Cospodarske vesti. Mariborsko sejmslco poiročilo. Na sviivjski sejem dne 6. februaTija 1925 se je pripeljalo 99 svinj in 1 lcozo, cen« so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tedno stari komad 100 do 112.50 din.,. 7—9 tedno stari 175 do 225 din., 3—4 mesece stari 300 do 350 din., 5—7 mesece stari 625 do 700 din., 8—10 mesecev stari 800 do 875 din.7 1 leto 1375 do 1625 diru, 1 kg žive teze 11.25 do 12.50 din.., 1 log mrtve teže 16.25 do 17.50 din. Prodalo se je 71 komadov. Žitni trg. Od našega zadnjega poročila se je položaj na žitnem tržišču znatno spremenil. Kakor so koncem mesca januarja žitne cene hitro naraščale, tako so pričele v mesecu februarju padati in so sedaj še vedno nesigume. Na svetovnem žitnem trgu je opažati enako nazadovanje žitnih cen; iz tega je razvidrio, da je bilo nenadno povišanje cen samo posledica špelculacij«, dasiravno so v enem ozini ogTomive nabave Rusije, ki je pokupila v Kanadl skoraj vse raizpoložljive žitne zaloge, sigurrvo vplivale na cene. Naša žitna trgovina precej zastaja. Novosadska žitna borza je zelo •Aabo obiskana od inozemskih žitruh trgovcev. Največ se proda žita in moke za domačo uporaibo. Sicer so pa naše žitne zaloge precej izčipane Ln če ne bo le- tošnja žetev zopet zelo cAibia, se bo življenjje pri nas fe- datno podražao. Žrtne cene so v trgovim na debelo približno te4e: PšenicaTOOkg 460 din. (pred kratkim je 50O— 520 din). F Koruza v Sremu 202 din., v Banatu 200 din. za 100 kg. Moka nularica 660 din., št 5 540 din., št 6 600 din. za 100 lqg. Za druge žitne vrste je zanimanje zelo slabo in sploh ne pridejo v trgovini v poštev« Hmelj. 54. poročUo Hmeljarskega diruštva v Žalcu. Zatec, ČSR, dne 13. 2. 1925. Drugi teden februarja je bilo po\praševanje po hmelju živahnejše in so se cene izboljšale za 50 6K. Začetkoma tedna je neka inozemska [irma kupila 50 stotov himelja po 4200 čK za 50 kg. Ob uri, ko to pižemo, notira prima 4000—42OO, pravt.dofbra sekimda 3900—4000, slaba 3800—3900 6K za 50 >%. Največ se kupuje po 380O—4O0O čK. Zaloge se vedno boij zmanjšu|ejo in se cenijo le še 3000—3500 stotov po 50 kg. Vsled tega se smatra tržni položaj kot prav zdrav, posebno pa še tudi zaradi tega, ker nas loči c<i nove letine še doba šestih mesecev. Konečno razpoložervje je prijefrnefše, cene so utrjen« in polagoina rastoče. — Saret hmeljarskih društev. Vrednost denarja. Amerišld dolar stame 60—61 dm, francoski frank 3.25 din., italijamska lira 2j5O—2.52 din., čehoslovaška krona 1.80—183 din. in 100 avstrijskib K 8 para. V Curihu znaša vrednost dinarja 850 centimov.