MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Vrednlitvo la upra-ai ■»Hbor, Goapeaka ul. 11 / Telefon urednlltva #440, uprav« 24M	T 3BT TlEHTl	A 99
Izhaja razan nadalje in praznikov vaak dan ob IB. url / Valja meaeCno prajaman	IB I	/S
v upravi bH po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Oln / Oglaal po aaniku / Oglaae
aprajema tudi oglaanl oddelek .Jutra- v Ljubljani , EoMnl Bakoval račun »1 H^OB VT m	—	*—	_._ZZ_—
p,l”tr^5LlTrSix,“nm I Skrb zaradi Daljnega vzhoda
Herriotovo snubljenje Italije v Toulousi in Berengerjev poset v ^imu, ki mu je sledil, nista ostala tako •>rez posledic, kakor smo mislili. Dasi je s'cer tako zgovorni italijanski tisk molčal al' Pa se je kdaj po kdaj celo izpozabil jto novih napadov na Francijo, so se za ^lisami diplomacije pletle dalje tajne sporazumevanja. In poučeni trdijo, da je pri režiji sodelovala kot gost tudi Anglija. Pa bodi že kakorkoli, gotovo ie eno, da je bil bistroumni in zelo spret-°i politik Hemry de Jouvenel nena-doma imenovan za poslanika Francije v Rimu. Henry de Jouvenel je odličen poznavalec Italije, in to ne samo politične, ‘emveč tudi psihološke in mimo tega še velik prijatelj latinske kulture in prošlo-sti, zato pristaš latinskega bratstva. Za to bratstvo se pa kot praktičen Francoz **■ in Francozi so sploh silno praktičen Uarod   ne zavzema Iz kakšnih sentimentalnih in romantičnih, temveč iz zgolj fepnih in materialnih vzrokov.
Nič čudnega ni torej, če je g. H e r-r i o t pripravil njegovo izredno misijo v Rimu in če je to namero njegov nasledek na mestu ministrskega predsednika zunanjega ministra, g. Paul - B o n-pour, akceptiral in realiziral. Želja, 'skrena želja celokupne Francije, desničarske in levičarske je, da bi se spričo raznih nevarnosti, ki jih vstvarja sedanje stelje, dosegel z Italijo zadovoljiv, a ven-flar časten sporazum. To pa ne želi le ^ancija, temveč v enaki ali še večji Uieri tudi Anglija, ki so ji konflikti in Vozeči spopadi v bazenu Sredozemlja skra»no neljubi in nedobrodošli. Prav za-radi tega nam ni težko verjeti, da je za Dariško željo po sporazumu tudi angleška želja. Henry de Jouvenel je odšel zato postenika v Rim kot mandator ne le Pariza, ampak tudi Londona. Pred svo-iitn odhodom iz Pariza je govoril nenavadno veliko, več kakor je navada diplo-htefov, povedal pa prav za prav ni čisto nič. Vse, kar bi se dalo iz njegovih be sed razbrati, bi bilo kvečjemu to, da od-ha*a na svojo važno pot z optimističnimi nadami. Dejal je celo, da svet italijanskih tendenc ne sme presojati po besedah, ki v Italiji vedno bolj vroče kakor de-Janla in dejstva.
Mi želimo, da se g. Henry de Jouvenel ne bi prepričal o nasprotnem in da bi se
čez šest mesecev — ker samo tako dol go bo trajala njegova misija — vrnil v Pariz še bolj optimističen kakor ga je zapustil, saj gre pri tem zlasti tudi za nas, za Jugoslavijo! Bojimo pa se, da se to ne bo zgodilo. Italija se je v zadnjih letih, kar g. de Jouvenel ni živel v njej, močno spremenila. Tega si kot ljudje, ki gledamo trezno in kljub vsemu skrajno objektivno, ne smemo prikrivati. Tendence, ki so bile vržene v italijansko javnost sprva morda res bolj zaradi bombastičnega dialektičnega efekta, so dobile v masah kri In meso in Italijanska ulica je bila v vseh časih važen političen člniteij. Hujskanje je zraslo čez glavo samemu g. Mussoliniju in danes bo težko reti-riral. Morda je besede, ki jih je izrekel te dni nekemu časnikarju, mislil resno, morda je res »velikodušno« pripravljen sporazumeti in spoprijateljiti se ne le s Francijo, temveč tudi z Jugoslavijo, a važno je — ©no: Fašistična javnost pričakuje veliko in bi bila z malim tako nezadovoljna, da bi to nezadovoljstvo postalo lahko neprijetno celo samemu du* ceju.
O konkretnih temeljih sporazumevanja javnost prav za prav še ni veliko izvedela. Govorilo se je konkretno samo o Albaniji, v kateri hoče imeti Italija proste roke. Za to ceno bi baje bila pripravljena opustiti vse nadaljnje »aspiracije« na Dalmacijo in skleniti z Jugoslavijo prijateljsko, arbitražno in nenapadalno pogodbo. Francija pa pričakuje na drugi strani, da bo Italija opustila svojo zahtevo po pomorski pariteti. Toda prav ti dve zadevi sta zelo delikatni. Da bi mogli mi pristati na prosto roko Italije v Albaniji, je zelo zelo malo verjetno. Ta »prosta roka« bi namreč pomenila de facto definitivno zasidrani© Italije na Balkanu ki Jadransko morje bi s tem postalo zaprto italijansko jezero. Prav tako veliko vprašanje pa je tudi, če bi se s tako solucijo sporazumela Anglija? Mimo vsega tega so pa med Italijo in Francijo na eni ter Italijo in Jugoslavijo na drugi strani še tolika druga nerešena sporna vprašanja, ki se v do sedanjih izjavah niso omenila, da bo delo misije g. Renryja de J»uvenela zelo zelo težavno. Naposled je pa tudi še drugo Vežno vprašanje: kohko Čaša bi spričo sredozemske nervoznosti tak sporazum držal?
V LONDONU GLEDAJO ZELO PESIMISTIČNO NA DALJNI VZHOD. TUDI V AMERIKI NE VERUJEJO V MIRNO IN SPORAZUMNO REŠITEV KONFLIKTA
LONDON, 17. januarja. Včerajšnji listi objavljajo poročilo Iz Pekinga, Tokl-ja in Tlentslna, v katerem označujejo Incidente okrog Velikega zidu kot pričetek nove velike akcije japonskih čet. Cilj te akcije je razširitev japonske okupacije na vso jebolsko pokrajino. Japonci so zasedli vse važnejše položaje na vseh železnicah okrog Velikega zidu In imajo sedaj popolno nadzorstvo nad železniškim prometom med jeholsko pokrajino In Pekingom. S kitajske strani se poroča, da zbira general ČangSuliang, sledeč želji vsega kitajskega prebivalstva, ve-i ke čete z namenom, da se odločno upre . aponcem. V Jeholu je trenutno koncentriranih 1S0.000 vojakov redne kitajske vojske, dočlm so prostovoljske čete že zasedle mejo Jehola, kjer so se že pričeli prvi Spopadi med njimi in japonskimi prednjimi stražami. Na ozemlju Šang-hajkvana je položaj stacionaren. Kitajci so se utrdili na svoji novi bojni črti. Iz Tlentslna poročajo, da se v tamkajšnjih krogih boje in naglaŠajo možnost, da se bodo Japonci najbrŽe kmalu odločili za okupacijo Tlentsina. Neka japonska vo-aška osebnost v Tlentslnu je Izjavila novinarjem, da bodo morali Japonci z ozl- .-rom na vedno močnejšo koncentracijo I
Pred froovlnsfeo eoqodboz NemčSfo
Ugotovitve in sklepi novos adske trgovske zbornice.
FORMULIRAJMO še MI SVOJE TEŽNJE!
NOVI SAD. 17. januarja. Včeraj dopoldne !e bila v tukajšnji trgovski zbornici orav dobro obiskana konferenca ooljedelcev ln Izvoznikov no-Hedelskih pridelkov. Predmet obojestranskega skupnega posvetovanja so bila bodoča troovlnska pogajanja me« Jugoslavijo ln Nemčijo. Konferenci ie breds^Hoval načelnik kmetskega od-
Golka banske unrave, na Čigar pobudo le bila konferenca tudi sklicana. Izvozniki so ooudariall svoje želje Hlede olal?!,v. ki nal bi Uh NemčHa dovolila z ozirom na neoviran razvoj ju koslovanskona Izvoza. Ugotovilo se je da nrlhakrio tukal v noŠtov v prvi vrsti kononli«. bmelL Dlca, živa In zaklana perutnina, svinjsko meso In pa zdrny*,n.a zerpča, Na dm»l strani pa 8e le nanlašnlo. da izkazuje jugoslovanska trgovinska bilanca z Nemčllo Dol mblDrde dinarjev oaslv. ored vsem *»to. ker so se povzročale s strani Nemčije velike devizne težkoče. V
najnovelšem času se govori o nameravanem zvišanju nemških uvoznih carin. Zborovalci so Izdelali snomeni co. ki bo Izročena na merodajnih mestih. Trgovinska nogajanja z Nemčijo se bodo nričela ob koncu januarja 1B1-lo bi nHno potrebno, da bi tudi Slovenila formul»pala svoje težnje glede nove trgovinske pogodbe z Nemčijo. On ur.)
Nove volitve v Nemčiji?
BERLIN. 17. januarja. Vlada le m svoll seli sklenila, da bo v petek skll* cala selo šefov strank. Ta Seja naj b ookazala. kakšno stališče nameravalo zavzeti posamezne stranke na se državnega zbora, ki bo 24. t m. Ce se bo pokazalo, da le nezaupnica vlac neizbežna, bo vlada tako! sklenila raz-^•stltl državni zbor In razpisati nove volitve. Govori se že. da bodo nove volitve 19. ali Pa 26. februarja.
kitajskih čet v območju Velikega zidu pričeti energično protlakcijo, ki bo seveda Izzvala nove spopade.
\VASfflNGTON, 17. januarja. V tukaj-šnjih političnih krogih prevladuje mnenje, da ne bo mogoče v doglednem času na miren način spraviti japonsko-kltajskega konflikta s sveta. Tudi prizadevanje Društva narodov v tem pogledu ne u-stvarja nobenega upanja. Kakor se zatrjuje v dobro poučenih krogih, bo razposlalo zunanje ministrstvo ameriškima poslanikoma v Londonu in Parizu, kakor tudi ameriškemu generalnemu konzulu v Ženevi navodila, v katerih bo pojasnjeno stališče ameriške vlade glede japonsko-kltajskega spora- Ta navodila bosta izdelala na svojem bližnjem Sestanku novi predsednik Roosevelt in zunanji minister Stimson v Newyorku. Kakor se poudarja se je postavila ameriška vlada na stališče, da ne bo mogla prizna« prav nobene spremembe, o kateri se bo moglo reči, da jo ie povzročila kršitev Kellogg-Briandovega pakta. Omenjeni ameriški diplomatski zastopniki bodo v navedenih navodilih pooblaščeni, da obveste o ameriškem stališču tudi vse ostale prizadete stranke.
Ameriško zlato posolilo Anpliii
ANGLIJA BO PORABILA POSOJILO ZA OBNOVITEV ZLATEGA STANDARDA. ZADEVA SE BO OBRAVNAVALA TUDI NA SVETOVNI GOSPODARSKI KONFERENCI.
NEWYORK, 17. januarja. Tukajšnji sam kredit v zlatu. V zvezi s tem bi finančni krogi se bavijo z mislijo, da skušala doseči splošna ameriška pose da Angliji večje zlato posojilo v Htika v bodočnosti, da se povrnejo svrjho. da se povrne na zlati standard, tndi vse ostale države k zlatemu stand Po tem načrtu bi dala Amerika An- ardu. TO politiko bo zastopal amerl-glili na razpolago zlato posojilo v zne- ški delegat na svetovni c^podars« sku 200 milijonov dolarjev proti 2-od- konferenci, ker ima pač Amerika na stotnim obrestim. PrevOz zlata pa bi tem svol velik interes, ne bil potreben, ker bi zadostoval že
Podaljšanje našega posojila
PARIZ, 17. januarja. Upravni svet Viednarodne reparacljske banke je imel sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se 16. L m. zapada!oče avstrijsko posojilo v znesku 90 milijonov Šilingov, dne 18. t m. zapadajoče madžarsko posojilo v znesku 20 milijonov švicarskih frankov In pa 28. t. m. zapadajoče jugoslovansko posojilo v znesku 20 milijonov dolarjev podaljšajo za pd leta.
DemanstfacUa brezposelnih
v Pešii
/
BUDIMPEŠTA. 17. januarja. V madžarski prestolnici so Izbruhnile včeraj popoldne na mnogih krajih komunistične demonstracije brezposelnih delavcev. Komunisti so agitirali v zadnjih dneh med brezposelnimi delavc. med katerimi so delili letake s pozivi, naj se podajo v demonstrativnem oo-hodu ored mestni magistrat, kjer naj energično zahtevalo Izvedbo večjih komunalnih dei In podelitev brezposel nth oodnor. Policija le bila o pripravi demonstracij pravočasno obveščena in le bil ves ttlen aparat ves dan v popolni pripravljenosti. Posrečilo se li je na večini kralev razunotl demonstran te ln preprečiti nadaljnje demonstracije.
BREZPOSELNOST V ITALIJI.
RIM, 17. januarja. Generalna direkcij® zavoda za socialno zavarovanje je poslala predsedstvu vlade poročilo o stanja brezposelnih v Italiji ob koncu pretekle-ga leta. Brezposelnih, ki so se prijavlH omenjenemu zavodu, je bilo ob konca novembra lanskega leta 1,032.757| do konca decembra pa se je to število zvišalo na 1,129.654. Od teh je prejemalo 298JOOO brezposelnih denarno podporo od zavoda za socialno zavarovanje. Podpore so znašale za posameznika na dan 1.25, 2.50 ali 3.75 lir.
ŽRTVE ŠPORTA V AVSTRIJI.
DUNAJ, 17. januarja. Pretekla nedelja je nudila letos prvič ugodno priložnost mnogoštevilnim zimskim športnikom, da so pohiteli v zasneženo okolico. Spremenila pa se je v prav katastrofalno nedeljo. Športno udejstvovanje Je zahtevalo nič manj kakor 200 lažte ali nevarnejše ponesrečenih oseb lh pa 3 mrtvo. Rešilni avtomobili so bili zaposleni neprestano ves dan In potno v noč.
PRED DVIGOM FUNTA?
PARIZ. 17. januarja. Iz Londona poročajo o prepričaniu tamkajšnjih borznih kroeov, da je pričakovati v najkrajšem času nagel in močan skok funta sterllnga. ker bo baje tujina nakupila velike množine funta.
Mran 2
Mariborski »VE CE R NI K« Jutra
V M a r 1 S o1 f u, 'dne 17. T. 1933
Dnevne vesti
Seja mestnega sveta bo drevi ob 17.1 Snežni umetniki. Pred leti smo se ču-
uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem dili snežnim umotvorom _ belim med-redu so razne tekoče zadeve. Po njej bo ’ vedom na Trgu svobode. Menda bo prav na seja upravnega odbora »Mariborske-: ta zgled povod tudi letošnji »snežni« u-ga tedna«, na kateri bodo razpravljali o metnosti, ki se že pojavlja. V Vojašniški
ustanovitvi posebne zadruge, ki naj bi ...........
prirejala vsako leto razne prireditve v Mariboru za povzdigo gospodarstva in tujskega prometa.
Krajevna organizacija JRKD za III. mestni okraj sklicuje za četrtek 19. t. tn.
ob 20. uri odborovo sejo v gostilni Košir _  ____ _______... ..WI1J Jit YV£)Utxanil JW
(poprej Kosič) na Meljski cesti. Po seji ’ za mlade roke pravi pravcati umotvor, bo članski sestanek, na katerem bo poro- ki priča, koliko darov tiči v narodu. Prav čal narodni poslanec g. dr. Pivko. Vab- j sedaj ima šola priliko za rakotvorni pouk ljeni so vsi člani in somišljeniki ter pri- j v prirodi, ki zamore vzgojno zelo uspe-jatelji organizacije, da se sestanka udele- j šno učinkovati. Na delo, ko je gradbena že v čim večjem številu!	Isnov brezplačna!
Iz državne službe. Služba je prenehala Cankarjevo »Pohujšanje« pri Sokolu I.
ulici sedi za tremi stoli stasit starček, nekaj korakov od njega pa mu dela druž. bo mladenič s cigareto v škrbastih ustih, ki so prav posrečeno izdolbena. V okoliški vasi pa sem trčil na snežno likovno umetnost izpod rok šolske mladine: voz s parom vpreženih konj in voznikom je
Bogomilu Bitežniku, pogodbenemu uradniku v oddelku za gozdarstvo pri tukajšnji gozdarski šoli.
•Posestne spremembe. Posestnica Ana Ertlova je prodala stanovanjsko hišo št. 82 na Koroški cesti vdovi Ani Suskejevi iz Gradca za 50.000 Din: gostilničar in posestnik France Meršrik je prodal hišo št. 3 na Pohorski cesti Francu Šerbinku za 180,000 Din: Srečko Krištof pa je prodal Rudolfu in Alojziji Molzenju hišo št. 11 V Jelačičevi ulici za 110.000 Din. ■
Združitev občin. Banska uprava jepo-sJaia vsem merodajnim činiteljem poziv, naj sestavijo predloge o združitvi posameznih občin. Tak poziv je prejela tudi mariborska mestna občina.
Opozorilo delodajalcem. Davčne uprave so dobile ukaz, da pozovejo vse delodajalce,. ki so podvrženi uslužbenskemu davku v znamkicah, da predlože davčni oblasti te knjižice v kontrolo najkasneje do konca februarja t. I. Delodajalci, ki v tem roku ne bi predložili knjižic, bodo
V nedeljo 15. t. m. je oder Sokola Mari bor I igral dvakrat Cankarjevo »Pohuj sanje v dolini šentflorjanski«. Ta farsa je še danes živa in resnična slika naše zemlje, morda še bolj resnična ko prej. Cankar je podal naše ljudi, hlapce, sužnje in tlačane, ki so vsi prežeti s hinavščino in gnilobo, navidez pa so solidni pobož-njaki, borci itd. Dramatski odsek je farso zelo dobro naštudiral. Zamisel inscenacije (Zl. Zej) in režije (D. Bajt) je bila izpeljana za diletante zelo dobro. Najbolj sta prepričala župan (Bajt) in Jacin-ta (Sancinova), zelo dober je bil zlodej fZej). potem dacar (Gorjup), Peter Robar (Kuntner), Šviligoj (Cerkvenič); sploh pa so vsi rešili svoje ulcge dobro. Županja je motila v našemi jenos ti. Maske so_ bile posrečene pri moških, dočim so pri žensk:h bile pogrešene. Obisk pri obeh predstavah je bil srednji. Odobravati moramo, da je Sokol I opustil pri tej predstavi družabni večer. Tudi v bodoče je želeti, da pri igrah z umetniško
posamezno pozvani, da store to v roku 8 vrednostjo izostane ples. kar se je v zad-
dni. Ce tudi v tem roku ne bi predložili davčni upravi knjižic, bo davčna uprava šama na podlagi osebnih podatkov o davčni odmeri odmerila davek, ki ga mora plačati delodajalec.
Peti večer zgodovinarjev bo priredilo Zgodovinsko društvo v Mariboru v četrtek 19. t. m. ob 8. uri zvečer v čitalnici Študijske knjižnice. Predaval bo prof. Mirko Stupan o temi: »Prevrat v mehaniki in začetek industrijskega veka«. Vsi Člani ZDM vljudno vabljeni!
Bloki »Pomoč potrebnim« proti zlorabljanju beračenja na teritoriju mariborske mestne občine se bodo dobili za-naprej tudi pri inkasantih mestne plinarne in elektriškega podjetja. Pri tej priliki se javnost opozarja, da izkaznice vnovčuje direktno prosjakom edino le socialno-politični oddelek mestnega županstva, kjer se obenem ugotavlja, če so upravičeni do podpore po zadevnem pravilniku. Drugim osebam se nakaznice ne bodo vnovčile, ker je namen akcije proti zlorabljanju beračenja prav ta, da se vnovčijo nakaznice samo takim prosjakom, ki so do tega upravičeni.
Slovensko obrtno društvo v Mariboru. Slovensko obrtno društvo opozarja vse članstvo na predavanje, ki bo v sredo 18. t. m. ob 20. uri pri »Orlu«. Predaval bo g. prof. dr. Rutar o bilanci našega gospodarstva v letu 1932. Ker je predavanje zanimivo in poučno posebno za obrt-
r w	pvuv.u\/ l/VOV/UUV /vtt UU1 fc“	v
aištvo, vabimo naše članstvo ter ostalo sporta!
njem času premalo upoštevalo! Dramat-skemu odseku še to: Predstava je pokazala, da je v društvu mnogo talentov. Pod dobrim vodstvom bi se dali vzgojiti •zvrstni diletanti. Morda bo zrasla v našem petem okraju v sokolski kadetnici diletantska družina, kot je za Ljubljano Šentjakobski oder svobode. To želimo Sokolu !.
Sokol Maribor II. »a Pobrežju bo v
kratkem priredil gledališko predstavo »Legionarji«, dramo v 4 dejanjih iz Napoleonove dobe. Režira br. Ciril Bizjak, kar jamči za popoln uspeh in se na to cenjeno občinstvo že vnaprej opozarja.
Iz »Nanosa«, Društvo ima v nedeljo 22. t. m. ob 9.30, v mali dvorani Narodnega doma svoj prvi občni zbor. Ker je ta občni zbor velikega pomena za vso primorsko emigracijo v Mariboru, opozarjamo že sedaj nanj.
Podružnica Lovskega društva ?n Strelske družine v Slovenski Bistrici priredi v soboto 21. tm. ob 20.30 v prostorih Okrajne hranilnice lovsko in strelsko veselico. Vsi prijatelji tega športa vabljeni!
Sobno streljanje. Prvo letošnje sobno streljanje mariborske podružnice Slovenskega lovskega društva bo jutri ob 20. uri na keglišču gostilne g. Senica v Tat-tenbachovi ulici. Prvovrstne puške in naboji bodo na strelišču na razpolago. Vabljeni vsi člani in prijatelji strelskega
Občni zbor Pogrebnega društva v Kf* čevini. V nedeljo 15. t. m. je bil redni letni občni zbor Pogrebnega društva v Krčevini. Udeležili so se ga zastopniki Pogrebnega društva Pobrežje, Radvanje in Limbuš ter zastopnik mariborskega Pogrebnega zavoda. Iz poročila predsednika g. Ivana Cerinška je bilo posneti, da društvo vsestransko dobro deluje in napreduje, tako v gospodarskem kakor tudi v socialnem oziru. Kako velika je bila potreba teh društev, ki so samo humanitarnega značaja, v mariborski okolici, smo slišali iz njegovega poročila, kajti člani društva so po večini samo nižji sloji in delavci, ki si na ta način s svojimi majhnimi prispevki prište-dijo za dostojen pogreb. Slišali pa smo tudi, da se podeli vsako leto primeren znesek za božičnico ubogih otrok krčevinske šole. Po poročilu funkcionarjev društva so bile volitve, pri katerih je bil z nad dvetretinsko večino glasov izvoljen za predsednika zopet ustanovitelj društva g. Ivan Čerinšek, ugledni posestnik iz Krčevine, ki že deveto leto z veščo in neumorno roko vodi društvo in je po večini njegova zasluga, da si je kupilo v Krčevini lastno hišo. Za blagajnika je bil izvoljen g. Josip Bauman, za tajnika, pa Leopold Ortam. Oba sta marljiva in vestna društvena delavca.
Sejem kož bo 23. t. m. v prostorih velesejma v Ljubljani. Kot kupci so najavljeni domači in tuji interesenti. Kože vseh vrst divjačine sprejema »Divja koža«, Ljubljana, velesejem, do 21. t. m.
Izletniški vlak na Dunaj. »Putnik« v Zagrebu priredi izlet s posebnim vlakom na Dunaj v času od 28. januarja do 2. februarja t. 1. Vlak bo odšel iz Mairibor3 29. januarja okoli 2. uri ponoči in bo prispel na Dunaj okoli 8. ure zjutraj. Z Dunaja se bo vračal 2. februarja ob 8. uri zjutraj s pODOldanskim postankom na Semeringu ter bo prispel v Maribor okoli 2. ure zjutraj. Za izlet je potreben redni notni list. Prospekti, informacije in prijave najkasneje do 23. tm. tudi pri »Potniku«, Maribor in Celje.
Narodno gledališče
Repertoar,
Torek, 17. januarja ob 20. uri »Nevihta«. ^ Red C.
Sreda, 18. januarja: Zaprto.
Četrtek, 19. januarja ob 20. uri: »Spre obrnitev Ferdinanda Pištore«. Prvii v sezoni.
Petek, 20. januarja: Zaprto.
Sobota, 21. januarja ob 20. uri: »Celjski grofje«. Delavska predstava. Znižane cene.
Iz gledališča. V četrtek, 19. t. m. bo
letošnja prva uprizoritev Langerjeve za* bavne komedije »Spreobrnitev Ferdi* nanda Pištore«. Ta komedija priznanega češkega pisatelja se godi na dnu veleme* sta ter obravnava na duhovit način »spreobrnitev« svedrovca Ferdinanda Pištore, ki je po naključju postal junak. Režira J. Kovič, ki igra tudi glavno ulo* go. V ostalih ufogah nastopijo Kraljeva, Zakrajškova, Savinova, Starčeva, Za* tožnikova, P. Kovič, Medven, Furijan, Rasberger, Grom, Harastovič, Tovornik, Gorinšek. Delavska predstava bo v soboto, 21. t. m. Uprizori se najprivlaenej* še letošnja drama, Kreftovi »Celjski grofje«. Veljajo znižane cene. Kalmano-va priljubljena opereta »Grofica Marica«, ki jo povsod vedno znova uprizarjajo, se uprizori po dolgem presledku v kratkem-Režita K. Bachmann kot gost; grofa Lasila poje Sancin. Tudi ostala zasedba je deloma nova.
Toreh
Torek
m
MENCALI!
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano *aJ]k° iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izvanredno dobrodejno na obo* lele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so u-godno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavami. — »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Velika
kavarna
obrtništvo k obilni udeležbi. Gospodarska predavanja o današnji gospodarski krizi morajo obrtništvo zanimati, če hočemo svoje razmere urediti temu primerno. Odbor.
Redakcija ali znižanje mezd? Pred to izbiro so bili postavljeni pretekli teden zaupniki mežiških rudarjev. Ravnateljstvo rudnika jim je sporočilo, da bo opustilo iskanje svinčene rude, pri katerem ie bilo zaposlenih večje Število delavcev. Zaupniki so morali pristati na skrajšanje delovnega časa, da tako rešijo svoje tovariše sredi zime najhujšega. Delavstvo je zelo obupano, ker ne ve, kako naj z zaslužkom desetih dni preživlja sebe in številne družinske člane ves mesec. Najhujše pa je to, da velja nova ureditev še za nazaj od 1. januarja.
Tujski promet v prvi polovici januarja. V prvi polovici meseca januarja je bilo pri tukajšnji policiji priglašenih 530 oseb. Od teh ie bilo 112 inozemcev, in sicer 40 oseb z Dunaja, 12 iz Gradca iti GO drugih.
^ Srebrni kovanci po 50 dinarjev pridejo že v bližnjih dneh v promet. Prva izdelana partija kovancev je že izročena Narodni banki. Novih srebrnikov bodo zaenkrat nakovali 11 milijonov v vrednosti 550 milijonov dinarjev.
Izključeni dijaki in zahteve staršev. Ob
letošnjem semestru je bilo zaradi slabih uspehov izključenih iz srednjih šol večje število dijakov. Preteklo soboto so zborovali v Zagrebu prizadeti starši in po daljši debati sklenili poslati prosvetnemu ministru tole brzojavko: »Starši srednješolcev opozarjajo gospoda prosvetnega ministra na nepravilno im socialno škodljivo izključitev dijakov iz šol ob zaključku prvega semestra. Prosijo, da se glede na današnje izredno hude razmere zadevna odredba takoj razveljavi, da bodo naši otroci lahko šolanje nadaljevali.«
Mednarodna železniška konferenca na Bledu. Te dni bo na Bledu mednarodna železniška konferenca, ki se je bodo udeležile poleg Jugoslavije tudi Nemčija,
r, 	,	■	.	. . , .--------- .	»1-suaiavije	IUUI	nemcija
Po novem letu je tujski promet zelo na- Češkoslovaška, Avstrija, Švica, Madžar zadoval.	Uka	in	Italija.
Poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal tlakomer pri 12.8 stopinjah 738, reduciran na ničto pa 729.2; toplomer je kazal ob 7. uri 3.4 stopinje pod ničlo; vkga 94; snega je padlo včeraj 3 centimetre.
Še bo snežilo, tako vsaj tolažijo naše smučarje vremenski preroki. Vreme bo še, nadalje oblačno in nestanovitno. Vče-raj je skoro po vsej Sloveniji snežilo, na jugu naše države pa je deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 10, v Skopi ju 4, v Ljubljani —1.4, v Mariboru —116 stopinj.
Grajski kino; Neprebrano najboljša in najveselejša zvočna opereta »Zvezde z neba«. V glavnih vlogah so šarmantni Gustav Frohlich, ljubka Liane Haid im pa kralj vseh komikov Šzoke Szakall. T3 res krasni in zabavni film je imel povsod največji uspeh, film se nikakor ni mogel prehvaliti, naval na blagajne pa je bil ogromen in si iz teh razlogov dovoljujemo nasvetovati, da si preskrbite vstopnice. Pripravlja se: Scampolo s Paulom Horbigerjem in Do!!y Haas.
Union kino. Samo kratek čas, in obenem zadnjič, v Mariboru največje filmsko delo »Ben Hur«. Prihodnji spored veleppereta »Noč v raju« s šarmantno in temperamentno Anny Ondra, Hermann Thimig, Ralph A. Roberts, Erna Morena in Greto Natzler. Nedvomno najboljša veseloigra zadnjih mesecev.
Dve žrtvi. Včeraj popoldne so pripeljali v mariborsko bolnišnico dva ponesrečenca, ki sta žrtvi poledenele ceste. V Morju pri Framu je psdel 65-letni posestnik Matija Blažič in si zlomil levo nogo pod kolenom, v Taborski ulici v Mariboru pa je padel 5lletni natakar Ant Gregoretič in si poškodoval levo nogo.
Leon Kosmač, policijski nadzornik v pokoju prosi vse prijatelje in znance, da mu oprostijo, če na ulici prezre pozdrav, ker radi oslabelih oči na 10 korakov ne pozna več osebe.
»Franz Josefova« grenčica da povsem izvrsten občutek in jasno glavo.
Obup nad življenjem. Sinoči okrog 19. ure se je obesil v svojem stanovanju na Aleksandrovi cesti v Studencih 271etoi železničar Viktor Vidmar. Ko so domači prišli v sobo je bil že mrtev in je bila vsaka pomoč zaman. Vidmar je bil zadnje čase zelo potrt in si je očividno vzel življenje v hipni duševni zmedenosti. Kaj pa je mladega moža pognalo v tako tragično smrt, ni znano. Truplo so i>o ogledu prepeljali na pokopališče v Studencih.
Krvava posledica vesele žganjekuhe. Pri nekem posestniku v Košakih so sinoči kuhali žganje. Kakor že po navadi, se ob taki priliki zbero domačini in sosedje okrog vrelega kotla, iz katerega se cedi žganje, ki ga navzoči pridno »cukajo«. Pri tem zbijajo različne šale, ki se često spremene v resnico, ko jih omami duh alkohola. Takv. se je zgodilo tudi pri posestniku R. v Košakih. Neki Friderik je v prepira odgriznil svojemu stricu Tonetu kazalec leve roke. Stric je moral iskati pomoči v tukajšnji bolnišnici. Kakor sam izpove, mu je nečak tako spretno odgriznil kazalec, da tega v prvem trenutku sploh ni Čutil.
Strašen zločin so odkrili te dni bli-zU Murskega Središča, kjer je Mura naplavila truplo okrog 30 let starega moškega. Truplo je imelo 21 zabodljajev. Na sebi je imelo kmečko obleko, ki pa ni bila prebodena, kar priča, da so morilci svojo žrtev najprej umorili potem pa oblekli in vrgli v Muro. Pri nesrečnežu so našli v žepu samo žepni robec in vžigalnik, na katerem je bilo napisano na eni strani: Štefan Kuhar, na drugi pa: Ms riška, Melinci. Orožniki preiskujejo sedaj strašen zločin in je upati, da bodo morilce kmalu izsledili.
Ukraden plašč. Dijaku Hubertu Pupisu je bil ukraden plašč ob priliki zadnjega koncerta v Unionu, ko je tam opravljal kot skavt rediteljsko službo. Plašč je- bil vreden okrog 1200 Din in ne 500 Din, kakor je bilo navedeno v policijski prijavi.
Drobna policijska kronika. Policijska kronika pretekle noči je hvalevredno suha. V policijske zapore je romal neki razgrajač Kar! W., neka Marta in neki Henrik F., ki je osumljen tatvine. Zabe-'eženih imajo nadalje nekaj prijav radi malenkostnih policijskih prestopkov. Neki Anton in Marija sta bila prijavljeni ker sta pijana razgrajala po ulicah. Josip M. zaradi pretepa, neka 7orica L. p«, ker je ukradla svoji znanki zlat poročni prstan
Razvalina zakonskega življenja
tragična usoda splavarja in njegove nezveste žene. — zakonski TRIKOT. — USODNO PISMO. — ŠEST USODNIH STRELOV.
Poročali smo že na kratko o strašni rodbinski tragediji, ki se je pripetila pretekli petek popoldne na Boču pri Selnici ob Dravi. Naknadno pa smo izvedeli še podrobnosti žaloigre, ki je pretresla vso sosesko in vzbudila splošno to globoko sočuvstvovanje piri vseh, ki so poznali splavarja Toneta Seršena in niegovo ženo Terezijo.
Delavni, pridni in pošteni so po na-v®di naši splavarji iz Dravske doline, ki spravljajo pohorski les po deroči Dravi daleč na jug. Tak je bil tudi Tone Seršen še kot mladenič, in tak je ostal do svoje usodne smrti. Pred devetimi *eti se je zagledal v brhko 171etno Kol-®anovo Terezijo z Boča pri Selnici ob Or&vi. Vzljubi jo je z vsem srcem in Jeto dni pozneje sta stopila vsa srečna Pred oltar. Po poroki se je Tone presedi k staršem svoje žene in oba sta prid-n° Pomagala doma pri delu. Tone je po-tega v sezonskem času še splavaril to sta takp prištedila v osmih letih okrog P0.0CO Din, ki sta jih naložila v hranilnici. Terezija, ki je bila 13 let mlajša od svojega moža, je bila bolj vesele nara-Tudi mož je bil vedno dobre volje, to tako sta na njeno željo posečala raz-jje prireditve in zabave, kjer se je mlada žena kaj rada zavrtela. Nikdar pa ni sama. Tone jo je spremljal vsepovsod. Vedno’ sta se dobro razumela in Pikoli se nista sporekla.
Predlansko zimo se je pa na neki vejici seznanila Terezija s Sernčevim tepcem Matevžem Šprahom iz Selnice. Kfir je bil fant mlad in poln življenja, je “d mladi Seršenovi ženi zelo povšeči. Pod uplivom žene je tudi Tone sklenil ^ Matevžem prijateljstvo. Tako so vsi |r>ie stalno skupno posečali zabave in kili vsepovsod dobre volje. Iz golega Prijateljstva pa se je izcimila ljubezen 'Ped Seršenovo ženo m hlapcem Matevžem. Svoja čuvstva sta znala oba dobro skrivati pred Tonetom, ki ni ni-d^sar slutil in ničesar opazil. V Terezinem srcu pa je pognala ljubezen tako 'Počne korenine, da je sklenila zapustiti jjvojega moža in pobegniti z Matevžem.
skrivnih sestankih sta izdelala točen Pačrt in pripravila vse za pobeg.
Nezvesti Seršenovi ženi in njenemu Jiubimcu Matevžu pa sreča ni bila mila. Tone je našel pred dnevi pismo, ki ga Je pisala, njegova žena Matevžu. Iz nje-ka je zvedel vse, o čemer se mu niti ^njalo ni. V pismu, ki je bilo usodno ?a vse tri, je Terezija izrazila vsa svoja toivstva do Matevža in ga prosila, naj to reši, naj izvrši načrt in pobegne z Pio. V Tonetovo srce se je zajedel črv strupene ljubosumnosti. Sklenil je preračune svoji nezvesti ženi in svo-
jemu nevrednemu prijatelju Matevžu. Njegov sklep je bil strašen.
V četrtek se je podal v Maribor in kupil samokres na šest nabojev. Vrnil se je še dopoldne in se spotjo oglasil pri Sernčevih v Selnici, kjer je Matevž služil za hlapca. Povprašal je po njem, ko na je zvedel, da ga ni doma, je naročil Sernčevi gospodinji, naj mu sporoči, da ie on kriv njegove smrti in smrti njegove žene. Gospodinja Seršenovih besed ni razumela in mislila je, da se šali.
Od Sernčevih se je podal Seršen domov k ženi. Bil je popolnoma miren in ni kazal nobenega znaka razburjenosti. Drugi dan je odšel pp obedu Seršen od doma. Kmalu za njim je odšla tudi njegova žena k sosedi Gradišnikovi. Ko je posedela tam kake pol ure, je potrkal na okno njen mož Tone in jo mirno pozval, naj gre z njim domov. Žena se je. odzvala pozivu in mu sledila. Tone je
bil redkobeseden in je jedva odgovarjal na njena vprašanja. Ko sta dospela na samoten kraj na strmem pobočju, je mož brez besed izvlekel sumnokres in oddal na ženo tri strele. Od strahu se je obstreljena žena zgrudila na tla in ga s sklenjenimi rokami prosila: »Tone, pomagaj mi...!« Mož pa je ponovno nameri! in sprožil, rekoč: »Takoj ti bom pomagal!« Nevarno obstreljena se je žena zvalila v globok jarek. Ko je videl. kako se žena kotali v jarek, je nameril samokres še na svoja prsa in sprožil. Ker se ni zadel smrtno, si je pognal kroglo še v glavo in se v divjem kriku pognal za svojo žrtvijo. Tam je obležal nezavesten poleg žene, ki je v smrtnem strahu preživljala grozne trenutke. Okrog 16. ure so ju našli ljudje. Ženo, ki je bila pri zavesti, je prepeljal neki osebni avto v bolnišnico, dočim so spravili tja smrtno ranjenega Seršena mariborski reševalci. Preteklo soboto zvečer je Seršen podlegel smrtnim ranam. Stanje njegove žene pa je zelo resno in imajo zdravniki malo upanja, da bo ostala živa.
Sokolstvo
Prvi odgovor mariborske sokolske župe na pastirski list
Pastirski list, ki je bil prečrtan v cerkvah v nedeljo 8. t. m., očita Sokolstvu predvsem, da je brezversko in celo protiversko in da ustanovnih Tyrš ni priznaval krščanske vere in Boga. Na ta očitek odgovarjamo:
Tymš je dokazal z življenjem in spisi, da je bil visoko moralen človek. Najvišje krščanske čednosti so obenem glavna načela Sokolstva. V vseh Tyrševih spisih ne najdemo tega, kar trdijo jugoslovanski škofje. Kot praktičen človek prosvetnega poklica se seveda ni mogel baviti z razpravami o verskih vprašanjih. To je naloga teologov. On je hotel ustvariti svojemu narodu organizacijo, ki ga bo usposobila za napredek na vseh področjih dela in ga povzdignila iz podrejenega položaja med narodi. Ta cilj je bil velik in plemenit in njemu je posveti! Tyrš svoje delo. — Trditev, da je bil Tyrš brezverec in proti veri, je neresnična. — Neresnična je tudi trditev, da bi Tyrševo Sokolstvo odklanjalo Boga. Sokolstvo spoštuje po Tyrš-evem načelu versko prepričanje in čuv-stvovanje, ker smatra vero za najsvetejši del notranjega življenja človeka.
Duhovništvo je desetletja in desetletja z navdušenjem in požrtvovalno podpiralo sokolsko organizacijo in delo. Sokolstvo je imelo med svojimi navdušenimi podporniki ljudi, kakršen je bil škof Strossmayer in Sokolstvo se od onih
Usodne številke in ljudska praznovernost
Številki 7 in 13 v praznoverju starih in modernih narodov.
Vsak človek si navadno izbere že v z2odnjih letih svojo srečno oziroma ne-SreČno številko, dobre in slabe dneve, Sklonjene in usodne barve itd. Teh izrodkov svoje praznovernosti se drže Jjudje žilavo kot klop in napeto pazijo, !}a ne napravijo kake napake, ki bi se "bi mogla nevarno in krvavo maščevati. . Usodna številka »7«. Številka 7 je bila "hi številka, na katero je stavila večina igralcev v Monte Carlu in ostalih Svetovno znanih igralnicah. Zakaj? Fran ^ski zunanji minister Briand je umrl 7. ijtorca, drugi francoski minister Maginot '• januarja, predsednik francoske repu-‘tke Doumer je bil umorjen 7. maja, Jbdmonnica »Promethee« se je potopila
junija, morilec Doumerja Gorgulov je
? junija, iiiuuitv uuuiiKija vauiijuut/v
giljotiran 14. septembra (to je vendar dvakrat 71). Srečno 'ali nesrečno število fie vsekakor mistično število, ki mu tonogi pripisujejo moč, da odločilno vodi "3Šo usodo.
j V raznih dobah je imela sedmica ve-**no neki tajnostni pomen in je v ljudski Veri vedno igrala svojo jmsebno vlogo.
Dokler Herschel ni odkril planeta Ura-jte. je ves svet verjel, da je v našem sestavu le 7 nebesnih teles in sicer solnce "tosec, Merkur, Venera, Mars, Jupiter in
Saturn, katerih pomen v astrologiji pač vsak pozna. Že stari narodi so oboževali teh 7 bogov-svetov in so zato tudi napravili teden sedmih dni, v katerem je bil vsak dan posvečen enemu teh bogov in je nosil njegovo ime. Tak teden sedmih dni smo podedovali od starih narodov tudi mi, latinski narodi imajo paše celo sedaj posamezne dneve imenovane po omenjenih svetih. Tako se še dandanes francoski ponedeljek imenuje »lundi« po bogu Lunae (mesecu), torek se imenuje Mardi po bogu Marsu, sreda je Meraredi po bogu Merkurju itd.
Sedmica je bila zelo važno število tudi pri Egipčanih, ki so prevzeli sedemdnevni teden od starih narodov. Egipčani so bili prepričani, da je v začetku njihove zgodovine vladala v Egiptu dinastija bogov in da je bilo teh božanskih dinastij 7. Pri pokopavanju svojih mrtvecev so Egipčani uporabljali 7 aromatičnih tekočin itd.
Pri IzTaelcih število 7 ni bilo važno le za vero, temveč tudi v navadnem vsakdanjem življenju. Bog je ustvaril svet v 7 dneh, a sedmi dan je bil praznik, dan počitka. Kadar so Židje pri svojih slovesnostih žrtvovali Bogu, so zaklali po 7 ali dvakrat po 7 ovnov. Jakob je služil 7 let, da je dobil Rahelo za ženo. Faraon ie sanjal 7 sanj s 7 suhimi in 7 debelimi kravami. Svečanosti Pashe so trajale 7 dni, v socialni zgodovini Izraelcev pa je bilo 7 leto, zlasti pa 49 (to je 7 krat 71), vedno zelo .važno, ker so se:y, takih Jetih
dob v ničemer ni izpremeniio, kar itak trdi tudi pastirski list. Še 1. 1906, ko se je osnovalo pri nas Orlovstvo, je veliki slovenski katolik dr. Jan. Ev. Krek pisal: »Nespametno Je izbirati telovadnim društvom nova imena in nove kroje. Bodimo Sokoli! Pravila in kroj in vse sokolsko! Čemu konkurenca? Idejo sokol sko, kakršna je vzrastla med Slovenci, sprejemamo cčlo, kakršna je!«
Sokolstvo je obče narodna organizacija, namenjena vsemu narodu brez ozi ra na vero. Sokolstvo ima v svojih vrstah pripadnike vseh naših priznanih ver. Naravno je, da se drži načela strpnosti. — Sokolstvo ne daje povoda za izpade, kakršnega so si dovolili naši škofje v pastirskem listu. Napadi pastirskega lista so neutemeljeni in krivični. — Pastirski list navaja poedine konkretne primere, ki pa ne drže. Ako je resnica, da je v nekem listu »Novi rod« v Novem Sadu 1. 1920. nekdo napisal besede o neskladnosti med Sokolstvom in katoličanstvom, moramo izjaviti, da Sokolstvo za tak članek ne more odgovarjati. Odgovarja naj pisec ali urednik tistega nesokolskega lista! Prav tako bi lahko rekli mi, da naj odgovarja za nepravilne trditve ktakoršmegakoli katoliškega vernika, ki so v nasprotju z naukom, katoliška cerkev sama. To bi bilo nesmiselno, kakor je trditev pastirskega lista v gornjem primeru nelogična
vedno dogajale mirne socialne revolucije
Tudi Grki so število 7 močno spoštovali in visoko cenili. Jazon in Medeja sta imela 7 sinov in 7 hčera. V tebanski vojni se je borilo 7 herojev. Agamemnon je ponudil razjarjenemu Ahilu 7 trinožnikov, 7 lepih žen in 7 mest. Sedem mest se je borilo za čast, da bi bila rojstno mesto Homerjevo. Sedem svetovnih čudežev je bilo. V Grčiji je bilo 7 modrijanov. Pitagorejska lira je imela 7 strun in pitagorejci so poznali 7 muzikalnih not. Grki in Rimljani so priznavali 7 u-metnosti: gramatiko, dialektiko, retoriko, aritmetiko, geometrijo, astronomijo in muziko. Veliki Ciceron je izjavil, da je »število 7 temelj vseh stvari«.
Pa tudi krščanski svet se ni mogel izogniti številki 7: Apokalipsa je zapečatena s 7 pečati, nadangelov je 7, smrtnih grehov tudi 7, prav toliko tudi čednosti, itd.
Dočim je sedmica usodonosna, je v ljudskih očeh številka »13« glasnioa nesreče. Sedmici dela trinajstica močno konkurenco. Katera gospodinja si le upa Posaditi za svojo mizo in pogostiti 13 oseb? Pripoveduje se, da je v preteklem letu povabil waleški princ nekaj svojih intimnih prijateljev na večerjo v neko bogato londonsko restavracijo. Povabljenih je bilo 14 oseb, toda v zadnjem trenutku je štirinajsti povabljenec svoj prihod odpovedal. Bistroumni princ se je zelo spretno izognil neprijetni številki 13
»Črna glava" * „extFabiood“ je produkt tridesetletnih izkušenj. To sredstvo vrne potemnelim lasem zaželjeno svetlo nijanso, dodatek ■Kaarglanz« pa konservira dn krepi nežne, svetle lase in jim da istočasno prekrasni zlati sijaj. Vsem ljubiteljem naše staroznane kimkove pošiljatve priporočamo uporabo sredstva »črna glava« — >extraixlond« z dodatkom sredstva ;»Haarglana« in očal proti peni. Pazite na zelenobeH omot?	io
f
Sigurno je, da bo Sokolstvo vse poedine navedene primere še strogo preiskalo. Ako se je kdo pregrešil, ga bo Sokolstvo pozvalo na odgovor. Izjavljamo pa, da škofje niso bili upravičeni pavšalno napasti Sokolstva na tako grd način niti v primeru, če bi se v pastirskem listu navedeni prhneri res bili zgodili tako, kakor jih pastirski list popisuje.
Pastirski list pravi, da je najveoja skrb bivšega Jugosokola »raizcerkvenje-nje misli in čuvstev«, da stremi Sokolstvo za tem, da misli in čuvstva ljudi odtrga od cerkve, da izruje iz duš in src vernikov ljubezen in j>okorščino do cerkve. — Sokol deluje v nekaterih krajih' na teritoriju naše župe že več kot 25 le*. Po ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije pa deluje skoraj v vsaki fari. Delovanje Sokola je javno in odkrito. Zato lahko kličemo vse naše članstvo, vso našo sokolsko deco kot priče za to, da je gori navedena težka obdolžitev izmišljena in od začetka do konca neresnična.
Nikdo od strani predsta vitel jev Sokola ni izustil sličnih besed, nikdar se id komu branilo zadostiti svojim verskim potrebam. Pastirski list niti z eno besedo ne navaja konkretnega primera.
če tedaj nismo niti z besedo niti z dejanjem skušali uplivati na naše članstvo od škofov navedeni smeri, je ta del pastirskega lista — škofa nevredna neresnica. Zdravo! — Uprava Sokolske župe Maribor.
Župni tehnični odbor
je na seji 11. t. m. sprejel naslednje sklepe: 1. Prednjaški tečaj za čete in društva bo v Ptuju od 13—26. februarja* 2. Smuškega tečaja letos ne bo, ker je že kasno, prej so ga pa onemogočile slabe snežne razmere. Posvetila se pa bo vsa pažnja propagandi smučarstva in organizaciji smučarskih odsekov. 3. Župne smuške tekme bodo 12. februarja na Glažuti, in sicer v smuku in slalomu. Tekmovalci se javijo na startu — čas bo naknadno javljen. 4. Tekem v skokih m tekih na daljavo župa ne bo priredila. — Tekmovalci iz posameznih društev so vabljeni, da se udeleže istih tekem v; prireditvi Sok. društva Maribor - matica.
s tem, da je v neki trgovini lutk in igrač naglo kupil ttajvečjo lutko, predstavljajočo angleškega vojaka, in jo posadil za mizo na stol odsotnega gosta. Natakarji so stregli lutki prav tako, kakor vsem o-stalim živim gostom. S tem je bila situacija rešena...
V nekaterih državah in deželah m mogoče najti hiše s številko 13, v mnogih nemških hotelih pa nimajo sobe s to nesrečno številko. V Italiji sledi hiši s številko 13 navadno hiša št. 12a ali 12 in pol im takoj nato št. 14. V Ameriki je trinajsto nadstropje v velikih palačah in nebotičnikih navadno popolnoma prazno, pa bodisi, da so v njem poslovni lokali ali pa zasebna stanovanja. In to celo v ner»osredni bližini borze, kjer se vsaka «oba plačuje z zlatom.
V Londonu so tudi vse hiše, na katere je v vrstnem redu odpadla številka 13. nosile nad vhodnimi vrati številko 12a. Nekega dne je občina sklenila premagati vse predsodke in je zapovedala, da morajo vse hiše, ki pridejo po vrsti v. poštev, nositi številko 13 in nobene druge. In kaj se je zgodilo? Vse hiše, ki so dobile številko 13, so takoj padle v ceni in celo niso mogle več najti ne kupcev ne najemnikov. Nastale so mnogoštevilne pritožbe, tožbe in velike borbe v občinskem odbom, nakar so hiše zopet spremenile svoje tablice im pojavile so se zopet številke 12a. 25a (namesto 26), pa celo 38a (namesto trikrat 1.3, torej 39) i. t. d...,	(Konec	jutri)
Rod na r
»Saj sem vedel,« je šepetal ves vdan, »da me Time boš zapustila. Vedel sem, da mi boš stala ob strani in me branala. Vse kar so mi govorili je bila laž, ki jim jo je bil hudobec našepetal. Zdaj vem: takega stroja ni, ker ga biti oe more, ker ga biti ne sme. In tudi če bi bil, mojega dela ne bi smel zamenjati. Stoletja smo živeli od kamnoloma; moj praded, moj ded, moj oče in jaz, vsi smo toHcli kamenje in še ga bomo tolkli, jaz, moj sto, moj vnuk in pravnuk. Hvala ti tedaj, neskončna hvala!«
Veder in potolažen se je dvi^ml, pokrižal se in odšel proti domu. Na trati pred studencem je srečal sina in se mu tiho, skoraj zadovoljno nasmehnil.
France ga je pogledal in jedka bed mu je napokala srce. Očetov smeh ga je bolj zabolel kakor bi ga bile njegove solze.
Starec pa ni videl sinove bolečine, kajti tako trden je bil v svojem zaupanja im v neomajna veri, da je stopil bliže in svetlo in jasno dejal:
»V ponedeljek bova pričela, France! Zdrav si in trden; greh bi bilo postopati in posedati brez dela.«
France je odprl usta in se začudeno zastrmel y, očeta. Kakor iz sebe je vprašal:
»Kaj bova pričela, oče?«
»Kaj?« se je začudil Caharija. »Menda veš: tolkla bova.«
»Kamenje?« se je še bolj začudil France.
»Zemlje ne bova!« je dejal starec.
Tedaj se je France nasmehnil, a njegov smeh ni bil veder in vesel, bil je težek in bolan.
»Čemu? Komu?« je vprašal.
Starec ga je pogledal s sovražnim pogledom, ko da bi ga hotel z očmi prebosti. Potem je vzel pipo iz ust, zamahnil z desnico mimo glave in dejal:
»Vero si izgubil, na Boga si pozabil, zato si slep. Jaz pa vidim in verujem, zato vem, da je bilo vse samo skušaaje hudobnega duha in njegovih pomočnikov. Marija me ne bo zapustila.«
»Oče!« je zaprosil sin.
»Nisem ti oče, če ne veruješ,« se je razburil Caha-rija. Gnev, ki se mu je bil nabiral v duši od tistega trenutka, ko je bil zapustil Mozarjevo pisarno, je dosegel robove in prekipel v povodenj, ki se je usula na sina.
»Shajal sem brez tebe,« je zakričal, »ko te ni bilo, shajal bom tudi poslej, ko te ne bo. Pojdi kamor te srce vleče! Le pojdi! Bog te bo kaznoval — preklet boš, prah boš grizel in pri živem telesu boš trohnel. Nisi več moj sin. Ne poznam te! Nočem te poznati!«
»Qče!» je znova zaprosi! France, a starec, je nadaljeval:
»Hudobec vas je zapredel v svoje mreže, vse vas je zapredel. Antikrista vam je pokazal in zlato tele vam ie postavil na altar. Preslepil vas je, da mislite da ni Boga in da ni kazni. Slepi m gluhi ste, zato vam bo tisočkrat gorje. Gore se bodo podirale na vas, kri bo tekla iz kamenja, ogenj bo švigal iz zemlje m živi boste pogubljeni.«
»Oče!« je v tretje zaprosil sin, a glas mu ni bil veJ plah in neodločen; trdo je stopil pred starca in mu je dejal:
»Ne preklinjajte, oče!«
Tedaj je pritekla iz bajte Marička; oči je imel« objokane in vsa je trepetala. Ko je zagledala očeta brata, je stopila med njiju in zakričala, da sta se prestrašila in razšla. Žalostna se je obrnila k starcu in dejala:
»Zakaj ga podite od hiše? Kaj vam je storil?«
»Vero je izgubil!« je zakričal Caharija.
»Toda pameti nisem!« je dejal France.
»Molči!« je ukazala Marička. »Ni prav, da očett odgovarjaš!«
»Zakaj me preklinja? Zakaj me podi od hiše? Ksl sem mu storil?« se je buril France.
»Z Antikristom držiš!« je kričal Caharija. »Dušo si mu zapisal in še telo bi ti bil vzel, da te nismo rešili-Za njim si šel, mene, sestro in dom si zapustil, zdaj P* je prišel sam za teboj, stroj je pripeljal in v kamnolom bi ga rad postavil, zaslužek bi mi rad odjedel, a mi 2® ne bo! Skale se bodo zrušile nanj, peklenski ogenj 2® bo požrl, jaz pa bom ostal, ostal bo moj dom in ostalo bo moje delo. 0, ne boste me premamili in ne bost* me preslepili! Ne bom se vdal, ker božja pravica i® močnejša od Antikristove.«
Tako je kričal Caharija in je bil ves vzravnan, tf* den in ponosen, kakor hrast nad bajto in kakor siv* skale nad mejo. In ko je v ponedeljek napočila prv* zora, je vzel kladivo, odšel v kamnolom, sedel na eno* nogi stol, pokrižal se ki pričel tolči kamenje...
Mojster kraljevskega Instrumenta
Cefaosiovak červenka Izdeiovatelj bal
Čehi so znani kot godbeniki po vsem svetu. Povsod jih najdemo in je zato umesten izrek: »Co Čech to muzikant«. Na Cehosfovaškem goje glasbo že od mladih nog in med njimi je mnogo talentov, ki jim je glasba kruh. In prav radi tega jih najdemo skoro v vsakem orkestru. Mnogim godbam dirigirajo češki kapelniki. V carski Rusiji so bili na pr. kapelniki vojaških godb sarm Čehi. V današnji češkoslovaški republiki si ne moremo zamisliti niti v zakotni vasici najmanjše prireditve brez godbe. Z ozirom na tako veliko ljubezen do glasbe torej ni čuda, če je rodila Češkoslovaška toliko slovitih in znanih godbenikov in umetnikov. Naj omenimo samo imena violinistov Jana Kubelika in Kociana ter od mlajše generacije Vaša Prihode, ddri-ge«ta TaMcha, dalje imena nekaterih godbenih društev, kakor Češka filbamonija, češki kvartet itd., in lahko si ustvarimo sliko o nivoju češkoslovaške glasbene umetnost!.
Češkoslovaška glasbena umetnost pa se jasno zrcali tudi v njihovih opernih gledališčih, v številnih simfoničnih orkestrih In iv stoterih društvih, ki goje
Za godbo so potrebni instrumenti. In tudi v tem pogledu zadovoljuje Češkoslovaška industrija godbenike in umetnike. Na Češkoslovaškem je več velikih to-
varn za klavirje, tvomic za mjrazno-vrstnejša godala, od katerih je svetovno znana tvornica Červeny, ki razpošilja svoje produkte po vsem svetu, mnogo pa je tudi z-mamih mojstrov, ki izdelujejo vio-Wne. V Pragi živi tudi mojster kraljevskega instrumenta — harfe, ki ima v Evropi samo dva konkurenta. Alojzij Červenka je ime mojstru, ki ima na svojem hrbtu že sedem križev. Zanimivo je, kako si je mojster červenka izbral poklic Izdetovafelja harf, instrumenta, katerega mili zvoki so se razlegali po razkošnih dvorih kraljev in bogatinov po vsem svetu in v vseh vekih. Harfa je najobčutljivejše čudo tehnike glasbenih instrumentov.
Ko je Červenka dovršil učiteljišče leta 1874., je poštar učitelj osnovne šole. Ker so ga premeščali iz kraja V kraj, se le odločil, ooustlti svoj poklic in se je posvetil — orgijam. Izučil se je tudi za mizarja, obenem pa pridno študiral teorijo orgelj in dosegal uspeh za uspehom. Izpopolnil je marsikaj in iznašel razne pripomočke, ki jih je dal patentirati.
Ob neki priliki sta obiskala Červenko komponista Dvofak in dr. Sferakaty ter mu obljubila, da mu bosta preskrbela službo v Pragi. Obljuba pa je bila izpolnjena, ko ga je spoznal upravnik praške o-pere Karl Kovatovic. Od tega trenutka datira tudi njegova kariera. Karel Kova-fovič je červenki prinesel v popravilo svojo harfo, ki jo je dobil iz Londona, in je bila popolnoma razbita. Červenka je hario popravil, obenem pa izdelal nov načrt. Njegov trud je bil kronan z uspe-
hom. Izdelal je novo harfo, jo izpopolnil in poklonil ravnatelju Benevitzevega konservatorija. Červenki je šlo delo izpod rok in kmalu je odprl lastno delavnico. Seznanil se je tudi s tvornioarjem Červenim, ki ga je priporočil v Rusiji in je tako za njegovo ime izvedel ves svet, Takrat je izdelal na leto tri harfe in jih prodal po 600 do 800 florintov. Do danes je izdelal okrog 100 harf in je vse drago prodal.
Mojster Červenka ima v Evropi samo diva konkurenta: Erarda, ki se je preselil iz Londona v Pariz, in Marleya, ki živi v Londonu. Vkljub visoki starosti Červenka še danes sedi od zore do mraka v svoji delavnici in pridno dela. Edina njegova pomoč mu je bil sin, ki pa g-a je pobrala smrt, ko je bil star 28 let. Ko bodo usahnile njegove »zlate roke«, kakor jih nazivajo razni svetovni umetniki, ni nikogar, komur bi mojster zapustil to, česar se je sam izučil.
Bdi fakir v ledu.
Vsakomur je znano, da so se dali razni Indijski fakirji ob raznih prilikah živi zakopati in so po daljšem ali krajšem Času zopet »vstali od mrtvih«. Ta rekord pa je sedaj potolkel Argentinec Pedro Natiz, ki se je dal nedavno — zalediti. S silno voljo se je zazibal v nerazrušljiv sen, zdravniki so ga natančno preiskali, nato pa sta ga dva njegova pomočnika masirala z raznimi mažami in ga spustila v kovinsko krsto, napolnjeno z vodo. Krsto so nato porinili v posebno celico s temperaturo 5 stopinj pod ničlo. Natiz je ostal
v krsti polnih 24 ur pod neprestanim nad* zorstvom zdravnikov, ki so se menjavali vsakih nekaj ur. Po 24 urah je bila krsta potegnjena iz celice, odkrita in led ra* topljen. Fakir je bil trd in negiben, kakof posušena polenovka, šele po daljše« masiranju je polagoma oživel ki pričd dihati. Sledila je topla kopelj, ki ga j* popolnoma posvežila in poživila.
Knjižnica s 4,000.000 knjig.
Znamenita knjižnica britanskega m** žeja v Londonu ima okrog 4,000.000 knji* v predalih, ki merijo skupaj 88 kiloff)** trov. Kako ogromna knjižnica je to, sl more človek le približno predstavljati če ve, da je cel štab knjižničarjev pri se* stavljanju knjižnega kataloga delal n® prvi črki »A« polni dve leti in je dela končano doslej komaj na polovico. Na se* stavljanju kataloga so knjižničarji priče« delati pred 53 leti. Računa se, da bo ob-segal katalog 165 debelih zvezkov.
»Električni dolar« svetovna valuta.
Američan dr. John Norton je predi* gal, naj bi se namesto zlate valute n® vsem svetu uvedla edinstvena valuta, namreč »električni« ali »Edisonov do* lar«. Kilowatne ure so na vsem svet® enake tako po kvantiteti, kakor tudi P° kvaliteti, prav tako pa so enaki tudi stroški proizvajanja toka. Na ta način N bila dosežena skupna »električna valuta«, ki bi bila po Nortonovem mnenj® neprimerno boljša in praktlčnejša od sedanje zlate.
Mali o
Razno
»PRIJATELJ GOSPODINJE« ja patentirani štedllnl obroč,
katerega dobijo cenj. interesenti na dvodnevno poizkus-njo brezobvezno. Svoj naslov in Sas obiska izvolite sporočiti zastopniku 1. Bratošu. Maribor, Meljska 38.	132
JA. NE POZABI, da lahko naiboliše prodal dobra knflge. starinske reči, ka kor nakit, zlatnino, srebrnino, obleko, pohištvo itd. in nat-cenejše kupiš v Grajski starinarni. Trg svobode 1	4000
SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA te vaših koles ne boste več rabili, nudi se vam prilika, da A pustita temeljito osnažiti emajlirati, poniklati. vse kro-gljlčne ležaje zbrusiti, tako da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova, Shramba koles In motorjev čez zimo. Hitra postrežba. Zajamčeno in solidno delo. Brezkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridemo na dom po kolo! 3889
PUSTNI KROFI
najftaejši, dnevno sveži, samo I.— Din komad. Pekarna Glavni trg. 4g
Čebokli.
DR5
DRSALKE BRUSI
in ponikla dobro mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbachova ulica 14.	21
Kupim
KUPIM HRANILNO KNJIŽICO
mestne hranilnice ati Posojilnice. Ponudbe pod »Takoj« na upravo »VeČernika«. 192
PROTI OGNJU VARNO WerthelurbIagalno kupimo. Ponudbe pod »Kassa« na upravo lista. 181	Sobo odda	ZNAMKE. velika zbirka, na prodaj. Naslov v upravi »VeČernika«. 191
	DVE LEPI PRAZNI SOBI. pripravni tudi za odvetniško Pisarno, s posebnim vhodom, oddam takoj. Vprašati: Fok-	
Stanovanle		Pouk
SOBO IN KUHINJO v vili oddam g 1. februarjem mirni stranki brez ali z enim otrokom. Frankopanova ulica 61, I. 117	OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom oddam takoj. Kejžerjeva ulica 9. vrata 12 (Melje). 182	POMAGAJTE BREZPOSELNIM! Uspešne instrukcijc daje siromašen brezposeln učitelj. Cenjene ponudbe na upravo pod »Din 8.—«. 190
	I & IB I	
Sobo liie		
	NA PRODAJ omara za obleko In perilo, preproga in železen umivalnik belo lakiran, vse v zelo dobrem stanju. Vprašati v Dr. Karl Verstovškovi ulici Št. 6. II. nadstr. vrata 19 193	NEMŠČINA brez učenja posameznih besed. konverzacija, začetni pouk. trgovska korespondenca, j Hiter, siguren uspeh. Poskusna lekcija Din 10.—. Naslov v upravi. 43211
IŠČEM malo opremljeno sobo s prostim vhodom. Ponudbe pod »Šivilja* na upravo »Večer nika«. 168		
Podpisani sporočam, d® bom proti vsakomur, ti razširja o rosni neresnične
čitvljo.
194
Rudi Wombefe
Dve veliki Lutzovi peli
uporabni za pisarne, dvorane ali bančne piostore
ceneno na prodal
Interesenti naj se zglasijo v upravi ,Večeinika* dnevno med 9. in 10, aro.
Najlepše razglednice
mariborske,
umetne,
Salon de Pariš
i. I. d. kapajte v papirnici knjigarne
I
Tiskovne zadruge
Maribor, Aleksandrova 13
fcdafe konzorcij »Jutra« s Uubliani; predstavnik izdajatelja in urednik: KADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik
BETELA v Maribora