Št. 21. Trst, nedelj.a dne 21. januarja 1912. Ljubljana Leto 1. NEODVISEN političen dnevnik Uredništvo in upravništvo v Trstu: ulica S. Francesco d Assisi 20, v Ljubljani: Hotel „Mali6“, Šelenburgova ulica. Posamezna Številka t vinarje. Naročnina v Trstu-Ljubljani ne sečno K 1.20; po poSli mesečno K 1.50; četrtletno K 4.50 ; polletH* K 9.—; celoletno K 18.—; za inozemstvo celoletno K 28.—. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi: 3 vinarje i mm. visokosti šesterostolp-ne vrste. — Za odgovor je priložiti znamko. Lepi katoličani. Goriški nadškof dr. Sedej je obsodil zvezo slovenskih klerikalcev z laškimi liberalci v deželnem zboru Goriškem, ker se mu zdi nenaravno, da bi nastopali slovenski katoličani proti laškim katoličanom. Politične razmere na Goriškem so sploh kaj čudne in nerazumljive z ene strani zveza med slovenskimi klerikalci in laškimi liberalci z druge strani pa zveza med slovenskimi naprednjaki in laškimi klerikalci. Na-ravnejša bi bila zveza z ene strani — med obema slovenskim strankama in z druge strani med obema laškima strankama, ali pa zveza med slovenskimi in laškimi naprednjaki z ene in slovenskimi ter laškimi klerikalci z druge strani; v prvem slučaju bi slonel temelj zveze na narodnosti, v drugem slučaju na svetovnem naziranju. Danes ne moremo smatrati klerikalcev — niti slovenskih niti laških — za dobre katoličane in ravno tako ne moremo smatrati niti slovenskih niti laških naprednjakov za pra^e naprednjake, ker se nahajajo v obeh deželnozborskih skupinah — v večini in v manjšini — eni in drugi, klerikaci in naprednjaki Slovenci in Italijani. Nam je popolnoma vseeno kako in kaj misli o vsem tem nadškof dr. Sedej, ali zanimivo je vendar kako so sprejeli naši klerikalci nadškofovo mnenje. Oni so njegovo mnenie kratkomalo odkl nili. ne ozirajo se nanj čisto nič in pravijo, da laški klerikalci pri nadškofu intugirajo proti njim. T je „katoličanstvo* naših klerikalcev, ki vodijo vedno vse politične boje v imenu vere. ki odklanjajo vsako skupno narodno delo z naprednjaki na Kranjskem, ker so jim naprednjaki brezverci, s katerimi oni kot „katoliška“ stranka ne morejo imeti nič skupnega. Na Goriškem se pa ti „katoličani‘ združujejo z laškimi liberalci proti slovenskim naprednjakom in proti laškim katoličanom. _ Kje je tu verska podlaga, na kateri baje počiva naša klerikalna organizacija ? Kaki katoličani so to, ki ne respektirajo mnenja takega cerkvenega dostojanstvenika, kot je goriški nadškof, ko morajo vse t. zv. katoliške stranke brezpogojno vdane in poslušne cerkvenim poglavarjem ? „To je politika', pravi .Slovenec« in priznava s tem, da je vse katoličanstvo naših klerikalcev sam humbug, da se poslužujejo LISTEK. Nostradamus. Sedmo poglavje. Royat e/e Beaurevers, I. Zakaj Royal in zakaj de Beaurevers. „Konec se bliža1*, je hropel ranjenec. .Nemorem več. Kakšen sunek, strela božja, kakšen sunek v prsi! S kom, hudiča, sva imela opraviti ?... Pa ravno meni je prišlo na um, da sva v Melunu napadla tega popotnika ! Satanska misel!...“ IMladi mož se je zdrznil. „Satanska misel je bila to! je ponovil ranjenec s hripavim glasom. „Zakaj nisva napadla kakega miroljubnega meščana, ki bi se nama bil dal brez ugovora sleči do srajce? v političnih boiih zveze samo zato, da obdržijo pod svojo komando verno maso Vedeli smo vse to že zdavna , sedaj pa to priznavajo sami klerikalci, ki izjavljajo da je politika drugo kot vera. t j. da vera nima s politiko nič skupnega. To smo na-glašali vedno tudi mi, to so izjavljale vse napredne stranke in »Slovenec" se je vedno drl, da je vera, prvi in glavni element v politiki. Dobro je, da je prišlo do tega. Mi nikdar nismo gledali v klerikalcih braniteljev vere, sedaj sprevidi morda tudi naše zapeljano ljudstvo da porabljajo klerikalci vero samo kot sredstvo, da obdržijo z njegovo pomočjo ljudstvo na verigah. Zakaj bi šlo slovensko ljudstvo brezpogojno tudi v politiki za duhovniki, ko niti ti ne ubogajo svojih škofov in nadškofov ? Na to vprašanje naj odgovori pobožni ljubljanski „Slovenec“. Iz slovenskih krajev. Prečinski kaplan kazensko prestavljen ? Iz Prečine smo prejeli: Ljudje ki radi zahajajo v novo prečinsko cerkev, vedo povedati, da se je prečinski kaplan v nedeljo z jokajočim glasom poslavljal od svojih vernih ovčic. Tem svojim verniir. ovčicam pa je jokajoči se pastir očital, da so one krive, da mora preje zapustiti faro, kot si on želi, in sicer da so krive tega prestavljenja zadnje občinske volitve. On da se je toliko, trudil za te volitve, zdaj ga pa škof v zahvalo kaznuje s_ tem, da ga je prestavil na slabšo faro. Če ti ljudje, ki radi v cerkev hodijo niso napačno slišali, to nenadno prestavljenje kaplsna ni tako čudno. Kaplan je bila glavna Vintarjeva podpora, je stanoval prav blizo sobe, kjer so vlomili v volilni zaboj in ljudje so se že bali, da tudi kaplana potegnejo v preiskovalni zapor, zato je zanj najbolje, da čim preje izgine iz naše taze. Razen Vintarja in par Marijinih punčk se za njim ne bo nihče jokal. Iz Tolmina. V 16. štev. cenj. lista je nekdo, ki je v najožjem stiku z lahonsko go-riško blagajno priobčil dopis iz Tolmina, ki nikakor ne odgovarja resnici. Dopisnik trdi v omenjenem dopisu, da za ustanovitev samostojne bolniške blagajne nobenemu še v glavo ne pade in da je ta le spekulacija. Dalje trdi, da posluje tilijalka laške goriške blagajne izborno in hvali ta laški zavod kot Ne! Ravno tega neznanca sem si moral izbrati 1... ,Molči! Molči!" je kriknil srdito mladi mož- „Mirno bi bila lahko dospela v Pariz 1“ je povzel ranjenec s čudno razburjenim glasom. „Tam bi bila našla kruha, prenočišče in vsega v izobilju. Ne, pa mi je hudič vsih-nil misel, da sva se ustavila v Melunu! In me je izkušal, hudoba peklenska, z bogastvom neznanega potnika!" „Molči 1 Mol5i! je ponovil mladi mož obupno. .Kakšen sunek ! Pet ran Kristovih ! Zadel me je noter v korenino življenja. Kakšna pest! Kakšen vražji mečevalec ! Ti sam, le-vič moj, si se umeknil pred njim !• Mladi jezdec je zaškripal z zobmi in kriknil kletvico, ki jo je odnesla vihra s seboj. „Umeknil! Da 1 Umeknil sem se ! Jaz — jaz! Res je!" Zgodilo se je: prvikrat! Bilo mi je, kakor da poginem na mestu 1 berač svojo malho. Ako bi ne bila samostojna bolniška blagajna za gorski del naše dežele potrebna in ako bi laška goriška blagajna v resnici dobro in pravično poslovala, bi se sploh ne bila vložila prošnja za samostojno bolniško blagajno, katero prošnjo je podpisalo vseh 24 županstev našega političnega okraja in koji prošnji se je pridružil Še kanalski sodni okraj. Kako izborno posluje goriska lahonska blagajna je pa razvidno že iz mrtogobrojnih pritožb naših obrtnikov proti nepravilnemu in nepravičnemu postopanju lahonske bolniške blagajne. Pet slovenskih sodnih okrajev ie opravičenih, da zahteva samostojno bolniško blagajno in je bode tudi doseglo, ker c k. vlada pač mora izpolnjevati postave, ki veljajo za vse narode jed-nako. Pripravljalni odbor za ustanovitev samostojne bolniške blagajne v Tolminu. DNEVNE VESTI. Slovesno zapriseienje ljubljanskeoa župana dr. Iv. Tavčarja se ie vršilo včeraj dopoldne ob 11. uri v veliki dvorani ljubljanskega rotovža. K slavnostnemu aktu so prišli občinski svetovalci in mestni uradniki, galerijo pa je zasedlo obč:nstvo. Slavnostni akt je otvoril dež. predsednik baron Schwarz, ki je naznanil, da je cesar potrdil izvolitev dr. Ivana Tavčarja za ljubljanskega župana. Nato je omenjal nekatere važne naloge, ki jih bo moral izvršiti novi občinski svet. Slednjič je pozval župana, da priseže. — Po izvršeni prisegi povzame besedo novi župan dr. Ivan Tavčar. Izraža predvsem svojo ulanost cesarju in državi in poudarja da je Ljubljana slovensko in avstrijsko mesto. Spominja se svojega prednika Ivana Hribarja in njegovih velikih saslug za Ljubljano, ter vladnega svetnika Laschana, ki je objektivno vodil v brezžupanski dobi magistralne posle. Nato govori o velikih nalogah, ki čakajo novi občinski svet, tako uniticiranje dolgov, tlakovanje cest, ureditev tržnih razmer, zgradbo novega rotovža, izpopolnitev mestnega šolstva itd. Slednjič izraža upanje, da bo občinski svet v njegovem delu podpirala država in dežela. V imenu mestnih uradnikov je slednjič župana dr. Iv. Tavčarju čestital mag. svetnik Sešek. Župan se je zahvalil poudarjajoč, da v mestnih uradnikih ne vidi svojih podložnikov, temveč svoje prijatelje. S tem je bila slovesnost končana in na ljubljanskem rotovžu so zavladale redne Tudi če bi bilo brezdno tik za mojim hrbtom — umeknil bi se bil!.. In s čim me je primoral, da sem se umeknil ? Oh, to je peklensko ! Človek bi znorel od jeze! Samo roko je iztegnil — roko je iztegnil proti meni 1 In s prstom se je doteknil mojega čela ! In jaz sem se umeknil! Umeknil sem se! Umeknil!..." „No, no, potolaži se vendar*, je zagodrnjal ntarec. „Nazadnje.. “ „Kaj!“ je kriknil mlajši. „Kaj hočeš reči ?“ „Eh no«, se je zdrznil ranjenec in se prekrižal, „meni se zdi gotovo, da je ta č'o-vek odposlanec živega Satana. Ali si videl, kakšen žarrč plamen se mu je svetil v r čeh ? Ali si videl, kako bled je bil njegov obraz: kakor obraz mrtveca, ki je vstal iz groba! Ali si slišal tisto čudno turško ali pogansko ime, s katerim ga je poklical njegov tovariš ?... razmere: vladni komisar se je umaknil županu. V laseh. Zadnje dni se b'je med slovensko in italijansko klerikalni stranko na Goriškem neizprosen boj. Italijanski klerikalci so našli za svojega zaščitnika goriškega nadškofa dr. Sedeja, slovenski klerikalci pa iščejo opore in zaslombe v svojih kranjskih kratcih, ki so jim radevolje priskočili na pomoč. Tako se sedaj neizprosno lasata dve strogo klerikalni, dve strogo »katoliški" stranki. Položaj v goriškem deželnem zboru je tak, da podpirajo slovenski klerikalci laške liberalce, slovenski naprednjaki in laški klerikalci pa tvorijo manjšino, t. j. opozicijo. Ni čuda, da radi tega deželni zbor ne more priti do rednega dela. Da manitestirajo svoj srd in svoj protest proti politiki slovenskih klerikalcev, so laški klerikalci intervenirali pri nadškofu dr. Sedeju, ki je javno izrazil svoje ogorčenje nad protiklerikalno,in proti-katoliško polit-ko slovenskih klerikalcev. To je spravilo slovenske klerikalce popolnoma iz sebe. V „Slovencu“ zagovarjajo na vse mogoče načine svojo zvezo z laškimi liberalci in psujejo svoje laške klerikalne bratce kar se da Kdo ima prav, to nas popolnoma nič ne briga. Nas zanima le golo dejstvo, ki nam jasno priča, kako hinavska, sleparska, protiklerikalna in kako protikatoliška je klerikalna politika, če je potreba. Klerikalna politika nima na sebi čisto nič katoliškega, razven katoliško firmo, s katero slepi in izrablja svoje volilce. Kako tudi ne! Voditelji klerikalnih strank so večinoma najhujši brezverci in polilični pustolovci prve vrste. Oni delajo politiko in vstvarjajo situacijo vse to kakor pač bolje kaže. Konflikt med lašk mi in slovenskimi klerikalci je silno zanimiv, ker si stojita nasproti tudi dva^ škofa. Kdo izmed obeh bo zmagal in kdo bo znal bolje razglagati naloge in cilje katoliške politike, bo pokazala bližnja bodočnost. $ Tržaški Nemci med seboj. Nemški uža-ški informator nemškoradikalnega, na krete-nizmu bolehujočega »Grazer Tagblatt“-a je na nečeden način napadel v prilogi »Deutsche Stimmen* tržaške nemške učitelje, ker so povodom smrti soproge nekega svojega tovariša zbrali večjo svoto in jo podarili »družbi prijateljev otrok“. (Societa degli amici della infanzia") Kakor sedaj čitamo v »Tri-ester Zeitung" je isto učiteljstvo zopet zbralo 30 K ter jih v znak protesta izročilo gorenjemu društvu, ki je mimogrede Omenjeno italijansko in podpira samo italijanske učence. Samoobsebi bi nas ta prepir v nemškem taboru toliko ne zanimal, kaže pa nam da se skuša tukajšnji nemški element popolnoma zradikalizirati in da hoče tukaj v Trstu uganjati politiko brutalnih gospodarjev. Zadeva pa je tudi za nas Slovence, posebno tržaške zanimiva. Javno moramo izreži obžalovanje, di je v Trstu mnogo »rodoljubnih* Sloven cev, ki tudi podpirajo omenjeno družbo. — Naši šolski otroci so ravnotako ali pa še bolj potrebni podpor, kakor italijanski. Naša šolska družba skuša tudi gmotno podpirati svojo šolsko deco. Vsako leio n. pr, preskrbi vodsLvo C. M. šole pri sv. Jakobu najubožnejšim izmed ubogih potrebno obleko in obutev in bi to nalogo še uspešnejše vršila, če bi jo tisti Slovcnei podpirali, ki znašajo sedaj denar v italijansko družbo. Svoji k svojim tudi na tem polju. II ,Piccolo“ si je nadel pravo ime. Vsaj njegova redakcija zaslrži to smešno naziva-nje. Včeraj zopet ta ,,m a 1 i‘‘ ali zelo laško navdušeni časnikarski zdražbar žgečka živce svojih bralcev z dalmatinskimi krajevnimi imeni. Stavna krajevna imena Ragusa, Ca stelvecchio, San Giorgio di Lesina, dalje Ca-pocesta, Vallegrande, Selve, Trapano itd., vsa ta slavnodoneča romanska imena bodo namreč izginila, na njih mesto pridejo pa čujte in strmite, trda hrvaška imena kakor: Dubrovnik, Hvar, Split, Brač, Zadar, Šibenik itd. Hudo je res, in nam se vsega spoštovanja vredni bralci „ra a 1 e g a ‘ kar v srce smilijo, pa pomagati jim ne moremo. Je že tako. Kar je pokradeno se mora vrniti In vsa ta staro slovanska mesta so dalmatinskim Slovanom pokradli benečmski pomorski roparji, ter jih prekrstili v one smešne regnikolske svetnike in drugačno šaro, ki je narod ni nikoli razumel, ker v narodu je ostal Dubrovnik to kar je bil, kakor tudi vsa druga imena krajev, mest, trgov, vasi, rek, gora, sploh vsega kar je narod potreboval krstiti. Saj krasnemu srbohrvatskemn jeziku enostavno ni moglo zmanjkati onih zvočnih imen, niti ni bilo treba posezati po imenih raznih svetnikov. To je uvedla v narod rimska duhovščina, ter vidimo da imajo le mlajši kraji one spakedranke za imena. Toda „M a 1 i‘’ se boji, da bomo mi Slovani tako barbarski, da, ako dobimo v svoje roke Istro, in druge kraje tudi tam spremenimo preslavne laške spakedranke v prastara slovanska imena. No .,Mali“ naj si ne dela skrbi. — Prišel je prepozno. Vsak otrok ve, da so imena kakor: Rusmagna, Opicina, Cesiano itd. nemogoča, saj jih narod ne bo nikd?r vzel za svoja. In tako ne bo potrebno nič drugega, kot zakonitim potom uničiti prekipevajočo laško fantazijo. kar se je v Dalmaciji že zgodilo. In Dalmaciji sledi Istra, Gorica in —- Trst, pa če „M a 1 i“ postane Še bolj „P i c c o 1 o“. Stavba nove C- M. šole pri sv. Jakobu v Trstu ne mora vsled sedanjega slabega vremena tako napredovati, kakor bi bilo želeti. Slavnostno polaganje temeljnega kamena je izostalo, tem slovesnejša pa bo otvoritev šole dne 1. oktobra t. 1. Kakor namreč čujemo iz merodajnih krogov, bo šola do tega dneva povsem dozidana in z najmodernejšimi učnimi pripomočki opremljena. Mladi šentjakobski naraščaj pa željno pričakuje tega dneva, ko bo lahko telovadil v prostrani šolski telovad niei Bliža se uresničenju ideja sokolskih krogov, du se ustanovi pri sv. Jakobu poseben odsek »Tržaškega Sokola", kar je z ozirom na tržaške lokalne razmere velike važnosti. Ta korak moram z vso odkritosrčnostjo in s toplo simpatijo pozdravljati in sicer z ozirom nato, da se narodna postojanka pri sv. Jakobu moralično in fizično še bolj utrdi in okrepi proti italijanskim navalom, ki postajajo dan za dnem silnejši in je že same zavedne Šentjakobčane začelo skrbeti to sistematično prodiranje italijanskih regnikolov v njih pozicije. Politično in kulturno gibanje šentjakobskih Slovencev se nujno mora osredotočiti in ta naloga čaka bodočega »Sokola ■*, ker tudi v tem narodno groženem kraju morajo Slovenci popolnoma pustili svoj partikularnem in skupno odbijati napade Italijanov, katere podpirajo — saj moralično — 'tudi očetje salezijanci s svojim vzgajališčem, ki ni nič drugega nego podruž ica Leginega otroškega vrtca v via San Marco. Graški korni poveljnik je včeraj opoldne nadzoroval bojno izvežbanost tržaške vojaške posadke. Ob ‘2 je bilo pod navadnimi formalnostmi pregledovanje čet na dvorišču velike vojašnice. Pregledovanje je zdključilo defilovanje, ki je pokazalo par hib in ma-lerjev. Stavka v tržaški prosti luki. V tržaški prosti luki so pričeli delavci s stavko. Kakor čujemo, nameravajo baje delavci v slučaju, ako se ne ugodi njih upravičenim zahtevam, pričeti z generalnim štrajkom. Vzrok stavki je neznosan raaterijelni položaj delavcev. Deželni šolski svet štajerski je izvolil Jožefa Majcena, kanonika v Mariboru in dr. Josipa Tomi iška, ravnatelja mariborske državne gimnazije slovenskim članom deželnega šolskega aveta za fankcijsko dobo 6 let. — Novo avstrijsko posojilo. Pogajanja finančnega ministrstva z bančnim konzorcijem, kateremu načeljuje avstrijska poštna hranilnica, so zaradi najetja novega držvv-nega posojila končana in se zadevna pogodba med konzorcijem in vlado odobri in podpiše tekom prihodn ih dni. Vlada najame 200 miljonov kron novega posojila v o-bliki kronske rente proti kurzu 90 in 130 miljonov v obliki zakladnic proti kurzu 97-50. V gorenjem bančnem konzorciju ste tudi zastopani »Ljubljanska kreditna banka* in tržaška »Jadranska banka.u Padec bana Tomašiča. Hrvatski krvolok ban Tomašič je odigral svojo vlogo. Mož bo moral v kratkem zapustiti svoj banski stolček in napraviti mesto drugemu. Tomašič je sicer izvržil vse ukaze, katere je dobil, da vpokori ubogi hrvaški narod, toda kljub svojim nasilstvom ni imel sreče in zato bo mo- ral sramotno oditi. Sicer se že dalje časa govori o njegovem padcu, a sedaj se imenujejo tudi že korifeje, ki pridejo v vpoštev kot njegovi namestniki. Največ šans ima baje bivši podban Čuvaj, katerega imenovanje namerava ogrska vlada predložiti cesarju v potrditev. Ban Tomašič bo torej odšel, odšel ?o za njim počasi tudi Čuvaj kakor so že padli Raikodzaj, Rauch in Hedervary, a hrvatski narod bo trpel še dalje. Čisto gotovo je namreč, da je z novim banom vsaj za trajno ne nastane tudi novi kurz. Faktum pa je tudi, da danes večina hrvaškega naro da že tako politično naobražena, da njega volje ne bo zatrdil tudi noben Čuvajev naslednik. Kako ponižne se delajo sedaj ..Dninarji" ko smo razkrili njihove prave načrte! Sedaj se hinavsko delajo najboljše naprednjake, ker vedo, da sami za sebe še nimajo nobenih pristašev in si jih hočejo pridobiti še-le s pomočjo napredne krinke. Pa jim ne bo nič pomagolo, ker slovensko napredno občinstvo dobro ve, da je glavni urednik .Dneva* oni junak, ki je poleti 1910. 1. tako „junaški“ vihtel svoj topi meč nad narodno-napredno stranko, ki jo je hotel na vsak način razbiti. Ni se mu posrečilo takrat, ne bo se mu niti sedaj, o tem naj bo prepričan, ker je za tako reč — preslab m premalo zmoženo. Mariborska narodna društva priredijo v proslavo 40 letnice poroke gospoda Srečka Stegnar in njegove soproge in obenem 70 letnice gospoda Stegnarja v sredo 24. t. m. ob 8 uri zvečer v spodnjih prostorih Narodnega doma častni družinski večer. Z ozirom na velike zasluge, ki si jih je stekla rodbina Stegnarjeva in posebej g. Stegnar za narodno probujo v obče in za mariborska narodna društva še posebej, uljudno vabimo vse mariborske narodne kroge, da se kolikor mogoče številno udeleže tega častnega večera. Sodeluje orkester »Glasbenega društva"* in pevski odsek »Čitalnice". Posebna vabila se bodo razpošiljala. Najboljši kavni pridatek je po soglasni sodbi vseh gospodinj kolinska kavna primes, ki se je zaradi svoje nedosežne kakovosti priljubila in vdomačila že povsod. Kolinska kavna primes daje kavi izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo, torej vse one lastnosti, ki jih mora imeti vsaka dobra kava. Kolinska kavna primes je pa tudi pristno domače blago, edino te vrste sploh. Slovenskim gosgodinjam jo prav toplo priporočamo. Pri vasovanju napaden. Dne 13. t. m. je šel posestnikov sin Alojz Zdešar iz Medvod na Golo brdo vasovat. Tam sta ga zasačila dva domača fanta in sta ga napadla. Nastal je prepir, tekom katerega je Zdešar zadobil več poškodb. Gozdni požar. Dne 8. t. m. sta šla dva hlapca posestnice Terezije Dobrutove iz Zg. Kašlja v gozd pri Podgradu (bligu Zaloga; po steljo. V gozdu sta si naprej napravila ogenj, nato šla pa na delo. Ali ogenj se je med tem razširil in je napravil okoli 1000 K škode. Rabuka v gostilni. Preteklo nedeljo sta se v neki gostilnici v Goričah pri Medvodah skregala dva tovarniška delavca. Prepir se je končal s tem. da sta drug drugemu priložila par zaušnic. V prepir se je hotel vtakniti tudi neki drugi gost, toda prva dva se zanj nista brigala. To ga je tako razjezilo, da je pobil več kozarcev in s tem napravil 10 K škode. Otrok zgorel. Železniškega delavca lena Marija Dorniševa ima v Peklu pri Borovnici sobo, v kateri je štedilnik. Dne 2. t. m. je zakurila in je šla potem iskat drva^ Med tem pa je zlezel,njen 2letni sirfiek k štedilniku, tu se mu je pa vnela obl kv in ko je mati prišla nazaj, ga je našla z gorečo o-bleko pred štedilnikom. Pogasila ;e sict*r kolikor je pač mogla, toda otrok je bil zadobil že tako hade opekline, da je če« par ur umrl. Tatvina. Najemniku Zinauerjeve gostilne na Pesnici je te dni neznan tat ukradel iz gostilniškega lokala več denarja in sraodk. Zmaknil je tudi gramofon v vrednosti 160 kruna. Najlepše so pač Slovenke. Gdč Angela Pavlič, iz Rajhenburga je bila dne 13. t. m. na hrvatskem sokolskem plesu v Zagrebu izvoljena kot najlepša krasotica. Odbor hrvaškega sokola ji je poklonil zlato kolajno z briljantom. Pri okencu. Zadnjo soboto zvečer so šli štirje kmečki fanti iz Celja pod okence hčerke posestnika Josipa Zupanc v Vodulah pri Sv. Jurju. Ker se deklica ni hotela pokazati so zapeli pod oknico. Ko je posestnik hiše zaslišal petje, jim je zagrozil nakar so trije zbfžali. Le četrti Anton Plahota je o-stal na svojem mestu. Zupanc je radi tega štirikrat nanj ustrelil in ga nad desnim oče-sem smrtnonevarno ranil. Slepar. Zadnji čas se je klatil v Podgorcih stanujoči krojaški pomočnik Franc Preac po Sv. Barbari in se prestavljal kot agent tvrdke „Alfa Separator* na Dunaju. V Ljutomeru, Ormožu in Ptuju je napravil razna na posestnike glaseča se naročila strojev za krmo in osleparil več posestnikov in tudi tvrdko samo za mnogo denarja. Konec Preačevega pustolovskega življenja je napravil orožnik Troboš iz Zaorča, ki je sleparja aretiral in izročil ptujskemu sodišču v priporočilo. Slovensko trg. društvo ,.Merkur ' opozarja vse trgovske sotrudnike, elane in nečlane, na sestanek, ki bo v sredo 24. t. m. ob pol 9 nri zvečer v društvenih prostorih (Nar. dom). ' Na sestanku ss bode razpravljalo o volitvah v obrtno sodišče. Ta razgovor je jako važen in se nadejamo prav mno-gobrojne udeležbe. Predpustna veselica podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Postojni se vrši dne 21. januarja 1902. Vspored: Pevske in or-kestalne točke, burka v 3 dejanjih: „Nebesa na zemlji» in ples. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Tržaško kolesarsko društvo „Balkan" sklicuje za danes popoludne ob 3. uri v kavarni ,,Minerva'1 volilni sestanek vseh članov iz Trsta, Dutovlje in Zgonik s dnevnim redom : 1, Predložitev volilnih imenikov. 2. Volitev volilne komisije in sestava liste kandidatvov. Oh, ta prokleta suša ! V „Dninarski“ redakciji vlada strahovita suša Vsestranska suša. Najbolj občutljiva je bila dne 4. januarja. Najstarejši ljudje ne pomnijo take, kakor je bila ta dan. Gel dan se ni pokazal na nebu „Dninarskega“ obzorja niti najmanjši oblaček, ki bi bil obljubljal vsaj par kapelj pohlevnega rokopisnega dežja. Ribnikar je bil že popolnoma scagan, kajti vsak trenutek mu je sedel na vratu meter, češ: rokopisa ni! — ko je sila prikipela že do vrhunca, je sklical Ribnikar redakcijsko konferenco. Z žalostnim glasom je razjasnil obupni položaj in čakal nasvetov. Ali nasvetov ni bilo, in zato je. nazadnje sam povzel besedo, rekoč : „Gospodje, kakor veste, manjka nam rokopisov. Zdaj gre za to, dobiti pot, po kateri bi prišli iz te res neprijetne situacije. Najboljše se mi zdi, da gremo takoj na lov za rokopisi*. Z nemim kimanjem so navzoči pritrdili temu pametnemu nasvetu, vsak je vzel klobuk in z dolgimi škarjami v roki odšel na delo... Preteklo je pol ure, in vrnil se je prvi. Brezupni izraz v < jegovem obličju je 'izdajal, da je bil njegov lov brezuspešen... Preteklo je spet pol ure, in vrnil se je drugi, tudi praznih rok.. Že se je zdelo, da se je lov končal z vsestranskim neuspehom. In naenkrat se odpro spet vrata vstopi, ne plane ža- rečega lica v redakcijo Ribnikar, iz žepa mu je gledal velik kos popisanega papirja — dolgo pričakovani rokopis. Oddehniia si je redakcija, in Ribnikar si je obrisal z velikim robcem s čela znoj... Drugi dan pa je začudeni svet bral v „Dnevu“ članek pisatelja Meška „Naši narodni grehi *. Ljubljančani so strmeli, kako da je naenkrat Meško zašel med „Daip.arje“, Meško se je čudil, kako je zašel njegov članek v predale nDneva“, ko je bil vendar namenjen „Braniku», uredništvo .Branika* je bilo ogorčeno, „Dn:narji“ pa so si zadovoljno mencali roke, ker je na tako lahek način razrešila težavno rokopisno krizo modrost in duhaprisotnost gospoda Ribnikarja. In gospod Dimnik je. bil vesel, da je dal redakcijo „Dneva« v roke tako vsestranskemu človeku, ki nit’ v najresnejših trenutkih ne izgubi glave, ampak si zna iz najsitnejše situacije pomagati na najenostavnejši način... Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Budimpešta, 20. jan. V krogih ogrske delegacije vlada splošna nevolja nad onimi, iz Dunaja in Berlina prihajajočimi vestmi, ki poročajo o skorajšnji razdružitvi trozveze. Člani ogrske delegacije so za politiko miru. Gradec, 20. jan. Tehnična in hrupna obstrukcija ie trajala do 10 ure dop., ko je župan pretrgal sejo ter naznanil da skliče prihodnjo sejo na dom. Berlif, 20. jan. Kakor poroča „Lokal-Anzeiger*,je povabil ruski car Nikolaj, srbskega prestolonaslednika Aleksandra v Petrograd kot svojega gosta, in sicer v drugi polovici svečana. Rim. 20. jan. Nemški državni tajnik za zunan e zadeve Kiderlen-Wachter je danes zjutraj pošel v Rim. Na kolodvoru ga je sprejel nemški poslanik. Trident, 20. jan. V tukajšnjih političnih krogih sodijo, da je pozicija tirolskega cesarskega namestnika zelo omajana. Sledil mu bo najbrže grof Merano, morganatični sin nadvojvode Ivana. London, 20. jan. Zatrja se, da bo najbrže angleška kraljevska dvojica poselila v letu 1913. Washington. London, 20. jan. List Saturdv Revievv poroča, da bo Portugalska v kratkem postavila na prodaj svoje afrikanske kolonije. — Nemčija se zanima za Angolijo in za otoke Saint Thomas ter Principe, ter ponuja za nje veliko svoto. Angleška bi rada Delagoo, za katero zahteva Portugalska 1000000 šterlin. Carigrad, 20. jan. V vladnih krogih smatrajo vojno s Črnogoro za neizogibno. Turška vlada je odpoklicala komisijo za preureje-vanje tur^ko-črnogorske meje in vlada gradi z vso naglico po Albaniji nove ceste in razne prometne zvezo ter je te dni za gorenje namene nakazala albanskim oblastem 100 mil. frankov. Zakaj ? — Zato! (Vprašuje in odgovarja Bav-bav.) Zakaj pač Ribnikar si je naredil „Dan“ ? Zato, ker bil pri ,Jutru“ je pred prag poslan ! * Zakaj sta Ribnikar in Dimnik tak prijavlja ? Zato, ker brez pokrova ni za rabo škatlja! Zakaj ukradli „Dninarji“ so članek iz „Branika ?u Zato, ker v bučah „Dninarskih“ je suša zlo velika! * Zakaj Govekar je „Antigonou dajal? Zato, da klasično bi dramo »blamoval!“ Zakaj je vzbudil Rodion pohujšanje tako veliko ? Zato, ker v inženirju marsikdo je videl svojo sliko 1 Zakaj deželni je glavar postal zdaj Šušteršič ? Zato, ker na ministrovanje up je padel v nič! * Zakaj intriga je pri nas tako ražširjena ? Zato, ker marsikdo talent samo za njo ima ! Razne vesti. Ferrer. Eksekutor Ferrerovega tastamenta belgijski poslanec Laurent, objavlja da je bil Fr. Ferrer glasom sodnih aktov nedolžen, kar se razvidi iz razsodbe vojnega sodišča, glasom katere je bil Ferrer na smrt obsojen in ki se med drugim glasi: Sodišče priznava, da Ferrer ni v nobeni zvezi z nemiri v Barceloni ; da nihče ni na njegov ukaz prisostvoval istim ali drugim nemirom ; da v nobenem izmed 2000 procesov, ki so bili po akscesih v Barceloni ni bilo mogoče najti kake zveze med Ferrerovo osebo in provzro-čitelji onih nemirov. S tem je jasno dokazano, da špansko vojno sodišče samo priznava, da je bil Ferrer nedolžen. Kdo ve, kakšen utis napravi to razkritje na špansko javnost, ki je itak že skoro do vrhunca revoitirana. Najugodnejšega seveda ne. Toda španski kralj Alfonz je pravočasno obrnil plašč za vetrom ter izročil vlado naprednemu Canalejasu, v hipu ko je spoznal da ga veter lahko odnese, kar se je zgodilo z njegovim sosedom portugalskim kraljem Manuelom. * Čuden nemški princ. Eden izmed sinov nemškega cesarja Viljema II. je „iznašel‘ in upeljal čudno modo med visoke nemške aristokrate. Doslej so zaljubljenci navadno nosili podobo svoje izvoljenke v medaljonih udelano, no princ je uvedel način, da se lahko naslika izvoljenkina podoba na prstni noht desne roke. To spada sedaj k nemškemu bontonu! * Cesarju je poslal vino. Slovaški dnevnik „Slov. Den“ poroča: V občini Erselind (bi-harski komitat) na Ogrskem je imel kmet Karol Pal veliko veselje, da je srečno pretolkel poslednje vojaške vaje pri huzarjih. V tem svojem veselju se je spomnil svojega kralja ali avstrijskega cesarja in mu je iz hvaležnosti poslal v dar dva litra najboljšega „rizlinga“ domačega pridelka. Zraven je pisal cesarju pismo, v katerem mu želi srečo, zdravje in dolgo življenje. Pošiljatev je došla na cesarja in te dni je Pal dobil iz dunajske kabinetne pisarne zahvalo in sporočilo, da je cesar laskavo sprejel njegov dar. Sedaj pa Pala skrbi, če je cesar izpil rizling ali ne. Mali oglasi. “Pivi/In se ..Slovenska ljudska kavarna“ v ulici X lUtltl Solitar o št. 16, Trst. MniVmn cnha se išC® v Trstu pri slovenski lUdjlllld »O Ud družini. Ponudbe na upravo „Jutra", Via San Francesco d’Assisi 20. Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plut. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu. MOTORJI Motorji s sirovim oljem in visokim pritiskom od 16 do 100 konjskih sil. Gonilni stroški i do V/t vinarjev na eno oz. za vsako konjsko silo. Bencinovi, petrolrnovi, ali beneolovi motorji, v ležeči ali stoječi konstrukciji od i do 50 konjskih sil, kakor tudi lokomebile od 2 do 20 konjskih sil. Gonilni stroški 5 do 6 vinarjev na uro oziroma od konjske sile. W archalo w s k i 4> 4. $ $ Dunaj III, Paulusgasse 3. — Budimpešta VI. Vaci-VSrut 37. $ $ $ $ Ugodni plačilni pogoji — Ceniki in obiski strank brezplačno. Naprodaj so v Poli in v okolioi v lepi legi zemljišča primerna za poljedelstvo sadne in zeljiščne vrte in za vinograde zelo pripravna. Pri najmanjšem nakupu iooo m2 je cena i m3 K i’50. Zelo ugodni plačilni pogoji. Natančnejša pojasnila se dobijo v pisarni gospoda Konrada Karola Exner, Trst Piazza Caserma št. i, ali pa pri gosp. Karl Čermak v Poli Via Dignano štev. 34. ©g) Adresar ©© hi vsebuje splosne praktične tabele, železnice, pošte, politično, finančno in deželno upravo, sodišča, šolstvo, klerus, zadružništvo, krajevni reper-torij, naslove protokoliranih in neprotokoli-ranih trgovcev, obrtnikov, zdravnikov, oilvet-nikov, hotelov tn društev na Kranjskem, splošni naslovnik za Ljubljano itd. izide v par dnevih v založništvu tvrdke Vniversal v Ljubljani Cona lO.— HL. Naslovne označbe vsebine so trijezične m sicer slovenske, nemške in italijanske. Vsak praktičen človek si nabavi „Adresaru, pridobiten trgovec, obrtnik in mdustrijec v njem inserira, umen konsument išče v njem producenta. NAROČAJTE NOVI julbilejnž cenik s koledarjem, ki se dobi tudi po pošti brezplačno Za ženine in neveste naj večja izbira, graviranje v poročne prstane zastonj. Najboljše ure „UNI0N“, — Največja izbira zlatnine in srebrnine. Za obilni obisk se priporoča Fran Čuden v Ljubljani nasproti Frančiškanske cerkve. ©©©©© m „TRIEL3U“ na Jesenicah oddaljen 2 minuti od kolodvora, sobe za tujce, dobra kuhinja, najboljša vina, cene nizke. Kavarna z biljardom. LOVRO HUMER, hotelir. MESO! Vsak dan sveže goveje, telečje, ovčje ali svinjsko meso od stegna 5 klg. K 4.80, prekajeno K. 7.— franko po povzetju razpošilja F. Jaazovics, Herincse na Ogrskem. M. RAVTAR delikatesna trgovina in vinarna Ljubljana — Jurčičev trg št. 3 priporoča svojo veliko zalogo raznih jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca Export kranjskih klobas. Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. — Številka telefona 291. — >oocccxxxxxxxx Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>oC