The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America Amerikanški SLovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Sloven« Organizations) tn %$jvutj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 219 CHICAGO, ILL., TOREK, 14. NOVEMBRA — TUESDAY, NOVEMBER 14, 1933 LETNIK (VOL.) XLII JUGOSLAVIJA PROTESTIRA, DA BI SMELE SAMO ITALIJANSKE ČETE ZASESTI AVSTRIJO V SLUČAJU POTREBE. — ZAHTEVA ENAKO PRAVICO TUDI ZA SE IN GROZI, DA SI JO BO SAMA VZELA. Ženeva, Švica. — Kakor se je izvedelo, je poslala pretekli teden Jugoslavija tajno noto Angliji in Franciji, v kateri je ostro protestirala proti sporazumu, ki se je baje sklenil med tema državama in Italijo glede Avstrije. Te tri države so se namreč dogovorile, da v slučaju, ako bi v Avstriji grozili naziji, da se polaste vlade, naj italijanske čete zasedejo celo Avstrijo, da obvarujejo njeno neodvisnost. Zahteva, ki jo je Jugoslavija izrazila v isti noti, je, da v slučaji), ako bi se izkazala resnična potreba, da bi se morala obvarovati Avstrija, potem naj bi se zasedba izvršila istočasno po italijanskih in jugoslovanskih četah. V popolni zasedbi Avstrije po italijanskem vojaštvu vidi Jugoslavija veliko nevarnost ne samo za se, marveč tudi, da se obnove spletke, ki so se svoječasno vr šile med Italijo in Ogrsko. V no-* ti je omenila svoječasno afero z orožjem, ki so ga izsledili v avstrijskem mestu Hirtenbergu in o katerem se je izkazalo, da je bilo poslano iz Italije na Ogrsko. Iz tega vzroka Jugoslavija nikakor ne more dovoliti, da bi Italija zasedla vzhodni in jugovzhodni del Avstrije, kajti s tem bi prišla v neposredno dotiko z Ogrsko in oboroževanje Ogrske bi se nato vršilo lahko popolnoma nemoteno. Istočasno pa bi bila Jugoslavija tudi popolnoma odrezana od Cehoslovaške. Zato, pravi, ako bi Avstrija že morala biti zasedena od kakih čet, bi ona raje videla, da jo zasede Nemčija kakor pa Italija. Da se torej preprečijo nespo-razumljenja in morebitne sovražnosti, predlaga Jugoslavija v svoji noti, naj bi, v slučaju potrebe, zasedla Italija samo Tirolsko, dočim bi Jugoslavija izvršila zasedbo na Štajerskem in Koroškem. Končno dostavlja grozeče svarilo, ako bo italijansko vojaštvo prekoračilo mejo in stopilo v Avstrijo, bo jugoslovansko vojaštvo storilo isto, ne glede na to, ali bodo Jugoslaviji to velesile dovolile ali ne. PRIPRAVLJAJO SE NA "POPLAVO" NADEBUDNA MLADINA Chicago, 111. — Štirje mali dečki trije stari po 13 let, eden Pa 9 let, so v petek izvršili uspešen banditski napad na 40 letnega J. Price. Obstopili so ga na 106. cesti in Hoxie ave. in ga Prosili, naj jim pomaga, češ, da njih družina strada. Price je bil dobrega srca in je dejal, da bo šel z njimi na njih dom, da polaga družini. Ko pa so prispeli v neko alley, so dečki kakor mačke skočili nanj in ni se jih mogel otresti, dasi je močen možak. Vzeli so mu $8 in zbežali. Price •ie javil rop policiji in ta je kmalu nato imela vse štiri v rokah. Eden od njih, 13 letni Robert Stageman, se je pohvalil, da je n.iih kolovodja in da je čital, da oiali dečki lažje izvrše rop kakor odrastli ljudje, in je to nato Praktično uporabil. Od plena si le sam vzel $5, ostalim pomočnikom pa je dal vsakemu po en dolar. t ' J - —- tli i. m VOLITVE V JtEMČlJI Udeležba bila skoraj lOOod-stotna. — Volivci se izrazili, kakor je Hitler želel. Berlin, Nemčija. — Kakor se je že v naprej napovedovalo, so volitve preteklo nedeljo \ Nemčiji izpadle tako, kakor si jih je Hitler želel, in sicer glede udeležbe in izida. Težko, da se je v Nemčiji kdaj prej udeležila volitev taka množica oseb, kakor se jih je v nedeljo. Lahko se reče, da je bila ta dan udeležba skoraj 100 odstotna. Oddalo je svoj glas namreč malo manj kakor 43 in pol milijona volivcev. Za to veliko ideležbo so poskrbeli naziji sami potom svojih četnikov. Ko je prišla ura 3:30 popoldne, so naziji razposlali po posameznih hišah, za katere so vedeli, da se niso udeležile volitev, četnike v uniformah, ki so nai-avnost prisilile počasne volivce, da so šli na volišča. Kakor se je eden tak četnik izrazil, so te volitve prisilne in vsak Nemec se jih mora udeležiti. Pri volitvah so se imeli volivci izraziti glede dvojnega: Prvo je bilo, da izvolijo 661 poslancev v parlament, katere pa jim je nominiral Hitler, in so jih imeli torej volivci samo potrditi. Druga zadeva pa je bila glede inozemske politike nazijev. Volivci so morali odgovoriti na sledeče vprašanje: Ali odobravate politiko svoje vlade in ste pripravljeni, da jo priznate kot izraz vašega lastnega stališča in vaše lastne volje ter slovesno prisežete k temu? Samo nekaj nad dva milijona volivcev je odgovorilo z "Ne". -o- ZADNJI DAN RAZSTAVE Chicago, 111. — V nedeljo zvečer opolnoči so se s posebnimi ceremonijami zatvorila vrata največje svetovne razstave, kar se jih je še vršilo na ameriškem kontinentu, in ene največjih, kar se jih je še sploh priredilo kjerkoli. Po številu udeležencev pre-kose to razstavo samo razstave, lie Jugoslav!)«. VELIKA NESREČA PRI GAŠENJU POŽARA V BRITOFU PRI KRANJU, KJER SE JE NAČELNIK GASILCEV SMRTNC PONESREČIL. — MORSKI VRTINEC PUSTOŠIL PO OTOKIH. — SMRTNA KOSA IN DRUGE VESTI. Slika kaže vladnega nadzornika v neki veliki žganjarni v Pennsylvaniji, ki tehta prvi sodček žganja, katero je bilo skuhano po letu 1921. Z odpravo prohibicije je ponovno pričelo obratovati število žganjarn sirom cele dežele. ZASEDBA PODJETJA Delavstvo družbe. izgnalo uradnike Austin, Minn. — Dve stotniji državne milice ste v nedeljo stali pripravljeni v okoliških mestih, da nastopite, ako bi bilo potreba v tukajšnjem mestu, kjer so zavladale nenavadne razmere. Pri družbi Geo. A. Hornel, razpošiljalnici mesa, se je namreč delavstvo polastilo podjetja, ga zasedlo in izgnalo vse družbene uradnike. Zgodilo se je to v soboto in v nedeljo zvečer je bilo podjetje še vedno v rokah piketov. Na lice mesta je prispel governer Olson. -o- RADI DUŠEVNE ZMEDENOSTI je na severni strani Chicage šla v smrt rojakinja Katarina Logar, z Freemont Streeta. Na obrežju michiganskega jezera so našli njeno suknjo, katero je spoznal njen mož. Trupla pogrešane še niso našli. Doma je bila nekje od Škofje Loke na Gorenjskem. Prizadetim sožalje, pokojni pa naj bo Bog milostljiv sodnik. AMERIŠKEGA DENARJA SE BRANIJO Ottawa, Ont. — Poštni uradi v Kanadi so prejeli pretekli pe-prirejene v Parizu. Tekom cele- jtek naročilo, naj ne sprejemajo ga časa, od 27. maja, ko je bila 'ameriških dolarjev, in sicer za- otvorjena, pa do nedelje večera, si je razstavo ogledalo nekaj nad 22 milijonov posetnikov. Razstava se v še izboljšani obliki ponovno otvori prihodnje leto 1. junija. -o- GLASOVALI, DA ODSTRANIJO PLAVEGA ORLA Noblesville, Ind. — V tukajšnjem mestu so se v petek zbrali lastniki restavracij iz severne Indiane, 60 po številu, ki so enoglasno sklenili, da iz svojih lokalov odstranijo plavega orla, češ, da bi morali skrahirati, ako bi še naprej morali izpolnovati predpise glede delovnih ur in najmanjše plače. Podpredsednica njih zveze je odšla drugi dan v Indianapolis, da tamkaj raz loži državnemu glavnemu stanu NRA težkoče, v katerih se nahajajo restavraterji. to, ker je ameriški dolar padel po vrednosti pod kanadskega in zaradi njegove nestanovitne vrednosti. KRIŽEMSVETA — Los Angeles, Cal. — Preteklo nedeljo je bil v neki tukajšnji cerkvi krščen 101 let stari Robert H. Thieme. Mož je bil tekom svojega življenja oženj en petnajstkrat in petnajstkrat tudi vdovec. — Helsingfors, Finska. — Detektivi so preteklo soboto aretirali 12 oseb, obdolženih špijo-naže. Skupno število aretiranih v zvezi s tem je 20 oseb. Vsi so baje stali v zvezi s sovjetsko Rusijo. — Rim, Italija. — Z javnimi zabavami in proslavami je Italija obhajala preteklo soboto 64. rojstni dan svojega kralja Viktorja Emanuela. Kralj je med ljudstvom splošno priljubljen. — Tokio, Japonska. — Kakor govore časnikarske agencije, je bilo v Sibiriji koncem preteklega tedna sestreljenih iz zraka 20 japonskih aeroplanov. Obe vladi, japonska in sovjetska, niste izdale o tem nikakih poročil. -o-- UMAZAN TRIK LOVCEV Indianapolis, Ind. — Lovski nadzornik ob Ohio reki je pretekli teden prišel na sled številu lovcev, ki so se posluževali nepoštenega trika, da so imeli pri lovu večji uspeh. Ob obrežju, na krajih, za katere so vedeli, da se prihajajo divje race hranit, so natrosili zvečer množino zdrobljene koruze, močno prepojeno z alkoholom. Drugo jutro so prišli in race lahko lovili z rokami. Divjačina je namreč postala od alkohola pijana in ni mogla niti leteti niti plavati. Več je je tudi poginilo vsled zastrupljenja. ITALIJA SLEDI NEMČIJI Objavila svoj izstop iz razoro-žitvene konference. Ženeva, Švica, -r- Razoaožit-tvena konferenca, ki se ima sestati k zasedanju 4. decembra, bo okrnjena še za eno članico. Kot aktivna članica bo namreč izstopila iz nje Italija, kakor je v soboto objavil neki član italijanske delegacije, in bo v prihodnje Italija navzoča samo kot opazovalka. Svoj korak motivira Italija s tem, da je brez vsakega pomena, da bi se razpravljale kake važne točke, dokler je Nemčija odsotna. --o- VLADA PRODAJA PIJAČO New York, N. Y. — Federalne oblasti so razpisale prodajo 200 tisoč zabojev* pijač, ki tvori del zaloge v tukajšnjem vojaškem skladišču in ki je bila svoječasno zaplenjena butlegerjem. Vrednost tega, kar se zdaj prodaja, je računjena na pol milijona dolarjev. Celotna zaloga, ki se nahaja tamkaj, pa je vredna okrog treh milijonov. -o- PAPEŽ ODOBRIL KANONI-ZACIJO Vatikan. — V petek se je vršil napol uradni konzistorij, v katerem je papež Pij ob navzočnosti 22 kardinalov in 50 naško-fov in škofov odobril proglasitev svetnicam blažene Berna-dette Soubirous in blažene Joan Thouret. Prva bo proglašena svetnicam 8. decembra, za drugo še ni določen datum. Usoden požar na Gorenjskem Kranj, 23. okt. — V Britofu, tam kjer cesta napravi oster o-vinek v smeri proti Miljam, ima posestnik in gostilničar Fr. Gorjanc p. d. Škrajcar obsežno domačijo, ki je v noči od petka na soboto preteklega tedna postala žrtev in plen požara. Gorjanc ima poleg hiše dva hleva, dva skednja in veliko šupo. Vse gospodarsko poslopje razen hiše je pogorelo. Ker je bilo zidano, krito pa z opeko, objekti niso pogoreli do tal, marveč vse ostrešje. Bila je pa tudi velika nevarnost za hišo, da se vname. Ogenj je nastal na hlevu iz neznanega vzioka in je poleg ostrešja uničil ogromno množino krme, sena, slame in detelje, ker Gorjanc za svoje štiri konje infšest krav rabi veliko krme. Tako je med drugim imel spravljene 20 voz.samo ene vrste detelje. — Gasilcem in sosedom se je posrečilo rešiti vso živino in vse orodje. Škoda na izgorelem o-strešjir in uničeni krmi znaša nad 60,000 Din. Z velikim trudom se je posrečilo obvarovati pred ognjem hišo. Ogenj pa je tirjal tudi človeško žrtev. Goreče tramov je ostrešja se je nenadoma nagnilo v drugo stran, kjer je bila zbrana skupina gasilcev. Ti so opazili pretečo nevarnost in zbežali. Med njimi se je nahajal tudi 361etni tesar Pieman Jožef iz Britofa. Tudi on je hotel zbežati. Pri tem pa se je z nogami zapletel med razne drogove, ki so ležali po tleh in padel. Tako se ni mogel pravočasno vzdigniti in je tra-movje z vso težo padlo nanj in mu zlomilo hrbtenico. Poklicali so dr. Beziča, nato pa so ga v soboto s kranjskim rešilnim avtomobilom prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zanj pa ni bilo več pomoči. Zato so ga danes ob 1 zjutraj pripeljali na dom v Britof, kjer je okrog 5. zjutraj umrl kot žrtev pomoči do svojega bližnjega. Jože Pičman p. d. Štrukljev, iz Britofa, je bil ustanovitelj in prvi načelnik gasilnega društva v Biritofu. Po poklicu je bil tesar in je poleg tega posedoval še par njivic. -o- Opustošenje na otoku Hvaru L; Splita poročajo, da je pred par tedni povzročil morski vrtinec, ki ga imenujejo vodni steber, na otoku Hvairu velikansko škodo. Vihar je pridrvel nad otok ponoči in sicer je nevihta divjala med točo, dežjem in gromom. Vihar je bil tako močan, da je tresel hiše. Nesrečo je pa še povečal morski vrtinec, ki se je pridružil že omenjeni nevihti, ki je uni-i čil tri vasi, namreč vas Dubaji-ca, Milna in Velike Grablje.Kc je vrtinec opustošil te vasi, s< je izgubil v gorah, iz kateril so potem pridrveli hudourniki da je voda uničila še to, kar ji ostalo viharju. Rušila je zidov je in odnašala najbolj debeli kamenje. Pulila je drevje s koreninami. Kjer so bili dan poprej še ljubki vinogradi in oljčni nasadi, je danes sama puščava. V dolžini petih kilometrov ni niti sledu za prejšnjimi kulturami. Popolnoma so izginili vsi vinogradi, pa tudi drevje, ki je prej rastlo tam. Le večje in manjše kamenje po mnogih krajih nad meter na debelo leži tam, kjer je bilo poprej kakor raj. Ves kraj izgleda kakor velikanska struga reke, ki je naenkrat usahnila. -o- Naznanilo številka 1. Z DNEM 20. NOVEMBRA se začne VELIKA LETNA KAMPANJA za po- vzdigo cirkulacije katoliškega dnevnika "Amerikanskega Slovenca". Trajala bo zopet 100 dni, in sicer do 28. februarja 1934. Kampanja bo nudila vsem prijateljem in somišljenikom katoliškega tiska velike izredne nagrade v denarju in blagu, kar bo v eni izmed prihodnjih številk točno in jasno naznanjeno. Povrhu nagrad se bodo vršile še kontestne volitve, katere bodo r£ zdel jene v dve dobi, in sicer od 20. novembra do 31. decembra 1933, kot prva doba, v kateri bodo šteli vsi glasovi še enkrat toliko, kakor v drugi dobi, od 1. janya,[-ja pa do 28- februarja 1934. Kontestne vc'itve bodo letos posebno zanimive in želimo, da se priglasi obilo ke.ndidatov(inj). > m h Prijatelji in somišljeniki katoliškega tiska, začnite misliti;takoj, kako in kaj boste storili tekom te kampanje, da bo ista dosegla svoj uspeh. Več o kampanji jutri. Smrtna kosa V Vrblenju pod Krimom je umrla Marija Glavan, žena posestnika, stara 78 let. Komaj, ko je bila položena v grob, je že tudi njen mož Anton Glavan umrl v starosti 79 let. Vzgojila sta sedem sinov in hčt?ra, od katerih so trije v Ameriki. Zastrupljenje z zdravili V ljubljansko bolnico so pripeljali pred kratkim 651etno vpokojenčevo ženo Marijo Č., ki je kot sredstvo proti želodčnim boleznim pila neko opije-vo raztopino in se s tem zastrupila, da je morala iskati pomoči v bolnici. -o- Napad Ko se je vračal iz Ljubljane domov v Moste 281etni delavec Jože Jaklič, ga je napadlo nekaj moških in so ga tako pretepli, da so ga spravili takoj v bolnico. Napadalcev ni prepoznal, ker je bila tema. -o- Stoletrfica V Kragujevcu v Srbiji so 4., 5. in 6. novembra praznovali z vso slovesnostjo stoletnico gimnazije. — Kragujevac je bil nekdaj prestolica nekdanje male Srbije. Tam živi sedaj tudi blizu 2000 Slovencev, kjer imajo svojo kolonijo. Povozilo ga je Metlika, 20. okt. — V Vido-ški gori je bila ta teden trgatev in je bfl pri tem delu zaposlen tudi Janez Primožič z O-toka. Po strmem bregu je peljal že precej težko naložen voz in ker ni bila pri vpregi e-naka živina, so se konji ustrašili pred voli in zdivjali. Janez je hotel pi*eplašeno žival ustaviti, ta ga je pa podrla na tla, pomandrala in potem je šel čez njega še težki voz. Nezavestnega so v plahti prenesli na njegov dom na Otok pri Podzemlju. Nesreča Janez Tramte iz Breške y,asi pri Novem mestu, čevljar in posestnik, je tako nesrečno padel s kozolca, da si je zlomil obe roki. -o- ' Pek varjene ribe S pokvarjenimi ribami se j s zastrupila 741«t»a M**jpna Lah z Ruške gore »a Štajerskem. V bolnici so j« •xdravili. Jugoslavija zahteva enakopravnost-Hitleijeva zmaga KMEftiKANSKS SLOVENEC Torek, 14. novembra 11)33 |»MERIKANSKI SLOVENEC Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu j« čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez pod-piaa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Priznanje Rusije Gospodarska obnova Materina radost. — Pravijo, da bodo bodočo vojno vodili kemiki. — Zelo me veseli. Moj sin študira jus in mu torej ne bo treba na vojno. * * * Pri zdravniku. — Gospod doktor, kaj naj storim proti nervoznosti svojega moža? — Oba morata odpotovati. — Kam pa? — Vsak v drugo smer. * * * Razlog. — Kot človek brez prakse zahtevate precej visoko plačo. — Že res, toda brez ptrakse je mnogo težje delati. ♦ # * Kočljivo vprašanje. — Papa, zakaj ima rak tako izbuljene oči? — No, nič se ne čudi, saj sto se v šoli učili, da zleže njegova samica na leto nad en milijon jajčec. & * * Premeten nakatakr. — Plešast gost sedi v restavraciji in je. Kair pokliče natakarja in mu pokaže las, ki ga je potegnil iz juhe. — Kaj je to? ga vpraša. — To je las, oh, to je vaš las, :gospod. Gost: O, saj res, oprostite, da sem vas klical. * >H * Naivnost. — Profesor piše odpuščeni služkinji izpričevalo: Zelo mi je žal, toda v izpričevalo vam moram napisati, da ste bili odpuščeni zaradi velike nesnage. — Gospod profesor, ali bi mi mogli napisati to po latinsko? * * * V uradu. — Gospod šef, tega pa. že ne bom trpel, —""gospod knjigovodja me je ozmerjal s tepcem. — Pa ga tožite zaradi kršitve uradne tajnosti. * =1= * Glavno je pes. — Sosedi so povozili psa; to bo potrta, ko zve, kaj se je zgodilo njenemu ljubljencu. — Ne smeš ji tega povedati . kar naravnost. — Seveda ne. Najprej ji povem, da so ji povozili moža. * * * Pogrebna filozofija. — Po- . grebec stopa za pogrebnimi vozom in mrmra sam pri sebi: So trenotki v človeškem življenju, ko je bolje iti peš, nego dati se peljati z vozom. * * * Niti za peresa ne zasluži, — 1 Mož-pisatelj: Tako ne gre več! Noč in dan sedim za pisalno mizo, pa ne zaslužim niti za peresa, ki . . . Žena: Nikar ne pretiravaj! — Mislim peresa, ki jih rabiš za klobuk. -O:-- Širite amer. slovenca? Zdi se, da je NRA naletela zadnja dva meseca na velike •vire s svojim poskušanjem, da obnovi čimpreje gospodarstvo in industrijo Združenih držav. Dežela, ki je pred tremi meseci z velikim navdušenjem sprejela plavoga orla in njegove pogoje, postaja od dneva do dneva bolj hladna za NRA. Farmarji na eni strani revoltira-jo, češ, da njim ni bilo doslej še ničesar pomaganega, dočim se dvigajo cene vsemu, kar morajo farmarji nabavljati. Kapitalisti na drugi strani se bojijo vladne kontrole in se upirajo na. tihem, in na vse načine proti vladni kontroli. Pristanejo na pogoje tuintam, a to samo radi lepšega, da bi jih javnost ne obsodila kot odkrite intrigante proti NRA. Dalje pa tudi delavstvo ni deležno tistega, kar je pričakovalo od NRA. Je sicer resnica, da so zaposlili več stotisoč delavcev po raznih krajih. Toda nezadovoljstvo prihaja pa baš '' l"" ' 111 TARZAN, GOSPODAR DŽUIIGL (Me»op»Htn»» Newspaper Servient Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS eror, by. Kdg«* Bice Burrooilu, Inc. All rights reserved. Ženska .so 5 veselim pogladom pozdravile mladeniča Biaka, ne tako piožje. JNisk; visok črnogled možak ga ir> celo prezirljivo gledal. — "Gospod princ,' reče Sir Eihard in. se prikloni. "Pripeljal sem Sir Jamesa, znamenitega, viteza. Iti je z božjo pomočjo srečno prišJl sito »i vrste sovražnih Arabpev do vrat našega mesta. "Kje je princ?" vpraša Sir Rihard. "Tamls". in pokažejo nekeliko v 8Iren proti poslopju, kjer je bila zbrana večja družba veselih ljudi.— Na povelje je Blake sledil Sir Rihard«, ki je stopal proti množici. Princ, vite« iu ženske, vge skupaj se je zabavalo in se smejalo, da tre jim je Blake v resnici čudil. "Ti pravig, da prihajaš iz Salamonoveg« templja. v Jeruzalemu?" reče princ Blaku. — "Sir Rihard me je najbrže napačno razumel," odgovori Blake. — "Torej nisi vitez križar!" — "Morebiti je eden teh vitezov, ki strašijo1 pb'ta •/ Sveto deželo," se oglasi mehak ženski glas ob ptrani princa. „ Blake se je naglo ozre in iedai sta s;; srečala z mladenkinimi očmi. — "Bolj izgleda, da je kak arabski ogleduh," se oglasi velik mož temnega pogleda, ki je stal poleg mladenke. — "Ne izgl> da s tako hudoben v očeh mojega očeta, in dvomim, da je Sir Malud še kedaj videl Arabca/' reče deklica smelo. Upa in najstarejši slov&mM ISjy^,, Kst v Ameriki. gr JJatanovljen leta lttl. ' I*haJ& vmK &at rat mi ortMj, pone-IftUkov 2b ifeirrov po praroikib. f AetlMtfb Sit tIHM EDINOST FVBIONIING CO. NaatoT wradtfltftva te oprava: [Telefon: CANAL 5544 ^ ^Vffe Naročirtna: Za «'«• leto--------$5.00 Za pol leta____. 2.50 £a četrt leta--------------1.50 Za CMeago. Kanado In Evropo: Za aelo leto----„—$6.00 Za pol leta------3.00 Za četrt lete ...........................,.,..,—1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1191. Issued daily, except Sunday, Mon< day and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Addresi of publication offica: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ________________.$5.00 For half a year______2.50 For three month*---------—„ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_______$6.00 For half a year ________ 3.00 For three months---_____ 1.75 sxSsrw rnbk' go ttijw p&ffit Svetovna javnost gleda z velikim zanimanjem te dni na ^Washington, kamor je dospel zadnji teden ruski komisar za zunanje zadeve, Maksim Litvinov. O tem dogodku, ko je predsednik Roosevelt naznanil ruskemu predsedniku Sovjetov, Kalininu, da je pripravljen razpravljati o upostavitvi odnošajev med obema državama, svet mnogo razpravlja. Konzervativnejši sloji Roosevelta kritizirajo, češ, da se je ponižal pred ruskimi komunisti. Ti trdijo, češ, če petnajst let ni bilo zaupati neodgovornim voditeljem v Rusiji, kako se jim naj zaupa sedaj? Vsaka stvar ima svoje zagovornike in svoje nasprotnike, jih ima tudi zadeva. priznanja Sovjetske Rusije. Ako pogledamo v zgodovino kakih 150 let nazaj, vidimo, ko »o ameriški kolonisti izvojevali svobodo in se odcepili od A*fflij« in njenega vpliva, tedaj bivša caristična Rusija celih dolgih 30 let ni priznala Združenih držav. Ruska carica Katarina je zaničljivo izjavila: "Kaj, tiste uporne koloniste naj pri-smam?'' — To je deloma umljivo, če pomislimo, da so bile vse •vropske vladarske hiše manj ali več v krvnem sorodstvu. Čez eno stoletje in pol se je palica obrnila in Združene držav« niso hotele priznati 15 let Sovjetske Rusije. Zmernejši elementi pa pravijo k temu: Boljševiška vlada vlada Rusiji že 16 let in je videti, da se je kolikor toliko stabilizirala. Kakšno -vlado-■ hočte ruski narod, je njegova lastna zadeva. V to se nima zunanji*svet nobene pravice vmešavati. Industrijskim deželam mora biti glavno to, da pridobijo ruski trg. In zadnji tedni kažejo, da so zadnji zmagali. Ameriški industriji gre v glavnem za izvoz, za business. Tega bo na Ruskem, kakor pravijo razni obiskovalci, dovolj, ker dežela potre- železnic, mostov in mnogo drugega. Prav kakor »ed.aj Združene države, ste ravnali zadnjih šest ali »edem let Anglija in Francija. Obe ste prodajali Rusiji svoje iedelke, in če jih smejo drugi, za,kaj jih ne bi tudi Amerika. To seveda iz golega trgovskega stališča. V moralnem oziru pa seveda ta kramariju izgleda precej eštarijska. Namreč: Ne gledam, kaj si in kdo si, glavno je, da z a pij eš pri meni novce', pa te imam rad . . . (20) ALI RES POSTANE MESTO , DETROIT MORSKO PRISTANIŠČE? Detroit, Mich, j O tem je glasovalo včeraj "za" ; 134,985 volilcev, "proti" pa 67,111. Skoraj 2 proti 1 je bil izid o tem vprašanju. Vidi se ' splošna želja, da postane mesto Detroit morska luka. Da se uresniči velikanski načrt in se s polnijo večletne namere mnogih, je bila veličastna demonstracija v Detroitu 18, okt, zvečer. Udeležilo se je parade 20,000 oseb z 250 flotiljami. Na čelu. je bil oddelek iz severne Minnesota, ki so 900 milj daleč prišli, sto mest ob jezerih je po-islalo svoje zastopnike in istota-ko sosedna Kanada. Navzoči so bili tudi župani iz Milwaukee, I Dulutha in Detroita. Nad 100 tisoč je bilo gledalcev. Pred začetkom demonstracije je več govor-;nikov navdušeno razlagalo ko-jrist, ki jo bo donašala zveza velikih jezer in reke sv. Lovrenca z atlantskim morjem. Na to se je vršila dvadnevna konvencija udeležencev v izvr-' šitev tega načrta v Detroitu. Tudi dva senatorja iz Washingto-na, namreč Vandenberg in La Follette, sta govorila o projektu in povdarjala potrebo in velik pomen tega dela. Prezident Roosevelt je brzojavno obljubil konvenciji pomoč vlade, da se potrdi ta načrt. Poslanska zbornica je že odobrila pogodbo s Kana-jdo, treba je še potrdila senata, kar se upa v januarju. Senator Vandenberg je urgiral, da se prične z delom, ker je že čas da se 40,000,000 prebivalcev Srednjega zapada Unije vzdrami in si okoristi s tem ogromnim na-J črtom. Na volivni dan 7. nov. je ! jasno pokazalo ljudstvo v Detroitu svojo voljo in upajmo, da postane Detroit v doglednem ča-jsu morska luka. Volivci so imeli 'glasovati tudi o načrtu Subway a v Detroitu. Glasovalo je "za" 145,128; proti 67,753. Kakšen napredek čaka Detroit, kolibo delavcev bo tu zaposlenih! j Daj Bog, da bi se pričelo z delom čimpreje. Tudi novega župana je dobilo včeraj mesto Detroit. Frank Couzens je bil izvoljen z večino ' 65,000 glasov. P. Benigen. RAZNE NOVICE IZ CHIS-HOLM, MINN. Chfohslm, Min«, I Ne vem, kako je to, da se iz naše naselbine tako malo kdaj kdo oglasi, dasi je vedno kaj novega. — Pravijo, da so poroke znanilke dobrih časov. Ce je temu tako, bo kmalu bolje, ker zadnje čase se pridno ženijo. — Pred kratkim so stopili v zakon Mr. Frank Puhek in Miss Mary Petrich. Mr. Joseph J, Intihar iz Eveleth in Miss Angeline Rose. Mr. John A. Bovitz in Mary Mistek; vsi trije pari so se poročili v cerkvi sv. Jožefa, poročil jih je Rev. J. E. Schiffrer. Letos se je pri cerkvi sv. Jožefa skoro celo leto popravljalo in barvalo. Sedaj je z malo izjemo delo dokončano. Cerkev je bila od zunaj prebarvana in tako tudi zvonik. To delo so naredili največ člani društva "Najsvetejšega Imena". Cerkev je tudi dobila novo streho, pod vodstvom Mr. Joseph Pleshe-ta. Od znotraj se je prenovilo strop in stene, tako da sedaj izgleda, kot da je vsa cerkev iz samega rezanega kamna. Tudi razsvetljava je sedaj jako dobra. Nove luči je montiral dobro znani električar Mr. Frank L. Tekautz. Vse delo je jako dobro narejeno, posebno reflektorji za sanktuarij.Mr. Tekautz je pokazal, da se dobro razume na svoj posel. — Rev. J. E. Sehiffrerju gre pa zasluga, ko tako skrbi za lepoto hiše božje. Letos je zaposlenih v tukajšnjih šolah več Slovencev (enk) učiteljev in učiteljic. In sicer uče Miss Mary Latkovich, Miss Ana Bradach, Mr. John Blatnik in Miss Marta Dragišič. V večerni šoli, katero obiskuje okoli 700 oseb, so tudi nastanjeni en Slovenec in dve Slovenki za učitelje in sicer uče Mr. Frank Champa, Miss Christine Žužek in Miss Ema Lockner. Vsi ti učitelji (ice) so bili nastavljeni po prizadevanju tukajšnjega Ameriško Jugoslovanskega kluba štev. 9, A. J. Z. Mr. Rudolf Ekar, kateri je lansko leto dovršil inženirske študije na Minnesota univerzi, je dobil delo za U. S. government. Ker je vsako leto več fantov in deklet ki so dovršili študije katere koli vrste a potem s težavo dobe delo, je priporočljivo, da se tem dekletom in fan- j torn pomaga do kruha. Pomagati 11 pa jim bo mogoče le ako bomo! združeni v močnih organizacijah. J _ Zato je priporočljivo, da vsak(-Slovenec in Slovenka pristopi v ] Ameriško Jugoslovanski klub,'i ki je v članjen pri Ameriško Ju-S goslovanski Zvezi. Ta Zveza si i je nadela v svoj program na m zadnji konvenciji meseca avgu-|( sta t. 1. na Evelethu, da bo po- ] magala kjerkoli bo mogla. Sto-ji pimo skupaj in zahtevajmo svo- • je pravice in dobili jih bomo. < Dne 25. novembra bomo imeli primarne volitve za mestni od- i bo;\ Na polju je že več kandida- i tov, med njimi tudi več Slovencev. Ako bomo edini, bomo kaj : dosegli, ako ne bomo edini, ne bomo imeli nobenega urada. Ko smo pred par meseci imeli šol-1 sko volitev, je slovenski kandi-j dat samo zato izgubil, ker ne-! 'kateri kratkovidni rojaki raje J dajo glas tujcu, kot pa svojemu.! Žalostno, pa resnično. I Delo se tukaj težko dobi. V rudnikih kolikor jih dela, zapo-J siju jejo samo one, kateri so že popreje delali v rudnikih. Neko-| Uiko bo sedaj dela na državnih] in okrajnih cestah, vendar to ne bo zadostovalo, da bi se vsi zaposlili. Letos bomo zopet imeli lov na srne odprt in sicer samo 5 dni, od 21. do-25. nov. Lov bo odprt ; samo v sedmih okrajih v Minnesota Med temi je tudi naš St. Louis okraj. Male divjačine je' letos obilno, posebno zajcev. V neprijetnem položaju se na-. • hajajo nekatera mesta na želez-! nem okrožju, ker je tukajšnja ' rudarska družba Oliver Iron Mining Co. odklonila plačati • davke za drugo polovico leta ■ 1932. Družba zahteva, da se i davki znižajo. Ker so nekatera • mesta to odklonila, zato davkov' ne bodo dobili. Sicer se bo v to zadevo vmešala država in vse-' • kakor, ako ne pride preje do ! kakšnega kompromisa, bo odlo-! čila v tej zadevi državna legisla- • tura, katera se bo sešla drugi - mesec. Družba je pridržala dav- - kov v znesku 2 milijona dolar-. jev. i Slovenska kri ne fali, o tem . smo se prepričali ko je slavno , znana skupina Notre Dame no-i gometnih žogo igralcev izgubila in dobila skupina Pittsburgh U- - niversity. To pripomnim zato, i ker Pittsburgh igralce vodi naš rojak Joe Bach, iz Chisholma. 3 On je bil svoječasno sam eden iz-i med naj bolj i h igralcev v Notre - Dame, sedaj je pa Coach za ) Pittsburgh. Mislim, da ne bode - odveč, da rojaki vedo kdo je ta s "Bahov Jože". , Poročevalec. 3 —--O- i NAPREDEK V ENEM MESECU 3 Milwaukee, Wis. , Pred par dnevi sem bral po- 1 roČilo B. Glasberg, nadzornika 2 ali vodja out door reliefa, o nje-, govem napredku v mesecu sep- - tembru. Poročilo pravi, da se je - meseca septembra znižalo števi- - lo teh ki so dobivali podporo, za i 4700 družin, katerih možje, ozi- - roma očetje so dobili delo pod - NRA ali pri Milwaukee county. tudi iz tega, ker nekateri ekspertni delavci so popreje delal dalj in več zaslužili. M.arsikje so čas porazdelili, da je na delt več delavcev, toda nekateri posamezniki so pa tudi pri tem nt izgubi. To pač kaže, da je človek sebičnež in ravno sebičnosi ima največ opraviti, da NRA nima zaznamovati toliko uspeha kakor bi ga, če bi vsi sloji z njo sodelovali. Vodilno ameriško časopisje, ki je ob začetku z navduše njem pozdravilo NRA, jo zdaj prav pogosto kritizira. Opo zarja in svari se celo pred diktaturo in birokracijo. Vse sodbe bodo gotovo kolikor toliko preuranjene. Nika kor se ne more pričakovati od NRA, da bo čez noč privedla de Želo nazaj k prosperiteti, kakoršno smo uživali pred petimi leti To je nemogoče. Za tak obsežen program, kakor ga ima NRA je treba pač par let, predno se pokažejo kaki uspehi. /sled zmanjšanja toliko družin, e Out door relief zmanjšal svo-ie osobje za 20 investigatorjev. — Vse to pa ni trajalo dolgo, ko-naj en dober mesec. Zadnje ;edne, v mesecu oktobru so kar ;rumoma zopet hodili s prošnja-ni na Out door relief. V par ;ednih se je prijavilo zopet 1500 Iružin in sedaj jih prihaja dnev-io več in več. Možje, oziroma jčetje so izgubili delo in zaslužek in tako jim nikakor ni mogoče preživljati svojih družin. Vsled navala brezposelnih je 400 nvestigatorjev tako zaposlenih, la Glasberg prosi za osem novih investigatorjev, da bodo laglje smagovali delo. Država Wisconsin je dobila ad federalne vlade za relif 11,503,274. Nad polovico tega denarja pride v Milwaukee. — Milwaukee county je imel na reliefni listi meseca septembra še 1,067 družin, ali 100,711 oseb. Na vsako družino se približno računa $22.04 na mesec. — Out door relief department ima sedaj v službi 400 investigatorjev, osem jih pa še dobe. Njih plače znašajo od $150 do $509 mesečno. Te plače porabijo nad $100,000 letno. — Kako morejo te družine živeti z $22.04 na mesec, je veliko vprašanje. — Zakaj imajo na reliefnem uradu toliko investigatorjev, ko pa imajo na reliefnem listu toliko advokatov in dobro izšolanih ljudi, ki bi isto delo lahko zastonj izvrševali, s čimer bi mnogo prihranili brezposelnim ljudem, potrebnim podpore, pa lahko boljše pomagali. R. -o- VABILO NA SESTANEK Sheboygan, Wis. Društvo Krščanskih žena in mater je imelo svojo mesečno sejo v ponedeljek večer 6. novembra, kjer je bilo le malo število članic navzočih. Sklenjeno je bilo na tej seji, da napravimo posteljno odejo, da na ta način zopet pride svotica v društveno blagajno. Šivale bomo to odejo v sredo večer 15. novembra v ^olski sobi, kamor ste vse društvene članice prijazno povabljene. Seveda tisto odejo bomo kmalu napravile, potem bomo pa skušale na tem sestanku ustanoviti šivalni klub. Ni usijjivo, katero ne veseli ta ideja, vendar ste pa vse prošene, da pridete na ta sestanek 15. novembra zvečer ob 7. uri v šolski sobi. Igra Večna mladost in lepota, ki jo je priredilo naše društvo 29. oktobra, je nad vse dobao izpadla. Udeležba od strani občinstva je bila po-voljna ter so se poslušalci zadržali vzgledno in prav mirno. Igralke na odru so se potrudile ter pokazale pvoje talente vse od prve do zadnje v najboljšo zadovoljnost občinstva. Odbor, kakor tudi članice društva Kršč. žena in mater .veže dolžnost se zahvaliti igralkam in tudi navzočemu občinstvu. I Pozdrav vsem članicam društva. Odboir. ---0—— filR'TF AMER,. SLOVF.NCA1 poglejte na datum POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU I I Ako je poleg Vašega imena številk« 11—33, je to znamenje, da se je varo iztekla naročnina. Pri pošiljanju na* ročnine se poslužite spodnjega kupo na. Obnovite naročnino čimpreje, kei izdajanje lista je v zvezi j? velikim1 stroški. AMERIKANSKi SLOVENEC, 1849 W, 22nd St.. Chicago, JU. Priloženo vam pošiljam svoto f................. *a »itev moja naročnine za "Amer. Slovenca". Ima _____________...i.'-.,______r—— Naelov_____________________—---- Meeto -------,,„....................-- Torek, 14. hovemoH 1938 *>r:.....; "" , = AMfcRIKANŠKl SLOVENEC Blf&fi S nmmuuuijiiiiimiinnuiniriiiii Tvoj nedeljski tovariš. mnramrrmnrnn tinnimmummnmmm nmmnmumuummuinmi. 20 21 22 23 24 25 26 TEDENSKI KOLEDAR Ponedeljek — Sv. Feliks. Torek — Darovanje BI. Marije. Sreda — Sv. Cecilija. Četrtek — Sv. Klement, papež. Petek — Sv. Janez od Ki*iža. Sobota — Sv. Katarina Aleks. Nedelja — Sv. Lenard Portomavriški. NOVO SREDSTVO PROTI POŽARU DRUŽINSKIH PRATIK NIMAMO VEČ! Naročnikom Družinske 1'rati-ke sporočamo, da je nam letošnja zaloga že pošla in zato z Družinsko Pratilco letos ne moremo postreči več. Imamo pa še v zalogi Veliko Blasnikovo Pratiko, s katero lahko postrežemo. Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; alto imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaš« oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči ■— 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. * * * * •'«?llllllM(tllC3IIllIIIIIIll£3HI(ItHIi:iE3IHllllMil«£3ll(lllll«1I!CailllllIlltIIC31IIIII1ltfllC3j«lllllll*JICaillllll«IlilCailll(lltllt(CaillllltlllliC3lllilll(IIIICa v Karpata-zeliščno okrepčilo je grenko-sladko zeliščno okrepčilo. Sestavljeno iz zelišča, ljublja, listov in medu. Največ naših bolezni in slabosti pride; radi krivične odstranitve, ter ima svoj početek neredu stanja krvi, katera se preliva skozi celo telo. ALI VI TRPITE NA glavobolu, kislini želodca, revmatizmu, trganju po živcih, trganju v ledju, močnemu dihanju, bolečinah po jedi, slabemu spanju, neslasti do jedi, plitvosti kože, mozoljah, turah in drugih nerodnosti, ki so poznane radi posledice vsrkavanja toksina iz črevesja v krvi? Naredite, kot je naredilo drugih 50,000. Pridite v Karpata-Herb-All Laboratory 2149 West Cermak Road, Chicago, 111. ZA PROSTO POSVETOVANJE. Zunanji ljudje pošljite en dolar in mi Vam pošljemo $1.50 steklenico Karpata-Herb-All-Tonic poštnine prosto. Mi imamo preko 2000 importiranih in domačih zelišč, ljubja, jagod in listja. Prodajamo na debelo in drobno. Zastopnik se vposli. Izrežite ta oglas. IZREDNA PONUDBA: Z vsako steklenico ICar-pata-Herb-Tonic dajemo steklenico Karpata-Herb-Syrup brezplačno. i Rev. J. C. Smoley: Štiriindvajseta nedelja po binkoštih Podobno je nebeško kraljestvo goreičnemu zrnu. Ta kras- ; na prilika je za nas poina tolažbe. Vsak človek, če ima v sebi le iskrico dobrega duha, postane lahko svetnik . Mnogo ljudi smatra to za nemogoče. Gorčično zrno je v pričetku tudi zelo majhno, ko pa zraste, je pravo drevo; kdor se odvadi napake za napako, slabosti za slabostjo, kdor se vedno bolj in bolj posvečuje, ta bo enkrat dospe! k svetosti. "To je volja božja, va-že posvečen je." Veste, kaj najbolj pospešuje svetost? To, da ne zanemarjamo tudi majhnih dobrih del. Iz teh nam prihaja velika korist. Imam seveda na misli dobra dela, ki jih vršimo iz ljubezni do Boga in bližnjega. 1. Tudi majhna dobra dela pomnožujejo nam božjo milost. S čim pa moremo izvršiti dobro delo? Le z milostjo božjo: Bog nas navdihne, da bi tako delo storili, vzpodbuja k temu našo voljo. Kristus pravi: "Brez mene ne morete ničesar storiti." Več ko kdo stori dobrih del, toliko bolj uspeva sam v dobrem; tembolj se posvečuje; če jih vrši v stanu greha, jih ni izgubil, ker mu da Bog obilnejše milosti, da bi se spreobrnil. 2. Pri dobrih delih Bog ne gleda toliko na velikost del, marveč na namen, s katerim ta dela vršimo. Tudi najmanjše dobro delo ima neizmerno ceno, če smo ga izvršili z dobrim, ci-tttim namenom. Gospod nam je to sam označil. Nekoč je sedel v templju Dri blagajnici, v katero so ljudje metali svoje darove. Bogati so darovali veliko, prišla je pa tudi uboga vdova in je vrgla v blagajno dva vinarja. Poklic,al je Gospod svoje učence in jim rekel: "Pravim vam, ta vdova je vrgla več v blagajno kakor vsi drugi. Drugi so dali to, kar so imeli preveč, ta je pa pri svoji revščini dala vse, kar je imela," Drugič je rekel: "Kdor bi dal v mojem imenu piti čašo vode, on ne bo izgubil — pravim vam — svojega plačila." Glejte, ena sama čaša vode, katero damo v njegovem imenu, ima veliko vrednost pred Bogom. Zato pravi sv. Avguštin: "Nebeško kraljestvo se lahko kupi, požirek vode je kupna ce-Ha." To velja tudi o molitvi, ne koliko molimo, marveč kako friolimo, in s kakim namenom molimo. 3. Tudi z majhnimi dobrimi deli moremo storiti veliko ljj| dobrega. Majhno gorčično zrno, pa zraste v veliko drevo. Bog se poslužuje pogostoma prav malenkostnih stvari, da se izvedejo velike reči. Malenkostna dobra beseda vpliva mnogokrat na človeka, ki je bil v dvomih, tako da se spreobrne. Malenkosten dober i-gled vzpodbuje pogosto ljudi. Mi sami si sicer tega nismo svesti, sami ne vidimo, koliko dobrega stori včasih kak naš dober zgled, dasi se nam zdi vsa stvar popolnoma malenkostna. Zato pa skrbimo za majhna dobr.a dela! Ne rekajmo: Saj ] znana božja pot — so se Ricma-t nji v soglasju s. svojim župni-- kom, ko jim drugače ni kazalo, zavzeli celo za priključitev k sta- n rokatoliški cerkvi, tako da bi se p v Ricmanjih ustanovila samo- r; stojna uniatska župnija sv. Ciri- d la in Metoda. Riemanjski župan n Berdon je moral pred sodišče, p Čeprav pa je bil v zadnji instan- \ ci oproščen, je škofu Naglu u- f; spelo zatreti nevarni verski po- ti kret. Dr. Požar je bil suspendi- v ran ad divinis in šele več let po- ji zneje je bil znova rehabilitiran in poslan na Kras. Dolga leta je vodil župnijo v Koprivi na Krasu, kjer je bil ljudem spričo svojih bogatih izkušenj, vsestranskega znanja in izredno dobrotnega značaja v veliko uteho in s pomoč. Dr. Požar je zapustil k Svojemu ljudstvu bogato moral- o no dedščino, ki mu bo prav sedaj z še posebno koristila. Poleg lju- b bežni do svojega ljudstva je po- š kojnega župnika odlikovala tudi č izredna ljubezen do knjig, ki jih v je zbral na tisoče in jih hranil č in prebiral vse do svojih zadnjih dni. Naj mu bo lahka trda kraška zemlja! --o--d Italijanski miličnik ubi! mlade- č ga jugoslov. državljana F Trst, 21. okt. — V bližini Po- jf stoj ne je v sredo pod večer ne- j*-1 ki obmejni miličnik ustrelil 19 let starega jugoslovenskega dr-i žavljana Franceta Bajta iz Zelš pri Cerknici. Bajt se je vračal iz Postojne, kjer je bil po oprav- * kih, domov, med potjo pa so se * blizu tako zvane Ravbarkoman- { , de nenadoma pojavili za njego-1 1 vim hrbtom miličniki, ki so ga | ) pozvali naj se ustavi. Ker pa se ^ - je fant bal, da ga ne bi zadržali, ' je pričel bežati. Eden izmed mi- jI i ličnikov ga je tedaj ustrelil v ^ - hrbet, tako da je bil na mestu j) - mrtev. Uvedena je bila preiska-va, pri kateri pa so se vsi milic-1. c niki zavzeli za ubijalca. V petek - dopoldne so nesrečnega Bajta pokopali v Postojni. Pogreba so . se smeli udeležiti le pokojnikovi starši in ožji sorodniki. Vsa Po-I* stojna je bila za časa pogreba ' pod najstrožjim policijskim nadzorstvom. -o- , Nadaljnje aretacije v Postojni d Trst, 21. oktobra. — Pred a dnevi so v Postojni in po vsej ostali Pivki organi fašistične po-t_ licije nenadoma aretirali kar 30 a Slovencev, ki so bili odvedeni v j. kopersko jetnišnico. Med tem so fi se preiskave proti posameznim } I osumljencem nadaljevale in lo j sedaj so aretirali tudi še trgovca Silvestra Zupana, sestro aretiranega pekovskega pomočnika Elviro Borjančičevo in vj bančnega uradnika Hugona Sim-siča. ik -0- le Trst ima novega župana s Trst, 21. oktobra. — Doseda-io nji tržaški župan senator dr. Pi-e- tacco je podal ostavko. Za nje-o- govega naslednika je bil imenovan Henrik Salem, ki je prevzel iu nocoj vodstvo tržaške občinske a- uprave. p- Dr. Pitacco se je pred vojno za živahno udejstvoval v italijan-v skem iredentistie. pokretu, ko ki pa je po vojni v Italiji fašistični ;r- režim prevzel oblast, se je mori- ral umakniti, ker ni bil njegov ul- pristaš. Šele nekaj let kasneje o- se je uklonil, bil imenovan za lje senatorja in pred 5 leti je spel la- prevzel vodstvo tržaške občine ni- Njegov naslednik Salem je ze ,lo, lo zainteresiran v tržaškem fi- Na avtomobilu, ki se zdi, da je pokrit s sn gom, se je v Berlinu nedavno izvršil poizkus z novim sredstvom proti požaru. V to so namenoma zažgali in nato uporabili to sredstvo. To pa je pokrilo celi avto z nekako peno, ki je v tienoiku zadušila ogenj. ančnem gospodarstvu ter velja |r »ri režimu za rešitelja s ko- n aj propadlega denarnega zavo-'s la "Banca Popolare", ki se je po r ijegovem prizadevanju obnovil c >od imenom "Banca Triestina". i J zadnjem času je daroval za t ašistično socialno skrbstvo 200 isoč lir, kar mu je nedvomno v 'eliki meri pomagalo do funkci-e tržaškega župana. i -o---i SIROM JUGOSLAVIJE | --- i Doktorat je izgubil 1 Zaradi ponarejenega podpi- j ;a na neki menici je bil advo- ] cat dr. Josip Iliboli v Zagrebu ibsojen na dve leti strogega napora, na večjo denarno izgu-jo, plačilo stroškov, plačilo o-ikodovanih strank in na izgubo i ;astnih pravic za dve leti. Ad- j /okatska zbornica ga je tudi J1 ;rtala iz svojega članstva. |i --O-— r Nesreča otroka ! Na Klancu pri Kamniku se je ■ lo smrti opekel 18 mesečni otro-iiček Mirko, sinček delavca Kro-aarja. Ko je mati prala, se je približal škafu vrele vode, v ka-;erega je padel. -o- Zlata poroka Zlato poroko sta obhajala Simon Gorečnik in njegova soproga Marija, roj. Romih, posestnika v Udmatu pri Celju. -o- Tudi tako znajo Pri nekem posestniku v Trnovem v Ljubljani se je oglasil mlad prosjak in moledoval za kako pomoč v denarju, ker, da nima dela. Posestniku se je mladenič smilil in mu je odka-zal, da nažaga in naseka nekaj drv, za kar mu je dal jesti in piti, ko pa bo delo gotovo, RAZPRODAJA popolnoma novih kožuhnih ženskih sukenj "Fur Coats", na rokah delane in šivane. V zalogi imamo tudi ko-žuhne suknje, ki smo jih zamenjali. Zelo poceni. Od $35.00 naprej. Oddelek za ceneje cene. Miller and Co., 166 North Michigan Ave., Chicago, 111. — Odprto ob večerih. Društvo 'SV. JER0N1MA' ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru. Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16, Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa, * POD OSEBNIM VODSTVOM BOŽIČNI IZLETI . V JUGOSLAVIJO • 1 Iz NEW YORKA odplujeta priljubljena Lloydova Ekspresna Parnika • Tot^r BREMEN | ob parniku v Bre- 7. DECEMBRA I merhavenu ;iamci ze- s lo udobno potovanje ffl"» 1 1Jjf^t A v LJUBLJANO. — Ssd D SOf |U Izborne železniške fl^ ^Jf fl^ Vif^ ff TT zveze tudi iz i ^^ Cherbourga. ^ I jg |)ECEMBRA Pojasnila vam da katerikoli lokalni agent ali NORTH mum LLOYD J 130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO. ILL. jj^^j I Društvo 0sv. Jožefa \ 4* ŠT. 169. K. S. K. J.. CLEVELAND, (Collinwood) O. 4 Družtvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slov. Domu ^ T ob 7:30. Ako še niste član tega 114 j večjega društva v naselbini, ^ •Jf se vas opozarja, da se takoj vpišete dokler niste še prestari. J V društvo se sprejemajo moški in žeijski v starosti od 16. do 1 f ss- leta- V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Pole« izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji (| društvo tudi razne vrste športa za mladino. ^ LAWRENCE LESKOVEC, predsednik. ^ v, V'liven v i'l-ttei in Parlovt, poprej pi-ideljen bolnišnicam v Parizu. Nedavno v zvozi r. za-1 v'0,1<»" »a raku v Havana. Kuba. in z bolnieo : za uozne bolezni in rak« v Philadelpnlji. Posvetovanje in diapnoza. Zdravljenje akutnih j in kroničnih bolezni. URE: II DOP. DO 3. POP. - C5 E. Washington st., ChicaKO, 111., Suite 270o | TEL. V URADU: STATE 7881 Stanovanje: Zvečer na dogovor, 4830 West ^ Cermak ltd., Chicago, 111. Tel. Cicero 66. 1 zaščitnik mesta Splita. Grob-ico odprejo vsakih 50 let. Zad-jič je bila grobnica otvorjena sta 1833. Grobnica je bila odrta samo en dan. --o- Ukradeni denar zakopal 18. okt. je bil v Zagrebu are-ran Lovro Lončarie, ki je bil ameščen kot sluga pri posestni-u Ivanu Simuniču, pri katerem 2 nekaj dni poprej izvršil vlom i odnesel 38.000 Din. Denar je akopal v gozdu. Policija je Lon-ariča zalotila ravno v trenutku, o je odkopal denar in ga hotel esti v Zagreb, odkoder je na-leraval pobegniti. Nesreča pri delu Pri spravljanju lesa je težko leblo padlo na nogo 42-letnemu ozdnemu delavcu Ferdu Zavrat-liku iz Renčnika pri Mariboru n mu jo zlomilo. -o- Nevaren ptrepir Iz Smartnega pri Tuhinju je )il prepeljan v ljubljansko bol-lico brezposelni delavec Valen-in Pestotnik, ker ga je nekdc ned prepirom napadel in trikrat sunil z nožem v trebuh ter ga ;ako prav nevarno poškodoval. -o- Tragična smrt otroka Na Verdu se je ob Ljubljanic: igral osemletni sinček posestnika Jakoba Žitka. Videli so, dt je zašel pod stoječo žago, a so gi pustili, ker so vedeli, da se mi tam ne more zgoditi nič zlega ker je voda plitva. Fantek se ji spravil neopaženo na veliko ce mentno korito, omahnil notri ii utonil. Torek, 14. novembra 19 Izpod Golice SLAVKO SAVINŠEK, Povest z gorenjskih planin Ne zavije po kolovozu gori proti Jermanu, ampak više gori po onem drugem, ki vodi s ceste naravnost k Hribarju. Najprej naj ga vidi Cilka ali Matevž. In tu si odpočije za pot pod Lepi vrh k materi in očetu. Drugim se ne bo kazal preveč. Kako naj bi gledal zdrave obraze, krepke postave, jeklene mišice, sam pa slab in nadložen, nagnjito drevo, ki bo zdaj zdaj sprhnelo in treščilo samo vase skupaj, zdrava, ko brinje v goliški gmajni sloka in mišičasta telesa. Tilen stopa po kolovozu proti Hribarju. Kako mu čudno udarja srce! Nemirno, kakor bi se nečesa balo. Ga je pot utrudila, strmina zmučila, njega,, Tilna, ki mu ni bila nobena reber prenavpiČna, nobena senožet preveč spolzka, noben plaz dovolj kamnat in nevaren? O ne, pričakovanje naganja kri v srce, pričakovanje znanih, pričakovanje Golice, ki jo bo po dolgem času prvič zagledal zopet tu gori na Hribarjevim. 2e vidi Tilen hišo. Lepa se sveti v dopoldanskem solncu, vsa je prenovljena. Mlado, zdravo življenje poganja in klije v njej, zato se ji tudi nova obleka spodobi. Mogočna tepka pred hišo še vedno stoji, lopa poleg nje tudi. In tam-le je dvor, ki vanj gleda okno Cilkine zgornjice, kamor je tolikrat ponoči prišel s pošto od Matevža, z naročilom za nevesto svojega druga! In Sultan, čuj že laja, se že zaganja v leso. O, tuj mu je Tilen, tuj, nič več domač in znan kakor pred leti! In zdaj: Golica pozdravljena! Kraljica naša, Bog s teboj. Kako si lepa, kako se vsa v solncu bleščiš! Zelena senožet se svetli, kakor žamet, koča na vrhu stoji kakor stražnik, ki noč in dan bdi nad teboj in nad dolino, nad Dobravo in gmajnami in plazovi. Golica, pozdravljena! Ti težko željena, ti hrepenenj in sanj izpolnjenje! Pozdravljena, težko pričakovana, ki so jokale moje oči po tebi tako dolgo! Pozdravljena, ker si vedno enaka, tudi meni, bolnemu in slabemu, na smrt trudnemu dobra in se mi smehljaš! Zahvaljena, Golica, za tvoj smeh v solncu, zahvaljena za tvojo žametno ze-lenino, ki se v njej spočije oko, zahvaljena za luč, ki jo v moje oči razlivaš, za sapo dišečo, ki jo moje prsi vdihavajo! Pozdravljeni goliški plazovi, mojih sanj sanje, mojih misli misel, mojega trpljenja trpljenje, mojih hrepenenj hrepenenjie! Pozdravljena Golica! Tako stoji Tilen pod tepko na Hribarjevi-ni in v Golico strmi. V prsih se mu trga nekaj in se mu v grlo zažene: od radosti, od razburjenja. Plane roka z robcem k ustom, da zadrži kašelj. Pa se toplo razlije v belo tkanino, rdeče zasveti v njej. "Ježeš, Tilen!" vzkipi raz prag mlad ženski glas, hrepeneče in sočutno, vriskajoče in obupno obenem in Cilka plane k Tilnu, ki hiti skrivat krvavi robec v žep. "Tilen, Tilen!" kličejo Cilkine ustnice, oči, roke. "Dober dan, Cilka, kaj si me spoznala?" "Kako te ne bi? Ali, Jezus, kakšen pa si?" se izvije iz mlade žene. "Ni, da bi bilo vredno govoriti. Bolje bo. Kje je Matevž ?" "Koj mora biti doma, tudi Janez. Sta šla po listje v Zabretovo. Kar notri stopi v hišo, vroč si in veter piha!" Tilen gre za njo. Pa se domisli, da mu včasih ni dejala, naj se pazi, da se ne prehladi v solnčnem dnevu. In v srcu ga stisne bole- zera svedre in vrtala v globino. Ugotovila je, da se od dna jezera izločajo ogromne množine plina, ki gredo v milijone kubičnih metrov na dan. Še to leto bo ekspedicija nadaljevala svoje delo. Na Bajkalskem jezeru bodo postavili stolpe za vrtanje, s katerimi bodo iskali nafto. Sedem stolpov bo lahko skupno vrtalo rove, ki bodo dosegli skupno dolžino do 18,000 čevljev. En sam stolp bo lahko vrtal do 3700 čevljev globoko. -o- LAKAJSKA SLUŽBA NESE Argentinski bogataš de Al-(ghasa, lastnik več sto milijonov, biva stalno v Parizu. Njegov lakaj, Italijan Sartini, mu je služil pet mesecev. Pri odhodu je zahteval 89,000 frankov odškodnine za male izdatke. Navedel je med drugim, da je izdal 7295 fr. za cigarete, 4500 frankov za perico, 6305 fr. za pasjo hrano (de Alghasa ima 9 psov), 225 fr. za kuhinjske potrebščine, 70 fr za zobno ščet-ko (ki v resnici ne stane nad 5 fr.) itd. Milijonar se je razjezil in tožil lakaja. Sodišče je u-gotovilo, da je prištedil Sartini v petih mešecih službe nad 900 tisoč frankov, ki so naloženi v banki. Lakaj je bil oproščen "kot lastnik velikega premoženja, ki mu ni treba goljufati delodajalca." Potem je zahteval Sartini 89,000 frankov odškodnine za navedene izdatke. Sodnik ga je zavrnil, a lakaj se je obrnil na vzklicno sodišče. -o- ZBORNICA SPREJELA RELIEFNI PREDLOG Springfield, 111. — Po večte-denski težki borbi se je gover-nerju Homerju končno posrečilo PREJELI SMO VELIKO BlasnikovoPrafiko ZA LETO 1934. Blasnikova Pratika je vsako leto zanimiva, pa je tudi letos. V vsaki slovenski hiši jo najdete. Ker smo jih letos naročili radi slabih časov manj kot druga leta, opozarjamo vse naročnike Blasni-kove Pratike, da isto takoj naroče, da ne bodo prepozni. Trgovcem in razpeče-valcem, ki jih naroče vsaj en ducat skupaj, dovolimo popust. Pišite takoj po nje, predno poidejo! Stane s poštnino Naroča se od KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. Božič se bliža TISKARNA Prav kmalu bo zopet tukaj. Če kedaj se o Božiču spominjamo svojih domačih. Zlasti letos, ko je staro domovino zadela tako velika nesreča, strašna poplava. Ce so kedaj bili potrebni pomoči, so jo potrebni v teh strašnih dneh. Vsak cent in vsak dolar, jim bo veliko pomagal v tej bedi. Podpisani pošiljam denar v stari kraj točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene jugoslov. dinarjem se računajo vsled nestalnosti valute po dnevu, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 3.00...................... 110 Diij Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75 Za $ 5.00...................... 200 Din Za $10.00 pošljite............$10.85 Za $10.00...................... 420 Din Za $15.00 pošljite............$16.00 Za $12.00...................... 500 Din Za $20.00 pošljite............$21.00 Za $20.00...................... 855 Din Za $25.00 pošljite............$26.00 Za $23.25......................1000 Din Za $40.00 pošljite............$41.25 Za $50.00......................2175 Din Za $50.00 pošljite............$51.50 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN J ERIC H izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejaih cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in |očno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec (V pisarni AmeriRan'skega Slovenca) 1849 WEST 22i»d STREET, CHICAGO, ILL. 1849 W. CERMAK RD, CHICAGO, ILLINOIS O TEM IN ONEM AMERIKANSKI SLOVENEC čina. Na prag stopi majhno dekletce, ki je komaj shodilo. "Majdica, daj stricu roko," se skloni Cilka k otroku in ga dvigne v naročje ter obrne k Tilnu. Otrok se nasmeji tako prisrčno in proži ročice proti Tilnu, da se temu zasolzi oko. "Tic, tic!" vika dekletce in se smeje Tilnu kot bi bila stara znanca. "Nič se me ne boji!" se dobro zdi Tilnu, ko gre za Cilko v hišo. "Kako neki! Saj ji vedno Matevž pripoveduje o stricu Tilnu, ki bo kmalu prišel in jo bo pestoval ter ujčkal. Z Janezom sta se že sporekla, ker je starec že zdaj tebi nevoščljiv, če te bo Majdica bolj marala ko njega." Tilen se pozdravi z materjo Hribarico, ki sede za mizo, Cilka in mati odhitita v kuhinjo. Majdica steče k dolgemu stricu in se mu dobrika ob nogah. Že se skloni Tilen k njej, že stegne roko po njej, da bi jo dvignil k sebi. j ko se domisli in se obrne proč. Po obrazu se j mu potoči velika solza. Ne sme, bolan je, o-troku nevaren! "Tic, tic," kliče dekletce in se vzpne j a po njem. Cilka stopi v hišo s steklenico in kozarcem. "Mama, tic!" kaže Majdica z drobnim prstkom na Tilna. "Hud!" pove dalje in steče k Cilki. Z neizrekljivo bolestjo v obrazu pogleda Tilen dekletce in nato Cilko. "K tebi bi rada, na, vzemi jo v naročje," ponuja Cilka otroka. Tilnu je hudo, da bi zajokal. "Cilka, ne smem!" "Cemu ne?" se ustraši mlada žena. "Znalo bi otroku škodovati." "Zakaj?" "Umret sem prišel domov!" "Tilen!" se kričaje iztrga Cilki i/, prsi, da dekletce v nairočju zajoče od strahu. "Jetika, Cilka; ne bom več dolgo. Sem že sklenil račune!" mirno pove Tilen. Cilka strmi vanj in ne more reči besedice. Šele čez čas: "Doma se pozdraviš, Terpina ti pomore!" "Vem, nikdo! Ali to nič ne de, samo, da sem zapot pri vas, zopet doma. — Kaj pa mati in oče ? " "Še vedno sta gori pod Lepim vrhom. Matevž ju je že vabil, naj bi prišla sem k nam doli, v bajto. Pa nočeta. Mati kar ne marajo med ljudi. Postarali so se zelo. Tudi oče niso več kaj prida trdni. Niti k bolnikom ne hodijo več tako pogosto. Le če je sila." "Pa Matevž?" "Zdrav je vsak dan bolj. Prve čase mu je bilo silno dolg čas po prostosti v Golici, kar ni se mogel privaditi kmetiškega dela. Pa ga je kmalu minilo, ko je lahko vsako nedeljo rinil gori v plaz in do vrha in se razgledal po drugi strani. Še jaz sem hodila ž njim vsako nedeljo. In še zdaj včash greva, kadar ga zo- .! pet prime."' "Kaj se mu mara, pred nosom jo ima, iz )' postelje jo lahko vidi. Mene je drugače pe- 1 klo! Saj vidiš!" ' Spet ga posili kašelj. In spet se na robcu ! pozna kri. Cilka mu natoči v kozarček žganja, ali Tilen odmahne z roko. Ko se mu ka- 1 šelj umiri, poprosi: (Dalje prih.) j Amerikanski Slovenec PRVA SPLOŠNA Zrakoplovna tekma K. S. K. J. v korist kampanje mladinskega oddelka Doba tekme, ozir. kampanje: Od 1. avg. do 31. dec. 1933. Namen: Pridobitev 2000 novih članov(ic). Število zrakoplovov (Zeppelinov) po državah: 21. Število Jednotinih krajevnih društev v tekmi: 184. Število skupnega članstva v tekmi: Nad 31,000. KAMPANJSKE NAGRADE: 1.—V gotovini.—50 centov za vsakega novega člana ali članico v tej kampanji in 50 centov za zdravniško preiskavo kandidata ali kandidatinje. 2.—Posebne nagrade. — Posebna nagrada v obliki "Coaster" vozičkov KSKJ. vsakemu dečku izpod 14 let, ki pridobi 10 ali več novih članov ali članic. S.—Posebna nagrada—v obliki punčke (dollice) KSKJ. vsaki deklici izpod 14 let, ki pridobi 10 ali več novih članov ali članic. .J,—On državi,—ki bo zmagala v tej zrakoplovni tekmi bo od Jednote podarjena velika srebrna trofeja. IMENA ZRAKOPLOVOV (ZEPPELINOV): "KSKJ ARKANSAS", istega tvori društvo št. 17. "KSKJ CALIFORNIA"—društvo št. 236. "KSKJ COLORADO"—društvo št. 7, 55, 56, 104, 113, 180, 190, 213 in 217. "KSKJ CONNECTICUT"—društvo št. 148. "KSKJ ILLINOIS"—društvo št. 1, 2, 3, 5, 8, 11, 29, 44, 47, 53, 60, 73, 74, 75, 78, 79, 80, 87, 97, 98, 108, 119, 127, 130, 139, 143, 152, 154, 166, 170, 175, 178, 179, 186, 189, 206, 211, 220 in 225. "KSKJ INDIANA"—društvo št. 52, 124, 134 in 182. "KSKJ IOWA"—društvo št. 10 in 39. "KSKJ KANSAS"—društvo št. 38, 83, 115, 126, 132 in 160. "KSKJ MICHIGAN"—društvo št. 20, 30, 51, 84, 88, 133, 176 in 218. "KSKJ MINNESOTA"—društvo št. 4, 13, 16, 40, 59, 72, 93, 112, 131, 135, 156, 161, 164, 171, 196, 197, 198, 202, 203, 204 in 221. "KSKJ MISSOURI"—društvo št. 70. "KSKJ MONTANA"—društvo št. 14, 43, 45, 69 in 208. "KSKJ NEBRASKA"—društvo št. 90. "KSKJ NEW YORK"—društvo št. 46, 57, 105, 118, 121, 184 in 238. "KSKJ OHIO"—društvo št. 23, 25, 61, 63, 85, 101, 110, 111, 123, 146, 150, 162, 169, 172, 191, 193, 207, 214, 219, 224, 226, 239 in 243. "KSKJ OREGON"—društvo št. 235. "KSKJ PENNSYLVANIJA"—društvo št. 12, 15, 21, 41, 42, 50, 58, 64, 77, 81, 91, 92, 95, 109, 114, 120, 128, 145, 147, 153, 158, 163, 168, 181, 183, 185, 187, 188, 194, 195, 210, 216, 222, 228, 232, 241, 242, 246 in 247. "KSKJ WASHINGTON"—društvo št. 32. "KSKJ WEST VIRGINIA"—društvo št. 167. "KSKJ WISCONSIN"—društvo št. 65, 103, 136, 144, 157, -165, 173, 174 in 237. "KSKJ WYOMING"—društvo št. 86, 94 in 122. Največji zrakoplovi (Zeppelini): "ILLINOIS", "PENNSYLVANIA", "OHIO", "MINNESOTA". NIZEK ASESMENT — VELIKA POSMRTNINA RAZRED A Mesečni asesment 15c Posmrtnina in starost otroka ob času smrti vpoštevajoč prihodnji rojstni dan: let 1 — $20., 2 — $34, — 3 — $40., 4 _ $48., 5 — $58., 6 — $140., 7 — $168., 8 — $200., 9 — $240., 10 — $300., 11 — $380., 12 — $450., 13 — $450., 14 _ $450., — 15 — $450., — 16 — $450. RAZRED B Mesečni asesment 30c 1 — $25., 2 — $50., 3 — $75., 4 — $100., 5 — $150., 6 — $200., 7 — $300., 8 — $400., 9 — $500., 10 — $600., 11 — $700., 12 — $800., 13 — $900., 14 — $1,000., 15 — $1,000., 16 — $1,000. KAMPANJSKA HIMNA Bratje, sestre, le vstanimo, V vrt Jednote zasaditi setve spet nastopa čas! mnogo moramo mladik Vsi na delo zdaj hitimo, iste skrbno vse pogojiti. delo važno čaka nas. "Delajmo!" vsem naj bo vzklik. Polje društva razorati Prišel enkrat čas bo žetve, treba naše nam bo spet, polje bo rodilo sad seme novo zasejati, če za časa skupne setve An elrtli r\A«ona /