■ o
¡ -í :o !o
iP^
Ptuj, petek, 14. januarja 2011
letnik LXIV • št. 4 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
sas^s.čncna
www.radio-ptuj.si
Po mestni občini Ptuj • Kurent zlo odganja, čisto energijo naznanja! O Stran 3
Po naših občinah Ormož • Zapuščeni avtomobili iščejo lastnika
O Stran 5
Po naših občinah Cirkulane •
Gordijski vozli nasprotovanj
O Stran 7
v
Štajerski
Šport
Nogomet • Odšel lan Emeršič, prišel Semir Spahic
O Stran 11
Spodnje Podravje • Mamljivo vreme vabi
Pozor, zime še ni konec!
Čeprav je vreme v teh dneh neobičajno toplo, sončno in zato človeka kar mami ven - v naravo, je treba vedeti, da smo šele sredi januarja in da zime še zdaleč ni konec.
Tega se zagotovo dobro zavedajo tudi domačini iz Cir-kulan, ki smo jih včeraj ujeli med zagnanim sekanjem in spravljanjem drv. Tako hudo se jim je mudilo, da se niso dali zmotiti niti za kakšno besedo ali dve, kajti treba je bilo pohiteti, saj so vsi prepričani, da bosta zima in z njo hladno vreme zagotovo še pokazala svoje prave zobe.
Sicer pa stari pregovor pravi: „V prosincu toplota, v svečanu mrzlota." Neki drugi pa je še bolj direkten: „Če v prosincu ni snega, ga mali traven da." Tudi zaradi tega lahko pričakujemo, da bomo zimo in z njo nizke temperature še krepko občutili. A naj bo tako ali drugače, narava gre svojo pot, dnevi se spet daljšajo, noči pa nezadržno krajšajo. Do konca meseca bo svetli del dneva daljši za celih 58 minut in tudi to je nekaj.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Na Rdečem križu imajo dela čez glavo
Destrnik • Franc Pukšič:
Iskalcev pomoči vedno več „Katastrofa od c	ministrice!"
Rokomet •
Z Olimpijo ni šlo še nikoli lažje ...
O Stran 12
Čeprav so kriterije precej zaostrili, na Območni organizaciji Rdečega križa Ptuj ugotavljajo, da se število iskalcev pomoči v prehrani nenehno povečuje, odziv med darovalci in delovnimi kolektivi pa je tudi zaradi kriznih časov žal vse slabši.
Sekretarka Območne organizacije Rdečega križa Ptuj Marjana Cafuta, ki svoje delo opravlja že osem let, zatrjuje, da je bilo minulo leto
2010 zanje prelomno, saj so zastavili nov sistem in način za razdeljevanje pomoči svojim uporabnikom tako, da so kriterije nekoliko zaostrili: od-
Foto: M. Ozmec
Marjana Cafuta: „Predstavnike podjetij ponovno prosimo, naj pomagajo po svojih močeh, saj je takih, ki so pomoči resnično potrebni, vse več."
slej prejemajo prvo pomoč le tisti, ki jo resnično potrebujejo, zato se je število prejemnikov v lanskem letu nekoliko zmanjšalo. A ob tem je dodaja: „Zaskrbljujoče pa je, da je kljub zaostrenim pogojem in zmanjšanemu številu dosedanjih prejemnikov novih iskalcev pomoči Rdečega križa za okoli 25 odstotkov več! V minulem letu 2010 je bilo tako na Območni organizaciji Rdečega križa Ptuj skupaj 12.953 prejemnikov pomoči, kar je za okoli 10 odstotkov več kot leto poprej, v letu 2009. Če to število razdelimo na 10 mesečnih delitev pomoči in k temu dodamo še razdeljevanje pomoči naših sodelavcev na terenu, potem imamo mesečno krepko več kot 1000 prejemnikov pomoči oziroma prehrane."
Z> Stran 4
„Po petkovi predstavitvi kandidatke za ministrico za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Duše Trobec Bučano lahko rečem, da je bila njena predstavitev ena sama katastrofa. Takšne predstavitve v 14 letih nismo doživeli še pri nobenem kandidatu za ministra ali ministrico," je bil pred dnevi oster slovenskogori-ški poslanec in destrniški župan Franc Pukšič.
„Kandidatka je imela napisano besedilo - pismo, ki ga je nato brala približno triče-trt ure! Povedala ni nič konkretnega, nič oprijemljivega,
predvsem nič v zvezi z regiona-lizacijo, pa tudi nič z razvojem lokalne samouprave in črpanjem evropskih sredstev! Do danes, ko bi že lahko počrpali 2,2 milijarde evrov evropskih sredstev je bilo počrpanih le milijardo in pol evrov, pa še to izključno zato, ker je že bivša, prejšnja vlada, ko je ta resor vodil Milan Žagar, pripravila razpise v vrednosti 1,5 milijarde evrov! Leto in še nekaj več se je sedanja vlada raje ukvarjala s tem, kako bi to prenesli na drugo ministrstvo.
O Stran 9
Foto: SM
Ptuj • Četrta redna seja ČS Jezero
V	devetem letu tudi športni park Budina-Brstje
V	sejni sobi Mestne hiše na Ptuju je 5. januarja potekala 4. redna seja sveta ČS Jezero. V osrednji točki dnevnega reda so v sodelovanju z županom MO Ptuj Štefanom Čelanom, direktorico Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju Alenko Korpar in predstojnikom oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo Jankom Šircem govorili o razvojnem planu četrtne skupnosti in uskladitvi prioritet ČS Jezero in MO Ptuj, ki bi jih poskušali urediti v letu ali dveh.
Predvsem je njihova želja, da se še nerealizirane obveznosti iz pogodbe za Cero Gajke, ki se „uresničuje" že deveto leto, to je enkrat dlje, kot je bilo dogovorjeno, čim prej realizirajo. Teh obveznosti se v MO Ptuj še kako zavedajo, poudarja ptujski župan Štefan Čelan. V okviru pogodbe bi morali na območju ČS Jezero urediti še športni park Budina-Brstje, sanirati cesto v Brstju, poskrbeti za čiščenje vodotokov Rogoznica in Grajena, opraviti deratizacijo potoka Grajena, sami pa so dodali še izgradnjo kanalizacije v Mladinski ulici, je povedal predsednik sveta ČS Jezero Črtomir Rosic.
Kmalu iskanje koncesionarja za ceste
Štiriletni načrt MO Ptuj na območju, kjer se nahaja tudi
Uvodnik
ČS Jezero, je predstavil ptujski župan Štefan Čelan. Pri cestni infrastrukturi gre tudi v tem delu MO Ptuj za preplet državnih, regionalnih cest ter občinskih in javnih poti. Investicije na občinskih cestah in javnih poteh ter vzdrževanje želi MO Ptuj v bodoče reševati v okviru podeljene koncesije. Javni razpis za izbiro konce-sionarja bodo objavili v kratkem. Izbrani koncesionar bo moral v roku štirih oziroma najpozneje šestih let za podeljeno 20-letno koncesijo urediti vso cestno infrastrukturo, ki je v lasti MO Ptuj, novogradnje cest, njihovo modernizacijo, izgradnjo pločnikov, kjer je možno, tudi kolesarskih poti, prenovo dotrajanih asfaltnih poti in podobno. Znotraj četrtnih skupnosti pa se bo izdelal prioritetni program izgradnje. V ČS Jezero je predvidena tudi izgradnja nove povezovalne ceste, ki bo
Ptujsko pustno tipanje
Priprave na največjo slovensko pustno prireditev, tudi največjo v tem delu Evrope, so v polnem teku. Okvirni program so že razkrili: 51. kurentova-nje je neke vrste generalka za dogajanje v letu 2012, v katerem bo ptujsko kurentovanje v povezavi z drugimi kulturnimi dogodki oznanilo začetek projekta Evropske prestolnice kulture. To sporoča tudi slogan letošnjega kurentovanja: Kurent zlo odganja, čisto energijo naznanja.
Letošnje kurentovanje nastaja v še težjih razmerah kot lansko, jubilejno. Glavni organizatorji v projektu, Konzorcij Kurent in podjetje Javne službe Ptuj, so prepričani, da bodo tudi letošnjo prireditev uspešno spravili pod streho. Širijo zabavni del projekta: ob osrednji karnevalski dvorani naj bi postavili še dve, strogo tematski. V eni naj bi se zbirali in zabavali pristaši narodno-zabavne glasbe, v drugi pa mladi z njim ljubo glasbo. Glede na ostre razpisne pogoje pa so že v startu ubili možnost postavljanja dodatnih karnevalskih dvoran, ker bo že samo plačilo za kvadratni meter površine karnevalske dvorane zasebnega partnerja zneslo 48 tisoč evrov pri velikosti 60 krat 40 metrov. Morda pa se bo preboj zgodil tudi v tem delu? Pustimo se presenetiti.
Sicer pa je tudi brez pusta v mestu in okolici izjemno živahno. Vzakulisju se bijejo ostre bitke za podžupan-ski stolček oziroma za stolčke v MO Ptuj. Župan vztraja, da bo samo eden, in sicerpodžupanja iz vrst SDS, v SD in DeSUS si želijo še drugega in tretjega podžupana. Močno zaželeno pa je tudi direktorsko mesto v ptujski občinski upravi. Kot vse kaže, bo dosedanji direktor stolček moral prepustiti drugemu že zaradi narave samega dela, zaradi katere prihaja do konflikta interesov, saj je bil v drugi občini izvoljen za župana. Na političnem parketu bodo tako maske padle, še preden si jih bodo nadeli; prvi kurent v mestu pa tudi v tem drugem primeru ne pristaja na politično kupčkanje.
Majda Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Štefan Čelan, Alenka Korpar in Janko Širec
preusmerila tovorni tranzitni in ostali promet iz Budine in Spuhlje.
Ptujski župan je pozval člane sveta ČS Jezero k posredovanju dodatnih pobud glede cestne izgradnje in varne šolskih poti, vse pobude, predlogi in želje so dobrodošli, dokler koncesijska pogodba še ni podpisana. Pri državnih cestah je Čelan izpostavil, da je poslancu Dejanu Levani-ču uspelo v proračun za leto 2011 spraviti rekonstrukcijo ceste od Ptuja proti Spuhlji, ki bo dokončana v letu 2012, v okviru katere je predvidena tudi izgradnja kolesarske poti in pešpoti.
V MO Ptuj upajo, da bodo v tem letu rešili vse probleme (komasacije, zemljišča), ki so doslej zavirali izvedbo projekta športnega parka, da ga bodo še letos uredili. Projektna dokumentacija je izdelana, nanjo se pridobivajo soglasja, v najkrajšem času naj bi bilo pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje, je povedala Alenka Korpar. Na območju ČS Jezero, na pomožnem nogometnem igrišču, pa naj bi se začela graditi tudi večnamenska športna dvorana, v kateri naj bi se leta 2013 odvijalo tudi Evropsko prvenstvo v košarki. Ptuj ima vse možnosti, da se v ta projekt vključi, kljub konkurenci Maribora, ker ima več pogojev, kot jih ima v tem trenutku Maribor.
Tretji športni projekt območja ČS Jezero pa je Ranca. Problem so vodotoki in poplavno območje. Strokovne podlage narekujejo sanacijo potoka Rogoznica, VGP Drava Ptuj je pripravilo dokumen-
tacijo za stoletno poplavno varnost s tremi tehničnimi rešitvami, za odvodni kanal, ki poteka skozi industrijsko cono, pa je v pripravi idejna osnova. S tem bodo zagotovili poplavno varnost obstoječega naselja, obstoječe in načrtovane industrijske cone ter območja predvidene izgradnje večjega naselja 140 individualnih hiš, ki jih bodo gradili po načelih energetsko varčne gradnje. Investitorji obstajajo, je zagotovil župan. Razvoj in individualna gradnja mesta se bosta preselila na to območje. Pred začetkom gradnje pa bo treba urediti potok Ro-goznica, pred morebitnimi poplavami pa okoliške kraje zavarovati z večjim nasipom. Pri izgradnji nasipa bo Arso sodelovala z 10 tisoč evri, svoj delež pa bo morala zagotoviti tudi MO Ptuj.
MO Ptuj ima tudi še obvezo do OŠ Mladika - ureditev jedilnice (učenci še vedno malicajo v razredih), kuhinje in večnamenskega prostora. Tudi obstoječi vrtec v Budini ne izpolnjuje veljavnih prostorskih standardov, po prenovi kliče Dom krajanov Budina-Brstje, ki naj bi ga dogradili in razširili.
MO Ptuj je na Ministrstvo za okolje in prostor posredovala projekt za sofinanciranje nadgradnje modernizacije CERO Gajke, brez te finančne injekcije si ptujski župan ne zna predstavljati, kako bodo obveze iz pogodbe za CERO Gajke lahko sploh izpolnili. Trudili se bodo po najboljših močeh, da bi te do ČS Spuhlja in ČS Jezero čim prej izpolnili. Dela na Ribiški
poti naj bi se dokončala do pomladi, če ne z delavci CP Maribor, pa s katerimi drugimi, saj del, ki jih dosedanji izvajalci niso opravili, niso plačali, zato težav z njenim dokončanjem naj ne bi bilo, je povedal Čelan. Sanacija Ro-goznice ni dovolj, potrebno bo tudi redno vzdrževanje, je opozorila Alenka Korpar. Nekatera vzdrževalna dela so bila opravljena že v letu 2010, s skupnimi močmi pa naj bi dosegli nadaljevanje del v letu 2011 in 2012, da bodo območja ob vodotokih imela vse pogoje za poselitev. Sanacija cestišča v samem Brstju pa bi se že izvajala oziroma tudi dokončala v letu 2010, izvajalec je bil izbran, če ne bi imeli težav s soglasjem ene od strank, zato se nagibajo k temu, da bi jo začeli od ovinka naprej. V načrtu pa je tudi preplastitev ceste Budina-Brstje ob potoku Rogoznica, tudi ta dela naj bi se izvedla v letu 2011. V proračunu MO Ptuj za letos pa je zunaj obvez iz pogodbe CERO Gajke za ČS Jezero namenjenih 30 tisoč evrov za cestno gradnjo. V ČS Jezero predlagajo, da bi jih porabili za ureditev kanalizacije na območju športnega parka, cesto do parka pa naj bi uredili kot prioritetno v okviru koncesijske pogodbe.
Nevzdržno na pokopališču
Marija Cvetko je na pogovoru v Mestni hiši na Ptuju 5. januarja opozorila na neurejenost in nevzdržne razmere na novem ptujskem pokopališču, zaradi katerih nas je lahko sram. Njeni ugotovitvi je pritrdil tudi župan Čelan, ki je v zagovor povedal, da v tujo
lastnino MO Ptuj ne more vlagati, ker je Komunalno podjetje Ptuj vpisano v zemljiško knjigo kot lastnik novega ptujskega pokopališča. V MO Ptuj si že nekaj časa prizadevajo, da bi tudi ptujska pokopališča prešla pod Javne službe, da se bodo lahko pričela intenzivnejša vlaganja. Do takrat pa, če bo treba, bodo čiščenje mrliških vežic opravili tudi s pomočjo »občinskih« čistilk, poskrbeli pa bodo tudi za stole, da ljudje več ne bodo sedeli na neprimernih klopeh. Sam župan pa je lani poskrbel tudi za namestitev potrebnih klimatskih naprav, da ljudje v poletni vročini več niso omedlevali.
Cvetkova pa je bila kritična tudi do uresničevanja pogodbe za CERO Gajke, ki jo je kot takratna predsednica sveta ČS Jezero podpisala skupaj s takratnim županom MO Ptuj Miroslavom Lucijem. Čelan ji je tudi tokrat odgovoril, kot že večkrat ob teh kritikah, da se stvari ne dogajajo namerno, ker bi želeli nekomu nagajati, trudijo se po najboljših močeh, ni pa njihova krivda, če so se spremenili makroekonomski pogoji. Dodal je, da je višina odškodnine s šest milijonov evrov narasla na 17 milijonov in da je danes na projektu Gajk 11 milijonov minusa, s tem da je bila po njegovem pogodba »neresno« sestavljena kot spisek želja.
Člane sveta ČS Jezero pa je zanimalo tudi, kako daleč so aktivnosti pri gradnji trgovine Lidl v trikotniku Puhove, Belšakove in Ormoške ceste. Kot je znano, potencialni investitor še ni podal vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, v MO Ptuj pa tudi še nimajo vloge za prodajo njihovega objekta. Investitorji pa tudi niso dobili soglasja za izgradnjo krožišča na Puhovi od podjetja LP Mycron. MO Ptuj bo zadnja, ki bo prodala svojo nepremičnino zaradi te gradnje, ne bo je mogla ustaviti, če bodo svoje objekte in zemljišča, potrebne za gradnjo, prodali zasebni lastniki. V tem primeru bo tudi sama prisiljena v prodajo, ker se bo sicer znašla na sodišču zaradi oviranja poslovnega interesa. V Mestni hiši pa doslej še niso prejeli uradnega povpraševanja potencialnih investitorjev za nakup njihove lastnine, je še povedal Čelan.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • 51. ptujsko kurentovanje
Kurent zlo odganja, čisto energijo naznanja!
Člani konzorcija Kurent, ki ga sestavljajo Terme Ptuj (Andrej Klasinc), PS Perutnina Ptuj (Roman Glaser) in MO Ptuj (župan Štefan Čelan), so na tiskovni konferenci 11. januarja skupaj z izvajalci prireditve, podjetjem Javne službe Ptuj (direktor Janko Širec), 12. princem karnevala Janezom Golcem in Brankom Brumnom, predsednikom FECC Slovenije, tudi vodjem Kurentovanja 2011, predstavili okvirni program osrednje slovenske pustne prireditve.
51. kurentovanje se bo že tradicionalno začelo s koran-tovim skokom na domačiji drugega princa karnevala Matevža Zokija in bo trajalo vse do 8. marca, do pokopa pusta. Letošnje pustno dogajanje bo trajalo celih 34 dni.
Otvoritvena slovesnost bo 26. februarja, ko se bodo na Ptuju že tradicionalno srečali slovenski pustni liki in maske, predstavniki članic FECC, ki bodo ob tej priložnosti proslavili 20-letnico slovenskega FECC in 20-letno članstvo Ptuja v FECC. Mestno oblast bo na ta dan prevzel in jo do pokopa pusta vodil 12. princ karnevala Janez Golc. Zaukazal bo pustno zabavo in veselje v celi pustni deželi, s svojo gardo se bo trudil, da bodo oznanjali dobro in odganjali zlo, poskrbeli bodo, da bo pustovanje na Ptuju in v okolici še bolj prepoznavno. Osrednji dogodek 51. kurentovanja pa bo nedeljska pustna povorka, ki se bo po ulicah in trgih Ptuja vila 6. marca, ko na Ptuju pričakujejo več kot 50 tisoč obiskovalcev.
Lansko, 50. kurentovanje je bila prireditev presežkov, nekaj se jih prenaša tudi v letošnje leto. Tako bo pomemben glasbeni dogodek pripravilo društvo Arsana, ki je že lani navdušilo, tudi letos bo srečanje slovenskih pihalnih godb in mažoretk ter srečanje slovenskih vrtcev, ki bodo sami skupaj zagotovili nekaj okrog tri tisoč aktivnih udeležencev. Lani jih je bilo vseh skupaj 12 tisoč. Ta številka letos sicer ne bo dosežena, trudili pa se bodo, da bi se ji približali, saj kot je povedal ptujski župan Štefan Čelan, ne spimo na preteklih dosežkih, ampak gledamo v prihodnost.
Letošnje kurentovanje, ki nosi sporočilo pustne tradicije in Evropske prestolnice kulture 2012 - Ptuj partner, se bo navzven propagiralo pod sloganom Kurent zlo odganja, čisto energijo naznanja! in je
neke vrste most do kulturne prestolnice prihodnje leto, ki jo bo začel Ptuj z največjim pustnim in etnografskim dogodkom v tem delu Evrope pod naslovom Festival umetnosti in dediščine (seveda pod bolj finim angleškim nazivom Art&Heritage Festival, op. avt.). Ptujska pustna prireditev je zasnovana kot projekt povezave starih šeg in navad ter modernega dojemanja življenja, ki se trudi ustvariti sodobno kulturno, umetniško in zabavno izkušnjo za vse rodove.
Lanski rekordi, letošnji načrti
Skupaj je imelo lani ptujsko kurentovanje okrog 250 tisoč obiskovalcev, te želijo pritegniti tudi v letošnjo pustno dogajanje, saj se bo v 34 dneh zvrstilo na različnih lokacijah veliko dogodkov za vse generacije. Javni del 50. prireditve je stal 400 tisoč evrov, letos po ocenah okrog 250 tisoč evrov. Proračun lanske prireditve je presegel milijon evrov, letošnji bo skupaj s tržnim delom znašal okrog 600 tisoč evrov. Letos se bodo morali še posebej potruditi, saj kriza kaže zobe na vseh področjih.
Predsednik uprave in generalni direktor PS Perutnina
Ptuj Roman Glaser je povedal, da je za Ptuj kurentovanje eden ključnih dogodkov ter je glede na tradicijo pomemben tudi za Perutnino, ki ima že več kot 100-letno tradicijo. Po najboljših močeh se bodo tudi sami trudili za promocijo te prireditve. Kulinarika in vino sta zvesta spremljevalca večine slovenskih prireditev, tudi ku-rentovanja, prepoznavni znak ptujske in tudi slovenske kuli-narike pa sta piščanec in vino.
Pustna tradicija in z njo povezane prireditve imajo stalno mesto tudi v ponudbi nosilca turističnega razvoja na Ptuju, Termah Ptuj. Vseh 34 dni letošnjega pusta bodo svojim gostom ponudili več kot 34 najrazličnejših prireditev, od katerih so nekatere že postale tradicionalne, z rimsko zgodbo, ki je vse bolj prepoznavna, pa se bodo vključili tudi v osrednjo pustno povorko. Tudi 12. princ karnevala bo imel svojo prinčevsko trdnjavo pri njih. Kurentovanje je ena od zgodb, ki soustvarjajo utrip tega okolja in ki Ptuj z okolico vedno bolj pozicionirajo na evropski turistični zemljevid, je povedal direktor Term Ptuj Andrej Kla-sinc.
Kompletna organizacija in finančni del 51. kurentovanja bosta v rokah javnega podjetja Javne službe Ptuj, je povedal
direktor Janko Širec. Ptujsko kurentovanje je presežek v primerjavi s podobnimi prireditvami tudi po organizacijski plati, je povedal predsednik FECC Slovenije Branko Bru-men. Ob tej priložnosti je spomnil na to, da je Ptuj član FECC
»Že najmlajšim želimo predstaviti vrednote dela in poklicev v obrti,« je povedal sekretar OOZ Ptuj Boris Repič. Zasnovali so bogat program dogodkov, ki jih bodo izvajali vse leto. Osrednji dogodki bodo od 17. do 20. marca pod naslovom Včeraj rokodelstvo, jutri inovacije. V prireditvenem šotoru na območju učnega centra na Vičavi bodo ob tej priložnosti odprli razstavo s prikazom razvoja obrti na Ptujskem, v sodelovanju z odborom za znanost in tehnologijo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije pa bodo izvedli sedmi nanotehnični dan z okroglo mizo, ki bo zajel nanotehnolo-gije v gradbeništvu in sodobni arhitekturi, bioniko in nekatere druge teme.
V sodelovanju s 26 vrtci na Ptujskem bodo izvedli otroški likovni natečaj pod naslovom Pri mojstru v delavnici je lepo. Pri otrocih želijo spodbuditi razmišljanje o poklicih, zaznavanje izdelkov obrtnikov in rokodelcev. Povabili so jih, da narišejo karkoli na temo obrti in podjetništva, nagradili pa jih bodo za najboljšo posamezno risbico, najboljšo skupinsko risbico in s posebno nagrado za vrtec, ki se bo natečaja ude-
M*
že polnih 20 let. Tudi letos se bodo potrudili, da bodo pritegnili še več pustnih skupin iz držav, članic Evropskega združenja karnevalskih mest, lani so prišle iz kar desetih držav. Z vsebino se je treba potruditi, da letošnja prireditev ne bo
ležil z največ risbicami.
V sklopu januarskega prazničnega dogajanja so pričeli delati tudi krožki ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti (UPI); gre za projekt Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Organizirajo jih, da bi otroke spodbudili k ustvarjalnem razmišljanju. V okviru krožka bodo učenci poskušali izbrano podjetniško idejo ob vodstvu mentorjev uresničiti. Kot je povedal Repič, bodo krožke UPI izvedli na šolah Dornava, Hajdina, Destrnik-Trnovska vas, Ljudski vrt in Mladika. V ta namen so izšolali 16 mentorjev; ob učiteljih sodelujejo kot

samo most do Festivala umetnosti in dediščine v letu 2012, ki bo za Ptuj osrednja prireditev v okviru EPK 2012 in s katero se bo kulturna prestolnica tudi uradno odprla za vsa druga dogajanja.
MG
zunanji mentorji strokovni delavci zbornice, ki bodo mladim skušali obrtništvo približati skozi primere dobrih praks.
Sekretar OOZ Ptuj Boris Repič iz programa jubilejnih prireditev še posebej omenja delavnice promocije poklicev, ki jih bodo izvedli 17. marca v okviru Dnevov obrti, z njimi pa želijo mladim na najboljši možni način predstaviti obrtniške poklice kot perspektivne poklice prihodnosti. Želijo jim povedati, da so to poklici, ki prav tako prinašajo uspeh in uresničitev življenjskih ciljev, če je le volja do dela.
MG
S prve tiskovne konference pred 51. ptujskim kurentovanjem: (od leve) Andrej Klasinc, Roman Glaser, Štefan Čelan, 12. princ karnevala Janez Golc, Janko Širec in Branko Brumen
Foto: Črtomir Goznik
Letos se bo na Ptuju v pustnem času srečalo več kot 50 slovenskih vrtcev.
Foto: MG
Ptuj • 40-letnica obrtniškega združenja
Za promocijo obrti in obrtniških poklicev
Pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Ptuj se pospešeno pripravljajo na 40-le-tnico stanovske organizacije, ki jo v prvi vrsti želijo praznovati kot promocijo obrti in obrtniških poklicev.
Ptuj • Na Rdečem križu imajo dela čez glavo
Iskalcev pomoči je vedno več
Čeprav so kriterije precej zaostrili, na Območni organizaciji Rdečega križa Ptuj ugotavljajo, da se število iskalcev pomoči v prehrani nenehno povečuje, odziv med darovalci in delovnimi kolektivi pa je tudi zaradi kriznih časov žal vse slabši.
Sekretarka Območne organizacije Rdečega križa Ptuj Marjana Cafuta, ki svoje delo opravlja že osem let, zatrjuje, da je bilo minulo leto 2010 zanje prelomno, saj so zastavili nov sistem in način za razdeljevanje pomoči svojim uporabnikom tako, da so kriterije nekoliko zaostrili: odslej prejemajo prvo pomoč le tisti, ki jo resnično potrebujejo, zato se je število prejemnikov v lanskem letu nekoliko zmanjšalo. A ob tem je dodaja: „Zaskrbljujoče pa je, da je kljub zaostrenim pogojem in zmanjšanemu številu dosedanjih prejemnikov novih iskalcev pomoči Rdečega križa za okoli 25 odstotkov več! V minulem letu 2010 je bilo tako na Območni organizaciji Rdečega križa Ptuj skupaj 12.953 prejemnikov pomoči, kar je za okoli 10 odstotkov več kot leto poprej, v letu 2009. Če to število razdelimo na 10 mesečnih delitev pomoči in k temu dodamo še razdeljevanje pomoči naših sodelavcev na terenu, potem imamo mesečno krepko več kot 1000 prejemnikov pomoči oziroma prehrane."
Od kod je največ prosilcev za pomoč?
„Med 16 občinami Spodnjega Podravja je bilo lani največ prejemnikov pomoči z območja občine Ptuj, kar 4836; na drugem mestu je občina Videm s 1340 prejemniki, na tretjem občina Kidričevo s 1033 prejemniki, na četrtem občina Majšperk s 722 prejemniki, na petem mestu pa občina Žetale s 537 prejemniki pomoči. Najmanj, le 286 prejemnikov prve pomoči pa je bilo iz občine Sveti Andraž. Seveda pa ti podatki ne povedo veliko, če se ob tem ne zavedamo, da je število prejemnikov pomoči sorazmerno številu prebivalcev
Foto: M. Ozmec
Marjana Cafuta: „Predstavnike podjetij ponovno prosimo, naj pomagajo po svojih močeh, saj je takih, ki so pomoči resnično potrebni, vse več."
nekega območja. Majhna an-draževska številka pomeni v odstotkih prebivalstva skoraj enako kot velika videmska -namreč četrtino prebivalcev občine, v Žetalah je številka kar 38 odstotkov občanov, v Ptuju gre za okrog 20 odstotkov občanov, ki so prišli k nam po pomoč, v Majšperku nekaj manj in v Kidričevem okrog 15 odstotkov."
Kako poteka razdeljevanje prehrane, kdaj je povpraševanje največje?
„Običajno vsak mesec določimo za razdeljevanje pre-hrambnih artiklov en cel teden in tedaj nas obišče dnevno od 100 do 150 občanov, ki so potrebni pomoči. Običajno se razdeljevanje prične že ob sedmih zjutraj in traja ves delovni dan."
Kaj pa sicer počnete preostale dni v mesecu?
„Dela je na pretek. Najprej je treba poskrbeti za to, da bodo naša skladišča vedno dovolj polna prehrambnih artiklov, poskrbeti moramo za to, da je na voljo dovolj finančnih sredstev tudi za poplačilo drugih obveznosti Območne organizacije Rdečega križa. Poleg tega že od nekdaj skrbimo za izobraževanje v nudenju prve pomoči,
ki poteka na našem sedežu, da bodo bodoči kandidati za voznike motornih vozil lahko opravljali tečaje."
Denarja za nakup prehrane ni nikoli dovolj
Ali opažate pri vašem delu morda kakšne težave?
„Težave se vsekakor pojavljajo, najpogosteje zato, ker nimamo vedno dovolj denarja za nakup potrebnih količin prehrane za pomoč. Na srečo so se do sedaj naši prošnji za pomoč redno odzvali župani vseh občin. V minulem letu so finančna sredstva za pomoč svojim občanom prispevale vse občine z našega območja, za kar se jim v imenu prejemnikov pomoči iskreno zahvaljujem."
Kakšni pa so odzivi na posamezne izredne humanitarne akcije zbiranja pomoči za konkretne primere? Ali ljudje radi prisluhnejo?
„Moram reči, da je pri večjih humanitarnih akcijah zbiranja pomoči, kot sta zadnji dve, mislim na zbiranje pomoči za Nežo in Rajka iz občine Zavrč ter za 4-člansko družino iz Zgornjega Gruškovja, ki jim je do tal pogorela hiša in vse imetje, odziv kar dober. Poleg
Foto: M. Ozmec
Zaradi prenove gasilskega doma v Ptuju izdaja Rdeči križ pomoč v prehrani že skoraj leto dni iz začasnega skladišča v garaži sosednje Območne gasilske zveze Ptuj.
občanov se občasno odzivajo tudi podjetja, vendar moram dodati, da je odziv podjetij pri zbiranju finančne pomoči za nakup prehrane premajhen, saj ne zadostuje za dejanske potrebe, ki so se zaradi kriznih časov še dodatno povečale. V preteklem obdobju se je na našo prošnjo odzval le Mercator, zato predstavnike podjetij ponovno pozivamo in jih prosimo, naj pomagajo po svojih močeh, saj je takih, ki so pomoči resnično potrebni, vse več. Mi smo zelo odprti in bomo hvaležni že za vsak najmanjši finančni prispevek ali morda tudi za materialno pomoč."
Kakšen pa je odziv med občani, ste z njim zadovoljni?
„Še posebej v prejšnjem mesecu, v prazničnem decembru, se je čutilo, da so ljudje do tistih, ki so v stiski in pomoči potrebni, nekako bolj sočutni, bolj odprtih src. Sedaj, v prvih dneh januarja, pa je za nas nekakšno 'sušno obdobje', saj je odziv med občani precej slabši. Prepričana pa sem, da se bo do konca meseca stanje spet normaliziralo, tako da bomo lahko zagotovili dovolj sredstev za
nakup potrebne količine prehrane, da jo bomo med tiste, ki so pomoči potrebni, razdelili v tednu od 31. januarja do 4. februarja."
Kako pa ste zadovoljni z izobraževanjem občanov o nudenju prve pomoči?
„Vsekakor smo zadovoljni tako z odzivi kot z rezultati. Pred štirimi leti smo pričeli izobraževati tudi učence po osnovnih šolah, pozitivno pa je tudi, da smo v to izobraževanje zajeli najmlajše generacije, tako da jim že razmeroma zgodaj vcepimo čut za pomoč sočloveku oziroma osebi, ki je potrebna prve pomoči. Kajti zelo je pomembno, kdaj in kako se lotimo nudenja prve pomoči.
Uspešno nadaljujemo tudi izobraževanje bodočih voznikov motornih vozil. Tretje in zelo uspešno področje pa je izobraževanje ekip prve pomoči. Tu imamo svoj delež uspeha tudi pri ekipi prve pomoči civilne zaščite Mestne občine Ptuj, ki nas že nekaj let razveseljuje z odličnimi rezultati na preverjanjih ekip prve pomoči, saj so bili že kar štirikrat državni prvaki."
Žal nesreča nikoli ne počiva. Nam lahko zaupate,
koliko denarja ste zbrali za zadnja dva primera zbiranja humanitarne pomoči?
„Za Nežo in Rajka iz Gorenjskega Vrha je odprt podračun od 23.decembra. Trenutni podatek o zbranih finančnih sredstvih je 8.053 evrov. Na Območni organizaciji Rdečega križa Ptuj imamo poimenski seznam darovalcev z višino prispevka posameznikov do včerajšnjega dne.
Čimprej pa bi radi pomagali tudi družini Piškur iz Gruškovja 28, zato smo združili moči skupaj z občino Podlehnik in Karitasom ter odprli poseben žiro račun. Na njem se zbirajo namenska sredstva že od 5. januarja dalje, do včeraj se je zbralo okoli 3000 evrov. Tudi o darovalcih tej družini bomo pripravili poseben seznam vseh, ki so prispevali, in to na enak način kot pri Neži in Rajku. V obeh akcijah bo s finančnim prispevkom vključeno tudi Območno združenje Rdečega križa Ptuj. Za Nežo in Rajka bomo prispevali 2000 evrov, enak znesek pa bomo predvidoma namenili tudi za mlado družino Piškur."
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
40 35 30 25 20 15 10
Kidričevo
Majš perk
Ptuj
Sv. Andraž
Videm
Zeta le
Od 5. januarja zbirajo finančno pomoč za štiričlansko družino Piškur iz Zgornjega Gruškovja, ki jim je požar upepelil hišo z vsem premoženjem vred.
Iskalci pomoči na Rdečem križu v Ptuju iz nekaterih spodnjepodravskih občin (v odstotkih glede na število prebivalcev)
5
0
Podravje • Zakaj lahko kmetje izgubijo subvencije
Bodo kmetje poslej stražili svoja zemljišča?
Darja Artenjak s ptujske svetovalne službe, ki deluje pod okriljem KGZ Ptuj, opozarja na najpogostejše napake oz. kršitve, ki jih delajo kmetje in zaradi katerih so lahko kaj hitro brez celotne oz. vsaj dela pričakovane subvencije.
Foto: SM
Darja Artenjak: „Kmetje morajo voditi evidence o rejah, fitofar-macevtskih sredstvih, gnojilih, krmi in upoštevati tudi druge zahtevane standarde, sicer jim ob ugotovitvah kršitev grozi delni ali popolni odvzem subvencij.
„Po ugotovitvah inšpektorjev na terenu in kontrole na agenciji za kmetijske trge med najpogostejše kršitve spada neupoštevanje standarda o nitratih. Tu gre predvsem za neurejene ali premajhne skladiščne prostore na kmetijah ali pa za neprimerno narejene in poškodovane prostore.
Ogromno napak je bilo najdenih tudi v registrih vodenja prašičev. Marsikatera kmetija še danes ne vodi obveznega registra prašičev ali pa ga ne vodi pravilno, ni vpisanih vseh potrebnih podatkov. Še vedno je tudi najti reje, kjer prašiči niso ustrezno označeni. Sploh je pri rejcih prašičev kar precej težav; ni malo takih, kjer rejski prostori niso pravilno urejeni itd.," je najprej povedala Arte-njakova in ob tem opozorila na še eno težavo, ki se je že začela kazati na terenu, čeprav ne izvira iz nepravilnega kmetovanja:
„Gre za črna odlagališča odpadkov. Ljudje se po zadnjih pregledih bojijo odlagati odpadke v svoje smetnjake, ker enostavno ne vedo točno, kaj lahko in česa ne smejo odložiti. Tako se veča število tistih, ki odpadke sicer zapakirajo v vrečke, pa jih nato na skrivaj odlagajo na odročnejših krajih, praviloma kmetijskih zemljiščih. Žal pa je po zakonodaji tako, da ob odkritju takšnega odlagališča kazen plača lastnik
zemljišča, torej kmet. In bojim se, da bo teh težav v prihodnje
še več."
Nujno vodenje evidenc in registrov
Podobno kot pri prašiče-rejcih je bilo veliko napak pri vodenju registrov za drobnico: „Tako rejci drobnice kot prašičev velikokrat ne vodijo premikov živali, kar je obvezno, zabeležiti je treba vsak nakup ali prodajo, ki mora biti prijavljena pri veterinarju in vpisana, prav tako tudi zakol. Nadalje je velikokrat kršen standard za fitofarmacevtska sredstva (škropiva), redno je treba pisati evidence o nakupu in porabi. Poseben problem so škropilnice, ki niso atestirane, kar je spet prekršek. Inšpektor namreč lahko kaznuje kmeta, ki ima neatestirano škropilnico doma, četudi je morda res ne uporablja več.
Veliko napak je pri reji telet. Kmetje imajo teleta še vedno privezana, kar je napaka in prekršek. Za teleta se šteje žival do šestega meseca starosti in takšno mlado govedo ne sem biti privezano, biti morajo v posebnih boksih, razen če jih je več kot šest, potem so lahko v skupnem boksu."
Artenjakova posebej opozarja kmete na upoštevanje 15- oz. 5-metrskega zaščitnega pasu zemlje ob vodah, na katerem
se ne sme uporabljati nobenih gnojil, ne organskih in ne mineralnih, in tudi ne nobenih škropiv: „15 metrov odmika od struge velja za vodotoke prvega vodnega reda. Pri nas spadajo v ta red Drava, Dravinja in Pesnica. Petmetrski zaščitni pas pa velja za vse ostale potoke z imeni in jezera, razen za umetne hidromelioracijske jarke. Kmetje škropljenja ali gnojenja na teh zaščitenih pasovih ne morejo prikriti; inšpektorji namreč takšna zemljišča praviloma gledajo takrat, ko je na zasajenih posevkih že zelo jasno opazno, ali in do kod so bili gnojeni in škropljeni! Tak prekršek se uvršča med srednje težke, kršitelji pa so v takem primeru ob najmanj 3
do največ 15 odstotkov sicer pripadajoče subvencije!"
Škropiva stran od pridelkov
Pojavljajo se tudi kršitve standarda varne hrane. Te se nanašajo na to, da imajo kmetje v istem prostoru shranjena škropiva in pridelke: „Škropiva morajo biti spravljena posebej, zaradi varnosti zaklenjena v omari, biti morajo v isti embalaži, kot so bila kupljena. Kmetje jih ne smejo spravljati v manjše embalaže ob delni porabi, sama embalaža pa mora biti ob popolni porabi vrnjena trgovcu ali primerno odstranjena na deponijo."
Kršitev standardov je tudi
neustrezna osvetlitev hleva: „Vsak kmet naj pregleda svoje hleve, saj mora imeti po zakonu hlev količino oken in vrat v velikosti ene dvajsetine površine celotnega hleva. Če ima torej hlev 100 kvadratnih metrov, mora imeti za 20 kvadratnih metrov oken in vrat, sicer je potrebno primerno osvetljevanje."
Skoraj vsi ali vsaj velika večina kmetij pa dela napake pri vodenju evidenc porabe organskih gnojil: „Praktično vsi kmetje morajo voditi te evidence, ne le tisti, ki imajo doma živino in pridelajo organska gnojila doma. Tudi tisti kmetje, ki gnojila kupijo ali jih pač dobijo zastonj od drugih kmetij, morajo voditi evidence o prejemu in porabi. Vse oddaje organskih gnojil so namreč zabeležene v subvencij ski vlogi in potem je avtomatsko voden tudi prejemnik gnojila. Zato mora vsak kmet voditi evidenco o organskih gnojilih s podatki o tem, kdaj, koliko in kam je gnojilo zapeljal. Enako velja za mineralna gnojila in škropiva. Prav tako veliko kmetov ne vodi evidence o kupljeni in prodani krmi, pa je to potrebno."
Pred subvencijsko kampanjo uredite gerke
Darja Artenjak ob tem pra-
vi, da kmetje velikokrat tožijo, koliko papirjev morajo izpolnjevati in da so to neumestne zahteve države: „Osebno pa menim, da je natančno vodenje evidenc pametno, saj je tako zagotovljena sledljivost in je v primerih raznih okužb, bolezni ipd. zelo hitro možno odkriti izvor in preprečiti veliko škodo."
Neupoštevanje oziroma kršitve standardov, ki jih ugotovijo inšpektorji ali agencija, so seveda sankcionirani glede na težo prekrška in glede na ponavljanje istega prekrška. Kazni so odbitki od subvencij, ki segajo do 20 odstotkov, v primeru večkratne ponovitve iste kršitve pa tudi popoln odvzem subvencije za tisto leto: „Če gre za kršitve standardov KOP, se kmeta lahko tudi trajno izključi iz tega okoljskega programa, v primerih subvencij za EKO 0 in OMD pa se izgubi subvencija za tisto leto," je še povedala Artenjakova in za konec še posebej opozorila vse kmetije, ki bodo letos vlagale subvencijske vloge, naj si pred pričetkom kampanje 1. marca pregledajo in uredijo svoje gerke, saj so bili z novim letom objavljeni novi posnetki: „Če evidence zemljišč ne bodo usklajene, vlog ne bomo mogli izpolnjevati in postopek se bo vlekel dalj časa, kot bi se sicer."
SM
Ormož • Zapuščeni avtomobili iščejo lastnika
Odstranitev v breme občine
Občani so nas opozorili, da na parkiriščih po Ormožu stoji več zapuščenih avtomobilov, nekateri zelo dolgo. Kljub temu da so na to opozarjali že na različne naslove, se ne zgodi nič. In kot vse kaže, se zelo hitro niti ne bo, čeprav so prvi koraki za začetek postopka že bili narejeni.
Župan Alojz Sok je potrdil, da na parkirišču pri stari komunali stojita dva zapuščena avtomobila, eden pa je na parkirišču pri parku. „Če zapuščeni avtomobili stojijo na javnih površinah, je to v pristojnosti občine, če pa so na parkiriščih pred trgovskimi centri, kar se tudi dogaja, je to problem lastnika parkirišča. Občinski inšpektor bi moral v skladu z občinskim odlokom odrediti odstranitev takšnih avtomobilov. Vendar smo ugotovili, da bo moral občinski svet na predlog izvajalca teh storitev določiti ceno," je povedal župan.
Za postopek odstranitve zapuščenega avtomobila na javni prometni površini ali na cestnem svetu zunaj vozišča sta lahko zadolžena inšpektor ali občinski redar. Redarske službe, kot je znano, v Ormožu nimajo. „Zato sem si prizade-
val, da bi redarsko službo organizirali v širšem kontekstu skupaj z MO Ptuj. V preteklem mandatu za to ni bilo posluha. Letos bom ponovno predlagal, da bi te uredili v okviru širše organiziranosti. Tovrstni postopki so pogosto komplicirani in zahtevni ter jih je z enim inšpektorjem zares težko izvajati," je povedal župan in dodal, da z delom ormoškega inšpektorja ni najbolj zadovoljen, saj doslej na tem področju ni naredil nič.
Kako to počnejo pri sosedovih
V MO Ptuj imajo s tovrstnimi primeri več prakse. V letu 2010 so obravnavali kar 31 zapuščenih neregistriranih vozil. V prejšnjih letih celo več, v
osmih letih pa je bilo odstranjenih skupno približno 20 zapuščenih vozil, je na vpraša-
nja odgovorila Majda Murko z MO Ptuj. Zapuščeni avto na Ptuju
Foto: Viki Ivanuša
Na parkirišču pri stari komunali že dolgo časa stojita dva zapuščena avtomobila brez registrskih tablic.
odstrani koncesionar, ki je registriran za to dejavnost in zagotavlja primeren prostor za deponiranje, čuvanje in celodnevno izdajo odstranjenih vozil. Lastnika avtomobila največkrat ne morejo ugotoviti. Če pa je vozilo odprto, lastnika lahko ugotovijo na osnovi številke šasije avtomobila. Takrat pogosto koncesionarju niti ni treba izdati inšpekcijske odločbe za odstranitev, kajti na pisno odredbo, s katero se lastniku vozila naloži, da ga odstrani v roku treh dni od dneva izdaje odredbe, lastniki avtomobila za vozilo sami poskrbijo.
Pri tovrstnih postopkih vedno sodelujejo in si pomagajo s policijsko postajo, kar se je v preteklosti izkazalo kot zelo uspešno, so povedali na MO Ptuj.
V občini Ljutomer imajo tovrstnih izkušenj bolj malo. Doslej so obravnavali le en takšen primer. Izsledili so lastnika, ga opozorili in takoj se je odzval z odstranitvijo zapuščenega vozila. Sicer pa je cena odstranitve avtomobila v Ljutomeru 250 evrov.
Povprašali smo tudi na Policijsko postajo v Ormožu, da bi izvedeli, kakšne so njihove pristojnosti v takem primeru.
Komandir PP Ormož Edvard Cvetko je povedal, da v primeru zapuščenih avtomobilov policija lahko s poročilom o tem obvesti pristojno inšpekcijo: „Glede dveh vozil, puščenih na parkiriščih v Ormožu, smo pristojno inšpekcijo obvestili že 6. 10. 2010, vendar do danes še nista odstranjeni." Zanimalo nas je tudi, ali lahko policija takšno vozilo odpre, da je mogoče izslediti lastnika, vendar kot je povedal komandir, policija nima pristojnosti, da bi lahko v takem primeru nasilno vstopila v vozilo. Pojasnil je tudi, da pri takšnih vozilih ne gre za napačno parkirana vozila, ampak za izrabljena vozila, ki so kategorija odpadkov. Zato mora povzročitelj odpadkov izrabljeno motorno vozilo v celoti oddati na prevzemnem mestu izvajalca gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenim motornimi vozili, njegove dele pa v center za obdelavo.
Inšpekcijska služba si je zapuščene avtomobile ogledala, avtomobili bodo torej odstranjeni in ustrezno hranjeni. Kdaj se bo to zgodilo in kakšna bo njihova nadaljnja usoda, pa bomo videli.
Viki Ivanuša
Ptuj • Razpis za tri karnevalske dvorane
Znamka, ki ne prenese blatenja
Po lanskih zapletih z drugo karnevalsko dvorano v času ptujskih pustnih prireditev je javni partner v projektu Kurentovanja 2011, podjetje Javne službe Ptuj, objavilo razpis za tri karnevalske dvorane: ob osrednji na območju Učnega centra Vičava bo druga na zelenici pri Euro-spinu z izvajalci narodno-zabavne glasbe in tretja v industrijski coni, ob Puhovi cesti, z mehansko glasbo in glasbo za mlade generacije.
Razpis za postavitev karnevalskih montažnih šotorskih dvoran z organizacijo in izvedbo gostinske ponudbe in zabavno-glasbenega programa v karnevalskih dvoranah se je zaključil 10. januarja, dan pred prvo tiskovno konferenco pred 51. kurentovanjem. Dogajanje v karnevalski dvorani (za-bavno-glasbeni in animacijski program) je, kot zahteva razpis, sestavni del koncepta in izvedbe vsakoletnega kurento-vanja in je vezano na čas od 26. februarja do 8. marca oziroma najmanj od 5. do 8. marca, izvaja pa se ob kvalitetni gostinski ponudbi, ki vključuje tudi tradicionalne pustne jedi. Same karnevalske dvorane morajo biti postavljene že 20. februarja zaradi pridobivanja dovoljenj za izvedbo programov v njih.
Javni partner bo izbranemu zasebnemu partnerju v primeru druge in tretje karnevalske dvorane zagotovil uporabo predvidenih javnih površin za karnevalsko dvorano, uporabo blagovne znamke Kurentova-nje in oglaševanje, zasebni partner pa ima pravico do vstopnin za prireditve, za katere zagotovi program, pri čemer pa je zavezan, da zabavno-glasbe-ni program, višino vstopnin in cene gostinskih storitev uskladi z javnim partnerjem, ki mu mora tudi plačati nadomestilo v višini 20 evrov za kvadratni meter karnevalske dvorane. Prednost pri izbiri bodo imeli zasebni partnerji s kvalitetno infrastrukturo montažne karnevalske dvorane, gostinsko ponudbo ter programi oziroma drugo ponudbo, ki bo znatno presegla kakovostno raven
Foto: Črtomir Goznik
Doslej je ptujsko kurentovanje shajalo z eno karnevalsko dvorano. Bo tudi letos tako?
okolja. Glede na zahtevnost tem, da je v preteklih letih s po-razpisnih pogojev, ki med dru- močjo lastnih ali tujih sredstev gim vključuje tudi reference o že realiziral podobne projekte
v skupni vrednosti najmanj 50 tisoč evrov, brez DDV, in bančno garancijo v višini 10 tisoč
evrov, je realno pričakovati, tako da se bo tudi letošnje ku-rentovanje na Ptuju izšlo z eno samo karnevalsko dvorano. Tako zahtevne pogoje za postavitev karnevalskih montažnih dvoran so postavili, ker si ne morejo dovoliti blatenja blagovne znamke Kurentovanja, je bilo še posebej poudarjeno na prvi tiskovni konferenci ob 51. kurentovanju, pri čemer ima visoko mesto varnostni vidik. Medtem ko se je na prvi razpis za osrednjo karnevalsko dvorano javilo nekaj ponudnikov, predvsem znana imena iz prejšnjih let, drugi razpis, ki je vabil k postavitvi dvoran na zelenici ob Eurospinu in ob Puhovi cesti na Ptuju, pričakovano ni imel odziva. Zdaj so organizatorji ponovno na potezi.
MG
Podravje • Regijski štab civilne zaščite pod novim vodstvom
Potrebujemo več preventivnega dela in priprav
Regijski štab civilne zaščite za Podravje, ki ga od septembra vodi Dragomir Murko, je kritično analiziral izredne dogodke v minulem letu, ob tem pa poudaril, da bo pri zašiti in reševanju v bodoče potrebno več preventivnega dela in priprav.
Prve letošnje, sicer pa 45. seje regijskega štaba civilne zaščite za Podravje se je v sredo, 12. januarja, v Ptuju udeležil tudi Branko Dervo-del, namestnik generalnega direktorja Uprave za zaščito in reševanje RS, ki je menil, da bo glede na dosedanje ugotovitve potrebno dati večji poudarek preventivnemu delu na vseh področjih zaščite in reševanja, kajti naravne in druge nesreče so tudi v Sloveniji vse hujše, vse bolj uničujoče in vse bolj boleče.
Kot je pojasnil Daniel Her-gula, vodja regijskega centra za obveščanje, so lani prek telefonskih klicev na številko 112 obravnavali 378 izrednih dogodkov, kar je nekoliko manj kot predlani (427). Na območju 19 občin Spodnjega Podravja se je največ izrednih dogodkov, 102, pripetilo na območju občine Ptuj, 52 na območju občine Ormož, 32 na območju občine Videm, 29 na območju občine Kidričevo, 21 na območju občine Majšperk, le štirje na območju občine Žetale. Največ, kar 70 je bilo požarov na objektih, v 65 primerili je šlo za nudenje razne tehnične pomoči, v 57 za reševanje udeležencev prometnih nesreč, v 42 primerili pa za požare v naravnem okolju. Kar 51 dogodkov je bilo v juliju, najmanj, le 2,1 pav januarju.
Ob tem je vodja regijskega štaba Dragan Murko poudaril, da so bile med lanskimi izstopajočimi dogodki pred-
vsem obsežne poplave, ki so 19. septembra prizadele več občin Spodnjega Podravja, v reševanju premoženja in pri odpravljanju posledic poplav pa je sodelovalo 646 gasilcev. Regijska komisija za oceno škode je s prizadetega območja prejela 308 zahtevkov za oceno škode.
Vodja ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje Jože Korban je ob tem ugotovil, da je bilo na razpolago dovolj tehnične in reševalne opreme in materialnih sredstev, tudi prek 12.500 protipo-plavnih vreč, od katerih so jih le okoli 1500 razdelili v občini Videm in Kidričevo. Ocenjujejo, da so gasilci in reševalne ekipe svojo vlogo opravile dobro, kratek stik je morda nastal v nekaterih občinskih službah, ki niso pravočasno
posredovale potrebnih zahtevkov za tehnična sredstva. Zato v bodoče od posameznih občin pričakujejo več samo-iniciative in predvsem večjo preventivno dejavnost. Zavedati se moramo, da so poplave zadnja leta vse pogostejše in vse hujše, zato se morajo na ogroženih območjih v bodoče nanje še bolje pripraviti. Držati pa se je potrebno tudi navodil, ki so jasno zapisana v načrtih za zaščito in reševanje v primeru poplav, vendar pa jih v septembrskih poplavah v občinah Kidričevo in Majšperk iz nepojasnjenih vzrokov sploh niso aktivirali.
Sicer pa so med drugimi aktivnostmi v lanskem letu posebej ugodno ocenili regijsko preverjanje ekip prve pomoči civilne zaščite, ki je bilo 25. septembra pri Svetem To-
mažu. Na njem je sodelovalo doslej največ, kar 8 občinskih ekip prve pomoči, prepričljivo pa je zmagala druga ekipa MO Ptuj, ki je nato 9. oktobra slavila tudi na državnem tekmovanju v Murski Soboti.
Razpravljali so tudi o vsebini vseh potrebnih načrtov za zaščito in reševanje za posamezne predvidljive naravne nesreče v našem okolju. Ti načrti sicer v regijskem štabu civilne zaščite za Podravje že obstajajo, a jih je na podlagi ocen ogroženosti potrebno sproti dopolnjevati ter prilagajati razmeram. Sprejeli so tudi načrt dela štaba civilne zaščite za Podravje v letu 2011, v okviru katerega so izpostavili priprave na skorajšnjo veliko državno vajo, ki naj bi jo izvedli na območju Spodnjega Podravja, s predpostavko
ogroženosti zaradi razširitve epidemije živalskih kužnih bolezni, njen nosilec pa naj bi bil po pričakovanjih prav ptujski regijski štab.
Izvedeli smo tudi, da bo ob mednarodnem dnevu civilne zaščite letos osrednja regijska proslava 2. marca v Trnovski vasi, na njej pa bodo nekaterim najzaslužnejšim podelili plakete in znake civilne zaščite.
Na nekatere novosti zakona o zaščiti in reševanju sta nato opozorila vodja ptujske izpostave Jože Korban in namestnik generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje RS Branko Dervodel. Slednji se je menil, da bi bilo z vidika sedanje organiziranosti zaščite in reševanja v državi ugodneje, da bi tudi v bodoče ostalo vseh 13 sedanjih regij, v katerih uspešno delujejo
rS^fe Ém¿
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Regijski štab Civilne zaščite za Podravje od septembra lani vodi Dragomir Murko.
Branko Dervodel, namestnik generalnega direktorja Uprave za zaščito in reševanje RS, je opozoril na večjo preventivo.
regijski centri za obveščanje. Ocenil je, da je bilo leto 2010 z vidika naravnih in drugih nesreč za vso Slovenijo precej neugodno; najhuje je bilo v septembrskih poplavah, ki so najbolj prizadele osrednji del Slovenije s prestolnico in njeno bližnjo okolico, v reševanju in odpravljanju posledic pa je v daljšem obdobju sodelovalo 27.217 pripadnikov gasilskih enot in enot civilne zaščite, za kar se je v imenu tistih, ki so bili pomoči deležni, vsem sodelujočim iskreno zahvalil. Nekaj dodatnih težav je povzročilo zmanjšanje državnih proračunskih sredstev, ki so namenjena za področje zaščite in reševanja, zato bo letos in v bodoče potrebno pri njihovi porabi še več pozornosti in preudarnosti.
Ob tem je Branko Dervo-del poudaril, da smo sicer z zakonskimi spremembami na področju zaščite in reševanja dosegli v državi pomemben napredek, glede na dejstvo, da je zadnjih 10 let število poplav in njihova intenziteta po vsej državi vse hujša, pa bo v bodoče potrebno v tej smeri pripraviti več preventivnih aktivnosti in konkretnih priprav, večji poudarek bo potrebno dati preventivnemu delu tudi na vseh področjih zaščite in reševanja in tudi na drugih sorodnih področjih, ki so na to vezana, kajti naravne in druge nesreče so tudi v Sloveniji vse hujše, vse bolj uničujoče in vse bolj boleče.
M. Ozmec
Cirkulane • S 3. redne seje občinskega sveta
Gordijski vozli nasprotovanj
Tudi tretja redna seja cirkulanskega moškega občinskega sveta je pokazala, da v tem mandatu ne bo soglasno sprejetih odločitev ali pa jih bo zelo malo; različna stališča svetnikov in župana je bilo namreč slišati skoraj pri vsaki točki dnevnega reda, ne glede na njeno pomembnost.
Takšni prizori soglasnega sklepanja so v Cirkulanah postali izjemno redki ...
Županova informacija, da mu bosta letos pri vodenju občine pomagala dva podžupana, oba iz (županove) SDS-liste, gre za Franca Milošiča in Davorina Tuška, ni naletela na niti eno besedo (ne)odobravanja, kaj šele komentar, zapletlo pa se je pri imenovanju komisije za požarno varnost.
Prerivanja okoli članstva komisije za požarno varnost
Župan Janez Jurgec je predstavil predlog petčlanske komisije z Ivanom Tetičkovičem na čelu in svetniki načeloma najprej niso imeli nič proti, je pa Ivan Hemetek želel hkrati izvedeti, kdo bo sestavljal štab Civilne zaščite. „Nekoliko me čudi, da v komisiji ni našega predsednika PGD Antona Kokota. Je morda imenovan v štab CZ? Za komisijo ne bi glasoval, dokler ne izvem, kdo je v štabu," je Hemetek vprašal župana, ta pa je na to uho ostal popolnoma gluh in je odgovoril: „Najprej glasujmo o tej komisiji. Imate morda kakšne predloge za druga imena?"
Tako se je začelo in se nadaljevalo kar lep čas; Hemetek je želel vedeti, kdo je v štabu, preden bi glasoval za komisijo, s pojasnilom, da ne bi rad predlagal v komisijo človeka, ki je morda že predviden za štab, župan pa je ostajal trd in odgo-
varjal, da sestava štaba sploh v tem kontekstu ni pomemben, saj je imenovanje članov štaba v celoti v njegovi pristojnosti. „Ampak po vašem predlogu članstva komisije so vsi člani iz vrst SDS, župan," je glasno naznanil Hemetek, česar župan sicer ni zanikal, razložil pa je, da so vsi člani aktivni gasilci. Milan Žumbar je nato kot dva nova člana komisije predlaga Antona Kokota in Slavico Vin-diš, Hemetek pa je še enkrat glasno poudaril, da ne bo glasoval za komisijo, dokler ne izve sestave štaba CZ.
Po dolgem besednem prerivanju so se svetniki nato družno odločili, da bodo glasovali za vsakega člana komisije posebej; toda s tem niso rešili prav nič. Prvotno predlagani člani so namreč dobili večinskih pet ali celo šest glasov, zato je župan Jurgec sklenil, da obvelja njegov prvi predlog. A so se opozicijski svetniki dvignili na noge, češ, da s o predlagali tudi Antona Kokota in naj se glasuje še o njem. Za Kokota je nato glasovalo pet svetnikov, pa se potem niso mogli zedini-ti, ali je prav, da je Kokot član komisije ali ne. Izglasovali so si celo desetminutni odmor, v okviru katerega je nato občinska pravnica Milena Debeljak pregledala poslovnik občine in svetnike seznanila, da se v primeru istega števila glasov upošteva vrstni red kandida-
tov. Tako je komisija ostala v takšni sestavi, kot je bila predlagana prvotno.
Gladko je šlo pri potrditvi članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kjer ni bilo razprave, prav tako ne pri imenovanju predstavnikov lokalne skupnosti v svet OŠ Cirkulane-Zavrč in pri imenovanju predstavnika občine za LAS Haloze.
Zakaj je odstopila urednica
občinskega glasila
Pošteno pa se je zakadilo pri imenovanju novega uredniškega odbora za občinsko glasilo. Članstvo je ostalo načeloma enako kot v prejšnjem mandatu, Žumbar pa je navrgel, da
Mira Petrovič nima nič proti delu v uredniškem odboru, vendar je ni nihče nič vprašal, ali sploh želi sodelovati. Župan je potrdil, da z Miro res ni posebej govoril in da bo to v prihodnje storil, da pa tudi ona sama ni podala nobene izjave, da ne bi želela več sodelovati. Uredniški odbor so nato soglasno potrdili, potem pa je župan povedal, da je za novo odgovorno urednico imenoval Tatjano Mohorko.
Hemetka je zanimalo, zakaj je odstopila prejšnja urednica.
„Kot mi je povedala, je izrecno odstopila zaradi nestrinja-nja okoli vsebine članka za poslanski kotiček v časopisu, oziroma zaradi dopisa poslanca, ki ji ga je osebno poslal. Žal se je odločila nepreklicno odstopiti tik pred izdajo zadnje šte-
vilke časopisa, zato nam je pri tej že priskočila na pomoč Mo-horkova, sicer pa osebno čez delo bivše urednice (Mojce Ze-mljarič, op. a.) nimam niti ene kritike, svoje delo je opravljala korektno in profesionalno," je pojasnil župan Jurgec.
Žumbar je na povedano odgovoril: „Odstop Zemljaričeve je torej posledica polemike med njo in poslancem Marini-čem. Tudi mi smo v preteklosti že opozorili na neprimerne vsebine poslančevih sestavkov! Političnega obmetavanja v vladnih vrstah v našem občinskem glasilu res ne potrebujemo! In z izlivanjem takšne politične gnojnice se še vedno ne strinjam in se ne bom niti v prihodnje! Ta poslanski kotiček je, milo rečeno, zelo žalosten. Naj poslanec raje piše o tem, kaj je naredil za Haloze v Ljubljani, ne pa take stvari!"
Župan se je na Žumbarjeve besede odzval z odgovorom, da se v vsebino člankov ne bo vtikal, da se cenzure ne bodo šli in da bo poslanski kotiček v časopisu ostal, ne glede na to, iz katere politične opcije bo izhajal prihodnji poslanec: „Si-cer pa nam ljubljanska politika še kako kroji naše življenje tukaj in naš poslanec mi je doslej zelo veliko pomagal! Če bomo kdaj imeli dva poslanca za naše območje, bomo takrat imeli dve rubriki, zaenkrat pa mnenj poslancev od drugod ne bomo
objavljali v našem časopisu. In res ne vem, zakaj ravno pri nas takšen ogenj okoli poslanskega pisanja, ki so ga objavili tudi v drugih občinskih glasilih, pa ni bilo nikjer težav?!"
Žumbar pa se ni dal: „V občinsko glasilo pač ne sodi državna politika oziroma enostransko blatenje nasprotne politične opcije!" Štefan Ban pa je k temu dodal še: „Jaz bi rubriko Poslanski kotiček kar ukinil. Ta poslanec nam je Ha-ložanom že tako naredil veliko škode, ko je šel pred vesoljnim občinstvom govorit, da kot Ha-ložan ni vedel, da mora plačevati položnice!"
Župan Jurgec se je Marini-ču še enkrat postavil v bran s pojasnilom, da je bila ta izjava zelo verjetno izvzeta iz konteksta, Anton Podhostnik pa je še dodal, da je poslanec vendarle veliko naredil za samostojno občino Cirkulane in da tega ne morejo prezreti.
Široka debata se je končala z ugotovitvijo opozicijskih svetnikov, da je škoda, ker se je odgovorna urednica umaknila pred poslancem.
Za konec seje so svetniki z nekaj vprašanji potrdili še tri projekte: za dva odseka cest ter za kanalizacijski sistem v Dola-nah, s katerimi se bo občina prijavila na razpis Južne meje. Po pojasnilu župana se bodo ob pozitivnih sklepih cest lotili še letos, kanalizacija pa naj bi prišla na vrsto leta 2012. Rajko Lesjak je še predlagal, da naj se pripravi še dokumentacija za povezovalno cesto z Vidmom, ki je na cirkulanski strani izjemno slaba, ter naj se tudi ta projekt uvrsti na enega izmed prihodnjih razpisov. Župan je v realno možnost izvedbe tega projekta nekoliko podvomil, je pa obljubil, da se bo o možnostih skupnega projekta poskušal dogovoriti z vodstvom sosednje občine.
SM
Kmetijstvo • O delu na črno po novem zakonu
Zaračunana tudi sosedska pomoč?
Ob številnih drugih zakonih, novelah, predlogih zakonov ipd. je eden zadnjih predstavljenih Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Ta na prvi pogled naj ne bi bil sporen, se je pa že pojavilo veliko kritik zlasti na račun tega, da si tudi (širše) sorodstvo ali prijatelji ne bi smeli brezplačno pomagati pri takšnih ali drugačnih delih.
Prav na tej točki se je zalomilo tudi v Kmetijsko-gozdar-ski zbornici Slovenije (KGZS), kjer nasprotujejo predlogu omenjenega zakona, saj kmeta postavlja v vlogo samoza-poslene osebe in s tem omejuje sosedsko pomoč, zlasti pri krajših sezonskih delih.
Kot so sporočili iz KGZS, so že v drugi polovici novembra na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve posredovali pripombe na predlog zakona, a ob sprejetju predloga zakona konec decembra niso bile upoštevane. Zato so se v KGZS odločili, da na takšen predlog zakona podajo amandmaje.
„V predlogu zakona je oseba, ki z osebnim delom samostojno opravlja kmetijsko in gozdarsko dejavnost, opredeljena kot samozaposlena oseba. Ob takšni definiciji ni
jasno, kako obravnavati tiste kmete, ki niso zaposleni na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, pa vseeno to dejavnost opravljajo. Gre za osebe, ki se s kmetovanjem ukvarjajo ob redni zaposlitvi. Zaradi nejasnosti in specifičnosti vloge in dela kmetov v KGZS predlagamo, da se pojem osebe, ki se ukvarja s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, oblikuje kot samostojna definicija, ločena od pojma samozaposlene osebe, in da se ta v zakonu sistemsko uredi. Delo kmetov namreč ni zgolj ekonomska kategorija, pomemben vidik je socialna funkcija," so sporočili s KGZS.
Kot že povedano, predlog zakona na novo opredeljuje in omejuje tudi definicijo sosedske pomoči in kratkotrajnega dela. „Po tem predlo-
Po novem (sprejetem) predlogu zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno bi morala biti obračunana in plačljiva tudi čisto sosedska pomoč, recimo pomoč pri trgatvi ...
gu zakona lahko kmetu pri opravljanju dela v kmetijstvu pomagajo samo osebe, s katerimi je v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena. Takšnemu omejevanju v smislu definicije sosedske pomoči in kratkotrajnega dela odločno nasprotujemo. Dela v kmetijstvu in gozdarstvu so namreč po svoji naravi zelo specifična in nekaterih opravil brez dodatne pomoči v sezonskih konicah ni možno pravočasno opraviti. Takšna na podeželju tradicionalna pomoč prijateljev, (bližnjih in daljnih) sorodnikov in sosedov ne prinaša nobenih materialnih koristi tistim, ki so se prostovoljno odločili za pomoč pri delu kratkotrajnega značaja. Tovrstna pomoč, pri kateri gre za prijetno druženje in utrjevanje medsebojnih odnosov, po mnenju KGZS nikakor ne predstavlja neke gospodarske konkurenčnosti in se ne more izenačiti z delom samostojnega podjetnika," še pravijo v KGZS.
Sicer si je pa res precej težko zamišljati, da bi, recimo, imetnik manjšega vinograda ob trgatvi plačeval in izstavljal račune veseli družbi prijateljev ...
SM
Foto: SM
Ormož • Tretja seja občinskega sveta
S proračunom več dela od predvidenega
Dnevni red tretje redne seje ormoškega občinskega sveta je napovedoval 16 točk dnevnega reda in toliko so jih svetniki tudi obravnavali kljub poizkusu, da bi z dnevnega reda umaknili točko, ki je obravnavala oprostitev plačila komunalnega prispevka investitorju Bioplin Šijanec.
Umik točke je predlagal svetnik Vili Trofenik, ki se je prvič v tem sklicu pojavil na seji. Povedal je, da za podjetje, ki ima zajamčen 20-odstotni donos na kapital, ne vidi potrebe po oprostitvi plačila komunalnega prispevka. Prav tako je povedal, da naj bi pri tovrstnih energetskih poslih šlo veliko denarja v žepe tretjih oseb. Zato se mu je zdelo nesprejemljivo, da bi za eno delovno mesto oprostili podjetje za polovico od skupno 171.603 evrov, ki bi se kot komunalni prispevek stekli v občinski proračun.
Svetniki so glasovali proti umiku točke z dnevnega reda, sklep pa je bil kasneje sprejet v predlagani obliki. Dejan Jurkovič je pri tem predlagal še, da bi lastnika na nek način zavezali, da bo uresničil izvedbo tistih 83 delovnih mest v prihodnosti, ki so obljubljena v obrazložitvi. Večina svetnikov je dvomila, da bi bilo to mogoče, saj kaj podobnega ni opredeljeno v odloku. Pod točko razno je zato Stanko Podgorelec predlagal sklep, ki so ga svetniki tudi potrdili, da naj občinska uprava v treh mesecih oblikuje kriterije, po katerih se bo izvajala oprostitev plačila komunalnega prispevka.
Na seji so komunalni prispevek zmanjšali še dvema prosilcema. Podjetju NIKO TGM so oprostili plačilo polovice komunalnega prispevka, ki je sicer znašal 22.524 evrov, PGD Bresnica pa so v celoti oprostili plačila 2.158 evrov prispevka.
33-letni moški iz okolice Ljutomera je vozil osebni avtomobil Opel astra karavan iz smeri Pragerskega proti Ptuju. Izven naselja Cirkovce je nenadoma zapeljal v levo, na nasprotno smerno vozišče, ter čelno trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil Audi A4 karavan, ki ga je vozil 47-letni moški iz okolice Maribora. 33-letni šofer astre, njegova 47-letna sopotnica in voznik audija so bili poškodovani, zato so jih z reševalnim vozilom odpeljali v ptujsko bolnišnico.Voznik astre je še isto popoldne zaradi posledic nesreče umrl. Pri reševanju ponesrečencev so pomagali gasilci PGD Ptuj.
Za vzdrževanje šol le 900.000 evrov
Osrednja točka je bil seveda osnutek proračuna za letošnje leto, na katerega pa je bilo kar nekaj pripomb, čeprav je bil na koncu sprejet.
Ivan Vajda je v imenu svetniške skupine DeSUS povedal, da na osnovi takega proračuna ni mogoče ugotavljati porabe proračunskih sredstev. Čudila ga je tudi mala količina sredstev za pripravo tehnične dokumentacije za modernizacijo občinskih cest, saj menda novi zakon določa, da se morajo ceste načrtovati, projektirati, graditi in vzdrževati na način, kot to zahtevajo predpisi, ki urejajo projektiranje javnih cest. Izpostavil je tudi, da je proračun premalo pregleden, zato je predlagal, da se izdelajo preglednice porabe po posameznih krajevnih skupnostih tudi za preteklo obdobje. Da bi morale biti KS v enakopravnem položaju in da njuno okolje dobi morda manj, kot bi bilo treba, sta opozorili tudi svetnici Slavica Rajh iz Ivanj-kovcev in Ana Pevec s Koga.
Več svetnikov je opozarjalo tudi na to, da se za investicijsko vzdrževanje osnovnih šol namenja le 900.000 evrov, kar je štiri promile poračuna.
Praktično vsi govorci so opozarjali na varovanje okolja in odvoz odpadkov. Župan je zagotovil, da ekološki otoki ustrezajo predpisom, da bi morali biti po zakonu postavljeni na 500 prebivalcev, kar pa v so ormoški občini krepko izboljšali. Pri ugibanjih, zakaj bo šel regijski center za rav-
nanje z odpadki najverjetneje mimo Ormoža, je Vili Trofenik postregel z zanimivo razlago: „Oktobra je predstavnik občine glasoval za predlog spremembe izvedbenega programa podravske regije, v kateri je bil Ormož izčrtan in je bilo napisano Spodnje Podravje. To morate povedati, da ste se sami odpovedali ormoškemu centru za ravnanje z odpadki. Po kilogramu smeti se zbira 5,22 centa namenskih sredstev in iz tega niste nič naredili."
Proračun je stvar prioritet, možnosti in politike
Vili Trofenik je kritiziral način razpravljanja o proračunu v ormoškem občinskem svetu, saj je menda nenavaden. Potem pa je očital, da je proračun vložen v nasprotju z 90.
členom statuta občine Ormož, ki pravi, da je predlagatelj (župan) dolžan v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna vlade v državni zbor predlagati občinski proračun. To se je izteklo 1. novembra lani in nobene volitve niso izjema, zato je proračun prišel 58 dni prepozno in brez enega stavka opravičila. Poleg tega je nekaterim svetnikom v materialih manjkala ena stran proračuna, po mnenju Trofenika zelo pomembna. Da so v upravi napako opazili, je bilo potrebno osem dni in po trditvah Trofe-nika šele 24 ur potem, ko so o napaki javno govorili. Nekateri svetniki so menda materiale dobili s priporočeno pošto, ki pa „hodi" tri dni dlje. Potem pa je Trofenik pričel s številkami: „V štirih letih ste se vedno zmotili pri odhodkih in trans-fernih prihodkih, in to za ohoho! Leta 2007 ste načrto-
vali odhodke v višini 12,8, realizirali pa ste jih 9,4 milijona evrov. Naslednje leto je bilo načrtovano 15,4, realizirano pa 12,9, leta 2009 je bilo planirano 19, realizirano pa 11 milijonov evrov, kar pomeni izpad kar 8 milijonov. Lani je plan znašal 29, realizacija pa 21, kar zopet pomeni izpad 8 milijonov evrov. To ni načrtovanje, to je vse kaj drugega kot planiranje. Najbolj pa se motite pri investicijah. Leta 2007 ste jih napovedali za 5,7, realizirali pa niti polovico, naslednje leto ste od napovedanih 8 realizirali 6,3 milijona evrov. V letu 2009 ste napovedali 12, realizirali pa 4,8 in v volilnem letu 2010 so napovedi znašale 21, realizacija pa 13,7 milijona evrov. Ko smo vas opozarjali, da ne znate pobrati evropskih sredstev, razen kar dobite po avtomatizmu, ste bili zelo občutljivi. V letu 2007 ste načrtovali 2,2, realizirali pa pol milijona evrov transferjev. Leta 2008 ste načrtovali 8,3, realizirali pa 5,2, leto kasneje ste realizirali manj kot polovico in v letu 2010 ste obljubljali 12,5, realizirali pa 9,4 milijona evrov. To je norčevanje iz občinskega sveta, občanov in javnosti in to napako letos ponavljate."
Občinski svet kompleten
Na nedavno opozorilo Dejana Jurkoviča so v občinski upravi pripravili tudi spremembo pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles OS ter članov drugih občinskih organov ter o povračilu stroškov. Najpomembnejša je bila sprememba, ki opredeljuje plačilo podžupana. Po spremenjeni verziji tako podžupanu, ki opravlja funkcijo nepoklicno, pripada plačilo največ v višini 50 % plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opra-
vljal poklicno. Višino plačila določi župan ob upoštevanju podžupanovih pooblastil.
Svetniki so potrdili projekt za vodovod Ormož-Središče ob Dravi, katerega vrednost znaša 881.057 evrov in naj bi se v veliki meri financiral iz evropskih sredstev.
Ormoški občinski svet je od ponedeljkove seje naprej tudi končno v popolni postavi. Svetniki so namreč potrdili mandat Mirku Novaku, ki je nadomestil Ireno Meško Kukovec. Kukovčevi je prenehal mandat zaradi nezdružljivosti svetniške funkcije s funkcijo načel-nice upravne enote. Glede na to, da je načelnica to vedela, je imel Martin Hebar pomisleke: „Lahko se samo vprašamo, ali je šlo za zavestno zavajanje volivcev ali pa za podcenjevanje najvišjega organa odločanja občinskega sveta občine Ormož. Čudim se tudi zato, ker bi morala biti načelnica glede na položaj, ki ga zaseda, apolitična."
Političnim strankam, ki so jim pripadli mandati za člane občinskega sveta, pripadajo od 1. 1. 2011 sredstva v višini 3,12 evra letno za vsak dobljen glas na lokalnih volitvah, kar na letni ravni skupno znaša 16.993 evrov. N.Si je tako pripadlo 3.668, DeSUS 2.657, SDS 2.466, ZARES 2.335, LDS 1.380, SD 1.258, SNS 1.239, SLS 1.117 in Zelenim 870 evrov.
V komisijo za vloge in pritožbe so imenovali Dejana Jur-koviča, Dušana Cvetka in Veroniko Vrbnjak. Za odgovorno urednico občinskega glasila Ormoške novice je bila imenovana Janja Kolarič, ki ji bo mandatna doba iztekla hkrati z občinskim svetom. Svetniki pa so v svet Centra za socialno delo Ormož imenovali Ano Šinko.
Viki Ivanuša
Cirkovce • Huda prometna nesreča s smrtnim izidom
V čelnem trčenju voznik umrl
10. januarja okoli 11.45 je prišlo do hude prometne nesreče z najbolj tragičnim izidom na lokalni cesti Ptuj-Pragersko, blizu odcepa za Cirkovce.
Foto: M. Ozmec
Destrnik • Poslanec Franc Pukšič o novi ministrici
Katastrofa od ministrice in ministrstva!
„Po petkovi predstavitvi kandidatke za ministrico za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Duše Trobec Bučano lahko rečem, da je bila njena predstavitev ena sama katastrofa. Takšne predstavitve v 14 letih nismo doživeli še pri nobenem kandidatu za ministra ali ministrico," je bil pred dnevi oster slovenskogoriški poslanec in destrniški župan Franc Pukšič.
„Ministrica je imela napisano besedilo, pismo, ki ga je nato brala približno tričetrt ure! Skratka, povedala ni nič konkretnega, nič oprijemljivega, predvsem nič v zvezi regionalizacijo, pa tudi nič z razvojem lokalne samouprave in črpanjem evropskih sredstev! Znano je že, da Slovenija zelo slabo črpa evropska sredstva, da smo danes na katastrofalno nizki stopnji, da izgubljamo s t. i. formulo N+3 že doslej 300 milijonov evrov iz bruseljske blagajne, ki jih ne bomo dobili nikoli več, in da je v zadnjih dveh letih bilo razpisov le za okoli 700 milijonov evrov, moralo pa bi jih biti vsaj za dve milijardi! Do danes, ko bi že lahko počrpali 2,2 milijarde, je bilo počrpanih le eno milijardo in pol evrov, pa še to izključno zato, ker je že bivša, prejšnja vlada, ko je ta resor vodil Milan Žagar, pripravila razpise v vrednosti 1,5 milijarde evrov! Leto in še nekaj več se je sedanja vlada raje ukvarjala s tem, kako bi to prenesli na drugo ministrstvo pod okriljem gospoda Gasparija, na to temo smo imeli celo izredno sejo v
DZ. Potem so sedanji oblastniki porabili leto dni, da je bilo razpisanih nekaj manjših razpisov, kar sedanja kandidatka gotovo mora vedeti, čeprav je na to temo govorila same neresnice," nadaljuje Pukšič.
Ob tem opozarja na upravičeno jezo občinskih vodstev zaradi zavlačevanja z izplačili situacij že odobrenih in tekočih projektov v občinah: „Znano je, da so odgovorni v lanskem letu pripeljali razvoj črpanja evropskih sredstev in vodenje investicij v občinah z evropskimi sredstvi na takšen nivo, da so en dan pred iztekom situacije občinam nakazali denar iz državnega proračuna! Res je, da so ga nakazali tri tedne po vseh rokih, ki so bili zapisani v vseh pogodbah, res je, da pogodb niso pripravili tri mesece po izdanih sklepih, in res je, da so kratko potegnile občine, ki so za poplačilo izvajalcev morale najemati kratkoročne likvidnostne kredite, kar pa ni poceni! Na vse to smo tudi opozorili, vse povedali, ampak jasno, da Trobec Bučanova ni dala nobenega odgovora, ker, kolikor vem, se je zadnje leto
Poslanec Franc Pukšič je po predstavitvi Duše Trobec Bučan hudo skritiziral tako nastop ministrice kot celotno delo ministrstva za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v zadnjem obdobju: „Znano je, da katastrofalno slabo črpamo evropska sredstva; namesto 2,2 milijarde smo jih počrpali le približno 1,5 milijarde, pa še to v največji meri po zaslugi prejšnjega resornega ministra Žagarja!"
bolj sprehajala po hodnikih, saj se je pristojno ministrstvo menda kar trikrat selilo ... "
Pukšič še ugotavlja: „Skrat-ka, če povzamem: črpanje evropskih sredstev in razvoj lokalne samouprave je obra-
tno-sorazmerno glede na število ministrov! Zdaj bomo namreč dobili že tretjo ministrico v roku treh let. Tako seveda stvari ne morejo funkcionirati. To, o čemer govorim, niso le besede enega opozicij-
skega poslanca, ampak tudi stališče ene od koalicijskih strank, ki za kandidatko ni glasovala (Zares, op. a.)."
Sicer pa je Pukšič še povedal, da so v SLS veseli, da jim je uspelo opozoriti javnost,
kakšnega direktorja kriminalistične policije bi lahko dobili: „Opozorili smo na njegove mladostne prekrške, pri čemer niso toliko problematični sami prekrški kot dejstvo, da so se poskušali zatajiti pred slovensko javnostjo! Politična odločitev vlade je, da tega človeka ne imenuje na takšno funkcijo, tako da Simon Velič-ki ne bo generalni direktor."
Ob koncu kritične ocene vodenja ministrstva za lokalno samoupravo pa je Franc Pukšič še enkrat opozoril na vprašljivo varnost in zaščito državljank in državljanov Slovenije: „Tik pred novim letom smo že opozorili na nepravilnosti, ki sta jih ameriškemu FBI in ameriški državni tožilki dovolila tako resor za notranje zadeve kot resor za pravosodje. Gre za to, da so se tujci sprehajali po stanovanjih slovenskih državljanov brez prisotnosti slovenskih organov, kar je seveda popolnoma nedopustno in nesprejemljivo. Zaradi teh tem smo podali tudi pisna poslanska vprašanja in čakamo na odgovor."
SM
Foto: SM
Sest let podjetja Vizium
Naj bo 2011 leto rekordov!
Podjetje Vizium je družba, ki ima sedež v Ptuju, številni sodelavci pa delujejo skoraj po vsej Sloveniji. Nadvse uspešno se ukvarjajo s svetovanjem o finančnih, zavarovalnih in bančnih produktih, sicer pa so uspešna, prilagodljiva in zanesljiva družba tako za svoje stranke kot za sodelavce.
Ko so se v petek, 7. januarja, zbrali v mariborskem hotelu Habakuk na gala prireditvi leta, na kateri so proslavili šesto obletnico obstoja, je predsednik uprave Viziuma Bojan Polanec poudaril, da je njihov slogan „Za vašo prihodnost", saj skrbijo za lepšo jesen življenja svojih strank, njihovi sodelavci pa lahko z dobrim zaslužkom lepše živijo. Ob tem je poudaril: „V vseh teh šestih letih smo dosegali odlične prodajne rezultate in iz nič zgradili izjemno veliko družbo ter močne prodajne strukture. S ponosom lahko povem, da imamo vsa leta konstantno rast in da smo družbo pripeljali tako daleč, da lahko danes s ponosom povem, da je Vizium moderna in zelo dobro organizirana družba. Se več, smo ena najuspešnejših družb v naši panogi v Sloveniji. V svoji viziji smo s ponosom zapisali, da bo družba Vizium ob 10-letnici največja zavarovalniška družba v Sloveniji. Zato, ker poznamo svoje delo, ker poznamo svojo konkurenco in samega sebe in ker imamo nekaj adutov, ki jih drugi nimajo - imamo najboljše temelje med sorodni-
mi družbami v Sloveniji. Veliko skrb posvečamo izobraževanju sodelavcev, imamo svojo akademijo Vizium z najboljšim izobraževalnim sistemom v Sloveniji. Zato imamo odlične sodelavce, ki so bili izšolani v Viziumu. Skrivnost našega uspeha je v timskem delu, ki smo ga v Viziumu postavili na prvo mesto. Imamo zaupanje vase in v bodočnost. Z velikim veseljem vam sporočam, da je bilo leto 2010 za nas najuspešnejše v vseh šestih letih našega obstoja. V primerjavi z letom 2009 smo močno zrasli, saj smo za 42 odstotkov povečali prodajo življenjskih naložb, za 22 odstotkov smo povečali prodajo avtomobilskih zavarovanj, za kar 91 odstotkov pa prodajo premoženjskih zavarovanj. To so nedvomno izjemni uspehi. Odlične rezultate smo dosegli tudi pri prodaji zdravstvenih zavarovanj, saj smo na tem področju postali tretja največja družba v državi. V letu 2010 smo opravili več kot 50 izobraževalnih seminarjev, na katerih se je strokovno usposobilo prek 400 udele-
žencev. Začeli smo tudi svojo blagovno znamko Vizium odškodnine, za katero sem prepričan, da jo bomo uspešno tržili tudi v prihodnjem obdobju. Za vse te uspehe smo zaslužni vsi, tistim, ki ste lani pri tem posebej izstopali, pa bomo izročili 16 priznanj, eno trofejo ter plaketo Viziuma.
In kakšni so naši načrti? Veliki, vendar jasni, realni in zato dosegljivi. Pričakujemo precejšen porast prodaje na vseh področjih našega dela, zato je za letos naš slogan:'Leto 2011 naj bo leto rekordov.1 Pred nami je izjemna prihodnost, za katero se izplača delati in boriti!" Da je Vizium ena najuspešnejših tovrstnih družb v državi, je potrdil tudi Božo Emeršič, predsednik uprave zavarovalnice Grawe, strateškega partnerja Vizi-uma.
„Iskreno vam čestitam za izjemne dosežke. To potrjuje, da imate prave sodelavce, pravo vodstvo in odličnega predsednika uprave. Za našo zavarovalnico Grawe je bilo leto 2010 dokaj stabilno, kar pa se
Sedežin poslovalnica družbe Viziumje v Trstenjakovi 1 na Ptuju.
tiče Viziuma, ste daleč pred vsemi, na prvem mestu, potem ni dolgo nič ... in šele nato je kakih 10 drugih. Zato ste še posebej na leto 2010 lahko res ponosni. Pre-
Na gala prireditvi v mariborskem hotelu Habakuk so se zbrali številni sodelavciin gostje/z vse Slovenije.
Jasmina Polanec članica uprave in Bojan Polanec predsednik uprave (desno) sta priznanje za osebnost letaizročila Matjažu Medvedu (levo).
Trije najboljši direktorji prodaje Viziuma za leto 2010: (z desne) Kristijan Slodnjak, Peter Polanecin Igor Drev.
pričan sem, da bo tako tudi v naprej, in prepričan sem, da bomo čez 20 let lahko rekli, da sta Vizium in Grawe številka ena v Evropi. Slišal sem, da je vizija Viziuma biti največja in najboljša zavarovalniška družba v Sloveniji, vizija zavarovalnice Grawe pa je, da ima najboljše poslovne partnerje. In to ste zagotovo vi!" Za prijetnejše razpoloženje zbranih na gala prireditvi v Mariboru je poskrbel znan slovenski samostoječi (stand up) komik Vid Valič, v drugem, kulinarično-zabavnem delu pa ansambel Atlantix. Vizium d.o.o. ima v Trstenjakovi ulici 1 na Ptuju in v občinski zgradbi v Dor-navi poslovalnico za stranke, kjer ponujajo vse vrste zavarovanj. Obiščite jih in se prepričajte o njihovi pestri izbiri dobri kvaliteti in ugodnih cenah.
-PR
Ptuj • Šolski center pred novimi izzivi
Od šolskih delavnic do zaposlitvenega inkubatorja
V Šolskem centru Ptuj so lani začeli graditi prizidek s površinami za učne delavnice in servisne storitve, ki naj bi bil končan avgusta letos. To je le eden izmed delov projekta, v sklopu katerega nameravajo tudi obnoviti posestvo na Turnišču, vzpostaviti podjetniški oziroma zaposlitveni inkubator in izboljšati kakovost opreme vseh njihovih izobraževalnih področij.
V ptujskem šolskem centru želijo za Medpodjetniški izobraževalni center pridobiti dodatne prostore in jih opremiti predvsem s ciljem intenzivnega sodelovanja z gospodarskim okoljem, ob tem pa seveda tudi izobraževanja mladine. V ta namen je omenjen projekt razdeljen v več širših sklopov. Prvega sestavlja že nastajajoč prizidek ob osrednji stavbi na Volkmerjevi. »Gre za širitev prostora s prizidkom k učnim delavnicam, kamor želimo preseliti avtoremontno dejavnost, ki se ta trenutek izvaja na Rai-čevi, zagotoviti celostno servisno storitev ter pridobiti večji prostor za poučevanje vsebin, ki se danes prepletajo z več strokovnih področij,« je pojasnil Branko Kumer, direktor šolskega centra.
Prizidek bosta sestavljali dve etaži, v pritličju bo omenjena
avtoremontna dejavnost, v prvi etaži pa velik prostor brez sten, ki bo namenjen različnim projektom vseh njihovih šol.
Drugi večji načrtovani sklop tega obširnega projekta je širitev biotehniškega področja, za kar bodo na Turniščah obnovili približno 1200 kvadratnih metrov šolskega objekta. »Trenutno pripravljamo razpisno dokumentacijo, gradbeno dovoljene je izdano, investicijo bomo po moji oceni začeli v maju. To je prva faza tega sklopa, želimo pa uresničiti še drugo in ta kompleks urediti v celoti. Morda bo sledila še tretja faza, ki vključuje tamkajšnja grad in park,« je nadaljeval Kumer.
Tretji sklop pa je pridobitev prostorov, v katerih bi lahko začeli uveljavljati podjetniški oziroma zaposlitveni inkubator. V slednjem bi po sogovorniko-
Ob stavbi ptujskega šolskega centra že nastaja prizidek, s katerim bodo pridobili nove prostore za učne delavnice in servisne storitve.
Branko Kumer napoveduje kup novosti: nov prizidek, obnovo tur-niškega posestva, izboljšanje opreme in zaposlitveni inkubator.
vih besedah bila posamezniku na razpolago vsa tehnična in informacijska oprema, literatura ter zagotovitev mentorja z namenom, da bi zaposleni v njem sami razvili idejo in jo pripeljali do ustanovitve samostojnega podjetja ali česa drugega: »Za to nameravamo pridobiti evropska sredstva, s katerimi bi zagotavljali tem, ki bi tam delali, plačilo, največ za dobo enega leta, v katerem bi morali razviti neko lastno idejo, ki bi jo ponudili nekomu in se pri njem potem zaposlili ali razvili samostojno podjetništvo.«
Vzporedno z vsem tem pa bogatijo tudi opremo. Povečati namreč želijo njeno kakovost na vseh področjih, ki jih pokrivajo.
Ker je bilo nekaj opreme že dobavljene, je tako od vseh
sklopov projekta trenutno uresničenega del tega in prizidka, vsi pa naj bi bili končani v letu 2012. Po finančnem načrtu je namreč zamišljeno, da se gradnja prizidka zaključi do 31. 8. 2011, v prvi polovici tega leta pa se začne naložba na Turni-ščah, ki naj bi se končala okrog maja prihodnje leto.
Vrednost vseh štirih sklopov je ocenjena na dobre tri milijone evrov, od katerih naj bi šlo za opremo okoli milijon, za turniški del 1,1 milijona, za prizidek pa 1,3 milijona. »Sredstva zanj so zagotovljena: osem odstotkov investicijske vrednosti moramo zagotoviti sami, ostali del pa se deli na 85 odstotkov, zagotovljenih iz evropskega sklada, in 15 iz proračuna Republike Slovenije,« je pojasnil direktor.
Polona Ambrožič
Novo mesto • Sodelovanje v EPK 2012
Prispevali bodo pet projektov
Novo mesto bo v projektu Evropska prestolnica kulture (EPK) 2012 kot eno izmed šestih partnerskih mest sodelovalo s petimi projekti, ki bodo stali približno poldrugi milijon evrov. Tretjino zanje bo prispeval krovni javni zavod Maribor 2012, če bodo projektom dodali še nove, pa se bo končni znesek ustrezno povečal.
Kot je po torkovem sestanku s programskih direktorjem javnega zavoda Maribor 2012 Mitjo Čandrom povedal novomeški župan Alojzij Muhič, bo del zneska občina v treh letih pokrila iz proračuna. Novo mesto pa bo pri EPK 2012 sodelovalo s projekti Fotopub, Rock Otočec, preteklost Novega mesta s poudarkom na arheološki dediščini v izvedbi Dolenjskega muzeja, Jazzinty in projektom Anton Podbev-šek Teatra.
Projektom, ki so jih v Novem mestu zasnovali ob začetku projekta EPK 2012, bodo po potrebi dodali nove vsebine, med novimi predlogi pa so zaenkrat hiša kulture Založbe Goga, novomeški Narodni dom in iskanje njegove vsebi-
ne ter Pihalni orkester Krka, je navedel Muhič.
Po besedah programskega direktorja zavoda Maribor 2012 Čandra so novomeški projekti dobro zamišljeni, od leta 2007, ko so jih prijavili v Bruselj, pa so napredovali in se razvili. Imajo tudi dodano vrednost, vključujejo pa različne umetniške žanre in nagovarjajo različno občinstvo, je ocenil.
Želja izvajalcev celotnega projekta je, da čim bolj vpletejo celotno prebivalstvo posameznih mest in območij, hkrati pa ob že znanih projektih obstaja dovolj manevrskega prostora za nove zamisli, je dodal.
Z njimi bodo partnerska mesta postala prizorišča brbo-tanja, novih idej in civilnih po-
bud, v letu pred njihovo izvedbo pa se bodo zagotovo pojavili še novi projekti. Programski koncept so zastavili dovolj široko, vanj pa so vključili tudi
socialne, ekološke, identite-tne in večmedijske projekte z zgodbami posameznih mest, je Čander povedal za STA.
(sta)
Foto: http://www.totimaribor.si
Programski direktor javnega zavoda Maribor 2012 Mitja Čander
Tednikova knjigarnica
Glasbene zgodbe z Nejcem
Jutro je dovolj zgodnje, da je vsa Nej-čeva družina še v nočnih oblačilih. Na veliki, dvostranski ilustraciji je videti veliko dnevno sobo, Nejc je očitno vstal poslednji, saj ata že sedi za klavirjem, ob njem starejši brat vleče lok po čelu, mama zre v prihajajočega sina in očitno poje, z nasmeškom na obrazu, najmlajše dete pa se kobaca po tleh in opazuje dnevno, klubsko mizico. Na njej pa šopek tulipanov v vazi, darilce v zelenem papirju in z rdečo pentljo, na mizici je še torta s šestimi svečkami in še kaj bi se našlo. Ob vazo je prislonjena kuverta z napisom DARILNI BON. Že uvodna, začetna ilustracija, realistična podoba neke dnevne sobe, nudi odličen razgled in iztočnice mlademu in najmlajšemu bralcu, saj je lepo videti živahno, starinsko domovanje, kjer družina poje in igra slavljencu za rojstni dan. Darilni bon je za Nejca izbrala babica in tako piše v kuverti:
Dragi Nejc!
Letos ti želim podariti nekaj posebnega. Nauči se igrati glasbeni instrument. Kateri ti je najljubši? Učne ure plačam jaz. Z lepimi pozdravi, tvoja babica.
In potem sledijo, tako kot je za klasično slikanico za najmlajše v navadi, velike slike in pod njimi teče ravno prav skopo besedilo. Tako se Nejc in mama odpravita po informacije v glasbeno šolo, kjer je ravnateljica gospa Mol. Nejc začne spoznavati možnosti učenja posameznih instrumentov in se seznani z drugimi dejavnostmi glasbene šole. Ilustracije prikazujejo vaje bobnarske skupine v kleti šole, pa štiriletno Leo na prvi uri violine pri gospodu Vladimirju, Nejc pokuka v veliko dvorano, kjer vadi plesna skupina gospe Jasne, Nejc si ogleda sobice s klavirji, pa zborček kljunastih flavt, pa učitelja in učenca pri klasični kitari, Nejc si ogleda glasbeni vrtec oziroma pripravnico, kjer stoji velika omara z različnimi glasbili in zvočili. Tik pod šolskim podstrešjem Nejc prvič pihne v oboo in takoj izvabi zvok iz nenavadnega instrumenta. Ob tem je slišati trobljenje fanta, ki vadi na podstrešju šole, da ne moti svojih sosedov. Nejc spozna še pevski zbor, ki je lani gostoval celo v Franciji. Na vratih učilnice, kjer poučujejo indijsko glasbo, pa piše, da pouk zaradi bolezni odpade. Mamica in fantič, bodoči učenec glasbene šole, prisostvujeta še koncertu, šolski produkciji, kjer za Nejčevo navdušenje poskrbi nastop velikega šolskega orkestra.
Tako skozi bogato, natančno ilustracijo mladi bralec spoznava bistvo glasbene šole v avtorski slikanici Andree Hoyer (Prevod iz nemščine Hana Jurič. Jezikovno pregledala Barbara Rodošek. Uredila Nada Jurič) z enostavnim naslovom V glasbeni šoli.
Z dedkom se Nejc odpravi še v opero, sestrico Hano spremlja na baletno predstavo Hrestač, s stricem Ludvikom, ki je čelist v velikem orkestru, pa se fantič odpravi na koncert, ob šolskem kulturnem dnevu pa Nejčev razred obišče muzej glasbenih instrumentov.
Zbirko petih poučnih slikanic, ki med osnovnih glasbenim znanjem predstavljajo tudi poklice, ki so povezani z glasbo in njenim izvajanjem, glasbene institucije, koncerte, predstave ..., je minulo leto izdalo bližnje založništvo IN OBS MEDICUS s sedežem na Ptujski Gori. Serija slikanic o glasbi je bila ocenjena kot »opazno dobra izdaja« v akciji zlate hruške, ki jih za kvalitetno otroško literaturo razglaša Pionirska knjižnica iz Ljubljane.
Glasbeno vzgojne slikanice bodo dobrodošle predšolcem in učencem prve triade osnovne šole, filigransko natančne ilustracije pa bodo navdušile tudi starejše bralce.
Veliko bralnih in glasbenih užitkov želim!
Liljana Klemenčič
Rokomet
Z Olimpijo ni šlo še nikoli lažje ...
Stran 12
Rokomet
Starejše deklice druge na Slovaškem
Stran 12
Tenis
Nina si je za rojstni dan podarila zmagi
Stran 13
Judo
Mlajši judoisti Drave in Gorišnice odlični
Stran 13
Strelstvo
Presenetil 14-letnik, Ra-ušlova in Simonič tretja Stran 14
Futsal
Mladi Ptujčani drugi na turnirju v Avstriji
Stran 14
tednik
{PoíLUíajt¿ naí na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Labod Drava
Odsel Ian Emersic, prišel Semir Spahic
Nogomet • NK Aluminij
Zajc nazaj v Kidričevem
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Ta teden so priprave na spomladanski del sezone pričeli tudi v ptujskem nogometnem drugoligašu. V ponedeljek so sicer le sestankovali, prvi trening pa so opravili v torek zvečer pod reflektorji na igrišču z umetno travo. Prvi del priprav, torej tisti najmanj priljubljen med nogometaši, predvsem zaradi nabiranja kilometrine, bo opravljen doma, od vremena in predvsem financ pa bo odvisno, če bodo Ptujčani finalni del priprav opravili kje drugje. Začetka priprav se niso udeležili vsi nogometaši iz jesenskega dela sezone, saj je Ian Emeršič zapustil svoj matični klub in bo svojo srečo poiskal v Avstriji, pri tamkajšnjem nižjeligaškem klubu Feldbach, kjer igra Jan Šimenko, ki je pred časom nastopal za Aluminij. Že prej je iz kluba odšel Ivan Firer. Na Ptuju pa po dveh odhodih niso sedeli križem rok in že v sredo se je športni direktor Jure Arsič dogovoril s prvim operativcem Maribora Zlatkom Zahovičem za prestop Semirja Spahica na Ptuj. Gre za nekdanjega mladinca Maribora, ki je letos debi-tiral tudi v 1. ligi. 183 cm visok zvezni igralec bo na Ptuju igral na dvojno registracijo. Na preizkušnji na Ptuju je od srede tudi branilec Tilen Kompan, igralec zadnjeuvrščene ekipe v 2. ligi Šmartnega 1928, ki bo skušal zadovoljiti apetite trenerja modrih Bojana Špehonje. Labod Drava ima poleg tega v ognju za prestop v njene vrste še kar nekaj imen, v igri pa je
bojda zelo zveneče ime. Prihodnji teden bo ekipo za krajši čas ponovno zapustil tudi perspektivni vratar Dejan Vrečko, ki bo na preizkušnji skušal prepričati strokovno vodstvo škotskega velikana Glasgow Rangersa. Članski ekipi se bodo priključili tudi mladi in perspektivni igralci iz lastnega mladinskega pogona: Danijel Ljubec, Naser Kajtazi in Miha Rakovec. Labod Drava v pripravah predvideva igranje kar desetih prijateljskih tekem, prva bo na sporedu že danes, v petek, ob 14. uri bo na igrišču z umetno travo na Ptuju tekma z avstrijskim Kap-fenbergom, ki nastopa v 1. ligi. Zanj igra tudi slovenski članski reprezentant Matej Mavrič.
Bojan Špehonja, trener Laboda Drave, o stanju v ekipi in poteku priprav: »Situacija je težka, vendar tako ni le pri nas, temveč v celotnem slovenskem prostoru. Upam, da se bodo razmere do konca
meseca uredile, saj bi bilo v tem primeru lažje trenirati. Fantje so se odločili, da bodo vadili ter potrpeli še nekaj časa in resnično upam, da bo vodstvo kluba poravnalo svoje obveznosti, da se bomo lahko nemoteno pripravljali na nadaljevanje prvenstva. Zapustila sta nas dva igralca (Firer in Emeršič op. a.) in seveda se bo njun odhod poznal. Pogovarjamo se sicer z nekaterimi morebitnimi okrepitvami, vendar za imena še ni pravi čas. V vsakem primeru pa moramo ekipo osvežiti, saj bo treba zapolniti določene vrzeli. Želim si, da bi se vse skupaj dobro izteklo. Jokali ne bomo, na nas je, da delamo, da trdo treniramo. Vsekakor bo pomlad naporna, saj se bo večina klubov prav gotovo okrepila, tudi tisti iz spodnjega dela lestvice, z nekaj okrepitvami pa bi lahko bili tudi mi konkurenčni vsem v 2. ligi.«
Tadej Podvršek
Ponedeljek je bil dan, ko so priprave na drugi del prvenstva pričeli tudi nogometaši Aluminija iz Kidričevega. Na prvem treningu se je zbralo 17 nogometašev. Na trening je nogometaše iz Kidričevega v odsotnosti prvega trenerja Bo-
V Veliki Nedelji po prvem delu tekmovanja v 1. b slovenski ligi vsekakor niso zadovoljni z rezultati. Pričakovanja so bila vsekakor višja, o samem dnu prvenstvene razpredelnice sploh niso razmišljali. S tremi osvojenimi točkami zaostajajo za tri za Alplesom in Mokercom, druga ekipa Celje Pivovarna Laško pa jim uhaja že za pet točk. Verjetno bo boj za obstanek tekel med temi ekipami. Izkušeni organizator igre Velike Nedelje Carera Op-tyl Dejan Ivančič, ki je s 67 zadetki tudi prvi klubski strelec, nam je o prvem delu tekmovanja dejal: »Zdi se mi, da je to narobe svet. Po odličnih igrah v drugoligaški konkurenci smo računali, da se bomo borili za sredino prvenstvene razpredelnice. Nekaj minimalnih, rekel bi nesrečnih porazov, mladost, pomanjkanje sreče in končalo se je tako, kot se pač je.«
Drugi del prvenstva bo seveda odločilen za rokometaše iz Velike Nedelje, ki bodo lovili točke obstanka. »Zavedamo se
jana Flisa povedel njegov pomočnik Zvonko Kocjan. Glavni trener bo s svojim delom pričel konec tedna, oz. v ponedeljek. Iz mladinskega pogona se je članskemu moštvu priključil mladi reprezentant Timotej Petek. Na treningu je
resnosti položaja, saj v 1. b-ligi nastopajo izkušene ekipe. Igrali bomo brez okrepitev, v enaki zasedbi, ki pa si lahko izbori obstanek. Recept je enostaven: zmagovati doma! V prvem delu prvenstva smo osvojili pred
bil tudi vratar Denis Zajc, ki je jeseni branil za tretjeligaša iz Stojncev.
Prvo preizkušnjo bodo nogometaši Aluminija imeli 19. 1., ko se bodo pomerili s celjskim prvoligašem.
Danilo Klajnšek
svojimi navijači le eno samo točko. Vzdušje je v klubu kljub temu dobro. Seveda pričakujem, da se bo tudi sreča kdaj obrnila nam v prid,« je za konec povedal Dejan Ivančič.
Danilo Klajnšek
Razpored pripravljalnih tekem Laboda Drave:
14. 1.: Labod Drava - Kapfenberg
22.	1.: Labod Drava - Simer Šampion 26. 1.: Labod Drava - Pohorje
5.	2.: Labod Drava - CM Celje 12. 2.: Labod Drava - Paloma 16. 2.: Labod Drava - Dravinja
19. 2.: Labod Drava - Kovinar Štore
23.	2.: Stojnci - Labod Drava 26. 2.: Labod Drava - Zavrč
6.	3.: Labod Drava - Malečnik
To so tekme, ki so zaenkrat uradno potrjene, večina pa jih bo odigranih na Ptuju. Veliko bo odvisno tudi od vremena, tako da je glede prijateljskih tekem še možna kakšna sprememba.
_:__
Éi .
pnMTfflammral
Foto: Črtomir Goznik
Denis Zajc (Aluminij)
Rokomet • Dejan Ivančič, RK Velika Nedelja
Zelja: zmagovati doma
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Z Olimpijo ni šlo še nikoli lažje
ZRK Mercator Ten-zor - Olimpija Ljubljana 37:29 (20:14)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Križanec, Mateša 4, Majcen 3, Koro-taj 2, Prapotnik 11, Ciora 8, Močnik, Strmšek 3, Bolcar 4, Erhatič, Sivka 2, Neubauer, Tumpej, Kovačič. Trener: Nikola Bistrovič
Velikan slovenskega ženskega rokometa Olimpija, ki je v prislini poravnavi, klubu pa grozi celo stečaj, je na Ptuj prišel v močno okrnjeni zasedbi. Slovito moštvo, ki je zaradi nesposobnosti vodstva kluba praktično v »prostem padu«, je pred kratkim zapustilo veliko rokometašic, kljub temu pa ekipa iz Ljubljane še vedno premore za slovenske razmere spodobno zasedbo, ki jo po odhodu trenerja Roberta Beguša sedaj vodi legenda Olimpije Marjeta Marton.
Foto: Črtomir Goznik
Igralke ŽRK Mercatorja Tenzorja Ptuj (na fotografiji Stela Mateša, rdeči dres) so ugnale Olimpijo.
1. A SRL ŽENSKE			
REZULTATI 11. KROGA: Mercator			
Tenzor Ptuj - Olimpija 37:29 (20:14),			
Krka - Celje Celjske mesnine 32:22			
(15:11), Veplas Velenje	-	Zagorje	
GEN I 22:35 (14:15), Žalec -		- Casino	
Izola 23:30 (13:14).			
1. KRIM MERCATOR 13 13	0	0	26
2. ZAGORJE GEN-I 10 7	2	1	16
3. OLIMPIJA 10 7	1	2	15
4. MER. TENZOR PTUJ 11 7	0	4	14
5. KRKA 10 5	1	4	11
6. CELJE C. MESNINE 10 4	0	6	8
7. VEPLAS VELENJE 11 4	0	7	8
8. CASINO IZOLA 10 3	0	7	6
9. MLIN. AJDOVŠČINA 10 3	0	7	6
10. PIRAN 9 2	0	7	4
11. ŽALEC 10 0	0	10	0
Na sredinem srečanju, ki si ga je ogledalo kakšnih 150 gledalcev, smo videli zanimivo rokometno predstavo in lepo ter povsem zasluženo zmago domačink, slavje proti Olimpiji pa ima kljub prej naštetim težavam Ljubljančank vseeno velik pomen. Začetek srečanja je bil izenačen vse do 11. minute, ko so domačinke prvič povedle za 2 zadetka. V 17. minuti je bilo že 11:4, izpostaviti pa velja predvsem granitno obrambo domačih rokometašic. Po minuti odmora na zahtevo gostij so se le-te nekoliko približale, izid je bil 13:10, toda predvsem Ciora in Prapotnikova sta iz hitrih protinapadov in polpro-
tinapadov poskrbeli, da je šla domača ekipa na odmor z lepo prednostjo 20:14.
Drugi del srečanja so bolje pričele rokometašice Olimpije, ki so se v 41. minuti približale le na tri zadetke zaostanka. Domača obramba ni bila več tako čvrsta, poleg tega pa so Ptujčanke v prvih 15 minutah drugega dela igre kar šestkrat zadele okvir vrat. Toda ta splet nesrečnih okoliščin ni mogel trajati v nedogled in res je Ptuj-čankam kmalu znova stekla igra v napadu. Ljubljančanke so se takrat praktično predale. V sami končnici smo s strani rokometašic Mercator Tenzor-ja videli nekaj atraktivnih po-
Nastja Prapotnik, rokome-tašica Mercatorja Tenzorja in najboljša strelka tekme z 11 zadetki: »Sama tekma je bila odraz dobrega treninga v zadnjem času, saj delamo res kvalitetno, poleg tega pa smo tudi fizično vse dobro pripravljene. Menim, da smo proti Olimpiji slavile predvsem zaradi dobre igre v obrambi, posledica pa so bili lahki goli iz protinapadov in polprotinapadov.«
tez za gledalce, ki so ob koncu srečanja bučno nagradili njihovo zmago. Končni izid srečanja je bil 37:29.
tp
Rokomet • Mlajše selekcije ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
Starejše deklice osvojile 2. mesto v Prešovu
Starejše deklice iz Ptuja, članice ŽRK Tara Tenzorja, so se od srede do sobote, 5. do 8. januarja, udeležile mednarodnega turnirja, ki je potekal v Prešovu na Slovaškem. Na turnirju je sodelovalo 100 ekip iz držav vse Evrope. Barve Slovenije in kluba ŽRK Tara Tenzor Ptuj, ki je na koncu osvojil odlično 2. mesto, pa so odlično zastopale Saša Lazar, Saška Kozel, Manja Grabrovec,
Barbara Borovčak, Tonja Ko-lednik, Sindi Zorec,Gordana Žiher, Lucija Ivančič, Sandra Šrajner, Ana Ambrož, Doris Kovačec, Marina Majcen. Kot trener je ekipo na Slovaškem vodil Sašo Petek, pri njegovem delu pa mu je pomagal Tadej Borovčak.
Dekleta so tekmovala v kategoriji 1996-97, v kateri imajo Ptujčanke le dve dekleti, rojeni leta 1996, tako da pretežni del
ekipe sestavljajo mlajše punce, zato je končni uspeh toliko večji. Na turnirju so se ptujska dekleta srečala z ekipami iz Slovaške, Romunije, Poljske, Makedonije. Najprej so nastopila v skupinskem delu, kjer so nanizala lepe predstave in kar pet zmag:
L.P.S. Bistrita (Romunija) - ŽRK Tara Tenzor Ptuj 13:17
Ekipa ZRK Tara Tenzor Ptuj - letnice 1996-97
Iuventa Michalovce II. (Slovaška) - ŽRK Tara Tenzor Ptuj 11:19
ŽRK Tara Tenzor Ptuj -KPR Jelenia Gora (Poljska) 23:17
ŽRK Tara Tenzor Ptuj -MŠK Vranov nad Toplou (Slovaška) 20:17
ŽRK Tara Tenzor Ptuj -RK Kastratovik Skopje (Makedonija) 17:8
Ker so punce osvojile prvo mesto v skupini, so se uvrstile v veliki finale turnirja.
Finale:
Iuventa Michalovce I (Slovaška) - ŽRK Tara Tenzor Ptuj 15:12
Trener ptujske ekipe Sašo Petek je bil kljub porazu v finalu zelo zadovoljen s prikazanim, saj so se dekleta resnično borila in dala vse od sebe. Dve Ptujčanki sta bili izbrani v najboljšo postavo turnirja (L. Ivančič in B. Borovčak). Lucija Ivančič je bila upravičeno izbrana za najboljšo igralko turnirja, saj je konstanto na vseh tekmah igrala odlično in bila tudi prva strelka svoje ekipe na Slovaškem.
Ob tem dodajmo še, da se dekleta na čelu s strokovnim vodstvom zahvaljujejo staršem in klubu za glasno podporo s tribun ter možnost, da so se lahko udeležila turnirja, ki jim je prinesel ta uspeh.
tp
Rokomet • Prijateljska tekma
Zmaga 1. A-ligaša z okrnjeno zasedbo
Jeruzalem Ormož -Gorišnica 38:21 (20:12)
JERUZALEM ORMOŽ: G. Čudič, Belec, S. Žuran; Korpar 4, Krabonja
7,	Bogadi 5 (1), B. Čudič 7 (4), D. Ivanuša 2, Sok 6, Kljajič 7, R. Žuran. Trener: Aleš Filipčič
GORIŠNICA: Bratuša, Cvetko; Petek 4, I. Ivanuša 2, Valenko 1, Arnuš
8,	Balas, Lozinšek 2, Golob, Zorli, Bedrač 1, Preac, Koražija 1, Firbas, Dimec 2. Trener: Sebastjan Oblak
Soseda sta odigrala pripravljalno tekmo, v kateri je bilo jasno vidno, da oba trenerja pred nadaljevanjem čaka še veliko dela. Pogled na ekipo Or-možanov ni bil nič kaj prijeten, saj sta na klopi obsedela poškodovana Gregor Čudič in Rok Žuran, ob tem zaradi poškodb
Kegljanje
ali bolezni za Jeruzalem niso zaigrali niti Siniša Radujkovic, Jaša Rajšp, Alen Melnjak in Matej Hebar. Dresa Ormožanov v drugem delu sezone ne bosta več nosila Dejan Kukec in Boštjan Špegel. Tako je za gostitelje tekmo proti drugoligašu iz Gorišnice odigralo le devet igralcev, od tega dva vratarja. Kljub okrnjeni zasedbi je 1. A-ligaš gladko in visoko ugnal Gorišnico, najvišja prednost je znašala 19 točk, 37:18. Tekma je trajala 2 x 25 minut. V soboto, 15. januarja, bodo Ormožani na Hardeku gostili mednarodni turnir, kjer bosta poleg gostiteljev nastopila še avstrijski Koflach Bernbach (trener Ivan Hrupič) in hrvaški Čakovec.
uk
V drugi del okrepljeni s Podgorškom
Kegljavke in kegljači ptujske Drave Deta centra bodo v soboto pričeli drugi del prvenstva. Dekleta so po prvem delu na 2. mestu, s samo dvema točkama zaostanka za vodečim Rudarjem. »Ciljamo na prvo mesto in upamo, da se nam bo izšlo. Na koncu pa ne bomo nezadovoljne če bomo druge. Možnosti za napredovanje vsekakor so,« je dejala vodja ekipe Nada Fridl.
Moški so prvi del prvenstva končali na sedmem mestu. Njihova velika želja je, da bi po-
novili bero točk iz prvega dela prvenstva, saj potem ne bi bilo pritiska okoli obstanka. Prva priložnost za zmago bo že to soboto, ko Ptujčani gostujejo pri zadnjeuvrščeni Piramidi. »Naša želja je, da bi z dobrimi nastopi zbrali kar največ točk, kar bi nam prineslo mirno končnico in ne bi trepetali za obstanek v ligi. V drugi del bomo krenili okrepljeni, saj nam bo pomagal izkušeni Janez Podgoršek,« je dejal vodja ekipe Pavle Ilič (na fotografiji).
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Vincekov pohod - Podgorci 2011
Sobota, 22. januar 2011
Mnogi menijo, da je prav na vincekovo, oziroma 22. januar, »uradni« začetek letnega vegetacijskega ciklusa vinske trte; ponavadi se vinogradniki tega dne podajo v "gorice" in si s priložnostno ceremonijo zaželijo uspešno trgatev. Na dan svetega Vincenca vinogradnik gre v vinograd po »vsakem vremenu«, pa tudi »po dežju in po snegu«. S trsa odreže nekaj rozg, in če se mu posreči, odreže rozge s trsa srednje rodnosti, ki jih bo postavil v kozarec vode in tega na okensko polico. Najboljše je, da je takšna rozga v toplem prostoru in pri dnevni svetlobi. Po dveh ali treh tednih rozga požene popke, liste in cvetove. Po tem se vidi, kako je trs prezimil, pa tudi kakšna rez se mora uporabiti. Običaj je, da na vincekovo ni dobro biti sam v kleti.
Zato nas Turistično društvo Podgorci in društvo vinogradnikov Štajerski putar vabita na 8. Vincekovanje po okoliških goricah. Pridružite se nam. Pričetek pohoda s prijavo je ob 9. uri v Bresnici (stari kulturni dom obnavljajo) ali pa v Gorišnici. Startnina, ki jo bomo plačali ob prijavi, zajema malico, enolončnico ob povratku, spominski kozarec, degustacije med pohodom v vinskih kleteh ter organizacijo.
Udeleženci pohoda se zberemo v soboto, 22. januarja, ob 8.30 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo s osebnimi avtomobili popeljali v Bresnico. V Ptuj se bomo vrnili do 17. ure.
Informacije o prevozu in eventuelne odpovedi - Jože Dajnko, 040 754 499 ali TD Podgorci.
Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in na stojnicah ob poti. Vodil bo Jože Dajnko.
Bowling • DP dvojic
Dvojica Klarič-Stanek peta
V ljubljanskem bowling centru Gladiator je potekalo letošnje državno prvenstvo v bowlingu v dvojicah. V moški konkurenci je bilo tekmovanje zaznamovano z rekordno udeležbo, saj je v kvalifikacijah sodelovalo kar 48 parov (98 igralcev iz 12 slovenskih klubov). Konkurenca je bila res izjemna, do finalnih bojev pa so se prebile tri ekipe, ki so morale pred tem odigrati kar 12 iger v kvalifikacijah. Na tekmovanju je sodelovalo tudi pet dvojic iz ptujskega bowling kluba, najuspešnejša pa sta bila Bojan Klarič in Samo Stanek, ki sta v kvalifikacijah zasedla 5. mesto. V
četrtfinalu sta Izgubila eno mesto, ki pa sta si ga znova pridobila v polfi-nalu.
Po 12 igrah sta imela najboljši rezultat Matej Feguš (najboljši med posamezniki, v kvalifikacijah je v šestih igrah podrl 1353 kegljev, povprečno 225,5 na igro) in Mitja Mrzlikar (BK Xtreme), ki sta dobila tudi finalni obračun za prvo mesto s klubskima soigralcema.
Kočni vrstni red:
1.	Xtreme 5
2.	Xtreme 1
3.	Nova Generacija 2
4.	Piramida 2
5.	Ptuj 2
6.	Epic 7
JM
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Klarič (BK Ptuj)
Bowling liga - pomlad 2011
Konec januarja, natančneje 24. 1., se bo pričela ptujska podjetniška liga pomlad 2011. Uvodni sestanek vodij ekip bo v ponedeljek, 17. 1., ob 18. uri v prostorih bowling centra Ptuj. Prijave je potrebno do tega sestanka opraviti na recepciji bowling centra ali preko elektronske pošte rezervacije@ bowling-ptuj.si. Dodatne informacije: 749 33 50.
Šolski šport • Odbojka
Dekliška odbojkarska ekipa OS Videm
Hajdinčani med fanti ...
V petek, 7. januarja, so se v športni dvorani OŠ dr. Jožeta Pučnika v Čre-šnjevcu na področnem tekmovanju v odbojki med seboj pomerili starejši dečki letnika 1996 in mlajši. Med štirimi ekipami so slavili učenci OŠ Haj-dine, pred OŠ Breg, obe šoli pa sta se uvrstili v 1/4 državnega tekmovanja.
Rezultati:
OŠ Črešnjevec - OŠ Breg 0:2, 2. OŠ Slovenska Bistrica - OŠ Hajdina 0:2, Za 3. mesto: OŠ Črešnjevec - 2. OŠ Slovenska Bistrica 2:1. Za 1. mesto: OŠ Hajdina - OŠ Breg 2:1
Končni vrstni red:
1. OŠ Hajdina, 2. OŠ Breg, 3. OŠ Črešnjevec, 4. 2. OŠ Slovenska Bistrica
... Laporjanke med dekleti
V ponedeljek, 10. januarja, je v športni dvorani OŠ Gustava Šiliha v Laporjah potekalo območno tekmovanje v odbojki za starejše učenke letnika 1996 in mlajše. Slavile so domače odbojkarice, 2. mesto je zasedla OŠ Videm; obe sta se uvrstili v 1/4 državnega tekmovanja.
Rezultati:
OŠ Laporje - OŠ Breg 2:0, OŠ Videm - OŠ Črešnjevec 2:0, Za 3. mesto: OŠ Breg - OŠ Črešnjevec 2:0. Za 1. mesto: OŠ Laporje - OŠ Videm 2:0
Končni vrstni red:
1. OŠ Laporje, 2. OŠ Videm, 3. OŠ Breg, 4. OŠ Črešnjevec
tp
Odbojkarska ekipa fantov OS Hajdina
Tenis • Državno prvenstvo U-14 v Rogaški Slatini
Nina si je za rojstni dan podarila zmagi
Od 8. do 12. januarja je v Rogaški Slatini potekalo državno prvenstvo v kategoriji do 14. leta starosti. Izjemno uspešne so bile tudi predstavnice TK Terme Ptuj, saj so se okitile z dvema lovorikama.
V konkurenci fantov sta v kvalifikacijah nastopila dva, Tomaž Perkovič in Blaž Bez-jak, vendar se jima ni uspelo uvrstiti na glavni turnir. Tja je bil neposredno uvrščen Sven Lah, in sicer kot 6. nosilec. Sven je bil uspešen v 1. krogu, v drugem pa ga je izločil Dom-žalčan Aljaž Jakob Kaplja.
Sven je skupaj s članom ŽTK Maribor Juretom Frankom nastopil tudi v igri dvojic. Z dvema zmagama sta se uvrstila v polfinale, tam pa sta ju z rezultatom 4:6, 2:6 ugnala Miha Okorn in Filip Jakob Zupančič (Max Lj, Z klub).
Še uspešnejša so bila dekleta TK Terme Ptuj, nastopila so tri. 12-letna Taja Glažar je nastopila v kvalifikacijah, a ji ni uspel preboj na glavni turnir. S precej večjimi pričakovanji sta turnir začeli Nina Potočnik in Tamara Zidanšek, ki sta bili 2. in 3. nosilka turnirja. Tamara je prve tri dvoboje do polfinala odigrala z enakim ritmom in je zabeležila tri gladke zmage z identičnim rezultatom 6:1, 6:0. V polfinalu jo je pričakala 1. nosilka, Manca Pislak (TC Ljubljana), ki je na koncu slavila 3:6, 3:6. Finale je bil pričakovan, saj sta se tam pomerili prvi nosilki turnirja. Na drugi strani žreba je namreč Nina Po-
Najboljša četverica iz DP v Rogaški Slatini: Sara Mitrakovič (Benč), Tamara Zidanšek, Nina Potočnik (obe TK Terme Ptuj) in Manca Pislak (TC Ljubljana).
točnik nizala suverene zmage (v štirih dvobojih je oddala le štiri točke!). Nekoliko več dela je imela v finalu, a je na koncu povsem zasluženo slavila. Tako si je sama podarila najlepše darilo za rojstni dan ...
Tamara in Nina sta skupaj nastopili tudi v igri dvojic, kjer sta se kot 1. nosilki brez posebnih težav uvrstili v finale. Tudi tukaj je bila njuna tekmica Manca Pislak, tokrat v paru s Saro Mitrakovič (Benč). Članici ptujskega kluba sta s svojo igro navdušili in tekmicama oddali le dve točki .
Rezultati, posamezno:
polfinale: Nina Potočnik (1) - Hana Mraz (Triglav Kranj, 4) 6:1, 6:1, Tamara Zidanšek (3) - Manca Pislak (TC Ljubljana, 1) 3:6, 3:6. Finale: Potočnik - Pislak 6:4, 6:3.
Dvojice, finale: Potočnik/Zidanšek (TK Terme Ptuj, 1) - Pislak/Mitra-kovič (TC LJ/Benč) 6:0, 6:2.
Judo • 42. Pohorski bataljon
Mlajši judoisti Drave in Gorišnice odlični
Zoran Krajnc, trener v TK Terme Ptuj: »Nina je na celotnem državnem prvenstvu pokazala, da je znova naredila korak naprej v svoji igri. Vse dvoboje je odigrala zelo suvereno, nekoliko nesproščenosti je bilo prisotne le v finalnem dvoboju, saj si je sama naložila breme zmage. Kljub temu je povsem nadzorovala potek dvoboja in bila vseskozi tista, ki je vodila igro. Sam sem nekaj podobnega pričakoval, saj je na treningih prikazovala že tudi boljše partije. Ko se je po zmagi med posameznicami sprostila, sta v paru s Tamaro v finalu dvojic povsem prevladovali na igrišču in prikazali igro za teniške sladokusce. To so opazili tudi drugi teniški strokovnjaki, ki so spremljali dvoboj, zato je bila Nina deležna številnih čestitk. Lep napredek
■ v^
je pokazala tudi Tamara, ki z nami dela šele kratek čas, a so že opazne izboljšave v tehniki. Pri Svenu se je poznalo, da je v zadnjem času zares intenzivno delal na treningih, zato mu je manjkalo nekoliko lahkotnosti. Po kakšnem tednu premora bo znova tisti pravi Sven.«
Nina bo konec meseca nastopila na največjem evropskem turnirju v kategoriji U-14 v francoskem Tarbsu, na katerem sodelujejo praktično vse najboljše igralke sveta. O kvalitetni zasedenosti turnirja najbolje govori podatek, da Nina kljub temu, da je na evropski lestvici uvrščena na 17. mesto, najverjetneje ne bo med 16. nosilkami, saj organizatorji tradicionalno na turnir povabijo dve najboljši Američanki in eno Kanadčan-ko. Odpovedi praktično ni ...
Jože Mohorič

V soboto in nedeljo, 8. in 9. 1., je Judo klub Impol iz Slovenske Bistrice organiziral 42. tekmovanje za Pohorski bataljon. V soboto so bila tekmovanja v članski, v nedeljo pa v mlajših kategorijah.
Med člani sta v kategoriji nad 100 kg nastopila dva tekmoval-
ca z našega območja: Gorišni-čan Damjan Fras in Ptujčan Nejc Kučan; prvi je zasedel tretje, drugi pa peto mesto. Številčnejša ekipa enajstih mladih judistov JK Drava, letnikov od 1998-2002 je nastopila v nedeljo. V kategoriji do 29 kg je Samanta Kajnih z dvema
zmagama osvojila 1. mesto med mlajšimi cicibankami. Jure Vo-grin je v isti starostni skupini v kategoriji nad 34 kg s tremi zmagami in enim porazom zasedel 3. mesto. Izpostaviti velja nastop cicibanov v kategoriji do 34 kg, kjer je Tine Čeh s štirimi zmagami osvojil
Mladi judoisti Drave na tekmovanju v Slovenski Bistrici. Prva vrsta (od leve): Rene Kolar, Jure Mislo-vič, Samanta Kajnih, Jure Vogrin, Kevin Kondrič, Tine Čeh in Mihaela Vogrin. Druga vrsta (od leve): Luka Šlamberger, Jan Hodžar, Deivis Kajnih, Nika Šlamberger ter trenerka Silva Čuš.
1. mesto. V klubu je bil izbran za tekmovalca tekme. Luka Šlamberger je v kategoriji nad 50 kg prikazal veliko borbenost ter zasedel tretje mesto. Nika Šlamberger je postala zmagovalka v kategoriji nad 49 kg, Mihaela Vogrin je v kategoriji do 52 kg zasedla 3. mesto, Deivis Kajnih pa v kategoriji dečkov do 46 kg 2. mesto.
Omeniti velja tudi nastop Reneja Kolarja, Kevina Kondriča, Jureta Misloviča in Jana Hodžartja, ki so žal izpadli v prvih borbah, niso pa imeli repasažnih bojev ter s tem možnosti za nadaljevanje tekme. Skupno so tekmovalci Judo kluba Drava osvojili tri prva mesta, eno drugo ter tri tretja mesta.
Dobrih uvrstitev so se veselili tudi tekmovalci JK Gorišni-ca: med kadetinjami je Renata Kralj (JK Gorišnica) zmagala v kategoriji nad 70 kg, Rok Ve-selič pa je enak uspeh dosegel med cicibani v kategoriji do 42 kg. Klemen Podgoršek je med mlajšimi dečki osvojil 3. mesto v kategoriji do 38 kg, Rene Murkovič (do 25 kg) in Filip Laura (+34 kg) pa sta osvojila peti mesti med mlajšimi cicibani.
Sebi Kolednik
Strelstvo • MT Trzin -15. Skirca Borisa Paternosta
Presenetil 14-letnik, Raušlova in B. Simonič tretja
Pretekli konec tedna je v Trzinu potekal vedno bolje obiskan 15. mednarodni turnir v streljanju z zračnim orožjem za »Skirco Borisa Paternosta«. V močni mednarodni zasedbi 210 strelcev, kjer je tekmovalo veliko dobitnikov medalj iz preteklega SP v Munchnu, je nastopalo tudi precej strelcev iz Spodnjega Podravja, ki so znova opozorili nase z dobrimi dosežki.
Med člani s pištolo je zmagal prvi favorit Damir Mikec iz beograjskega Policajca s 576 krogi, na stopničke pa se je s 3. mestom in 573 krogi uvrstil tudi Boštjan Simonič. V finalu je s slabšim dosežkom z drugega na peto mesto padel po rednem delu najboljši Slovenec s 575 krogi Peter Tkalec, prav vse finaliste pa je najbolj presenetil mladi (14-le-tni!) Dalmatinec iz Splita Ante Krišto, ki je s 569 krogi v kvalifikacijah (7. rezultat) in dobrim finalom z 99,4 kroga tekmovanje končal na odličnem 2. mestu, z desetinko prednosti pred Simoničem. V finalu je od štirih Slovencev nastopal tudi juršinski strelec Ludvik Pšajd in na koncu osvojil 7. mesto. V ekipnem seštevku so zmagali strelci iz Miklavža pri Ormožu s 1702 krogoma, 7. mesto so osvojili Juršinčani, ptujski strelci pa so po lanskem 2. mestu tokrat osvojili skromno 14. mesto.
Med članicami s pištolo se je do medalje s tretjim mestom prav tako prebila Ptujčanka Majda Raušl, ki je po kvalifikacijah dosegla 378 krogov, v finalu dodala še 96,4 kroga in za pičle tri desetinke pred Hrvatico Dario Grozdek ubranila mesto med najboljšimi tremi tudi po finalu. Zmagala je Spli-
Boštjan Simonič in Majda Raušl sta bila z dosežki v Trzinu zadovoljna, kot nagrado pa sta sprejela tudi streljanje v posebnosti Trzinskega turnirja, kombiniranem superfinalu moških in žensk, kjer je Boštjan Simonič osvojil še drugo tretje mesto na turnirju.
tčanka Marija Marovic s 383 krogi pred Zagrebčanko Vlat-ko Pervan s 381 krogi. Zraven Raušlove sta v finalu nastopali še dve Slovenki, Sabina Suljič in Petra Dobravec, ki sta s 365 in 364 krogi osvojili 7. in 8. mesto.
Med strelci s puško smo lahko v finalu s petimi uvrstitvami spremljali prevlado slovenskih strelcev, zmagal pa je svetovni prvak iz Munchna Peter Sidi s 595 krogi in finalom 102,7 kroga. Najboljši Slovenec je bil na 2. mestu Robert Markoja s 594 krogi in finalom 102,7, odlično uvrstitev s 3. mestom pa si je priboril tudi Grega Potočnik (v lanski sezoni še mladinec) s 593 krogi in finalom 103,3. V finalu sta nastopila še 4. Rajmond Debevec, 6. Željko Moičevic in 8. Andraž Dovč. Med ormoškimi strelci je najvišjo uvrstitev s 13. mestom vknjižil Tadej Horvat, SD TSO, zelo dober rezultat pa je uspel tudi Kidričanu Urošu
Futsal • FC Ptuj mladi
Ptujcani drugi na turnirju v Avstriji
Zimski meseci so čas, ko se ob ligaških tekmovanjih organizira veliko turnirjev v futsalu. Eden takih je bil organiziran v avstrijskem Klagenfurtu, kjer je potekal mednarodni turnir -McDonalds futsal cup. Na njem je sodelovalo 73 ekip iz Avstrije, Italije, Nemčije, Hrvaške in Slovenije. Na tem izredno množičnem in kvalitetnem turnirju je sodelovala tudi ekipa iz Ptuja, FC Ptuj U-13. Le-ta se je odlično odrezala in se uvrstila v veliki finale. Pot do njega pa ni bila lahka, saj je bilo treba
odigrati šest tekem v skupini. Ptujčani so v vseh zmagali! Premagali so SV Arnoldstein (3:0), FC Spittal (6:1), Vokto-ria Viktring (8:0), NK Triglav (2:0), Murexin all Stars (1:0) in Volkemart (3:2). V finalu so minimalno izgubili (1:0) proti KAC Klagenfurtu.
FC Ptuj U-13: Luka Janžeko-vič, Erik Zorec, Denis Hreljič, Matic Dobnik, Dejan Petrovič, Jure Perger, Marko Panikvar, Nejc Brodnjak in Timotej El-šnik.
Danilo Klajnšek
iS» r	S'3»ii»'"l¡ Í"MF"Iln^ VMSB'MUsgi
Mohorku, ki je s 583 krogi osvojil 14. mesto. V superfinalu najboljših štirih
Rezultati: Moški pištola:
1.	Damir Mikec, POL	576 + 100,3 = 676,3
2.	Ante Kristo, DAL	569 + 99,4 = 668,4
3.	Boštjan Simonič, JKM	573 + 95,3 = 668,3 Franci Ivanc, GRO	572 + 95,6 = 668,6
4.	Vlado Cindrič, KAR	570 + 98,1 = 668,1
5.	Peter Tkalec, DPR	575 + 92,5 = 667,5
6.	Peter Jenko, KSL	569 + 94,1 = 663,1
7.	Ludvik Pšajd, JUR	569 + 93,0 = 662,0
8.	Saša Špirelja, KON	568 + 93,3 = 661,3
9.	Srečko Vidmar, BRE	568 krogov
13.	Simon Simonič, JKM	565
14.	Aleksander Ciglarič, JKM	564 18. Emerik Hodžic, IZO	561
33.	Robert Šimenko, PTUJ	554
34.	Mirko Moleh, JUR	552 37. Zlatko Kostanjevec, PTUJ	550 44. Rok Pučko, JUR	540 57. Franc Bedrač, PTUJ	492 Ženske pištola:
1.	Marija Marovic, DAL	383 + 98,7 = 481,7
2.	Vlatka Pervan, KON	381 + 97,7 = 478,7
3.	Majda Raušl, PTUJ	378 + 94,2 = 474,4
4.	Daria Grozdek, KON	374 + 100,1 = 474,1
strelcev iz moškega in ženskega dela finala iste discipline je s pištolo zmagala Marija Marovic z 99,8 kroga, s puško pa je slavil Peter Sidi s 104,6 kroga. Tudi v superfinalu si je Boštjan Si-monič priboril 3. mesto s 97,5 kroga, Ptujčanki Majdi Raušl pa tokratni finale ni uspeval najbolje, z dosežkom 95,1 kroga pa je osvojila 8. mesto.
Streljanje na mednarodni sceni se bo nadaljevalo že ta konec tedna, ko se bodo vsi najboljši strelci iz Slovenije in bližnjih držav pomerili na tradicionalnem dvodnevnem 17. mednarodnem turnirju v Rušah, kjer bo nastopila tudi kompletna zasedba 36-članske slovenske strelske reprezentance, za katero bodo streljali tudi Majda Raušl, Boštjan Si-monič, Kevin Venta in Uroš Mohorko. Vabljeni k ogledu!
Simeon Gonc
5.	Judit Eiselt, MAD 374 + 97,3 = 471,3
6.	Kristina Vrbek, KON
7.	Sabina Suljič, MVE
8.	Petra Dobravec, ŽEL 14. Mateja Pešakovic, PTUJ 18. Barbara Slavinec, TSO Superfinale pištola:
1.	Marija Marovic
2.	Damir Mikec
3.	Boštjan Simonič
4.	Daria Grozdek
5.	Vlatka Pervan
6.	Vlado Cindrič
7.	Ante Krišto
8.	Majda Raušl Superfinale puška:
1.	Peter Sidi
2.	Ana Kobilšek
3.	Snježana Pejčic
4.	Živa Dvoršak
5.	Robert Markoja
6.	Rajmond Debevec
7.	Grega Potočnik
8.	Tanja Perec
370 + 92,6 = 462,6 365 + 89,0 = 454,0 364 + 0,0 = 364,0 355 krogov 336
99.2 97,5
97.3 96,8 96,5 95,8 95,1
104.6
104.5 103,0 102,8
102.7
102.6 101,9 101,4
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa FC Ptuj U-13
Futsal • Turnir deklet
Za dekleta so letos pripravili tekmovanje v futsalu, kjer igrajo po tur-nirskem sistemu. Seveda so podobna tekmovanja dobrodošla, saj popestrijo mesece, ko žoga v velikem nogometu miruje. Tako je v Lendavi potekal prvi turnir za dekleta do 14. in 12. leta starosti. Med starejšimi sta nastopili ekipi Dornave in Cirku-lan. Mitja Serdinšek, vodja mlajših selekcij pri ŽNK Dornava je dejal: »Z rezultati na prvem turnirju smo zadovoljni, saj je futsal novost za naša mlada dekleta. Tudi telovadnice, kjer se igrajo ti turnirji, so precej večje od tiste, ki jo imamo mi na voljo za treninge. Kljub temu so se dekleta odlično znašla in v kategoriji U-12 celo premagala favorizirane Mariborčanke. Pri dekletih U-14 smo sicer pričakovali boljše rezultate, vendar se ni izšlo po naših željah.«
ŽNK Dornava bo organizator zaključnega turnirja zimske futsal lige, ki bo 19. februarja na Ptuju.
Rezultati, U-14:
Dornava - Velika Polana 1:1, Cir-kulane - Dornava 2:1, Maribor - Cir-kulane 1:0.
1.	POMURJE BELT. 2	110	6:0 4
2.	MARIBOR 3	111	2:2	4
3.	VELIKA POLANA 3	111	3:8 4
4.	CIRKULANE 2	10 1	2:2	3
5.	DORNAVA 2	0 11	2:3	1
ŽNK CIRKULANE: Tjaša Kokol, Marina Hutinski, Valentina Križnjak, Andreja Pajnkiher, Sara Jarc, Tjaša Radeka, Larisa Žula, Mateja Kelc. Trener: Mitja Vidovič.
ŽNK DORNAVA: Petra Kristovič, Jana Mohorko, Nastja Belec, Mineja Vršič, Leonida Horvat. Trener: M. Zorčič
Dekleta, U-12:
Dornava - Maribor 1:0, Pomurje Beltinci - Dornava 5:0.
1.	POMURJE BELT. 3 3 0 0	14:0	9
2.	SLOV. GRADEC 3 111	3:5	4
3.	DORNAVA 2 1 0 1	1:5	3
4.	MARIBOR 2 0 1 1	0:1	1
5.	RUDAR ŠKALE 2 0 0 2	0:7	0
ŽNK DORNAVA: Katarina Rakuša, Mojca Gomboc, Barbara Hebar, Rika Herga, Katja Petek, Alenka Toplak, Iva Matjašič, Ana Jurgec. Trener: M. Zorčič.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis •
V soboto v Centru velik turnir mladih
V soboto bo na Ptuju potekal 2. odprti turnir za mlajše kadete in kadetinje. V dvorani Center se bo od 9. ure dalje med sabo merilo 72 dečkov in 44 deklet. Le-ti bodo najprej razvrščeni v predtekmovalne skupine, v nadaljevanje pa se bosta uvrstila po dva najboljša iz vsake skupine. Iz domačega NTK Ptuj bodo nastopila štiri dekleta (Katja Krajnc, Eva Gojkovič, Sara Štumberger, Daniela Tomanič-Butkovska) in šest fantov (Sašo Malovič, Miha Štumberger, Aljaž Mohorič, Aljaž Boj-nec, Jernej Masten Toplak in Marsel Šegula).
JM
Športni napovednik
Rokomet
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA: Celje celjske mesnine - Mercator Tenzor Ptuj, Olim-pija - Casino Izola, Žalec - Zagorje GEN I, Veplas Velenje - Piran, Krim Mercator - Mlinotest Ajdovščina.
TURNIR V ORMOŽU
Razpored turnirja, Ormož, sobota 15. 1. 2011:
ob 12.00: Jeruzalem - Čakovec ob 13.15: Jeruzalem - Koflach Bernbach ob 14.30: Čakovec - Koflach Bernbach
MLAJŠE SELEKCIJE RK JERUZALEM
MLAJŠI DEČKI B (letniki 1999), Ormož, sobota, 15. 1., ob 11.00 v Športni dvorani na Hardeku: RK Jeruzalem Ormož A - RK Velika Nedelja STAREJŠI DEČKI B (letniki 1997), Gorišnica, sobota, 15. 1., ob 13.15 v Športni dvorani v Gorišnici: RK Jeruzalem Gorišnica - RK Metlika
STAREJŠI DEČKI A (letniki 1996), Gorišnica, torek, 18. 1., ob 18.00 v Športni dvorani v Gorišnici: RK Jeruzalem Ormož - RK Velika Nedelja
Nogomet • Prijateljska tekma
Labod Drava - Kapfenberg (petek, 14. 1., ob 14.00)
Namizni tenis • 1. SNTL (ž)
2. KROG KONČNICE: NTK Ptuj - Muta (sobota, 15. 1., ob 17.00 v športni dvorani Center)
Futsal
TURNIR CLANIC V MARIBORU
V nedeljo bo v mariborski športni dvorani Lukna prvi turnir za članice v futsalu. ŽNK Dornava nastopa v vzhodni skupini. Termini tekem ekip ŽNK Dornave: Dornava 2 - Slovenj Gradec 2 (12.00), Dornava 1 - Dornava 2 (13.40), Maribor 1 - Dornava 1 (16.10)
2. SFL
11. krog: Ormož, petek, 14. 1., ob 19.30 v Športni dvorani na Hardeku: KMN Tomaž - KMN Kix Ajdovščina
LIGE MNZ PTUJ
NEDELJA, 16. 1.: SKUPINA B: 9.00: Klub ptujskih študentov - Super Team; 9.40: Sport club M - ŠD Polenšak; 10.20: ŠD Ptujska Gora - NK Bistrica; 19.00: Bar Gloria - ŠD As Evroavto.
1.	LIGA - 7. KROG: 11.00: Poetovio Linde plin - Hobit pub Apače; 11.40: Mitmau - KMN Majolka; 12.20: ŠD Rim - Bar Saš. 8. KROG: 13.00: ŠD Juršinci - Poetovio Linde plin; 13.40: KMN Majolka - Hobit pub Apače; 14.20: Mitmau - ŠD Rim; 15.00: Bar Saš - Mogg; 15.40: ŠD Vitomarci - Mark 69 Agencija AS.
2.	LIGA - SKUPINA A, 7. KROG: 16.20: ŠD Kenguru - SGD in Sliko pleskarstvo Goričan; 17.00: Club 13 - Apolon 11; 17.40: O Sole mio - KMN Draženci; 18.20: ŠD Pobrežje - ŠD Draženci.
ZLMN Ormož
Razpored 10. in 11. kroga, v Športni dvorani na Hardeku: sobota, 15. 1.: Mladost Miklavž - Fiposor Aries IT (ob 16.30), Bar Gaja Ivanjkovci - KOŠ (ob 17.10), Jerebič Črni ribič - Akord Bar (ob 17.50), Inox ograje Majcen - Furija (ob 18.30), Portal cvetkovci.net -Bar Maček (ob 19.10), B. U. Team - Vičar Transport Vičanci (ob 19.50).
Nedelja, 16. 1.: Furija - B. U. Team (ob 9.30), KOŠ - Portal cvetkovci. net (ob 10.10), Vičar Transport Vičanci - Jerebič Črni ribič (ob 10.50), Mladost Miklavž - Inox ograje Majcen (ob 11.30), Bar Maček - Fiposor Aries IT (ob 12.10), Akord Bar - Bar Gaja Ivanjkovci (ob 12.50).
JM, DK, UK
NAGRADNO VPRAŠANJE
Ali v Centru aerobike Ptuj vodijo vadbe tudi moški vaditelji?
a)	da
b)	ne
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali enega nagrajenca, ki bo prejel mesečno kartico za 8 obiskov v Centru aerobike Ptuj (www.aerobika.net) v vrednosti 35 evrov. Izrezan kupon (ne fotokopiran) s pravilnim odgovorom pošljite do srede, 19. 1. 2011, na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Pravilni odgovor iz 2. številke Štajerskega tednika je bil pod črko a. - spletni naslov Centra aerobike Ptuj je www.aerobika. net. Nagrado prejme Marjana Mohorko, Ormoška c. 45, 2250 Ptuj. Čestitamo! Nagrado lahko izžrebanka prevzame v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj.
centeraerobike^v
Ime in priimek:_
Naslov:
Davčna številka:
Foto: SD Trzin
Slovenija • Pred dnevom prašičerejcev
Kako dolgo se slovenska prašičereja?
Danes se začenja že tradicionalni praznik prašičerejcev, antonovo. Letos se bodo osrednje prireditve dogajale na Ormoškem, na Kogu, toda praznik prašičerejcev ima že nekaj let grenak priokus, saj je ta kmetijska panoga v najgloblji krizi doslej.
„V prašičereji je stanje alarmantno glede obsega proizvodnje v celotni državi. Lani smo po zbranih podatkih padli pod mejo 400.000 proizvedenih prašičev. Če vemo, da smo pred tem dosegali in presegali letno kvoto 600.000, ta podatek veliko pove. Izjemno je padel tudi stalež plemenskih svinj; na ravni države se je njihovo število gibalo okoli 49.000, danes le še okoli 29.000," je osnovne statistične podatke predstavil vodja svetovalnih služb v Podravju Peter Pribožič.
Primerjal je tudi podatke iz popisa kmetijskih gospodarstev 2000 in 2010 (slednji še niso v celoti obdelani in objavljeni, op. a.) in ob tem povedal: „Podatki, ki so že znani, kažejo zmanjšanje obsega prašičereje za dobrih 37 odstotkov. Ob tem je zanimivo, da se je zmanjšalo tudi število prašičev na kmetijsko gospodarstvo, vendar ne za toliko, padec je s 14,5 na 13,5 glave. Zelo podobna situacija kot na ravni države je tudi v širšem Podravju in tudi v našem ožjem okolju. Ohranile so se le tiste kmetije, ki so že imele svoj trg. To vse kaže, da je treba nekaj storiti. Obširno problematiko bomo predstavili tudi kmetijskemu ministru Dejanu Židanu na današnji okrogli mizi na Kogu."
Neustrezni razpisi, nič naložb
Pribožič je kot enega osnovnih razlogov za poglabljajočo se krizo prašičereje navedel neustrezne razpise, prestrogo zakonodajo in posledično ne-
investiranje rejcev:
„Zadnje obdobje investicij v prašičereji praktično ni bilo. Naše kmetije so bile že leta 2006 postavljene pred dejstvo, da morajo uveljaviti strožje zahteve pri pogojih reje, kot so jih uvajale ostale države. To je eden glavnih vzrokov, da ni bilo toliko investicij. Sicer smo uspeli z zahtevami za prehodna obdobja, ki so se uveljavljala naknadno, ampak to ni bilo dovolj. Drugi problem so neprimerni oz. neustrezni razpisi za prašičerejce za investicije, saj niso bili prilagojeni strukturi naših kmetij. Manjši rejci z možnostmi manjših naložb se sploh niso mogli prijavljati, ker je bila potrebna dokumentacija izjemno zahtevna in ne nazadnje draga. Potrebovali bi primernejše in enostavnejše razpise za manjše vrednosti naložb, za rejce plemenskih svinj z recimo 30, 40 glavami prašičev, a jih ni bilo, sploh glede preureditve hlevov. Ker razpisov ni bilo, so seveda rejci opuščali proizvodnjo. Tako bo ena naših zahtev oz. predlogov za ministra, da se razpisi prilagodijo strukturi naših kmetij, kar je bistveno, saj bodo potem kmetom sredstva iz razpisov lažje dostopna. Večji poudarek je treba dati preureditvam v hlevu in morda temu, kar smo zanemarjali: bolje ovrednotiti lastno delo prašičerejcev."
Nujno združenje prašičerejcev
Po besedah Pribožiča bo treba za izhod iz krize narediti še več: „V prašičereji je nujna boljša proizvodna organizira-
Peter Pribožič, vodja svetovalnih služb in strokovnjak za prašičerejo: „V prašičereji je stanje alarmantno glede obsega proizvodnje v celotni državi."
nost rejcev. Še danes nimajo neke svoje organizacije oz. gospodarskega interesnega združenja (GIZ), kar bi bilo nujno. Univerzalnega modela sicer ni, so pa povsod drugje prašičerejci panožno povezani in organizirani v eno izmed možnih oblik GIZ. Takšna institucija v prvi vrsti potem skrbi za prodajo prašičev in za primerno oskrbo rejcev z reprodukcijskim materialom. To vlogo bi morale oziroma bi lahko odigrale tudi zadruge, a niso, sploh kar zadeva organizirano proizvodnjo pujskov. Uvoz pujskov za pitanje v naših hlevih ne prinaša nič za vzrejo. Seveda pa je za zagon takšne poslovne organiziranosti prašičerejcev potrebne-
ga nekaj začetnega kapitala in menim, da bi za to začetno fazo bila upravičena državna pomoč, kar bomo prav tako predlagali pristojnemu ministrstvu."
Kot najbolj problematično v okviru prašičerejske panoge pa Pribožič izpostavlja vzrejo plemenskih živali: „Imamo sicer osemenjevalni center, oskrba z najboljšim semenom je tako zagotovljena in skrbimo tudi za distribucijo. Vendar v Sloveniji zelo šepa vzreja plemenskih merjascev in ponudba plemenskih mladic. Če bi rekel, da hočemo stalež povečati za 10.000 plemenskih živali, mora oskrba s plemenskimi materiali temu slediti, tega pa v tem trenutku
niti ne moremo zagotoviti, ker je premalo rejcev plemenskih svinj, mislim, da je takih kmetij v Sloveniji danes le okoli 40, to število pa se stalno niža. Ambicija KGZ Ptuj je, da bi postavili testno postajo za vzrejo plemenskih merjascev, saj je ta oskrba trenutno na ničli in se uvažajo takšne in drugačne živali, tudi brez testiranj, kar lahko ima dolgoročne negativne posledice na kvaliteti naših pitancev."
Pomoč države tudi z odkupom mesa za rezervo
Ob naštetih težavah Pribo-žič ne pozablja na dejstvo, da rejci v prehranski verigi do-
bijo najmanjši delež zaslužka (kar sicer ni posebnost zgolj prašičereje): „Nivo odkupnih cen je na tistem iz leta 2005, stroški pa so se bistveno povečali. Seveda nihče ne pričakuje direktnega poseganja države v trg, vendar v takih razmerah rejci ne bodo več mogli delati, ker ne pokrivajo več niti stroškov. Lahko pa država vseeno, recimo, pomaga kot drugod, bodisi s podporo ali/in z zvišanjem državnega skladiščenja svinjskega mesa. V zadnjih dveh letih tovrstnih ukrepov tako rekoč ni bilo."
Sicer pa je, kot se strinja Peter Pribožič, pozdraviti vedno večje število kmetij, ki si je registriralo dejavnost predelave mesa v končne izdelke: „To je pomembna tržna niša, ki jo znajo izkoristiti podjetni kmetje, in vsekakor lahko veliko pomaga k povečanju dohodka kmetije. Naložbe v predelovalne obrate niso dražje od naložb v kakšno mehanizacijo, tudi razpisi so na voljo, zakonodaja pa je precej manj zahtevna kot prej. Res pa je, da se s predelavo izboljšuje status posamezne kmetije, za samo panogo prašičereje pa takšna dejavnost na kmetijah ne pomeni rešitve," je zaključil Pribožič in dodal, da bi bilo resnično škoda, če bi se slovenska prašičereja izgubila v krizi, saj so naravni pogoji za njeno rast in razvoj dani, pa tudi potrošniška poraba svinjskega mesa se ne znižuje, ampak gre le za manjše oscilacije v porabi, še vedno pa letna poraba svinjskega mesa na prebivalca znaša okrog 40 kilogramov.
SM
Podravje • Kako čim bolje izkoristiti travnate površine
Travnike in pašnike je treba vzdrževati
„Predavanje o sonaravni reji je namenjeno predvsem kmetom, ki imajo pašnike in travnike, namen pa je predstaviti nujnost in oblike vzdrževanja travi-nja za čim boljši izkoristek," je povedal Igor Tumpej s ptujskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ), kjer v zimskih mesecih tečejo redna predavanja in izobraževanja za različna področja kmetovanja.
Kot je pojasnil Tumpej, so slušatelji lahko izvedeli, katere kulture so primerne za ekstenzivno travinje in kako ravnati s pašniki in travniki: „Treba se je zavedati, da so tudi ekstenzivni travniki in pašniki potrebni nege in vzdrževanja. Samo paša živine na nekem območju nikakor ni dovolj, tudi pašnik je namreč treba pokositi vsaj enkrat letno, sicer se razrastejo zeli, ki jih živina ne mara, in sčasoma je takšen pašnik popolnoma neuporaben."
Prav tako je ob košnji in paši potrebno gnojenje travinja: „Pri različni intenzivnosti izrabe travinja je seveda potrebno različno intenzivno gnojenje.
Pri ekstenzivnih travnikih ločimo takšne, kjer se kosi enkrat, dvakrat ali trikrat letno - temu pravimo enokosni, dvokosni ali trikosni travniki. Skladno se tem so različni tudi nivoji gnojenja travinja z dušikom, kalijem in fosforjem. Pri eno-kosnih travnikih dušik načeloma ni potreben, nujno pa je treba zemljišču vračati fosfor in kalij."
Tumpej je slušateljem predstavil tudi najprimernejše vrste travinja glede na intenziteto izrabe: „To so predvsem me-tuljnice, ki jih je več vrst, in pa trave. Nokota in turška detelja sta dve kulturi, ki sta primerni za res slaba oz. slabo založena,
Igor Tumpej s KGZ Ptuj: „Tudi ekstenzivni travniki in pašniki so potrebni nege in vzdrževanja."
manj kvalitetna tla. Detelje, zlasti novejše sorte, ki jih sami sejemo, že potrebujejo gnojenje, zlasti s fosforjem in kalijem. Bolje so založena tla, bolj uspevajo omenjene kulture. Pri metuljnicah je zelo važna kislost tal. Zlasti lucerna kot intenzivna metuljnica potrebuje kakovostna tla s primernim Ph. Bela detelja je primerna za pašnike, prav tako tudi črna detelja. Če se kmetje odločajo za dosejevanje teh metuljnic, zlasti na ekstenzivnih travnikih, je najbolje, če izbirajo med širokolistnimi in višjimi deteljami; plazeče bele detelje za košnjo niso primerne, saj jih rezilo enostavno ne more do-
seči, so pa po drugi strani primerna kultura za pašo živine."
Sicer pa so se kmetje na predavanju lahko seznanili še z različnimi tipi ograj za pašnike: „Ograditev pašnikov je nujna, ni pa to vedno majhen strošek. Obstaja sodoben sistem ograjevanja z manj količki, ki sem ga predstavil, vendar je pomanjkljivost te vrste ograde v tem, da se lahko uporablja le na bolj ravnih površinah, nikakor pa ne v gričevnatem svetu, kot so npr. v Haloze, saj je jasno, da razgiban teren zahteva večje številko ograjnih količkov."
SM
Foto: SM
Foto: SM
Kuharski nasveti
i
Hrustavci ali ocvrtki
Zdrobovi ocvrtki
Sestavine: 2,5 dl mleka, 9 dag pšeničnega zdroba, 2 dag masla, sol, 1 jajce, drobtine, olje za cvrenje.
V vrelo slano mleko zakuhamo zdrob, dodamo maslo. Kuhamo, da se masa zgosti, nato odstavimo in maso skoraj ohladimo. Dodamo jajce in dobro premešamo. Iz testa oblikujemo ocvrtke in jih polagamo v drobtine. Ocvremo jih v vročem olju
Jogurtovi ocvrtki
Sestavine: 400 g jogurta, 2 jajci, 10 žlic bele pšenične moke, 2 žlici parmezana, sol, olje za cvrenje.
Jogurt, jajca, moko, parmezan in sol zmešamo v testo. Biti mora gosto; če ni, dodamo še malo moke. Spravimo ga v hladilnik in naslednji dan z žlico zajemamo testo in ga ocvremo v vročem olju. Ocvrtke odce-dimo na papirnatih brisačah. Ponudimo jih poleg dušenega mesa ali dušene zelenjave. Okusni so tudi hladni.
Krompirjevi ocvrtki
Sestavine: 60 dag krompirja, 2 čebuli, 15 dag mesnate prekajene slanine, 3 jajca, 2 žlici moke, 1 dl mleka, 3 žlice kisle smetane z večjim odstotkom maščobe, 3 dag masla, 2 žlici olja, 1/2 šopka drobnjaka, sol, poper.
Olupljen krompir kuhajte v slanem kropu 20 minut. Odce-dite in še vročega zmečkajte. Primešajte mleko in zmes ohla-
dite. Ohlajeni primešajte moko in eno po eno jajce. Vmešajte kislo smetano, osolite in popo-prajte. Naredite gladko zmes. V ponvici segrejte žlico olja, dodajte narezano slanino in sesekljano čebulo, ob nenehnem mešanju pražite 3-4 minute. Odstavite ponev, z luknjičasto žlico poberite slanino in čebulo. Ponev z maščobo spet dajte na ogenj in dodajte pol količine masla, da se raztali. Na tej maščobi cvrite ocvrtke: Dajte po 4 žlice krompirjeve zmesi in pražite po tri minute z obeh strani. Ko spražite prve štiri ocvrtke, jih položite na segret pladenj in s pladnjem vred v pečico, segreto na 60 stopinj Celzija. Pecite naprej v ponvici po štiri ocvrtke in jih polagajte na pladenj v topli pečici. Po potrebi v ponev dodajajte maslo ali olje (če ga začne primanjkovati za cvrtje). Ocvrtke potresite s sesekljanim drob-njakom.
Krompirjevi ocvrtki s sirom in sezamom
Sestavine: 500 g krompirja (olupljenega in narezanega na kocke), 200 g ostre moke, 40 g masla, sol, 150 g sira (narezanega na kocke), 200 g sezama, olje za cvrtje.
Olupljen, opran in na kose narezan krompir skuhamo v slanem kropu. Odcedimo in pretlačimo. Toplemu in dobro pretlačenemu krompirju dodamo sol in maslo. Krompirjevo maso predevamo v večjo posodo. Ko se malce ohladi, primešamo ostro moko. Iz vsega sku-
Problem praskanja po ušesih pri mucah je zelo pogost in moteč simptom, za katerega obstaja kar nekaj vzrokov. Najpogostejši vzrok so garje v ušesih, ki so lahko prisotne v sluhovodih že od samega rojstva dalje. Povzročitelji so garjavci iz rodu otodectes cati in se v sluhovodu živali mno-
Krompirjevi ocvrtki
paj na hitro zgnetemo krompirjevo testo. Testo narežemo na kose in iz njih na pomokani deski oblikujemo svaljke. Razrežemo jih na poljubno velike kose. V vsak kos dodamo kocko sira. Z rokami oblikujemo kroglice, tako da je kocka sira popolnoma prekrita s krompirjevim testom. Krompirjeve kroglice s sirom povaljamo v sezamu in ocvremo v vročem olju. Ocvrtke odcedimo na kuhinjski papirnati brisači.
Riževi ocvrtki z zeliščno skuto
Za 4 osebe potrebujete:
150 g dolgozrnatega riža, sol, 1 šop drobnjaka, pol šopka peteršilja, 1 šop redkvic, 250 g skute, 3 žlice mleka, poper, 200 g korenja, 1 pločevinko (210 ml) koruze, 3 jajca, 1/2 žličke karija, 3-4 žlice olja.
Zelišča sesekljajte. Redkvice očistite in narežite na drobne palčke. Skuto zmešajte z redkvicami, mlekom in polovico drobnjaka ter začinite s soljo in poprom. Riž skuhajte v osolje-ni vodi. Stresite ga na cedilo in dobro odcedite. Korenje olupite in na grobo naribajte. Koruzo odcedite na cedilu. Oboje zmešajte s kuhanim rižem, jaj-
ci, drobnjakom in peteršiljem. Maso začinite s soljo, poprom in karijem. V veliki ponvi segrejte olje. Iz mase oblikujte približno 16 polpetov in jih pri nizki temperaturi zlato rjavo opecite z obeh strani. Še tople in postrezite s skuto.
Bučkini ocvrtki
Sestavine: 1 kg bučk, 1 srednje velika čebula, 200 g moke, 200 g fete, 4 rumenjaki, sol, beli poper v zrnu, muška-tni orešček, šopek peteršilja, šopek kopra, olje za cvrenje.
Bučke očistimo, olupimo in naribamo v večjo skledo. Čebulo olupimo in naribamo k bučkam. Na oboje presejemo moko, nadrobimo feto, dodamo rumenjake, sol, sveže mlet poper, nariban muškatni ore-šček ter sesekljana peteršilj in koper (vsakega potrebujemo za 2 žlici). Vse skupaj dobro premešamo. Maso z dvema žlicama oblikujemo v žličnike in jih polagamo v segreto olje. Po vsaki strani jih cvremo nekaj minut, da se zlato rumeno obarvajo. Ocvrte žličnike s pe-novko pobiramo iz olja in zlagamo na papirnate kuhinjske brisače, da se odcedijo.
Zbrala: A. Šmigoc Vinko
Tačke in repki
Težave muca z glavo
Gospa Alenka s Ptuja je lastnica tri leta starega muca, ki ima pogosto težave z ušesi, trese z glavo in se praska z zadnjimi tačkami po vratu in ušesih. Lastnico zanima, ali je sploh možno pozdraviti njenega muca, saj ima omenjene težave že vseskozi. Muc je bil že zdravljen pri veterinarju, ki je zatrdil, da so ušesa zdrava, potem pa se je tresenje ponovilo. Gospa mu občasno daje kapljice v ušesa in stanje se za nekaj časa umiri, potem ponovno izbruhne.
žijo in razvijajo ter pri tem povzročajo vnetje sluhovoda s spremljevalnim praskanjem živali po ušesu. Pri intenzivnem praskanju z zadnjimi tačkami po ušesih si muce poškodujejo kožo na glavi in vratu za ušesi. Pri tem si s krempeljci, ki so ostri, poškodujejo kožo in pojavijo se krastice, ki potem
še dodatno srbijo in dražijo muco. Garje v ušesih pri mucah lahko vidimo s prostim očesom, v sluhovodih živali vidimo karakteristično črno, drobljivo snov, ki se lušči in pada iz lumna sluhovodov. Nadaljnji vzrok praskanja po ušesih je vnetje sluhovodov, ki je pogosto posledica prej omenjenega in lahko preide v močno gnojno vnetje ušes, z iztekanjem gnoja iz sluhovodov. Žival je pri takem vnetju močno deprimirana in prizadeta, saj se dvigne tudi telesna temperatura in pojavi se močna bolečina. Nezdravljena oziroma slabo ozdravljena vnetja lahko preidejo v kronično obliko, ki je pogosto zelo težko ozdravljiva. V marsikaterih primerih je zaradi zastaranih vnetij potrebna kirurška intervencija, s katero operativno razširimo sluhovode ali jih celo v celoti odstranimo.
Čeprav so ušesa lahko problematična zdravstvena težava pri mucah, ni prav nobenih razlogov, da se težava ne bi dala odpraviti enkrat za vselej. Po-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
trebno je vztrajno živali dajati kapljice v uho, in to pravilno, po navodilu, tako da pride zdravilo na pravo mesto, globoko v sluhovod. Muca mora zraven kapljic dobivati antibiotik, lahko v obliki tabletk, ki jih mora lastnik redno dajati, lahko pa dobiva terapijo v obliki injekcij. Prav tako se z injekcijo aplicira zdravilo proti garjam, ki uniči žive garjavce v sluhovodih. To zdravilo je treba ponavljati v določenih časovnih razmakih, vse do popolne ozdravitve živali. Vse skupaj zahteva nehaj truda in volje lastnika živali, vendar le tako lahko popolnoma ozdravimo bolezen. Gospe Alenki svetujem ponoven obisk z njeno muco v ambulanti. Pri mucu, ki je star komaj tri leta, lahko z gotovostjo zatrdim, da je lahko zdravljenje uspešno, seveda le v sodelovanju z lastnico, ki bo morala upoštevati navodila glede zdravljenja, predvsem glede kontrolnih pregledov in ponovitve terapij. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Javni razpis za naložbe v rastlinsko pridelavo
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je 31. 12. 2010 objavilo Javni razpis za ukrep 121 - Naložbe na področju rastlinske pridelave. Okvirna višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša dvanajst milijonov evrov, od tega znaša delež Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja 75 %, delež RS pa 25 %.
Vlagatelji so lahko kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, oziroma izvajajo storitve s kmetijsko mehanizacijo na ozemlju RS. Kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev pri M KG P. Kadar kmetijsko gospodarstvo nastopa kot kmetija, mora le-ta zagotavljati ob predložitvi vloge obseg dela vsaj v višini ene polne delovne moči. Če je kmetijsko gospodarstvo pravna oseba ali samostojni podjetnik, pa mora imeti zaposleno vsaj eno osebo za polni delovni čas. Podpora je namenjena kmetijskim gospodarstvom, ki že ob predložitvi vloge ustvarijo primeren bruto prihodek na enoto vloženega dela, to je v višini ene bruto minimalne plače v letu pred objavo javnega razpisa, ki je v letu 2009 znašala 7.111,48 EUR.
Podprte so naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajočo opremo, nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme, namenjene za primarno kmetijsko pridelavo oziroma storitve s kmetijsko mehanizacijo, v objekte za shranjevanje kmetijske mehanizacije, nakup kmetijskih zemljišč, v prvo postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov, oljčnikov, hmeljišč, nakup in postavitev mrež proti toči, naložbe v namakalno infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih in naložbe v izvedbo agromelioracijskih del, naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva, naložbe v cestno in vodno infrastrukturo ter naložbe v druge objekte in pripadajočo opremo za pridelavo kmetijskih proizvodov, kamor spada tudi ureditev nasadov trajnih rastlin pri vrtninah, ureditev drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov pri pridelavi okrasnih rastlin in grmov-nic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin.
Vsa gradbena dela morajo biti opravljena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja. Naložba v kmetijsko mehanizacijo in strojno opremo ne sme biti prevladujoča naložba, kar pomeni, da v skupni vrednosti vseh načrtovanih naložb predstavlja manj kot 50 % celotne investicijske vrednosti.
Sofinancira se 30-60 % priznanih vrednosti naložbe glede na predmet podpore in območje, na katerem kmetija leži. DDV ni priznani strošek. Najnižji znesek javne podpore na upravičenca znaša 3.500 EUR. Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so za vse upravičene vrste investicij, razen za kmetijsko mehanizacijo in strojno opremo, nastali od datuma zaprtja javnega razpisa do najpozneje 30. 6. 2015, oziroma od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev v primeru kmetijske mehanizacije in strojne opreme.
Naložbena dejavnost, za katero prejemnik prejme sredstva, se mora opravljati še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev. Prejemnik sredstev mora za naložbo, za katero je prejel sredstva, voditi predpisano dokumentacijo in jo hraniti še vsaj pet let po zadnjem izplačilu sredstev ter spremljati rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu. Kmetijsko gospodarstvo vsaj še 5 let po datumu zadnjega izplačila sredstev ne sme zmanjševati skupnega obsega kmetijskih zemljišč v uporabi (odstopanje je lahko do 10 %).
Razpis je zaprtega tipa, kar pomeni, da je zadnji rok za oddajo vloge do vključno 15. 3. 2011 na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Pravočasno poslane vloge, ki bodo popolne, vsebinsko ustrezne in bodo izpolnjevale vse razpisane pogoje, bodo ocenjene na podlagi razpisanih meril.
Vse dodatne informacije kakor tudi pomoč pri izdelavi vloge so zainteresiranim na voljo pri Kmetijski svetovalni službi na KGZS Zavodu Ptuj.
KGZS Zavod Ptuj Felicita Domiter, univ. dipl. inž. kmet.
Foto: ASV
Foto: ES
Foto: arhiv
Krvodajalci
25. november - Vladimir Gregorec, Podgorci 41; Tadej Lukman, Obrež 117; Sandi Kralj, Zavčeva 17, Ptuj; Milan Plohl, Rucmanci 48; Tomislav Munda, Sp. Ključarovci 15 b; Pavla Vesenjak, Kukava 61; Davorin Arnuga, Belšakova 31, Ptuj; Suzana Cimerman, Obrež 35; Željko Tarodi, Arbajterjeva
8,	Ptuj; Andrej Zavec, Brezovec 74 a; Srečko Cajnko, Flegeričeva 3, Ptuj; Franc Podgrajšek, Črešnjevec 104 a; Miran Munda, Sp. Ključarovci 15 a; Janez Štumberger, Stojnci 20; Srečko Korošak, Cesta talcev 42, Rače; Peter Šimenko, Brstje 10; Miran Gajser, Njiverce vas 37 d; Kristijan Gajser, Njiverce vas 37 d, Kidričevo; Stanko Lenart, Nova vas 72; Bojan Avguštin, Stopno 1 a; Robert Vesenjak, Potrčeva 48, Ptuj; Marija Voda Kajzer, Podvinci 137 a; Milan Krajnc, Grajena 36; Vlado Mohorko, Kungota 11; Janko Erker, Spodnja Polskava 209; Aleksander Lo-vrec, Peščeni Vrh 35, Andrenci; Bojan Brunčič, Jiršovci 43; Jože Reš, CM D 10, Ptuj; Franc Vrbančič, Prvenci 6 b: Franjo Mihelač, Volkmerjeva 5, Ptuj Marijan Pernek, Zg. Hajdina 104 d: Robert Ciglar, Podvinci 113; Ulirch Zo-rin, Hrastovec 73 a; Edvard Kozel, Na jasi 65, Ptuj; Mirko Sambolec, Župečja vas 2 a; Nejc Kozel, Kicar 11; Franc Sauer, Sp. Velovlek 17 b; Nejc Lebar, Praprotnikova ul. 5, Ptuj; Janez Zamuda, Placerovci 14, Gorišnica; Martin Vozlič, Zamušani 4; Janez Kovačič, Breg 83, Lešje; Robert Pšajd, Klepova ul. 14, Ptuj; Vinko Zemljič, Krčevina pri Vurbergu; Tonček Cenar, Mezgovci 55; Danilo Ambrož, Stojnci 148; Franc Dre-venšek, Slatina 13; Robert Vaupotič, Majski Vrh 51; Boris Lebar, Praprotni-kova 5, Ptuj; Boris Bohl, Grajenščak 45; Robert Majcen, Grlinci 37 a; Luka Zaranšek, Zg. Pristava 23, Ptuj; Janko Moravec, Vičanci 87 a; Marta Ambrož, Gajevci 17 c, Gorišnica; Anton Pintar, Župečja vas 31 c; Matjaž Antonič, Mlinska c. 1 c, Ptuj; Robert Merlak, Čučk-ova ul. 9, Kidričevo; Boštjan Bedenik, Čermožiše 78; Alojz Gojčič, Brezje pri Oplotnici; Tomaž Zemljarič, Kajuhova 12, Kidričevo; Drago Galinec, Pobrež-je 136 a; Darja Lovrec, Trubarjeva ul. 2, Ptuj; Marjan Bezjak, Sobetinci 20; Marko Reš, CMD 10, Ptuj; Zdenko Mol-nar, Volkmerjeva 5, Ptuj; Zoran Bil ic, Rabelčja vas 28 b; Sebastijan Žnidar, Cesta na Hajdino 24; Ivan Zemljarič, Strmec pri Polenšaku; Franc Šeruga, Kraigherjeva 21, Ptuj; Terezija Belšak, Slomi 14.
6. december - Branko Pevec, Šalovci 9; Irena Kukovec, Strmec 20 a; Lidija Šilak, Nova vas 24 b, Markovci; Jože Herjavec, Arbaiterjeva ul. 7, Ptuj; Jožef Topolovec, Gradišče 23; Marjan Šam-perl, Spuhlja 28; Jožica Starčič, Markovci 26 a; Danilo Unuk, Zg. Jablane 38; Ibrahim Ekic, Ul. 5. Prekomorske
9,	Ptuj; Mihaela Svenšek, Kozminci 13; Vinko Cvetko, Hlaponci 53; Robert Krajnc, Hlaponci 52; Boštjan Sagadin, Gerečja vas 61; Jan Jovic, Orešje 101, Ptuj; Matej Kirbiš, Markovci 13; Marjana Rodošek, Sedlašek 112; Martin Petek, Slovenja vas 38 a; Anton Ciglarič, Bodkovci 32; Marko Verdenik, Cesta v Njiverce 19, Kidričevo; Dušan Bedrač, Hlaponci 49; Ciril Koser, Janežovski Vrh 21 a; Jožef Berlak, Dornava 105; Darja Potočnik, Spodnje Jablane 7; Dragica Simonič, Gabrnik 3; Klemen Žmauc, Dragovič 9; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Helena Žmauc, Zagorci 59 a; Janez Golob, Kicar 140 c; Klavdija Roškar, Gabrnik 55 a; Slavko Gabro-vec, Meje 4; Cirkulane; Sergeja Krajnc, Cirkovce 48; Janko Vogrinec, Muretinci 37; Daniel Rep, Mezgovci 15 a; Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ptuj; David Cvetko, Gradiščak 8; Ivan Milošič, Mestni Vrh 88 i; Alenka Obran, Ul. B. Kraigherja 6, Kidričevo; Franc Marušič, Zg. Velovlek 22; Janko Muršec, Gomilci 13 a; Franc Vajzman, Čagona 47; Jožica Predikaka, Kicar 77; Vida Gajzer, Grajenščak 39 a; Gregor Pinter, Gor-ca 53 b; Emanuela Anžel, Na postajo 20, Ptuj; Dušan Žumer, Hajdoše 7 a; Dragica Gajšek, Vintarovci 74; Marija Škrjanec, Kicar 43 b; Cvetko Plavčak, Kupčinji Vrh 28; Jakob Rajh, Arbajterje-va 8, Ptuj; Irena Bedrač, Hlaponci 49; Albin Marin, Polenci 31 a; Andrej Križan, Brstje 24 a; Srečko Čuš, Spodnji Velovlek 1 b; Martin Sok, Bukovci 92; Marjan Kiribš, Markovci 13.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Zaljubljena
Vprašanje: Zanima me, kdaj bom našla pravo ljubezen. Nekoga imam v mislih, a ne vem, če bi bil pravi zame.
Odgovor: Življenje je lahko simbolizirano s škatlico pisanih barvic, med katerimi so ene večje in druge manjše, nekatere so lepo ošiljene in druge ne. Sleherni posameznik se mora v življenju truditi, da doseže tisto, kar mu je pomembno. Razpotja pri tem so različna in vsakršni triki in navidezne lažje poti odpadejo. Seveda se vedno najdejo tudi ljudje, ki lahko s svojim mnenjem pomagajo in vlijejo upanje. Ravno slednje je tisto, ki pripomore k temu, da lahko posameznik odloči in naredi prerez. Ljubezen je nekaj zelo prijetnega in romantičnega. V lastnem bistvu vnaša pomembne iztočnice napredovanja tako na osebni kot duhovni ravni. Raznolikost človeških značajev je v svojem bistvu poučna in neraziskana. Pomembno je tudi, kako se nekdo znajde v dani situaciji in kaj bo iz nje izvlekel. Neizbežno dejstvo je, da se lahko vsak uči tako na svojih kot tujih napakah. To vnaša določeno varovalko po tem, kako pomemb-
no vlogo igrajo spremembe in da ni nekih vnaprej določenih scenarijev. Vaš problem, draga bralka, je v tem, da se ne znate odločiti in da pretirano nihate sedaj v eno in čez čas v drugo stran. Preteklost je tista, ki vam je povzročila nekaj bolečine in omenjeno še dandanes nosite s seboj. Z drugimi besedami to pomeni, da je vaše srce ranjeno in razočarano. V isti sapi je možno reči, da imate ognjeno srce in ste se pripravljeni boriti. Vendarle se morate zavedati, da je ranjeno srce ovira in da tako seme ljubezni ne more vzkliti. Torej naredite rez in se odločite za tiste vrednote, ki so vam pomembne - pravilno je, da ugotovite, kaj vas veseli in ohranja pri večnem optimizmu. Iz vsake situacije je potrebno izluščiti zrno modrosti in narediti osebno bilanco. Koristne učinke ima tudi dejstvo, da si svoje občutke zapisujete in da na takšen način izrazite tisto,
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
kar vas boli, ali na kar ste lahko ponosni. Globoko v svoji duši boste morali najti ravnovesje in čustveno skladnost. Kajti samo tako boste lahko pridobili svojo ljubezen in nekoč uživali srečo. Z moškim, ki ga imate v mislih, je vredno poizkusiti, kajti je vreden vašega zaupanja. Pri tem je pomembno izpostaviti, da ne bo idealen. Glede na to, da je zorenje del človeške narave - imata mnogo možnosti za uspeh. Srečno!
Šifra: Težka odločitev
Vprašanje: Kako naj rešujem zakonske težave?
Odgovor: Življenje bi bilo zelo preprosto, če bi imeli čarobno palčko in bi si lahko pričarali, vse, kar je dobro, in odča-rali tisto, kar je slabo. Zadeva bi funkcionirala nekaj časa in potem bi se pričele prve zlorabe. Tako bi se odločili, kaj je dobro in kaj slabo. Poleg tega bi zanemarili tudi rast na duhovnem in osebnem življenju. Dejstvo je, da je vsaka preizkušnja znamenje napredovanja. Zakonske težave? Najprej je v vsaki vezi v ospredju ljubezen.
Nekoliko kasneje mora nastopiti spoštovanje. Seveda se
Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (17)
V	kozmetičnem salonu Neda Nede Tokalic so pri Jožici ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili še obrvi. Nasvete kozmetičarke bo skušala upoštevati tudi pri vsakodnevni negi doma.
V	Frizerskem salonu Stanka je Jožičino novo pričesko oblikovala frizerka Danica Zorčič. Lase je postrigla kratko resasto, osvežila barvo in jih posušila s krtačo. Pri oblikovanju je uporabila pearl styler.
Make up je vizažistka Min-ka Feguš začela z nanosom pudra v kremi, s katerim je prekrila celoten obraz. Veke je poudarila v vijoličastem bež tonu, začrtala zgornji in spodnji rob in ga nato z bež senčilom rahlo zabrisala. Poudarila je tudi trepalnice in ličnice, obrobila ustnice in nanje nanesla svetlikajoči glos.
»Staro leto je za nami, z njim pa tudi svečana oblačila v naši akciji Iščete svoj stil.
Ker bo zima še kar nekaj časa tu, sem se odločila današnjo izžrebanko, gospo Jožico, obleči za mrzlo zimo zunaj in toplo pisarno, ko se bo za nekaj trenutkov prelevila v poslovno sekretarko. Glede na to, da sem ji 'izbrala' nov poklic in novo službo, nisem dolgo razmišljala o tem, v katero trgovino bi šla iskat oblačila. Skorajda se mi je zdelo, da bom vsa potrebna oblačila našla v trgovini Mura. Po brskanju med oblačili sem se na koncu odločila za športno-elegantno obleko s kratkimi rokavi, pod katero lahko oblečemo tudi kakšen tanek puli ali bluzo. Obleka je ozka in zelo lepo poudari obliko telesa. Obleka je črna, na njej pa so z okrasnimi sve-
KOLEKTIV SALONA
81118 inosKo in tensKo
FittHGftSCVO Slomškova 22 10 % popust v januarju
Istospolna naravnanost
Miha živi v partnerski zvezi z Minko, imata dva otroka. Naenkrat je ugotovil, da ga Minka in tudi ženske nasploh več ne zanimajo in je odkril v prijatelju Francu nekaj, kar ga spolno vznemirja in ta mu vrača enake občutke. Naskrivaj se sestajata in odločil se je, da bo zaživel z njim novo življenje. Ne ve , kako naj to pove ženi in kaj bo z otrokoma. Prosi za nasvet.
Kot vemo, istospolna naravnanost ni duševna motnja ali bolezen, prav tako tudi že naša dosedanja zakonodaja omogoča registracijo istospolnih partnerskih zvez, tako da lahko Miha in Franci mirno za-živita skupno partnersko življenje. Večina partnerskih skupnosti je sestavljena iz partnerjev različnih spolov, saj je to edina naravna danost za rojevanje otrok in oblikovanje družine in ljudje po navadi pričakujejo predvsem takšne zveze in se jim pogosto zdi neobičajno, da nekdo heterospolno zvezo zapusti in oblikuje istospolno zvezo. Po drugi strani pa je kar nekaj ljudi, ki so po svoji spolni naravnanosti biseksualni in zelo verjetno je med njimi tudi Miha.
Ne bo mu enostavno povedati Minki, kaj se je zgodilo, kaj se dogaja in kakšne načrte brez nje ima za prihodnost, toda povedati ji bo moral, in to čim prej. Tako njej kot otrokoma bo težko zaradi razpada družine, toda z otrokoma naj ohrani stike v obliki in obsegu, kot se bo dogovoril z Minko in ki bodo v korist obeh otrok. Z leti, ko bosta odrasla, bolj zrela, bosta lahko lažje razumela, kaj se je zgodilo in ga bosta sprejela takšnega, kot pač je.
Mag. Bojan Šinko
zgodijo v življenju različne reči in pomembno je, da si sami pri sebi postavite meje in pravila igre. Dobro je, da se striktno držite tistih načel, ki so vam pomembna. Po drugi strani je tako, da se morate znati prilagoditi in da šteje tudi fleksibilnost. Kajti vztrajati pri določenih načelih je pravzaprav nesmiselno. In naj omenim še to, da vam je vaš srčni izvoljenec tudi ogledalo, skozi katerega se učite in spoznavate zanimive prijeme za spreminjanje. Življenje lahko prinese tisto, kar je pozitivno, in odnese negativne zadeve. Pogovorite se o tistem, kar vas boli, moti ali bremeni in najdite
v sebi moč za spremembe. Včasih so razpotja usode zelo težka in zahtevna, toda tam, kjer je volja, je tudi pot. V vašem primeru je nesmiselno pričakovati, da bo ločitev prinesla olajšanje, kajti je že prav tako, da ste na svojega srčnega izvoljenca tudi zelo navezani. Skupni sprehodi, romantična doživetja v dvoje in pogovori ob večerji so povod za osebni razvoj. Imejte upanje in verjemite v nevidno moč Ljubezni - kajti omenjeno dela čudeže. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Jožica v športni eleganci
Jožica Šijanec Ketiš je zaposlena v Boxmarku, je mama dveh sinov in babica dveh vnukov, doma v Kungoti v občini Kidričevo. V prostem času rada bere in se vključuje v aktivnosti Društva žena in deklet Gerečja vas. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila sodelavka. Izziv je sprejela, ker je želela spoznati, kako jo „vidijo" strokovnjaki.
tlimi šivi poudarjeni detajli. K barvi okrasnih šivov na obleki sem izbrala tudi toplo bež jakno. Za popestritev črne in bež barve sem izbrala še pisan šal v vijoličnih odtenkih in usnjene vijoličaste rokavice. V trgovini Alpina sem poiskala še črne škornje in torbico, ki so še manjkali za popolno preobrazbo gospe Jožice v poslovno sekretarko. V novi podobi je pri-
pravljena za svoj prvi dan na delovnem mestu poslovne sekretarke, kjer si brez pomislekov lahko privošči takšne vrste oblačil, za razliko od realnosti, kjer mora v službi biti oblečena delovnemu mestu primerno, v delovno oblačilo. Ko bo gospa Jožica stopila v realnost in zapustila tople pisarniške prostore, si lahko takšen športno-elegan-ten stil umisli za čas, ko se bo po službi brezbrižno potepala po ptujskih ulicah in po potrebi zavila tudi na kakšno kavico ali čaj, da se ogreje v hladnih zimskih dneh,« je Jo-žičino preobrazbo v poslovno sekretarko opisala naša stilistka Sanja Veličkovič.
V kozmetičnem studiu Olimpic so za gospo Jožico izbrali masažo hrbta. Ker v službi večino časa stoji, je masaža hrbta delovala zelo
blagodejno in zdravilno. V vseh primerih, kjer ljudje delajo stoje, so masaže še posebej priporočljive, saj razgibajo mišice in tkiva ter telo razbremenijo vretenčnih bolečin zaradi vedno iste drže. Masaže priporočajo enkrat do dvakrat na teden, redno en mesec, stanje tkiv, mišic in počutja se vidno izboljša, je povedala kozmetičarka Tamara Galun.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Jožica prej ...
... in pozneje
Foto: Črtomir Goznik
Jožica v oblačilih iz Mure, čevlji in torbica so iz Alpine.
Slo POP novice
Omar Naber se je pred kratkim predstavil z dvema odličnima singloma Proti soncu in Preden greš. Slednji je še vedno stalnica na radijskih valovih in najrazličnejših glasbenih lestvicah, kljub temu pa se Omar predstavlja še z enim projektom -posnel je duetDuša moje duše z eno naših najboljših in najpriljubljenejših vokalistk Nušo Derendo. Single Duša moje duše je resda pesem, ki je bolj v stilu Nuše Derenda kot pa v stilu Omarja, a pevec s tem ni imel nobenih težav. Nenazadnje smo ga v drugačni zvočni preobleki videli in slišali že pred leti na podelitvi viktorjev, ko je nastopil v maniri swinga in dokazal, da se odlično znajde z vokalom, tudi kadar ni v vlogi rokerja. »Z leti širim obzorja in ne zavračam stvari, ki mi niso pisane na kožo. Zakaj bi se omejeval in zavračal dobre stvari? Skladba mi je všeč in to je vse, kar šteje. Rad imam različne zvrsti in preizkusil se bom še v marsikateri, to vam obljubim. Če bo ta duet tudi na moji prihajajoči plošči, je še stvar dogovora. Novi album, sicer moj tretji po vrsti, bo izšel predvidoma februarja.«
:k-k-k
Jadranka Juras je leto 2010preživela delovno in se v celoti posvetila glasbi. Uspešno je predstavila album Sakura, s katerega so bili poslušalci veseli singlov Lalalalala, Če ne bomo sami, Podej naprej. Zadnji, jesenski, single nosi naslov Ko se spet srečava. Čuten in prepričljiv vokalpevke, ki že od začetka kariere velja za izjemno vokalistko, je v kombinaciji z lepim besedilom zaživel kot ena zadnjih glasbenih kompozicij za album Sakura. A je bil kljub temu od samega nastanka dalje ena najljubših Jadrankinih pesmi, ki se nahajajo na najnovejšem albumu. Po predstavitvi singla Ko se spet srečava se je Jadranka posvetila še glasbi na malce drugačen način, nastopala je v gledališki predstavi Maria Antoinetta (režiser Matej Filipčič) in v plesno-glasbeni predstavi Infiniti v Plesnem forumu Celje. V letu 2011 pa bo številnim ljubiteljem svoje glasbe postregla z novim videospotom.
MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. Tomaž Domicelj - Težko je postati heroj 9. Sons.;&;Aieik?^otar - Fantom iz opere 8. Sebastian' -Vse mi priznaj 7. Rok Kosmač - Ljubi me 6. Regina - Izgubljeni čas 5. Nodus - Ne vem zakaj 4. Jan Plestenjak - Punca 3. Gašper Rifelj - Mozaik 2. Bilbi - Hvala za vijolice 1. Alenka Godec - Dotakni se me z občutkom
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Jasmin Stavros z novim albumom Ima dana
Priljubljeni hrvaški glasbenik Jasmin Stavros te dni predstavlja svoj novi album Ima dana. Na njem je 12 skladb in 12 remiksov.
„Album je darilo mojim oboževalcem," je povedal Jasmin in dodal, da poleg že izdanih singlov z albuma Ima dana, ki jih oboževalci že dobro poznajo, pravega asa še vedno skriva v rokavu. „Kmalu vas bom presenetil s skladbo, ki ni narejena v mojem prepoznavnem stilu, in zagotavljam vam, da vas bo navdušila," je še povedal pevec, ki je konec lanskega leta posnel tudi spot za aktualni singel Rastanimo se.
Stavros je album Ima dana ustvaril v sodelovanju z vrhunskim timom avtorjev, pri tem pa tudi sam prispeval glasbo in besedila. Kot soavtor je sodelo-
val pri večini pesmi, pod katere se podpisuje skupaj z Mariom
Mihaljevicem, za aranžmaje pa je poskrbel Branimir Mihaljevic.
Foto: Ekskluzivno.si
Jasmin Stavros in njegova piarovka Kaly Kolonič iz, agencije Ek-sluzivno.
Gre za zmagovalno kombinacijo avtorjev, ki so v zadnjih letih ustvarili niz Stavrosovih hitov, kot so Neka je šarala, Nemoj se udavati, Što bi ja s tobom, na novem albumu Ima dana pa nadaljujejo sodelovanje, ki je zaznamovalo zadnje obdobje kariere hrvaškega pevca. Poleg omenjenih imen so na albumu sodelovali tudi drugi avtorji: D. Dumančic, B. Barišic in N. Ban. Poleg aktualnega singla Rastanimo se in pesmi Žene, za katero je bil videospot posnet v Sloveniji, se na novem albumu nahajajo tudi znan hit Alkohol, ki je nastal v duetu z Mladenom Grdovicem in še devet novih pesmi, ki so narejene v značilnem Stavrosovem repertoarju.
Jasmin Stavros je v dolgih letih intenzivne koncertne kariere izdal veliko albumov. Vse se je začelo z njegovim prvim solo albumom Priče iz kavane leta 1987, nato pa so sledili albumi Evo mene opet, Ljubio sam andela, Prijatelji, E moj čovječe, Dijamanti, Zrak, zemlja zrak, Dio puta mog, Jutrima, Vučja vremena, Krecem ponovo, Nemoj se udavati in najnovejši Ima dana.
MZ
Filmski kotiček
Turist
Vsebina: Skrivnostni in fatalni Elisi Clifton-Ward sledi najmanj polovica Interpola pod vodstvom mladega, zagretega, a dokaj nesposobnega inšpektorja Johna Achesona. Ujeti hočejo njenega skrivnostnega ljubimca, ki je kot velik bankir oropal enega najbogatejših Zemljanov in nato poniknil. Edina pot do njega vodi preko Elise, zato se za njo poleg Interpola poženejo še bogataševe gorile, toda punca jih počasi vodi za nos, ne da bi se oni tega zavedali. Na vlaku za Benetke izbere naključnega
Turist
Izvirni naslov: The Tourist Igrajo: Angelina Jolie, Johnny Depp, Paul Bettany, Steven Berkoff, Timothy Dalton
Scenarij: Florian Henckel von Donnersmarck, Christopher McQuarrie in Julian Fellowes po filmu Jeroma Salla
Režija: Florian Henckel von Donnersmarck Žanr: vohunski film Dolžina: 103 minute Leto: 2010 Država: ZDA
sopotnika, ki je podoben njenemu ljubimcu, da bi svoje zasledovalce zapeljala na napačno sled, toda ta naključni sopotnik se seveda zaljubi vanjo in se noče ločiti od nje. Izkaže se, da se ga je težje znebiti kot Interpola in ruskih goril, čeprav ve, da je njegovo življenje v nevarnosti ...
Film je posnel nemški režiser Florian Henckel von Don-nersmarck, ki je pred nekaj leti dobil oskarja za tujejezični film Življenje drugih. Turist je njegov prvi ameriški film in z njim je že pokazal, da je postal popolna marioneta v rokah velikih studiev. Kar je sicer običajna pot evropskih režiserjev, ki se odzovejo snubitvi Hollywooda.
Film Turist je film, ki je videl veliko, veliko drugih vohunskih filmov, od Hitchcockovih predvsem Sever-severozahod, pa do raznih starih in novih Bondov (v filmu igra celo Timothy Dalton!), ne zamudi pa niti elementov navadnega video pofla, zato nemarno kopira vse njihove znane dialoge in prizore. Priča smo skupku in dolgemu nizu največjih možnih klišejev in slabo definiranim likom, tako da tudi prese-
netljivi konec filma ni prav nič presenetljiv.
Toda ... kljub temu je film zelo gledljiv in kot nalašč za uvod v kakšen petkov ali sobotni večer. Kljub vsem njegovim slabostim boste priča slabim dvem uram napetosti, ki vas bo prikovala na sedež, čeprav je v filmu razmeroma malo akcije. Angelina Jolie je popolnoma dojela, kakšen lik mora igrati in posledično ga je odigrala naravnost fantastično. Takšni žlahtni filmski ženski eleganci starega kova nismo bili priča že nekaj desetletij in Audrey Hepburn ali Katherine Hepburn bi bili nanjo sila ponosni. Čeprav film ne poraja vprašanj, saj spada med običajno nezahtevno filmsko zabavo, pa svoje delo kljub očitni reciklaži opravi več kot odlično. Sprehaja se med resnim
vohunskim filmom do farse in nazaj, ampak to pot opravi dovolj samozavestno, da se zgodba ne sesuje, največji draž filma pa je gotovo njegova ritmika, ki je naravnost popolna. Če filmu odpustimo klišeje, vidimo, da je naphan s prvovrstnimi igralskimi stvaritvami, režijo in fotografijo (zlasti lov na strehah Benetk je posnet prelepo), tako da je edina slaba točka filma Deppova igra, ki je tokrat izrazito neizrazna. Depp je film očitno vzel preveč resno in čeprav njegova vloga zahteva zadržanost, je v njej vseeno šel predaleč. Kljub vsem pohvalam pa seveda ne gre pozabiti, da to ni film, ki bo pustil trajen vtis. Prišel je le zato, da nas dve uri zabava, in to mu je uspelo bolj kot marsikateremu drugemu filmu.
Matej Frece
THE
TOURIST
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net Ponudnik: ThreeAntts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
ČEŠKA ZNAMKA AVTOMOBILOV
DALJŠE VRHNJE ŽENSKO OBLAČILO
POSODA ZA OSLO
OMELO Z RESAMI
PREDUJEM, NAPLAČILO
NAJDIŠČE V EGIPTU
ALEŠ VALIČ
POLOVIČNA OS
DEŽNIK PRI NARODNI NOŠI
TRGAČICA SADJA
NAVIDEZNO ZDRAVILO
'iT*-'- -i/, «f ' Vi.

i	
'V* '	tj
1 .' ■. -	Á¡ '
	i
'-■ 'tiff "	
'. -.t	
EPSKI PESNIK
OSEBNI DOHODEK
OMARA ZA PLAZILCE
LAHEK GRADBENI MATERIAL
TKANINA ZA HALJE
KOMAD PETRA LOVŠINA
RASTLINA PERUNIKA
KORNERJI
KULTURNA RASTLINA
PRAVOSL. DUHOVNIK
UNESEK, UPADEK
BRANKA LEPEJ
SAMARIJ
NENAVADNE ČEZMORSKE STVARI
VISEČA PAPIRNATA SVETILKA
Ugankarski slovarček: ABU SIMBEL = najdišče v Egiptu, ARETINO = italijanski pisatelj in komediograf (Pietro, 1492-1556), ARTEFAKT = umetni izdelek, KEDIV = turški guverner, KERIJA = kitajski okrasni grm z zlato rumenimi cveti, PLACEBO = navidezno zdravilo, RJAVA AKARA = miroljubna južnoameriška akvarijska ribica.
■ueAois '»jodo 'JBAeJi 'rojili 'sapu 'elijan 'Luejaj.
'jaiup 'opeiuv 'M 'jjpoa '}a}sa 'oj 'dod 'so|od '^a 'lus '>1!de 'oauoa} 'uni 'e^ejjqo 'eje^e babíj Jeques nqv 'ejqa§|e 'jareta 'oaueq 'ejezo '|ea»j 'dixie^s :onavdoqoa '9>|uez¡j)i 9) aa}¡saa
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 15. januar:
05.00 Uvod. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.10 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Odprti telefon: 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tjašo M rgole Jukič: Gostja notarka Marija Škovrlj. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
NEDELJA, 16. januar:
5.00 Uvod. NEDELJSKO JUTRO 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahber-ger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja z Marijo Slodnjak. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolov-
cem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
PONEDELJEK, 17. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.15 Iz ljudske zakladnice. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov: 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisnice). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kajzovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz piramida (Vladimir Kajzovar).21.00 V živo z Maručo. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). TOREK, 18. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00.
5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.15 Iz ljudske zakladnice. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.10 Gost Štajerske budilke. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Med Pohorjem in Halozami (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Velenje). SREDA, 19. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.15 Iz ljudske zakladnice. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in s Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). ČETRTEK, 20. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.15 Iz ljudske zakladnice. 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in Iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovi-tev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). PETEK, 21. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.10. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
Horoskop
OVEN
Na delovnem mestu se boste znali postaviti zase. Pred vami bo zanimiv teden, v katerem se vam bo izpolnila srčna želja. Ugodne premike ne bolje bo razbrati v neki večji skupini. Ljubezen bo prinesla mnogo prilaganja. Pogovori bodo odprli tudi tista vrata, ki se zdijo nepremagljiva.
iN BIK
Rdeča nit tedna bo trma. Življenje bo prineslo mnogo prijetnosti in čas bo, da boste rekli bobu bob. Blesteli boste na delovnem mestu. Jasno bo, da vam bodo veselje prinesli drobni trenutki in ustvarjalnost. Sreča se skriva na strani pogumnih ljudi. Romantično bo v ljubezni.
DVOJČKA
Teden, v katerem boste morali narediti zaključke. Razmislite o tem, kaj vas veseli in sledite glasu svojega srca. Na delovnem mestu se bo potrebno mnogo učiti in piliti v znanju. Prilagodljivost vam bo koristila v ljubezni. Romantičen pogovor vam bo vlil zaupanja.
RAK
V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vam pokažejo novo pot. Popaziti boste morali v pogledu denarja. Po drugi strani se vam odpira oaza novosti in dobrih priložnosti na delovnem mestu. Sreča se skriva na strani pogumnih ljudi. Konec tedna vas bo obiskala vila dobre volje.
LEV
Zanimiv in nekoliko nenavaden teden. Na delovnem mestu boste blesteli in ustvarili harmonijo. Toda pred vami je čas, ko bodo uspehi skupinski. Pogovorite se o tistem, kar vas moti ali boli. Prosti čas bo priložnost za razvajanje v dvoje - čeprav bo vaše srce ognjevito. Sprostite se!
DEVICA
Popaziti boste morali na svoje zdravje. Pravilno bo, da telesu dovajate dovolj naravnih vitaminov. Dinamično bo tudi na delovnem mestu, kjer se bodo vaše naloge stopnjevale. Sprostila vas bo narava. Odlično se boste počutili v družbi žensk in cveteli v okrilju doma.
TEHTNICA
Sledili boste svoji resnici. Življenje vam bo prineslo blagostanje in čustveno skladnost. Sreča se bo ojačala v ljubezni in tako boste doživeli mnogo prijetnosti. Osrečili vas bodo tudi prijatelji. Mnogo bo krajših poti in možnosti za osebni razvoj. Na delovnem mestu boste prejeli pohvalo.
ŠKORPIJON
Magnetična energija vam bo v pomoč. Sledili boste glasu svojega srca in tako doživeli ugodnosti. Iz zvezdnih namigov bo razbrati, da vas bo spremljala trma. Sprostile vas bodo vse športne aktivnosti in zimske radosti (drsanje). V ljubezni boste plesali po taktu srčnega izvoljenca.
STRELEC
Ljubezen bo prinesla neko blagostanje. Pogovorite se in na odločen način povejte svoje mnenje. Pred vami je teden krajših poti in dinamike v pogledu komunikacije. Odpravite se na kakšen izlet. Na delovnem mestu bo štela premišljenost.
KOZOROG
Popaziti boste morali v pogledu denarja. Obstaja bo možnost transformacije v pogledu službe. Toda istočasno se vam odpira nova (boljša) pot. Ljubezenska sreča bo odvisna od vaše dinamike. Narediti bo treba tudi zaključke in izdelati osebno bilanco. Sprostilo vas bo branje!
VODNAR
Diplomacija vam bo koristila tako v zasebnem kot tudi na poklicnem področju. Nakazano je, da sevam bodo odprle nove poti in čudovite priložnosti. Vaše ideje in zamisli bodo pionirske in notranji pogum vam bo v pomoč. Istočasno se je modro zavedati, da je previdnost mati modrosti.
RIBI
Obiskala vas bo muza ustvarjalnosti. Tišina bo za vas naravni antibiotik in oblika sproščanja. Seveda boste morali biti nekoliko bolj dinamični v službi. Razbrati bo ugodne planetne vplive za napredovanje. Iskrice strasti se bodo ojačale v ljubezni in tako bo to tudi teden romantičnih izzivov.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
Poročila o aktualnih dogodkih iz naših krajev. Od ponedeljka do petka ob 11.30 in 17.30.
PREKLIC
PORINEK
ORANJE
Dornava • Dvorec poka naprej
Zdaj nevaren dimnik z veliko razpoko
Potem ko se je v drugi polovici decembra na strehi dornavskega baročnega dvorca odlomila težka vaza s podstavkom vred ter zgrmela na tla, so domačini s predsednikom društva za ohranjanje baročnega dvorca Francem Zagorškom pričakovali, da se bo izvedla najnujnejša sanacija najbolj ogroženih delov dvorca.
Toda do sredine januarja se ni zgodilo kaj veliko. „Takoj potem, ko je vaza zgrmela na tla in se razbila, smo o dogodku obvestili pristojno kulturno ministrstvo. Od tam so poslali poziv mariborskemu Zavodu za varstvo kulturne dediščine in slednji so se res odzvali zelo hitro. Ker je bila oz. je še vedno vprašljiva stabilnost podobne vaze na drugi strani strešnega portala, so iz mariborskega zavoda pripeljali tudi dvigalo, a žal je bilo premajhno oz. prenizko, da bi se lahko pregledala in snela druga vaza," je najprej povedal Zagoršek, nato pa nadaljeval: „Trenutno se tako v dvorcu in z njim ne dogaja nič. Razbitine padle vaze smo sami zbrali in naložili na paleto, odpeljane so bile v ljubljanski restavratorski center. Še bolj kot vaze, teh je sicer na celotnem dvorčevskem kompleksu kar 74, nas
zdaj skrbi velik dimnik, ki je počen v dolžini dveh metrov. Če se zruši še ta, potem bo škoda še veliko večja, kot jo je povzročila vaza."
Člani društva za ohranjanje baročnega dvorca Dornava se bodo v prihodnjih dneh sestali na srečanju, kjer se bodo dogovorili, kako in kaj naprej. Dvorec v sedanjem stanju je namreč, kljub temu da ga ministrstvo ni zaprlo, precej nevaren, saj se razpoke širijo povsod. „Želimo si tudi srečanja s predstavniki mariborskega zavoda za varstvo kulturne dediščine, skupaj s predstavniki kulturnega ministrstva oz. predstavniki direktorata za kulturno dediščino in upamo, da nam ga bo uspelo organizirati čim prej. Puščati dvorec v takem stanju, kot je zdaj, pomeni zelo hitro propadanje vsega, kar zaenkrat še stoji. Osebno sem prepričan, da se direktorica
Potem ko je s strehe zgrmela velika okrasna vaza, zdaj grozi, da se dimnik.
Foto: SM
bo podrl še
omenjenega direktorata Damjana Pečnik zelo trudi, vendar je problem tudi v sedanji rigidni zakonodaji. Menim pa, da bo država vseeno morala spregledati, da toliko gradov, kot jih ima še vedno v lasti, enostavno ne more sanirati in vzdrževati. Potreben bo pač preskok, drugačen pristop, bodisi da dobijo dvorce oz. gradove v roke občine bodisi da se prodajo tistim, ki imajo interes in kapital. Bojim se edino, da bo za številne naše gradove prepozno, če bo takšno stanje še trajalo, saj v ruševine potem ne bo vlagal več nihče."
Za dvorec Dornava je bilo sicer v zadnjih 15 letih, odkar obstaja omenjeno društvo, predvidenih že vsaj 19 različnih dejavnosti oz. namembnosti; med njimi se je pojavila tudi opcija ureditve igralnice, ki pa takrat ni bila ravno sprejeta z odprtimi rokami. Danes takratnega investitorja ni več, Zagoršak pa ob tem še pravi: „Odkrito priznam, glede na vse, kar se je dogajalo doslej in kako se pravzaprav nič ne premakne, da nam je danes že vseeno, kakšna dejavnost bi se odvijala znotraj dvorca. Pomembno je le, da se dvorec sanira in ohrani svojo prvobitnost ter da živi naprej!"
SM
Potepanje po evropskih mestih • Sevilla (4. del)
Na stičišču Evrope in Afrike
Kaj se je zgodilo z vsem zlatom ob prihodu španskih vojaških sil, ni povsem jasno, vsekakor pa jih danes ni več moč videti.
Kar precej razočaran nad skromno uporabnostjo tega objekta me pot ob reki ponese do Real Maestranze ali arene bikoborb. Od zunaj pravzaprav izgleda kot majhen športni objekt iz obdobja pred prvo svetovno vojno. Le nekaj kipov matadorjev opominja na prisotnost pomembne tradicije.
Ob vstopu v areno občutiš neznanski pogum in nepojmljivo predanost. Ko stopaš skozi vrata arene, skozi žile steče poseben občutek veličastnosti. Domišljija mi ne dovoli, da se ne bi prelevil v pokončnega matador-ja. Prav takšnega, kot ga prikazujejo tradicionalne risbe. »... pred menoj se nahaja peščeno prizorišče, kjer čakam na pobesnelega bika. Plesalke flamenka mi mahajo z rdečimi robci v pozdrav, nekatere med njimi v
imenu ljubezni. Tisoče ljudi vzklika moje ime, ko se v sinhronih gibih umikam maščevalnim se gibom živali. Zabodem prvo kopje in drugo. Bik v svoji nepopustljivosti in borbenosti hrepeni za svojim življenjem. Vendar mu zadam zadnji udarec. Pred mojimi nogami se mu iztekajo zadnje minute, zadnji izdihljaji. Še enkrat več je matador odigral vlogo boga. Cvetje leti iz vseh strani...«.
Prodoren glas varnostnika ugasne moje misli in domišljijo, saj se vrata arene počasi zapirajo. Čeprav mi vsi moralni principi govorijo zoper nedolžno ubijanje živali, sem se pravzaprav z lahkoto poistovetil z matadorjem. Človeški nagon? Morebiti. Čeprav najverjetneje zgolj želja po slavi in heroizmu premaga razum in človečnost. Želel bi verjeti, da večina bikov v borbi pokaže pogum do te mere, da ga matador ne ubije, temveč je njegovo življenje namenjeno osemenjevanju mladih krav. Na žalost takšno usodo doživijo le najpo-gumnejši. V času obiska Andaluzije je
Foto: Uroš Zajdela
Notranjost mogočnega obzidja v palači Alcazar, ki ima izrazito islamske prvine.
bila sezona bikoborb končana, tako precej okrutnega dogodka. Morebiti da si nisem uspel v živo ogledati tega je tako še najbolje. tradicionalnega mističnega, a hkrati	Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Repiiza »Srbskega novega leta«
Sobota, 15.1.2011, ob 19.00 v Klubu Gemina XIII.
Srbske kulinarične specialitete iz beograjske restavracije »Mala Slavijo« ab zvokih srbske
glasbene skupine Jagori in trubačev iz Vranjske banje.
Cena večerje in praznovanja znaša 20 € na osebo.
Možnost prenočevanja: cena 45 € na osebo v dvoposteljni sobi.
Dodatne informacije in rezervacije: 74 94 500
III. PRIMUSOV PlfS V KLUBU GEMINAKIII
Sobota, 5.2.2011, ob 19.00 v Klubu Gemina XIII z legendarno skupino Pepel in kri.
Pr
Grand Hotel Primus

Osrednji vrtovi kraljeve palače, nad katerim bdi mogočna Giralda.
Foto: Uroš Zajdela
Foto: Uroš Zajdela
Le streljaj od osrednjih zgodovinskih mestnih značilnosti se nahaja znameniti Španski trg iz zadnjega mestnega obdobja. Danes namenjen predvsem radovednim turistom, ki se lahko za borih 7 evrov popeljejo po umetnem kanalu.
Pullus in Primus - Ptujsko klet
Petek, 14.1.2011, ob 20.00 v Klubu Pemina XIII
Cena na osebo znaša 15 €, 20 % popusta za upokojence in študente
Kulinarična ponudba v Restavraciji lila
Tris lignjev (polnjeni, ocvrti in lignji no žaru) za 2 osebi: 15 € Družinska plošča za 4 osebe (2 odrasli osebi in 2 otroka): 25 € Ponudba velja v decembru in januarju.
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
GEMINA ~
A.
Ptuj • Novo obdobje v obratovanju CERO Gajke
Z Javnimi službami rešitev za tehnologijo in ločeno zbiranje
Občinsko javno podjetje Javne službe Ptuj pod svoje okrilje v kompletu prevzema deponijo Gajke. To se bo zgodilo 1. februarja letos. Zbiranje in odvoz odpadkov pa še naprej ostajata dejavnosti podjetja Čisto mesto.
Zaposleni na deponiji bodo od 1. februarja letos delavci občinskega javnega podjetja, ki bo po novem tudi odgovorno za tehnološki razvoj, zagotoviti pa mora tudi prave pogoje za ločeno zbiranje odpadkov. Inšpekcijski nadzor nad ločenim zbiranjem odpadkov je pokazal, da vsi pogoji za ločeno zbiranje odpadkov še niso zagotovljeni, čeprav smo to na Ptujskem pričeli izvajati že pred desetimi leti. Trenutno največji problem pa je, da deponiji grozi zaprtje, ker nima okoljskega obratovalnega dovoljenja, ki ga je podjetje neuspešno pridobivalo od leta 2006. O tem smo se pogovarjali s ptujskim županom Štefanom Čelanom.
„Slovenija je sprejela Evropsko zakonodajo, ki zelo natančno in nedvoumno govori, kdo sme in na kakšen način sme opravljati obvezne gospodarske javne službe, njihovo opravljanje pa bi morali urediti v triletnem prehodnem obdobju. Obvezne gospodarske javne službe je po tej zakonodaji mogoče opravljati na dva načina, skozi javno podjetje z neposredno podelitvijo koncesije za opravljanje te dejavnosti in izbiro izvajalca z javnim razpisom na trgu. S koncesijo ni nič narobe, zatakne pa se pri določilih, ki govorijo o tem, kdo sme upravljati z obveznimi gospodarskimi javnimi službami v primeru, če je bil ta objekt, v našem primeru deponija, zgrajen z nepovratnim evropskim denarjem. Tu je stvar zelo jasna, zapisano je, da se smejo takšne investicije predati v opravljanje izključno javnim pravnim osebam. Po Evropski zakonodaji so javne pravne osebe zgolj tiste pravne osebe, kjer so lastnice javne pravne osebe. V taki družbi ne sme biti zasebnega kapitala, v taki družbi je lahko samo javni denar. Ustanoviteljica take pravne osebe je lahko država ali občina ali nek drugi javni organ (tudi pokrajina). V precepu smo se v MO Ptuj našli pri vseh obveznih gospodarskih javnih službah, ker že omenjenih dveh pogojev ne izpolnjujemo na nobenem področju. Če bi obstoječim gospodarskim družbam, ki niso javne službe, temveč zasebne, podelili koncesije, ne bi mogli na nobenem področju priti do evropskega denarja. S tem problemom se srečujemo pri izgradnji centralne čistilne naprave, ta problem imamo pri kanalizaciji in na isti problem smo naleteli v letu 2010, ko smo oddajali vlogo za kohezijska sredstva za obnovo deponije. Da bi se v bodoče s temi problemi več ne srečevali, smo ustanovili javno podjetje, Javne službe Ptuj. Ob pravnem vidiku, ki smo ga morali upoštevati, velja omeniti tudi organizacijski vidik. Občina, ki je kazensko in ma-
terialno odgovorna za izvajanje obveznih javnih gospodarskih služb, ki so v tem trenutku organizirane v zasebnih družbah, ne more vzpostaviti nadzora. V Čistem mestu, ki je zasebno podjetje, v 72 odstotkih je njegov lastnik avstrijsko podjetje Saubermacher, v 28 odstotkih pa Komunalno podjetje Ptuj, občina oziroma občine nimamo nobenega predstavnika v organu upravljanja tega podjetja. Ker je po zakonu o gospodarskih družbah to tajna družba, nimamo vpogleda v njihove podatke, s kakšnimi ljudmi delajo, ali imajo potrebna znanja, so njihova osnovna sredstva dovolj kakovostna itd. Sistem je bil v preteklosti celo tako nastavljen, da se je ves denar za izgradnjo deponije kot za upravljanje z deponijo stekal na transakcijski račun tega zasebnega podjetja. Take organiziranosti si ne smemo dovoliti in je tudi v prihodnje več ne bomo imeli. Še nekaj zgodovine, leta 1994 se je na Ptuju ustanovilo podjetje Eko les, v katerem je bila nemška multinacionalka Rumpold 97-odstotna lastnica, trije odstotki pa so v lasti direktorja in zaposlenih. Čisto mesto je ustanovil Eko les in bilo tudi njegov 72-odstotni lastnik, v 28 odstotkih pa v lasti Komunalnega podjetja Ptuj. Ves čas pa si je za vstop na slovenski trg prizadevalo tudi avstrijsko podjetje Saubermacher. Med obema tujima podjetjema je neprestano potekala tekma, kdo bo osvojil ta trg. Ptujčani so zagovarjali nemško multi-unacionalko. Pred tremi leti me je lastnik Saubermacherja seznanil s tem, da je Rumpold obupal nad ekipo v Sloveniji, da ne verjame več, da bo pridobil večji tržni delež, zato se umika s slovenskega trga ter ponuja prodajo deleža Eko lesa v Čistem mestu Saubermacher-ju. Takrat sem dal vedeti, da tako, kot je sedaj organizirana družba, v bodoče nikoli več ne bo. Minimum, ki ga bomo zahtevali, bo, da bodo občine imela najmanj 51-odstotni delež, zasebnik pa 49 odstotkov, če bo zraven. Z direktorjem Sau-bermacherja sva bila dogovorjena, da me bo, če bo prišlo do prodaje, pravočasno obvestil. S temi namerami sem seznanil podjetji Eko les in Čisto mesto. Prepričevali so me v nasprotno, da se kaj takega ne more zgoditi, da mali Saubermacher ne bo mogel kupiti tako velikega podjetja, kot je Rumpold. Na koncu je prišlo do zelo neprofesionalne odločitve, Saubermacher me niti pisno niti ustno ni obvestil, da so na svojo pest izpeljali nakup Rumpoldo-vega deleža, pripojili podjetje Eko les in ga ukinili, s tem pa so avtomatsko postali 72-odsto-tni lastniki podjetja Čisto mesto Ptuj. Tako neprofesionalne poteze ljudi zahodnega sveta
glede na predhodne dogovore nismo pričakovali. To smo jim tudi dali vedeti," je zakonske in organizacijske razloge za prenos deponije v občinsko javno podjetje podrobneje pojasnil župan Štefan Čelan.
Bodo Gajke zaprli?
Mestni svetniki so ustanovitev občinskega podjetja Javne službe podprli z vsemi 29 glasovi. Skladno z zakonodajo so se v MO Ptuj trudili, da bi potrebne postopke izpeljali že do konca leta 2010, da bi Javne službe že v tem letu postale upravljavec deponije. Za zbiranje in odvoz odpadkov pa se mora izvajalec izbrati preko javnega razpisa za zbiranje in odvoz v vseh občinah, ki so vezane na CERO Gajke. Za upravljanje z deponijo MO Ptuj drugih občin ne potrebuje, ker se ta nahaja na območju MO Ptuj in je zanjo odgovorna MO Ptuj, zbiranje in odvoz odpadkov pa je obvezna javna gospodarska služba, za katero se morajo izreči vse občine. Čisto mesto je imelo v letu 2010 pogodbo za zbiranje in odvoz odpadkov, ki jo je podpisalo z javnim podjetjem. Izveden je bil razpis, na katerega se je prijavilo Čisto mesto. Na tem razpisu je bilo izbrano kot operativni izvajalec. Za leto 2011 je pogodba na mizi, pred podpisom jo je treba še uskladiti. Za zbiranje in odvoz je bila podpisana pogodba z možnostjo podaljšanja, torej s formalno-pravnega vidika je zadeva pokrita, za upravljanje z deponijo pa imajo pogodbo Javne službe, pojasnjuje Čelan. V decembru lani je bil objavljen javni razpis, na katerega se je javilo prek 50 zaposlenih podjetja Čisto mesto, v tem trenutku potekajo vse potrebne formalnosti glede njihovega prehoda. Od 1. februarja bodo
le-ti zaposleni v podjetju Javne službe Ptuj. V MO Ptuj razpolagajo z imeni in priimki ljudi, ki so delali na opravljanju dejavnosti deponije, ne tistih, ki delajo na odvozu, zbiranju in v upravi. Pogovarjali so se tudi o možnostih neposrednega prenosa delavcev z ene pravne osebe na drugo pravno osebo. To bi se izšlo pri dveh enakih pravnih osebah, če bi bila na primer dva zavoda, dva d. o. o., ker pa gre za prenos iz zasebnega na javno podjetje, pa to ni bilo mogoče. Z delavci so se dogovorili, da smo jim izdali pogodbe za določen čas, za eno leto. V tem času pa bo potrebno vse urediti tako, kot to velja za javne uslužbence. Uprava je v tem trenutku ostala na Čistem mestu, v okviru katerega se še vedno opravlja zbiranje in odvoz odpadkov. Po neuradnih informacijah naj bi imela oba vodilna delavca podjetja že odločbe za upokojitev.
Kot pravi ptujski župan Štefan Čelan, so prva štiri leta njegovega županovanja z menedž-mentom podjetja Čisto mesto zelo dobro sodelovali. Potem pa so se pričeli 'razhajati'. V tem trenutku imajo zelo hude težave, kajti po zakonu je bil upravljavec deponije dolžan pridobiti IPPS-dovoljenje, od leta 2006 podjetju Čisto mestu oziroma njegovemu mene-džmentu ni uspelo pridobiti tega dokumenta. „To pomeni, da nam grozi zaprtje deponije. V tem trenutku ta problem intenzivno rešujemo. Javne službe vključujemo zato, da se bo po eni strani deponija tehnološko nadgradila, oddan je bil evropski projekt za sofinanciranje s strani kohezije, v katerem predvidevamo nove tehnološke rešitve, in da bi se zagotovili pravi pogoje za ločeno zbiranje odpadkov. Javne službe so službe, pri katerih
ima javnost možnost vpogleda v njihovo delo in kjer ima javnost tudi možnost vpliva. Treba je povedati tudi to, da je imel Saubermacher na Ptuju še edino deponijo, kjer so opravljali vse štiri obvezne javne gospodarske službe. Ob-
delava komunalnih odpadkov je povsod drugje že bila v pristojnosti lokalnih skupnosti, lokalne skupnosti so si za to organizirale druge pravne osebe," je še povedal ptujski župan Štefan Čelan.
MG
CK RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3

Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
piujsKA itLLuifiJA i v PROGRAMSKA SHEMA PeTV
10:S0 16:3! Ponovitve oddaj prejšnjega te 16:30 Pil» m rajnika 11:30 Hrana in vi-io Z0:0D Ptujski tuniki - ponovitev
To In moj pikiie 22:2DVitaslrani
Neielja:
9=15 OtiTjSka ccdaja Gorišnita
10:10 -16:30 Ponovitve oddaj prejšnjega dne
16:30 Polki in ntijolka
17:30 Knna in vin
19:30 Povabilo na kavn- ponovitev
20:00 Ptujski kronika- ponovile« vse h Lr e h oddaj
21:30 Mudil
22:00 Videistrani
345 OtriSki oddaji Girijniti
M-16:30 Ponovit» oddij prejinjeja dne
16:30 Pilki in majolka
19:00 Ptujski kronika
19:15 Povabilo na luno- ponovitev
20:00 Ptujska kronika-ponovitev
20:15 Konctrt Mi Kralj 3. dil
21:1 i Lokacija Sine niji
21:2i Med 10
22:00 Ptujski kronika- ponnvitEv 22:13 Videnstrani
Ponedeljek:
9:30 - 16:30 Ponovitve oddaj pujšnjega dne
16:30 Polka In majolka
1J:30 Hrara in vino
18.0D Lokacija Slovenija
21:30 to bi mij poklic
22:20 Videostra ni
OdsLej tudi 13 T2
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 14. januarja 2011
PETKOV VEČER
Bodite nocoj tf družbi oddaje Z q(asbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radlo-tednilul
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju Am i s TV
SIP
TI
SPORED ODDAJ
PETEK 14.1.
8.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 9.00 Zaključek na OŠ Lenart 9.55 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL
11.30 Ptujska kronika PeTV 17.00 Glasbena oddaja 18.00 10 let Twirling Lenart 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 Polka In majolka 23.00 Video strani SOBOTA 15. 1. 8.00 Zaključni koncert OŠ Markovci 9.30 Oddaja o kulturi 10.00 10 let Twirling Lenart 11.00 Polka In majolka 12.00 ŠKL 12.50 VIDEO STRANI 18.00 Polka In majolka 20.00 Koncert Optimisti Nova Vas 21.30 Ormož-MNP 22.15 Polka In majolka 23.15 Povabilo na kavo 23.45 Ptujska kronika PeTV 24.00 Video strani
NEDELJA 16. 1.
8.00 Utrip iz Ormoža 9.00 Hajdlna - S pesmijo v novo leto 10.10 ŠKL
11.00 Ljudski pevci Lancova vas 13.00 Mladinski cerkveni zbori na Polenšaku 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Iz občine Destrnlk 18.3010 let Twirling Lenart PONEDELJEK 17.1. 8.00 Praznični koncert Tamburašev Vidma 9.00 Utrip Iz Ormoža 9.45 ŠKL
10.30 Ptujska kronika PeTV 17.00 ŠKL
18.00 Ljudski pevci Lancova vas 20.00 Koncert Optimisti Nova Vas 21.30 Markovci - Iz domače skrinje 22.30 Povabilo na kavo 23.00 Mozaik kulture 23.30 Video strani
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL. UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.miklavz@grnail.corn
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
BMW 318 TD KARAVAN	2002	6.180,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN BERLINGO 2.0 HDI	2005	6.280.00	KLIMA	KOV. MODRA
CITROEN C51.6 HDI DYNAMIQUE	2008	13.750,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRN
FORD FOCUS 1.6 TDCI KARAVAN	2006	6.850,00	KLIMA	SREBRN
FORD MONDE01.8 TDCI KARAVAN	2008	13.750,00	AVT. KUMA	SREBRN
MAZDA 5 2.0 CD	2007	13.200,00	AVT. KUMA	ČRNA
NISSAN 0ASH0A11.5 DCIACENTA PACK	2008	15.970,00	AVT. DIG. KUMA	SREBRN
RENAULT ESPACE 1.9 DCI CQNF. EXPRESSION	2006	9.980,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN	2007	7.680,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRN
RENAULT MEGANE 1.9 DCI EXPRESSION UM.	2007	7.750,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE LUX	2008	9.380,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
TOYOTA COROLLA 2.0 D 0-4D	2005	7.390,00	KLIMA	KOV. SIVA
VW GOLF V 1.9 TDI LIMUZINA	2005	9.150.00	AVT. KUMA	KOV. ZLATI
VW PASSAT 1.9 TDI CONFORT LIMUZ.	2005	11.200,00	AVT. KUMA	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDI UMUZINA	2006	10.970,00	AVT. KUMA	KOV. MODRA
ILI RIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
ODKUPUJEMO različne sortimenle hlodovine:
rdeči bor, zeleni bor, smreka ter ostale vrste hlodovine. Odkupujemo tudi celulozni les, tehnični les, drva, goli. Kontakt: 041 751 208 in 041 665 373, C-LES, d. o. o., Cesta v Železnike 8, Loče.
/^S zaščita
' -Rogozniška c.13, Ptuj
OBRTNIKI, PODJETNIKI DRUŠTVA, EKIPE
poklicna oblačila, obutev, rokavice, polo, T-shirt majice, bunde, vetrovke, telovniki
Kompletna oprema
na enem mestu z vašim logotipom V 48. URAH
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549372-605
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD, OBNOVA KOPALNIC
FRANC STRELEC, s. p.
Prvenci 9 b GSM: 041 730 857
DO 10 % POPUSTA
dvomesečno brezplačno vodenje poslovnih knjig
Računovodske storitve
Želite sodobne, enostavne, hitre in poceni računovodske storitve, potem smo pravi za vas, Za s.p., d.o.o., društva... Za novoustanovljene s.p. nudimo prva dva meseca brezplačno vodenje računovodstva. Brezplačno svetovanje in pomoč pri ustanovitvi s.p. ali d.o.o.
rkS IBC d.o.o.
Ulica 25 maja 14,225(1 Ptuj
OSI 306 312 /info@marks.si

0ÜQOÖGO OWOO
Smo srednje veliko trgovsko podjetje in zaradi reorganizacije zaposlimo:
Samostojnega računovodja M/Ž
Odgovorni boste za samostojno računovodenje in vodenje oddelka računovodstva celotne skupine. Pričakujemo kandidate z: -VI. ali VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri -vsaj 5 let izkušenj s samostojnim bilanciranjem -nadpovprečno dobrim poznavanjem davčne zakonodaje
Nudimo prijetno delovno okolje, možnost nadaljnjega izobraževanja in stimulativno plačilo. Zaposlitev se sklene za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Za oddelek računovodstva zaposlimo:
Administrator-knjigovodja M/Ž
Imate vsaj B leta izkušenj z delom v računovodstvu, z obračunavanjem plač, ddv-ja, knjiženjem glavne knjige? Imate vsaj VI. stopnjo izobrazbe, ste se pripravljeni nadalje izobraževati? Nudimo prijetno delovno okolje, možnost nadaljnjega izobraževanja in korektno plačilo. Zaposlitev se sklene za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Vlogo z življenjepisom pošljite na elektronski naslov info@pikapolonica.com do 21. januarja 2011.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
I Znamka Letnik		Cen£>	Oprema	Barva
seat toled01,8 20v signo	2000	3.250,00	avt. klima	kov. srebrna
citroen c31,11	2006	5.700,00	servovolan	kov. olivna
peugeot 1061,01	1999	1.450,00	2xairbag	k0v.b0rd0
peugeot 2061,4ixt	2003	3.700,00	klima	kov. zelena
daewoo nubira 1,616vsx	2003	3.700,00	prvi last.	kov. zlata
dacia logan mcv 1,5 dci	2008	5.800,00	prvi last.	bela
citroen picass01,816v sx	2000	3.590,00	avt. klima	kov. srebrna
mazda 6 2,0 cd karavan	2003	5.890,00	avt. klima	kov. zelena
peugeot boxer 2,0 hdi tovorno	2006	6.000,00	prvi last.	bela
daewoo kalos 1,416vse	2003	3.490,00	serv. knjiga	kov. srebrna
hyundai geiz 1,3 funky	2003	3.680,00	prvi last.	kov. srebrna
renault espace 2,2 dci expr.	2003	6.600,00	prvi last.	kov. srebrna
chevrolet lacett11,616v sx	2004	4.490,00	51.000 km	kov. sv. zelena
chevroletsparko,8 star	2007	4.490,00	25.000 km	rdeča
hyundai getz1.416vgl	2006	4.900,00	prvi last.	kov. sv. modra
suzuki ignis 1,4glx	2003	4.560,00	klima	rdeča
citroen c4grand picass01,6 hdi busines	2007	12.900,00	klima	kov. črna
jeep dodge caliber 1,8	2007	9.900,00	klima	kov. Črna
vw passat 1,9tdi comfort variant	2007	12.900,00	serv. knjiga	kov. siva
ssangyong rexton ii 2,7 xdi avt. executive	2006	14.490,00	serv. knjiga	kov. Črna
peugeot 2071,416v	2007	7.450,00	avt. klima	kov. zlata
bmw x5 3,0 d avt.	2005	21.900,00	webast0	kov. Črna
renault laguna 1,9 dci rxe limuz.	2000	2.130,00	klima	kov. mlsja
bmw 3181 coupe	2001	6.470,00	usnje	kov. siva
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni ca 52, Ormož, GSM 041 250 933
KMETIJSTVO
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187
FASADERSTVO Vladimir Irgl, s. p. Lancova vas 54 a ,Videm 2284, tel 041 226 767, izdelujemo demit fa sade in zaposlimo delavce z zna^ njem izdelave fasad in štukaterstva in pleskarstva.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na poročnem obredu. SALON BARBI, Mala vas 1 d, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
*mdumed
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
PLESKARSKA IN IZOLACIJSKA DELA, AZA, d. o. o., Slomi 16 a, Polenšak, GSM 041 396 502, nudi izdelavo vseh fasad in vseh pleskarskih del.
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PRODAM kompresor, 200-litrski, malo rabljen. Telefon 040 188 326.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine. Tudi na panju. Možno plačilo takoj. G.O.Z.D-BIO-LES, Medved Vlado, s. p., tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PRODAM bukova drva. Možna dostava. G.O.Z.D-BIO-LES, Medved Vlado, s. p., tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih z doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
KUPIM traktor in ostale kmetijske stroje. Tel. 031 210 794.
PRODAM bukova drva, možnost razreza na 25 ali 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
KUPIM traktor Ursus ali IMT. Tel. 051 639 777.
KUPIM traktor Zetor, tel. 070 521 564.
BELE kokoši, 4 kg, po 3,80 € za žival, naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM trosilec za mineralna gnojila in apnenec ter dvobrazdni obračalni plug s podpornim kolesom. Tel. 051 211 826.
PRODAM dva bikca simentalca, 130 kg, črno-beli, 250 kg, ter bukova drva, razkalana na 1 m. Tel. 769 1731.
PRODAM prašiča, težkega od 150 do 180 kg, domače reje. Tel. 031 284 482.
KUPIM tračni obračalnik SIP, pajka na dve vreteni SIP in puhalnik Tajfun z motorjem. Tel. 041 261 676.
PRODAM belo vino, sortno in mešano, ter jabolka za ozimnico. Tel. 02 764 49 21 ali 070 713 014.
PRODAM telico za nadaljnjo rejo, staro 13 mesecev. Pokličite po 18. uri. Telefon 02 763 34 21.
PRODAM sivo telico v devetem mesecu brejosti. Tel. 02 757 11 81.
PRODAM štiri prašiče, 120 kg. Cena po dogovoru. Tel. 041 818 286.
SILAZNE bale prodam. Tel. 041 521 863.
PRODAM odojke, Stojnci, tel. 766 90 01 ali 031 845 522.
PO ZELO ugodni ceni prodam teličko, črno-belo, A-kontrole, staro 10 dni. Tel. 041 599 567.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek Starše 23.
PRODAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišeš, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale, možna dostava. Tel. 769 26 91.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM oddam garsonjero, 36,5 m2, v Ulici 25. maja 10. Mesečna najemnina 230 € + stroški. Tel. 041 368 422.
NEPREMIČNINE
PRODAM hišo v Kicarju. Telefon 041 906 617.
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
Ni res, da si odšla, nikoli ne boš! Ujeta si v naša srca z najlepšimi spomini, vsak naš korak spremljaš v tišini.
SPOMIN
V januarju minevata dve žalostni leti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga in dobra mamica ter omica
Cecilija Fekonja
Hvaležni smo vsem, ki ste v mislih z njo ter ji prižigate sveče.
Omica, zelo te pogrešamo.
Tvoji otroci z družinami
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
.PRODAM gradbeno parcelo v Ga-jevcih. Tel. 031 233 264.
MOTORNA VOZILA
Do 50 % znižanje zimskih in letnih avtoplaščev (do odprodaje zalog). Vulkanizerstvo Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
C^lEOTO m® hom \m fm®™©!
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
DELO
VOZNIKA C-, E-KATEGORIJE z izkušnjami v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
RABLJENO Marles kuhinjo s štedilnikom, hladilnikom in pomivalnim koritom prodam. Tel. 041 349 775.
www.tednik.si
Prireditvenik
NOTESDENT d.o.o.
Itajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 6710
Mostlček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12. ure Zorica Tosič, dr. dent. med. V Majšperku
RADIOPTUJ
ta ¿filetee WWW. ra d i o-p t u ¡ .si
Petek, 14. januar
16.00 Ptuj, Mestno gledališče, Picasso, za dijaški abonma in izven 17.30 Slovenska Bistrica, Dom svobode, monokomedija Čistilka Marija 19.00 Ormož, Kulturni dom, komedija Odlikovanje 20.00 Ptuj, Dom kulture Muzikafe, Konstelacijajazz 20.00 Slovenska Bistrica, Dom svobode, monokomedija Čistilka Marija
-	Kog, Antonovanje na Kogu, Antonovo kegljanje, kviz, Čurkarijada
-	Maribor, pri Koloseju, brezplačno drsališče
Sobota, 15. januar
18.00 Sveti Tomaž, kulturna dvorana, komedija Mama je umrla dvakrat, v izvedbi
dramske sekcije KD Frana Ksavra Meška 18.30 Kog, cerkev sv. Bolfenka, Antonov koncert, Musica Sacra Wien 19.00 Voličina, kulturni dom, komedija Drzni in poskočni v izvedbi ŠUS teatra iz Ptuja
19.30 Maribor, SNG, balet, La Boheme, VelDvo, za izven 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Picasso, za izven 20.00 Maribor, SNG, drama, premiera Kar hočete, StaDvo, za abonma Drama premiera
-	Kog, Antonovanje na Kogu, srečanje starodobnih vozil, slovesna sveta
maša, kulturni program
Nedelja, 16. januar
10.00 do 16.00 Ptuj, na gradu, družinski Muzejski vikend, »Naučili se boste plesati s prsti, spletali boste šale za medvedke, mamice, prijatelje, zase ...«
Kino Ptuj
Petek, 14. januar, ob 18.00 Art risanka: Panika na vasi - animirana komedija. Ob 19.30 Paranormalno 2 - grozljivka. Ob 21.10 Art program: Morilec v meni - kriminalna drama.
Sobota, 15. januar, in nedelja, 16. januar, 16.00 Megaum (sinhronizirano v slovenščino) - animirana pustolovščina. Ob 18.00 Art risanka: Panika na vasi - animirana komedija. Ob 19.30 Paranormalno 2 - grozljivka. Ob 21.10 Art program: Morilec v meni - kriminalna drama.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Ptuj z optimizmom v Evropsko prestolnico kulture. Prošnja za pomoč družini Piškur v Zgornjem Gruškovju. Zbiranje podpisov za referendum proti novemu pokojninskemu zakonu. Nezadovoljni študentje zbirajo podpise. Tržnica poklicev na Osnovni šoli Breg. 15-letnica lokalnega medija Ptujčan. Center interesnih dejavnosti Ptuj, bogatejši za nov spletni portal. Obiskali so nas Sveti trije kralji. Revija Monitor predstavlja novosti iz sveta elektronike. Stopimo v svet glasbe.
OSMRTNICA
V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 73. letu starosti po kratki in hudi bolezni zapustil naš dragi
Slavko Ivanovic
podpolkovnik v pokoju
Od njega se bomo poslovili v petek, 14. januarja 2011, ob 14. uri na Rogozniškem pokopališču.
Žalujoči: žena Sonja, hčerka Vojka in sin Dino
z družinama
Tvoj pogled se več ne smeje, tvoj dotik nas več ne greje. Ni te več v hiši, tvoj glas se več ne sliši, nikjer te ni in to boli.
Čas nazaj bi zavrteli,
da lahko bi te objeli.
Zdaj ostale so nam solze, zdaj ostali so
spomini, ki ne bodo te vrnili.
V SPOMIN
Tiha bolečina nas spremlja tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, dedek in tast
Stanko Kobe
IZ CIRKULAN 52 A 17. 1. 2008-17. 1. 2011
Hvala vsem, ki počastite spomin nanj, mu poklonite nežno misel, cvet, prižigate svečke.
Vsi tvoji najdražji
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta in dedija
Boža Krušiča
IZ PTUJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam stali ob strani v težkih trenutkih, izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Še enkrat hvala vsem.
Njegovi najdražji
Kako je hiša sedaj prazna, ko tebe več med nami ni. Bila nekoč tako prijazna, sedaj otožna, tuja se nam zdi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka, tasta in brata
Franca Kodermana
1. 10. 1942-4. 1. 2011
S POBREŽJA 28, VIDEM PRI PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala govornikom g. Šeguli, ge. Ditinger, ge. Černila in dr. Kožuh-Novakovi, hvala podjetju Zavarovalnica Maribor, d. d., hvala duhovnikoma župnije sv. Vida za opravljena obreda, podjetju Mir. Hvala DU Videm, PZDU Spodnje Podravje, ZDUS in praporščakom.
Hvala zdravstvenemu osebju UKC Maribor in Bolnišnice Ptuj. Hvaležni smo vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni, in vsem, ki boste postali z dobro mislijo ob njegovem preranem grobu.
Žalujoči: njegovi najdražji
www.radio-tednik.si
Kako srčno si ti želel, da še med nami bi živel. Smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili. A smrt pač tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega soproga, atija, sina, brata, zeta, svaka, strica in botra
Franca Krajnca
KICAR 83 B 2. 6. 1962 t 3. 1. 2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam stali ob strani.
Posebej se zahvaljujemo osebju kliničnega centra in Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, Reševalni postaji Ptuj ter internemu oddelku Bolnišnice Ptuj.
Zahvaljujemo se tudi govorniku g. Miru Lesjaku za poslovilne besede, ge. Veri za molitev, župniku za opravljen obred, Komunalnemu Podjetju Ptuj za pogrebne storitve. Perutnini Ptuj, Gradbenemu remontu in OŠ Ljudski vrt.
Še posebej hvala Maksu Menoniju za podporo pri njegovi bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: Marjetka, sin Mitja, hčerka Nina, mama Nežika, sestri Jožica in Ana z družinama ter sestra Irena
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
(Kent)
SPOMIN
Mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi
Alojzij Veber
16. 1. 2010-16. 1. 2011
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko.
Njegovi najdražji
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen kruta je bila močnejša od življenja. Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo ob tebi bili zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta, tasta in dedka
Antona Šibila
*6. 12. 1938 t 27. 12. 2010
TRNOVEC14
Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, ko je mož, oče, tast in dedek pod težo križa, bolečine in trpljenja sklenil svojo življenjsko pot.
Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečene besede iskrenega globokega sožalja.
Žalujoči: vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, tašče in babice
Elizabete Zavec
17. 3. 1933 t 31. 12. 2010 IZ ZAGOJIČEV
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli sožalje.
Hvala gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem in vaškim pevkam za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede ter pogrebnemu podjetju Mir. Iskrena hvala tudi sodelavcem OŠ Mladika, PP, d. d., PC Kmetijstvo in Zaščite Ptuj. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni
Ormož • Komunalno podjetje se ni izognilo kazni
Globa za direktorico in podjetje
Lani smo se pogovarjali z direktorico Komunalnega podjetja Ormož o možnih globah, ki bi doletele podjetje in njo osebno. Napovedi so se uresničile in odločbe inšpekcijskih služb ministrstva za okolje so prišle na naslov Komunalnega podjetja Ormož in direktorice podjetja Pavle Majcen. Podjetje je dobilo globo v višini 10.000 evrov in za 1200
evrov takse, direktorica pa za 1200 evrov globe in 120 takse.
Kazen jih je doletela, ker niso uredili obdelave odpadkov pred odlaganjem na odlagališče. Ker pa so plačali hitro, so plačali le polovico. A to je slaba tolažba, saj problem ostaja in ne bo ga lahko rešiti. Problem so začasno rešili tako, da so uredili obdelavo odpadkov, preden se odlagajo na odlagališču Dobrava. Zato se odpadki iz občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž še vedno vozijo v pred-obdelavo v Lenart, nato pa na deponijo na Dobravo. Takšno „prevažanje" odpadkov ni poceni, in čeprav so cene trenutno zamrznjene, je že kmalu pričakovati povišanje cen storitev za uporabnike, saj so se s prevozom in predobdelavo stroški povečali. To verjetno ne more biti dolgoročna rešitev, vendar je ureditev lastne predobdelave odpadkov na odlagališču Dobrava zanimiva le, če bo okoljevarstveno dovoljenje izdano za dalj časa, v nasprotnem primeru pa je predobdelava na tej lokaciji nesmiselna, je povedala direktorica Pavla Majcen.
Prihodnost je negotova
Ludvik Hriberšek, ki je na komunali zadolžen za ravnanje z odpadki in odpadnimi vodami, je povedal, da na odlagališče Dobrava iz treh občin širšega ormoškega območja letno prihaja okrog 3000 ton odpadkov, okrog 9000 ton pa jih na odlagališče pripelje še podjetje Letnik Saubermacher iz drugih občin. Najmanjša kritična masa, ki pomeni rentabilnost predobdelave odpadkov, pa je 40.000 ton letno. „V tem trenutku nimamo možnosti graditi lastne sortirne linije. Če bo odobreno obratovanje odlagališča na dolgi rok in se bo dejavnost selila v center za ravnanje z odpadki v gli-nokop, bomo imeli z občino Ormož verjetno možnost graditi lastno predelavo, takrat bi bilo to morda smiselno. O višini investicije ne morem govoriti, saj zaenkrat ne vemo, kakšne objekte vse bi potrebovali. Veliko je odvisno tudi od države, predvsem kolikšna sredstva bo iz sistemov financiranja namenjala za te potrebe. Vemo pa, da so za Spodnje Podravje namenjena določena sredstva, nekaj milijonov, ne vemo pa še, kam bodo usmerjena," je povedal Ludvik Hriberšek.
Komunalno podjetje trenutno zelo napeto čaka na pridobitev razširjenega oko-ljevarstvenega dovoljenja, h kateremu so dali tudi vse zahtevane dopolnitve. Eden pomembnih pogojev je bila tudi obdelava odpadkov pred
Kmetje lahko čisto folijo od bal oddajo na zbirnem centru na Dobravi brezplačno. Če pa je folija umazana z ostanki zemlje in krme, z njo ne morejo narediti drugega, kot da jo odložijo, za to storitev pa morajo plačati. Približno 10 % kmetij v ta namen že uporablja zbirni center. Sicer pa se bodo morali kmetje navaditi, da bodo čisto folijo prinašali v center, kajti v prihodnosti bodo namreč vse kmetije, ki so vključene v sistem pridobivanja državnih subvencij, morale z evidenčnim listom dokazovati, da so oddale vse vrste embalaže, škropiv in tudi folijo od bal zbiralcu odpadkov. Na komunalnem podjetju opozarjajo, da je kurjenje folije, kot to počno nekateri kmetje, prepovedano, saj se v okolje širijo škodljivi plini dioksini. Zažiganje folije je tudi kaznivo dejanje in se prijavi na 113.
odlaganjem, ki so jo zagotovili preko centra v Lenartu. Če bodo zadovoljili tudi vsem drugim kriterijem, računajo, da bodo dovoljenje dobili. Če pa bo država spreminjala operativni program, za kar obstajajo nekateri znaki, in v njem ne bo več zajeto odlagališče Dobrava, potem z dovoljenjem ne bo nič. To bi lahko pomenilo, da bo odlagališče Dobrava zaprto z dnevom poteka dovoljenja, oziroma v nekem krajšem roku, ki ga bo določila država. Po boljšem scenariju pa bi država lahko dovolila odlaganje odpadkov še do zapolnitve odlagališča. To bi pomenilo še naslednja štiri leta.
Kaj bo potem, še ne vedo.
Verjetno pa se bodo morali priključiti kakšnemu sistemu, ki bo vzpostavljen v podra-vski regiji.
Bodo dobili občani dodatno posodo?
V treh občinah so tudi v letu 2010 povečali število ekoloških otokov, tako da jih je skupno že 63. Tam občani lahko odlagajo papir, steklo, plastiko in kovine. Na komunali razmišljajo tudi o uvedbi dodatne posode za embalažo. To bi pomenilo, da bi imeli občani dve posodi, eno za mešane komunalne odpadke, drugo pa za vse vrste embalaže. Tako bi število odvozov mešanih odpadkov zmanjšali
Foto: Viki Ivanuša
Pavla Majcen je bila hudo nerazpoložena, ko je morala poravnati predpisano globo. Ludvik Hriberšek pa je napovedal nekatere novosti, s katerimi se bomo srečevali pri odlaganju odpadkov.
na enkrat mesečno. Tak sistem se je ponekod po Sloveniji že pokazal kot uspešen. Na voljo je tudi možnost sistema rumene vrečke, v katero občani zbirajo embalažo, ki pa se odvaža od vrat do vrat.
Ekološki otoki bodo ostali še naprej in občani se jih morajo čim bolj posluževati in jih pravilno uporabljati. Izkazali so se kot zelo uspešni. Količine ločeno zbranih frakcij so se namreč početverile. Ljudje jih masovno uporabljajo, vendar nekateri tam še vedno puščajo mešane komunalne odpadke.
Zato na komunalnem podjetju razmišljajo tudi o globah.
Komunalno podjetje ima kot izvajalec te službe pravico pregledati posode pri gospodinjstvih. Zaenkrat še samo vljudnostno opozarjajo in z listkom opozorijo, kaj je narobe. Zadnje dni so kar nekaj gospodinjstev opozorili na nepravilno sestavo smeti v posodah. Čeprav želijo delovati predvsem preventivno, se bodo občani morali držati navodil. Inšpekcije niso bile mile do Komunalnega podjetja, zato bodo tudi sami počasi prisiljeni začeti kaznovati kršitelje. Po veljavni zakonodaji je globa lahko tudi do 1200 evrov za občana.
„Pri odlaganju odpadkov se vedno zavedajte, da gredo ti odpadki v nadaljnjo obdelavo, kar pomeni, da v posode za mešane komunalne odpadke nikakor ne sodijo kuhinjski odpadki, prav tako ne pepel, niti mrzel. Na sortirni liniji namreč veter pepel odnaša in razmere za delo so nemogoče. Pepel je odlično gnojilo, ki ga lahko uporabimo na domačem vrtu ali njivi in nobenega razloga ni, da bi ga odlagali med odpadke," opozarja Ludvik Hriberšek.
Viki Ivanuša
Črna kronika
S kolesom v drevo
11. januarja okoli 9.10 je 54-le-tni moški iz okolice Ormoža vozil kolo v Mihalovcih. Ko je pripeljal po klancu navzdol, v desni oster nepregledni ovinek, je zapeljal v levo preko vozišča, nato po neutrjeni bankini in travnati površini izven vozišča, kjer je trčil v drevo. Po trčenju je obležal posebno hudo telesno poškodovan ob drevesu, kjer ga je čez nekaj minut našel naključni mimoidoči In o tem obvestil policijo In reševalce.
Afganistance ujeli na meji
6. januarja ob 21.50 so policisti Policijske postaje Ormož v bližini Godenlncev prijeli štiri moške, ki so nekaj minut pred tem nezakonito vstopili na ozemlje Slovenije. Ugotovili so, da so moški, stari med 17 In 25 let, Iz Afganistana, pripotovali v tovornem vozilu Iz Grčije. Pred nezakonitim vstopom v Slovenijo so se dva dni zadrževali v gozdu na hrvaški strani meje. Za pot so plačali 3000 dolarjev po osebi. Tujci so zaprosili za mednarodno zaščito, zato so jih policisti predali Azilnemu domu.
Pijani za volanom
9. januarja ob 15.30 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 34-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom In ta je pokazal 1,15 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
6. januarja ob 2.15 so policisti Policijske postaje Ptuj v Kidričevem ustavili 39-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,33 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
11. januarja ob 0.05 so policisti Policijske postaje Gorišnica v Mo-škanjcih ustavili 30-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,15 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Razgrajal v gostinskem lokalu
11. januarja ob 18. uri je OKC PU Maribor prejel obvestilo, da v gostinskem lokalu v okolici Gori-šnice ena oseba krši javni red in mir. Policisti so odšli na kraj in opravili identifikacijski postopek s 33-letnim moškim iz okolice Gori-šnice, ki je bil pod vplivom alkohola. Ugotovljeno je bilo, da se je v lokalu vedel na posebno nesramen in drzen način. Med postopkom je žalil policiste in nenadoma enega udaril. Ker se ni hotel pomiriti, so policisti za obvladanje uporabili prisilna sredstva.
Foto: Viki Ivanuša
V treh občinah je kar 63 ekoloških otokov in količine ločeno zbranih frakcij so se početverile, vendar je še vedno veliko kršiteljev.
Privoščite si kozarec zdravja
svežiTiaravni pomarančni sok
Napoved vremena za Slovenijo
Če Pavki (15.) dan megla stoji, ' mnogo bolnih ljudi.
Danes bo zmerno, občasno tudi pretežno oblačno in večinoma suho vreme. Predvsem zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah in ob morju megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, ob morju okoli 5, najvišje dnevne od 5 do 10 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo se bo nadaljevalo suho vreme. V višjih legah bo precej jasno in toplo z nekaj koprenaste oblačnosti, marsikje po nižinah in ob morju pa bo megleno.

im
gratis
cah