovarjati in predstavljati stališča slovenske mladine in države v družbi podmladkov največjih svetovnih držav. Gregor Horvatlč Predsednik 00 SDM Domžale Najsrečnejši ljudje so tisti, ki zagrabijo življenje na najštevilnejših mestih. Ljudje, ki trpijo, so tisti, ki imajo samo eno zanimanje, pa jim ga usoda vzame. S tem, da jo spominjamo na včerajšnji dan ne moremo zadovoljiti mladine danes. Moramo ji ponuditi nekaj, kar pričakuje od jutrišnjega dne. Občinski odbor Slovenske demokratske mladine Domžale, podmladek OO SDS Domžale, želi članom in članicam SDM in SDS Domžale ter vsem občanom in občankam občine Domžale VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2007. multimedijskih centrov in za obnovo številnih kulturnih spomenikov. Na področju visokega šolstva naj omenim \o\ da je prišlo - z različni mi ukrepi - do prilagoditve vpisnih razmerij, ki bistveno bolj, sledijo potrebam gospodarstva in na ta način seveda tudi povečajo možnosti zaposlitev mladim generacijam. V okviru zunanje politike je vlada predvsem v preteklem letu krepila dvostranske odnose z nekaterimi ključnimi mednarodnimi akterji oziroma državami - Nemčijo, ZDA. Rusijo, državami Arabskega polotoka; predvsem z namenom, da slovenska diplomacija nudi aktivno podporo slovenskemu gospodarstvu pri prodiranju na tuje trge. V številnih mednarodnih organizacijah je vlada konstruktivno sodelovala pri soob-likovanju politike - samo po sebi je razumljivo, da še največ v okviru El I in ÑATO, kjer smo polnopravni člani. Ko gre za NATO, je Slovenija letos jeseni izpeljala tudi zahtevno srečanje obrambnih ministrov držav članic NATO v Portorožu. Še kratek skok naprej, v naslednji dve leti mandata. Že s 1. januarjem nas čaka uvedba evra. Slovenija je po naših ocenah in po ocenah tujih strokovnjakov dobro pripravljena na uvedbo evra. Naslednje leto se bodo intenzivirale tudi priprave na predsedovanje BU, priprave na odgovorno predsedovanje so že polnem teku. Najpomembnejša novost v zvezi s tem je to, da je določen 18 mesečni slovensko-nemški-portugalski vsebinski program predsedovanja in ta bo v pri hodnjih tednih na različnih nivojih tudi predstavljen, domačim in ev ropskim javnostim, [zbrane so pri oritete slovenskega predsedovanja, logistične priprave so v polnem teku, prav tako so v polnem teku tudi kadrovske priprave oz. usposabljanje kadrov, ki bodo delali na slovenskem predsedovanju EU. Končno bi rad dejal še to, da se vsaka država ocenjuje sama, ocenjujejo pa jo tudi drugi. Glede makroekonomskih kriterijev ali pa številk običajno ni nobene dileme, ker so pač 100% primerljive. Odkar je Slovenija v EU, natančno vemo, kam se uvrščamo po posameznih področjih in dosežkih. Ko gre za druge stvari, so včasih merila bolj ohlapna, vendar pa tudi na teh področjih obstajajo kriteriji, ki so se vzpostavljali desetletja znotraj EU in jim je pač potrebno verjeti. V zvezi s tem bi opozoril na raziskavo Economista. Po tej raziskavi so izmed novih držav članic EU prave pol-no-delujoče demokracije samo v Sloveniji in na Češkem, vse ostale nove članice EU pa imajo s tem še določene probleme. Slovenija se je tukaj dokaj dobro odrezala, na primerljivi ravni s številnimi starimi članicami EU, v kateri imajo parlamentarno demokracijo že več desetletij oziroma pol stoletja. Toliko v malo daljši oceni ob drugi obletnici prisege nove vlade. Za zaključek pa še kratko obvestilo -moja poslanska pisarna v Domžalah se sedaj nahaja v 1. nadstropju na Ljubljanski 58 v prostorih SDS Domžale (stara Knjižnica Domžale - nasproti Metalke), kamor ste vljudno vabljeni vsak prvi ponedeljek v mesecu med 8. in 10. uro. Robert Hrovat, poslanec SDS v DZ RS Psi grizejo, karavana gre dalje no izpostaviti dejstvo, da je bilo v zadnjih dveh letih zgrajenih največ čistilnih naprav po celotni Sloveniji v primerjavi s katerimkoli primerljivim enakim časovnim obdobjem prej. V veliki meri so bila za to angažirana tudi evropska razvojna sredstva. V zadnjih dveh letih je bilo trajno rešeno financiranje kulturnih programov posebnega pomena. Bistveno več sredstev je bilo namenjeno slovenski knjigi in revijam s področja leposlovja, humanistike in vizualne umetnosti, zagotovljena so bila tudi sredstva za vzpostavitev Po podatkih Veterinarske uprave RS naj bi bilo v Sloveniji registriranih okoli 160.000 psov, toda vseh psov naj bi bilo pri nas kar okoli 300.000, med njimi le okoli 50.000 takšnih z rodovniki. Področje ravnanja z živalmi pri nas ureja Zakon o zaščiti živali, ki pa je zelo pomanjkljiv in neustrezen glede na dogajanje v praksi. Nadzor nad tem zakonom izvajajo inšpekcijske službe, nadzor nad izvajanjem tistega, kar je povezano z javno varnostjo pa policija. Za oboje lahko rečemo, da njihovo delo ni zadostno in primerno. Na novembrski seji smo poslanci med drugim obravnavali tudi predlog Zakona o odgovornem lastništvu psov in ravnanju z nevarnimi psi. Pripravili smo ga v Poslanskem klubu LDS, saj smo ugotovili, da nimamo primerne zakonodaje na tem področju, vse prevečkrat pa lahko beremo o napadih nevarnih psov na ljudi in druge živali, zaradi česar se še posebej starejši ljudje in otroci ne morejo več počutiti dovolj varne, tudi na javnih mestih, kot so parki. V letu 2005 je bilo zabeleženih v uradnih statistikah 1257 ugrizov psov, po mnenju poznavalcev pa naj bi bilo letno okoli 5000 ugrizov. Na srečo smo imeli le en hujši primer napada psov na sprehajalca v Rožni dolini, medtem ko je to v tujini dokaj pogost pojav, ki se je večkrat končal tudi na najbolj tragičen način to je s smrtjo. Prav pred nekaj tedni smo lahko znova brali o napadu podivjanih pitbulov na občanki in njuna kužka. Zato se nam je zdelo nujno čim preje urediti področje zagotavljanja večje varnosti, torej zaščite ljudi pred nevarnimi psi, ki pa so takšni spet zaradi nas, ljudi. Gre seveda za vprašanje odgovornega lastništva psov, saj le-ti mnogokrat niso deležni primerne vzgoje prav zaradi malomarnega odnosa lastnikov in njihove premajhne osveščenosti. Seveda bi bila večja odgovornost lastnikov vseh živali, ne le psov, nujna, saj ljudje zelo lahkomiselno vstopajo v lastništvo najrazličnejših živali, potem pa se jih naveličajo, jih brezvestno odvržejo, zanemarjajo, da o pomanjkljivi vzgoji in skrbi sploh ne govorim. Pri psih je tako še posebej pomembno, da ga lastnik primerno vzgaja, šola, socializira, mu zna postaviti meje in poskrbeti, da je pes vedno pod nadzorom in ne moti drugih ljudi okoli sebe. Dejstvo je, da je pes odraz svojega lastnika, je takšen, kot ga vzgoji lastnik. Zato je pse treba zaščititi pred neodgovornimi lastniki. Predlagatelji smo se odločili za manj restriktivno obliko urejanje tega področja. Dejstvo je namreč, da so zaradi nevarnosti psov v številnih evropskih državah (Veliki Britaniji, Nemčiji, Nizozemski, Danski, Finski, Švedski) prepovedali nekatere vrste psov, med njimi zlasti pitbule in bulmastife. Mi smo se odloČili, da ne bi bili tako restriktivni, pač pa bi poskušali s vzgojo in to zlasti in v prvi vrsti odgovornih lastnikov. Tako bi moral vsak lastnik tako imenovane kategorije nevarnih psov (vanje smo uvrstili vse pasme, ki so že napadale človeka, kot so pitbuli, doge, mastifi, rotvailerji.) pridobiti ustrezno licenco za lastništvo nevarnega psa, za katero je pogoj obvezno teoretično in praktično šolanje, ki naj bi ga izvajala Kinološka zveza. Takšno rešitev so na primer uvedli v Franciji in Italiji. Prav tako smo v zakonu tudi določili nadzor in odgovorne zanj ter tudi pravice ljudi, ki so jih psi napadli ali pa so napadli njihove živali. Na takšen način je predlog zakona temeljil na treh načelih: načelu preventive, odgovornega vedenja in dobrega ravnanja. Čestitam ob dnevu samostojnosti in enotnosti, želim prijetne božične praznike ter veliko sreče in zdravja v letu 2007. ( veta Zalokur Orulem, postanku LDS v DZ RS Žal so poslanci vladajoče vladne koalicije, po naši oceni vsekakor primerni zakon za nadaljnjo obravnavo, zavrnili. Ponovno seje pokazalo, da brez premisleka zavrnejo, pa četudi dobre predloge, zgolj za to, ker so prišli iz opozicije. Očitno je bolje, da nimamo primernega zakona, kot pa da bi bil ta pripravljen s strani opozicije - nenazadnje bi pomanjkljivosti, ki so v njem še bile, lahko v času obravnave dopolnili. Ali kot sem zapisala v naslovu: Psi grizejo, karavana pa gre naprej. Kot sem povedala v razpravi v Državnem zboru, bo v Sloveniji žal »potreben« nek tragičen dogodek, potem pa se bodo odgovorni zganili. Se prej pa se bodo na veliko posipali s pepelom. Cveta Zalokar Oražem, poslanka LDS v DZ RS Turistično društvo Jarše - Rodica Čajanka Praznične dni decembra smo v TD Jarše-Rodica obogatili z že 7. tradicionalno čajanko, razstavo čajev, starih vezenin, ki so nekoč krasile stene kuhinj naših prednikov in z razstavo ur ter drugih izdelkov iz lesa naše članice Majde Ogrinc. December, zadnji mesec iztekajočega leta, je čas lepih želja in skromne pozornosti do sokrajanov in čas, ko romantično razpoloženje prodre v naše domove. Spomnimo se vseh prijateljev in znancev ter skušamo gledati na svet skozi vesele oči in nam vsaj v teh dneh postane življenje nekaj lepega in dragocenega. Vsekakor bi bilo manj potrtosti, zagrenjenosti, če bi lahko spremembe v življenju, zlasti tiste večje, hujše, ki nas prizadenejo, sprejemali v duhu pregovora, ki pravi: »ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo.« Sicer pa bi bilo že veliko storjenega, če bi vsak delal v svoje dobro in pri tem ne bi škodoval drugim. Da bi bil slehernik toliko ozaveščen, da bi vedel, da lahko največ dobrega za sebe stori sam. Da bi živel v skladu s starim rimskim pregovorom: »in moto vita«, v gibanju, v delovanju je življenje. Zato ni naključje, da smo v našem društvu izbrali ta mesec za tovrstno druženje krajanov, kjer ob glasbi in petju združujemo krajane in jih seznanjamo s posameznimi zdravilnimi zelišči, načini uporabe in učinki leten. Zdravilna zelišča nabiramo skupaj z učenci turističnega krožka na OŠ Rodica na Menini in Veliki planini, kjer združimo prijetno s koristnim in med planinami preži-vimo čudovite dneve. Prvi so se nam predstavili učenci turističnega krožka iz OŠ Rodica. Turistični krožek z mentorico go. Ano Medved na šoli deluje že 13. leto in z njimi dobro sodelujemo že od naše ustanovitve društva pred osmimi leti. Učenci nastopajo na številnih prireditvah in tekmovanjih ter dosegajo lepe uspehe. Predstavili so se nam s svojo točko o sreči in novoletnih voščilih ob spremljavi harmonikarja Jureta Svetlina z gostom. Ljudske pevke iz Domžal pod vodstvom Mare Vilar izhajajo iz ženskega pevskega zbora tovarne Toko iz Domžal. Po prenehanju tovarne v Domžalah se pevke niso vdale, ampak ostale skupaj. Druži jih velika ljubezen do petja slovenske pesmi. Številčno so se zmanjšale in si nadele novo ime »Ljudske pevke iz Domžal«. Rade prepevajo sebi in vsem, ki ljubijo slovensko narodno in ljudsko pesem. Ponosne so, da ohranjajo dragoceno slo- vensko narodno blagor in prvobitno slovensko kulturo. Iščejo stare, pozabljene pesmi, ki še živijo v slovenskih ljudeh. Upajo, da jim bo glas še dolgo služil! Matic in Janja Hribar sta že stara znanca naših čajank in sta nam s svojim igranjem tudi tokrat polepšala nedeljsko popoldne. Majdo Ogrinc, razstavljalko ur in drugih izdelkov, je pred 10 leti popolnoma prevzela lepota in struktura lesa, kajti spoznala je, da pod prsti čuti življenjske brazde tega gradiva, ki je človekovi naravi tako blizu, in da je to gradivo, v katerega lahko shrani spomine ali utrinke svojega življenja. Skupaj s soprogom Dare-tom (članom našega UO) izdelujeta umetnine, ki nam kažejo čas in krasijo prostore, v katere so postavljene. Njihove izrazitosti in oblike nam vzbujajo domišljijo in omogočajo najrazličnejše interpretacije. Utrinki ali notranje razpoloženje, ki ga ure predstavljajo, so v skladu z izbiro lesa: trd, žlahten in skrivnosten les skuša ponazarjati trdoto in krutost našega vsakdana, mehak in pravilno raščen les pa odprtost, veselo razpoloženje in uresničevanje začrtane poti. Z nami so sodelovali tudi najmlajši iz vrtca Ostržek, saj tudi oni prirejajo čajanke in so se nam predstavili s svojo razstavo. Polno obložene mize z raznovrstnim pecivom so bile prava paša za oči in kot vsako leto do sedaj smo vse pecivo napekle članice našega društva. Iskrena zahvala vsem, ki ste pripomogli, da je tudi letošnja čajanka dobro uspela, še posebej Ani in Stanetu Krambergerju, ki sta skuhala zdravilni čaj, vsem našim članom in članicam za pripravo prostora in peko slaščic, vsem nastopajočim, g. župniku Janezu Kvaterniku za objavo čajanke pri nedeljski maši, ter Majdi in Dare-tu Ogrincu za razstavo in vsem obiskovalcem, ki so se polnoštevilno udeležili te prireditve, saj je bila dvorana premajhna za vse. Ob zaključku uradnega dela sem zaželela prijazne božične in novoletne praznike, veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. Prijazno srečanje vseh krajanov seje nadaljevalo s pitjem čaja ter uživanjem slaščic ob igranju Matica in Janje Hribar ter petjem Ljudskih pevk, prijetnem kramljanju o praznikih, občudovanjem čudovitih ur in drugih izdelkov. Pri naši Metki, ki sicer vodi pri nas ustvarjalne delavnice, pa so obiskovalci lahko kupili zdravilne čaje. Lepo okrašena dvorana in mize pa sta nas spomnili na bližajoče praznične dni. Naj novo leto prinese tisto, kar želimo ohraniti in naj bo 2007 leto tisto, ki si ga želimo! Nevenka Narobe Prvi domžalski celovečerec - Kaj se skriva v Tošlu? Domžale postajajo filmsko mesto. 20. januarja bo namreč v kulturnem domu Franca Kemika premici no prikazan film Tošl (www.tosl. si), ki je štiri leta nastajal v sklopu filmskega društa Mili". Od 21. do 24. januarja bodo v Kemiku sledile še štiri projekcije, kasneje ga bodo vrteli v Kinodvoru, pravice za predvajanje pa je odkupila tudi RTVS. Producent filma Marko Ocepek razkriva, kaj boste našli v Tošlu. Iz svoje denarnice pa lahko potegnete nekaj drobiža za ogled iz prve roke. Sanje vsakega režiserja in celotne snemalne ekipe so, da bi film ugledal rojstvo na velikem platnu in se vrtel v polnih kinodvoranah. Vi ste se odločili zgolj za nekaj projekcij in film prodali televiziji. Seveda smo razmišljali o tem. vendar bi moral biti film za predvajanje v Koloseju povečan na filmski trak, sama povečava pa stane od deset do petnajst milijonov tolarjev, kar si kot neodvisi filmar težko privoščiš. Presodili smo, da bi bil strošek prevelik in smo energijo, ki bi jo porabili za zbiranje sredstev, raje prihranili za druge načrte. Vložek bi bil zelo velik, od karte pa nato dobiš kot producent 300 tolarjev. Film je bil že tako v celoti posnet brez državnih sredstev, projekt bi lahko ovrednotili na štiri do pet milijonov tolarjev. Skušali smo sicer pokriti del proračuna prek Filmskega sklada, a smo bili zavrnjeni. V Kinodvoru in Bemiku pa bomo film lahko vrteli, ker so tehnične zahteve drugačne, saj imajo običajen projektor. Film je omnibus šestih zgodb šestih različnh režiserjev. Kaj je to pomenilo za igralsko zasedbo in za samo zasnovo filma? Filmski seminar - kamera Pri današnjem načinu življenja je poleg formalne izobrazbe vedno bolj pomembno tudi neformalno izobraževanje, ki postaja del našega življenja in nam daje boljše izhodišče pri iskanju zaposlitve. S tem namenom se tudi v MKCD Akumulator trudimo, da bi mladim omogočili pridobitev takega znanja in organizirali seminar na temo - kamera. V začetku meseca decembra je potekal seminar kamere pod mentorstvom profesionalnega kamermana Branca Grabovaca. Udeleženci so se pobliže spoznali s teorijo postavitve kadra, planov, rakurzov, osnovnih načel postavitve kamere in upravljanjem z njo. Hkrati s teorijo se je prepletala tudi praksa, saj so morali slušatelji za vsako novo pridobljeno teoretično znanje to udejaniti tudi v praksi. Nastalo je nekaj kratkih filmčkov, ki so se z vaje v vajo izboljševali. Filmska sekcija Marko Ocepek xj MBmr? v Centru za mlade domžale 10 LETNICA DELOVANJA CZM -FOTOGRAFSKA RAZSTAVA »OKROGLO« vabimo na ogled fotografske razstave fotografskega natečaja na temo »Okroglo«. MLADI MLADIM ZA ZABAVO V torek, 19. 12., ob 17.00 uri bo v Centru predbožično rajanje z igrami, plesom, srečelovom in zabavnim programom. TRADICIONALNI BOLŠJAK Sreda, 20. 12, ob 17.00 uri Zbiramo stvari, ki bi jih radi poklonili. Prodaja uporabnih stvari iz. »druge roke«. Izkupiček bo namenjen projektom Centra za mlade. Tel.: 722-66-00. ČICTRTKOV ZABAVNI POPOLDAN V četrtek, 28.12., od 16.00 do 20.00 ure se oglasi v Centru za mlade. Skupaj bomo preživeli nekaj uric, se zabavali, pogovarjali, igrali različne družabne igre, ogledali kakšen film in še kaj. VABILO 11S T VAR.JALCEM V okviru kulturnih večerov vabimo mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...), se odzovite našemu vabilu. SVETOVALNICA Za otroke, mladostnike in starše, ki se želijo z nekom pogovoriti o stiskah in težavah, ki jih sami ne morejo rešiti. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 20.00 uro, ob petkih do 13.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: czm@siol.net. NÍVlA¿E(»íl'lRKSNK»'EiNIII IBüESiäS SWI)Elf\v(»'l Marko Ocepek je producent filma Tošl, študent, nekdanji glasbenik skupine Embrio, politični aktivist, dejaven je tudi v MKCD Akumulator, kjer že štiri leta vodi filmsko sekcijo in skrbi za izobraževanje filmskih navdušencev. Sodeloval je z večimi slovenskimi produkcijskimi skupinami in pri nastajanju filmov, kalil se je tudi v raznih TV produkcijah, strast, ki ga trenutno prevzema, pa je fotografija. Za hobi rad spoznava nove ljude, saj meni, da se lahko samo preko tega tudi sam izpopolnjuješ. Do ideje za film je prišlo v okviru filmskega seminarja JSKD-ja (Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije), kjer nas je nekaj udeležencev želelo posneti kratke filme, nato pa smo ugotovili, da bi pravzaprav lahko iz vseh idej strnili eno zgodbo, ki smo jo nato začeli razvijati, tako da seje končni scenarij precej razlikoval od začetne zasnove. Zgodba pripoveduje o glavnem junaku, ki v nekem lokalu odide na WC, kjer najde denarnico. Vrne se za mizo in vsakič, ko iz denarnice potegne kakšen predmet, ali se v lokalu kaj zgodi, se mu v glavi odvrti zgodba, kakšna oseba bi lahko bila lastnik denarnice glede na predmet ali dogajanje v lokalu. V mislih šestkrat vrne denarnico šestim različnim ženskam - ženski svojega življenja, kurbi, transvestitu, policistki, ženski, ki je navezana na mamo, in ženski, ki je navezana na očeta. Med zgodbami teče rdeča nit, tako daje omnibus nekakšna kombinacija med Teci, Lola, teci in filma Štiri sobe Najprej smo sicer želeli posneti film z eno samo igralko v glavni vlogi, vendar nismo našli nobene, ki bi imela zahtevan karakterni razpon, tako da smo prek avdicije našli kar nekaj deklet za vsako od teh zgodb. Tošl ima dokaj nenavadno minuta žo. Ga lahko kljub temu označite za celovečerec? Najprej je imel Tošl kar pošteno mi-nutažo uro in 50 minut, potem pa smo ga z montažerko Ujo Irgolič počasi krajšali, zato da je dobil bolj gledljivo obliko in lepše teče. Sedaj traja približno eno uro, tako da lahko še vedno govorimo o celovečercu. Želeli smo pač uloviti pravi tempo. Režiserji so imeli pri montaži dokaj proste roke, kar recimo v ZDA ni v navadi. Tam režiser nima vpogleda v montažo, saj bi lahko bil pri svoji oceni preveč subjektiven, ampak je to v domeni montažerja in producenta. Kako se tako zahtevnega projekta loti ekipa, ki nima profesionalnih izkušenj? V okvini seminarja smo spoznali Biljano Čakič Veselic, hrvaško režiserko, ki nam je pomagala pri scenariju in režiji, tako da smo se izognili nevarnosti, da bi film izgledal kot gledališka igra, pomagala sta tudi brata Vajevec, ki sta bila mentorja za igro in hkrati igralca v filmu. Janez Vajevec je denimo v ZDA obiskoval igralsko šolo Leeja Strasseberga, h kateremu so hodili v uk npr. Robert de Niro, Al Pacino, Marlon Brando ... pazila sta, da igra ni bila "gluma-tehje". Filmsko glasbo je napisal Gal Gjurin, vodja skupine Gal in galeri-sti in nekdanje Olivie. Nekaj skladb nam je odstopil tudi Hieronim Vilar. Seveda pri neodvisni produkciji ne gre brez entuziazma, ki pomaga preskočiti marsikakšen kočljiv trenutek. S kočljivimi trenutki je gotovo povezana tudi kakšna anekdota... Prišlo je recimo do tragikomične situacije na snemanju v Ljubljani v nekem bloku. Posneti bi morali ravno še zadnji kader, a smo očitno motili počitek enega od stanovalcev, ki je izklopil elektriko. Poklical je celo policijo, ki pa ga je hitro umirila. Bili so tudi naporni trenutki, ko smo cel teden brez prestanka snemali pri Špornu, kar seveda pri ljudeh vzbudi vse mogoče reakcije ... S producent-skega vidika je bilo težko poskrbeti za hrano, pijačo in dobro počutje tridesetih ljudi. Zavedati se je bilo treba, da so vsi delali prostovoljno, iz entuziazma. Vzdrževati dobro voljo in hkrati skrbeti za organizacijo, finance in ekipo je bila kar zapletena zadeva. Recimo da zmanjka kasete, na snemanju ena za drugo pregorita Vloga producenta je nehvaležna in večina ljudi se temu raje izogne, saj je povezano z iskanjem sredstev, kar pa običajno ni ravno prijetno. Producent je oseba, ki je vedno kriva, če je karkoli narobe. Ko smo bili na seminarju, sem razmišljal, kaj hi pravzaprav počel. Vsi so želeli biti režiserji ali igralci, jaz pa sem imel dosti izkušenj z organiziranjem raznih prireditev in drugih dogodkov, v srednji šoli sem igral tudi v glasbeni skupini, v kateri sem opravljal me-nedžersko delo. Spotoma so se na seminarju pojavljale različne želje in potrebe, pa sem običajno rekel, da bom jaz to uredil, tako da se je moja producentska žilica nekako naravno razvijala, zorela pa je tudi ideja za film. Nato smo ustanovili društvo Milf (anagram besede film), ker smo rabili pravno osebo, da smo lahko projekt izpeljali. Dela za producenta nikoli ne zmanjka. Kaj je odlika dobrega menedžerja? V Sloveniji je pomembna socialna mreža. Če nimaš sredstev, lahko uspeš samo preko tega. Sicer pa moraš biti resen, zanesljiv in v določenih trenutkih brezkompromisen. Sponzorje zelo težko najdeš, sploh če nimaš imena. Dosti rešitev smo skušali najti preko materialnih sponzorjev, dobili smo na primer zastonj snemalno opremo, lokacije ... Pa tudi kakšni znanci so rekli "dajmo, podprimo mlade". Ob tem projektu sem se sicer precej izčrpal in sedaj nekako prešel v bolj kreativno obdobje svojega življenja, začel sem se ukvarjati z videomonta-žo in predvsem s fotografijo, potujem ... Ko si nekaj naredil, se moraš malo ustaviti, pogledati nazaj in se vprašati, ali je to res tisto, kar želiš delati v življenju, ali je morda kaj drugega. In zdaj sem v tej fazi. Vsak ustvarjalec želi, da njegovo delo nagovori čim širši krog občinstva. Ste razmišljali tudi o plasmaju filma v tujino? Film bomo poslali na razne tuje festivale, pogovarjali smo se že tudi z Jelko Strgel, vodjo Liffa, ki ji je bil film všeč, nato pa bomo videli, kaj se bo iz vsega izcimilo. Film je na internih projekcijah vsaj doslej požel dobre kritike. Gre za bizarno dramo, ni neka težka akcija ali zamorjena sociološka drama, kakršni znajo biti včasih slovenski filmi. Različni ljudje so se velikokrat smejali na različnih mestih, tako daje to film za vse. Nebojša Mijatovlč Studentski klub Domžale Kulturno-zabavno v novo leto Zabave tu, zabave tam, zabave so povsod. Srečanja ta in druženja tam ... Mesec norosti in še dodatno pospešenega tempa življenja. Urediti to, kupiti tisto, postaviti smrečico, pogledati lučke, dodati hladilno tekočino v avto, pospraviti, speči piškote ... Ampak je fajn! Napetost, ki nas spremlja, ima namreč velik pozitiven prizvok, nabita je z nekim zadovoljstvom in pomirjenostjo. Sproščenost pa vlada tudi v klubskih prostorih Študentskega kluba Domžale. Čeprav je v ognju ogromno najrazličnejših aktivnosti, dogodkov ... vse poteka nekako umirjeno in kot po maslu. Oh lakih trenutkih se zaveš, kako si ponavadi čisto brez razloga zapletamo življenja. Za bolj preprosto življenje ti Študentski klub Domžale ponuja praznične cene silvestrovanja v Sofiji v soorganizaciji z agencijo TenTours, ogromno popustov najdeš tudi na športnem področju, določene popuste imaš tudi na kulturne prireditve, le poglej si spletno stran www. studentski-klub.com ali pa še enkrat preleti Mesečnik. Seveda pa tudi zabavna scena ne zaostaja. V petek, 8. decembra, smo odprli glasbene pre-dizbore festivala DNK - ŠTUNF, ki se bo dogajal v januarju. I. saga od štirih, je uspela in lahko smo ponosni tako na nastopajoče, kot na skoraj 100 glavo publiko, seveda pa ne smemo pozabiti tudi na same Ljubljanska 87, Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 in/ svečno/ nonuyleta<2007! Prostovoljno gasilsko društvo Žeje - Sv. Trojica vabi na 10. božično - novoletni koncert »VEČER ZA VAS « v soboto, 23. decembra 2006, ob 19. uri v Domu krajanov v Žeja h Nastopili bodo: SVF.NSSON ZORNBECK KVINTET Vokalna skupina ŠEPET Vokalna skupina BELI CVET in ostali Vabljeni! Prijetne praznike ter srečno in uspešno novo leto 2007! organizatorje. Prireditev je namreč brezhibno lekla in tako smo dobili prvega zmagovalca, to je skupina Ultra, ki je publiko in komisijo prepričala s pestrim repertoarjem glasbe in z energijo, ki je završala med vsemi prisotnimi. 22. decembra se bo na istem mestu ob isti uri (MKC Akumulator, 20.00) zgodil drugi glasbeni predizbor, ki bo žanrsko bolj raznolik, predstavili pa se bodo SunBite, A'Kaj, Sirki/, in Supermar-ket! Zaradi pretežno lokalnih izvajalcev pričakujemo precejšen naval, ne manjkaj tudi ti in glasuj za svojega favorita! Vse ostale informacije izveš na spletni strani www.dnevi-kiilture.net in www.stunf.org. Torej, 22. decembra se vidimo v MKCju v Domžalah, ne pozabi pa tudi na še zadnji Shctrtck v tem Iclu v Agro-haru, kjer bo zopet pestro! V vsej tej evforiji se ne pozabi posvetiti tudi malo sebi. Zapleši, riši, piši in delaj naš svet lepši! Po novem letu, ko bomo popolnoma izčrpani in izpraznjeni (tako in drugače), pa se bodo Domžale ovile v toplo oranžno barvo, ki nas bo poživljala ves čas festivala DNK - ŠTUNF 07. Čas in kraj bosta kot nalašč za polnjenje baterij in naših src. Za konec bi rada le še zaželela, v imenu vseh klubovcev, zdravo, ljubezni polno, uspešno in srečno naslednje leto! Se vidimo! Ana Strnad Študentski klub Domžale Naj ne mine dan brez knjige Kaj bom letos podarila svojim najbližjim? Knjige, se razume. Morda boste v moji izbiri našli tudi kaj zase. BOŽIČNI OBIČAJI NATRŽA-ŠKEM V PRVI POLOVIC I XX. STOLETJA je delo Jane Rado-vič, kije izšlo v Trstu. Knjiga nam s sliko in besedo pričara magičnost praznikov, ko si nazdravljamo z lepimi željami in smo veselo razpoloženi. Pri založbi Miš je izšla knjižica V RAJU PARFUMOV Parfum ima čarobno moč, saj dviga samozavest, osebno moč in strast. 5 JEZIKOV LJUBEZNI ZA SAMSKE je knjiga, kije izšla pri založbi Turna in govori o popolni in brezpogojni ljubezni, po kateri hrepeni vsak človek. Pri založbi Modrijan je izšla HELENA, delo enega največjih grških tragedov Evripida. SATIRIKON rimskega pisca Petronija Arbitra velja za eno naj zanimivejših del rimske književnosti, čeprav so se od precej zajetnega obsega ohranili le fragmenti. Glavni junak romana je mladi En-kolpij, ki kakor Odisej s svojim prijateljem Askiltom kolovrati po deželah in mestih italskega juga ter se. zapleta v vse mogoče dogodivščine. NEGA ŽENSKEGA OBRAZA Pu blija (tvulija Na/ona je koledar za leto 2007, beležnico z rimskim in večnim koledarjem. V svoji kratki (nedokončani), komaj sto verzov obsegajoči pesnitvi o lepotilih za ženski obraz, pripoveduje, kako so se ličile in negovale imenitne Rimljanke: najpogosteje so uporabljale med, žitarice, znoj in umazanijo z ovčje volne, medvedjo mast, celo mozeg košute, saje, kredo, žafran, razne rastlinske izvlečke ter najrazno-vrstnejše dišave iz cvetnih in drugih eteričnih olj. Tatjana KokalJ stran 13 LJUBEZEN JE PRIPADANJE DRUGEGA DRUGEMU, (z leve) Pobudnika zbora krajanov Janko Cencelj in Jakob Smol- Udeleženci zbora so napolnili veliko dvorano Jamarskega nikar ter Iztok Rozman z Ministrstva za okolje In prostor. doma. Kako je bilo na zboru krajanov na temo odpadnih voda? »Odziv krajanov jih je presenetil« II. decembra se je v polni dvorani Jamarskega doma na Gorjuši zbralo preko I00 krajanov predvsem iz naselij Sv. Trojica, Žeje, Brezovica, Laze in (.01 jllša. Organizatorja občnega zbora, svetnika v KS Dob, Jakob Smolnikar in Janko Cencelj, sta se tako odzvala številnim vprašanjem in pozivom k pojasnitvam, ki so sledile znanemu dopisu javnega komunalnega podjetja Prodnik na temo izjave o načinu in odvajanju odpadnih voda s konca meseca novembra. Glavni razlog za sklic zbora je bilo dejstvo, da krajani niso mogli razbrati, kakšne posledice prinaša morebiten podpis izjave. Sum in skrb med krajani sta bila zaradi odsotnosti predstavnikov občine in javnega podjetja tako le še povečana. Tako iz občine kot iz Prodnika so sporočili, da jih je pobuda za zbor krajanov presenetila. O presenečenju občanov, ki so meni nič tebi nič dobili za izpolnit iizjavo oz. ponudbo za to storitev v višini 8 tisočakov, pa nič, ... Javno komunalno podjetje Prodnik je žal s svojo (nenamerno?) nerodnostjo pri komuniciranju z občani s svojim dopisom sprožilo val ugibanj, govoric, skrbi in obtožb. Predvsem pa ob sočasnem sovpadanju državnega popisa nepremičnin razumljivega strahu pred novimi dajatvami. Moderalor zbora krajanov, Jakob Smolnikar, je na začetku prebral dopis in pojasnilo tako predstavnikov občine Domžale kot podjetja Prodnik na temo dolgoročnega urejanja javne kanalizacije v Domžalah. Sicer pa so svojo odsotnost upravičili z zasedenostjo. Več kot očitno pa temu opravičilu nobeden od prisotnih ni verjel, zato je to sprožilo val glasnega ogorčenja. Dejstvo je, da so se časi spremenili, da se ljudje občani, dnevno informirajo, se zavedajo svojih pravic, zato se ob takih načrtih na področju občinske komunale preprosto ljudi ne more odpraviti z nekim pismom ¡11 anketo. Žalostni primeri ljudskih straž in barikad v zadnjih tednih so pokazali, kam prideš, če sokrajanom ne prisluhneš. Razumljivo, težko se je soočiti z množico glasnih in nezadovoljnih gostov zbora, a zato so politiki pač izvoljeni, da se s takimi izzivi soočajo. Nesprejemljivo je iskati formalne razloge za izogibanje javnosti. Vprašanja, ki so sledila kratki uvodni predstavitvi, so vsa po vrsti [2raŽala nekaj bistvenih dejstev: potrebno je veliko pojasnil, podajanja informacij, razumevanja in vnaprejšnjega predstavljanja korakov in načrtov. Vsakdo razume, da ne gre spuščati odplak kar brez omejitev v naravo, zato je potrebo v dogovoru poiskati rešitve, ki bodo razumljene in sprejemljive za vse. Pravzaprav smo lahko zelo hvaležni predstavniku Ministrstva za okolje in prostor, ki se je kljub vsemu odzvalo vabilu in ki je mogral požreti marsikatero trpko na račun občine in Prodnika, a kljub vsemu je uspel pojasniti, da je področje potrebno uredili, poznanih pa je več poti. Do 2018 bodo morala vsa gospodinjstva imeti urejeno ali priklop na kanalizacijo ali male komunalne čistilne naprave. Bistvena je pravična uredi tev; vsi plačujemo dajatve od porabe pitne vode, zato je pričakovati, da bodo tudi vsa gospodinjstva enako plačevala za odpadne vode. Pa naj gre za priklop na javno kanalizacijo ali čiščenje greznic v individualnih gospodinjstvih, pri plačevanju te storitve ne moremo biti diskrimini-rani zaradi (ne)dostopa do omrežja. Po dobrih dveh urah živahne razprave so zbrani soglasno sprejeli dva sklepa: »Krajani s področja, kjer ni urejene javne kanalizacije, želimo, da Občina Domžale do 30. januarja 2007 skliče /bor krajanov in jim obrazloži obstoječo situacijo na tem področju ter da predstavi konkretne smernice, roke in rešitve, ki jih za to področje načrtuje. Javno komunalno podjetje Prodnik naj podaljša rok za oddajo anket dokler se ne pridobi in javno poda vseh informacij v zvezi z anketami.« Rok Ravnikar Člani LEO cluba Domžale: Peter Ribič, Katarina Puček. Žiga Tollč In Sanda Jerman. Matic Bogataj, Ana Jurančlč (LEO klub Brdo) In Sanda Jerman (LEO club Domžale) ob slavnostni predaji prenosnika. Leo klub Domžale pomaga Smo v času, ki je za večino ljudi najlepši čas v letu. Mesta zažari-jo v vsej svoji lepoti, okrašena z novoletnimi lučkami. Korak ljudi se umiri, umirijo se naše misli. December je čas za praznovanje, je čas, ko nas večina razmišlja o preteklih dogodkih, o preteklih dejanjih Icr se pripravlja na leto, ki je pred nami. December je tudi mesec, ko nam v očeh zažarijo iskrice. Tiste iskrice, ki jih čez leto "i »pazili. Druženje, dobrota, pomoč, obdarovanje, vse te stvari v leni času dobijo večji pomen. In tako je bil tudi pretekli teden nekaj prav posebnega za Matica Bogataja, člana Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj, ko smo mu članice in člani LEO klubov Brdo in Domžale predali v uporabo prenosni računalnik, ki je posebej nadgrajen s programom za povečavo, ki omogoča slepim in slabovidnim osebam nemoteno delo v vsakdanjem življenju. Matic je dijak Srednje biotehniške šole Kranj, programa Živilski tehnik in prepričani smo. da smo mu z nakupom računalnika nekoliko olajšali delo v vsakdanjem življenju. Na ta način smo ga zagotovo še dodatno spodbudili za nadaljnji študij, ki ga namerava nadaljevati po končani srednji šoli. Članice in člani omenjenih klubov so zbrani denar za nakup računalnika zbrali z organizacijo dobrodelnega HaLEOvveen par-tyj-a, ki seje zgodil 31. oktobra v klubu Manana v Kranju. Lahko povemo, da je žur lepo uspel in da so bili obiskovalci navdušeni nad samo izvedbo celotnega večera, kateremu je ves čas sledila animacija, vedeževanja s pravo astrologinjo, izdelovanje najrazličnejših pričesk ipd. Naj se ob tej priliki zahvalimo vsem izvajalcem animacije in vsem udeležencem zabave, ki so nakup računalnika tudi omogočili, saj smo /brali kar 430.000.00 SIT prostovoljnih prispevkov, ki bodo šli v celoti v dobrodelne namene. Slovenski LEO klubi so od 02.12.2006 do 09.12.2006 pripravili LEO teden, z namenom počastitve 5. obletnico LEO Distrikta Slovenija. V LEO clubu Domžale smo v soboto, 09.12.2006 v Mer-calor centru Domžale organizirali dobrodelno božično stojnico, kjer smo prodajali izdelke varstveno delavnih centrov Dolfke Boštjančič iz Ljubljane in Društva Sožitje iz Lok v Tuhinjski dolini. Zbrali smo preko 80.000,00 SIT, ki jih bomo namenili obisku kina varovancev obeh delovnih centrov. Hvala vsem, ki ste se odzvali našemu klicu na pomoč. Peter RIBIČ in Sanda JERMAN Prostovoljno gasilsko društvo Stob - Depala vas Prizidek h gasilskemu domu je pod streho To je sedaj dejstvo . Dve številki nazaj smo v Slamniku pisali, kako težko gasilke in gasilci ter seveda vsi krajani Stob-Depala vas pričakujemo, da se bodo zadnja krov-ska dela na prizidku gasilskega doma v Stobu zaključila. V skladu z dogovorom z izvajalcem smo računali da bodo dela zaključena že v prvi polovici novembra, vendar se je zadeva malo podaljšala, kol je običaj pri gradbenih in zaključnih delih. Dela so potekala z vso zavzetostjo in izvajalec se je potrudil, da nas ni prehitelo slabo vreme in je delo teklo hitro in brezhibno. Na priloženi fotografiji lahko vidite, da je dozidani del k obstoječemu gasilskemu domu prava lepotica v tem okolišu. Ko smo pregledovali načrte, ki jih je za nas izdelal arh. Feliks llrihernik. naš sokrajan. si nismo zamišljali, kako bo to v resnici izgledalo. Res, enkratna arhitektonska rešitev. Istočasno smo zamenjali kritino na starem gasilskem domu, v naslednjem letu pa bomo uredili ostrešje in kritino na vmesnem pri- zidku. Čaka nas še mnogo dela. vendar gasilci smo pridni in včasih tudi trmasti, saj brez tega ne gre. Upamo na vse najboljše. Ob tej priliki bi se radi še enkrat zahvalili vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da smo dosegli ta naš cilj. Zahvala posebej velja Občini Domžale za razumevanje in finančno pomoč. Gasilski zvezi Domžale za vso fi- nančno in moralno podporo. Krajevni skupnosti Venci ja Perka za tvorno sodelovanje. Hvaia tudi vsem ostalim, ki ste prispevali finančna sredstva, posebno še krajanom in krajankam Stoba in Depale vasi. ki so nam po svojih najboljših močeh vseskozi stali ob strani. Seveda pa dela Še nekaj časa ne bodo dokončana do zadnje faze. Zato se že sedaj priporočamo za nadaljnje sodelovanje z vsemi. Hvala vam! Bližajo se prazniki in novo leto 2007. Za praznike vam želimo veliko lepih dni. v novem letu 2007 pa v prvi vrsti zdravja, zadovoljstva in sreče, vsem poslovnim partnerjem pa mnogo uspehov pri njihovem delu. Na pomoč! PGD STOB - DEPALA VAS Turistično kulturno društvo Rova DETEL-CA ¡8 H V prazničnih dneh pred novim letom so prizadevni člani Turistično kulturnega društva Kova izdali že tretjo številko svojega glasila DetePca, katerega naslovna stran je posvečena letošnjemu osrednjemu projektu izvedbi gledališke igre Kokovnjači. V prijetnem glasilu pišejo o izletu v Belo Krajino, predstavljajo svojo dejavnost v letošnjem letu, pišejo o delu sveta, seznanimo se lahko z dejavnostjo posameznih društev, nas vabijo, da preberemo o zgodovini njihovih krajev, prijeten je prispevek o vaških igrah.niso pa pozabili tudi na predstavitev Teka na Žiški vrh, karateista Domna Volmajerja, Lojzeta Remsa, pišejo o noči čarovnic ter o družinskih praznikih, objavljajo recept za belokranjsko pogačo, nas opozarjajo na pomembnost medu, pozabili pa niso niti na slamnikarstvo, povabilo k nordijski hoji ter križanko ter voščila za prijetno leto 2007. Če bodo prazniki in leto 2007 tako prijetno, kot je tretja številka Deteice. potem bo v Krajevni skupnosti Rova leto. ki prihaja, resnično prijetno Iskrene čestitke Uredniškemu odboru za res prijazen in slikovit časopis Vera Pokušina vin ihanskega vinorodnega okoliša Turistično društvo Ihan že vrsto let organizira pokušino vin ihanskega vinorodnega okoliša. Letos smo to prireditev organizirali v nedeljo, 9.11.2006 ob 14. uri v Kulturnem domu v Ihanu. Svoje, doma pridelano vino, je v Kulturni dom prineslo kar 14 pridelovalcev. Sodelovali so: Ludvik Hribar, Ivi Urbanija. Srečo Nahtigal, Felo Plevel, Alojzija Kovic, Ferdinand Starin, Janez Cencelj, Drago, Božo Gregorin, Tone Cencelj Boris Cerar, Martina Anžin, Ione Lenček in Bernard Hribar. Vsi razstavljala pa so poskrbeli tudi a »pogrinjek« - lepo obloženo mizo dobrotami, kajti vina se ne da pokušati brez prigrizka. Vsi razstavljala so se res potrudili pri pripravi miz, ki so bile zelo estetsko in domiselno pripravljene Strokovna komisija za ocenjevanje vin je imela zelo težko nalogo. V komisiji za ocenjevanje vin so bili: • Predsednik: Franc Kralj • Člani: Toni Dragar, Bojan Ivanuša, Franc Vodnjov in Stane Nahtigal. K prijetnemu vzdušju v dvorani so Kokošnje Vse najboljše, Nada! Navadno v Slamniku ne predstavljamo mlajših jubilantov. Tokrat smo se izjemoma odločili za kratek zapis o 50. rojstnem dnevu Nade Križman iz Kokošelj, gospodinje, delavke na čakanju, ki nam ga je poslal naš zvesti dopisnik Jože Novak. Ob dobrem kosilu in prepevanju starih pesmi so njeni domači in prijatelji v znani gostilni Soklič tudi zaplesali oh diatonični harmoniki gospe Ivanke. Manjkalo ni niti domače torte, knjige, z napisom: »Mami Nadi za Abrahama« ter pesmi ata Jožeta: »Je volja in misel še mlada, le rojstni list rumen postaja, Vendar Nada se ne da, saj Abrahama čila obhaja. Naj sreča bo tvoja znanka, da tudi denarja in ljubezni ne zmanjka, pa bo življenje kot bajka.« Ostani še naprej aktivna, čedna, pa srečna in zdrava, »vitalna« kot se šika.« Nada in mož Danilo imata tri otroke: sinova Matjaži in Aleša ter hčerko Sabino ter desetletno vnukinjo Tanjo. Nada pravi, da si želi zdravja, sreče in zaslužene upokojitve čez tri leta. Tudi sorodniki ji želijo še veliko lepih in sončnih dni. V. Vojska, loto Jože Novak pripomogli mladi harmonikarji z Gorjuše. Pokušina se je zavlekla, saj ni enostavno ocenjevati toliko dobrih vin. Končno je komisija le oddala svoje glasove in nagrade so dobili: 1. mesto: IVI URBANIJA 2. mesto: MARTINA ANŽIN 3 mesto: SREČO NAHTIGAL Ocenjevali pa smo tudi pogrinjke, za katere so dobili nagrade: 1. mesto: IVI URBANIJA - mizo je pripravila skupaj s Bernardom Hribarjem in Ferdinandom Starinom 2. mesto: MARTINA ANŽIN 3. mesto: JOŽI CENCELJ Po končanem uradnem delu, pa se je pričel še neuradni del. Ob prijetnih zvokih harmonike, pesmi in klepetu smo se imeli lepo. Zahvaljujemo se vsem. ki ste sodelovali na »pokušini«. saj drugače sploh ne bi vedeli, koliko dobrih vin se pridela v ihanskem vinorodnem okolišu I. Drobnlč Foto: Andraž Gregorlč LJUBEZEN JE VEČNA, DOKLER TRAJA stran 14 Večji pomen in podpora varovanju kulturne dediščine - da ali ne?! Kratka predzgodovina Ob lanskih prireditvah in proslavi 80-letnice proglasitve Domžal za trg je bila večkrat ponovljena tudi misel slavnostnega govornika na slovesnosti ob imenovanju Domžal (07. avgusta 1925) dr Valentina Rožiča, ki je med pomembnejšimi nalogami za razvoj trga Domžal posebej navedel tudi »lastni krajevni muzej«. Ta ideja žal v vsem obdobju osemdesetih let ni doživela svoje uresničitve, čeprav so si nekateri posamezniki in skupine občasno resno prizadevali v tej smeri. Tako je Kamniški muzej kot vse doslej matični krajevno pristojni državni muzej 1964. leta uredil muzejsko zbirko o.razvoju slamni-karske domače obrti in industrije na gradu Krumperk. Muzejsko zbirko oz. predmete je darovala tovarna Univerzale. projekt in razstavo pa je pripravila takratna etnologinja omenjenega muzeja Majda Fister. Ta zbirka je bila 08.11.1990 zaradi dena-cionalizacijskega zahtevka za vrnitev gradu Krumperk lastnikom potem prenesena v zaklonišče OŠ Venclja Perka v Domžalah. V letu 1992 je bila ta zbirka brez vednosti Muzeja Kamnik prenesena v Jamarski dom na Gorjušo, kjer se nahaja še sedaj, brez ustrezne konservatorske nege in primerne predstavitve javnosti. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je takratna županja ustanovila posebno skupino za proučitev možnosti za ustanovitev lokalnega muzeja Domžale; pripravljen je bil celo predlog za umestitev muzeja v del prostorov sedanje Flerinove lekarne oz. bivše vinske kleti Miiller, poleg Kulturnega doma Franca Bernika. Do odločitve o ustanovitvi muzeja ni prišlo, skupina je prenehala z delom brez kakršnegakoli rezultata, ker je očitno zmanjkalo denarja, politične volje in poguma. Po zaprtju nekdanje tovarne Univerzale je pred tremi leti vzniknila »civilna iniciativa za ustanovitev mestnega muzeja«, ki je potem prerasla v novoustanovljeno Muzejsko društvo Domžale. V svoji kratki zgodovini mu je ob finančni pomoči Občine Domžale uspelo organizirati štiri pomembne prireditve: 1. razstava »Zemlja pod našimi nogami« (2004) s predstavitvijo izkopanin s trase avtoceste na območju naše občine, 2. razstava ob 80-letnici proglasitve Domžal za trg (2005) - s sodelovanjem občine in številnih drugih društev je bila organizirana vrsta prireditev, 3. razstava in izdaja monografije o Jožetu Karlovšku, pomembnem slovenskem etnografu, stavbeniku in izumitelju, ki je segla iz Domžal tudi v njegovo rojstno vas Šmarjeto na Dolenjskem (2005), 4. organizacija domžalskega dela Dnevov evropske kulturne dediščine (2006) - gradovi, utrdbe in mesta obzidja; z ogledom in predstavitvijo gradov oz. dvorcev Krumperk, Črne-lo in grajskega parka Češenik (konec septembra 2006). V tem letu je bila poleg izvedbe zadnjih dveh omenjenih večjih nalog namenjena osrednja pozornost pripravi »Programa varovanja kulturne dediščine v občini Domžale,« ki ga je društvo pripravilo po naročilu Občine Domžale. Kje smo trenutno? V zadnjih letih se v okolju naše občine vedno bolj utrjuje spoznanje o nujnosti celovite in organizirane skrbi za varstvo in predstavitev naše kulturne dediščine. Ključnega pomena je, da so se začeli s svojimi aktivnostmi in pobudami vključevati na to področje tudi številni posamezniki, skupine, društva in šole. V tem prispevku seveda ni mogoče niti na kratko predstaviti številne že izvedene zelo zanimive aktivnosti različnih skupin. Odločilno je, da se v našem okolju vedno bolj širi spoznanje in zamisel o nujnosti bistveno večje odgovornosti do naše kulturne dediščine in spoznanje, da je to pomembno tako za spreminjanje zavesti o naši identiteti, kakor tudi za vključevanje dediščine v kulturni, gospodarski in družbeni razvoj. Prvi pomembni znanilci teh prizadevanj so: - razglasitev gradu Črnelo za kulturni spomenik lokalnega pomena in pripravljajoči se projekti za njegovo prenovo ter kandidatura za pridobitev evropskih sredstev, - sprejet lokacijski načrt za celovito ureditev grajskega in bodočega zabaviščnega parka Češenik (ki kar kliče tudi po razglasitvi gradu Češenik za kulturni spomenik lokalnega pomena), - vedno bolj široko in poglobljeno vključevanje osnovnih šol Rodica in Radomlje v proučevanje lokalne kulturne dediščine v neposrednem okolju z obdelavo Mlinščic in mlinov ter nekaterih drugih delov kulturne dediščine. Prav tako je seveda nujno omeniti nekaj pomembnih zasebnih /birk premične kulturne dediščine, ki že desetletja nastajajo kot rezultat prizadevanj nekaterih v kulturno dediščino posebej usmerjenih posameznikov: - zbirka pok. Antona Ravnikarja, - filatelistična in zbirka metuljev pok. Zdeneta Skoka, - zbirka starih razglednic g. Aniona Pavlina, - etnografska zbirka g. Matjaža Bro-jana, - nastajajoča etnografska zbirka v Menačn'kovi domačiji, - zbirka Jamarskega društva Simona Robiča na Gorjuši, - nastajajoče zbirke kmečkih obdelovalnih strojev. Na drugi strani pa kot negativna posledica dosedanje nezadovoljive organizacije varovanja kulturne dediščine na ravni občine kot lokalne skupnosti propadanje nekaterih še preostalih objektov nepremične dediščine in odsotnost vsakršnega pravega nadzora in skrbi vsaj za dokumentiranje pomembnih delov industrijske dediščine (Univerzale, Toko, itd.) »Gasilske« akcije posameznikov ob podiranju številnih starejših zgradb so le izražanje nemoči in neorganiziranosti ožje lokalne skupnosti na tem področju. Tudi zgoraj omenjene zasebne zbirke nimajo nobene prave možnosti, da bi bile dostopne na ustrezen način ožji in širši javnosti. Kako naj trajno predstavimo sodobnikom in zanamcem številne bogate izkopanine arheoloških del na trasi avtoceste, ki dokumentirano izpodbijajo dosedanje prevladujoče mnenje, da so Domžale z okolico kraj brez daljše, starejše zgodovine? V resnici pa so sedaj najdeni dokazi o poselitvi teh krajev že pred 15.000 leti. Odgovor je jasen in enostaven: brez lokalnega muzeja to ni mogoče! Matjaž Brojan: Feljton o Jožetu Karlovšku (12) Strokovnjaki so o Karlovšku zapisali Bil je eden najbolj ustvarjalnih Domžalcev v vsej zgodovini našega kraja. Bil je človek, ki je svoje osebne želje postavil v ozadje,, svoje življenjsko poslanstvo, za katerega je čutil, da ga mora opraviti, pa na prvo mesto. Dobesedno živel je za svoje delo in v tem delu tudi izživel svoje življenje. Bil je neverjeten navdušenec za lepoto po slovensko, za vse, za kar je presodil, da med ornamenti, med ljudsko ustvarjalnostjo, stavbno dediščino in drugim nosi vizualno, v svetu prepoznavno identiteto slovenstva. Natančno je vedel, kaj vse zmore opraviti, dobesedno čutil je. kaj vse mora v življenju postoriti. Kljub kratkosti življenja, živel je komaj dobrih 60 let, je storil izjemno veliko. O Karlovšku in njegovem delu so v naši periodiki ostali mnogi zapisi: teh je bilo posebno veliko ob domžalski razstavi v šoli, okrog leta 1960, posebej mnogo pa ob njegovi smrti v letu 1963. Iz arhivov povzemamo nekaj zapisov o tem velikem Domžalcu in njegovem obsežnem življenjskem delu. ki ga je skrbno popisanega, arhiviranega in natančno ohranjenega zapustil v kroniki svoje družine, kroniki, kiji je bil sam avtor in iz katere v največji meri lahko današnjiki povzemamo pričujoče gradivo ... Nekatere zapise in misli strokovnjakov etnologije, Karlovškovih znancev, prijateljev in drugih smo že uporabili v prejšnjih zapisih, zaradi tehtnosti in zanimivosti rok izpod katerih so ti zapisi prišli, pa jih prinašamo v skrajšani obliki vnovič. Pisatelj Franc Šaleški - Finžgar ... Spoštujmo dediščino svojih očetov, na njej zidajmo nov svet slovenske samostojnosti in slovanske vzajemnosti. Za sovražnike velja Svarunovo geslo: »Dokler je kaj sonca, dokler je kaj strelic in mečev, se Sloven ne poda!« Ravnatelj domžalske osnovne šole Milan Mehle... Karlovškovo delo je pomembna umetniška pridobitev tudi zato, ker prikazuje umetnost, ki je črpana iz naše pretekle kulture in povezana s sodobno praktično uporabo. Za umetno obrt pohištva ima pa gotovo večji pomen Karlovškov nov način slikanja na les z lužnimi barvami. Arheolog dr. Jože Kastelic ... Raziskovanje slovenskega ornamenta v mednarodnih tokovih in smereh, to je naloga, ki jo je prireditelj te razstave pričel in vršil. Ta naloga ostaja nam vsem v bodoče med najvažnejšimi. Ali ni tudi ornament kot del umetnosti iz ljudstva rasel in se spreminjal, kakor se je spreminjalo ljudstvo, kakor seje spreminjal način materialnega življenja družbe, način produktivnih sil in produkcijskih odnosov? Poiskati zakonitosti teh zvez v materialni kulturi ljudstva od Barja do danes - to je naloga in bodi metoda ... Največji slovenski arhitekt Jože Plečnik... Visokospoštovani gospod Karlovšek! Pri meni je vse narobe, zato lepo prosim oprostite, ker se tako kasno pridem zahvaliti: ganili ste me z ljubeznivo poklonitvijo vaše najnovejše tako lepe knjige. Izkazali ste mi s tem nezasluženo pozornost. Verjemite mi. da občudujem vašo veliko in posvečeno vnemo in požrtvovalnost. Iskreno želim, da bi vaši ideali našli plodna tla in uresničenje v najpopolnejši meri. Spoštljivi in prisrčno pozdravlja vaš udani Plečnik Marica Pehanijeva - hči papirniškega tovarnarja Frana Bonača ... Jože Karlovšek je projektiral stavbe za popolnoma novo in sodobno celulozno tvornico: »CELULOZA« DRUŽBE Z. O. Z.VIDEM OB SAVI, katero je ustanovil in zasnoval moj oče Fran Bonač. V letih 1938 in 1939 je vodil vsa stavbna dela v zgradnji v popolno zadovoljnost družbe. Posebno pažnjo je posvetil tudi higijenski in socijalno tehnični ureditvi stavb. V spomin prijatelju! terenskega gradiva predstavlja tudi nekaj samostojnih publikacij in razprav v revijah. Mimo tega gradiva danes ne more nihče, ki ga zanimajo vprašanja ornamentike, arhitekture, kiča, umetne obrti, lončarstva in drugih zvrsti. Karlovšek je imel v svojem delu neko dvojnost, ki pa je ni ločeno obravnaval: prvi mu je bil zbiratcljsko raziskovalni cilj, drugi pa je bil bolj praktične narave. S številnimi primeri je poskušal prikazati uporabnost ornamentov in drugih umetnostno krasilnih detajlov v novem okolju in v novih kompozicijah, zlasti na pohištvu, vezeninah, stavbah, okrasnih predmetih in drugod. Prav to, do neke mere romantično apliciranjc, kije bilo in je še danes razširjeno v določenih družbenih plasteh, je dokaj zmanjševalo težo njegovega dela. Toda zdi se, da ga zaverovanost v našo ljudsko dediščino ni mogla odvrniti od tega. In ta zaverovanost je bila zares iskrena. Vodilni slovenski etnolog dr. Janez Bogataj... Ustvaril je veliko risb, skic in načrtov, predvsem pa je poskušal vnesti v sočasno arhitekturo, oblikovanje in notranjo ureditev prostorov stare, ljudske elemente, ki naj bi jih industrializacija izpodrinjala in s tem naj bi se uničevala naša ljudska umetnost. Karlovškovo navdušenje je bilo tako veliko, da je preglašalo kritični čut, direktna osebna udeležba pri izdelavi številnih risb, skic in drugega tehnično-umetniškega gradiva pa mu je potiskala v ozadje tudi miselno ostrino. - Toda kljub povedanem je pred nami ostalo Karlovškovo delo, ki ga poleg Znameniti Kamničan-Josip Nikolaj Sadnikar. ^•nív^o *Cta. V*J»¿i+/a¿í* O. tvJtiXÜVj t<***4a ■mrir^^ií Ti* ****** /. iaj¡9y¿t et4ü¿+r¿/**eyti. Občina Domžale obvešča Potrebujete sejno sobo Pred kratkim odprt DOMŽALSKI DOM v Domžalah, na Ljubljanski cesti štev. 58, je odprl vrata tako strankam, kot nekaterim društvom in zavodom, v obnovljeni stavbi nekdanje Knjižnice Domžale pa sta urejeni tudi dve dvorani, primerni za sestanke, manjše seminarje in druga srečanja, ki ju je mogoče tudi najeti. Vse informacije dobite na telefonski številki 7220 100. V MALI DVORANI je 32 sedežev, v VELIKI DVORANI pa 74 sedežev, v obeh so tudi mize za predsedujoče oz. predavatelje. Posamezno dvorano lahko zainteresirani najamejo za ceno 5 EUR/uro +■ DDV, kar pomeni skupaj 6 EUR/uro. Najemnina se plača z gotovino ali plačilno kartico na vložišču Občine Domžale, Ljubljanska 69, ali na podlagi izstavljenega računa (po želji najemnika). Ob prevzemu ključa se podpiše najemna pogodba in plača kavcija za ključ v višini 5.000,00 SIT oz.' 20,86 EUR. Avdiovizuelnih naprav v posameznem prostoru ni, lahko pa koristite magnetno tablo in projicirno platno. Kavcija se najemniku vrne, ko ta vrne ključ. Na občinski internetni strani www.domzale.si si je mogoče ogledati razpored prostih terminov za obe dvorani. Željeni termin najemnik rezervira na vložišču Občine Domžale oz. pri Sonji Spruk, Oddelek /a premoženjske zadeve Občine Domžale, tel. 7220 100. Občina Domžale Zato: kako naprej - ali kdaj lokalni mestni muzej Domžale? Že omenjeni predlog »Programa varovanja kulturne dediščine v občini Domžale« bo v kratkem poslan v širšo strokovno in javno razpravo zainteresirani javnosti in seveda novemu občinskemu svetu. V programu je celovito ocenjeno sedanje stanje na področju varovanja nepremične in premične kulturne dediščine, kakor tudi njegove organiziranosti ter seveda oblikovani številni predlogi za bistvene spremembe na tem področju. Naj omenimo samo ugotovitev, da za številne spomenike v naši občini, ki so vpisani v ustrezni register kulturne dediščine, sploh ni znano, kdo je njihov lastnik in posledično tudi nimajo gospodarja oz. upravljavca. Za nekaj kulturnih spomenikov so bile izdane samo začasne odločbe o razglasitvi za spomenik lokalnega pomena, brez opravljenih celovitih strokovnih obdelav in smernic za njihovo obnovo in varovanje. Doslej je v zvezi s tem v občini (upravi) prevladoval pristop: ne drezajmo v to, bomo imeli potem prevelike stroške za vzdrževanje. Državni zavod za varstvo kulturne dediščine se je pojavljal na tem področju bolj kol »gasilec ob požarih« ali pa je včasih kol druga skrajnosti z nerealnimi zahtevami blokiral razvoj celotnih območij (npr. območje Stoba). Svojo vest smo si pomirili z nekaj milijoni tolarjev za pomoč pri obnovi nekaj sakralnih spomenikov in z odkupom ter obnovo Mcnačn'kove domačije. Sedaj stojimo (tako kot Hanibal pred Rimom: napasti ali ne) pred vprašanjem 80 let stare odločitve: ali bomo končno ustanovili lokalni (mestni) muzej, ki naj bi zagotovil sistematično varovanje nepremične kulturne dediščine in omogočil zbiranje in predstavitev tako javnih in zasebnih zbirk premične dediščine. Upati je, da bo o programu varovanja kulturne dediščine in predlogu za ustanovitev lokalnega muzeja slekla živahna in argumentirana razprava, ki bo prinesla dolgo pričakovane odločitve. In končno: upati je, da ne bo splavala po Kamniški Bistrici še ena od dosedanjih številnih pobud za ustanovitev edine manjkajoče kulturne ustanove zadnjih sto let razvoja Domžal - prepotrebnega muzeja! Franci Gerbec Míraií j'< I. Kultutu IilruStvo ■r aii tare Skoajan pri Domžalah v sodelovanju z KRAJEVNO SKUPNOSTJO TOMA BLEJCA - VIR vabi na NOVOLETNO PREDSTAVO Kulturni dom na Viru sobota 30. december 2006, ob 19. uri NASMEJALI SE BOSTE DO SOLZ! Rezervacija in prodaja vstopnic Tel.: 01/721 21 43, 051 303 801, 01/72114 19 NOVOLETNI P0PUH Cena vstopnice \.500,00 sit K/llaRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 VISTRA TRGOVINA /(..('/IwjpeinMeSm mmi lelo 200 j! • OGREVALNA TEHNIKA • PLINSKE INSTALACIJE • VODOVODNI MATERIAL 1 VELIKA IZBIRA KERAMIKE Groblje 3a • Rodica • 1230 Domžale tel/fax: 01/72116 55 * tel.: 01/724 43 43 fax: 01/724 43 44 • e-mail: vistra02@si0l.net SLAMNIK - decambar 2006 stran LJUBEZEN NE POZNA BESEDE NEMOGOČE Iskrene čestitke ob biserni poroki Tončka in Jurij Vulkan Življenje se kot reka pretaka na brzicah časa. Prinaša prijetne, včasih tudi manj prijetne trenutke, prinaša srečo, veselje, tke medsebojne vezi in ustvarja družine. Tako sta si družino 16. decembra 1946 ustvarila Tončka in Jurij Vulkan iz Domžal. V decembru 2006 je tako preteklo šest desetletij skupne poti. Na njej sta sc biseroporočenca veselila družine, svojih treh otrok ter njunih družin, obletnic, skupaj preživete življenjske poti ter številnih čestitk ob življenjskem jubileju - biserni poroki, kije dana malokatcrcmu paru. Ob biserni poroki jima jc Čestital in zaželel vse dobro, župan Toni Dragar ter jima ob obisku na prijetni slovesnosti z vsemi domačimi izročil tudi priložnostno darilo. Gospa Tončka, njen dekliški priimek je Kotnik, se je rodila 15. 1. 1922 na Duplici kot prva med sedmimi otroki v revni, a srečni družini. Gospod Jurij Vulkan, ki raje sliši na tovariš J ur, je bil rojen 19. 6. 1922 v Domžalah ter preživljal otroštvo kot večina mladih, leda je bila mladost, kasneje pa vse življenje, polno športa. Ža oba je značilno, da sta se našla po težkih preizkušnjah v njunih otroštvih, ki sta ju zaznamovali prezgodnji izgubi očetov, velika skrb in ljubezen obeh mater, pa tudi zgodnji začetek samostojnih poti. Vse življenje ju je spremljalo delo in predana skrb za družino, ob njej pa ljubezen do narave in pohodništva, predvsem biseroporočenca pa tudi do športa. Biseroporočenca Tončka in Jurij sla sc v marcu 1941 prvič srečala v Rcmčcvi tovarni (nekdanjem STOL««), po njenem požigu pa vsak zase iskala službo, dokler nista odšla v partizane. Jurij je leta 1943 kot telegrafski delavec na Bledu dobil zvezo z aktivisti <>l in se umaknil med borec NOV in skrbel za kurirsko zvezo v okrožju Kamnik. Znašel seje v številnih nevarnih situacijah, iz katerih so ga reševali dober sluh in vid, prisebnost ter dobra obveščevalna služba. Tudi v teh težkih časih sc je večkrat srečal z mlado Tončko, ki je ob obiskih, včasih tudi s kolesom, prinašala hrano. 25. decembra 1944 zlatoporočenca ne bosta nikoli pozabila. Rodil se jima je namreč sin Jurij Po poroki, 16. decembra 1946, seje mama Tončka preselila k Šprchel-novim v Domžale in sprva delala v TOKU, nato pa zaradi otrok, rodili sta se še dve hčerki, ostala doma, saj sta se z očetom zavedala, kako pomembna je vzgoja otrok. Ko so ti odrasli, je delala kot čistilka v občinski stavbi in se upokojila. Gospod Jurij je po poroki delal kot mizar pri »Kavalša« v Domžalah, kasneje Lesna industrija Domžale, po 17 letih pa odšel'v TOSAMO kjer jekot vzdrževalec delal do upo-kojilve. Aktiven je bil na kulturnem področju, v Zvezi borcev, sindikatu, delavskem svetu, bil pobudnik kegljaške sekcije in pri njenem delu vztrajal več kot 30 let. Za svoje delo je prejel številna državna, občinska, klubska in sindikalna priznanja, med njimi tudi srebrno plaketo Občine Domžale. Se posebej sc je v letu 2006 razveselil priznanja za življenjsko delo na področju športa in rekreacije - za zvestobo TVD Partizanu, kjer je bil nekoč odličen telovadec, za udeležbo na pohodih »Po poteh ob žici okupirane Ljubljane«, kjer je bil nepretrgoma skoraj pet desetletij (od 1957), za uspehe pri kegljanju, za pohode in skrb za Domžalsko pot spominov in drugo prizadevno delo. lam, kjer je nekoč stala 100 let stara hiša, sla zakonca Vulkan s sinom Jurijem v letu 1970 zgradila novo. V vrhnjih prostorih živi sin z družino, hči Olga z družino prebiva v trzinski coni, najmlajša hči Joži s svojo družino živi v Sp. Jaršah. Skupaj imata slavljenca pet vnukov in vnukinjo, posebej vesela sta pravnukjnje Gaje. Vnuki se radi spominjajo varstva pri domžalski mami, ki jih je naučila veliko pesmi, jih vodila na sprehode, pripovedovala pravljice, pa tudi kartah so velikokrat. Domžalčani ter njuni prijatelji in znanci pa ju poznamo tudi po »poti užitka in sprostitve«, kot ji pravita sama, in na katero sta se podajala vrsto let. Njuna knjižica o preboje ni Domžalski poti spominov je že zdavnaj prešla številko sto in najbrž samo onadva vesta, koliko tisoč ki lometrov poti sta prehodila in koliko čevljev sta porabila, pohvaliti pa velja tudi njuno skrb za urejeno pot, prijazna srečanja s pohodniki in domačijami ob poti, nabiranje zdravilnih zelišč za odlične čajne mešanice, s katerimi pogostita domače in prijatelje, nabiranje gob in borovnic. Očeta Jurija pa številni poznajo po čudovitih pohodnih palicah, ovitih s srebotom, s katerimi je tudi konkuriral za naslov najboljšega zbiralca, pa mu je do zmage zmanjkalo le malo glasov. V Vulkanovi hiši v Domžalah na Ulici Simona Jenka 2 je vedno živahno. Kljub starosti, tudi bolezenskim težavam, sta biseroporočenca čila in zlasti tovariš Jurse ne da. Skrbno spremlja in komentira dogodke, posebej prijetna pa so srečanja vseh domačih, ki se skoraj vsak konec tedna zberejo v domači hiši. Iskrene čestitke ob biserni poroki. SpoStOvana lončka in Jurij Vulkan, ter veliko sreče in zdravja ne le v letu 2007, temveč na vseh poteh do diamantne poroke. Vera Vojska Lepotici sta se srečali z županom Tonijem Dragarjem Premalo smo ponosni V prazničnih dneh, ki so kot nalašč za prijetna srečanja, je župan Toni Dragar na sprejem povahil tri, v zadnjem času posebej uspešne Domžalčanke: Katjo Majhcnič, LEPO SOSEDO 2006, Tjašo TAVČAR, NAJ SMRKLJO 2006 ter Evo ČERNE, zmagovalko BITKE TALENTOV v oddaji TV Slovenija SPET DOMA. Medtem ko sta sc Katja in Tjaša sprejema lahko udeležili, je bila Eva zaposlena I snemanjem video spota in sc bo pri županu oglasila ob kateri drugi priliki. Župan Toni Dragar je obema zmagovalkama izročil šopka ter praktični darili, ob čestitkah obema dekletoma pa poudaril, da smo Domžalčani premalo ponosni na doseženo, pa tudi na lo, kaj znamo, kaj naredimo in kaj smo. Obema dekletoma sc je zahvalil za promocijo naše občine saj sla stalno poudarjali, da sta iz Domžal, ter jima zaželel še veliko uspehov na življenjskih poteh. Tjaša Tavčar, dijakinja Srednješolskega centra Rudolfa Maistra - program ekonomski tehnik, ki je s 16 leli poslala NAJ SMRKLJA 2006, jc predstavila sam potek tekmovanja, še posebej finalno predstavitev in povedala, da se je naslova zelo razveselila, na njen uspeh pa so ponosni tudi starši. Pričakuje snemanje dueta z NA.ISMRKAVCKM. Tjašo bomo na podobnih tekmovanjih zanesljivo še srečali in ji želimo veliko uspehov. Katja Majhcnič je absolventka Filozofske fakultete v Ljubljani - nemški jezik in književnost, slevardesa, ki je v enem številnih intervjujev povedala, da ni manekenka temveč fotomo-del. Pričakovala je lento, vendar niti slučajno prvega mesta, ob tem pa je prepričana, da je glasovalce in žirijo prepričala tudi s svojo razgledanostjo. Tekmovanja seje udeležila, ker sc je želela prepričati, ali lahko uspe, sicer pa svojo prihodnost vidi kot profesorica nemščine. Vsa tri dekleta, ki so nas s svojimi uspehi resnično presenetile, vam bomo podrobneje predstavili v eni naslednjih številk Slamnika, danes pa le iskrene čestitke in deklela. ponosni smo na vas. V. Vojska Eva Cerne Je letošnja zmagovalka BITKE TALENTOV 2006. Za uspeh JI Iskreno čestitamo In želimo veliko uspeha na glasbeni poti. Več o Evi, ki se vsem zahvaljuje za podporo, v naslednji številki Slamnika. Med letošnjimi Prešernovimi nagrajenci Univerze v Ljubljani tudi Domžalčan Matej Drašček - za izjemen raziskovalen dosežek Najbrž se bo marsikdo od bralcev in bralk našega Slamnika ob pogledu na naslov prispevka vprašal, ali ni bil ta fant nekoč uspešen kotalkar in še prav bo imel. Matej Drašček, roj. 1982, je bil eden najuspešnejših kotalkarjev Kotalkarsko drsalnega kluba Domžale, saj je pred leti na evropskem prvenstvu osvojil bronasto medaljo. Kasneje se je posvetil študiju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani - smer finance. Pa kotalka n ja še ni čisto opustil, saj svojemu nekdanjemu klubu kot trener pomaga s svojim znanjem. Pred kratkim pa je Matej Drašček s Količevega dosegel še en uspeh, ki nuje znova prepričal, da so odlični športniki tudi odlični ljudje. Priden študent Ekonomske fakultete jc namreč diplomiral z nalogo Konceptualna analiza teorije družbene odgovornosti podjetja, kar je bila na tem področju prva tovrstna naloga. Priprava diplomske naloge je od njega zahtevala kar precej časa, saj je bila vsa literatura v angleščini, treba jo je bilo najti, jo zbrati in preučiti, analizirati in napisali poročilo ter smernice, ki imajo zelo veliko uporabno vrednost. Ob tem si z domačo literaturo ni mogel pomagali, ker je ni. Teoretično delo je razdelil na tri dele, povzel glavne ugotovitve ter na tej osnovi predstavil evolucijski model avtorjev. Njegova diplomska naloga jc bila na matični fakulteti skupaj s še eno izbrana za najboljšo in je skupaj še s 35 z vseh fakultet konkurirala za Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Vsebina je komisijo prepričala do te mere, da je Matej Drašček postal eden od 12 letošnjih Prešernovih nagrajencev, za kar mu iskreno čestitamo. V pogovoru z resnim fantom, ki si je tako kol športno začrtal tudi študijsko in življenjsko pot, sem izvedela, da se pripravlja na doktorat na eni od tujih fakultet, kamor mu zaradi prejele nagrade in številnih priporočil ne bo tež- ko priti. Odloča se še med Kanado in ZDA, ob tem pa načrtuje akademsko kariero. Če bo šlo vse po načrtu, v tujini. Želim mu veliko uspeha, bralce pa vabim, da preberejo utemeljitev diplomske naloge, ki je Mateju Draš-čku prinesla najvišje priznanje študentom v naši državi. Oh tej priložnosti se Matej mentorici dr. Adriani Rejc Buhovac, ter dr. Borutu Koširju in dr. Stanislavu Matičiču, ki so mu pomagali, iskreno zahvaljuje. »Konceptualna analiza teorij družbene odgovornosti avtorja Mateja Draščka je delo, ki ima več odlik. Predvsem ga odlikuje dejstvo, da doslej še ni bilo napisano delo, ki bi tako celovito in sistematično analiziralo normativno raven teorij, ki se ukvarjajo z družbeno odgovornostjo podjetja - to so teorija deležnikov, poslovna etika in družbena uspešnost podjetja. Družbena odgovornost podjetja, v poslovnem svetu in tudi širše praktično še ne povsem izdelana doktrina, je nujno rabila takšno delo. Analiza teorij v normativnem oziru je še posebej zahtevna, ker posega v samo bistvo konceptov in v najbolj izvirne misli avtorjev teh teorij. Delo odlikuje tudi izjemno temeljita metoda dela. Matej Drašček ne le da skrbno in premišljeno izlušči, katera dela oziroma kateri avtorji so resnično bistveni za čistost omenjenih teorij, temveč sintetizira njihove misli v izdelek, ki presega vse do sedaj izpeljane poskuse. Razvije namreč ti. evolucijski model avtorjev družbene odgovornosti podjetja, ki ne gradi na posameznih delih, temveč prikazuje medsebojno odvisnost avtorjev (kot normativnih mislecev). Za tak izdelek je bilo treba razumeti vsa relevantna dela vseh avtorjev, pri čemer so številna dela razumljivo globoko filozofske narave. Zato je model, ki predstavlja osnovo za normativno sintezo teorij družbene odgovornosti podjetja, tudi edinstven znanstven zametek in izjemen raziskovalen dosežek.« Se enkrat Mateju iskrene čestitke in tudi v prihodnje veliko študijskih uspehov. Vera Vojska Društvo narodnih noš in Menač 'nkova domačija Praznični čas Leto 2006 sta Društvo narodnih noš Domžale in Menač'nkova domačija, za katero skrbi njena »mati« Olga Pavlin, zaključili z razstavo Praznični čas. Lahko smo si ogledali jaslice, praznične voščilnice, čudovito okrašene jelke in umetniške slike. Prisluhnili smo kitaristkama in pevkama Dani in Jani, ki sta s čarobnima glasoma ustvarili pridih prazničnih dni, medtem ko je po pozdravu Olge Pavlin, Mojca Vilar predstavila zgodovino jaslic ter avtorje razstave. Svoje jaslice, postavljene v okolje nekdanje domžalske Goričice, razstavlja Vinko Ogrinc, Meta Ogrinc je tokrat razstavila manjše slike, ob tem pa tudi praznične voščilnice. Jaslice iz slanega testa so delo Darinke Kranjc iz Cerkelj, Helena Strniša s Pšate seje predstavila /.jaslicami i/ testa (božič-nik). Občudujete lahko novoletno jelko z izdelki z slamnatih kit Joži Košak, Duci Bednjanec pa jc poskrbel, daje vse- skupaj videti resnično čarobno in pravljično, ker so občutili vsi številni obiskovalci. Ti so po ogledu razstave posedeli v prijclni hiši ter ob domači orehovi potici ter čaju iz zdravilnih zelišč obujali spomine na nekdanje »svete« večere v kmečkih izbah. Z zadnjo razstavo Praznični čas, ki si jo lahko ogledate vse do 10. januarja 2007 vsak dan ped l» in 11. ter med 17. in 18. uro, Mcnač"nkova domačija zaključuje leto 2006, v katerem je mela številne navdušene obiskovalce in obiskovalke, ki so v knjigo vtisov napisali veliko prijaznih misli. Vse bralce in bralke Slamnika vabijo, da jih v novem letu obiščete ter vam privoščijo veliko prijetnih prazničnih trenutkov ter zdravih in srečnih dni v letu 2007. Vera Vojska Pred kratkim smo se v prijetni družbi poslovili od naše dolgoletne sodelavke Anice Smolnikar, ki je pravzaprav vse svoje življenje prizadevno delala v občinski upravi. Zahvalili smo se ji za prijetno sodelovanje ter ji zaželeli prijetno jesen življenja med domačimi pa tudi med prijatelji v Jesenskem cvetu, kjer je naia Anica znana kot prizadevna voditeljica ene od skupine, l/vala, Anica, in vso srečo v vseh dneh tvojega upokojenskega življenja. 4 LJUBEZEN NIMA LET. VEDNO SE PORAJA. stran 16 EMB^R/gruäeh AjAR/prosínec Pe Sei Dan ustavnosti KOZOROG K O K E NINA (SVEŽE SVt maScoba. olje CVET Rl MOKRO)! w stopala, O nart" J» prsi i na D nogah A ogljikovi hidrati list Ce 30 so 0 (j glava, r možgani, H «* j beljakovine plod BI I HLADNI » vrat. tilnik M uScsa. zobje J sol. korenina. A 8°'"o!j« koren! Z >vtzt svetlo) R dihala. A ramena. K roke. dlani maščoba, olje cvet MOKRO V pljuča. 0 p™-D A 2elodec. jetra ogljikovi hidrati ust 07 Ne ¿Lía LE srce, krvni obtok, arterije, hrbet beljakovine plod DE HLADIM« prebavila, vranica, trebušna slinavka sol, korenina gomolji korenina sveže svtdrt.o kolki. ledvice, mehur T2~Pe 14 Ne T5pq hum'! 'Ivi. olje cvet MOKRO spolni organi, sečevod ogljikovi hidrati list TT~š7 STRE! stegna. beljakovine plod KO HLADNO] sklepi, kolena, kosti, koža sol, korenina, gomolji korenina Mi 21 Ne (SVEŽE SVEJTl.C goleni, vene maSčoba, olje cvet Rl mokro stopala, nart. ptiti na nogah ogljikovi hidrati ust glava, možgani, oči beljakovine plod BIK korenina Miki osvajamo svetovne odre Mikijevi plesalci so se v tednu od 22. do 26. novembra udeležili Svetovnega prvenstva v show plesih, ki je potekalo v Riesi v Nemčiji. Tekme se je udeležilo 2300 plesalcev iz 26 držav, Miki jev i plesalci pa so v različnih kategorijah in disciplinah dosegli zavidljive rezultate, kljub temu da so nekateri prvič nastopili na tako velikem tekmovanju. Na prestižnem 10. prvenstvu v show plesih, ki je potekalo 5 dni zaporedoma so se plesalci iz Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Belorusije, Češke, Republike Danske, Estonije, Finske, Francije, Gibraltarja, Hrvaške, Italije, Japonske, Južne Afrike, Kanade, Latvije, Libanona, Madžarske, Nemčije, Norveške, Poljske, Romunije, Rusije, Slovaške Republike, Srbije in Črne gore, Slovenije in Združenih držav Amerike v različnih kategorijah - pionirji, mladinci člani in različnih disciplinah - solo, pari, male skupine, velike formacije, potegovali za uvrstitev v finale. Mikijevi plesalci, ki so se tovrstnega tekmovanja udeležili že četrto leto zapored, tudi letos niso ostali neopaženi. V konkurenci 30 malih skupin so se tretjega mesta veselili plesalci male skupine Birds of feather fly together. Ana Černivec, Man-ca Čuček, Špela Karlovšek, Maja Maselj, Uroš Pavlin, Sabina Rovanšek in Robyn Strmšek. V finale sta se med mladinci na peto mesto uvrstila šc Uroš Pavlin s solo točko Ka in pa par Uroš Pavlin in Maja Maselj s točko Kiss of a spider woman. Prav tako seje na peto mesto uvrstila Maja Sonc, trikratna državna in svetovna prvakinja, ki je letos na Svetovnem prvenstvu prvič tekmovala v članski konkurenci, kjer se je za uvrstitev v finale borila kar z 48 solistkami. Velika formacija Sirene se je uvrstila na 7. mesto, prav tako kot tudi članska formacija Distortion. Plesalci velike formacije Distortion so bili na uvrstitev na Svetovnem prvenstvu zelo ponosni, saj je bila to prva članska formacija Plesnega kluba Miki in so nekateri prvič plesali na tako velikem tekmovanju. Prvič pa so se tako velike tekme udeležili tudi plesalci pionirske velike formacije Pajkci, ki so v polfinalu zasedli odlično 13. mesto. V pol-finale sta se med mladinskimi pari na 9. mesto uvrstili še Manca Čuček in Ana Černivec s točko Lullaby ter mala mladinska skupina Don Juan, ki je zasedla 10. mesto Plesni klub Miki je med slovenskimi klubi na Svetovno prvenstvo poslal največ tekmovalnih točk, saj so poleg omenjenih plesalcev na tekmi nastopili tudi mladinski solistki Manca Čuček in Tadeja Hrovat, pionirski par Nika Širovnik in Urška Cibašek, članska mala skupina I gotcha in I am a woman, ki pa se žal niso uspele uvrstiti v polfinale. Tekmovanja so potekala v ogromni športni dvorani, Riesa je namreč športno mesto, ki je znano po organizaciji velikih športnih dogodkov. Tekmovanja so se začenjala ob 8. uri zjutraj in končala okoli 23. ure zvečer. Tekme seje udeležilo skoraj 200 slovenskih plesalcev, ki so se domov vrnili z 1 zlato, 3 srebrnimi in 3 bronastimi kolajnami. Z uvrstitvami plesnega kluba Miki je bil nadvse zadovoljen tudi trener in koreograf formacij Sirene in Distortion, mladinskih malih skupin ter mladinskih solistk in solistov, Blaž Godec, ki so ga tuji trenerji in koreografi med drugim povabili na gostovanje v Rusijo in Južno Ameriko: »Mikijevi plesalci so se odlično odrezali, pokazali so tehnično podkovanost, plesno dovršenost in usklajenost. Ponosen sem na plesalce, saj so celo po dvanajstih urah vožnje do Riese na odru lahkotni, natančni in srečni, da lahko nastopajo.« Miki predajamo - Romana Pahor Filmski večer v Knjižnici Domžale Homage Tomcu in Jovičiču Foto kino in video klub Mavrica se je s filmskim večerom, ki ga je v domžalski knjižnici pripravil 4. decembra, poklonil velikima umetnikoma, s katerima smo se imeli Domžalci priložnost srečevati na naših ulicah - filmskemu umetniku Nenadu Jovičiču in glasbenemu ustvarjalcu Matiju Tomcu. Da je šlo za pomemben kulturni dogodek so dokazali obiskovalci, ki so do zadnjega sedeža napolnili dvorano. Matija Tome seje rodil v Beli krajini, na božični večer pred 107 leti, diplomiral na ljubljanski Teološki fakulteti, potem pa še iz orglarstva na Dunaju, kjer je študiral tudi kompozicijo. Skladatelj je bil pred drugo vojno profesor glasbe na Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano in do leta 1947 poučeval orgle na Glasbeni matici, Državnem konser-vatoriju in Akademiji za glasbo. Potem je prišel za župnika v Domžale, kjer se ga kot toplega, širokega in prijaznega dušnega pastirja spominjajo mnoge generacije. Mavriča-ni so ga predstavili s filmom, ki je lepljenka posnetkov z njegove zlate ter biserne maše in pogreba. Vmes pa se s sliko in besedo prepletajo sodobni spomini Domžalcev nanj. Večino gradiva za film o Matiju Tomcu je posnel Brane Bitenc, izbral, oblikoval, montiral in napisal komentar pa je Karol Steincr. SVET ZDRAVJA Telovadba za telo in dušo,... TUDI PILATES FIZIOTERAPIJA ZRNEC - bolečina v hrbtenici - masaža Ljubljanska 106a, Domžale Tel.: 01/56 26 736 Gsm: 040/955 678 Nenada Jovičiča, vrhunskega snemalca, ki je umrl letos spomladi, so se spomnili s kolažem odlomkov iz celovečernih filmov, ki jim je s svojo mojstrsko kamero dal neizbrisen pečat in neprecenljivo vrednost. Zavrteli so izseke filmov Volk samotar, Derviš in smrt, Ljubezen in moda, Železni križec in Vrhovi Zelengore. V komentarju so opisali njegovo življenje od rodnega Sarajeva prek Zenice, otroškega zanimanja za film in fotografijo, Beograda in študija v Pragi na znameniti akademiji IAMI) ter širnega sveta, v katerem je z domačimi in tujimi režiserji posnel 39 celovečernih filmov in oblico kratkih in dokumentarnih. Sodeloval je z najboljšimi jugoslovanskimi režiserji, od tujih pa je najbolj znan Sam 1'cckinpah. Prejel je dve zlati areni v Puli za najboljšo filmsko fotografijo. V Domžale pa ga je pripeljala življenjska sopotnica, slikarka Vera Trstenjak Jovičič. Prikazani pa so bili tudi avtorski filmi članov Mavrice. Dva sta bila odlomka iz operete Ptičar, ki sojo člani KI ii) Miran Jarc pod vodstvom Lojzeta Stražarja letos poleti uprizorili na Studencu. Nov je bil tudi film o Mihaelovem sejmu v Mengšu. Starejši opus pa so predstavila tri dela, ki so bila posneta v tehniki super 8 na filmski trak. Z največjim mednarodnim odmevom se ponaša film Komu, ki jc leta 1979 zmagal na festivalu v Švici. Odlikujejo ga najpomembnejše lastnosti ljubiteljskega filma: jasna, duhovita in razumljiva ideja, prodorna in domiselna kamera, odločna in ustvarjalna montaža ter učinkovita glasbena oprema. Posnel gaje Toni Miiller. Iz leta 1983 je film Janeza Kosmača Skrivnosti stare žage; večkrat nagrajen za kamero, montažo in dramaturško napetost. Direktor fotografije in montažer je bil Karol Steiner. Leta 1991 pa je Janez Kosmač posnel igrani film Polnočna gosta, ki prikazuje srečanje Miklavža in dedka Mraza, ki sta skupaj, tik pred novim letom, Sloveniji prinesla samostojnost. Igor Llpovšek Dekliški pevski zbor SIRENE vas vabi na BOŽIČNI KONCERT Torek, 26.12.2006, ob 19.00 v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu; Sobota, 13.1.2007, ob 19.30 v frančiškanski cerkvi v Kamniku; Nedelja, 14.1.2007, ob 17.00 v cerkvi sv. Ane v Batujah pri Ajdovščini. Zborovodkinja: Petra Grkman Klaviature: Gregor Ftičar Bas kitara: Samo Kališnik Kitara: Matic Smolnikar I Bobni: Domen Kern Sobota, 13. januar 10:00 I za IZVEN Lutke FRU-FRU Eia Peroci: Moj dežnik je lahko balon lutkovna predstava , so&otna > Otroška matineja Deklica Jelka izgubi svojo novo žogo. Pred jeznimi obrazi mame, očka in dedka se skrije pod dežnik in z njim poleti visoko v oblake, dokler ne pride do čudežne dežele Klobučarije. Pristane na čudovitem travniku, kjer namesto rož rastejo klobuki in se dogajajo čudežne stvari. Marionetna lutkovna predstava temelji na otroških risbah in je bila kot najboljša predstava nagrajena na mnogih lutkarskih festivalih po svetu. Predstava traja 30 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. Četrtek, 18. januar 20:00 I abonma MODRI in IZVEN Trombonisti Italiani & Steven Mead (tenorska tuba) koncert Lito Fontana Gianluca Camilli Rocco Degola Roberto Pecorelli vsi pozavna Steven Mead tenorska tuba Na sporedu: Georges Bizet, Hermann Bellstedt, Gioaccini Rossini Astor Piazzolla Giacomo Puccini, Bart Howard, Henry Fillmore, John Lennon & Paul McCartney' Charlie Parker in Lorenz Hart & Richard Rodgers Kvartet Trombonisti Italiani je leta 1996 ustanovil Lito Fontana Zasedba se ne omejuje le z enim glasbenim slogom, ampak se gibljejo od baroka in klasične glasbe, pa do jazza in modernih italijanskih kompozicij. Steven Mead sodi med najboljše angleške izvajalce na tenorski tubi, ki s svojim nizkim zvočnim registrom pozavnam daje prav poseben podton. Dijaki in študenti glasbenih šol imajo pri nakupu vstopnic 50% popust. Sobota, 20. januar 20:00 I PREMIERA Tošl prvi celovečerni film domžalskega društva MILF Ponovitve za IZVEN: Nedelja, 21. januar Ponedeljek, 22. januar Torek, 23. januar Sreda, 24. januar vsakič ob 20:00 uri Režiserja Domen Neffat, JernejaŽuran, Nataša Sirnik, Darko Štante, Rok Klemene, Gregor Pavli Igrajo: Žiga Čamernik, Maja Drljepan, Marjetka Zadnik, Maja Baher Surana r Vida Breze, Tina Gams, Mitja Bavdaž ' na ^rau' Glavni junak filma je 28 letni osamljeni in plašni študent David, ki ga je pred doI leta zapustilo dekle. Po naključju se znajde v nekem lokalu, kjer na VVC-ju naide žensko denarnico. Vrne se za mizo in vsakič, ko iz denarnice potegne kakšen predmet ali se v lokalu kaj zgodi, se mu v glavi odvrti zgodba, kakšna oseba bi lahko bila lastnik denarnice. V mislih jo vrne šestim različnim ženskam- ženski svojega življenja, kurbi, transvestitu, policistki, ženski, ki je navezana na mamo in ženski, ki je navezana na očeta. Sobota, 27. januar 10:00 I za IZVEN Teater za vse, Jesenice Bernarda Gašperčič: Gusar Nace lutkovna predstava Gusar Nace je prepričan, da je najstrašnejši in najgrozo-vitejši gusar na svetu. Kot vsi gusarji ima najraje rum in svojo papigo. Ves zadovoljen pluje s svojo ladjo po širnih morjih, dokler nekega dne ne sreča dveh pogumnih otrok. Kaj kmalu se izkaže, da je gusar Nace prijazen in dober možak. Predstava na humoren način okrca človeške slabosti, če pa še ne veste, kako premagati strašnega gusarja, si morate predstavo nujno ogledati. Predstava traja 30 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. INFORMACIJE: internet: www.kd-domzale.si e-mail: inio@kd-domzale.si telefon: 01 / 722 50 50 soEotna Otroška matineja Kulturni dom Franca Bernilca Domiate Kulturni dom Franca Bernika Oomiale Četrtek, 25. januar 20:00 I abonma RDEČI in IZVEN Petek, 26. januar 20:00 I abonma ZELENI in IZVEN Torek, 30. januar 20:00 I abonma ORANŽNI in IZVEN Sreda, 31. januar 20:00 I abonma RUMENI in IZVEN SNG Nova Gorica Biljana Srbljanovič: Kobilice ali Moj oče igra loto črna komedija Režija: Eduard Miler; Igrajo: Ana Facchini, Gorazd Jakomini, Lara P. Jankovič, Iztok Mlakar, Saša Mihelčič, Mira-Lampe Vujičič, Radoš Bolčina, Milan Vodopivec, Ivo Barišič, Jože Hrovat in Teja Glažar Biljana Srbljanovič je ena izmed najuspešnejših srbskih dramatičark, saj je prodrla na gledališke odre po celem svetu. V Kobilicah na ljudi gleda kot na kobilice, nepomembne žuželke, ki se borijo zgolj za svojo eksistenco in tako nimajo časa za razmišljanje, saj razbremenjeni vsakršne refleksije le skakljajo z ene točke na drugo. So prispodoba - za poražence vseh generacij, tako kot kobilice pa nenehno hlastajo po vsem, kar se jim v nekem trenutku ponuja, pa naj gre za prihranke ostarelega tasta, sprejem med »nesmrtne« akademike, polepšanje s plastično operacijo ali nezasluženi košček človeške topline; ker pa se jim vse to na na takšen ali drugačen načine izmika, se pač kratkočasijo s tem, da »zrejo« drug drugega. Gledalci se bodo zlahka prepoznali v enajstih likih treh različnih generacij, pri čemer je najmlajša, prezgodaj odrasla deklica dohovno najstarejša, medtem ko je treba za 80-letnega starčka skrbeti kot za dojenčka. II II Četrtek, 11. januar 19:00 I GALERIJA DOMŽALE Jure Smole odprtje kiparske razstave Galerija th>minU- Jurij Smole se je rodil 1965 v Ljubljani, kiparstvo je študiral na ALU, prav tako specialko, ki jo je zaključil 1996 pri prof. Francetu Rotarju.Dela kot docent za kiparske tehnologije na ALU, kipe dela v domačem ateljeju v Domžalah. Razstavljal je samostojno in v skupini. "Kamen je moj material odkar pomnim. To čutim kot izbranost s strani kamna. Kamen ni samo material za moje kiparstvo, ampak je način razmišljanja, čutenja in dela. Biti kiparje nekaj posebnega, delati s kamnom pa je nekaj.izrednega. Tb ni samo trdo in težko delo, ki večkrat lahko popb^ | Inoma izčrpa vse moči v človeku, je tudi pogovor z zemljo in kontemplacija ob ritmu klesanja." J, Smole /O ban* ' >mžale Vstopni« so v prodaji vsok dan od 10:00 do 12:00, ob sredah mod 15:00 in 17-00 (v upravi, Ljubljanska 41, Domžale, vbod i dvorilfo) Ur uro in pol pred predstavo (blogojna, glavni vhod i Ljubljanske). Vstopnice lahko kupite tudi v vseh Kompasovih poslovalnicah po Sloveniji ter preko spleta na www.Mltl.nm. LJUBI IN LJUBLJEN BOŠ stran 18 Kiparska razstava v Galeriji Domžale Štefka Petrič Namen decembrske razstave v Galeriji Domžale je predstavitev umetnin domžalske kiparke Štefke Petrič, ki slovenski in domžalski likovni prostor že desetletja deli z drugimi priznanimi umetniki. Hkrati je poklon častitljivemu jubileju umetnice, ki v teh dneh praznuje svojo osemdesetletnico. Pričujoča razstava, ki bo na ogled do 29. decembra 2006, je nedvomno prikaz presenetljivega bogastva in lepote v slovenskem kiparstvu. Akademska kiparka Štefanija Košir Petrič seje rodila leta 1926 v Domžalah. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je diplomirala 1954. leta, po končanem študiju pa se je posvetila pedagoškemu delu. Poučevala je v Sisku, rojstnem mestu moža, priznanega slikarja Maria Pet-riča. na domžalski osemletki ter na Srednji usnjarsko-galanterijski šoli Domžale. Po upokojitvi seje v celoti posvetila kiparstvu in risbi. S svojimi doli se redno udeležuje skupinskih razstav doma in v tujini, v tokratni razstavi pa razstavlja samostojno. Kiparstvo Štefke Petrič seje razvilo iz povojnega akademskega realizma, ki je bil prežet s samosvojim kiparskim občutenjem. Sprva je kiparka oblikovala predvsem realistično človeško podobo v portretih, kasneje pa so njene stvaritve veliko bolj abstraktne in stilizirane, seveda v skladu z razvojem modernistične umetnosti. Modernizem pa se je v slovenskem prostoru razvijal postopoma. Glavni predstavniki povojnega kiparstva, Karel Putrih. Frančišek Smerdu, Zdenko Kalin (slednja dva sta bila tudi učitelja Petričeve), so bili še vedno močno navezani na človeško figuro, čeprav je bila ta abstrahirana v čisto obliko ali znak. Sčasoma so v razvoju kiparstva vse bolj izrazito prevladovale materialnosti in informelovske oblike, ko so v šestdesetih letih v slovensko umetnost začeli vdirati zahodni vplivi. Subtilne in prečiščene linije, notranja dinamika ter vegetativne oblike našo kiparko postavljajo ob bok vodilnih predstavnikov sodobnega slovenskega kiparstva. Draga Tršarja, Slavka Tihca, Jakoba Sa-vinška in Franca Rotarja. Če bi hoteli kiparsko delo Štefke Petrič umestiti v aktualne likovne tokove, bi lahko dejali, da je še vedno v dobri meri klasično, a hkrati moderno. Seveda govorimo o »klasičnosti« pred vdorom ne-oavantgardnih in popartističnih podob, ki so zaznamovale fenomen sodobne potrošniške družbe. Prav tako v kiparskih delih avtorice ne najdemo nekih teženj po konceptualni utemeljitvi umetnostnega objekta ali po postmodernističnem zagonu v novi podobi osemdesetih let. Štefka Petrič se ne ozira na današnje aktualne instalacijske, akcijske in medijske prijeme, temveč je zvesta abstraktni likovni govorici. Zvesta je sebi in svoji pripovedi, v kateri izpostavlja odnos do narave in življenja. V svojih kipih sledi prvinski izpovednosti in pretanje-nemu občutku za formo. Izpoveduje se v rastlinski motiviki, ki v svoji rasti, brstenju in lepoti opeva skrivnost življenja in človeškega obstoja. Zato pri mnogih njenih rastlinskih oblikah odkrivamo elemente, ki spominjajo na človeško telo. Enako želi z močno stilizira-nimi nevestami opozoriti na eno bistvenih poslanstev vsakega živega bitja, ki se kaže tudi v rojstvu oziroma ustvarjanju novega življenja. Kot se rastlina rodi, brsti na višku Člani društva so v zadnjem tro-mesečju leta 2006 sodelovali na ex-temporih, predstavili svoja dela na razstavah in se udeležili strokovnega predavanja. V tednu otroka, 2. 10., so člani društva skupaj z učenci osnovne šole Rodica (člani likovnega krožka) risali z ogljem 4n slikali akvarele na temo »KULTURNA DEDIŠČINA-GRADOVI«. Nekateri so upodobili gradove Čr-nelo, Češenik in Krumperk po predlogah, drugi po spominu in fantaziji. lavni sklad Rep. Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Domžale, je 12. 10. organiziral predavanje »DOBRE, UMAZANE, PRAVE! BARVA IN STRUKTURA SKOZI ČAS«, ki gaje pripravil akad. slikar Janez svoje lepote in umre, enako poteka tudi človeško življenje, v večnem kroženju rojstva in smrti. Linije del Štefke Petrič so čiste, asketske, pogosto močno stilizirane, vedno pa točno zadevajo najglobljo srž tistega, kar izražajo. Pomenskost njenih stvaritev je večplastna. Kdor se je vanje pripravljen bolj poglobiti, bo v večini primerov nagrajen z odkritjem globoke simbolike. Abstraktnim rastlinskim motivom v kiparstvu Štefke Petrič zagotovo sledi nadaljevanje ne glede na visoko starost avtorice. Njena dela izražajo veliko spoštovanje do narave, ki kljub idealom visokega modernizma še zmeraj ostaja eden temeljnih navdihov v umetnosti, še posebej v smislu novodobnih filozofskih in estetskih prepričanj. Dela Štefke Petrič v glini, bronu in tudi pastelu so simbolične podobe življenja in hkrati lirično odkrivanje intimnega duševnega sveta. Katarina Rus Krušelj Zalaznik v Radomljah. Bilo je zanimivo in poučno. 14. 10. so članice društva PL Ida Rebula, Marjana Tavčar in Danica Smrdel sodelovale na VIII. ex-temporu Duplje 2006. Dva dni zatem je v društvo prišla nova članica Ana Rajer z Vira. 24. 10. sta Likovno društvo Mengeš in JSRSKD, območna izpostava Domžale, skupaj odprla razstavo slik in risb območnega srečanja likovnih skupin Mengeš 2006 na temo »MENGEŠ NEKOČ IN DANES«. Svoja dela s srečanja so razstavili tudi: Vinka Končan Frelih, Agica Križnar, Asta Per-ko Stante, Ida Rebula, Danica Smrdel, Marjana Tavčar in Jože Vajda. Na novembrski razstavi »PODOBA LJUBLJANE 2006« je Ida Kulturno društvo Miran J are Skocjan V letu 2007 prihaja na Studenec Kekec Tako kot ljudje tudi društva ob koncu posameznega leta delajo inventuro, s katero želijo oceniti kulturno leto ter sprejeti načrte za prihodnje obdobje. Prepričana sem, da je ocena dela Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan za leto 2006 čista petka oz. čista desetka, kar bi najbrž povedali tudi desettisoči obiskovalcev in obiskovalk letošnjega kulturnega poletja v Poletnem gledališču na Studencu, ki so z navdušenjem spremljali prireditve v okviru Poletnega festivala Studenec 2006. .Je opereta PTIČAR tisto, po čemer si boste najbolj zapomnili leto 2006, sem vprašala Lojzeta Stražarja, predsednika društva. Zagotovo, saj je bila opereta ena najzahtevnejših projektov, stvari, ki smo jih delali na Studencu. Opereta namreč sama po sebi prinaša veliko težav pri usklajevanju glasbenega, pevskega in »igralskega« področja, upoštevati je pdtrebno obveznosti solistov, 45 orkestrašev, pa 4 pevcev, veliko usklajevanja zahtevajo množične scene, vendar je vse hitro poza- Rebula prejela priznanje za svojo sliko. V galeriji Veronika v Kamniku so I. decembra odprli razstavo JSRSKD - »PODOBE GORENJSKE 2006 AKVAREL«, na kateri smo sedem članic in spodaj podpisani predstavili svoja dela. Člani društva so podarili po eno ali dve likovni deli učencem OŠ. Domžale, Bistriška, ki so v dobrodelne namene 22.12. izvedli novoletni BAZAR s srečelovom. Pred koncem starega leta smo se zbrali na zaključnem družabnem srečanju, izvolili novo blagajni-čarko društva, go. Rajer, pregledali naše letošnje delovanje in si zaželeli veliko dobrega ter lepega v novem letu. Agica Križnar, Janez Praprotnlk bljeno, če so obiskovalci, teh je bilo več kot 6000, zadovoljni. Ob tem naj povem, da so bili nastopajoči navdušeni nad odlično glasbo, katere niso le igrali, temveč so v njej uživali do te mere, da bi tudi v prihodnje želeli nastopati v opereti, vendar žal zaradi finančne zahtevnosti v tem trenutku o njej ne razmišljamo. Kaj lahko pričakujemo od Poletnega kulturnega festivala Studenec 2007? /ačeli bomo s koncertom v krtin-ski cerkvi, nadaljevali s predstavo gostujočega gledališča, veselimo se gostovanja opere, zanimiv bo jubilejni koncert iz naših krajev z našim dobrim znancem Janezom Dolinarjcm ter znanimi gosti. Poseben kulturni dogodek bo namenjen sponzorjem, med katerimi naj posebej omenim Podjetje SAM iz Jarš in g. Antona Sedeljšaka, ter njegovo pomoč pri pridobivanju sponzorjev, zanimiv bo malce drugačen večer Silva Teršaka, napovedujemo koncert ob jubileju Gašperjev z zanimivimi gosti v obliki mu/.ikla, morda pa še kakšno presenečenje ... Jože Vajda: Zasanjana, Z golobom Najbolj težko pričakovana je vsakoletna domača predstava? Tega se zavedamo, zato ji namenjamo posebno skrb. S Tonetom Partljičem smo dogovorjeni za dopolnitev teksta znane zgodbe 0 Kekcu. Predstava bo za odrasle in otroke, s še več humorja in novo glasbo Urbana Kodra. Prav pri domači predstavi, pa tudi pri drugih, so posebej pomembni domači pridni člani in članice. Brez njih ne gre, prav vsak je pomemben in ima svoje mesto. Brez. njihovega prostovoljstva, dobre volje in ljubezni do tovrstnega igranja ne bi šlo, zato vsem hvala. Kaj je še nujno postoriti pri Letnem gledališču na Studencu? V letu 2006 smo uredili problematiko lastništva zemljišča, na katerem stoji amfiteater, uredili vhod v gledališče in prostor za prodajo vstopnic. To je bilo potrebno zaradi varnosti in prijetnejšega izgleda, h kateremu največ prispeva čudovita cvetlična greda, ki jo vsa leta ureja CVetličarna Tratnik z. Rodice. V letu 2007 bomo zagotovili najnujnejša vzdrževalna dela, sicer pa moramo vrniti še najeto posojilo. Bliža se 60. rojstni dan vašega gledališča? Nanj se že pripravljamo, saj si želimo, da bi bil 7. poletni kulturni festival v letu 2009 še posebej kulturno bogat, z dr. Veljkom Vulikičem pa se že dogovarjamo o celoviti predstavitvi zgodovine društva v zborniku. Še voščilo? Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan si želi, da bi bili s svojim programom tudi v letu 2007 všečni vsem tisočim obiskovalcem in obiskovalkam Letnega gledališča na Studencu, hkrati pa vsem želi doživete božične praznike ter srečno, zdravo novo leto. Za nas bo to še lepše, če se bomo z vami vsak enkrat v letu srečali na naših prireditvah. Hvala in srečno in uspešno tebi ter vsem v Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan. Vera Vojska Likovno društvo Petra Lobode Domžale ob koncu leta Iskrene čestitke akademski kiparki Štefki Košir Petrič ob življenjskem jubileju Ni pomembno koliko časa, temveč kako in kaj »Moje otroštvo je bilo skromno, a lepo,« je v pogovoru o svoji življenjski poti, ki seje začela 5. decembra 1926, IV Mih v Stobu, povedala akademska kiparka Štefka Košir Petrič. Prijetne spomine je strnila v pripovedovanje o ljubeči mami, ki je bila doma pri Narobetu v Trzinu in je hčerki edinki vedno želela le najboljše. O dobrem očetu, ki je zaradi invalidnosti, pridobljene v prvi svetovni vojni, že pri 34 letih umrl. Pozabila pa ni niti na stare starše in neporočeno očetovo sestro, ki je tudi vplivala na njeno življenje. Z umetnostjo se je srečala zelo zgodaj. Nekje v njenem spominu, s katerim vedno znova preseneča, ko se imena sopotnikov iz mladosti kar vsipajo iz njenih ust, je njena prva razstava. Nanjo so nune iz bližnjega vrtca uvrstile njene kipe rož, ko še ni bila stara štiri leta. Iz otroštva je njena ljubezen do Ljubljane, saj sta s staro mamo pozimi odhajali k zelo naprednemu stricu Francu Koširju v Ljubljano. Ta je deklico učil spoznavati mesto in življenje v njem, z obiski opere in gledališča je vzbudil ljubezen do umetnosti in občudovanja lepega, ob njegovi pomoči je prvič pogledala v svet. Spomni se tramvaja, nekdanjega železnega mostu, gradu Belvi, Tivolija, Navja, Petrička in sladkih tortic, gradnje tunela pod gradom, predvsem pa številnih ljudi, s katerimi seje srečevala. Med vojno je obiskovala nemško šolo, v kateri jo je za ustvarjalno delo navdušil učitelj Oberrauter. Učil jih je glasbo in risanje ter pri vzgoji in izobraževanju mladih uporabljal prve modeme metode, med njimi tudi risanje po živih modelih, obisk opere, tudi v Celovcu, predvsem pa se rada spominja dela v krožku. To je bilo čisto nekaj drugega kot dotedanje učenje prof. Goriška, ki je upošteval predvsem stroko in strogo matematično teorijo, se spominja. Doma so želeli, da dekle dobi dobro izobrazbo. Pela je v pevskem zboru, bila članica igralske družine, igrala harmoniko, kitaro, klavir in celo citre. Mama jo je spodbujala tudi z besedami: »Otrok mora vedno delati, pa čeprav škodo ... »se nasmehne ob spominu na ljubečo mamo. Iz tega obdobja so tudi spomini na spoštovanega Franca Bernika ter njegova prizadevanja Domžalam dati čim več. Tedanjo delovno obveznost mladih deklet je zaradi bolezni opravila na stričevi kmetiji v Trzinu in potem je prišla svoboda. Mlado dekle, ki se je navduševalo nad delom kostumografke Mije Jarc, bi rado postalo modna oblikovalka. Študij je bil v Pragi, meje zaradi tedanje politične situacije zaprte in zato se je v letu 1948 odločila za sprejemne izpite na Akademiji za likovno umetnost. Še dobro se spomni, daje bilo kandidatov veliko, sprejeti pa bodoči kipar Bombač, Miki Muster, makedonski umetnik Peter Boškov in Štefka Petrič, edino dekle. Po uspešno opravljeni enoletni uvajalnici seje začel pravi študij z znamenitimi profesorji Preglom, Lobodo, Smrdujem, Putrihom, Zden-kom Kalinom. »To so bili lepi časi na akademiji,« se kar malce zasanjano spominja umetnica, ob tem pa priznava, da so študirali resno in prizadevno, sprva ob upoštevanjem strogega realizma, nato pa so tudi profesorji prinašali odtenke modernistov in kiparskih ter likovnih smeri z Zahoda. Študij je trajal po ves dan, zvečer pa včasih tudi do 22. ure risanje večernega akta. Če je bilo le mogoče, je stekla do opere ter občudovala petje Francelna in Vidalijeve. Rada se spominja vseh profesorjev, posebej dr. Karlina, ki je veliko hodil po svetu in jim prinašal novosti, ter arhitekta Eda Ravnikarja. Ob nekem risanju večernega akta je spoznala tudi svojega bodočega moža Marija Petriča. »Zdelo se mi je, kot da ga poznam od nekdaj in takoj sem vedela, da je pravi,« niso pozabljeni spomini na prvo srečanje, na obiske nebotičnika »rajfenka«, na prijetno druženje mladega para s prijatelji ter študij, ki je lepo napredoval. Mami, ki se ni ozirala na tedanje navade, da bi starši izbrali dekletu ženina, je vedno poudarjala, »tako bo, kot si bo Štelka in njeno srce zbralo«. Mladi par se jc poročil. Po diplomi sta odšla službovat v Sisak, kjer so se mladih umetnikov, posebej prijazne Kranjice zelo razveselili. Umetnika sta medtem pridobila pedagoško znanje in naredila profesorske izpite ter doma in v tujini iskala strokovne knjige, s katerimi sta stalno dopolnjevala svoje znanje. Z ustvarjalno močjo in veliko ljubeznijo do mladih sta se zagnano lotila izobraževanja mladih. Za pedagoško delo se je odločila, ker redna zaposlitev prinaša svobodo, »imaš zagotovljeno plačo, ki ti omogoča, da sproti spremljaš novosti, se seznanjaš z. njimi in posreduješ naprej. Strašno rada sem učila« pravi in se spominja številnih drugih dejavnosti, ki jih je opravljala ob redni službi. Ker je grozilo, da bo izgubila stik z nekdanjimi prijatelji, želela pa je poskrbeti tudi za mamo in teto, se je vrnila v Domžale in 10 let poučevala v tedanjem Tehnikumu. Poučevala je industrijsko oblikovanje, designu in včasih morala kar utemeljevati svojo ustvarjalnost, saj so nekateri prisegali izključno na stroko, pri kompoziciji pa je treba upoštevati še mnogo več. »V življenju sem srečala veliko plemenitih in dobrih ljudi,« se spominja tudi dr. Avguština, ki je v njej znova prebudil potrebo po ustvarjanju. Zaupala mu je in prav zaupanje je zanjo največji kapital. »Nič ni narobe, če ti kdo reče, da nekaj ni v redu, saj moraš dopustiti, da vsak drugače gleda in vidi«, pravi in govori o mozaiku lepote, ki je občudovan, dokler so vsi kamenčki na svojem mestu. Pri vsem v življenju ne smeš pretiravati in gledati le na materialno stran, zakaj zakonitosti, tudi v kiparstvu so, moraš upoštevati. Ne ustvarjaš za denar, temveč zato, ker duša hoče tako, so njene misli, ki jo spremljajo vse življenje. Veliko skupinskih razstav od leta 1960 je za njo, tudi samostojnih in ob vseh je razmišljala tako, kot tudi sicer v življenju: tudi za razstavljanje moraš biti suveren, brez zadržkov se moraš razdajati, se preveč ne oziraš na mnenja drugih, vendar svoja mnenja moraš utemeljevati in zagovarjati ter ob tem zoreti. Ko si svoja ustvarjalna dela vedno znova ogleduješ in so ti vedno bolj všeč, tedaj si dozorel, se nasmehne gospa Štefka in se na kratko zaustavi pri materialih, kijih uporablja pri svojem delu. Drugačni, modernejši so, marsikaj več ti omogočajo, ampak duša ki hoče ustvarjati lepo in to zato, da nekoga razveseliš. »Ne ustvarjaš zase. za druge, za vse, ki cenijo lepo in dobro. Ampak, če hočeš, da znajo tako gledati in poslušati, jih moraš učiti od otroštva. Tako je treba tudi danes mlade učiti, kajti če otroci ne bodo veliko gledali lepega in poslušali dobrega, tega ne bodo znali, ko bodo odrasli, razmišlja gospa Štefka. Njeni kipi in slike so odraz njene duše, se za kratko ustaviva še pri njeni umetniški poti. Na njej še vedno zagovarja široko gledanje sveta, dolgoročno razmišljanje 6 ustvarjalnosti, ki prihaja iz njene duše, saj kratkoročni uspeli in pro-fit človeku ne dajeta zadovoljstva. »Ni pomembno, koliko časa, temveč kako in kaj,« pravi in je ponovno zelo vesela in hvaležna vsem, ki so ob njenem visokem življenjskem jubileju, 80. rojstnem dnevu, v Galeriji Domžale pripravili pregledno razstavo, ki ji je še enkrat več dokazala, dajo ljudje cenijo in so ponosni nanjo in njeno delo. To je potrditev njenega razmišljanja, da mora prav vsak ljudem zapustiti nekaj dobrega in lepega, posebej če ti je življenje dalo ustvarjalni ali kateri drug dar. Veseli se življenja z možem Mariom Petričem, tudi akademskim slikarjem, s katerim z roko v roki živita že več kot pet desetletij in sta drug drugemu v pomoč ter tudi ustvarjalni navdih. Rada ima sina njegovo ženo in oba vnuka, od katerih posebej vnučka kaže nadarjenost. Pogreša večjo vlogo Domžalčanov pri razvoju naše občine. »Veselim se napredka, spoštujem in cenim prispevke vseh, vendar bi želela, da bi bilo med ustvarjalci, ki oblikujejo naše mesto in občino, več domačinov, ki nas bolje poznajo in najbrž tudi bolj občutijo, kaj bi potrebovali,« je njen napotek ob koncu najinega pogovora. Akademski kiparki, Štefki Košir Petrič, ob življenjskem jubileju iskrene česlitke, veliko zdravja ter prijetnih trenutkov z možem Mariom ter vsemi, ki jih ima rada Vera Vojska stran IBITI ČLOVEKA SPREJI rAKSNEGA, KAKRŠEN JE. dela so unikatna, kpt je neponovljiv vsak kos drevesnega debla. Razmišljanja o umetninah tudi v obliki akrostiha naslova dela zapiše ter ga tudi v knjigi nevsiljivo ponudi gledalcem. Od ustanovitve je član Združenja rezbarjev in modelarjev lesa Slovenije ter Rezbarsko, intarzijskega in restavratorskega društva Solkan, prijateljsko mentorsko pa že več let vodi rezbarsko skupino Turističnega društva Trzin, posebej rad pa se spominja svo jega mentorstva slepim in slabovidnim. 66 mojih razmišljanj v lesu za 66 let v letu 2006 Marijan Vodnik: Les sem vzljubil že v otroštvu To in še več smo izvedeli v prijetnem večeru v Galeriji in knjigarni Beseda, ko je prijateljem in ljubiteljem rez-harstva, pa tudi pesmi, predstavil svoje čudovite rezbarske stvaritve, pa tudi svojo knjigo, ki je pravzaprav pesniški pregled njegovih rez-barskih storitev. V njem navaja ime skulpture, vrsto lesa, leto izdelave pa tudi velikost ter število figur. Največ slednjih je v skulpturi Naše korenine, kjer jih lahko naštejete kar 118. Domžalčan, rezbar Marijan Vodnik, ki je redni udeleženec različnih prireditev in ga ljubitelji tovrstne umetnosti že dobro poznajo, je otroštvo in leta šolanja ter študija, do zaključka na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, preživel v Kamniku. Od leta 1965 z družino živi v Domžalah. Kot je zapisal v knjigi 66 mojih razmišljanj v lesu ler jih namenil za 66 let v letu 2006, ki je v samozaložbi izšla v teh dneh, je les vzljubil že v otroštvu. Prve izpovedi o lesu so nastale pred več kot petdesetimi leti. ko so mu bila dana osnovna znanja in izročila prednikov, sprejeta od strica Maksa Berganla, kamniškega rezbarja, kiparja, poz.latarja in restavratorja, bolje rečeno po starem, podobarja. »Moj način izražanja v lesu mi je dovolil spoznati les pri klesanju in vrezovanju vanj in mi vedno znova omogoča zaznati tudi sporočila iz. življenjske dobe dreves. Vedno klešem v en kos drevesnega debla in to ročno, v sveže energetsko sporočilno neuničen les, ki tako različno omamno diši,« lahko preberemo v omenjeni knjigi. Kleše samo na nekakšen izziv življenja, ki ga preganja toliko časa, dokler ga ne izpolni. Vsa njegova Številni njegovi prijatelji so se mu ob Romanu Kosu, ki je rezbarja Marijana Vodnika tudi predstavil, zahvalili za sodelovanje, hkrati pa mu priznali, da je vsestranski umetnik. Sam je ostal skromen. Nikoli za svoje ustvarjanje ni posekal dreves, z lesom le zagotavlja njegovo izročilnost, ki je velikokrat večja kot izročilnost človeka. Povedal je, da je razstavo namenil svoji ženi, daje z eno od najnovejših rezbar-skih umetnin Priprošnjica želel simbolično povedati, kako rabimo roko drug drugega, opozoril pa tudi na delo, s katerim želi poudariti, da moramo tisto, kar nam muze polože v zibko, izražati vse svoje življenje. S svojo monografijo pa želi vsem, kijih njegova umetnost zanima, dati možnost, da lažje razumejo, kaj hoče s svojim ustvarjanjem povedati ljubiteljem tovrstne umetnosti. Priznava, da ni niti pesnik ne pisatelj, je pa zapisovalec razmišljanj, ki se mu porajajo ob ustvarjalnem delu. Avtorju in rezbarju Marijanu Vodniku za čudovito razstavo ter monografijo iskrene čestitke, vsem občudovalcem njegovih del pa nasvet: vzemite v roke monografijo s 66 umetninami in zanesljivo boste rezbarja Marijana Vodnika bolje spoznali. V. Vojska Igra ali igra s pari Matjaž Zupančič: Igra s pari Rezija: Matjaž Zupančič SLG Celje Recenzija predstave z gostovanja v Kulturnem domu Franca Bernika. ponedeljek, 27. november 2006 Z dramo Igra s pari se je Matjaž Zupančič kot avtor oddaljil od svojih zgodnjih iger, ki jih je zaznamoval vpliv Pintarjevega tipa absurda, od katerega pa Zupančič še ohranja umeščenost dogajanja in oseb v en sam prostor. Druga značilnost njegovih predstav pa je prevladovanje posebnega vzdušja, atmosfere, ki napolni prostor v trenutku zapleta ali neke določene situacije, ki nato prevlada nad celotnim potekom igre. Osebe so tako vpete v situacijo, ki jo Zupančič kot avtor vseskozi nadzira in razvija. Vse to je lastno tudi Igri s pari, v kateri je Zupančičeva prezenca nakazana že v samem naslovu, kjer lahko besedo igra razumemo kot oznako za gledališko obliko in kot avtorjevo poigravanje s pari, centraliziranega v jedilnico zakonskega para, ki ga tvorita Bernard in Sonja. Njuno utečeno življenje zmoti nov doprinos k občasnemu druženju z drugim zakonskim pa- Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj Spominska razstava akademskega kiparja Antona Toneta Demšarja V letu 2007 ho minilo deset let, od kar se je zaključil življenjski ciklus akademskega kiparja Antona Toneta Demšarja (1946- 1997), ki je živel in ustvarjal na Sveti Trojici. Njegova hči, Polona Demšar, tudi kiparka je ob 10-lctnici očetove smrti v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju pripravila spominsko razstavo, ki bo odprta do 19. januarja 2007, o življenju predvsem pa o delu kiparja Antona Toneta Demšarja in razstavljenih delih v predstavitvenem listu pa piše kustus dr. Leon Mcnase, razstava pa bo odprta do 19. januarja 2007. Anton Ione Demšar se je rodil v Ljubljani. Obiskoval je Akademijo za likovno umetnost in študiral kiparstvo pri profesorju Dragu Tršar-ju, Zdenku Kalinu in Slavku Tihcu. Po diplomi je kiparsko specialko leta 1975 zaključil pri profesorjih Slavku Tihcu in Dragu Tršarju ter bil docent na oddelku za kiparstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. S a m ostoj n e razstave je imel v Ajdovščini, dvakrat v Beljaku, na H ledu, v Celju, Judenburgu, Kočevju, dvakrat v Kopru, Kranju in Škof-ji Loki, kar 14-krat Ljubljani, razstavljal pa je tudi v Novi Gorici, Novem mestu, Radovljici. Ribnici, Studencu pri Domžalah, Školji Loki in Vipavi. Sodeloval je tU mnogih skupinskih razstavah doma in v tujini ter za svoje delo prejel številne nagrade, med katerimi je najbolj odmevna NAGRADA PREŠERNOVEGA SKLADA, ki jo je v letu 1980 prejel za razstavo v Galeriji labirint. V obrazložitvi je bilo tedaj zapisano: »Tone Demšar sodi med' najsodobnejše kiparje mlajše generacije. V ustvarjanju se naslanja na možnosti, kijih nudi glina in izvaja svojo likovno izpoved in obliko iz zakladnice keramične tradicije. Svež pristop priča o neobremenjenosti in iskrenem iskanju poglobljenega izraza. Rezultat teh prizadevanj je kiparstvo, ki združuje dogajanja iz umetnostne preteklosti in iskanja naših dni.« Spominska razstava v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju je priložnost za ljubitelje njegovega ustvarjanja, da se z deli akademskega kiparja Antona Toneta Demšarja ob 10-letnici njegove smrti spet srečamo in ob tem obudimo spomin na prijatelja Svete Trojice ter vseh prijaznih ljudi. Vera Vojska Spoštovani ljubitelji likovne umetnosti V Kulturnem domu Franca Bernika Domžale v letu 2007 pripravljamo likovno izobraževalni projekt, katerega cilj je populariziranje umetnostne dediščine, predvsem v okvirih sodobne likovne umetnosti. Zato z januarjem 2007 v Galeriji Domžale začenjamo s strokovno vodenimi ogledi razstav z namenom predstavitve, razumevanja ter doživljanja sodobne likovne umetnosti. Na prvi razstavi v Galeriji Domžale od 11. do 26. januarja 2007 se predstavlja domžalski kipar Jure Smole, rojen leta 1965 v Ljubljani. Kiparstvo je študiral na ALU, prav tako specialko, ki jo je zaključil 1996 pri prof. Francetu Rotarju. Dela kot docent za kiparske tehnologije na ALU, kipe dela v domačem ateljeju v Domžalah. Razstavljal je samostojno in v skupini. Kamen je njegov material. Oglede kiparske razstave Jureta Smoleta bo vodila študentska umetnostne zgodovine Katarina Rus Krušelj: sobota, 13. januar 2007 ob 10.00 petek, 19. januar 2007 ob 19:00 (v okviru DNK - Dnevi kulture) četrtek, 25. januar 2007 ob 18:00 Vodeni ogledi v Galeriji Domžale so brezplačni. Vodenje ogleda [TIhT Sm° !riffVljeni or9antzirati tudi izven podanih datumov, nfiSt/n0 fedhod"emo ^očilu. Ob morebitnem zanimanju se lahko iml ?l^n HS?6-k d? 1 januarJa 2007- PriJ^a naj vsebuje datum in indrMn!?n, 6 ,6r Števil° u*ležencev. Za morebitna vprašanja m druge informacije je na voljo tel. 031 312-199 (Katarina Rus Krušelj). tel. 722 50 50 www.kd-domzale.si Galerija Domittle rom, saj Sonjina prijateljica Vera namesto moža na večerjo pripelje svojega ljubimca Ivana. Da ne gre zgolj za dva para, je nakazano že v množinski rabi besede v samem naslovu igre. V resnici so pari zgolj navidezni, saj se skozi igro izkaže, da s svojimi ljubezenskimi avanturami tvorijo nove dvojice, s čimer je pod vprašaj postavljena vsaka reakcija oseb. Tako se Bernardova jeza, napadalnost in sarkazem zoper nepovabljenega gosta kmalu izkažejo za izbruh ljubosumnosti, saj ima že dalj časa razmerje z Vero. Gledalec je (kot že pri Zupančičevi igri Hodnik) potisnjen v vlogo voyeurja, kije priča izpovedovanju in vdoru intimnega. Spremljamo bitko ali vojno parov, igro znotraj igre, kjer se nam sproti razkrivajo razlogi za ljubezenska razmerja, vseskozi pa se postavlja ključno vprašanje o tem, kdo je pravzaprav general v bitki, ki se bojuje na način gledališkega diskurza. Če je Zupančičeva igra preslikava oz. prenos stvarnosti na oder, je izguba vloge ali boja v igri kaznovana tako z življenjskim (gledano s strani oseb) kot odrskim (gledano s strani gledališča) eksilom, na katerega se igralec vse do zaključnega aplavza ne sme vrniti. Scenografija Sanje Jurca je zasnovana tako, da centralno pozicijo zaseda miza, na levi in desni pa so manjši prostori, ki nudijo igralcem kratkočasne umike. Skupaj s kostumografijo Maje Lešnik uspešno ustvarja prostor intimnega družinskega okolja ustreznega za Zupančičevo igro. V igralskem kvartetu zagotovo najbolj izstopa igralska realizacija lika Bernarda, ki ga odlično interpretira Rento Jenček. Vlogo, ki potrebuje širok razpon, Jenček odlično stopnjuje. Prepričljiv je od samega začetka, ko je njegov lik zasidran v varni tok zakonskega življenja, sarkazem je odlično odmerjen, v samem koncu pa je moč začutiti občutek krive in uvidenje, da je izgubil bitko. Če je Jenček tisti, ki prevladuje v prvem delu igre, mu v drugem sledi Jagoda, ki interpretira lik njegove žene Sonje. S prikrito jezo na začetku uspešno vodi lik do samega zaključka, pri tem pa ji sledita še Lučka Počkaj kot Vera in Dejan Pevčevič kot njen ljubimec Ivan. Matjaž Zupančič se pri režiji opira predvsem na tekst, ki ob odlični igri Renata Jenčka in Jagode ter ob dramaturški podpori Igorja Lampreta zaživi v polnosti, ki jo igra ponuja. Odlika igre leži tudi v možnosti interpretacije, saj jo je poleg same tematike odnosov in njihovih preigravanj možio razumeti še na ravni avtorjevega preigravanja življenjskih vzorcev na gledališkem odru, pri čemer je veliko odvisno od razumevanja besede igra. Izvirnost in aktualna tematika je odlika, zaradi katere se Zupančičeva dela uvrščajo v vrh sodobne slovenske dramatike, pri čemer gre za več kot zgolj obrtno obvladovanje. Matjaž Marlnlč >JM. Prva številka Slamnika v letu 2007 Izide 26. Januarja, vaše prispevke pričakujemo do 15. januarja 2007. Uredništvo Govorica preprostih stvari Pastirji -prve priče bozica Evangelist Luka v opisu Jezusovega rojstva pripoveduje, da so na poljanah pri Kitic hemu pastirji prenočevali na prostem in stražili pri svojih čredah (Lk 2,8-14). V božični noči je Gospodov angel stopil k njim in Gospodova slava jih je obsijala. Prestrašili so se, angel pa jih je pomiril in jim oznanil »veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo«: »Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Od rešen ik, ki je Mesija, Gospod.« Angelu se je pridružila množica nebeške vojske, ki je hvalila Boga in mu prepevala slavo. Najstarejše upodobitve tega prizora so iz 6. stoletja. V karolinški dobi je prišlo v navado - verjetno po podobnosti s tremi kralji, da so slikali le tri pastirje, ki jim angel oznani veselo novico. Umetniki so temu prizoru dali naslov Oznanjenje pastirjem. Luka nadalje poroča: »Pastirji so hitro odšli v Betlehem in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli« (2,16). Nič ne omenja, da so dete počastili. Umetniška svoboda je to prvino dodala, a povsem v skladu s smislom dogodka. Tako je nastal prizor, ko pastirji v votlini ali hlevu častijo dete Jezusa (»Poklon pastirjev« ali »Češ-čenje pastirjev«). Srečujemo ga že na zgodnjekrščanskih sarkofagih. Pastirje prepoznamo po kratkem, prepasanem oblačilu, ki je bilo značilno za pastirje v rimskem svetu. Predstavljeni so kot prvi predstavniki vsega človeštva, ki smejo videti Kristusa in potem pričevati o njem. Poklon pastirjev se kot tipičen slikarski prizor pojavlja šele od 14. stoletja dalje. Nastal je pod vplivom frančiškanske pobožnosti. Prve primere srečujemo v Italiji, po 15. stoletju pa tudi severno od Alp. Naslikani so trije pastirji, eden kleči in moli, druga dva le gledata novorojenca. Kasneje sta tudi Marija in Jožef naslikana v drži češčenja. Mnogi slikarji (npr. Rembrandt) so dodali še eno pomenljivo prvino: od deteta Jezusa prihaja močna svetloba, ki ožarja obraze vseh navzočih, zasenči celo Jožefovo svetilko, razsvetljuje temen hlev in prek njega ves svet. Pastirci so v božičnih prizorih in v jaslicah nepogrešljivi. Tudi naše božične pesmi jih pogosto omenjajo: »Pastirci, hitro vstanite...« Ob teh likih se je razživela tudi domišljija domačih umetnikov. Pastirje so »opremili« z vsakovrstnimi darovi, ki jih nesejo malemu Jezusu: eden ovčko, drugi morda topel kožuh. Kar pri srcu so nam ti preprosti možje, ki so jih mnogi sodobniki prezirali, Jezus pa jih je pred vsemi drugimi odlikoval s tem, da je hotel ob svojem rojstvu na svet imeti ob sebi prav njih. V Slovarju simbolov je o pastirju zapisano tole: »Pastir simbolizira bedenje; njegova dolžnost je nenehna budnost: prebujen je in vidi. Zato se včasih primerja s soncem, ki vidi vse, in s kraljem. Pastir nomad - nima korenin. Predstavlja dušo, ki ni na svetu nikjer doma, temveč gre le mimo. Pastir varuje svojo čredo. V dolgoletnem izkustvu si nabere veliko potrebnega znanja in modrosti: ve, katera hrana je dobra za živali, ki zanje skrbi. Je opazovalec neba, sonca, lune, zvezd; ve, kakšno bo vreme. Razloči glasove in šume, sliši bližajočega se volka ali blejanje izgubljene ovce.« B06DAN DOLENC NI SONCA BREZ SVETLOBE IN NE ČLOVEKA BREZ LJUBEZNI stran 20 Recenzija filma Neprijetna resnica Omenjeni dokumentarec je osebna »eko izpoved« nesojenega ameriškega predsednika, Ala Gorea, ki je \ najbolj »sumljivem« predsedniškem dvoboju vseh časov leta 2000, na koncu moral priznati premoč tekmecu Georgeu W. Bushu. Zmago je odločila ameriška zvezna dr/ava Florida, kjer vlada guverner Jebb Bush. Georgeov brat, nekateri pravijo, tudi novi ameriški predsednik. V filmu je močno prisoten duh tega »kaj bi bilo, če bi bilo,« saj bi se najverjetneje, v primeru Goreove zmage, zgodovina celega sveta pisala precej drugače. Vendar pustimo tovrstne špekulacije tokrat ob strani. Al Gore, tokrat v vlogi predavatelja, opozarja na enega najbolj perečih problemov sodobnega časa - globalnem segrevanju ozračja, temi, ki ji uradna politika nameni razmeroma malo pozornosti. Razlog pa je kot ponavadi - kapital, oziroma dodana vrednost v obliki prorita. V nasprotju z reševanjem ekološke problematike, seje v tej luči bolj splačljivo odločiti za vojno proti terorizmu; in to ne glede na to, koliko mladih življenj izgubimo pri uveljavitvi in prevladi raznih nacionalnih interesov, ki v praksi niso nič drugega, kot že precej prozoren izgovor za oplemenitenje kapitala vojnih dobičkarjev. Pri navedenem sodeluje politična in gospodarska smetana celotnega sveta: vrhovna adminitracija ZDA, azijske kraljeve družine, saudijski princi in številne mednarodne korporacije, kar analitično ustrezno pokaže že dokumentarni film Fahrenheit 9/11. Michaela Moorea. Gore torej v svojem boju izpade kot svojevrsten Don Kihot. ko svari pred dosti manj politično atraktivno in neprofitabilno temo. vendar pa istočasno zelo nevarno in tudi realno. Dokumentarec torej po naštevanju številnih naravnih katasrof, ki nas pestijo in ki se bodo samo še stopnjevale, v tipični ameriški dramaturški maniri, ponuja tudi nemalo rešitev. K sreči je ekologija tako široko področje človeškega delovanja, da vsak posameznik lahko ogromno stori že sam; in sicer s tem, da svoj praviloma lagoden in hedonističen način življenja prilagodi dejstvu naravne ogroženosti celega človeštva. Čim manj naj bi se vozili z avtomobilom, uporabljali naj bi obnovljive in okolju prijazne vire energije, dosledno naj bi ločevali odpadke in druge surovine, pazili naj bi kakšno embalažo uporabljamo in kaj kupujemo v trgovinah. itd. »Gre za moralno, in ne toliko politično, vprašanje,« pravi Gore. Pa je res tako? Gore je dovolj izkušen bivši politik, ki se dobro zaveda, da uradna politika nima prav veliko posluha za omenjene zadeve. Z ig-noranco, protinapadi in očitno manipulacijo, se je soočal že kot mlad senator. Obstoječi, zlasti ameriški, politiki so do te mere prefrigani in sprijeni, da si drznejo ugotavljati, da gre pravzaprav za manipulacijo s strani ekoloških civilno-družbenih gibanj, ki na »svoje« probleme sicer opozarjajo, vendar se ne zavedajo, da bi bilo v primeru njihovega izvrševanja, ogroženo celotno svetovno gospodarstvo, vključno z nastajanjem novih delovnih mest. Sam bi dodal, da je to deloma res, vendar se moramo v isti sapi vprašati, zakaj je temu tako. Mar niso tudi nacisti zagotavljali delovna mesta raznim znanstvenikom in eksekutorjem vseh vrst, da so se znašali nad Judi in na njih sprobavili razne moderne tehnologije? Mami bil tudi Hitlerjev načrt omogočiti nesluteno gospodarsko rast za vse nemško govoreče dežele? Analogija jer pomembna že zato, ker se na strani uradne politike umetno ustvarja vtis, kot da se gospodarska rast in reševanje ekoloških problemov izključujeta že sama po sebi. Gre zgolj za dejstvo, da vladajoči garnituri praktično sleherne države, že po logiki stvari ne morejo biti v interesu področja, ki so tako ekonomsko nerentabilna, kot je denimo ekologija. Pa še pri tem gre za razmišljanje na kratki rok. saj bi pri reševanju omenjene naloge dejansko lahko pripomogli prav vsi prebivalci planeta Zemlje, ki bi skupaj lahko dosegli zavidljive mobilizacijske učinke in razvoj neslutenih razsežnosti. Vendar politike take »pravljice« ne zanimajo. Za nastalo stanje smo odgovorni vsi prebivalci, ki jih volimo. Gore pravi: »Volite politike, ki se zavzemajo za okoljsko problematiko. V nasprotnem primeru kandidirajte za kongres sami.« Neprijetna resnica je lucidna študija globalne situacije današnjega sveta, ki je brez smisla zgolj navidezno. Gre za iluzijo, ki jo s pomočjo medijev omogočajo mogočni in vplivni posamezniki. Začnimo pri sebi in ovitek žvečilnega gumija odvrzimo v koš za smeti. In svet bo bolj znosno bivališče. Pišem recenzije filmov, ki se predvajajo v Kinodvor-u. Žiga Čamernlk Novoletni sejem na OS Preserje pri Radomljah Letošnji novoletni sejem je 1. decembra odprla prisrčna gledališka predstava Medvedov dežnik, ki so jo mladi lutkarji pripravili našim najmlajšim. Skupaj z gozdnimi ži-valicami so prepevali pesmice, kijih dobro poznajo iz vrtca. Na koncu so zaplesali in se zazibali s harmoniko na znano Mi se imamo radi. Navdušen aplavz je nagradil delo otrok in mentorice Nušc lliith. Z najrazličnejšimi izdelki so se tudi letos predstavili prav vsi razredi. Ne kaže spregledati izredne iznajdljivosti in domiselnosti razrednikov, ki so otroke že v oktobru začeli pri- pravljati na sejem. Novoletnemu ustvarjanju smo na predmetni stopnji namenili kar tehniški dan, kar seje bogato obrestovalo, saj so bili adventni venčki, aranžmaji, okraski za jelke, koledarji, knjiga pripovedk, svečke, ulitki, voščilnice, šopki, letala, jaslice, dišavne vrečke in še marsikaj resnična paša za oči. Rdečo nit sta preko stojnic potegnili učiteljici Blanka Cad in Bojana Zvr-žina, ki sta šolo ovenčali z brezštevilnimi zvončki, ki bodo praznično odzvanjali po hodnikih šole vse do novega leta. Med stojnicami se je gnetlo obiskovalcev, ki so učence nagrajevali s pohvalami in občudovanjem. Živahnemu dogajanju na hodniku se je pridružil glasbeno žanrsko bogat dveurni koncert v jedilnici šole, ki ga je poznavalsko usmerjala učiteljica Karmen Logar. Ponovno smo se lahko prepričali o izjemni talentiranosti nekaterih glasov in prstkov. Novoletni sejem zagotovo ostaja prireditev, s katero v decembru v ustvarjanju resnično zaživi cela šola. mag. Nataša Cotman Vrtec Dominik Savio Otroci v Godbenem domu Domžale V mesecu novembru smo se v vrtcu Dominik Savio Karitas Domžale posvetili temi PRISLUHNIMO ZVOKOM (glasu, tonom, zvenom ...) - INSTRUMENTOM. V tem času smo odkrivali najrazličnejše zvoke iz narave, družbenega okolja, seveda pa smo zvoke ustvarjali tudi sami.V tem času pa smo več pozornosti namenili spoznavanju najrazličnejših instrumentov. Vzgojiteljici Ana in Mateja sta nam predstavili saksofon in kitaro; Andreja je zaigrala na prečno flavto; ostale vzgojiteljice pa smo večkrat poprijele za flavte in zaigrale po klavirskih tipkah. Pri dejavnostih so nam pomagali tudi starši; eden izmed njih nam je podaril celo otroške citre, s katerimi zdaj prepevamo otroške ljudske pesmi. 22. novembra smo praznovali god sv. Cecilije, ki je zavetnica pevcev; ter obiskali cerkev in si ogledali kraljico vseh instrumentov - orgle; ter ob spremljavi nanjo zapeli nekaj pesmic. Največji dogodek za otroke in nas spremljevalce pa je bil obisk Godbenega doma v Domžalah (29. november), kjer so nas godbeniki prisrčno sprejeli in nas povabili v svoj vadbeni center. V njem smo začutili veliko mogočnost instrumentov; otroci so z vso zbranostjo in pričakovanjem prisluhnili mogočnim zvokom/tonom različnih instrumenov; na nekatere so lahko tudi sami zaigrali, ob spremljavi na druge pa zapeli nekaj znanih otroških pesmic. Na koncu smo bili postreženi s sladkimi dobrotami v veliki sobi, kjer smo občudovali odlikovanja in priznanja, ki so jih godbeniki zaslužili z.a svoje odlično in požrtvovalno delo. Otroci in vzgojiteljice godbenikom želimo veliko uspeha pri njihovem nadalj-nem ustvarjanju; obenem pa se jim zahvaljujemo z.a njihovo odprtost, druženje in prijaznost, ki smo ga bili deležni ob obisku. Zapisala: vzgojiteljica Barbara Llkovlč Didaktične igrače Mesec november smo v Zasebnem vrtcu Mali princ posvetili izdelavi didaktičnih igrač. Nekaj zamisli se nam je porodilo že med samo igro, pomagali pa smo si tudi z različnimi katalogi igrač. Poudarek smo dali na to, da so igrače narejene iz naravnega materiala (kamenje, veje...), veliko igrač pa je bilo narejenih tudi iz. različne odpadne embalaže (plastenke, škatle, stare rjuhe...). Izdelali smo sestavljanke, avtomobilčke, igro Človek ne jezi se, mikado, palčke, spomin, labirint, domine in še mnogo, mnogo drugih zanimivih stvari. Ob koncu meseca novembra smo zbrali vse igrače, ki so jih naredili otroci iz celega vrtca in pripravili razstavo, na katero smo povabili starše, babice, dedke, bratce, sestrice... Razstava je bila zelo zanimiva, zato smo se odločili, dajo v kratkem postavimo na ogled tudi v domžalski knjižnici. Andreja Kovač, Zasebni vrtec Mali princ Osnovna šola Preserje Dobrodelni koncert V četrtek, 23. II. 2006, se je na OŠ Preserje pri Radomljah zgodil dobrodelni koncert. Sredstva, ki smo jih nabrali s prostovoljnimi prispevki in vstopnino bomo porabili za realizacijo našega programa: - nakup učil in učnih pripomočkov, ki jih potrebuje šola in so potrebni za dvig kvalitete pouka za vse učence in učenke, - izvedbo Dneva športa in zabave, - izvedba akcije Zaslužni učenci šole in v zvezi s tem oblikovanje programa za nagraditev teh otrok, - redno izvajanje dobrodelne dejavnosti. Na koncertu smo prvič podelili naziv »Zaslužni učenec OŠ Preserje pri Radomljah« učencem, ki so s svojo samoiniciativnostjo, ustvarjalnostjo in pripadnostjo na šoli oblikovali pozitivno delovno vzdušje in povezali učence in učitelje v prijazne delovne skupine. Nagrajeni so bili učenci, ki so v lanskem šolskem letu aktivno delovali v Šolskem parlamentu in Šolski skupnosti, učenci in učenke, ki so sodelovali na različnih prireditvah ter učenci, ki so se izkazali z dobrodelnostjo. Iskreno se zahvaljujemo vsem nastopajočim, ki so se odpovedali honorarju za nastop in nam obogatili večer, ki nas je združil pri doseganju skupnih ciljev. To si bili: Kontiabant, Klapa Mali grad. Sirene, IraRoma, SunBite, Družina Šuštar, Otroški pevski zbor Homec, Harmonikaši naše šole, Martina Šraj in povezovalca programa Daša Šareč in Ažbc Dimec. Z njihovo pomočjo smo zbrali 42-0.000,00 sil na dan koncerta, vsem tistim, ki ste nam pa pomagali s sredstvi nakazanimi na žiro račun šole se bomo zahvalili v eni od naslednjih številk, saj donacije še pritekajo. Zahvaljujemo se županu ()bčine I )om-žalc za udeležbo in prijazen govor. Upravni odbor Šolskega sklada v katerem so zbrane same gospe: Darja Marinšek predsednica, članice Andreja Zabret, Karla Šareč, Alenka Koncilja, Barbara Žilnik Tcrnovcc ter Ruška Zupančič je za organizacijo zastavil svoj čas, znanje in poznanstva. Nenazadnje iskrena hvala tudi učiteljskemu zboru, kije pomagal pri prireditvi in sodeloval pri ustvarjanju. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste prispevali v sklad, vsem, ki ste sodelovali Z nami, želimo si, da hi tak dogodek ponovili v naslednjem letu. Ravnateljica Ana Nuša Kern Predsednica ŠS Darja Marinšek K.\'J¡>7\/f t " ¥£j i Li- no Predavanja JANUAR 2007: Koledar prireditev Knjižnica Domžale v januarju 2007 15. januar 2007, ob 18.00 Nova interpretacija PIETA predava: Jurij SMOLE, akademski kipar 16. januar 2007, ob 18.00 ETIOPIJA - potopisno predavanje predava: Dominik KOGOVŠEK organizira: Knjižnica Domžale 18. januar 2007, ob 10.00 Knjižna čajanka: Na pomoč Knjižno čajanko vodi gospa Stanka ZANOŠKAR. organizirata: Mladinska knjiga in Knjižnica Domžale 22. januar 2007, ob 18.00 Ekološko pridelovanje rastlin z najvišjo zdravilno vrednostjo predava: Nevenka BREZNIK organizirata: Klub Gaia in Knjižnica Domžale Nevenka BREZNIK Ebioško irrideloyanje rastfiu ponedeljek, 22. januar 2007. ob 18.00 (* dvorani Knjižnic*. Domlile) 23. januar 2007, ob 18.00 Kiparstvo od renesanse do po-stmoderne predava: Jurij SMOLE, akademski kipar RAZSTAVI: BOŽIČNI PRIZORI Razstava učencev likovne delavnice Vere Terstenjak (na ogled do 3, januarja 2007) DOMŽALE '06 - fotografska razstava avtorji: Franci Bizjak, Zoran Po-točan, Renato Repše odprtje razstave: 5. januar 2007, ob 19.00 v Knjižnici Domžale Razstava bo na ogled do konca januarja 2007 IZ GLINE V SVET PRAVLJIC avtorica: Branka PETERCA Razstava bo na ogled od 4. januarja 2007 do 31. januarja 2007 Jesenovanje Vrtca Domžale na kmetiji Jesen je že lepo obarvala gozd v prijetne barve, zato se je 23 otrok iz Vrtca Domžale, iz enot Savska in Ostržek, z. Neno, Mojco in Sonjo odpeljalo na kmetijo Obolnar v Dolenjo vas pri Čatežu, da smo tam preživeli nekaj lepih dni. Razvrstili smo se po sobah, si izbrali svoja ležišča, se okrepčali z dobrim domačim obrokom ter se odpravili raziskovat kmetijo. Otroci so nahranili ovce, krave in zajce. Na začetku so se nekateri malo bali živali, a so strah hitro premagali. Obiskal nas je lovec s svojim lovskim psom Bliskom ter nas poučil o svojem delu. Odšli smo do lovske opazovalnice, na katero smo sc vsi povzpeli ter opazovali naravo z. daljnogledom, kar je bilo za otroke posebno doživetje. Naslednji dan nas je po jutranji telovadbi obiskala PIKA NOGAVIČKA, ki nas je naučila kar nekaj vragolij. Skupaj smo se odpravili v gozd po kostanj, jesensko listje in drva. Z gospodarico Darinko smo pekli piškote in s Piko likovno ustvarjali. Ves čas pa nam je pomagal in nas usmerjal animator Urban. Ko seje stemnilo, smo se ob ognju sladkali s pečenim kostanjem ter prepevali pesmi. Odpravili pa smo se tudi na večerni sprehod z, baterijami. Zadnje dopoldne pa smo obiskali sosednjo kmetijo in spoznali Danijakc. Čas je hitro minil, saj so otroci navezali tudi nova prijateljstva ter res uživali. Imeli smo se lepo in kar malo pozabili na starše, a so se jim otroci z velikim veseljem in nasmehom na obrazu ob vrnitvi stisnili v objem. Jesenovalci Vrtca Domžale PRVE LJUBEZNI NIKOLI NE POZABIMO stran • m * fUftfU Gregor REPANŠEK s P RCPANŠEK PIZZERIA Kamniška 24, Preserje, tel.:01/7227-392 e-mail:rgostilna.pn.jurju@siol.net ] w RQZCA ~) Nova cvetličarna \ v Vele Domžale Šopki, aranžiranja, poročne dekoracije, žalni aranžmaji. Cvetoče Vabljeni v Citroen nr»L Mengeš! Srečno vožnjo v letu 2007! • prihranek (3755,63 EUR) do 900.000 SIT AVTO DETR, d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 66, 1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313, fax: (01) 7230-297 e-mail: avtodetr@siol.net CITROEN E3 NITI PREDSTAVLJATE 51 NE, KAJ VSE LAHKO CITROEN STORI ZA VAS § Proizvodnja in prodaja § z sekancev (biomase) ž DOSTAVA NA DOM Golice 14, Laze v Tuhinju, vsa: 041 389 514 *0/NA*N STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure PEDIKURj PANČUR Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek ;:~~~:ïTr L|V fiVBELJ rnllan.avbeli@siol.net www.mizarstvo-avbelj.si izdelava pohištva po meri Stegne 1,1251 Moravče tel.: 7231 476, gsm: 041 641 446 Q)ead božič i/i neàw nom leto 2007/ Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice Za božič in novo leto čestitamo vsem občanom in kupcem. Tel.: 564 20 SO, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure TERME SNOVIK Tel.- 01/83 44 100 www.terme-snovik.si svet termalnih uzitkol/ Ofirečno, zdravo, veselje ta pravo, polno užitkov in drobnih razvad; da ustvarite si osebni zakladi Sčfii/lS m TRGOVINA - STORITVE d.o.o., SAMOPOSTREŽNI AVTOMATI Potna togo 15, 1230 Domžale, Tel./tax: 01/ 7244 376. GSM 041 676 152 www cateservts.si. e-mall: cateservlsdoott.slol.net Vesele božične praznike ter uspešno in zdravo leto 2007! CVETLIČARNA Vijotica J Stanka PRAŠNIKAR delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure Ul. avgusta 29a, 1233 Dob, tel. 721 43 33, GSM: 040 209 067 LEKARNA FLETAIN Ljubljanska 59,1230 Domžale tel.: 01/729-25-28 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek - petek: 8:00 -19:00, sobota: 8:00 -12:00 nedelja in prazniki: zaprto VESELE B0ZICNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2007! PROSTOVOLJNO SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA 15. januar 2007 in 26. februarja 2007 PRIDRUŽI SE NAM LOVENSI 'OJSKA Izpostava za obrambo Domžale Informacije: 01/7214 255,8391 323 080/13-22, www.mors.si OTELO UlELLntSS CEflTER LU O i LU J < VABIMO K VPISU o -J ai S Zabavna in varna vadba za predšolske otroke (3-6 let) Otrodskozi igro izrečejo svojo ustvanalnost svebodo. igmo^. hkrat p. ,u razvijata csrKTvnernotorlcneapoe^ t aozdwegainokthm»a«ria^zMionia ¿5 Vam zmanjka časa, da bi se tudi sami rekreirali? ?> Ponutarno vam rešitev: vadba za vas in vašega malčka istočasno! ™ Martam ko bo va« malček vadi pod strokovnim nadzorom, m lahko c-* v »tem tamsnu udeležite skupinske vadba aH vadite v Mncsu Umik: •ura pon 17.00-18.00, see 17 30-18.30. •za starše; bodypump/body stepak«res Info: •let.: 01/729-27 27, ■e-r„a,i IrÉ^gMajl •portal: www.otetoM SKUPINSKA VADBA ZA OTROKE JP Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik d.o.o. Cenjenim uporabnikom, poslovnim partnerjem in vsem občanom želimo uspešno poslovno leto, izpolnitev osebnih želja in mnogo zadovoljstva. Kolektiv JP CČN Domžale-Kamnik SLAMNIK - dscsmbsr 2006 sflssfl stran 22 OČI SO VRATA LJUBEZNI. Želimo vam blagoslovljen božič, v novem letu pa veliko zdravja, sreče in uspehov! b a d e X d.o.o. PRODAJALNA INŠTALACIJ ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE Zdravo, ljubezni polno leto 2007 in vesele božične praznike! Radio cesta 1a, Domžale, tel.: 01/72 44 259 e-mail: info@badex.si ¿o REJA PERUTNINE Saša Žatjec s.p. M.: 0*1/3*8 272 odoterm.si De Dietrich «Ô ...za razumno varčne. PLINSKE PEČI • PROJEKT, MONTAŽA, SERVIS mOJim Radomlje d.o.o. Škrjanlevo 8, SI ■ 1235 Radomlje Tel.: 00 386 172289 20, 72274 96 Tel./fax: 00386 1 722 89 19 E-mail: vodoterm. radomlje (¡fysiol.net DÜ0VHI (AS: ponedeljek ■ petek: 7-19. wboio 7 ■ 12" ^ • PRIKAZ DELOVANJA • BREZPLAČNO SVETOVANJE IZBERITE KOMBINACIJO SOLARNE IN KONOENZACIJSKE PLINSKE TEHNIKE! Tudi pozimi sije sonce. S pomočjo sodobnih visokoproduktivnih kolektorjev in zalogovnikov tople vode (750 - 10001), ogrevamo tudi prostore in ne samo sanitarno vodo. teXo 2007 • D SET tiskarna Tiskamo: \ IS v časopise- revije« kataloge* brošure* plakate •zloženke* letake« knjižice (zvezke)... ♦eno in večbarvni ofsetni tiskzgibanje lepljenje • šivanje z žico- mehko vezavo (broširanje) Hitrejši Kakovostnejši TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 TO? d.o.o. RAZSTAVNI SALON Tržaška c. 245, Ljubljana tel.:01/256 23 51 gsm: 031/649-174 www.gvt.si :Kv!C LK OISKCVC ZA NOVO PVC OKNA IN VRATA lilm V prenovljeno Namo po decembrskih nakupih BOŽIČNI POPUSTI -izdelki za dom do 30 Res, ena sama je Nama, ki nas v centru Ljubljane že 60 let preseneča s svojo pestro in raznoliko ponudbo. Ja, kar težko verjamemo, da so v letošnjem letu praznovali 60. obletnico. Ob tej priložnosti so imeli v mesecu septembru veliko dogajanj, od Mačjega mesta za najmlajše do osrednjega dogodka z nastopom Alenke Godec, seveda pa niso manjkale niti razne ugodnosti in nagradne igre. oblačila, igrače, % bližje • Vsem tistim, ki se že nekaj času niste sprehodili čez center našega glavnega mesta, naj povemo, da vas bo pogled na veleblagovnico prijetno presenetil, saj je Nama popolnoma prenovljena. Tako se boste lahko sprehodili po prijetno urejenih nadstropjih, kjer najdete vse na enem mestu - oblačila za ženske, ki bodo Se posebej vesele tudi kotička s spodnjim perilom, oblačila za moške in tudi mladostnike; vsi, ki opremljate dom, morate nujno obiskati gospodinjski oddelek, ki je tako lično urejen, da boste kar pozabili, kako teče čas, ko se boste sprehajali med pisanimi policami. Posebna čarovnija pa se pretaka po prenovljenem otroškem oddelku, pisanem in domišljijskem, kot bi ga vzeli iz pravljice. Otrokom nedvomno ne bo dolgčas med vašim nakupovanjem, saj lahko uživajo v igralnici ali se posladkajo v mlečni restavraciji. Seveda pa ne smemo pozabiti niti založenega pritličja, kjer najdemo bižuterijo, časopise, revije in ostale vsakdanje malenkosti, ter kleti, kjer domuje prodajalna špecerije. Decembra, ko boste pohajkovali po praznični I jubljsni. zavijte sc v Namo, saj so pripravili pestro dogajanje predvsem za najmlajše - vesele urice bodo privabile iskrice v otroške oči vse dO konca leta vsak dan med 15. in 19. uro v otroški igralnici v 5. nadstropju. Otroke bodo, poleg vseh ostalih, zabavali tudi Pika Nogavička, čarodej in žongler Toni ter seveda Božiček. Okrog božiča, tj. od 16. do 24. decembra, vas bodo še posebej obdarili z raznimi ugod-noslnii, presenečenji in popusli tudi do 30%. Nama, meni najbližja, pravijo. In se ne motijo - resnično ves čas se trudijo biti moderni in aktualni, s ponudbo, v kateri vsak lahko najde nekaj za sebe. In to na enem mestu. S svojimi 6()-imi leti je Nama postala del zgodovine zakaj je ne bi obiskali tudi vi? stran 23 STARA LJUBEZEN NE ZARJAVI, ČE ŽE NE GORI, VSAJ TLI • pisma V bralcev Ob dnevu samostojnosti - kako opravičevat) svojo vero v slovenstvo... Vsak Slovenec bi moral žaleči /a več ljudi, če bi hoteli biti res veljaven nanxl. To je sicer res romantična in celo fantastična misel, ampak kljub temu. Majhne narode kličemo k večji ustvarjalnosti in s tem v bolj učinkovito uveljavljanje. Smo pa Slovenci med prvimi na svetu v mladinskih samomorih. Nihče si ne upa povzdigniti glasu in zavpiti resnice, nasprotno, vsi hitijo z obiranjem figovega lista, da bi k;ir najbolj učinkovito prikrili sramoto našega naroda, naše svetovno prvenstvo v mladinskih samomorih. Slovenci pa smo tudi v samomorih sploh na vrhu svetovne lestvice. V našem narodu ne gre le za enega največjih odstotkov samomorov na svetu, temveč tudi za izredno majhen življenjski prirastek nasploh, kot da naše ženske ne marajo več biti matere in naši možje ne očetje Strah pred dolžnoslmi, kijih imajo starši do otrok, se je kakor zalezcl čisto v vse plasti prebivalstva. To je strah pred življenjem m la sb ih pred življenjem mi i po mojem mnenju natanko iste korenine, kakor sinih samomorilcev. In ko razmišljam o položaju malega slovenskega naroda v družini evropskih narodov, mislim na Cankarjevo črtico O človeškem napuhu in ki človeka naravnost vznemirja: Jezus je hodil po svetu, prijel je ludi k nam. Kraji SO bili tako bogati, da seje sam začudil, kakor da jih je čislo ponevedoma ustvaril ... Šel je, šel po cesarski cesti ... Na kantonu kraj cesarske ceste je sedel človek in bridko jokal ... Jezus se je nagnil k njemu in ga vprašal, zakaj lako bridko joka. ( lovekje rekel v svoje mokre dlani: »Meni ni pomoči ne na Zemlji, ne v nebesih ... Slovenec sem!« Takrat seje Jezus samo bridko razjokal in je Sel dalje posvoji poli. Spet pa moramo pogledati tudi drugo plal zvona, ki izhaja i/ slrašne resnice, da pa smo se kot narod, ki je šel skozi vse mučilnice zgodovine, vendarle ohranili kot nekaj samosvojega in živega. Poleg tega gre tu še za pomembno moralno vprašanje: biti navdušen privrženec kateregakoli mogočnega ljudstva je čisto lahko, biti Slovenec pa terja od človeka največje moralne kvalilele. Majhni narodi imajo svoj smisel in se jim za svoj obstoj ni Ireba bali. če so izjemno visoko kulturni. S tem, da je skoraj sleherni ud majhnega naroda posebnost zase, se človeška vrednost takšnega naroda dvigne v toliki meri, da kvalilela lahko odlično zamenja tudi kvantiteto in če se izjemne vrednote v kulturi pravilno zvežejo s svelom, je problem majhnega naroda - rešen. Kar pa zadeva neko obdobje slovenske zgodovine, je pa ob vsem tarnanju navsezadnje ludi res, da so morali bili naši predniki od sile trdne narave in da so morali imeli dokaj samosvojo kulturo. Prav v lisičin obdobju so namreč višje razvita plemena »žrla« nižje razvila. Iz zgodovine so izginili I luni, Obri ... Če bi bili Slovenci kakorkoli na nižji kulturni stopnici ali kakorkoli mehkužni, torej bi v tistih davnih časih morali izginili, kajti izginili so mnogo večji, pomembnejši in bojevitejši narodi. Vse to je hrana za optimizem. Šele Ivan Cankarje v dvajsetem stoletju povzel vso našo prejšnjo, tedanjo in pri-bodno zgodovino, ko je rekel: »Naša d/\ točenje solz enotni vektor v matemat. sodni zbor ital. igralka miranda kandirani antična p0ma- h0jna rančni ladja olupek stremi vrstami I vesel na| vsakem f robu, I tr0- L vf<.l«t/; I '0M0Č OTOLARINGOLOGINJA-zdravnica za otolaringologijo, RAGTIME-ritem črnske glasbe, ROJENICE-tri vile v slovanski mitologiji, STENDHAL-francoski romanopisec, TRIERA-antična bojna ladja s tremi vrstami vesel na vsakem robu, troveslača SLAMNIK - Haramha O fin A TISOČ MAJHNIH NEŽNOSTI VELIKO LJUBEZEN NAREDI. stran 24 Komentar: Med e\forijo in strahom... Za nami je 20 kol Prve lige Telekom Slovenije. V jesenskem delu smo prisostvovali dvakratnim soočenjem vseh nasprotnikov, bili pa smo deležni še manjšega dela spomladanskega dela. Tako so tekmeci Prve lige - Telekom Slovenije spravili od poletja do pozne jeseni »pod streho« 20 kol. ob tem. da so v vsem tem obdobju Domžale ostale neporažene Ta niz nepo-raienosti traja še iz minulega prvenstva in je tako dolg. da že pomeni rekordni, doslej nepreseženi. niz v vsem trajanju slovenske lige. Vodstvu kluba, trenerju in seveda igralcem gredo za ta podvig in za dejstvo, da imajo tačas. pred nadaljevanjem spomladanskega dela - že kar 14 točk prednosti, vse čestitke. Bilo bi pa nespametno, da bi se ob vsem uspehu ne zavedali napak in pomanjkljivosti, ki jih je ekipa tudi pokazala. Zanesljivo je,da je ekipa NK Domžal tačas najbolje pripravljen, treniran in motiviran slovenski nogometni kolektiv, odtod tudi rezultati, gotovo pa je tudi. da gre za ekipo, ki ji do tega. da bi bila tudi po konstantni igri ekipa šampionskega kova še veliko manjka. Ta ugotovitev se je pokazala na največji letošnji preizkušnji - v povratnem srečanju z izraelskim Hapoelom, ki bi ga doma (potem ko so bili zmagoviti na gostovanju) morali premagati, pa nekako ni šlo. Brez prave igre in ene same prave priložnosti skozi vso tekmo z Izraelci, te ekipe, ki je tačas že sredi tekmovanj UEFA. ni bilo mogoče premagati. Gol v zadnjih sekundah sodnikovega podaljška tekme je odplaknil Domžalčane iz evropske konkurence, hkrati pa odvzel tudi možnost zelo dobrega nadaljnjega trženja domžalskega nogometa, ki ga nastopanje v evropski konkurenci prinaša. Prejetje gola v zadnjih sekundah tekme, ko se je ta ranljivost ob izteku tekme ponovila v še dveh tekmah državnega prvenstva, govori o psihični negotovosti igralcev, ki jim neposredno pred zadnjim sodnikovim žvižgom upade koncentracija. Šampionski ekipi, za kakršno se Domžal-čani glede na uspeha že imajo, se to ne bi smelo primeriti. To zagotovo natanko ve trener Slaviša Stojanovič. ki je strokovni vodja Domžalčanov že zadnjih pet let. od katerih je domžalsko ekipo že trikrat pripeljal do izjemnega dosežka- trikratnega drugega mesta v državi. Bilo bi hudo napak, da bi uspeh, ki so ga Domžalčani, v prvi vrsti zahvaljujoč predsedniku Stanetu Oražmu, športnemu direktorju Nenadu Protegi in trenerju Sla-viši Stojanoviču, dosegli - gledali s podcenjevanjem in rekli, da je bil uspeh dosežen zato. ker so bili drugi tekmeci zelo slabi. To bi bila krivica dobro vodenemu nogometnemu kolektivu in njihovemu vodstvu, prav to pa počno nekateri mediji (predvsem časopisni), ki jim. kot kaže, ni prav. da se je nogomet kakovostno razvil najbolj v Domžalah. Medijske naklonjenosti Domžalčani nimajo, pa bi jo glede na resnost dela in vložek igralcev in vodstva zaslužili. Enako kot ta medijska nenaklonjenost pa bode v oči dejstvo, da tako malo Domžalčanov obiskuje tekme svojega uspešnega kolektiva. Videti je, da prav malo ljudi - športnih privržencev čuti pripadnost svojemu mestu, pa čeprav naš kolektiv sega po šampionski lovoriki. Ta je blizu, na dosegu roke, pa kljub temu nogometaši ne morejo najti močnega, sposobnega glavnega sponzorja, ki bi ob tako dobro vodenem nogometnem kolektivu lahko uspešno udejanjal svoje komercialne ambicije. Znano je namreč, da je v Evropi brez dvoma najboljša in najodmevnejša promocija možna ob uspehih v nogometu. Ta čas, pred novim letom, je za nogometaše čas počitka. Le nekaj dni po novem letu bodo že začeti priprave na novo sezono, ki jim bo - kot je videti - prvič prinesla največji uspeh: šampionsko titulo. Do nje pa je še daleč: 16 kol spomladanskega dela je pred njimi, iz tedna v teden bomo Uveli v preračunavanjih, kaj nam sprotni rezultati v spomladanskih mesecih in premiki »naših« in nasprotnikov na lestvici pomenijo. Dotlej bomo živeli z evforijo bližnjega uspeha in tudi z bojaznijo: kaj pa ... To dejstvo pomeni posebej veliko odgovornost vodstvu, trenerju in igralcem Domžal. Hvala jim za imenitno občutje, ki so nam ga priskrbeli, občutje, da smo Domžalčani tačas najboljši v državi. Namenjamo jim vse čestitke za dosežene uspehe, hkrati pa jim ob novem letu izražamo najboljše želje, da udejanijo največji športni uspeh v zgodovini domžalskega uspeha ... Matjai Brojan Ob koncu lesenskega dela lige Slmontl |e Nogometni klub Domžale pripravil zelo dobro obiskano novinarsko konferenco, na kateri je vodstvo kluba ikupal z nekaterimi Igralci ocenilo rezultate kluba ter poudarilo veliko zavzetost vseh. da klub v spomladanskem delu lig« nadal|u|e z odličnimi Igrami In osvo|l naslov državnega prvaka. Nogomet Rekord neporaženosti v državnem prvenstvu so nogometaši Domžal presegli ter za seboj pustili Olimpijo in Gorico. Tudi po 20-ih odigranih krogih so vodilna ekipa brez poraza. Začetek spomladanskega dela je 3. marca, sicer pa NK Domžale s 14 točkami prednosti pred najbližjim zasledovalcem čaka spomladanski del, ki se začne 3. marca 2007 s tekmo proti Gorici. Najboljši strelec je Rakovič - 10 golov - skupno tretji v ligi, sledi pa mu Cimerotič z 9-imi - peti v ligi, nato pa je pet golov dosegel Kirm, ki je na 14. mestu strelcev prve lige. Na Fair play lestvici so Domžalčani zbrali 143 točk in so peti. Obeta se nov prestop, vendar pa ta še ni dokončno potrjen - med Holtonom in Domžalami - llič, vendar pa so na mizi še ponudbe iz. Italije, Francije in Švice. Ostali igralci naj bi projekt osvojitve naslova prvakov pripeljali do konca, razen, če res ne bo prišla zelo zelo ugodna ponudba za nekatere posameznike v domžalskem dresu. Jubilant je vratar Strajnar, ki je branil že na 400-ih tekmah prve lige. S strani Bele Krajine je prišlo do pobude, da bi uspešno sodelovali z Domžalami - njihov projekt je ostati stabilen prvoligaš in ne več obstanek preko kvalifikacij, za kar pa se zaenkrat v Domžalah še niso odločili. V tretji ligi zahod je jesenski prvak Ihan. Kaleer Vo-doterm Radomlje je tik pod vrhom na 2. mestu s 24 točkami, enako kot Roltek Dob. Stanje na lestvici lige kaže na izredno izenačenost, saj se lahko v hipu znajdeš na sredini ali vrhu lestvice z nekaj boljšimi Skupaj s trgovskim centrom Mercator je Nogometni klub Domžale pripravil priletno popoldne, v katerem so ob moderatorlu Gašperju Bolharju o klubu In njegovih uspehih govorili Slane Oražem. predsednik kluba, tehnični direktor ter Slaviša Stojanovič. trener. Nad prireditvijo so bili posebej navdušeni mladi, saj se v nagradni Igri lahko prejeli dres enega od nogometašev NK Domžale, ki so se tudi predstavili množici obiskovalcev. ali slabšimi predstavami. V pokalu MNZ Ljubljane je Ihan uvrščen v 4. krog - uspešen je bil v vseh treh krogih pokala. Vir je po koncu jesenskega dela lige MNZ Ljubljane osmi. Mladinci (J 18 Domžal so v četrti v krogu pokala MNZ Ljubljane, v I. mladinski ligi so Domžalčani jesenski del končali kot tretji, kadeti U 16 bodo pre-zimili v 1. ligi na šestem mestu - na skupni lestvici so Domžalčani četrti. V zadnjem krogu so v ligi MNZ Ljubljane mladinci Radomelj visoko izgubili / Jezerom, Ihan je bil boljši od ekipe .levnice, Roltek Termit je minimalno izgubil s Krimom. Na lestvici je Roltek Termit tretji, Ihan deveti. Kalcer Vodoterm pa enajsti. Kadeti Domžal so v ligi MNZ Ljubljane jesenski del končali na I. mestu brez porazu , Roltek-lermitaje na drugem mestu. V ligi U 14 zahod pod okriljem Nogometne /veze Slovenije so Domžale na prve, v 1. ligi MNZ Ljubljane si. dečki je Roltek Dob na 9. mestu, v 2. ligi je Ihan - Domžale na I. mestu, v 3, ligi pa so Radomlje - Komenda prav tako prve V 1. ligi ml. dečki so Domžale tretje, v 2. ligi je Ihan - Domžale tretji, Roltek Dob šesti, v 3. ligi so Radomlje - Komenda na 6. mestu. Pri cicibanih U10 so v skupini A Domžale tretje, Kalcer Vodoterm iz Radomelj je četrti, peti Roltek Dob in deveti Ihan. V skupini D je ekipa Vir - Domžale peta. Pri cicibanih U 8 v skupini 6 je prva ekipa Plastenke Radomlje, Roltek Dob je tretji, v skupini X pa so Domžale prve. Pri kategorijah U14, U12, U10 in l JK se pričenjajo lekme zimske lige v dvoranah in sicer pod okriljem MNZ Ljubljane, SZ Ljubljane, fundacije Rad igram nogomet. Turnirji so tisti, ki bodo pripomogli najmlajšim in tistim starejšim k ohranitvi zelo dobre jesenske forme v spomladanskem delu sezone. _ Urban Žnidaršič Nogometaš leta je Ermin Rakovič - napadalec Domžal Sindikat nogometnih profesionalnih igralcev Slovenije (SPINS) je že drugič zapored v soboto, 2. decembra pripravil v ljubljanskem hotelu MONS prireditev, na kateri so se zbrali ob zaključku jesenskega dela prvenstva nogometaši, ljubitelji nogometa, funkcionarji, novinarji in Številne zvezde javne scene. Na prireditvi so podelili nagrade in pokale najboljšim slovenskim nogometašem v letu 2(106, zanimivo pa je, da so vrstni red izbrali z glasovanjem sami nogometaši. Na prireditvi so pravzaprav osrednjo vlogo igrali predstavniki NK Domžale. Med nominiranci je bilo največ domžalskih nogometašev (vratar Strajnarvbranilci llič, Klsner, Knc/o-vič in Zinko ter napadalci Rakovič in Ljubljankič). Prav tako so največ priznanj prejeli prav naši igralci, saj so bili v najboljšo enajsterico izbrani Branko llič, Ivan Knczovič, Zlatan Ljubljankič in lirmin Rakovič, ki je osvojil tudi najprestižnejši naslov najboljšega igralca leta, zato je bilo na prireditvi največ veselja prav za omizjem domžalskega kluba, kjer so se zbrali predsednik kluba Slane Oražem, podpredsednik Tine Grošelj, predsednik nadzornega odbora Dragan Tabakovič in športni direktor Nenad Protega. Na prijetni prireditvi so v multime-dijsko podprtem programu sodelovali številni estradniki, med drugim velik ljubitelj nogometa .luan Vasle in Rož-marinke. Na prireditvi je bilo opaznih tudi nekaj drugih znanih Domžalčanov, med drugim sta priznanja podeljevala »upokojeni« sodnik Drago Kos in nova mišica Katja Majhenič. Seveda pa so čar prireditvi dajali tudi predsednik NZS Rudi Zavrl, tam je bilo kar nekaj županov, med drugim ljubljanski Zoran .lankovič, ptujski Celan in destcrni.ški Pukšič. Seveda pa je bil priznanja najbolj vesel najboljši slovenski nogometaš leta 2006, ki seje prireditve udeležil s simpatično soprogo. Med drugim nam je zaupal, da bo med zimskimi počitnicami skočil na kratek oddih v Dubaj (športni direktor Protega pa bo odlelel z. družino v Ameriko). Igralec, ki jc doslej igral med drugim v Olim-piji, Mariboru, Boavisti in I lapoelu, je zadnji dve leti, kolikor je s presledki igral v Domžalah, zelo zadovoljen z delom in pogoji zanj. Povedal je, da bo skoraj gotovo tudi spomladansko sezono nadaljeval v domžalskem dresu in da upa, da bo kot ponosni ka-petan v juniju tudi dvignil pokal slovenskega državnega prvaka. Načrte bi lahko spremenila res samo izjemna in mamljiva ponudba iz tujine, pri tem pa bi bilo nujno, da svoje pove tudi družina, ki mu zelo veliko pomeni in s katero rad preživi največ svojega prostega časa. Slaba izkušnja Z letošnje pomladi, ko je igral v skrajno neprijaznem kurdskem delu Turčije in so bili z. družino ločeni več mesecev, se pač ne sme ponoviti. V nagovoru seje za uspehe v karieri zahvalil /lasti svojemu očetu, ki ga je vseskozi spodbujal k resnemu treningu in športnemu načinu življenja ter seveda svoji soprogi. Kasneje jc priznal, da je pozabil omeniti še svojo mamo, ki je pravzaprav glavna, a tako kot večina mam nekoliko v ozadju, V imenu Slamnika čestitke vsem nominirancem in seveda zlasti prejemnikom priznanj. Še posebej pa Erminu Rakoviču. czo Se zadnja sodnikova navodila ekipi Molosv. V Ligi Mladinskega sveta Domžale do sedaj najuspešnejši Molos Kjer je volja, je uspeh Nogometni klub Ihan - jesenski prvak v 3. SNL zahod Uspehi NK Ihan so se pričeli v letu 2002, ko je prišlo do koraka naprej, do postavitve kratkoročnih ciljev, ki naj bi v Ihanu zagotovili igranje kakovostnega nogometa. Klub je vodil predsednik Jože Repe Jožeta ml. Takrat je bila ekipa NK Ihan na dnu vseh lig - najnižje od vseh ekip v občini Domžale. Za klub s 75-letno tradicijo je bila to skoraj sramota, ki pa so jo hitro spremenili in pozabili. V letu 2002 so se uvrstili v tretjo ligo, čeprav je bila ekipa sestavljena iz samih veteranov. Potrebno je bilo prevetriti igralski kader, kar jim je bilo omogočeno s sodelovanjem z NK Domžale, začela seje obnova infrastrukture v športnem parku - od garderob, igrišča in še kaj bi se našlo, kar ni bilo v ponos klubu. Obnovljene garderobe, poudarek na delu z mladimi nogometaši, ki jih v Ihanu skoraj ni bilo in druge akcije - vse je prineslo uspeh. Takratni in zdajšnji upravni odbor sta zavihala rokave in začelo seje z uresničevanjem programa: nova ograja okoli igrišča, obnovljena travna ruša, postavitev pokrite tribune, napeljane cevi za namakanje okoli igrišča idr. V klub so privabili mlade nogometaše, ustanovili tri selekcije, ki uspešno tekmujejo v tekmovanju MNZ Ljubljane. Uspehi so se pokazali že kar prvo in vsa naslednja leta, saj so stalno napredovali: prvaki pete lige, prvaki četrte lige, prvaki tretje lige, vmes so praznovali 75-letnico in izdali zbornik, postali so pokalni zmagovalci območja MNZ Ljubljane, sledil je uspeh z osvojitvijo jesenskega prvaka v 3. SNL Zahod, kar ni uspelo nobeni izmed ekip, ki so do takrat sodelovale v tem tekmovanju iz območja občine Domžale. V 14-ih tekmah je- senskega dela so zbrali 7 zmag, 4-krat so remizirali in bili 3-krat poraženi - dali so 32 golov, prejeli pa 21 - skupno imajo 25 točk. Ekipa je najmlajša v ligi in lahko rečemo, da se maloka-teri klub lahko pohvali s takimi uspehi v zadnjih štirih letih, kot jih je imel NK Ihan. V ekipi, ki jo trenira Robert Pevki, je 5 domačih igralcev, v njem pa se je kalil tudi Žan Peterca, ki je igral za vse reprezentančne selekcije. Cilji za naprej so veliki, zato v klubu potrebujejo sposobne ljudi in tudi denar. Vabijo vse ljubitelje kluba, da se pridružijo zastavljenemu projektu in ga uspešno nadaljujejo. Pri mladincih so po jesenskem delu prvenstva v ligi MNZ Ljubljane deveti, it. dečki so prvi v drugi ligi (Ihan-Domžale), ml. dečkih so tretji (Ihan-Domžale), cicibani U10 so v skupini A deveti, v zimski ligi so tretji, UI2 - skupina A je v skupini B šesta. Zahvala ob tem gre Občini Domžale, družbi l'arme Ihan, Varnosti Ljubljana, g. Juretu Majhenič, Čistilnem servisu Orehek, Termitu in tudi manjšim donatorjem, ki so bili vključeni v projekt tretje lige. Posebno priznanje pa gre NK Domžale za strokovno pomoč, za urejanje igrišča in še kaj bi se našlo, kar je pripomoglo k plodnemu delu tudi v Ihanu in ne samo v Domžalah. Zelja NK Ihan je, da bi še naprej plodno sodelovali z domžalskim prvoligašem in da lahko nudijo igralcem bodočim prvoligaškim - možnost, da postanejo vrhunski slovenski nogometaši. Urban Žnidaršič Po odigranem drugem kolu lige Mladinskega sveta Domžale v malem nogomet, jc že možno zaznati moštva, ki se bodo zagotovo borila za najvišja mesta. Vseh 14 sodelujočih ekip je pokazalo, da v malem nogometu ni slabih, nogometaši pa so se izkazali tudi v srčnosti, tekmovalnosti in »fair-pla-yu«. V skupini A tako trenutno vodi ekipa Molos, ki ima kar 13 golov razlike v svojo korist, drugi pa' so fantje Z imenom Klima Hafner. V skupini B, ki je do zaključka redakcije odigrala šele eno kolo, pa trenutno vodi ekipa Gostilna Pavovec Mengeš pred ekipo Ložar fitnes center in NK Zaboršt, ki so zmagale v uvodnih tekmah. Na lestvici slrelcev trenutno »kraljuje« Klemen Burkcljca i/, ekipi- l<' 2005, ki je nasprotne vratarje do sedaj premagal kar 8-krat. Vabljeni k ogjedu nedeljskih tekem v dvorano OS Dragomclj, sproti pa dogajanje spremljate lahko na spletni strani www.msdliga.si. Razpored tekem 3. kola: Skupina A - 7. januar 2007 Društvo mladih 1 >ob : Molos 18.00 FC 2005 : Helios 18.40 frojane : ricam 19.20 Skupina B 14. januar 2007 Nova generacija SLS : 1 ,ož.ar fitnes center 18.00 NK ZaborSt : Menčcstcr Yunajtit 18.40 Ooftítna Pavovec Mengeš : FC Kaiscrslautcrn 19.20 Rok Ravnikar stran 25 V LJUBEZNI JE MOGOČE MARSIKAJ OPROSTITI, NE PA TUDI POZABITI Klub borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob poznajo tudi v Evropi Kar dve bronasti medalji v Dob nom. bil točkovno enak ali celo boljši , vendar mu je Nemec poškodoval ličnico in zdravnik ni dopustil nadaljevanja borbe. Sodniki so za zmagovalca razglasili Nemca, evropskega prvaka v tej kategoriji. Vsem treh kickboksarjem iskrene čestitke, oba nosilca medalj bomo predtavili v naslednji številki. V začetku decembra je v areni Vo-dafone live v Ljubljani na državnem prvenstvu posameznikov v boksu v organizaciji Boksarske zveze Slovenije in Boksarskega kluba Ljubljana med 65 boksarji iz 12 klubov odličen rezultat dosegel član Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob, Primož Vindišar. Primož je prvič nastopil v pravem boksarskem ringu in dosegel odlično tretje mesto med šestimi tekmovalci v težki ka- Koncc novembra jc v Makedoniji v Skopju potekalo Evropsko kick-boxing prvenstvo svetovne Wako organizacije kickboxinga disciplin lighl kontakta kickhoxinga in thai boxinga. Enega najmočnejših tekmovanj na svetu seje udeležilo 33 držav s 614 reprezentanti, med njimi so bili tudi člani slovenske reprezentance: Sabina Šehič, David Nagode, Franci Skuber, Dušan Lamut, Uroš Sobot, Tamara Kadkovič, Jasmin Bečirovič. Kozle Jezbinšek, Marjan Bolhar. Vodil jih je Bojan Korošec, sodelovala pa sta tudi slovenska mednarodna sodnika Marjan Šibila in Ivo Vodo-pivec. Vsi slovenski reprezentanti in reprezentantke so dosegli odlične rezultate, med njimi tudi člani KHM Dob: Tamara Radkovič - 60 kg je pre- magala Švicarko Sibvne Pichler, Slovakinjo Svatavo Spanikovo, izgubila pa po sodniški odločitvi s Hrvatico Katarino lličič in osvojila bronasto medaljo. Enako smo se razveselili bronaste medalje Davida Nagodeta, kije v osmini finala premagal Šveda Viktorja Nordha, Švicarja Patricka Boumgartnerja, v pollinalu pa so žal sodniki dali zmago Britancu Duane Reklu. David je z večjimi uspešnimi kombinacijami rok Britanca uspešno zadeval, vendar so sodniki odločili drugače. Britanec je kasneje postal evropski prvak. Marjan Bolhar -79 kg, je v Šestnajstini finala premagal Z 2:1 zelo močnega poljskega tekmovalca Roberta Matyja, nosilca svetovnega pokala VVako v Piacenzi 2006 ter trikratnega državnega prvaka v full kontaktu. Marjan seje v osmini finala boril z Nemcem Bucker Stefa- Kliih borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob se za pomoč zahvaljuje: Klubskemu teamu. Radiu HIT, Občini Domžale, Krajevni skupnosti Dob, Heliosu, Osnovni Šoli Dob, Zavodu za šport in rekreacijo Domžale, g. Bojanu Mihe-I i C l i. g. Maksu .leranii, Koželju Dob, fotografu Roku Majheni-eu, dr. Matiji Ooršku, dr. Rudiju Čajevcu i/ Celja, Kickboxing zvezi Slovenije ter vsem prijateljem za spodbude pri športu. tegoriji od K1-91 kg. Odlična uvrstitev mu pomeni nov izziv na uspešni boksarski poti. Bojana Smučarski klub Ihan Start sezone in cilj leta Zima je kot kaže le »pribrzela« tudi v naše kraje, no vsaj v višje ležeče. V ležečem položaju pa člani SK IHAN nismo niti v mesecu decembru, noja, razen ko se naša dekleta in fantje namestijo na strelsko linijo, ko je čas veselja, želja in vsega dobrega. Veliko veselja nam je že v začetku meseca decembra prinesel naš šam-pion Klemen BAUER, ki je že v času Miklavža prinesel klubu darilo v obliki najboljše dosedanje uvrstitve na svetovnih pokalih, 44. mesto v sprin-tu. Seveda je potrebno navesti, da je naš »Klemzi«, ja tako vsaj nekateri, šele pred kratkim vstopil v to biatlon-sko karavano najboljših. Leta in leta traja, da se telo obrusi na tiste »karale«, ki na koncu prinesejo pravi diamant, ki trenutno v polni meri sveti pod imenom Ole Einar Bjoerndalen. Karavana najboljših »evropskih bia-lloncev«, med njimi so tudi Ihanci, se je ustavila tudi na Evropskem pokalu v biatlonu v avstrijskem Obertilliac-hu, kjer so se Peter DOKL, Aleš in Anže GREGORIČ ter Jerneja POD-VIZ borili z neusmiljeno naravo, ne boste verjeli, s pravim snežnim metežem, ki jim je preprečil boljše uvrstitve na samem tekmovanju. Več sreče prihodnjič in več na naši spletni strani www.tsklub-ihan.si, priložnosti bo namreč še na pretek, saj Za domžalske lokostrelce Sami uspešni nastopi V Novem mestu je bilo v nedeljo, 26. novembra, dvoransko lokostrelsko tekmovanje KITA 18 m. Uspehi domžalskih lo-koslrclcev se kar vrstijo, saj so tokrat vsi zasedi i prva mesta v svojih kategorijah. Tekmovali so Maja Marčen, Ma-teja Andrejka, Luka Kolenko in Jakob-Jaka Peštotnik. Predhodno doseženi rekordi padajo, kar kaže na dobro pripravljenost domžalskih lo-koslrelcev. Za novim državnim rekordom, ki ga je dosegel Luka Kolenko na prejšnjem tekmovanju v Žalcu v kategoriji dečki ukrivljeni lok' (556 krogov), je tokrat dosegel nov državni rekord v kategoriji mlajši dečki sestavljeni lok Jakob-laka Peštotnik (536 krogov). Čestitamo! Zelo uspešno 2006 Letošnje leto se počasi izteka in s tem se bo zaključila tudi moja lokostrelska sezona. To leto zaključujem z dvojnim drujrim mestom lako v f 11A l'( )K Al \ I kot v SLOVENSKEM POKALU. . .... Za uspešne rezultate pa se moram zahvalitI dvema zelo dobrima človekoma, Tonetu Jenku (AMORTIZERJI JENKO) ter Mihu Koscu, ki sta mi pomagala uresničiti moje cilje. < Ibenem pa tako njima kot vsem ostalim, ki me na različne načine podpirajo pri moji karieri. Želim vesele božične in novoletne praznike. »Mir in notranja uglašenost naj vas spremljata v teh božičnih praznikih; v mozaiku novega leta pa naj se leskel.1,0 dragulji; zdravje, sreča m ljubezen.« (Kopač). Mateja Andrejka KK Pirueta želi vsem vesel božič in srečno novo leto. ■ I ». ! Ü ^ fjjl * KDK Domžale in KK Pirueta Razglasitev rezultatov za Pokal Slovenije Zveza kotalkarskih športov Slovenije je zaupala organizacijo zaključne razglasitve rezultatov tekmovanja v umetnostnem kotalkanju za Pokal Slovenije 2006 kluboma iz Domžal, in sicer KDK Domžale in KK Pirueti. Kluba sta skupno odlično pripravila vse za nemoten potek razglasitve uradnih rezultatov za omenjeno tekmovanje. V šotoru v Športnem parku Domžale je bilo potrebno pripravili kar nekaj stvari, da seje podelitev pokalov in diplom opravila brez zapletov. Na podelitvi je sodelovalo 74 tekmovalcev iz šestih slovenskih kotalkarskih klubov. Tekmovalci so skozi celo leto nastopili na petih tekmovanjih in v šestih starostnih kategorijah. Domžalski kotalkarji so dokazali, da se že enakovredno kosajo z vrstniki iz primorskih klubov. Iz obeh domžalskih klubov je nastopilo 28 tekmovalcev, na zmagovalnih stopničkah pa seje zvrstilo 10 tekmovalk in tekmovalcev, in sicer na prvo mesto štirje, na drugo štirje in na tretje mesto dve tekmovalki. Po razglasitvi jc sledila skromna zakuska ki je bila predvsem priložnost za druženje tekmovalcev, funkcionarjev, staršev in ostalih ljubiteljev umetnostnega kolalkanja. ki se sicer videvajo samo na tekmovanjih. V imenu zveze kotalkarskih športov Slovenije sta pokale in diplome podeljevala podpredsednica Zveze, Breda Marinšek, in vodja strokovnega sveta za umetnostno kotalkanje, Peter Brleč. Podpredsednica je v svojem govoru pohvalila organizacijo zaključne prireditve, pa tudi vse organizatorje posameznih tekmovanj, ki so štela za skupno uvrstitev tekmovanja /a Pokal Slovenije 2006. K. K. se je sezona praktično šele pričela. V naših krajih se začenja prav v teh dneh na Pokljuki, upam, da se nismo ušteli pri sami napovedi tekmovanja, kajti izdaja glasila nas prehiteva. No, Ihanci vsekakor ne bomo »izdali« svojih navijačev, privržencev in prepustili prehitevanje konkurenci, tako v organizacijskem kot tudi tekmovalnem smislu. »Smisel, življenja je ležanje na travi,«,..., tako nekako se glasi znana pesmica, nam članom pa je vsekakor smisel našega dela in truda vzgoja otrok in mladine v zdravem športnem duhu. Usmerjanje v smučarski tek in biatlon ima v Ihanu že dolgo tradicijo, kot imajo dolgo tradicijo tudi prazniki, ki so pred vrati. Ob tem Vam, drage bralke in dragi bralci, želimo veliko lepega v božičnem kot tudi novoletnem času. Tudi vsem prijateljem smučarskega teka in biatlona želimo prijetne praznike ter se jim zahvaljujemo za pozornost in pomoč v letu 2006. Zahvale za pomoč in uspešno novo poslovno leto pa izražamo tudi našim donatorjem podjetjem PARME IHAN, d.d., HP Commerce, d.o.o., Dobeno, Majo, d.o.o., Goričica pri Ihanu, Marija in Dušan Peterka s.p.. Prelog pri Ihanu, Potrbin AS in ostali, d.n.o., Ihan ter Občini Domžale. Torej, ob koncu leta seveda zahvala tudi uredništvu Slamnika, da nam stoji ob strani in nam daje možnost objav, ki so z naše strani vsekakor »zadetek v polno«. Tudi Vam, občani, v letu 2007 ihanski »laufšicarji« želimo čim več zadetkov v polno 1!!!! Matjaž PAVOVEC Ste$\ AVTOSERVIS VODNIK j& Anže Vodnik s.p AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA m***< W ^y GENERALI SERVIS VOZIL • SERVIS KLIM • VLEKA VOZIL * PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED PREMONTAŽA IN CENTRIRANJE PNEVMATIK KERSNIKOVA 12, DOMŽALE, Tel.: 01 721 03 61, GSM 041 633 075 Teniški klub Domžale Južno ameriška teniška turneja Nordijska hoja in TVD Partizan Domžale Spoznajte najboljšo vadbo za krepitev celega telesa v naravi! Informacije o tečajih NVV in vadbi lahko dobite po telefonu: Primož KOŠAK, 01 /724-34-60, Polona ŠMUC, 04I/663-560; mail: kprimo-z@hotmail.com, polonasmuc@hotmail.com; na uradnih spletnih straneh Občine Domžale (društva, TVD PARTIZAN DOMŽALE, ali www.tvdrustvo-partizandom-zale.si). Primož V novembru sem se član teniškega kluba Domžale in državne veteranske reprezentance, Sašo Svoljšak, v družbi reprezentančnega prijatelja Marjana Čuka iz Litije odpravil na dva teniška veteranska turnirja, ki štejeta za svetovno jakostno lestvico. Na prvem turnirju v Porto Alegru v Braziliji je sodelovalo več kot 200 igralcev in igralk Z vseh vetrov, največ iz Južne Amerike, ob njih pa še Evropejci iz Avstrije, Italije, Nemčije, Švedske, Hrvaške/Češke in Slovenije. Ob čudovitem vremenu s temperaturami povprečno okoli 25 stopinj sva bila očarana v prelepem klubu Leopoldina Juvenil, v katerem ni manjkalo ničesar, niti olimpijskega bazena niti krasnih fitnesov, prelepega parka in dobre restavracije z odlično hrano. Rezultatsko sva bila precej uspešna. Čuk je igral finale v kategoriji 40+, kjer ga je porazil Brazilec Kullman. sam sem bil četrtfinalist skupine 45+ in po triurnem boju sem izgubil po treh setih proti Brazilcu Feliceu. V paru sva bila četrt finalista skupine 40+. Porto Alegre je krasno mesto na jugu Brazilije, z znanim nogometnim klubom Internacional PA, prvakom Južne Amerike. Od tu je doma eden najboljših nogometašev Ronaldinho. Ogledala sva si tudi dve tekmi. Po tednu dni v Braziliji sva sodelovala na turnirju v Buenos Aire-su v Argentini, najštevilčnejšem turnirju na svetu, kjer se v dveh tednih, kolikor traja, zvrsti 1200 igralcev. Domači igralci že teden prej začnejo igrati kvalifikacije, tujci pa so vsi sprejeti na glavni turnir. V l. kolu sem premagal Argentinca Turna v 3 setih, v naslednjem pa meje izločil prvi nosilec, Argentinec Vita. Čuk je bil četrtfinalist, a je moral tekmo žal predati zaradi bolezni, saj so ga mrzla pijača in neugodne klimatske naprave položile v posteljo. Ker sem ostal brez soigralca v dvojicah, sem se na hitro dogovoril z Brazilcem Ferreiro. Skupaj sva odlično nastopila in bila finalista skupine 40+, kjer sva izgubila z domačinoma Brigo in Gimenez z 6:1, 6:2. Na turnirju naju je v imenu vele- poslanika, g. Avguština Vivoda, obiskala sekretarka s slovenskega veleposlaništva, ga. Jana Strgar. Prijetno sem bil presenečen, ko sem srečal Slovence, ki živijo daleč od doma in v srcu nosijo svojo domovino. Nekateri še nikoli niso bili pri nas, vendar ogromno vedo o Sloveniji. Tak je bil primer Marije Poberaj, katere mama je pri 10 letih šla v svet, se tam poročila s Slovencem in si ustvarila družino. Hči Marija jo je pripeljala na turnir, kjer je pri svojih 80 letih stiskala pesti in navijala za naju. V Buenos Airesu naju je impresi-oniral teniški klub San Jsidro, ki ima poleg 14 teniških igrišč tudi igrišče za golf in jadralni klub ob reki Rio de la Plata. Oči se kar ne morejo nagledati ogromnega števila jaht in jadrnic. Ogledala sva si mesto in poskusila njihovo kulinariko, med katero so me najbolj navdušili argentinski steaki. Spoznala sva veliko novih ljudi in osvojila nove točke za svetovno veteransko jakostno lestvico. Sodelovanje na omenjenih turnirjih ni bilo najino zadnje, saj že snujeva nove načrte in turnirje. Sašo Svoljšak SLAMNIK - december 2006 ü ZAUPANJE JE NAJLEPŠI CVET LJUBEZNI. stran 26 Občni zbor Atletskega kluba Domžale Atletsko leto, ki ne bo šlo v pozabo V 28-letni zgodovini Atletskega kluba Domžale bo prav leto 2006 tisto, ki nikoli ne bo šlo v pozabo. 16. junija 2006 so namreč atleti in atletinje dobili novo atletsko stezo, ki jim bo omogočila, da bodo tekli še hitreje, skakali še višje in metali še dlje ter da bomo morda že ob 30-letnici kluba dosegali še večje uspehe, kot smo jih v dosedanji zgodovini. Na občnem zboru se je zbralo več kot 50 članov in članic, posebej veseli smo bili staršev, saj se vodstvo kluba še kako zaveda, kako pomembno je dobro sodelovanje z njimi za uspešno delo z njihovimi otroki. Občni zbor, vodil ga je Tomaž Hrovat, je minil v sprejemanju poročil in programov za prihodnje obdobje, predvsem pa v zadovoljstvu, ki ga prinašajo tekmovalni in organizacijski uspehi ter številni mladi, ki se vključujejo v delo kluba. Marjan Gorza, dosedanji in tudi novi predsednik, je na vprašanje, kaj pričakuje od leta 2007 odgovoril: »Na kratko - gremo naprej in nadgrajujemo tisto, kar smo začeli. Prepričan sem, da bo v naslednjem letu še več tekmovalnih uspehov, organizirali bomo vse tradicionalne prireditve, posebej pa se veselim, da bomo gostitelji tekmovanja za atletski pokal RS za pionirje in pionirke U 14 in U 12. Želim si. da bi se uspešna atletska pot nadaljevala tudi v prihodnje, zato vabim vse naše atlete in atletinje, pa tudi vse, ki Vsem članom in članicam, trenerjem, sodnikom, staršem, sodelavcem, sponzorjem - vsem, ki so kakorkoli povezani z Atletskim klubom Domžale želim srečno, zdravo in športno leto 2007, veliko prijetnih praznikov in ne pozabite - LETO 2007 BO LEPŠE. ČE BOSTE Z NAMI! ne pozabijo, daje pomembno tudi sodelovati in ne le zmagovati; pa tudi na to, daje človek najbolj ponosen na tisto, kar doseže s trudom« Ob koncu občnega zbora je Atletski klub Domžale izbral tudi najboljše atlete leta 2006. To so postali: Alja Sitar med pionirkami, Domen Zupan med pionirji, Suzana Mladenovič med mladinkami in Peter Kastelic med člani. Iskreno čestitamo. Ob koncu leta je bil izdan tudi ličen BILTEN 1978 - 2006, v katerem so shranjeni prav vsi najboljši rezultati naših atletov in atletinj, klub pa je izdal tudi svoj koledar. Bojana bi to želeli postati, da se potrudijo in predvsem v svoje veselje in v naš ponos na novi atletski stezi dosegajo vedno nove uspehe. Naj bodo besede višje, močneje in hitreje vrednote, na katere naj bodo vselej pozorni, pri tem pa naj ^ WÊr* f *m ,Tr- V ill lit Košarkarski klub Helios Domžale Košarkarski spektakli v dvorani Komunalnega centra Letošnja košarkarska sezona v Domžalah ljubiteljem košarke in navijačem Heliosa resnično nudi obilo košarkarskih užitkov, izjemno zanimive in negotove tekme ter veselje ob zmagah domačih košarkarjev. Na polovici tekmovanja v M H ligi, ki je, kot se strinjajo strokovnjaki, po kvaliteti trenutno tretje najkvalitetnejše prvenstveno tekmovanje v Evropi, je Helios že dosegel 6 zmag, v l.A Slovenski košarkarski ligi - Ligi UPC Telemach pa so Domžalčani sploh brez konkurence, saj so po devetih krogih še edino neporaženo moštvo. Ekipa Heliosa je pred letošnjo sezono doživela kar nekaj sprememb, saj je ostala brez Zagorca, D. Lorbka in Tulj-koviča, torej treh nosilcev igre iz. lanske sezone, poleg njih pa so klub zapustili še K. I.orbek, Dimnik in Mažibrada. Že pripravljalne tekme pa so pokazale, da jc uprava kluba za njih našla prave zamenjave, saj so Troha Pavič, Janža Zagorc, Dončič ter mladi Korošec kmalu dokazali, da so odlični igralci in da je letošnja ekipa Heliosa še boljša od lanske ter da pravzaprav ni ekipe, ki je Domžalčani ne bi mogli premagati. V dvorani Komunalnega centra smo tako lahko v NEB ligi eno za drugim gledali prave košarkarske spektaklc, izjemno zanimive tekme z uveljavljenimi nasprotniki s področja bivše Jugoslavije so si sledile ena za drugo. Helios je najprej z lahkoto za 20 točk premagal lanskoletnega finalista slovenskega prvenstva, ljubljanski Geoplin Slovan, zatem je v domači dvorani sledila tekma /. /adrom, klubom z bogato tradicijo, ki je že dolga leta v vrhu bivše jugoslovanske, sedaj pa tudi hrvaške košarke. I o lekmo si bomo zapomnili predvsem po množičnem pretepu obeh ekip, seveda pa tudi po zmagi, ki so si jo priigrali domači igralci. V Domžale sta zatem prišli ekipi, ki v letošnji sezoni igrata tudi v Evroligi; Karate klub Atom Shotokan.uspešno tudi ob koncu leta 25. novembra so se ekipe mlajših in starejših dečkov, mladincev in članov iz Karate Klub-a Atom Shotokan Domžale udeležila jesenskega dela lige v katah in kumiteju ekipno. Med najmlajšimi so bili: Žiga Pokovec, David Kardum in Grega Teršek v katah četrti, med starejšimi dečki sta Črt Hrovatin in Rok Kurent ob pomoči Tjaše Lupše H. v katah stopila na zmagovalno stopničko, še boljši so bili mladinci: Edin Behič, Timotej Kokalj, Rok Topolovec in Gašper Skok, ki so zmagali tako v katah kot v borbah, (lanski zmagovalni ekipi v katah in borbah so sestavljali Miha Gavez, Jernej llomar, Tadej Trinko, Janko Gobec, v katah jim je na pomoč priskočila še Tamara Kokalj. Kate In Kihon sta pripadla Ivi Turnir Ljubljana open 2006 je letos pripadel mladi karateistki iz vrst ATOMa Ivi Perger, ki je bila zlata tako v katah kot v kihonu. K lepemu uspehu mladih iz domžalskega karate kluba, ki jih je vodila Saša Šiglic, je tretje mesto med starejšimi deklicami v katah dodala še Ka- Računovodski cosmos Podjetje za storitve in trgovino d.o.o. Savska c. 1 1230 Domžale iž©s*;C l>o_5f.^5 C »t nftf^čno novo Vc. f o 2007I 01/7213018 tarina Čermelj Kate, Žiga Skok pa je nastopil v borbah. Tromeja In S.K.I.F. turnir sta naša Devetega decembra so se ATOMov-ci še tretjič izkazali: na 14. odprtem turnirju Tromejnik 2006 oziroma na tretjem in zadnjem pokalnem turnirju S.K.I.F. 2006 v Kuzmi, ki je poleg tekme v Rušah in Celju štel za pokal S.K.I.F. Slovenije 2006. Ob osvojenih dveh pokalih so se veselili: Špela Dragar, Katja Kač, Iva Perger, Klemen Kastelic, Mitja Hofer, Žan Gu-ček. Žan Podboršek, Matevž Petemel, Patricija Vehovec, Eva Gruber, Tjaša Lupše Hanzlovvskv, Maruša Šircelj, Katarina Čermelj, Črt Hrovatin, David Kardum, Grega Teršek, Tomaž Babic, Žiga Skok, Matic Golobic, Rok Kurent, Gašper Skok, Rok Topolovec, Edin Behič, Polona Orehek, Roman Kepec, Milena Dime, Saša Štiglic, Majda Aškerc, Alenka Trpin in reprezentantje, Timotej Kokalj, Jernej Homar, Tamara Kokalj ter Monika Brovč. Še posebej slednji so dosegli najvidnejše zmage: Monika je postala dvakratna zmagovalka v katah, Timotej med mladinci v borbah in katah, Tamara je bila najprej najboljša v katah in nato še v borbah, kjer je bil pika na i ippon v finalnem obračunu z nožnim udarcem v glavo. »Na tekmovanje mi je uspelo pripeljati kar nekaj svežih mladih tekmovalcev, ki bodo v prihodnje krepko krojili slovenski karate. Zadovoljen sem z nastopi starejših šolskih pasov, ki so končno uvideli svojo zmožnost po tekmovanju in dobri uvrstitvi. Najbolj pa sem zadovoljen z že izkušenimi tekmovalci tako v mladinski ko\ članski konkurenci. Zadržali smo formo in jo celo stopnjevali do konca sezone. Rezultat je bil neizbežen. Vsa zahvala mojstru Homarju za uspešno vodenje tekmovalcev in za zaupanje, ki mi ga izkazuje toliko let. Drugo leto nas čaka veliko nastopov, tudi v Domžalah, in v taki zasedbi ni bojazni za nadaljnji uspeh. Vabimo v nase vrste,« je uspešne nastope na kratko povzel Lovrenc Kokalj gl. inštruktor domžalskega Shotokan Kluba Atom, ki zadovoljstva po tekmovanju ni mogel skriti. Bojana Ob koncu leta Zadnji uspehi Karate kluba Wankam Ihan Mednarodni karate turnir Ljubljana Open 2006, na katerega smo bili povabljeni tudi člani Karate kluba VVankan Ihan, je bil 25. novembra v Ljubljani, natančneje v dvorani Slovan. Izmed mnogih tekmovalcev iz cele Slovenije, pa tudi iz drugih držav, sta naša člana Marija in Aleksander Peterlin uspešno zasedla drugo mesto vsak v svoji skupini. Z osvojenima mestoma sta prav gotovo upravičila svoje odlično znanje karateja. Naslednja stvar, o kateri moramo poročati, je 14. SKIF turnir Tromejnik 2006. Tja smo v soboto, 9. decembra poslali Špelo Grad. Domov se je vrnila z odličnim dvakratnim drugim mestom v dveh posameznih skupinah. Menimo, da se je letošnje leto za naš klub uspešno izleklo in to kljub lemu. da se nismo uspeli udeležiti ravno veliko tekem, ker smo bili nekateri pač službeno ali kako drugače zadržani. Prav gotovo pa se v veliki meri pripravljamo na prvo tekmo v naslednjem letu in na seminar Murska Sobota 2007, katerega, upamo, da se bomo udeležili v čim večjem številu. Do takrat pa nas v klubu čaka še veliko trdega dela. Nives Grad, Karate klub Wankan Ihan ___, . __ _____________ zagrebška Gibona, dvakratni evropski prvak, ter ljubljanska Union Olimpija. I )omžaleani so kljub temu, da so zaradi poškodb nastopali oslabljeni, pred nabito polno dvorano proti obema nasprotnikoma igrali izvrstno; proti Giboni so vodili 35 minut, na koncu pa žal zaradi velikega števila igralcev s 5 osebnimi napakami ostali brez. odmevne zmage, proti I Inion Olimpiji pa so si v izjemno izenačenem srečanju na koncu zasluženo priborili novi točki. Vrhunec jesenskega dogajanja v dvorani Komunalnega centra je bila prav gotovo tekma z beograjsko Crveno zvezdo, ekipo izjemno bogate tradicije, ki je v svoji zgodovini osvojila ogromno lovorik ter vzgojila mnogo vrhunskih košarkarjev, tudi letos pa igra predvsem v mednarodnem pokalu 1ii,Eli izvrstno, med drugim je za 20 točk premagala tudi veliki madridski Real. Dvorana Komunalnega centra je še enkrat več pokala po šivih in kar nekaj ljubiteljev košarke jc moralo spet ostati pred dvorano (vsi upamo, da bo prihodnje leto prišlo do nadaljevanja adaptacije dvorane ter povečanja tribun na jugu, da bi si tekme res lahko ogledali vsi, ki si to želijo - načrti za to se že pripravljajo, zagotoviti pa bo potrebno še zadostna finančna sredstva). Vsem, ki si tekme niso ogledali, jc resnično lahko žal, saj so se po tekmi vsi strinjali, da tako kvalitetnega, zanimivega in razburljivega srečanja verjetno v Domžalah še nikoli ni bilo. Tekma je res ponudila vse, kar košarka lahko daje; agresivne obrambe, hitre protinapade, atraktivna zabijanja, natančne mete, fantastično navijanje in na koncu /a posladek še zmago I leliosa po podaljšku. Podobno razburljiva, čeprav morda nekoliko manj kvalitetna, je bila tudi tek- Košarkarski klub Domžale se zahvaljuje vsem svojim privržencem in navijačem za veliko podporo in polno dvorano na tekmah v letu 2006, saj so naši košarkarji z vašo pomočjo dosegli resnično izvrstne rezultate. I udi za leto 2007 si želimo, da bi vas naši igralci še naprej razveseljevali, zato vas vabimo na tekme v našo dvorano, da s skupnimi močmi dosežemo čim več zmag! SREČNO ma Heliosa / aktualnim prvakom NEB lige, ekipo FMP i/, Zcleznika, ki pa so jo žal Domžalčani nesrečno izgubili po podaljšku, čeprav so imeli zmago v rednem delu tako rekoč na pladnju, saj so še 35 sekund pred koncem vodili za 5 točk..., toda košarka je še enkrat več potrdila, da moraš biti /hran do zadnje sekunde, drugače sc vse lahko obrne Sezona bo seveda še dolga (Helios bo letos odigral skoraj 70 prvenstvenih tekem!!!), tako da tudi v prihodnje lahko pričakujemo vrhunsko košarko v domžalski dvorani - že v januarju bodo v NEB ligi Domžalčani kar trikrat zaporedoma igrali doma, 6. ali 7.1. z Bu-dučnostjo iz Črne gore, 13. ali 14.1. z. beograjskim Partizanom ter 20. ali 21.1. s Širokim i/ Bosne in I lercegovine. Prepričani smo, da tudi na teh tekmah domžalskim nasprotnikom ne bo lahko, še posebej, če bo dvorana spet nabito polna in če bodo navijači I leliosa še naprej šesti igralce Domžalčanov! Pridite in se tudi sami prepričajte o lem. AP Košarka Mladinci KK Domžale v 2. ligi zasedajo drugo mesto, kadeti so prvi del v I. ligi vzhod 2 končali kot četrti, pionirji A so v I. ligi vzhod A2 končali na tretjem mestu - skupno na 17 - tem mestu, v drugi ligi center B je druga ekipa končala na 2. mestu-skupno so v 2. ligi na 23. mestu. Košarkarski klub Lastovka Člani (LaStoVka Vistra I so v 2. ligi vzhod na 7. mestu z štirimi zmagami in petimi porazi, mladinci v 2. ligi peti, kadeti so prvi del v I. ligi zahod 2 končali-kot šesti, v drugem delu so na 7. mestu. Pionirji A so v 1. ligi vzhod A2 končali kot prvi - skupno na 13. mestu, pionirji B pa so tekmovanje zaključili v B ligi - center BI na četrtem mestu - skupno so bili v B ligi na 12. mestu. Ženski košarkarski klub Domžale: Članice so v I. ligi na 4. mestu s štirimi porazi in petimi zmagami, v pokalu se žal niso uvrstile na finalni turnir. Mladinke so na 5. mestu v 1. ligi s štirimi zmagami in štirimi porazi, kadetinje so v I. ligi vzhod 2 končale prvi del na 3. mestu borile se bodo za uvrstitev od devetega mesta dalje; pionirke so v su-per ligi končale na h. mestu-do sedaj je to najvišja uvrstitev pionirk v državnem prvenstvu lani so bile sedme, vendar v močnejši konkurenci, ekipa Antarja pa je v 2. ligi B2 skupini končala na tretjem meslu, kar je velik uspeh za mlado in perspektivno ekipo, ki si tekmovalnih izkušenj šele nabira. Sledila bo liga mlajših pionirk, letnik rojstva 1994 in mlajših, in sicer po novem letu - tekmovanje bo potekalo po turnir-skem sistemu, prvi turnir je na sporedu 14. I .2007. Urban Žnldaršlč \ Domžale 9.e4 Sb6 10Dxd84 Kxd8 11.0-0 Sc6 12.Sc3 Tc8 13Tdl4 Ke8 14.Sd5 Lxd5 I5xxd5 Sa5 16.Se3 Sac4 17.Sxc4 Txc4 18.Tbl f5 19.b3 Tc2 20Td2 Txd2 21 .Exd2 Kd7 22.Tcl Tc8 23,Txc8 Sxc8 24.Lb4 b6 25.a4 a5 26.La3 Ld4 27.LD Lc5 28.Lxc5 bxc5 29T4 Kd6 30Kf2 Sb6 31.h4 Sxd5 32.Le2 h6 33 Lb5 Sf6 34Ed3 e5 35Lc4 g5 36.fxg5 hxg5 37.1.17 Sg44 38.Ke2 gxh4 39.gxh4 e4 40Lg6 Ke5 4I.Lh5 Sh6 0-1 Bogdan Osolin Ps. Srečno šahovsko novo leto 2007 vsem šahistkam in šahistom - bralcem in bralkam Slamnika. SBBB OBJAVE stran 28 V skladu s 13. členom Odloka o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 5/00, 6/01, 15/02 in 14/04) Občina Domžale objavlja JAVNI RAZPIS Za oddajo tržnega prostora in stojnic v letu 2007 i. Predmet razpisa je oddaja v zakup tržnega prostora ter odprtih in zaprtih stojnic, na pare. št. 3957, 3958 in 3959 k.o. Domžale, ob poslovno stanovanjskem objektu na Ljubljanski 73, v Domžalah. Tržni prostor in stojnice se dajejo v zakup praviloma za prodajo: a) vseh vrst kmetijskih pridelkov in sadja, b) živil, za katera so izpolnjeni zdravstveno tehnični in higienski pogoji za prodajo zunaj prodajaln, c) suho robo, d) izdelkov domače in umetne obrti, e) cvetja, gozdnih sadežev, f) raznih sadik, g) promocijo občine Domžal (društva, šole, ...), h) sveč, i) galanterije in pletenin lastne proizvodnje, j) drugih izdelkov kulturnega, vzgojnega, etnološkega ali estetskega pomena, če zakupna mesta niso zasedena za prodajo artiklov od a.) do i.). 11. Zakupniki so lahko trgovci za izdelke iz lastne proizvodnje, razen v primeru, da gre za prodajo ekoloških živil ali prodajo izdelkov navedenih pod točko j. iz I. točke tega javnega razpisa ni potrebno, da ima trgovec lastno proizvodnjo. Zakupniki so lahko tudi kmetovalci ali drugi posamezniki, če izpolnjujejo pogoje za prodajo na premičnih stojnicah v skladu z veljavnimi predpisi. III. Cena za zakupno površino (prostor) odprte stojnice zhaša 748,67 SIT oziroma 3,12 € na dan, za zakupno površino (prostor) zaprte stojnice pa znaša 1.082,17 SIT oziroma 4,51 € na dan. Prosilec mora poravnati zakupnino pred pričetkom prodaje na tržnem prostoru za celotno obdobje, za katero se sklepa zakupna pogodba. IV. Prodaja na zakupljenih stojnicah bo možna 6-krat na teden in sicer: 1. vsak delovni dan od 8. do 16. ure, 2. soboto od 8. do 17. ure. V času predprazničnih nakupov v mesecu decembru bo možno podaljšanje časa prodaje na zakupljenih stojnicah do 20. ure oziroma uskladitev z odpiralnim časom ostalih prodajaln v mestu Domžale. Izredna prodaja se odvija na določene dneve pred prazniki, in sicer: 1. 8. marec (prodaja cvetja...) največ teden pred praznikom 2. 25. marec materinski dan (prodaja cvetja) največ teden pred praznikom, 3. velika noč (prodaja oljčnih vejic, butaric) največ teden pred praznikom 4. 1. november (prodaja cvetja in sveč) teden pred praznikom 5. december-novoletni prazniki - božič, novo leto (prodaja novoletnih okraskov, smrečic) od 5. decembra do 31. decembra. V. Prosilec odda vlogo na obrazcu, ki ga lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. Obrazcu - vlogi morajo biti priložena naslednja dokazila in dokumentacija: • kmetovalci: posestni list ter dokazilo, na podlagi katerega bo razvidno, da se prosilec ukvarja s kmetijsko dejavnostjo (fotokopija odločbe ali potrdila o statusu kmeta); Če kmetovalec nima stalnega bivališča v občini Domžale tudi veljavno potrdilo o lastni proizvodnji, ■ trgovci, ki prodajajo izdelke iz lastne proizvodnje: dokazilo, daje predmet prodaje iz lastne proizvodnje ter priglasitveni list oz. izpis iz sodnega registra; ostali trgovci: izpis iz sodnega registra ■ drugi posamezniki: dokazilo, daje predmet prodaje iz lastne proizvodnje (npr. potrdilo o priglasitvi opravljanja osebnega dopolnilnega dela v skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno). Občinska uprava bo izmed prispelih ponudb izbrala najprimernejše ponudnike. Pri izboru bo upoštevana pestrost ponudbe. V primeru, da bo prijavljenih več interesentov kot je zakupnih mest, bodo imeli prednost tisti, ki ponujajo kmetijske pridelke lastne proizvodnje. Ponudniki bodo pismeno obveščeni o izboru. VI. Prosilci oddajo vloge z dokazili na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4 ali pa pošljejo po pošti, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Javni razpis je odprt do zasedbe oz. zakupa vseh stojnic. Dodatne informacije lahko dobite v času uradnih ur na tel. 01 721 -42-51. župan Toni Dragar Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, na podlagi 4. člena Odloka o dodeljevanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 6/01) objavlja JAVNI RAZPIS Za oddajo poslovnih prostorov v najem Predmet razpisa so poslovni prostori: I. Ljubljanska 34, Domžale, drugo nadstropje 1. pisarna (južno) v površini 20,96 m2, s souporabo sanitarnih prostorov v površini 4,72 m2 in internega hodnika v površini 6,58 m2, 2. pisarni (severno) v površini 16,58 m2 in 18,20 m2, s souporabo sanitarnih prostorov v površini 4,72 m2 in internega hodnika v površini 6,58 m2. Poslovni prostori pod zaporedno št. I in 2 se lahko oddajo ločeno ali skupaj. Izklicna višina najemnine za poslovne prostore znaša 1.590,00 SIT/m2. II. Ljubljanska 36, Domžale, pritličje: 3. pisarna v površini 17,49 m2, s souporabo sanitarnih prostorov in hodnika v korigirani površini 4,63 m2, skupaj 22,12 m2, 4. pisarna v površini 14,35 m2, s souporabo sanitarnih prostorov in hodnika v korigiranj površini 4,63 m2, skupaj 18,98 m2, 5. pisarna v površini 22,10 m2, s souporabo sanitarnih prostorov in hodnika v korigirani površini 4,63 m2, skupaj 26,73 m2. Poslovni prostori se lahko oddajo ločeno ali skupaj. Izklicna višina najemnine za poslovne prostore znaša 1.690,00 SIT/m2. III. Ljubljanska 70, Domžale, klet in prvo nadstropje: 1. kletni prostori v izmeri 100,81 m2 (tri sobe, dva VVC-ja, shramba, hodnik, stopnišče), 2. pisarna v prvem nadstropju v površini 23,25 m2, 3. pisarna v prvem nadstropju v površini 30,45 m2, 4. pisarna v prvem nadstropju v površini 24,77 m2 in 5. pisarna v prvem nadstropju v površini 27,19 m2 (vse s souporabo sanitarnih prostorov in skupnih delov in naprav objekta). Kletni prostori se oddajajo skupaj, pisarne se lahko oddajo ločeno ali skupaj. Izklicna višina najemnine za poslovne prostore znaša 1.800,00 SIT/m2. Pri najemu predmetnih poslovnih prostorov imajo prednost interesenti, ki se ukvarjajo z neprofitno dejavnostjo, kije v interesu občine. IV. Ljubljanska 76, Domžale, drugo nadstropje 1. pisarna v površini 28,23 m2, s souporabo sanitarnih prostorov v korigirani površini 2,39 m2, 2. pisarna v površini 18,72 m2, s souporabo sanitarnih prostorov v korigirani površini 2,39 m2. Poslovna prostora se lahko oddata ločeno ali skupaj. Izklicna višina najemnine za poslovne prostore znaša 2.050,00 SlT/m2. Vsi poslovni prostori se oddajajo za nedoločen čas. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente: 1. Izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti. 2. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetih prostorih. 3. Višino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plačati (izraženo v absolutnih številkah). Ponudbe z označenimi dokazili od 1 do 3 naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za prostor in varstvo okolja. Ljubljanska 69, Domžale s pripisom: »ZA JAVNI RAZPIS P.P. - NE ODPIRAJ«. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave razpisa. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo komisija upoštevala predloženi program dejavnosti ter ponudbeno višino najemnine. Pred prevzemom poslovnega prostora je izbrani interesent dolžan plačati varščino za čas uporabe poslovnega prostora. Varščina znaša šest mesečnih najemnin za poslovni prostor, ki bo oddan v najem. Po prenehanju najemnega razmerja se varščina, valorizirana z indeksom rasti življenjskih stroškov, vrne upravičencu. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu št. 7241 110, int. 182 (mag. Sonja Spruk). Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni praviloma v 15 dneh po izbiri. OBČINA DOMŽALE Novo v Domžalah, na Savski cesti 13 Edinstveni kosi pohištva indonezijskih ročnih mojstrov Trgovsko podjetje Kalma, d. o. o., je 1. decembra 2006 v Domžalah na Savski cesti 13 odprlo prodajni salon pohištva INDO ART. Predstavljajo se z bogatim prodajnim programom notranjega in vrtnega pohištva ter dekorativnih izdelkov iz vseh vrst naravnih materialov. Podjetje združuje proizvodno in trgovsko dejavnost, pohištvo namreč izdelujejo v lastni tovarni na otoku Java v Indoneziji. Ža notranje pohištvo uporabljajo visoko cenjen mahagonijev les, za vrtne garniture pa izredno odporen likov les. Indo art ponuja edinstvene kose pohištva, delo indonezijskih ročnih mojstrov. Brezmejno domišljijo ustvarjalnosti tradicionalnih in sodobnih oblikovalcev pa izražajo tudi dekorativni izdelki iz medenine, bakra, oniksa, lesa, kamna in drugih naravnih materialov. Neponovljivost izdelkom prav gotovo viša vrednost, vendar se ta njihovim cenam ne pozna. O ugodni ponudbi pohištva in dekorativnih izdelkov iz vrhunskih materialov se boste najbolje prepričali, če boste salon obiskali ter v izbrano in raznoliko opremljenem prodajnem salonu INDO ART, ki je le 200 m oddaljen iz centra Domžal v smeri proti Šentjakobu, poiskali pohištvo, primerno za vas in vaše potrebe. Pomagate si lahko tudi s spletno stranjo: www.indoart.si. Bogata ponudba bo pozitivno vplivala na še tako zahtevnega kupca, pri tem pa ne pozabite: lndo art je namreč prodajni salon, ki ne ponuja kakršnega koli pohištva, temveč pohištvo za izbran okus. Obiščite jih in se o tem prepričajte na lastne oči. Dobrodošli! N. Č. Srce je omagalo, dih je zastal a spomin nate, bo večno ostal. ZAHVALA Ob izgubi naše drage MARIJE NOVAK roj. Lipovec, po domače Joželčkove Mici iz Sp. Jarš pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, druge namene ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Kvaterniku, gasilcem, pevcem in trobentaču za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste bili v težkih dneh z nami in jo v času bolezni obiskovali. Mož Janez in hči Marjeta z družino Če imaš nekoga rad, nikoli ne umre samo daleč, daleč je... Ob smrti naše drage mame, babice prababice in tete VIDMAR IVANKE (roj. Lunar) Vsem in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli sočustvovali z nami: z molitvijo, tolažilno besedo, cvetjem, svečami, spomini in udeležbo ob slovesu, prisrčna zahvala! Zahvala tudi pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. Vsi njeni »Ni hujšega gorja na sveti, kot so zadušene solze; na dan jim dano ni privreti pekoče padajo v srce.« ZAHVALA Ob boleči in tragični izgubi mojega sina MATEVŽA PAVLICA iz Kokošenj se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem, nekdanjim sošolcem pokojnega Matevža, vodstvu in kolektivu Osnovne šole Moravče, sodelavkam OŠ Vrhpolje, kolektivu vrtca Moravče, delodajalcu g. Romanu in ge. Silvi Hacin za vsa izrečena in pisna sožalja ter vsakemu posebej za pomoč, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala g. župniku Slavku Judežu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Vrbančič, pevcem, sosedu g. Vinku Kepcu, prijateljem za besede ob slovesu ter vaškim fantom, ki ste ga spremljali na njegovi prerani zadnji poti. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem zadnjem domu in ga imate radi ter se ga spominjate v molitvi. Matevž! Bil si čudovita božja stvaritev. Kratek čas. Božična zgodba brez tebe je neizmerno samotna. Žalujoči: mami Mirni in sestra Helena V samoti čarni dih spominov zadrhti in nežno te prenese v dni nekdanje. In spet si z njimi, ki so pred teboj odšli, in ki se vračajo samo še v tvoje sanje. (Ada Škerl) ZAHVALA 3. januarja bo minilo deset let, odkar z nami ni več dragega JANEZA MERLINA Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižgete svečko in postojite ob njegovem preranem grobu. Žena Danica, hčerka Janja in sin Gregor z družinama Radomlje, december 2006 flHSB stran 29 OBJAVE Center požarne varnosti Domžale November 2006 Radomlje, 2. november, ob 15.38. uri - zaradi nepravilnega sežiganja bioloških odpadkov je zagorela meja iz. cipres. Neznani kurjač je na sosedovem kompostniku zažgal vsebino. Visoke plamene so sunki vetra zanesli v krošnje cipres, visokih preko treh metrov. Sosedje so takoj obvestili gasilce CPV, ki so takoj izvozili z. dvema gasilskima voziloma in posadko štirih gasilcev. Medtem so sosedje že v večini pogasili ogenj z \cxl<> i/ plastične vrine cevi. S hitrim in učinkovitim gašenjem ognja na 24 cipresah so sosedje preprečili širjenje ognja na del ostrešja, ki je bilo odmaknjeno od zadnje goreče ciprese smo 50 cm. Gasilci so preventivno namočili še ciprese in kompostnik z vodo. Domžale, 9. november, ob 8.50. uri - Občan je zaprosil poklicne gasilce CPV za pomoč pri vstopu v stanovanje v šestem nadstropju, ker je izgubil ključe vhodnih vrat stanovanja. Gasilci so s pomočjo avto lestve odprli okno in vstopili v stanovanje. Brezovica, 16. novembra, ob 16. uri - Iz neznanega vzroka je zagorela lesena brunarica vikend hišica. Ob prihodu gasilcev je bil vikend v celoti v plamenih, ogenj pa se je začel širiti v gozd. Gasilci so z gašenem omejili požar. Preiskali so tudi prostor, ker je bil sum o prisotnosti osebe v objektu, vendar je bila k sreči brunarica prazna. V notranjosti so našli močno segreto plinsko jeklenko in jo odnesli stran od požarišča in ohladili z vodo. Popolnoma uničen vikend so si ogledali policisti kriminalisti. Pri gašenju je sodelovalo 35 gasilcev iz gasilskih enot: CPV, Žeje-Sv. Trojica, Dob, Domžale, Vir in Studenec. Zgornji Tuštanj, 19. november, ob 9.58 uri - Gasilci so sprejeli telefonski klic in prošnjo za namestitev nekaj strešnikov na strehi obnovljene graščine, ki so jih zaradi močnega VCtra premaknile veje delno suhe bližnje lipe. Gasilci so s pomočjo avtolestve prišli do lipine krošnje, obžagali drevo ter uredili strešnike na strehi, da niso ogrožali obiskovalcev. Blagovica, 19. november, ob 18.02. uri - Prišlo je do silovitega čelnega trka dveh osebnih vozil. Gasilci so z reševalci nudili prvo pomoč poškodovancem, odklopili akumulatorje in počistili vozišče po prometni nesreči. Poškodovani osebi je odpeljalo reševalno vozilo. Rodica, 29. november, ob 12.01. uri - V prometni nesreči med osebnim in tovornim vozilom so gasilci pomagali reševalcem pri nudenju prve pomoči in iznosu ponesrečencev iz vozila. Dvorje, 30. novembra, ob 21.57. uri - V hudi prometni nesreči je osebno vozilo VVV Polo iz neznanega vzroka v blagih zavojih zdrsnilo s cestišča in se večkrat prevrnilo po travniku in pristalo na robu ceste na strehi. Mladi voznik je dobil tako hude telesne poškodbe, da je podlegel na kraju dogodka. V novembru so gasilci posredovali še: dvakrat so vlamljali vhodna vrata stanovanj in zapirali vodo zaradi poplave v stanovanju, ker je radiator spustil vodo, enkrat so pogasili začetni požar na tovornem vozilu in trikrat izvozili zaradi lažne prijave. Viktor Svetlin (CPV) Star 24 let je odšel od nas naš ljubljeni JURE KOLENC ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste poskušali razumeti našo bolečino, izkazali sočustvovanje in pozornosti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mami, babice, prababice TEREZIJE ŠORN se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi domžalskemu župniku, pogrebni službi za organizacijo pogreba, ZB Simona Jenka in praporščaku. Mož Stanislav, sin Janez, vnuki z družinami 30. oktobra 2006 je v šestinosemdesetem letu starosti utihnilo zlato srce naše mami ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage žene MARIJE BUKOVEC Od drage mame smo se poslovili v petek, 3. novembra 2006. na pokopališču v Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki sojo pospremili k zadnjemu počitku, in za izrečena pisna in ustna sožalja ter za darovano cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo tudi dr. Janezu Svoljšku za veliko pozornost in zdravljenje, patronažnim sestram in Domu upokojencev za lepo oego, zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in službi Vrbančič za organizacijo pogreba. Vsi njeni Zaspala mama si nam zlata, zaprla trudne si oči, moj Bog odpre ti rajska vrata, to želimo ti vsi. ZAHVALA V dvainosemdesetem letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, babica, teta in sestrična IVANKA LOZAR roj. Godec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu za opravljeni pogrebni obred in gasilcem PGD Studa. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanjo. Vsi njeni Spomini ostajajo . . V SPOMIN V letu 2007 mineva 20 let, odkar nas je zapustil mož. ata in stari ata ROK GROŠELJ in pet let, odkar seje od nas poslovil sin, brat in stric JANEZ GROŠELJ Hvala vsem. kiju ohranjate v lepem spominu Pogrešomo vaju. Domači Naj ho spokojen, sladek spanec tvoj. prinese blaženega naj miru, v srcih nosili bomo te s seboj, spominjali se bomo dni. ko bil si tu ZAHVALA V veliki žalosti in s spoštovanjem smo dne, 2.12.2006, položili v grob našega ljubega moža. skrbnega očeta, dedka, brata, strica in prijatelja FELIKSA PLEVELA iz Ihana, roj. 1944 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in krajanom za darovano cvetje, sveče, maše in za cerkev. Veliko so nam pomenili stiski rok in izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala domačemu župniku, g. Pozniču, za lepo opravljen obred, ga. Mojci Kuhar za iskren nagovor, trobentaču in pevcem zbora sv. Jurija za lepo petje. Hvala vsem, ki boste postali na njegovem grobu, in prižgali svečko. molili Žalujoči: žena Anica, hčerka Helena sinova Srečko in Roman z družino Tvoje življenje bilo je delo in trpljenje ... ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, prababice, tete, svakinje in tašče ANE MAJCEN Domžale, Ljubljanska cesta 99 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in njenim sostanovalcem za izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denarni prispevek. Zahvaljujemo se dr. Mirjam Pogačar Zaje in višji medicinski sestri Romani Pimat za zdravljenje in nego v času bolezni. Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, praporščaku in pogrebni službi Vrbančič. Vsi njeni V spomin Jože Opaškar (1928 - 2006) Med vsemi mejami, ki so postavljene človeku, tako v mladih letih kot tudi v visoki starosti, je smrt najbolj dokončna. Ob vesti o nepričakovanem slovesu človeka, ki nam je bil dolga leta blizu, se zdrznemo in v trenutku zavemo človeške krhkosti in minljivosti. Nemo in nemočno ub-stanemo ob tem žalostnem dogodku in komaj najdemo primerne besede tolažbe za svojce umrlega, laku nas je v teh dneh razžalostila novica, da se je od nas poslovil spoštovani .lože Opaškar, dolgoletni član zveze borcev, ki je dolgo časa prizadevno opravljal tudi funkcijo predsednika Krajevne organizacije Zveze borcev NOV Domžale. Jože Opaškar se je rodil v kmečki družini 19. marca 1928, na Gorjuši. Kako prazen je dom. dvorišče, naše oko zaman te išče. ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Eno leto že v grobu spiš. a v naših srcih še živiš. Solze, žalost in bolečina le zbudila ni. ostala je le praznina, ker MILANU NOVAKU z Doba LUDVIKU HROVATU Tretjega novembra so minila 4 leta, odkar si nas zapustil, a spomin nate še vedno ostaja v naših srcih. Petega januarja je minilo eno leto, odkar te ni med nami. I [vala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob njunem grobu in jima prižigate svečke. Vsi njegovi V spomin Zdravko Dolničar je javljal ob preverjanju UKW zvez. Bil je tudi marljiv član Turističnega društva Ihan. Dobrih prijateljev in sodelavcev ne moremo privzgojiti. Ti se rodijo. In tak je bil tudi pokojni Zdravko. zato je bilo naše slovo od njega toliko težje. Šele ob njegovem preranem grobu smo spoznali, koga smo izgubili in kaj vse nam je pravzaprav pomenil. Z neizmerno hvaležnostjo se mu zahvaljujemo za njegovo nesebično pomoč in sleherni trenutek, ki smo ga preživeli skupaj. Pokojnega Zdravka bomo pogrešali in se radi spominjali njegovega neizmernega prispevka v našem društvu. Naj ga spremljajo naše blage misli in zahvale ter naš zadnji pozdrav: V službi ljudstva - NA POMOČ! Domačim izrekamo v imenu društev ' iskreno sožalje. PGD Ihan Ko smo pred nedavnim na tradicionalni gasilski akademiji podelili Priznanje za življenjsko delo nakrmi dragemu tovarišu Zdravku bolničarju, si prav gotovo ni nihče iz m«d nas mislil, da se bomo že tako '"»alu za vedno poslovili od njega. Pokojni Zdravko je bil več let predsednik nadzornega odbora, orodjar v domu, izdajal ter sprejemal je klopi in mize, udeleževal se je proslav, pogrebov delovnih akcij in drugih dogodkov v našem društvu in kraju. Bil je tudi nepogrešljiv pri peki na žaru na ihanskih veselicah, redar na različnih prireditvah, cenili smo njegovo ponioc pri varovanju otrok ob začetku šolskega leta. Vsako soboto se Pri trdem delu na kmetiji je staršem pomagalo vseh šest otrok. Ob nemški okupaciji sta starejši brat in sestra < šla v partizane, zato so Nemci osta člane družine odpeljali v Nemčijo taborišča, kjer so moški morali d lati v tovarnah. Med njimi je bil t Jože, ki je bil ob koncu vojne zaprt v Nurnbergu Po osvoboditvi se je vsa razseljena družina srečno vrnila domov in ponovno zaživela, Jože pa se zaposlil v papirnici Količevo in še i prej pomagal na kmetiji. I^eta 1948 odšel v Ljubljano za miličnika, ob de se je šolal v VikrČah v miličniški šo Do upokojitve je bil miličnik v Ljubljani, ves Čas pa se je vračal kmetovat na kmetijo k svojim staršem. Bil je tu dober športnik, atlet, ki je tekmoval teku celo na državnih prvenstvih, 1 potrjujejo ohranjeni časopisni izrez' o uspehih Na atletskih stezah je sre< tudi ljubljeno ženo Mileno, s katero. si ustvarila topel dom in pred leti pra novala tudi zlato poroko. Nadvse je! ponosen na uspešna sinova inženirja njuni družini Pogrešali ga bodo t vnuki Jože in njegova žena Milena sta svojem domu v Ljubljani ustvarila t drugi dom na zemlji Jožetovih stari na Gorjuši. Na Gorjušo ju je vod: ljubezen do domače zemlje. S pricbr delom sta obdelovala kmetijo ter njej rada sprejemala tako domače, k tudi prijatelje. Tovariš Jože je vrsto ' opravljal funkcijo predsednika Zve borcev krajevnih skupnosti Dob in K tina ter bil kljub težki bolezni optimi Če je le mogel, se je udeleževal razli* nih prireditev, prizadevno vodi) organizacijo, ki je njegovo delo sp„„ vala. T udi v četrtek. 14. decembra 2C smo ga čakali, pa ga ni bilo. Z min molka smo se poslovili od drage tovariša, ki se mu bo tej priložnosti vse, kar je dal naši organizaciji, Gorj in Krajevni skupnosti Dob, iskreno hvaljujemo. Domačim izrekamo iskreno sožalje Krajevna organizacija Zveze borcev Dob - Krtina Si Center tehnike in gradnje Črnil e Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče Odprto: od ponedeljka do sobote: od 8. do 20. ure. 17., 24. in 31. 12. 2006 odprto tudi ob nedeljah od 9. do 15. ure Izkoristite ugodno ™ ponudbo izdelkov a Za lučke čarobne prihaja zdaj čas in tisoč daril poišči pri nas ' • • • Digitalni fotoaparat Aiptek CAM 4000 4x digitalni zoom, TFT zaslon: 3.8 cm, 3.0 mio. točk, edinstven "Smart image Stting" gumb za enostavno izbiro efektov, vgrajena bliskavica, reža za pomnilniško kartico "Compact flash card" z maksimalno 512 Mb, komplet vsebuje: fotoaparat USB kabel, AV kabel, torbica, stativ, trak za nošenje, 2x alkalni bateriji, navodila za uporabo, zgoščenka za programsko opremo 14.990= 62,55 EUR •/"mi % bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov ter izdelkov zabavne elektronike, ... ter ponudbo gradbenih - izolacijskih materialov in ostalih izdelkov iz tehničnega programa, ki so na zalogi. Obiščite nas in se prepričajte. »usta .000 SIT'do 500.000 SIT % popusta nad 500.000 SIT Popusti veljajo glede na vrednost nakupa za programe tehnike, gradnje in pohištva. Ob priznanih popustih v celoti velja tudi bonitetni sistem Mercator Pika. Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja do 31. 12. 2006., v navedenih M Centrih tehni , Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60 , Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 indlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 , Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 , Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 Celjska 7, tel.: 03/713 65 92 valnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: osnovni lacijski materiali. Ijeni'-": stran 31 V LJUBEZNI JE CELO DEVET DESET. MESTNE LEKARNE LEKARNA DOMŽALE ■ Ljubljanska 72,1230 Domžale 01 724 42 80 Začasno (letujejo v nadomestnih prostorih na Ljubljanski 66. LEKARNA RADOMLJE - Cesta borcev 5a, 1235 Radomlje m^^^^mam^_01 724 07 20 LEKARNA KAMNIK - Šuma 7,1240 Kamnik Wms^M^§m^^\mmM 01 839 70 37 LEKARNA NOVI TRG • Novi trg 26,1240 Kamnik mm-wmmtm\iWaiMM_01 839 70 40 LEKARNA MENGEŠ - Zoranina 3,1234 Mengeš LEKARNA MORAVČE - Trg svobode 2,1251 Moravče b^mm@mm^ms,M_01 723 27 80 LEKARNA NOVA LITIJA - Partizanska pot 8, 1270 Litija M^.itiiBdjnB^^ _018995037 LEKARNA LITIJA - Trg svobode 1,1270 Litija Lekarna Domžale: sobota, nedelja in prazniki od 17.00 do 20.00 ure Lekarna Kamnik: nedelja in prazniki od 9.00 do 12.00 ure Vsem strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in vam želimo vesele božične praznike ter zdravo in srečno novo leto 2007 STEKLARSTVA L A IRMI jy^\T HOMEC- ffKXVlJH DOMŽALE mali oglasi Izposojam vrtičkarske stroje: pre-zračevalec trave, motokultivator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Prodajam prepelicja jajčka. EK.O AURAL, d.0.0. Mob.: 031 787 865 MATEMATIKO za osnovne in srednje Sole inštruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391 HRMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190. 041 642 097 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041 322 571 Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHTI- TAXI KAMNIK 031 713 421 IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 - ALU in PVC okno in vrata - pmkanie stekel ■ izdelava termopon steklo - fuzije • vitrei • brušenje steklo in ogledal - uokvirjenje slik • izdelava izbočenih stekel svečna* tuw/p tela* Z0077 GAL, d.o.o. Domžale. GSM 041 732 267. SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa). delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 7X9 Inštruiram matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. Mob.: 040 743 399 Inštruiram matematiko in nemščino za osnovne in srednje šole. Mob.: 031 280 206 Inštruiram angleščino za osnovne šole. Gsm.: 041 518 059 Loren Line ^ POPOLNA TOPLOTNA HLADILNA TEHNIKA ^^^^p* Plinski center Ljubljana Verovškova 70, Ljubljana, telefon: 01/565 86 30 brezplačna linija: 080 10 06 e-mail: info@loren-line.si http://www.loren-line.si •-■-• Nudimo Vam celotne storitve pri izvedbi ogrevanja na plin: • izdelavo projektne dokumentacije notranjih plinskih instalacij, • ogled objekta in izdelava ponudbe, • izdelavo notranjih plinskih instalacij, • dobavo in montažo plinskih peči, • pooblaščen servis Junkers, Vaillant ^JUNKERS* iVaillanl- ^ ZANESLJIVO • VARNO • UDOBNO • UGODNO Cvetličarna Slovn božič in srečno 2007 Breznikov;. 56, Ihan LISO POSREDOVANJE - ZASTOPANJE - TRGOVINA ANTON SKOK s.p. Fajfarjeva 2, 1230 Domžale Tel.:01 721-03-96 Fax: 01 V^-^O-VB GSM: 041 711-B96 VSEM OBČANOM |N POSLOVNIM PARTNERJEM *ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE W iN SREČNO NOVO LETO S007! O00 Slamnikarska 4, Domžale (bivša ind. prodajalna Univerzale) Tel.: 01/721 10 22 OBIŠČITE NOVO TRGOVINO S TEHNIČNIM PROGRAMOM: i • prodaja pirotehnike 1 • izdelki iz tehnične gume in plastike t i m >< f brezazbestni program V\ /y delovna zaščitna sredstva (U \ ' d ponedeljka do petka prazniki 2006 zaprto soboti od 8. do 21. od 9. do 13. nedelje Prisrčno vabljeni!