655
                                J. Mrkalj-Kadmus
Aforizmi
J. Mrkalj-Kadmus
Zanima me, koliko ljudi mora puška postreliti, da se amortizira. Rekli so mu, da je absolutna ničla, pa je bil ponosen, da je nedosegljiv. Delovni ljudje, ne razmišljajte, stroji vam lahko odrežejo prste.
Zob za zob, pa bomo imeli brezzobo človeštvo. Delo je naredilo človeka, kdo pa kralje in prince? Ne streljajte na življenjske cilje! Meni ni toliko do zmage, dajte mi samo zasluge. Nekatere plačujejo po delu, nekatere pa po imenu.
656                                                                                            J. Mrkalj-Kadmus
Če hočeš človeku podstaviti nogo, se mu moraš močno približati.
Pomagali so mu na zeleno vejo, pa jim je pobral vse sadeže.
Tudi jaz bi zmagoval, če bi imel rezervirano mesto v prvih vrstah.
Pomagali so mi, da se postavim na noge. Držali so me za ušesa.
Na odgovornih in visokih položajih je prepovedano vkopavati se.
Dviganje rok je tudi znak vdaje.
Vse, kar se plazi, še ni človek.
Čeprav smo gospodarji položaja, ostanimo še vedno rajši tovariši.
Komaj sem zlezel na konja, že so me zajahali.
Če že držijo vse niti v svojih rokah, naučimo jih še šivati.
Do nebes so me povzdignili, potem pa spustili.
Od volov se biki nimajo kaj naučiti.
Grešiti je človeško, je rekel bog in naredil človeka.
V boju s samim seboj večkrat zmaga slabši.
Pazite se zahrbtnežev, ki so brez hrbtenice.
Prebil sem led, potopite se za mano.
Vsi so trdili, da je konj, on pa je delal na delovnem mestu osla.
Če hodiš po človekovih sledovih, naletiš večkrat na psa.
Vse veliko počiva na malem človeku.
Nikoli ni mogel globoko misliti, dokler ni globoko pogledal v kozarec.
Bežimo, zmaga je naša.
Če trkaš na človekovo vest, se ponavadi le usta odprejo.
Vsak je svoje sreče kovač, če ima več želez v ognju.
Tisti, ki živijo v oblakih, upajo, da se vremena ne bodo zjasnila.
Prepovedano se je zaletavati v zid s prazno glavo.