p*ati ncHcUncga navedka Sredi aprila je bil v Beogradu V. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Na niem je sodelovalo nad 1600 delegatov in več kot 400 predstavništev in misij različnih napredkih strank in gibanj iz Evrope, Azije, Afrike in Južne Amerike. Kongres je bil sklican v času, ko smo na vseh področjih družbene . ^ gospodarske dejavnosti dose- gi tolikšen napredek in tolikšne uspehe, da jih tudi nasprotniki naše družbene ureditve ne morejo spregledati ali zanikati. S KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V LITOSTROJU Neizpodbiflni uspehi NEIZPODBITNO JE, DA SO KOMUNISTI LITOSTROJA V PRETEKLEM LETU DOSEGLI LEPE USPEHE! TI SE ODRAŽAJO V POVEČANI PROIZVODNOSTI, IZVRŠEVANJU PLANSKIH NALOG, VELIKI MORALNOPOLITIČNI ENOTNOSTI KOMUNISTOV, USPEŠNEM IDEOLOŠKO-POLI-TICNEM IZOBRAŽEVANJU, KREPITVI ENOTNOSTI IN NAPREDKA CELOTNEGA KOLEKTIVA IN V NAŠI PRIPRAVLJENOSTI, DA PO KRITIČNI ANALIZI SVOJEGA DELA V PRETEKLEM OBDOBJU NAPNEMO VSE MOCl ZA ŠE VEČJI NAPREDEK VSEH POLITIČNIH ORGANIZACIJ V PODJETJU NA ČELU Z ZVEZO KOMUNISTOV IN ZA DOSEGANJE ŠE BOLJŠIH REZULTATOV PRI IZPOLNJEVANJU PLANSKIH NALOG. podjetje samo lani prispevalo za gradnjo skoraj 58 milijonov dinarjev. Tovariš Dimnik se je dotaknil tudi našega časopisa in poudaril pomembno vlogo, ki jo ima glasilo; pozval je komuniste, naj se v njem pogosteje oglašajo in pišejo o vseh perečih zadevah. 124 NOVIH KOMUNISTOV Pohvalil je nadalje delo mladinske organizacije, hkrati pa kritiziral nekatere slabosti, ki jih bo treba čim-prej odpraviti. Povedal je tudi, da je bilo lani sprejetih v ZK v naši tovarni 124 mladih delavcev. Namen beograjskega kongresa SZDL pa je bil, da ob kritičnem Pogledu nazaj nakaže pot nadaljnje socialistinče graditve in razvijanja socialističnih odnosov, ki ne more biti drugačna kakor pot nadaljnjega in nenehnega napredka. V tem letu dokončujemo osnovne naloge dosedanjega petletnega plana, ki bo izpolnjen Pred rokom, vstopamo pa v obdobje novega perspektivnega plana. Vanj vstopamo dobro pripravljeni, z bogatimi izkušnjami iz preteklih let in jasnimi smernicami za bodoče delo. Ena izmed največjih pridobitev našega socialističnega razvoja je nedvomno nadaljnja organizacij-' , ]n. vsebinska izpopolnitev de- lavskega upravljanja. Z njo smo dosegli presenetljive gospodarske ln politične uspehe. Okrepilo se Je tudi samoupravljanje v komu-nah. Delovnim ljudem so se vsepovsod odprle možnosti, da odločajo o družbenih zadevah, razvijajo vse oblike pobud in uveljavljajo svoje težnje in zahteve. V tem razvoju se je Socialistična zveza delovnega ljudstva razvila ®. vseljudski parlament in vseljudsko tribuno, hkrati pa tudi J’. vseljudsko šolo — šolo upravljanja z družbenimi sredstvi. In-eresi državljanov - proizvajalcev e v njej in skozi njo povezujejo interesi državljanov - potrošni- Na teh trdnih temeljih politične in idejne enotnosti vsega na-ljudstva, na temeljih ustvarjalnega in neposrednega sodelo-vanjo, delovnih ljudi pri upravljanju z družbenimi sredstvi nam bo pot v novo obdobje mnogo lažja. Tudi v prihodnjem obdobju bodo osnovne naloge naše gospodarske politike hiter in skladen dosriodarski razvoj na vseh pod-ročjih. skrb za večjo proizvodnost dela in prizadevanje za nenehno boljšanje naše življenjske *?vni, hkrati s krepitvijo mate-*olne osnove samoupravljanja, as izhodni položaj pa je to pot nooo boljši kot pred nekaj leti, . 1 -1.® na Primer naša industrija močnejša kakor a 1952, naš dohodek pa se je no xY' ln kongresom letno Povečal za približno 11°/o. Gospodarski razvoj bo v pri-odnje terjal večjo skrb pri vse-dau dopolnjevanju gospo- zij.fa sistema, nadalje inten-dPp,-e zna™tveno raziskovalno scirfnhSlrže uP°rabljanje dognanj » °ne znanosti in tehnike, mno-cnostrokovno izobraževanje de-Van- gospodarsko sodelo- Je, specializacijo in združeva-pr ’. razvijanje sodobne kmetijske lia„: nje’ smotrnejše uveljav- SraiY so^adičnega načela na-kolPhVfan:la P° delu, sodelovanje družh lV°u ™ komun pri delitvi razni,-71 skladov, pomoč manj rQzvijlm- podr°čjem v državi in mn3e «stih dejavnosti za V nedeljo, dne 27. aprila, je bila v poslopju naše IKŠ redna letna konferenca Zveze komunistov Litostroja. Razen članov so se je udeležili tudi člana okrajnega komiteja ZK Janez Hočevar in inž. Ivo Klemenčič in član občinskega komiteja ZK inž. Vitja Rode. Navzoči so bili tudi zastopniki tovarn, s katerimi Litostroj tesneje sodeluje, in sicer: »Prvomajske« iz Zagreba, »Dekorativne« iz Ljubljane, »Ljubljana-transporta« iz Ljubljane, »Uni-tasa« iz Ljubljane, »Uljanika« iz Pulja, »Strojne tovarne« iz Trbovelj, »Brodogradilišta 3. maj« z Reke, »Metalne« iz Maribora, »Rade Končarja« iz Zagreba, »Dura Bakoviča« iz Slavonskega Broda, Železarne z Raven, Železarne Jesenice, Železarne Štore, »Iskre« iz Kranja, »Leka« in »Uniona« iz Ljubljane, pa še zastopniki osnovne šole »Hinka Smrekarja« in osnovne organizacije ZK terena Litostroj. POROČILO SEKRETARJA V slovesnem razpoloženju je konferenco otvoril in poročal o delu ZK sekretar TK ZKS tovariš Jože Dimnik. V svojem poročilu je povedal med drugim, da kljub občutnemu porastu proizvodnosti v letu 1959 v primerjavi z letom 1955 z doseženimi rezultati ne moremo biti povsem zadovoljni. Vzroke za manjše proizvodne uspehe moramo iskati v nesmotrnem izkoriščanju notranjih rezerv v podjetju, nezadostni delovni disciplini in premajhnem čutu odgovornosti posameznikov ali skupin do nalog, ki so jim zaupane. Zlasti je grajal izostanke z dela in ugotovil, da smo imeli lani zaradi tega po povprečno plačani uri približno 6 milijonov 540 tisoč dinarjev zgube. Drugi razlogi za premajhno proizvodnost pa so v tem, da imamo v podjetju zelo različno in skoraj izključno individualno proizvodnjo. Nov položaj nastaja z uvajanjem maloserijske proizvodnje. Dotaknil se je tudi vprašanja našega izvoza. Poročal je, da se je le-ta rahlo povečal, kar pomeni za našo tovarno spričo izredno hude konkurence na svetovnih trgih lep uspeh. ZA VEČJO STORILNOST Sekretar TK ZKS se je nato obširneje dotaknil vprašanja, o katerem so komunisti med letom že večkrat razpravljali — vprašanja storilnosti dela. Naglasil je, da se odgovornosti za večjo storilnost ne more izogniti no-ben član kolektiva, ne glede na funk-?4? ali Položaj, ki ga ima v podjetju. Eden izmed poglavitnih vzrokov zastoja v tem pogledu so vsekakor še vedno neurejeni medsebojni odnosi m fluktuacija vseh vrst delavcev, nadalje napačna politika nagrajevanja, nepravilno normiranje in postavljanje akordov itd. Pozval je komuniste, naj se temeljiteje poglobijo v vse zgoraj navedene težave in dviganje splošne življenjske ravni, ki še zaostajajo. Bolj ko se približujemo svetovni ravni gospodarstva, vse bolj in bolj se povezujemo tudi v mednarodno ekonomiko. Vzporedno s tem naraščajo tudi naše zunanjepolitične naloge: Jugoslavija se bo še nadalje zavzemala za anti-kolonialno politiko in za sodelovanje med vsemi naprednimi silami sveta. Peti kongres SZDL pomeni tudi nov prispevek za razvoj in napredek socializma v v sodelovanju s svojimi osnovnimi organizacijami, vodstvom in upravo podjetja aktivno in pozitivno rešujejo kritične primere. V nadaljevanju svojega poročila se je dotaknil tudi združevanja sorodnih gospodarskih podjetij, specializacij in podobnih oblik medsebojnega dela. Preudarno sklenjene pogodbe o sodelovanju lahko samo koristijo, saj lahko znatno prispevajo k povečani proizvodnosti vseh prizadetih. NEPRISTRANOST IN PREUDARNOST PRI NAGRAJEVANJU Pred kratkim smo tudi pri nas začeli uvajati ekonomske enote, o katerih se je med delavci razvila izredno živahna razprava. V to razpravo pa so se pomešale tudi vsakovrstne alarmantne vesti, ki jih širijo celo nekateri vodilni člani našega kolektiva. Lani je vodstvo podjetja vložilo precejšnje napore v to, da bi pravilno ureo lo politiko nagrajevanja in stimulacije vseh članov kolektiva. V skupnih težnjah za večjo proizvodnost pa ne morejo obstajati nobena posebna merila pri preseganju norme ali akorda, zlasti ne pri odmerjanju višine delavčevih prejem- kov, če so osnove za to realne. Naglasil je, da sta pri predlogih za ureditev plače, napredovanje, dodeljevanje dela in njegovo objektivno ocenjevanje potrebna popolna nepristra-nost in pameten preudarek. Za še večjo proizvodnost pa se bomo morali boriti tudi s povečano skrbjo za strokovno izpopolnjevanje naših delavcev. Povedal je, da je naše podjetje samo v preteklem letu organiziralo 7 različnih tečajev s 142 ude- svetu. Tuje delegacije iz več kot 40 držav in z vseh kontinentov, zlasti pa delegacije na novo osamosvojenih ozemelj in mladih držav so nas s svojimi obiski povezale s svojimi ljudstvi in njihovimi težnjami in nam s svojo navzočnostjo izpričale naklonjenost, ki tudi nas obvezuje. Kongres SZDL je bil po tej plati najbolj živa in dosledna uveljavitev načela o aktivni koeksistenci narodov v duhu njihovih naprednih in miroljubnih teženj. leženci. Razen tega pa je 132 članov kolektiva obiskovalo 26 raznih tečajev, seminarjev in posvetovanj izven podjetja. V začetku letošnjega leta je bila v podjetju organizirana tudi večerna industrijska šola, ki jo obiskuje 139 delavcev. V letošnjem šolskem letu ima Litostroj 114 štipendistov. Litostroj namerava v prihodnje še bolj povečati skrb za izobrazbo svojih delavcev. Tovariš Dimnik je kritiziral nepravilne kriterije pri izbiri kandidatov za razne strokovne prakse v inozemstvu. Poudaril je, da je treba v takih primerih obravnavati vse člane kolektiva enako. Večjo skrb, zlasti v zadnjih letih, posveča naše podjetje tudi stanovanjski izgradnji. Do konca leta 1961 bo podjetje skupaj z zadružniki zgradilo 293 stanovanjskih enot, od tega 217 družinskih stanovanj, 30 garsonjer in 46 sob. Iz sklada skupne porabe je V politično-ideološki komisiji, ki je zasedala v mali kino dvorani, so razpravljali predvsem o medsebojnih odnosih med posa- meznimi organizacijami v podjetju, nadalje o povezavi s terensko organizacijo »Litostroj«, izobraževanju in tisku. Prvi je prosil za besedo predsednik naše mladinske organizacije MIHA ŽILAVEC. Govoril je o nepravilnih odnosih, ki jih imajo starejši do mlajših članov Zveze komunistov. Obratna vodstva naj bolj podprejo prizadevanja aktivnejših mladincev, ki naj bi jim nudila več strokovne in politične pomoči. Tovariš SMERKOL se je zavzel za to, da bi mladinci v okviru svoje organizacije prirejali več ekskurzij v sorodna podjetja in si tako širili svoje obzorje. Menil je tudi, da bi bilo treba naši mladinski organizaciji nuditi več sredstev, kot jih nudijo Klubu mladih proizvajalcev. Za njim je govoril Štefan JURAK, ki je naglasil, da potrebuje Klub mladih proizvajalcev finančna sredstva, ki jih bo smotrno uporabljal. O tesnejšem sodelovanju med ljudsko mladino in ZK je govoril tudi IVO MARCETKO. Predlagal je, naj damo mladini konkretne naloge — sprva manjše, potem pa čedalje odgovornejše, da bi se tako usposabljala za svoje nadaljnje politično de- lo. Govornik je grajal nekatere se- V zvezi s poglabljanjem enotnosti komunistov je omenil, da so se včasih smernice komiteja zaustavile pri sekretarjih in sekretariatih osnovnih organizacij ZK, tako da niso prišle do vseh članov ali pa so jih posamezni funkcionarji pri prenašanju površno ali napačno tolmačili. Za vse naše sekretariate je značilna počasnost pri reševanju problemov. Ti so dolžni, da na vsak pozitiven ali negativen pojav v podjetju čim hitreje reagirajo, ga analizirajo in brž tudi rešijo. Tovariš Dimnik je nato navedel nekaj podatkov, ki pričajo o študiju programa ZKJ, o večerni politični šoli in o raznih seminarjih za mlade komuniste. Ob koncu svojega poročila je z veseljem ugotovil, da so se naši stiki s terenom in komuno poglobili in je to sodelovanje vsak dan tesnejše. kretarje osnovnih organizacij ZK, ki se ne zmenijo preveč za mladinske sestanke in konference. O mladinskem vprašanju je obsežne j e spregovoril tudi predsednik Kluba mladih proizvajalcev FRANC JURAK. Povedal je, da iz Kluba odhajajo kadri, ki ostajajo pri svojem delu le na ravni poslušalcev raznih predavanj. KMP pogreša zlasti sode-lovania z mlado tehnično inteligenco. O šolskem športnem društvu je govoril LUDVIK LAH. Povedal je, da so ustanovitev šolskega športnega društva pozdravili vsi in da društvo že zdaj dosega lepe uspehe. Razen tekmovanj so učenci opravili na športnih objektih še 30.000 prostovoljnih ur. Po njegovem naj bo šolsko športno društvo samostojno in naj sodeluje s tovarniškim športnim društvom samo na tekmovanjih. O problemih organizacije SZDL in drugih organizacij na terenu ter njihovi povezavi s tovarniškimi organizacijami je govoril OSKAR BRAZ, ki je naglasil, da se delo, naloge in odgovornosti terenskih organizacij neprestano večajo, da pa pri tem nimajo dovolj podpore Litostrojčanov, niti ne članov Zveze komunistov. Člani ZK ne obiskujejo dovolj redno raznih pomembnih sestankov na terenu; zaradi tega terensko delo marsikje vodeni. Pohvalil pa je uspešno sodelovanje terenskih organizacij s šolo »Hinka Smrekarja«. Zanimivega vprašanja se je dotaknil ANTON ROBEŽNIK. Govoril je o ustanavljanju novih servisnih delavnic na našem terenu in poročal, da smo na tem področju dosegli že lepe uspehe. Kljub temu pa so potrebe prebivalcev po servisnih uslugah še vedno zelo velike in jim bo moralo naše podjetje nuditi ne le moralno, temveč tudi materialno pomoč. Povedal je tudi, da bo vprašanje otroškega vrtca na našem terenu kmalu rešeno. O aktiviranju mladine je govoril ANDREJ MLINAR, ki je med drugim predlagal, da naj posredujemo mladim komunistom še več sistematične vzgoje in jih zadolžimo s konkretnimi nalogami. Mladina potrebuje več proizvodnih konferenc. MILAN VIDMAR je dejal, da politično delajo največkrat samo sekretarji osnovnih organizacij; predlagal je, naj se težišče dela prenese na vse člane ZK. VINKO JENKO se je dotaknil perečega vprašanja, o katerem bo treba še mnogo razmišljati. Govoril je o vlogi in delu komunistov v naših bodočih ekonomskih enotah. O izobraževanju delavcev in nadaljnjem šolanju zaradi čim večje razgledanosti članov našega kolektiva je govoril direktor IKS PAVEL PERKO. V svoji razpravi je opozarjal na prihodnje potrebe tovarne po novih kvalificiranih kadrih in predlagal načrt bodočega strokovnega izobraževanja. Socialni delavec BORIS BRATINA je razpravljal o medsebojnih odnosih v tovarni in med drugim dejal, da bo treba v prihodnje temu vprašanju posvetiti mnogo več pozornosti kot (Nadaljevanje na 2. strani) Razprava v politično-ideološki komisiji KRITIKE IN POBUDE KOMUNISTOV V RAZPRAVI (Nadaljevanje s 1. strani) doslej in tudi tesneje sodelovati pri tem z našo kadrovsko službo. Predsednik sindikalne organizacije STANE VOGELNIK je članom poli-tično-ideološke komisije govoril o povezavi sindikalne organizacije z Zvezo komunistov in o težnji, da tudi sindikat najde čim večje možnosti za povezavo z ekonomskimi enotami. Politične in druge organizacije v tovarni naj se tesneje povežejo z organizacijami tistih podjetij, s katerimi Litostroj sodeluje. Član okrajnega komiteja Ljudske mladine Slovenije tovariš REMEC je izrekel naši mladinski organizaciji vse priznanje in povedal, da precej litostrojskih mladincev sodeluje tudi v mladinski organizaciji izven podjetja, kjer so zelo aktivni. Za večjo aktivizacijo mladine v podjetju samem pa bi morali pokazati zanimanje tudi posamezni mojstri in mladim omogočiti hitrejši politični razvoj. O našem glasilu je poročal PETER LIKAR. Med drugim je dejal, da dopisujejo v časopis predvsem delavci, vse premalo pa še inženirji in tehniki. Povedal je, da je čedalje več pobud od spodaj, da bi časopis izhajal kot štirinajstdnevnik; opozoril pa je, da so za tak prehod potrebni razvoj, tehten preudarek in vzgoja novega novinarskega kadra. O delu tovarniškega komiteja ZK je govoril član občinskega komiteja ZK STANE PETERCA, ki je med drugim opozoril na vlogo komunistov v ekonomskih enotah ter priporočal našemu komiteju, naj bi se v prihodnje še bolj posvečal delu in problematiki osnovnih organizacij in njihovim problemom. Komunisti bi se morali bolj zanimati za vprašanje gospodarskega napredka v tovarni, o katerem bi morali biti tudi bolj informirani. O podobnih problemih kot tovariš Peterca je govoril tudi član občinskega komiteja ZK VITJA RODE in naglasil, da morajo komunisti zavzemati odločna stališča v vseh gospodarskih vprašanjih podjetja. To je še posebej dolžnost komunistov, ki so na vodstvenih položajih. Tovariš Rode je članom ZK priporočal, naj se bolj poglobijo v vprašanje ekonomskih enot in v odnose s komuno. Prav tako je svetoval uredništvu našega časopisa, naj se še tesneje poveže z občino in njenimi problemi; hkrati je pohvalil dosedanja prizadevanja uredništva. Med zasedanjem je prispela v dvorano mladinska partizanska patrulja, ki so jo udeleženci burno pozdravili. Ob koncu je spregovoril še delegat »PRVOMAJSKE« iz Zagreba in izrazil željo, da bi v prihodnje še tesneje sodelovali. Po končani razpravi v politično-ideološki komisiji so se člani obeh komisij združili in nadaljevali svoje delo na skupni plenarni seji. svoje kapacitete in da se je po drugi strani močno dvignila produktivnost dela, zahvaljujoč novi tarifni politiki. Kaže torej, da smo znotraj podjetij podcenjevali svoje zmožnosti in da jih še vedno ne poznamo dodobra. Inž. Klemenčič je potem govoril še o kmetijstvu, v katerega sedaj ljudski odbori vlagajo več sredstev. Enako bo treba skrbeti za razvoj trgovine, obrti in gostinstva, ker le skladni razvoj vseh gospodarskih panog omogoča resničen dvig življenjske ravni. Nato se je s svojimi besedami zadržal pri kritični oceni stanja v Litostroju, o katerem je dejal, da je bil grajen za individualno proiz- je še, da naj odgovorni v podjetju poskrbe za priučevanje kadrov v podjetju samem, ker je dosedanji šolski sistem tako rekoč že izrojen. Treba je čimprej usposobiti ljudi za razna dela, tako da bomo z manj truda dosegli čim več, pri tem pa omogočiti delavcu osebni razvoj do vseh stopenj izobrazbe. »Vse to je naloga članov ZK,« je zaključil inž. Klemenčič. Nato so si sledili delegati ULJA-NIKA iz Pulja, ŽELEZARNE JESENICE in ISKRE iz Kranja, ki so zaželeli partijski organizaciji mnogo uspeha pri reševanju vsakdanjih problemov in tesnejšega medsebojnega Razprava v gospodarski komisiji V gospodarski komisiji, ki je vključevala tudi delavsko samoupravljanje, se je oglasilo k besedi mnogo diskutantov. Predsednik komisije JOŽE KUŠAR je uvodoma nakazal teme, ki so usmerjale razpravo. Govorniki so razpravljali o proizvodnji in njenem programu, o kadrovski problematiki in tarifni politiki, o družbenem in delavskem samoupravljanju. Prvi je stopil pred mikrofon tovariš MARTIN EINHAUER, ki je govoril o razvoju in delu pločevinarne in o stimulaciji njenih delavcev, ki delajo po normah oziroma v režiji. STANE LEVIČAR je poudaril, da * je stimuliranje dela samo po normi preveč enostransko in lahko tudi škodljivo, ker ne usmerja delavca k racionalnemu izkoriščanju stroja in orodja in h kvalitetni izdelavi. Predlagal je elastičnejšo ureditev pravilnikov, ki bi upoštevala umsko in fizično delo v enaki meri. Po pozdravu delegata »METALNE« iz Maribora je govoril DUŠAN BRGLEZ. Omenil je najprej problematiko izvoza, ki jo je že opisal v 3. številki glasila »Litostroj«, nato pa se je dotaknil še problema fluktuacije v vrstah projektantov in konstruktorjev, ki zelo negativno vpliva na delo pri izvozu. Obširno je razčlenil pereči problem gradnje turbin doma ob sočasnem neutemeljenem uvozu enakih strojev iz tujine, kar lahko popolnoma ohromi izvoz le-teh, čeprav so se možnosti zanj povečale s kreditiranjem naše države tujini. Tuje kredite, namenjene nam, pa bi morali po njegovih besedah izkoriščati predvsem v tistih industrijskih panogah pri nas, ki nimajo še zaokrožene proizvodnje na svojem področju, kot je to primer pri hidravličnih strojih. Za njim je govoril delegat STROJNE TOVARNE IZ TRBOVELJ, ki je izrekel željo, da bi se obe naši tovarni tesneje povezali tudi po svojih partijskih organizacijah. Glavni direktor Litostroja IVAN KOGOVŠEK se je zadržal pri vprašanju organiziranja novih ekonomskih enot, porazdelitve odgovornosti in pooblastil tem enotam ter oblikovanja novih samoupravnih teles, ki bodo odločala v okviru novo ustanovljenih enot po podeljenih pooblastilih. Po njegovem naj bi nove enote imele čim večjo samostojnost, vendar naj bi delitev dohodkov ostala v razmerju z delitvijo plačnih fondov, da ne bi prišlo do pojavov destimulacije. Prav tako naj bi enote samostojno razpolagale s fondi, kot sedaj tovarna. Nadalje je dejal, da je dosedanja tarifna politika destimulativno vplivala na visoko sposobne strokovne kadre. Podjetje mora zaživeti z reševanjem svojih lastnih problemov, to je z boljšo kvaliteto, ugodnejšimi konkurenčnimi cenami in krajšimi trdnimi dobavnimi roki, ne pa da iščemo vzroke za zastoj samo izven nas. Situacijo je treba sanirati s smelimi ukrepi, z borbo proti negativnim pojavom, z dotokom novega kadra, ki bo kos nalogam, s stalnim izobraževanjem in vzgojo novega kadra, a to že takrat, ko je še na fakulteti. Svoja izvajanja je zaključil s priporočilom, naj se Litostroj ne bi več ukvarjal samo z izdelavo posameznih strojev, ampak naj bi sodeloval z nekaterimi drugimi podjetji pri izdelavi kompleksnih naprav, kajti kupci investicijskih naprav na svetovnem trgu hočejo kompletne opreme. Predsednik delavskega sveta FRAN ČERNIVEC je razpravljal o bodočem delu samoupravnih organov pri ustanavljanju novih ekonomskih enot v luči dosedanjih izkušenj. Poleg določitve novih pravic in dolžnosti znotraj ekonomskih enot je treba izdelati tudi poslovnike za nova samoupravna telesa. Mišljenja je, da ne sme biti preveč teles, ker bi vse poslovanje postalo neokretno, prepočasno. Poslovniki naj tudi točno določajo odnose do bodočega centralnega delavskega sveta. Z delom bo treba pohiteti, kajti dan volitev, določen za 17. maj, ni več daleč. Tovariš Černivec je nazadnje zavrnil nepravilne trditve v »Delu« o nekaterih sklepih zadnjega zasedanja delavskega sveta, poudarjajoč, da je naše podjetje na vseh področjih s svojo komuno tesno povezano. Zatem so si pred mikrofonom sledili delegati tovarn DURO DAKOVlC iz Slavonskega Broda ter PRVOMAJSKE in RADE KONČARJA iz Zagreba. Vsi trije so izrazili željo, da bi njihove tovarne in Litostroj tesneje sodelovali, in to ne le gospodarsko, temveč tudi politično. Delegat Prvomajske je obširno razložil, kako si prizadevajo reševati probleme, ki so v mnogočem podobni našim, vtem ko je delegat Rade Končarja poudaril, da bi tudi predpisi o delitvi dohodkov med družbo in podjetji morali biti takšni, da bi stimulirali težnjo po kvalifikaciji delavcev na postopnem in vztrajnem moderniziranju strojne opreme. Inž. IVO KLEMENČIČ, delegat okrajnega komiteja ZK, je dejal, da je diskusija nakazala probleme, ki so značilni za sedanjo fazo našega gospodarskega razvoja. Sedanji petletni plan, ki je bil po predvidevanjih nedvomno visoko postavljen, bo verjetno zaključen že v štirih letih. To kaže, da so podjetja bolje izkoristila Gostje v razgovoru z nekaterimi Litostrojčani vodnjo, ki danes hromi večji polet. Potrdil je pravilnost sedanje njegove preusmeritve na maloserijsko proizvodnjo nove strojne opreme, kar bo edino povečalo sedanji dohodek, ki je globalno odločno prenizek. Za vsako ceno bo treba rešiti v tej zvezi problem druge izmene, da bo poslovanje podjetja rentabilnejše. Dodal sodelovanja med podjetji. Zadnji je pozdravil konferenco upokojenec JANEZ KREC, ki je v imenu vseh upokojencev povedal, da še vedno živijo s podjetjem in se močno zanimajo zanj in da bo šlo vse dobro naprej, samo če bodo komunisti hodili dalje neomajno po poti socializma. Sklepi letne konference Po poročilu in plodni razpravi v komisijah je konferenca sprejela sklep, da novo izvoljeni tovarniški komite izdela sklepe in napotke za nadaljnje delo tovarniškega komiteja in osnovnih organizacij ZK v podjetju. Te sklepe je tovarniški komite uredil in sprejel dne 28. aprila 1960. Tu jih povzemamo skoraj v celoti: 1. Sekretariat osnovnih organizacij ZK, kot operativni organi osnovnih organizacij morajo v hodoče postati zares pravi mobilizatorji vseh družbenih organov in političnih organizacij zaradi čim večje enotnosti akcij na področju svoje ekonomske enote. V ta namen naj se sekretariati sestajajo izven delovnega časa in ne v polurnem dopoldanskem odmoru. 2. Sekretariati osnovnih organizacij morajo skrbeti za konkretne zadolžitve posameznih članov ZK in izvajanje njihovih nalog stalno nadzirati. Razen tega morajo osnovne organizacije ZK težiti tudi za tem, da vsi člani ZK aktivno sodelujejo v razpravah na sestankih osnovnih organizacij. Komunisti morajo skrbeti za konstruktivno kritiko ne le komunistov, temveč vseh članov kolektiva. Vedno in povsod pa morajo osnovne organizacije ZK in prav tako tudi posamezni komunisti voditi boj proti vsem, ki hočejo svobodno izražanje mnenj zavirati in dušiti. 3. Za uspešnejše delo sekretariatov in sekretarjev osnovnih organizacij bomo skupno z občinskim komitejem ZK organizirali seminar, na katerem se bodo sekretarji in posamezni člani sekretariata spoznali z metodami dela sekretariata in osnovne organizacije ZK. 4. Člani ZK morajo biti pobudniki za uresničevanje sklepov, ki jih je sprejel občni zbor sindikalne podružnice Litostroj. 5. Tovarniški komite ZK mora v prihodnje nuditi še večjo pomoč osnovnim organizacijam kot doslej. Nadaljevati moramo s prakso, da se sekretarji osnovnih organizacij na skupnem sestanku s TK seznanjajo z najaktualnejšimi problemi tovarne. Želimo, da vsak član kolektiva spozna vso tovarno, kar bo prispevalo tudi k uspešnejšemu delu ekonomskih enot. 6. Pri delu ekonomskih enot se mora organizacija proizvodnih konferenc v teh enotah razviti v stalen in močan faktor za mobilizacijo Nabrusimo kose... Dne 15. aprila je krenila na tradicionalni pohod po znanih partizanskih krajih tudi litostrojska patrulja, ki jo je sestavljala petčlanska mladinska skupina. Pohod patrulje je bil prirejen v počastitev Dneva borca, povezan pa je bil tudi s petnajsto obletnico osvoboditve Ljubljane. Udeležil se ga je tudi naš dopisnik Marjan Š t a n c ar, ki je pohod takole opisal: »Rosilo je, ko smo krenili na pot. Zato smo se podvizali. Korak stavili v spomin tamkaj ustanovljenemu Kamniškemu bataljonu. Pred njim smo se ustavili in padlim borcem izstrelili častno salvo iz petih pušk. Cesto smo se med potjo pogovarjali tudi z vaščani o življenju med okupacijo. Ko smo nekega dne govorili z nekim kmetom, so se mu med pripovedovanjem o težkih dneh udrle solze po obrazu. Nadaljevali smo pot skozi Smlednik in Medvode, povzpeli smo se na Gove-jek in Toško čelo in se vračali skozi Podutik čez Vič v Ljubljano na Trg narodnih herojev. Vso pot, med katero smo kdaj pa kdaj zapeli kakor partizansko pesem, smo se ustavliali ob partizanskih spomenikih in v spomin padlim borcem izstreljevali salve.« Ko so se naši mladinci 17. aprila vrnili s pohoda, so prišli tudi na konferenco Zveze komunistov Litostroja, kjer so raportirali in kjer so jih člani ZK navdušeno pozdravili. nas je vodil po cestah in blatnih poljih. Po spolzki cesti smo prispeli v Rašico. Tam je stal v meglo zavit spomenik, ki so ga po- NASIM DOPISNIKOM Bodite kratki in stvarni! Uredništvo vam bo pomagalo pri vašem prizadevanju. Občinski sindikalni svet je pregledal svoje delo Dne 22. aprila tega leta je imel v prostorih kina Šiška svoj redni letni občni zbor občinski sindikalni svet Šiške. Med drugimi gosti ste ga je udeležil tudi sekretar republiškega sindikalnega sveta France Boršnik. Zaključno poročilo o delu sindikalnega sveta je podal predsednik Janez Barlič, ki je temeljito orisal vse probleme, na katere so v pretekli mandatni dobi naletele posamezne komisije sveta. Delovanje sindikalnega sveta v pretekli mandatni dobi je bilo močno razgibano. Edinole komisija za kulturo in prosveto ni dosegla zaželenega uspeha. V razpravi so številni govorniki govorili predvsem o problemih v njihovih podjetjih: o težavah, ki jih imajo žene-matere, o letovanju delavcev in o perspektivah počitniške skupnosti, o potrebi organiziranja centralnega obrata za družbeno prehrano, o potrebi kompleksnega reševanja problemov na delovnih mestih itd. Za uspešno kulturno-prosvetno delo najboljših sindikalnih podružnic je občinski sindikalni svet podelil diplome in denarne nagrade štirim podjetjem, med katerimi je tudi Litostroj. vseh proizvodnih sil in uresničitev proizvodnih nalog. 7. Tudi v prihodnje morajo osnovne organizacije ZK skrbeti za pomlajevanje in številčno večanje naše zveze. Novim članom ZK pa morajo posvečati več pozornosti. Tako moramo organizirati stalne seminarje za ideološki dvig mladih komunistov in jim dajati naloge, ki bodo ustrezale njihovi zmogljivosti. 8. V okviru Delavske univerze v Šiški morajo člani ZK z osebnim zgledom mobilizirati čim bolj množično udeležbo na njih. Skrbeti pa morajo tudi za osebno ideološko izpopolnjevanje. 9. V letošnjem letu bomo za člane ZK našega podjetja organizirali skupno z občinskim komitejem ZK poseben oddelek večerne politične šole. 10. Politični aktiv podjetja bo proučil predlog tovariša Pavla Perka o nadaljnjem strokovnem dviganju kadrov v podjetju. 11. Tudi v prihodnje bo ZK posvečala organom samoupravljanja posebno skrb. V njih mora zavzemati v vsakem pogledu vidnejše mesto mladina. Posebno skrb morajo osnovne organizacije ZK posvetiti tudi razvoju samoupravnih organov v ekonomskih enotah, to je ODS. 12. Tudi v prihodnje si bo treba M' tenzivno prizadevati, da prečistimo vsa vprašanja v zvezi z naših1 proizvodnim programom. Brezpogojno je treba obdržati in še naprej razvijati turbinsko in ostalo hidromehansko proizvodnjo. V ta namen je potrebno navezati tesnejše stike z industrijami tovrstne proizvodnje in izkoriščati njihove izkušnje. Se nadalje moramo skrbeti, da naš program proizvodnje izpopolnjujemo z večjim obsegom maloserijske in serijske proizvodnje. 13. V zvezi z EE je potrebno: določiti njihove dolžnosti in pravice, do; polniti pravila podjetja in določb1 pravice in dolžnosti ODS, kot samoupravnih organov v EE. 14. v našem nadaljnjem poslovanj8 * je potrebno posvetiti posebno skr-kvaliteti naših izdelkov in roko41 izdelave. 15. Podjetje naj še v naprej teži sodelovanjem oziroma kooperacij s sorodnimi podjetji. To sodelovanje pa naj podjetja ne pripelje ' podrejen položaj. Podjetje ima vs pogoje, da prevzame pobudo skupno nastopanje na domačem in tujem tržišču. Odnosi med k°" operatnl morajo biti korektni 11 odkriti. 16. Tudi v prihodnje moramo neneh no delati na izpopolnjevanju n» grajevanja po učinku, posebno P ga moramo razvijati v ekonom skih enotah. .. Premijski pravilnik in vse ostal pravilnike o stimulaciji je treh urediti tako, da bodo upravičen4 * * * te vrste stimulacije ali nagrajevanja čimbolj zainteresirani za ve4; je prizadevanje pri delu; zadevo, pravilniki naj bodo vsakemu j asm in razumljivi. Izogibati pa se m” ramo vsaki površnosti pri nagca j e vanju in stimulaciji. 17. Komunisti, ki stanujejo na Ii«‘ strojskem ali drugih terenih, rajo v prihodnje aktivneje sodem vati v množičnih terenskih org3 nizacijah. 18. Razvijanju in napredku stanovanj ske skupnosti bo v raznih pog: dih podjetje tudi v bodoče nudi1 gmotno pomoč. 19. Člani ZK, zaposleni v podjetij; morajo aktivno sodelovati v aKc j ah aktivov komunistov po stan vanjskih blokih. 20. Tovarniško glasilo bo močan h1”, bilizator vseh sil v podjetju in , terenu le, če bodo člani ZK večji meri pri njem sodelovali prispevali k njegovi vsebini. leg obravnave tovarniških vpL, šanj naj naše glasilo tudi v bodo > aktivno posega v dogajanja bližnjem terenu in v komuni. NOVI KOMITE Na letni konferenci ZK L'^° stroja je bil izvoljen nov tovj, niški komite. V njem so: Lj11 Božič, Dušan Brglez, Jože Cj® ■ nik, Franc Černivec, Marija D linar, Jože Dimnik, Anton GoSa Matej Gelemanovič, Ančka J»6C„ Štefan Jurak, Boris Kalčič, y s dimir Kovač, Anton Kovačič, jf Adrian Kumar, Vili Markuš, ®J nja Mravlja, Janez Preselj, Zj , ne Tepina, Stane Vogelnik, M1* Vidmar, Roman Zupanc. v,. V revizijski komisiji pa so: * vel Perko, Rudi Jesenšek in » gust Bokal. Za sekretarja TK ZKS je. ponovno Dimnik. izvoljen tovariš JOŽ' Časopis »Litostroj« izhaja meseča1 nakladi 3.500 izvodov — Ureja uredniški odbor — Odgovorni ure * Peter Likar — Telefon urednik y 39-011 do 39-019, interno 343 in 4a Ji Cena posamezni številki v Pr0^t> 10 din — Poštnina plačana v g°t0 ji- — Rokopisov ne vračamo — skarna ČZP Primorski tisk v i40 Lep jubilej v livarni jeklene litine 10.000. šarža Stekla je 10.000. šarža Dne 10. aprila je stekla iz električne talilne peči v livarni jeklene litine 10.000 šarža. Lep jubilej so delavci proslavili z majhno svečanostjo. Okrog 12. ure so se zbrali ob okrašeni peči in predrli odprtino, iz katere je stekla žareča specialna litina prokron 2L, ki so jo vlili v model vodilne lo- Sestanka urednikov industrijskih glasil Dne G. maja 1960 je bilo v Ljubljani v Domu sindikatov na Miklošičevi cesti prvo republiško Posvetovanje urednikov tovarniških časopisov kovinarske stroke, ki ga je sklicala organizacijsko-kadrovska komisija republiškega odbora sindikata kovinarjev. Organizacija tega sestanka je bila Poverjena uredništvu našega časopisa. Po izčrpni izmenjavi Jbnenj so bila sprejeta priporočila za nadaljnje posvete o industrijskem tisku v naši republiki. Drugi republiški posvet o industrijskem tisku pa je sklical Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo dne 16. maja 1960 v sindikalni dvorani Ljudske pravice v Ljubljani, ki sta se ga prav tako udeležila zastopnika uredništva našega časopisa in predstavnik našega kolektiva. O obeh posvetih in na njih obravnavanih vprašanjih bomo še poročali. Komisiji skrb za človeka v premislek Te dni se bo pričela na Goričkem sezona češenj. Nekoliko pozneje pa tudi breskev, hrušk in ostalega zgodnjega sadja. Prav bi bilo, da bi naša komisija Skrb za človeka razmislila, ali bi bilo v okviru naših možnosti mogoče pripeljati od tam sadje v Litostroj, kjer bi ga lahko prodajali po precej nižjih cenah kot na trgu. Glas iz kluba mladih proizvajalcev V naši tovarni deluje Klub mladih Proizvajalcev že nekaj let. O njem srno že pisali drugod. Posebno pozornost nam je posvetil tudi časopis •Organizator«, kjer imajo naši klubi »talno rubriko. Prav je, da o našem Qelu napišemo nekaj vrst tudi za naš časopis, ki ga je mladina v Litostroju sprejela z navdušenjem. Pokaži, kaj znaš F uspela prireditev v domu IKŠ Dne 3. aprila 1960 je pripravila kulturna komisija domovskega sveta v Domu učencev Ig Litostroj prireditev »Pokaži, kaj znaš«, ki je bila nekak-s>en pregled dejavnosti učencev na kulturnem področju. Zanjo se je prijavilo 12 učencev. Prireditev je vodil Silvan Jogan. &v„° komisijo so sestavljali Pjemelč, Jožica Selako-c m Oskar Štih. Publika je prav tako izvolila svojo komisijo. Vseh 60 točk sta dosegla kar dva r=i £P!?°ča: A1°jz FiliP, ki je reciti-vrt Puškinovo pesem Črni šal in na-uušu vse prisotne, In Jože Poljanec, „! sa Je predstavil kot pevec zabavne eiasbe. Zapel je dve znani popevki. no od teh (Stidljiva serenada) je "ioral ponoviti. trua Potrditev so se prijavili tudi ije pesniki. Najboljši med njimi je ](, . Jrm?z Primožič (Sonet nesrečne ri-„„eZni)' sai Je s 56 točkami dosegel ?lest°' Tretje mesto pa je IVCjp0^a oblačenja beremo o no-rt6iBia moJ^P^tBBjirijivostih letošnjega tia se je /b modne revije. Prav je, evija spomnila tudi zakona Naš klub je pokazal do sedaj kar lepe uspehe. Tl pa bi bili lahko še lepši, če bi se vsi mladi delavci zavedali, da imajo v klubu najboljšo priložnost, da se seznanijo s splošnimi družbenimi problemi In posebnimi problemi našega podjetja. Splošno izobraževanje in posebna vzgoja za opravljanje odgovornega dela v podjetju sta dve naši glavni nalogi. V klubu nas je pretežna večina delavcev. Veseli bi bili tudi tehnikov, saj mislim, da bi tudi njim koristila predavanja, ki jih prirejamo, hkrati pa bi nam tudi oni kaj povedali lz svojega znanja in izkušenj. Delo bi tako postalo bolj pestro in razširili bi ga še na druga področja, ki jih doslej nismo zajeli. Odbor kluba bi nedvomno upošteval vse predloge za spremembo programa in popestritev dela, če bi se komu zdelo, da ni dovolj zanimivo. Na naših sestankih je dovolj priložnosti, da se o tem temeljito pogovorimo. Vse, ki bi nam lahko strokovno pomagali, vabimo, da pripravijo za nas zanimiva predavanja ali strokovne pogovore o raznih aktualnih vprašanjih v tovarni in izven nje. Vlado Besednjak pate za HE Split. Celotna šarža je tehtala približno 4 tone. Električna peč je začela obratovati septembra 1951. Od takrat do danes so stalili v njej 42 milijonov 620 tisoč 684 kg bruto oziroma 18,509.874 neto kg različnih vrst jekla. Najtežji ulitek, krme-na statva za puljsko ladjedelnico, je tehtal 22 ton. Razen tega so v livarni jeklene litine izdelali še druge komplicirane ulitke, ki jih druge jugoslovanske železarne niso mogle sprejeti, n. pr. različna komplicirana ohišja in ustnike parnih turbin, Francisove, Pelto-nove in Kaplanove tekače, spiralna ohišja, velike grebenjake in podobno. Pomembno je naglasiti, da vseh devet let ni bilo pri peči nobene smrtne, niti kakšne hujše nesreče, kar je celo v evropskem merilu lep uspeh. Poiskali smo enega prvih lito-strojskih livarjev FRANCA NAROBE J A, ki je bil prisoten pri vlitju prve šarže. Takole je povedal: »Ko sem se leta 1951 vrnil s 7-mesečne prakse v Nemčiji, sem želel oditi na dopust. Takratni sekretar pa me je poslal kar na delo. Rekel je, da so strokovne moči zelo potrebne, ker bo kmalu otvoritev livarne. In res je bila peč in vse ostalo ob koncu septembra pripravljeno. V tovarno je prišel tudi tovariš Tito, ki se je zelo zanimal za potek litja. Okrog 16 smo takrat odprli peč. Vse se je izteklo srečno. Ob burnem ploskanju smo vlili 1-tonski koničast zobčenik in 2-tonsko posodo za žlindro.« Ob lepem jubileju izreka celotni kolektiv Litostroja iskrene čestitke in priznanje kolektivu jeklolivarne in še posebej njenim najstarejšim delavcem. ZALOŽBA »LIPA« Vlado Firm: USKOSKA NEVESTA, zgodovinska povest. Opremil Emil Marinšek. Broširano, 209 strani, 520 Fran Erjavec: ŽIVALSKE PODOBE. Prirediteljici: Nadja Ambrožič m Mija Bratož. Opremil ln Ilustriral Marijan Vojska. Broširano, 194 strani, 400 din. Delavčevo zdravje naša velika skrb Čeprav za sedaj še v tesnih in skromnih prostorih, opravlja naša ambulanta veliko in odgovorno delo, ko preprečuje in zdravi različna obolenja. Iz skromnih začetkov pred 12 leti se je do danes razvila v močno središče tovarniškega zdravstvenega delovanja in se bo, če bodo zagotovljena primerna finančna sredstva, razvijala še naprej. V razširjeni ali celo novi ambulanti bi lahko sprejemali tudi svojce Li- Dr. Klar pregleduje bolnika o gospodinjskih pomočnicah in objavila osnovna načela, ki se jih morata držati gospodinja in gospodinjska pomočnica. Druga številka prinaša tudi nadaljevanje in konec članka o gorivih, o kurjenju in o gospodinjskih kuriščih. Ob pojavu prve domače peči na trajno gorenje je objavila, članek o načinu kurjenja v taki peči. Revija »Sodobno gospodinjstvo« izhaja mesečno. Izdaja jo Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Miklošičeva 4, kjer se lahko tudi naroči. Letna naročnina je 500.— dinarjev. tostrojčanov. Danes ima ambulanta splošni, rentgenski, zobni, fizikalni in laboratorijski oddelek, bolniško sobo in normalno zalogo zdravil. Funkcionalno pa se bo še izpopolnila. Življenjfe in delo naše ambulante vodijo: 2 zdravnika splošne prakse in 2 dentista, njim pa pomaga še 11 zdravstvenih sodelavcev in računovodja. Jasnejšo podobo delovanja ambulante dajejo nekateri statistični podatki. Aiko delimo število vseh v enem koledarskem letu pregledanih s povprečjem članov kolektiva, tedaj zverem, da j'e bilo leta 1957 opravljenih 8, leta 1958 7,52 in leta 1959 7,49 pregledov. V okrajnem merilu je povprečje 13 pregledov letno. Rentgenskih pregledov je bilo okrog 2600. Obiskov na domu je bilo lani 1859, leto dni prej pa 1100. Znaten porast obiskov je povzročila predvsem epidemija gripe. Tudi pregledi bolnikov v sami ambulanti kažejo, da je prav gripa tista, ki močno menja sliko obolelosti v posameznih letih. Analiza statističnih podatkov kaže tudi moralno sliko nekaterih članov kolektiva, ki včasih prihajajo v ambulanto le na sprehod. To stanje se počasi, a vztrajno izboljšuje. Če primerjamo število resnično obolelih po posameznih obratih, vidimo, da je na prvem mestu jeklolivama, na drugem obdelo-valnica itd. Po številu 'izgubljenih dni na enega bolnika pa je na prvem mestu pločevinama. Taki ^odatki nam med drugim kažejo, kje je treba posvetiti posebno pozornost higiensko tehnični zaščiti. N. D. Pomembnejši sklepi DS Delavski svet našega podjetja je na 24. redni seji dne 8. aprila 1960 soglasno potrdil zaključni račun podjetja, hkrati z zaključnim računom Delavskouslužbenske restavracije, Kina Litostroj, Industrijske šole, Internata, Počitniškega doma v Fiesi in Moščenički Dragi za leto 1959. O vseh teh zaključnih računih smo v našem časopisu že poročali. Delavski svet je hkrati odobril razdelitev čistega dohodka za leto 1959 po predlogu v poslovnem poročilu, prav tako pa tudi spremembo odstotnega razmerja delitve na sklade podjetja in osebne dohodke ter izplačilo 50 °/o mesečnega osebnega dohodka kot izplačilo osebnih' dohodkov nad tarifno postavko. Za sklad združenih sredstev ObLO Ljubljana-Šiška je odobril posojilo nerazporejenih sredstev v višini 5 milijonov din, za kar je treba podpisati ustrezno pogodbo. Garancijska izjava pri Mestni hranilnici ljubljanski v korist Zavoda za varjenje LRS se podaljša za leto dni, in to za nabavo opreme v znesku 3 milijone dinarjev. Upravni odbor je po sklepu delavskega sveta pooblaščen, da po lastni presoji odobri izplačila podpor in pomoči raznim družbenim organizacijam, vendar mora o takšnih odobritvah obvezno poročati na seji delavskega sveta. Oglasila se nam je hidroelektrarna Moste Pred kratkim se nam je oglasil kolektiv elektrane Moste iz Žirovnice. Takole so nam pisali: »Najlepše se vam zahvaljujemo za izkazano pozornost in pošiljanje časopisa vašega kolektiva. Z zanimanjem zasledujemo življenje v vašem kolektivu in še posebej razvoj in napredek tovarne, s katero smo tesno povezani. Dobavili ste nam turbine z vso ostalo opremo za naše elektrarne, opravljate nam stalne usluge s popravili, tako da se po tej strani medsebojno poznamo tudi z nekaterimi tovariši, ki sodelujejo s prispevki v časopisu. Želimo vam še nadaljnje uspehe pri delu, kakor tudi pri izdajanju časopisa, ki seznanja z napredkom vašega podjetja tudi naš kolektiv. Ponovno se vam za časopis najlepše zahvaljujemo in vas tovariško pozdravljamo!« KOLESAR Uporabljaj kolesarske steze! Zeleni Za boljšo organizacijo in delo ekonomskih enot mora upravni odbor imenovati komisijo za izdelavo poslovnika EE; člani komisije naj se izberejo iz vrst samoupravnih organov, sindikata in uprave podjetja. Upravni odbor mora pripraviti tudi predlog za sestav komisije za izdelavo tarifnega pravilnika, ker se z uvedbo EE menjajo delovna mesta in s tem tudi nagrajevanje delavcev. Delavski svet je nadalje sklenil, da bodo volitve v centralni delavski svet podjetja in v delavske svete ekonomskih enot dne 17. maja t. 1. Hkrati je potrdil sestav volilne komisije in komisije za pripravo volilnih imenikov. Potrjen je bil predlog upravnega odbora, da se ustanovi zastopstvo Litostroja v Sarajevu. Občini Ljubljana-Siška je delavski svet odstopil 3 družinska stanovanja za nastanitev družin, ki bodo ob razširitvi cestišča na Celovški cesti ostale brez stanovanja, vendar samo za dobo 6 mesecev, nakar jih mora obvezno izprazniti. Na 13. izredni seji dne 29. aprila 1960 je bil potrjen razpis volitev v delavski svet podjetja, delavske svete ekonomskih enot, delavska sveta sektorjev in delavski svet službe za 1. 1960 po odobreni organizacijski shemi. Za nabavo investicijskega pnevmatskega orodja iz prostega dela sklada amortizacijskih sredstev je bil odobren predlog za nakup deviz v znesku 11,243.850 din. Iz sredstev republiškega sklada za izgraditev stanovanj bo podjetje najelo gradbeni kredit v višini 150 mi-milijonov din za zgraditev blokov XV. in XVII., pri čemer se bodo anuitete izplačevale iz sredstev sklada za skupno uporabo. Delavski svet je na tej seji odobril tudi izdajo jubilejnega zbornika ob 10. obletnici delavskega samoupravljanja v podjetju. NAŠIM DOPISNIKOM Pište o problemih delovne discipline, organizacije dela, delovnih odnosih, HTZ in ukrepih vašega obrata za večjo storilnost! Pišite o športni in kulturni dejavnosti! Pišite o racionalizator-jih! Opišite nove delovne postopke, ki bi lahko koristili tudi drugim. pajčolan Tudi v naše nasade in zelenice je dahnila pomlad in ovila bela tovarniška poslopja z zelenim pajčolanom. Da bi pomlad še polepšala, sta naša marljiva vrt- narja Vikica Završnik in Alojz Terbežnik prijela za lopate in obdelala mnogo gredic, kamor sta nasadila okrasno cvetje in uredila cvetlične otočke in nasade. OJ TA VOJAŠKI BOBEN To pot se nam je oglasil vojaški boben iz Kosovske Mitroviče, kjer služi vojaški rok Vladimir Svagelj, nadalje iz Siska, kjer je na odsluženi u kadrovskega roka Gvido Colja, pa iz Skopskega, kjer je tovariš Boris Suc, ki nam je med drugim zapisal: »Ta časopis me posebno zanima, ker je v njem opisano vse življenje in delo Litostroja. Nihče mi ne bi mogel niti hotel tako podrobno opisati vse dogodke in probleme naše tovarne. Mene pa vse to zanima zato, ker sem delo opravljal z veseljem in ker sem na Litostroj ponosen.« Iz Kraljeva se nam je oglasil tovariš Silvo M a r š i č, ki ste pritožuje, da ni še prejel aprilske številke našega časopisa. Upamo, da ga je medtem že prejel. Tovarišu Maršiču se zahvaljujemo za njegove prvomajske čestitke, prav tako pa tudi za pozdrave, ki jih pošilja vsemu kolektivu. Vse vojake, ki že prejemajo naš časopis, prosimo, naj opozorijo v pismih (ali kako drugače) vse tiste, ki nam niso še poslali naslovov, da to store čimprej. Uredništvo tudi želi, da nam pošiljate svoje prispevke in zapiske iz vašega življenja. IZ SNOVANJA IN DELA DRUGIH 5P V Železarni Jesenice so dosegli lani 4.656,564.345.— dinarjev čistega dohodka. Od skupnih dohodkov so dali za osebne dohodke 3.416,468.882.— dinarjev. hodek kot predlanskim. V isti tovarni so pred kratkim dokončali zadnje priprave za razširitev obratov. M)MMYCTPHJR RflRTfl ) Iz Tovarne orodja v Trebinju poročajo, da se bodo v prihodnje orientirali na večjo specializacijo proizvodnje in na povečanje asortimana. Naša tovarna Tovarna »Metalna« v Mariboru je pred nedavnim praznovala 40-letnico svojega obstoja. Iljaš I i v V Železarni Iljaš nameravajo graditi cementarno, v kateri bodo pridobivali metalurški cement. POŠTENJAKI V tovarni Pretiš so imeli redno letno konferenco ZK, na kateri so med drugim govorili tudi o preorien-taciji proizvodnje na predmete široke potrošnje. tllfmiik JMICT »aJUKTHM MOTOM- P«K0»W | ■ 1 . Glasilo delovnega kolektiva Tovarne motorjev iz Rakovice objavlja v eni svojih zadnjih številk obrise 20-letnega perspektivnega načrta njihove tovarne. Glavne značilnosti tega programa so: izdelava različnih vrst Dieselovih motorjev; dostavnih, terenskih in drugih vozil; kompletnih agregatov za poljedelstvo in industrijo ter prenosnih naprav. Ob mesečnem razdeljevanju plač se večkrat zgodi, da se mezdničarka pri štetju denarja zmoti. Ce ji denar manjka, ga mora seveda nadoknaditi iz svojega skromnega zaslužka. Tudi prejšnji mesec so nekatere mezdni-čarke v naglici izročile posameznim delavcem več kot jim je pripadalo, vendar so bili le-ti pošteni in so mezdničarki vrnili denar. Med njimi so bili: električar Jože Pivk, strojni ključavničar Alojz Žalec in Ivan Trošt iz režijske mizarne. Tovariši so zgled poštenosti. »Sodobna pota«, glasilo Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Zasavski tednik, Livarski vestnik, Bančni vestnik, Tovariš, Proteus, Pavliha, Tržiški vestnik, Naša žena, Sodobno gospodinjstvo, Življenje in tehnika, Bilten Republiškega odbora sindikatov. Izmed tovarniških glasil pa smo prejeli: Zelezar, glasilo delovnega kolektiva Železarne Jesenice; Naša tovarna, glasilo delovnega kolektiva »Metalne« v Mariboru; Iskra, glasilo delovnega kolektiva tovarne »Iskra« v Kranju; Uljanik, glasilo delovnega kolektiva ladjedelnice »Uljanik« v Pulju; Iljaš Liv, glasilo delovnega kolektiva železarne »Iljaš«; Motor, glasilo delovnega kolektiva Industrije motorjev v Rakovici; Informacije, glasilo delovnega kolektiva Industrije motorjev v Rakovici; Pretiš, glasilo delovnega kolektiva tovarne »Tito« v Sarajevu; Zmaj, glasilo delovnega kolektiva tovarne poljedelskih strojev v Zemunu; Fagram, glasilo delovnega kolektiva tovarne gradbenih strojev v Smederevu; Naše novine, glasilo delovnega kolektiva Tovarne Metal v Zagrebu; Industrija alata, glasilo delovnega kolektiva Tovarne orodja v Trebinju; Raški rudar, glasilo delovnega kolektiva Istrskih rudnikov v Raši; Tiskanina, glasilo delovnega kolektiva Tovarne tiska- ti ladjedelnici Uljanik v Puli so pred kratkim splavili tramper »Zrenj anin«. Tovorna ladja ima 18.500 ton nosilnosti, dolga je 147, široka pa približno 19 m. . v. . Vwcr 'tmuf l iV.HlI novi nilAil.»rumu M»ww»A M.UIMUA lV*j ' *, •!«#« ‘ V tovarni poljedelskih strojev v Zemunu so imeli lani za 58 •/• večji do- lužili« glasile deUnutej)a kcUMitui uuUuteljt clula*- Meseca marca so v Tovarni obutve Planika v Kranju izdelali 121,768 parov čevljev. KOLESAR Ko zavijaš, ne pozabi nakazati smer z roko! Obiskali so nas V sredo, 27. marca 1960, je obiskala našo tovarno gvinejska delegacija, ki se je bila pred tem udeležila V. kongresa SZDLJ v Beogradu. Afriški gostje iz dežele ob At- lantskem oceanu blizu ekvatorja, ki je dosegla svojo samostojnost šele pred kratkim, so bili minister za splošne zadeve g. Camara Bengaly, poslanec gvinejske skupščine g. Sovv Souleymane in pomočnica za proizvodnjo pri ministrstvu za informacije gospodična Marcela Ouegnin. Tovarno so si ogledali v spremstvu direktorja tovariša Ivana Kogovška, predstavnikov samoupravnih organov in političnih organizacij. Nekaj dni kasneje pa sta nas obiskali še češka in romunska delegacija. Pred nekaj dnevi nas je obiskala petčlanska mladinska indijska delegacija, ki si je s posebnim zanimanjem ogledovala našo Industrijsko šolo in internat zraven nje. Gojenci IKS so delegacijo prisrčno sprejeli in ji ob odhodu zaželeli srečno pot. P^aunilU cdg.waijai& Ž. J. vprašuje Vprašanje: Ali ima delavec pravico do akontacije na osebni dohodek nad osebnim dohodkom v letu 1959 po tarifnem pravilniku podjetja, če se je zaposlil v podjetju 20. julija 1959 in je bil v delovnem razmerju še 31. decembra 1959? Odgovor: Tak delavec nima pravice do akontacije na osebni dohodek nad osebnim dohodkom za leto 1959, niti do preostalega takega osebnega dohodka po končnem obračunu za leto 1959. Po čl. 205 Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list FLRJ, št. 53/57) lahko gospodarska organizacija predpiše kot pogoj, da sl pridobi delavec pravico do dela osebnega dohodka, da mora delati določen čas v letu pri njej, ali pa tudi druge pogoje, ki temeljijo na izpolnjevanju obveznosti iz delovnega razmerja. Te določbe se smejo uporabljati samo za tisti del osebnega dohodka, ki se izplačuje delavcem iz sredstev za osebne dohodke po zaključnem računu gospodarske organizacije. Po tarifnem pravilniku našega podjetja sestavljajo osebni dohodek med drugim tudi tile dohodki, ki pridejo v poštev za obračun osebnega dohodka nad osebnimi dohodki: 1. osebni dohodek po tarifni postavki, obračunan po času ali učinku, 2. osebni dohodek za stalnost, 3. osebni dohodek iz naslova premij, 4. osebni dohodek nad osebnimi dohodki po osnovi iz toč. 1, 2 in 3 zgoraj navedenih osebnih dohodkov. Pravico do osebnega dohodka, ki je zgoraj naveden pod točko 4, ima vsak delavec, ki je bil na koncu leta v delovnem razmerju pri gospodarski organizaciji; v tem primeru dne 31. decembra 1959, če je trajalo to najmanj šest mesecev, kar pomeni, da je moral nastopiti delo najkasneje že 1. julija 1959. Dalje imajo pravico do tega osebnega dohodka tudi tisti delavci, ki jim je redno delovno razmerje prenehalo do 31. decembra istega leta, ali pa jim delovno razmerje ni trajalo do konca leta, za katerega se izplačajo ti osebni dohodki, vendar s pogojem: 1. da so bili med letom v delovnem razmerju z gospodarsko organizacijo vsaj devet mesecev in jim je delovno razmerje prenehalo po njihovi odpovedi ali po sporazumu; 2. da so bili med letom v delovnem razmerju vsaj šest mesecev, pa jim je delovno razmerje prenehalo s potekom delovne pogodbe, z odpovedjo gospodarske organizacije ali po samem zakonu zaradi začetka izplačevanja pokojnine, zaradi dolgotrajne nepretrgane bolezni, zaradi telesne ali duševne nesposobnosti za delo, zaradi odhoda k vojakom ali iz podobnih upravičenih vzrokov. 3. Delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo po pravnomočni odločbi disciplinskega organa, s katero je bil delavec kaznovan z odpustom iz podjetja, zaradi prenehanja delovnega razmerja zaradi samovoljne zapustitve dela ali če je delovno razmerje prenehalo po samem zakonu zaradi pravnomočne sodbe na kazen prepovedi opravljanja poklica, ki ga opravlja delavec v gospodarski organizaciji ali na kazen zapora, daljšo kot eno leto, in če so ta dejstva nastopila v letu, za katerega se deli ta del osebnega dohodka, nimajo v nobenem primeru pravice do tega dela osebnega dohodka. KOLESAR Na cesti ne izsiljuj prednosti! črnima as ® ® ® PRIŠLI Ana Novak, Slavko Zavašnik, Vincenc Laharnar, Franc Sotlar, Henrik Magolič, Miroslav Petek, Ladislav Si-mir, Jože Zrinšek, Stanko Bevc, Jože Peterle, Peter Florjančič, Svetislav Petronijevič, Franc Zibret, Nikolaj Janežič, Marjan Janežič, Marija Strah, Jože Bale, Anton Slak, Andrej Jelenc, Franc Kovačič, Ignac Mramor, Jože Valentinčič, Karel Kastelic, Jože Sinjur, Jože Hauptman, Karel Mostar, Alojzij Berdajs, Anton Strajnar, Dragica Borin, Josip Hruško, Albin Grabljevec, Andrej Medved, Alojz Praust, Ivan Hajdinjak, Abdija Brkič, Latif Našič, Serif Ta-lič, Nikola Bartoš, Ivan Majič, Vlado Bartoš, Nikola Macapura, Tomislav Mijajlovič, Milan Peterlic, Milan Klobučar, Andjelko Poljanec, Albert Tomše, Janez Gnidovec, Jože Gregorič, Mijo Matjašič, Franc Trlep, Ala-ga Hirkič, Stjepan Domjanič, Rafael Bevk, Jože Knez, Ivanka-Helena Horvat, Stjepan Zadravec, Pavao Kero-vec, Fehim Kamič, Josip Trtnik, Matej Burjek, Alaga Huskič, Vurija Hu-skič, Albin Grabljevec, Tomo Lesko-vac, Franc Blatnik, Skopec Stanislav, Franc Konjar, Ignac Gregorič, Marjan Pavlin, Stanislav Grčar, Jože Jarc, Leon Zaletelj, Franc Grandovec, Jože Zupančič, Stefan . Hrovat, Alojz Pe-kolj, Stane Vidmar, Jože Vidmar. Alojz Kužnik, Alojz Glavič, Franc Murgelj, Jože Gazvoda, Hus e j in Seli-movič, Jože Pirc, Ignac Kic, Rafael Lavrič, Mihael Zupan, Jožef Blatnik, Ambrož-Branimir Majcen, Miroslav Majcen, Miroslav Zorc, Marija Širok, Alojz Spelko, Jože Maver, Jože Zaletelj, Štefanija Tomše, Milan Madža-rac, Martin Žlogar, Anton Selšek, Valentin Brinovec, Leopold Končina, Jože Kastelic, Justina Kristelj, Vincencij Buh, Franc Zorin, Alaga Jušič, Ivan Marič, Anton Pintarič, Franc Blatnik, Alojz Marič, Petar Čavič, Janez Pirnat, Irena Kosmač, Štefanija Kozinc, Magda Pelko, Milena Ceh, inž. Franc Gortnar, Jože Krapež, Ljudmila Štukelj, Ivana Zavrl. ODŠLI Milan Mitrovič, Jožef Sajevic, Marija Šuligoj, Stefan Jug, Stanislav Perkon, Emil Lango, Alojzij Munih, Rafael Murovec, Ivan Zoretič, Anton Plantak, Anton Novak, Milan Ajdišek, Franc Trnovec, Stanislav Črnič, Roman Hošpel, Ismet Bijedič, Joahim Kiš, Anton Vukovič, Stjepan Sarič, Ignac Ilovar, Marko Kneževič, Zukan Isič, Stjepan Cvitkovič, Martin Vreča, Jakob Ferenc, Alojz Korelc, Jože Pavlin, Marjan Novinec, Franc Glavič, Pavel Trbežnik, Arif Kajtazovič, Alija Lidjan, Emil Stantič, Jože Zakrajšek, Jožef Žagar, Ivan Petrano-vič, Matija Maček, Franc Franca, Bajram Kurašaj, Avgust Bubek, Petar Mesarič, Franjo Moharič,, Andrej Kump, inž. Anton Pajk, Franc Jeršič, Janez Puhar, Janez Grčar, Janez Tro-jar, Karel Jakol, Vera Fošt, inž. Rado Vardjan, Aleksander Zuban, Jože Arhar, Avguština Rozman, Jožica Gosar, Marjan Mušič, Marjan Filipič, Ferdinand Centrih, oSnja Božič, Marija Filipčič, inž. Franc Gortnar, Maks Kranjc. POROKE Magda Končina in Vasja Kreft; Stanislava Saj in Rafael Pečirer. Dne 30. aprila se je poročila tudi Dušanka Cepernik, zaposlena v menzi. V soboto, 30. aprila, sta se poročila Rezka Božič iz naše menze in Vlado Žigon iz skladišča. Litostroj čani poznamo prizadevno Rezko, ki je že pet let zaposlena v menzi. Ko smo jo vprašali, če se v zvezi z njeno možitvijo pojavljajo kakšne težave, je povedala, da jo najbolj tare skrb zaradi stanovanja. Računa pa, da ga bo prej ali slej dobila v podjetju. Vsem mladoporočencem ob vstopu v novo življenje naš delovni kolektiv iskreno čestita. UPOKOJENI Jože Zakrajšek in Marija Setina iz pomožnih obratov. Obema upokojencema želi delovni kolektiv še mnogo zdravih in srečnih let. UMRLI Pavel Trbežnik, zaposlen v pomožnih obratih, je umrl 22. aprila 1960. V Litostroju je bil zaposlen od 5. julija 1954. Njegovi družini izrekamo naše sožalje. Dobri stari Mercedes Pred kratkim je eden najstarejših Litostrojčanov Grgo Gr-gantov z našim najstarejšim osebnim avtomobilom znamke Mercedes zavozil v 300.000 kilometer. Grgo je prvič sedel za volan leta 1944 in se odtlej ni ločil od njega. Njegova najprijetnejša pot z Mercedesom je bila leta 1957, ko je vozil po Nemčiji, najnepri-jetnejša pa, ko je imel na Zaloški cesti brez svoje krivde ka-rambol. Tovariš Grgantov vozi naš dobri stari Mercedes brez prekinitve že 6 let. Avtomobil je bil v tem času samo enkrat v generalnem popravilu. Ob tem jubileju izrekamo tovarišu Grgantovu iskrene čestitke. Grgo s svojim Mercedesom nega blaga v Kranju; Zrcalo dela, glasilo delovnega kolektiva grafične industrije MEPA v Mariboru; Kono-plan, glasilo delovnega kolektiva IN-DUPLATI v Jaršah; Planika, glasilo delovnega kolektiva Industrije obutve Kranj; Solana, glasilo delovnega kolektiva Solarne v Tuzli; Videmski ce-lulozar, glasilo delovnega kolektiva Celuloze in papirja v Vidmu-Krškem; Bilten, glasilo delovnega kolektiva Tekstilne tovarne v Mariboru; Gra-fičar, glasilo delovnega kolektiva Mariborske tiskarne v Mariboru, »Vjesnik« poduzeča »Rade Končar« v Zagrebu. »Jugovimi«, glasilo delovnega kolektiva Tovarne plastičnih mas in proizvodov. »Ravenski fužinar«, glasilo delovnega kolektiva Železarne Ravne. Založba „L1PH“ Jan Severin: ZAKLAD ILIRSKIH GUSARJEV, mladinska povest. Prevedel Branimir Kozinc. Opremil in ilustriral Emil Marinšek. Polplatno, 173 strani, 660 din. Jean Lee Latham: SREČNO, KAPITAN BOWDITCH, mladinska povest. Prevedla: Gojmlr in Dušica Kokol. Opremil Emil Marinšek. Polplatno, 276 strani, 830 din. Alberto Moravia: RIMSKE ZGODBE. Iz zbirke »KOPER 1959«. Prevedla Nedeljka Kacin-Remec. Opremil Avgust Černigoj. Obseg 255 strani, polplatno 1.100 din, celo platno 1.200 din, polusnje 1.400 din. Blaže Koneski: VEZILJA, pesniška zbirka. Prevedel (iz makedonščine) Ivan Minatti. Opremil Jože Brumen. Broširano, 44 strani 290 din. NAŠE PREDSTAVNIŠTVO V BEOGRADU V register podjetij in obrti za mesto Beograd je bilo dne 11. februarja 1959 vpisano tudi naše predstavništvo v Beogradu, ki ima sedež v Nušičevi ulici 6 in posluje pod firmo: »Titovi zavodi Litostroj, Ljubljana — Predstavništvo Beograd«. Predstavništvo je z vsem svojim osebjem neposredno podrejeno šefu splošnega sektorja matičnega podjetja. Pravilnik našega beograjskega predstavništva je potrdil delavski svet našega podjetja dne 8. aprila 1960. Za predstavništvo so sistemizirana tale delovna mesta: šef predstavništva, komercialist in administratorka v rangu tajnice. ODPOTOVALI SO Po sklepu upravnega odbora so dne 3. aprila t. 1. odpotovali k firmi Bur-meister & Wain, Frederikshavn na s Danskem, tovariši iz proizvodnje Die- j selovih motorjev: Franc Poteko, Via- j. do Jankovič, Anton Miklavčič. Med 6 svojim bivanjem pri navedeni firmi, ^ ki bo trajalo 2 do 3 mesece, se bodo seznanjali s proizvodnjo Dieselovih Sl motorjev, za katerih izdelavo sm° o pred kratkim prejeli licenco. Tovarišem želimo prijetno in uspešno prakso. Padalci v obdelovalnim Pred dvema letoma je uprava tovarne objavila okrožnico, s katero je bilo določeno, da bodo od tedaj naprej nosile malice samo osebe, KJ jih bodo odrejala vodstva posamezni11 oddelkov. Hkrati so bile uveden® enotne cene za vsak prehrambeni delek in nabavljene posebne košaric® za nošenje malic v oddelke. »Prosto naj bi malico prodajali posamezni' kom samo med odmorom. Cilj kratne reforme je bil, uvesti red P1* prodaji malic in na delovnih mesti*1 In kako je sedaj? Poglejmo prodaj® vsakem času ne govore o posebno1^ redu. Nekateri ljudje, imenovani »P3-' dalci«, ne poznajo pojma vrstnega reda in čakanja in še povečujejo n®' red, ko pridejo mimo dolge vrste na ravnost pred prodajna okenčka. Velika večina si želi reda, seve<^ s pogojem, da zanesljivo dobiš n»«J' lico, kakršno si zaželiš. Dobra mali® je tudi pogoj za dobro delo. Mora bi raje brez bonov, kot je bilo dol® čeno v okrožnici pred dvema letoinf' v delovnem času prodajali mah® osebam, ki pridejo s košarico in i*j kaznico. Skratka treba je poiska tako obliko, da bodo hkrati upost vani red, enostavnost postopka in P® strost prehrane. -sfci i c fc V n c I v D 5 t> n l: v o 6 j v i MISEL Velik in dober šef je tisti, ki \ malim številom ljudi ustvari ',e' liko. i S: : Razgledi po terenu 3 a a I a 1 i > i i i i i ) i i i ; Vso skrb ureditvi cest Dne 22. aprila sta zasedala na Občinskem ljudskem odboru Ši-?ka oba zbora, ki sta razpravljala ® sklepala o poročilu Sveta za komunalne zadeve, o vzdrževal-n*h delih in negospodarskih in-'esticijah komunalnega značaja v letu 1960. Po enem izmed prejšnjih sklepov obeh zborov so vo-lv°i na terenu še enkrat razpravljali o razdelitvi občinskih sredstev za komunalno dejavnost. Zahteve zborov volivcev v Z ZBOROV VOLIVCEV © 87, 68. in 69. volilna enota — Šercerjevo. Volivci teh volilnih enot želimo kulturnejši prevoz na trolejbusih in avtobusih, zlasti ob deževnih zimskih dnevih. Razbremenite Celovško cesto! ® 13., 16. in 25. volilna enota »Hinko Smrekar«. Podjetje TAPO na Celovški cesti naj dvigne dimnike ali pa uredi v njih učinkovite naprave za filtriranje dima, saj se drobci raznašajo daleč okoli tovarne. Uredite prehode na Celovški cesti! ® 30. in 31. volilna enota — Zgornja Šiška. Cim-prej je treba urediti okolico stanovanjskih blokov. Z majhnimi investicijami bi bila naša okolica lahko en sam park. Uredite ceste! ® 28. in 29. volilna enota — Zgornja Šiška. Predlagamo, da Strnenovo ulico preimenujete v Ulico Učakarjevih. Uredite končno že ceste! občini Šiška so bile tehtno postavljene in so jih tako obravnavali tudi na seji. Zlasti je bilo poudarjeno vprašanje ureditve cest v naši občini. Čeprav je prvotni načrt predvideval, da bi ceste urejali najprej v centru mesta in nato postopno izven mesta, so bile zahteve prebivalcev obrobnih delov glede ureditve cest tako poudarjene, da sta oba zbora sprejela predlog Sveta za komunalo. Za ureditev slabih cest bo dala naša občina letos 112 milijonov, od tega samo za Vodnikovo cesto 68 milijonov. Za ureditev kanalizacije je predvidenih skoraj 70, za železnice 37, za vodovodno napeljavo pa 4,7 milijona dinarjev. Oba zbora sta sklepala o sprejetju sklepa o podaljšanju pravi- ce do oprostitve plačevanja dela povečane stanarine do konca leta 1960. GOSPODARSKI USPEHI V KOMUNI Dne 26. aprila je bila v prostorih ObLO 15. seja zbora proizvajalcev, na kateri so razpravljali in sklepali o gospodarskih uspehih občine v mesecu januarju in februarju. V živahni razpravi so se med drugim dotaknili tudi perečih problemov fluktua-cije po podjetjih, vprašanj kolektivnih dopustov in razširitve dolžnosti in pravic članov kolektivov. Na seji so govorili tudi predstavniki Litostroja, ki so navzočim pojasnjevali nekatera naša proizvodna vprašanja. ŠPORTNI PARK TIVOLI JE ODPRT V naši občini so pred kratkim odprli športni park »Tivoli«, ki se razteza na prostoru med drsališčem Ilirije, okoli muzeja NOB in dalje proti mestu. Že od 1. maja so sposobna za uporabo naslednja igrišča: igrišče za odbojko, dve igrišči za košarko, kotalkališče, igrišče za rokomet in tri balinarske steze. Šišenska občina v novih prostorih Te dni se je iz Župančičeve ulice preselil v novo, lepo zgradbo ob Celovški cesti Občinski ljudski odbor šiška. Občina zavzema v novem poslopju del pritličja in I. in IV. nadstropja ter celotno II. in III. nadstropje. Ostale prostore zavzemajo različne gospodarske organizacije. V zgradbi, za katero znašajo stroški do zdaj približno 120 milijonov dinarjev, so urejeni že vsi prostori, razen velike sejne dvorane. FILM »MLADINA IN NOB« Društvo Ljudske tehnike Ljubljana-Šiška je pred dobrim mesecem pričelo snemati kratkometražni zvočni film »Mladina in NOB«. Vsebina se nanaša na mladinsko pionirsko gibanje med NOB v ljubljanskem okraju. Svoje vloge so dobro odigrali predvsem Herman Bela, Vlasta Stadlar, Nada Bitežnik, Nadja Strajnar, Marko Zupančič, Herman Korant, Teja Rupar in drugi. Vsi so obenem člani Ljudske tehnike istega društva. Film je režiral, zanj napisal scenarij in snemalne knjige Edvard Pletersky, ki je imel tudi kamero v svojih rokah. Film bo verjetno na naših platnih v mesecu maju t. 1. LžSJJzrco/LB T©£ T@@)5) 16. in 17. maja angleški film ZELJA ZA NEBOM 18. in 19. maja jugoslovanski film 4 DESETLETJA 20., 21. in 22. maja francosko-jugoslo-vanski barvni cinemascope film LA TUR, PAZI SE! 23. in 24. maja Ameriški barvni film PUŠČAVA ŽIVI 25. in 26. maja ameriški cinemascope film TRIJE EVINI OBRAZI 27., 28. in 29. maja italijanski barvni cinemascope film RIMSKE ZGODBE 30. in 31. maja francoski film ZAKON JE ZAKON 1. in 2. junija češki film PETO KOLO Podjetje TAPO na Celovški cesti naj dvigne dimnike ali pa uredi v njih učinkovite naprave za filtriranje dima, saj se drobci raznašajo daleč okoli tovarne. Uredite prehode na Celovški cesti! ® 30. in 31. volilna enota — Zgornja Šiška. Cim-prej je treba urediti okolico stanovanjskih blokov. Z majhnimi investicijami bi bila naša okolica lahko en sam park. Uredite ceste! ® 28. in 29. volilna enota — Zgornja Šiška. Predlagamo, da Strnenovo ulico preimenujete v Ulico Učakarjevih. Uredite končno že ceste! Drobne občinske novice S6MlNAR za socialne delavce Od 18. do 23. aprila je bil v Kranju j dinar za kadrovsko službo, ki ga kart?nredil Zavod za izobraževanje dy, °X m. Proučevanje organizacije »aš sta se udeležila tudi •rganfza^e^kattri^žbT3531153 ASANACIJA POTOKA PR2ANEC Zaradi precejšnjega dežja in visokih voda lani ni bilo mogoče pričeti me-liorirati potoka Pržanec v Dravljah. Delati bodo pričeli letos. Za ureditev potoka bodo porabili do prihodnjega leta približno 5 milijonov dinarjev. NOVA TELOVADNICA Poleg šole »Hinka Smrekarja« bodo letos pričeli graditi novo telovadnico. Ker bo podkletena, bodo lahko v kletne prostore premestili sedanji delavnici iz šolske stavbe, dosedanji prostori delavnic pa bodo služili za učilnice. S pridobitvijo dveh novih prostorov pouk ne bo več v treh izmenah. Za gradnjo telovadnice bo potrebno približno 40 milijonov dinarjev. NOVA OSEMLETKA NA JAMI Videti je, da bo že letos izdelan idejni projekt za novo osemletko na Jami. DOGRADITEV ZDRAVSTVENEGA DOMA Letos bo Občinski ljudski odbor Šiška investiral za dograditev novega zdravstvenega doma še približno 60 milijonov dinarjev, ker je celotna gradnja predračunana na 90 milijonov dinarjev, za opremo in potrebno aparaturo pa bodo morali investirati še nadaljnjih 50 milijonov dinarjev. Razen tega bo občina šiška za načrte in za začetna dela splošne ambulante v Ruski ulici, ki jo bo gradilo podjetje Union, vložila približno 500 tisoč dinarjev. Občinski delavci SZDL J^voljeni odborniki SZDL terena jj^stroj so vedno pripravljeni pokoriti se s člani organizacije o vseh bfi|0vih problemih. Zato navajamo Lh Gm »Litostroja« imena nekaterih beJruikov in način, kako lahko do-pz njimi stik. sednik: prganizacije SZDL tov. la 51°. Kat>aj Je dosegljiv po telefonu CenJnterni številki tovarne 309 (hišna Jtpala 39-011 do 39-019). *tevmik Ivan Hrastar ima interno z»uko 368. * organizacijsko komisijo, ki je osmem stiku s poverjeniki — le-ti , .mora....... kar d, jedo -jahajo , ‘tlo’ sicer Pa jedo korenje, c is/ solato in rabarbaro v pr« JO j -1 d Uieil, pUllltiLVa I1JL1IJ ^Uh?° večinoma presno hrai si samo kakšen riž * i-Ll I cUJdl UcirO V 'Pl tr. ti i®tanju. Zato imajo vsi Aral krasne zobe, močne : kot slonovina. Mit strani pa naletite W.°. bogastvo. " '»».-7, 'uogastvo. Vse polno tv0,^kib družb, ki se bavijo atn in agentskim zastop; njem velikih svetovnih firm. Nabavljanje nove opreme se odvija po sistemu licitacij, z izbiranjem najugodnejšega ponudnika Tu je polje za najrazličnejše kombinacija in akrobacije spretne trgovske duše. Pri tem se seve lahko mnogo zasluži, saj se steka 10 do 15 odstotkov celotnih kupnih vsot v žep oosrednika. In to so lepi denarci, razmeroma lahko zasluženi. Pri enem milijonu je to že 150.000 dolarjev ali v našem denarju okrog 100 milijonov dinarjev. Teh zastopstev kar mrgoli. Vedno nova in nova ustanavljajo. Srečal sem uradnike, ki vodijo agenturo kar v prostem času, kot neke vrste honorarno udejstvovanje. Ti ljudje si grade nove vile, imajo avtomobile, zahajajo v klube in pošiljajo otroke v specialne šole. Z denarjem lahko ustanavljajo tudi nova proizvodna pod- jetja. Če razpiše ministrstvo za industrijo v okviru petletnega plana zgraditev nove tovarne, hkrati določi, koliko privatnega 'kapitala bo lahko sodelovalo pri tem. Če gre za manj pomembna podjetja, razne tekstilne ali pre-hranbene tovarne, znaša privatna udeležba tudi do 100 °/o. Tedaj se vsi zainteresirani podjetniki-in-vestitorji združijo v enotno upravo in sami nabavijo vso opremo, zgradijo in organizirajo podjetje. Pogled ponoči na strehe Kaira je lep, a podnevi vidite vsepovsod polno smeti in stare navlake, ki najde na strehah pripravno skladišče, kajti skozi vse leto pade v Kairu samo nekaj kapljic dežja v decembru. Glavni del mesta leži na desnem bregu Nila. Čez Nil drže mostovi, ki jih pridno grade. Glavne palače leže ob Nilu. Visoko se dviga novi hotel Shepard, 37 nadstropij ima. Stari hotel Shepard je bil včasih v središču mesta pri Operi Square. Sedaj je tam prazen prostor, ki služi za parkiranje avtomobilov. Leta 1947 so ga pri pogromih proti Evropejcem napadle skupine »Muslimanskih bratov«. Pobili so vsakega belca v poslopju, metali so jih skozi okna in nato hotel zažgali. Hodili so po ulicah in pobijali s palicami vsakega belca. To spada sedaj že v zgodovino kot izbruh zatiranega ljudstva, kljub temu sem se včasih slabo počutil, če me je kdo nezaupljivo, da ne rečem sovražno meril na ulici. Vendar so ljudje prijazni, dasi večina ne razume nobenega evropskega jezika. Ko sem nekoč vstopil v avtobus pri zadnjih vratih kot dobro vzgojen Ljubljančan, ne da bi vedel, da je zadaj samo tretji razred, a da vsi bolje oblečeni vstopajo spredaj v drugi razred, so me čudno motrili in kondukter m'e je hotel napoditi ven, ko sem mu ponujal bankovec za en funt, kar je pri nas toliko kot dva tisoč dinarjev, pri njih pa že lep del plače. Nihče ni znal angleško, zadaj še celo ne. Nekaj časa sva gonila vsak svojo, nato pa mi je prinesel poln šop bankovcev. Čez nekaj postaj mi je prinesel še pest srebrnega denarja, nato pest bakrenega in končno pest bakrenih kovancev z luknjo v sredini. Niti ni pri tem mnogo manjkalo, kot smo pozneje izračunali. Na splošno sem videl, da Evropejci vsi greše, ker se boje pomešati med ljudstvo; vozijo se samo v taksijih in gledajo življenje samo skozi avtomobilsko okence. Niso v stiku z ljudmi, zato jih ti tudi ne bodo nikoli spoznali, kaj šele razumeli. Sicer se je tu kdaj zares nemogoče pomešati med ljudi in se jim približati, ker je okolje tako umazano, da si naši ljudje to težko predstavljajo. Vendar v Egiptu še ni tako hudo. Kalkuta pa je že nekaj povsem drugega: tam (Nadaljevanje na 6. strani) V drugo desetletje »Kolektiv Vaše godbe je požel med našimi občani in gosti toliko priznanja, da smatramo za svojo dolžnost, da Vam izrečemo vse priznanje za kvalitetno in vsestransko požrtvovalno izvajanje programa!« (Občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva mesta Piran ob občinskem prazniku 1959.) Prvi akordi te mladinske koračnice Mladinske godbe so zazveneli v tesni sobi tovarniške barake leta 1950. Če danes skupaj s tem glasbenim ansamblom znova prehodimo že prehojeno pot, opazimo, da je za njim pot devetih življenjskih mejnikov in polna barvitosti. Zahvalnemu pismu SZDL mesta Pirana mora popotnik-kronist dodati še zahvalno pismo Izseljenske matice Koroške (1952), plakete, priznanje tržaške mladine za uspeli nastop na Kulturnem festivalu leta 1954 na Opčinah itd. Vsem tem priznanjem pa stoje ob poti kakor cestni mejniki: Okroglica, Kočevje, Dolenjske Toplice, Sutjeska, Rašica ... Pot ustvarjanja je težka in naporna, a doživetja in zadovoljstvo godbenikov jo napravljata prijetnejšo. Pot do uspehov pa ni vselej brez ovir. Tako se je pred desetim mejnikom tudi njim zataknilo. Pred desetimi leti so namreč začeli igrati s starimi, skoraj neuporabnimi instrumenti. Ob izdatni podpori uprave podjetja in množičnih organizacij so počasi tttaua l/iiUai na Dan<etn Kmalu po uspeli razstavi umetniških del v Trbovljah je Litostrojčan Mario Vilhar na povabilo umetnikov odšeh na Dansko, kjer razstavlja v Odenseu. Zvedeli smo, da žanje v tej severni deželi lepe uspehe in da mu vsepovsod izrekajo laskave pohvale in priznanja. v redke avtobuse ljudje lezejo kar skozi okna, žvečijo svoj »betel« in pljujejo po oknih, da je vse rdeče. Tu ostane za belca zares edino prevozno sredstvo samo taksi, tako da opazuje življenje resnično le skozi okno. Belci v Kairu žive povečini v viski četrti onkraj Nila, v tako imenovani četrti El Gezire (kar pomeni otok). To je res velik otok med dvema rokavoma Nila. Hiše so tu vse v vrtovih in lepo vzdrževane. Tu so tudi vsi veliki kairski klubi, kjer lahko človek neovirano leži v travi, igra tenis ali se koplje v čisti filtrirani vodi v velikih bazenih. Ob rokavu Nila so zasidrane ladje, ki služijo za bare, restavracije in prenočišča. Imena so zelo romantična: Pri lepi Fatimi, Pod modrim nebom itd. Tu se lahko zabavaš do mili volji, seveda za vsote, ki so večje, kot jih zmore naš žep. Zjutraj se peljem z znancem proti jugu ob Nilu v Heluan. Kmalu smo v pustinji. Na levi nas spremlja v daljavi visoko skalovje gorskega grebena, na katerem so stari Egipčani lomili skale za piramide. Na vrhu so danes umetno vzdrževani borovi gozdiči in razkošne restavracije. Stene so strmo odsekane in v njih ie polno votlin. Množica tirov se cepi sem in tja in povsod na vseh straneh se dvigajo skupine tovarniških poslopij in dimnikov. Človek skoraj težko verjame svojim očem. Industrializacija Egipta hitro napreduje. Na levi imamo tovarno vagonov, tovarno topov, tovarno brzostrelk, vrsto modernih predilnic, v katerih j'e po dvajset tisoč zaposlenih. Zavijemo na desno v puščavo. Cesta je ozka, asfaltirana; tu in tam kar izginja pod peskom, ki ga nanaša puščavski veter. Na vse strani se nizajo valovi peska in griči, ki so razbeljeni v soncu. To je nepozabna lepota. Pravijo, da je noč v puščavi prekrasna, zlasti če je mesec. Izposodiš si lahko konja in preživiš noč na križarjenju po puščavi ali pa zadremlješ v toplem pesku. Najbolj čudno je, da je na mestih, kjer se spušča dolinica zelo globoko, pesek vlažen in poganja iz njega zelenje. Talna voda v puščavi ni tako globoka, v globini 8 do 17 m jo že dobite. Vprašanje je le, koliko je smete izčrpati, da ne bi gladina talne vode pričela usihati. Voda doteka iz Sudana pod peskom in je pravzaprav del Nilovih voda. Na področju črpanja vode opravljajo velika dela, gradijo vodovode in opravljajo preskuševalna vrtanja. Naše podjetje Geoistraživanja iz Zagreba ima pri tem lep delež. Naši inženirji žive daleč na jugu, v oazah ob sudanski meji, kjer opravljajo pionirsko delo, od katerega v mnogočem z a visi bodočnost teh pustih predelov. Proti severu se dvigajo v daljavi vrhovi piramid v El Gize. Obiskal sem jih nekega večera s prijateljevim avtomobilom. Prvi hip sem bil nekoliko razočaran, k'er imaš vtis, kot da leže te piramide med vilami v pred- izpopolnjevali svoj instrumentalni inventar. Danes, pred desetim rojstnim dnevom, pa Mladinska godba še vedno potrebuje: base, lovske roge in krilovke. Težave so tudi s preskrbo partitur. Ko je beograjska »Tiskarna JLA« poslala notni material, je bil njen račun 28.000 dinarjev. Stanje v blagajni pa je bilo le 1000 dinarjev. To je danes samo še spomin. Mladi godbeni kolektiv je ob pomoči in razumevanju upravnega in sindikalnega odbora rešil ne le to vprašanje, temveč je hkrati načel tudi vprašanje dotacij in podpore. V daljavi se kažejo obrisi desetega življenjskega mejnika Mladinske godbe. Pod taktirko ustanovitelja in dirigenta tovariša Leandra Pegana bodo ob desetem mejniku ponovno zadoneli akordi »Lepo je v naši domovini biti mlad...« Tokrat v ritmu slavnostne fanfare, ki bo napovedala prehod v drugo desetletje. Prisluhnimo tej slavnostni fanfari ob desetletnici edine mladinske godbe v Ljubljani! Kako naj delamo ? ZLATO, KI SI GA IZGUBIL, LAHKO SE NAJDEŠ — IZGUBLJENEGA ČASA PA NIKOLI. Skoraj ni človeka na svetu, ki ne bi delal, karkoli že. A čeprav tako rekoč vsi delamo iz dneva v dan, o tem, kako je treba delati, v resnici le malo vemo. Po svetu j'e o tem že precej napisanega. Naj navedemo samo nekaj splošnih načel:, 1. Težiti moramo le za tistimi delovnimi gibi, ki so nujno potrebni. Vsak gib odveč pomeni nepotrebno tratenje energije. 2. Gibi morajo ustrezati postavljenemu cilju, ki ga moramo seveda noznati. 3. Da se čim manj utrudimo, je treba izbrati čim ugodnejšo držo telesa. 4. Zagotoviti si moramo čim boljšo in pravilnejšo osvetlitev. 5. Živahen in enakomeren delovni ritem je manj utrujajoč kot počasen. Spori Spet smo prvi SINDIKALNO PRVENSTVO KOVINARJEV V VELESLALOMU 6. Ne pozabimo na čim boljše razpoloženje pri delu! Nerazpoloženost utruja in povečuje nevarnost nesreč pri delu. 7. Delajmo v čim enakomernejšem tempu. 8. Kratki in pogostejši oddih' so učinkovitejši kot daljši, 8 dedki. Vsako delo je tesno povezan* s časom, zato je vprašanje, kaki izkoristimo razpoložljivi čas, izredno važno. Izgubljenega čas' Litostroj je kot lanskoletni ekipni prvak kovinarjev tudi letos organiziral veleslalom v Planici. Proga je bila dolga 600 m, višinska razlika 150 m s 30 vratci. Tekmovali so posamezno in ekipno: verificirani in neverificirani člani in starejši člani nad 35 let. Skupno je startalo 62 tekmovalcev. Ob lepem vremenu in idealnih snežnih razmerah je bil start ob 10. uri. Tekmovalci so dosegli tele rezultate: Verificirani člani: Jože Nograšek, TIKI 40,6; Andrej Pelc, Lesnokovin-sko in livarsko podjetje 45,6. Neverificirani člani: Vito Poljanec, ZKMK 45,0; Janez Novak, KOT 47,9; Marjan Filipič, Litostroj 48,0; Marjan Gale, Elektrodvigalo 50,0; Stane Bar-lič, Lesnokovinsko livarsko podjetje 50,5; Franc Verbič, Litostroj 51.0. Starejši člani: Tone Erman, Litostroj 59,0; Janez Deisinger, Saturnus ŠŠD LITOSTROJ — ŽlS 2:1 (1:1) Dne 13. aprila 1960 so mladinci Industrijske šole odigrali pred približno 500 gledalci nogometno tekmo z mladinci Industrijske šole Šišika. Tekma j'e bila na lito-strojskem igrišču. Nogometaši naše šole so bili zelo vigrani,' zato so zmagali. Nasprotniki so bili precej grobi. Nedisciplinirani so bili -tudi gledalci. Od naših so se dobro odrezali Pivk, Grum in •mali Petkovič. Na splošno pa so igrali vsi dobro in zaslužijo pohvalo. Zanimanje za nogomet je pri nas zelo veliko, zato si želimo še več tekem. C. Klemenčič 1,02,5; Zdravko Rakušček, Saturnus 1,04,1; Franc Šuštaršič, Litostroj 1,05,5; Viktor Jarc, Saturnus 1,10,0. Ekipe: 1. Litostroj I. (Marjan Filipič, Franc Verbič, Ludvik Šarf) 2,31,1; 2. TOPS I. (Stane Konjič, inž. Borut Tomažin, Bogo Subič) 3,09,2; 3. Litostroj II. (Tone Erman, Edvard Harb, Franc Šuštaršič) 3,09,4. Po tekmi je bila razglasitev rezultatov in podelitev nagrad, katere so prispevale posamezne sindikalne podružnice. Tekmovanje je uspelo. Organizacija je bila zelo dobra. Litostroj kot ekipni prvak je dolžan, da naslednje leto zopet organizira prvenstvo. ŠAH Sindikalnemu šahovskemu klubu Litostroj je v počastitev Dneva mladosti Okrajna šahovska zveza zaupala izvedbo občinskega šahovskega pokalnega tekmovanja. Rok za izvedbo tega turnirja je bil zelo kratek. Od povabljenih podjetij in ustanov občine Šiška so se tekmovanja udeležili: Tovarna dekorativnih tkanin, Lek, Unitas, Ljudska milica — postaja šiška, Industrijska šola Litostroj, podjetje Litostroj in Ljubljana- transport. Tekmovanje je bilo od 21. do 25. aprila t. 1. v samskem domu Litostroja. Tekmovali so ekipno s 4 igralci na izpadanje. Rezultati tekmovanja: Ekipa Leka je premagala postajo LM z rezultatom 4:0. Ekipa Ind. šole je premagala ekipo Unitasa z rezultatom 4:0. Ekipa Litostroja je premagala ekipo Tovarne dekorativnih tkanin z rezultatom 4:0. V polfinalnem ni mogoče nadomestiti, zato £ {J je treba uporabljati razumneje f kar najbolj učinkovito. Tule 5 nekaj navodil: 1. Poenostaviti delo, ,______ ,, prihraniti na času. Cernu komp1' cirati, če lahko tudi en o,stavi1 dosežemo cilj. 2. Skrbnost pri delu prav t^° pomeni prihranek na času. C'e radi tega porabimo kdaj spočel” več časa, lahko to nadomesti*11 kasnem. Delo, ki ga opravljaš sa' mo »približno«, ni nikoli razu*111' delo. 3. Bodi točen, to je tretji P1 hranek na času. Nikoli ne Poi> bimo na star kitajski .pregovp1 ,a Zlato, ki si ga izgubil, lahko s ju najdeš, izgubljenega časa Pl nikoli! (Zasavski tednik) nij m tekmovanju je ekipa Industrij5^, šole premagala ekipo Leka z rezul" to m 4:0. Ker ekipa Ljubljana-traL port ni prišla na tekmovanje, se ekipa Litostroja uvrstila v finalC' V finalnem tekmovanju je mlaj ekipa Industrijske šole premaga ekipo podjetja Litostroj z rezultat” 3,5:0,5 točke in se tako uvrstila nadaljnje tekmovanje za pokal i°a šala Tita. Mladi ekipi Industrijske šole čfs[i tamo k uspehu in ji želimo v nad2" 0 njem tekmovanju mnogo uspeha! m Anton SuV* mest ju. A v resnici jim človek ne more pravilno oceniti velikosti, niti razdalje, v kateri so. Potem le vidiš, da stoje na vzpetini nad predmestjem, med ogromnimi skalami, ki ločijo Nilovo delto od puščave. Sedeli smo na vrtu restavracije pod piramidami in gledali, kako je sonce zahajalo in kako so se vrhovi piramid in sfinge čedalje temneje zarisovali na nebu. Tema pade tu zelo hitro. Sfingini obrisi so s'e zasvetili v siju žarometov. Sedeli smo tam pozno v noč, dokler ni prilezel na nebo mesec, podoben ogromni rdeči krogli. Težko se je ločiti, vtisov pa sploh ni mogoče popisati. Proti Nilu, v Heiuanu, leži nova jeklarna, edina v Egiptu. Zgradilo jo je nemško podjetje Demag. Sedaj že delajo njene peči. Poleg nje grade valjamo in tovarno brezšivnih cevi. Dim se dviga iz cementarn na vseh straneh. Surovino za cementarno vozijo iz skalnatih gora na drugi strani doline. Povsod vihrajo s poslopij zastave: zeleno-belo-rdeča z dvema zvezdama v sredini, ki predstavljata zaenkrat samo Sirijo in Egipt. Na mestih, kjer se cepijo ceste v .posamezne tovarne, se dvigajo slavoloki z ogromnimi lepaki. Danes so volitve v nekakšno ljudsko fronto Egipta, edino politično stranko. Kandidatov je polno, med njimi so ministri, intelektualci, delavci, učitelji, vojaki. Glavni direktor cementarne nas je čakal v preprosti pisarni v nekakšni baraki. Ni se še preselil v novo upravno poslopje. V nekaj dneh, ob obletnici revolucije, bo predsednik Naser spustil podjetje v pogon. Zato z vso naglico opravljajo zadnja dela. Direktor je visok, redkobeseden, odločen inženir. (Na steni visi slika: Naser mu predaja nalogo za zgraditev cementarne. Vsa večja podjetja so bila zgrajena pod njegovim vodstvom. Sedaj se bo preselil na novo gradi-iišče, južneje od tod. S ponosom pripoveduje o težavah, ko si ogledujemo naprave. Okoli glavnega poslopja, v katerem so naprave za pripravljanje surovin, naprava za kurjenje z nafto ter tri 160 m dolge rotacijske peči, se nizajo druga poslopja: pakirnica, izde-lovalnica cementnih vreč, delavnice, garaže za lokomotive, laboratoriji, samski dom za mlade inženirji in lepo upravno poslopje. Vse je že obdano z gozdičkom mladih drevesc-topolov. Vsak dan jih zalivajo in čudovito je, kako rastejo. Sedaj so že nad dva metra visoka. Puščavska prst je zelo rodovitna, a potrebna ji je voda. Cim bi prenehali z zalivanjem, bi se vse posušilo. Vse dopoldne smo razčiščevali naročila za žerjave, ki jih bodo potrebovali v raznih obratih. Pri obveznem čaju z mlekom, ki ga servirajo tako po angleški navadi, se razvedrimo. Vročina pripeka kljub ventilatorjem. Direktor pripoveduje o pomanjkanju ka- drov, o težavah, vendar se srn6;1,’ ija, ker je delo pred koncem. ^ kandidira, ga vprašam. O, sev da! Predstavi nam nekaj svoj; sodelavcev, ki vsi kandidiral, Sami mladi inženirji, živahni .podjetni. Eden izmed njih doktor kemije, bodoči tehnv direktor cementarne. Vsi živaP' diskutirajo o poteku volitev. ”, .govor se dotika političnih zade, na tapeti so Sirija, Irak in dbf arabske države. Ali bo do’ prostora na vaši zastavi za ati Ha da k| lil ar, V5® arabske zvezde, vprašam. Srn^i, bomo pa podalj»> jo se: Jo brez skrbi! Opažam, da je s tel1' ščen in odkrit kot s trgovci. -nikoli ne vidiš na očeh, ali m15'! jo iskreno ali ne, vtem ko tebi1 povedo iskreno, -kar mislijo. \ vorirno o podobnostih med nftj ma državama. Nekaj jih je že ® pri nas. Grajajo, kar se jih1 zdi prav Zunaj se zasliši hrup in vP1] Direktor se dvigne in pravi: je. Na volitve gremo. Odložil 5 zaradi vas, a sedaj nočejo r čakati. Gremo vsi skupaj. ‘ mi je žal. — Zunaj so že vsi lavci vkrcani na kamione , avtobuse, spredaj vodstvo t°v, ne v osebnem avtomobilu. S , ■ mio-nov vihrajo zastave in ti"*" paren ti. Po puščavi se <* prah za kolono. Počasi sP:}. midva odpelj'eva za njimi; pi1^: pomicah sedi čuvaj, turban in kadi dolgo vodno pipo. (Nadaljevanje prihodnji bi to, k0 dv tai niki razgovor mnogo bolj s-P^ lic tir »n t>a te> bo tol ni v , / h v? ie ha i&r hit kr; i>r< ijh *£); ter sto bk; Naši izdelki na prvomajski paradi v Beogradu Prvomajske parade v Ljubljani smo se udeležili s kamionom, na katerem je bil večji ladijski vijak, in šestimi viličarji, vtem ko s«io hkrati na prostoru pred našim prodajno-projektivnim birojem na Gospodarskem razstavišču razstavili tudi Francisovo kolo za HE peručo in Spiralni okrov za HE Split. Razen v Ljubljani pa smo se Prvomajske parade udeležili tudi v Beogradu, in sicer s kamionom, ?a katerem sta bila dva turbinska tekača (slika levo), in štirimi viličarji (slika desno). Tehnična pomoč Litostroju Brez dvoma je dajanje tehnične S‘ Pomoči nerazvitim deželam eden iz-Pied najbolj zanimivih pojavov v sedanjih mednarodnih odnosih. Naša Priava je bila med prvimi, ki je takoj vojni prejela tehnično pomoč od ,ZN in posameznih držav. Do izraza tehnična pomoč prišla predvsem t„Zaflnjih letih. Vzrok je v okrepitvi ® Ohlilrn enrlalrtironja mod rir^nVATlli. oblike sodelovanja med državami, J?,a tudi v izkušnjah, ki so se v orga-"lzfciji in izkoriščanju tehnične po-moči v tem času že nabrale. 3- ,.„„ako se tudi naše podjetje v letu <3 iv Ponovno pojavlja kot koristnik , ‘Ohnične pomoči, udeleženi smo v H1 Programih tehnične pomoči dveh or-;$■ sanizacij. ILO m ica. „1 , Tehnična pomoč ILO (International 1 *-abour Organization — Mednarodna organizacija dela) je specializirana rj. "Sencija UNO (United Nations Orga-®lzation — Organizacija združenih ;3 »arodov, OZN). Njen namen je, da »t ?aje štipendije za delavce, predde-? VmCC- tehnike in mlajše inženirje, *akor tudi, da oskrbi inštruktorja za P' Praktična dela. Litostroju je odobrena iz programa ■o tehnične pomoči štipendija za dvomesečno bivanje v ZSSR. Štipendist “aj bi proučeval probleme, ki so v .vd ‘vezi z uporabo orodij iz karbidnih ,rdin in brzoreznih jekel pri obdelavi kovin. Noži iz teh materialov, posebno še iz karbidnih trdin, zahtevajo popolnoma drugačne pogoje pri obdelavi, bodisi glede hitrosti rezali »la, hladilnih sredstev in načina hla-" jenja, kot tudi brušenja, vpenjanja 'J1 sploh režima obdelave. Izkušnje, ti si jih bo štipendist nabral, __ „_ . bodo zeio koristile našemu podjetju, posebno pri obdelavi elementov v ma-‘Pserljski proizvodnji. -Tehnična pomoč ICA (International IjPoperation Administration) je tehtna pomoč, ki jo daje vlada ZDA J° Pogodbi o tehnični pomoči z jugoslovansko vlado. Tehnična pomoč, jo nudi ta organizacija, ni brez-,.aena, temveč se za vse dolarske ,. troške vpiauuje v poseben lond di-11 ?afska protivrednost, ki pa je ne ?alejo direktni koristniki pomoči. Iz cSa fonda se 10 % daje na razpolago “■beriškemu veleposlaništvu v FLRJ, ostanek pa se z obojestranskim sporazumom uporabi v naši državi za napredek našega gospodarstva. Iz sredstev te pomoči je našemu podjetju dodeljena vsota 16.000 dolarjev za nakup laboratorijske opreme. Specifikacijo opreme smo že sestavili in odposlali po Združenju strojegradnje Jugoslavije predstavništvu ICA v Beogradu. Specifikacija obsega med ostalimi postavkami tudi tele važnejše aparature: 1. ultrazvočni aparat za preizkušanje materiala, 2. aparaturo za preiskave materiala z gama žarki, 3. spektrometer — aparat za ugotavljanje navzočnosti kemijskih elementov po spektrografski analizi, 4. kompletno laboratorijsko opremo za kontrolo livarniškega peska. Seznam obsega še nekaj manjših aparatur in instrumentov za izpopolnitev naših laboratorijev in uvajanje novih, modernih postopkov pri preizkušanju in kontroli materialov. Posebno ugodno je, da bomo s sprejemom ultrazvočnega aparata dokončno odstranili težave, ki smo jih imeli do sedaj pri kontroli odkovkov, ulitkov, predvsem pa zvarjencev. Enak aparat smo že kupili tudi iz sredstva prostega dela amortizacijskega fonda. Z dvema aparatoma bo mogoče okrepiti kontrolne posege na teh področjih in odstraniti časovne zastoje, ki so do sedaj preprečevali enakomeren tek proizvodnje. Tehnična pomoč ICA bo v letu 1960 poslala v naše podjetje tudi strokovnjaka za probleme sive litine. Ekspert bo delal v našem podjetju 4 mesece; v tem času naj bi se posvetil obširnim in raznolikim problemom v naši livarni sive litine. Analiziral naj bi obstoječo organizacijo dela v livarni, sedanje tehnološke postopke in opremo. Izdelal naj bi predloge za racionalizacijo naše proizvodnje, sodeloval pri reševanju konkretnih problemov, svoje znanje pa prenašal na tečajih in seminarjih na livarje in tehnologe. Podroben opis teh problemov smo po Uradu za tehnično pomoč pri Izvršnem svetu Ljudske skupščine LRS že sporočili predstavništvu ICA v Beogradu. Navedeno nam kaže, da je mednarodno sodelovanje na področju tehnične pomoči brez dvoma plodno in bo tudi našemu podjetju prineslo razne neposredne koristi. Zakaj ne montiramo sami Od člana našega kolektiva, ki je trenutno zaposlen z delom na terenu, smo prejeli daljši sestavek, ki se dotika za ves naš kolektiv zanimivega in tudi že perečega vprašanja, ali naj prevzemamo montažo naše opreme, zlasti opreme za hidrocentrale v prihodnje sami, kakor to že prakticiramo pri montaži opreme črpal-nih postaj. Sestavek je predolg, da bi ga v celoti ponatisnili. V njem pa je navrženih toliko misli za razmišljanje o tej pobudi, da ga kot glas enega izmed izkušenih članov našega kolektiva, ki mu gre le za napredek našega podjetja, objavljamo vsaj v izvlečku. Uredništvo Ne glede na naštete pozitivne ali morebitne negativne izkušnje, ki smo jih doslej imeli z montažo opreme za naše hidroelektrarne, si kot proizvajalci te opreme upravičeno lahko postavimo vprašanje, ali smo že zreli za montažo te opreme v lastni režiji in, če je tako, zakaj se ne odločimo, da bi montirali sami. Osebno mi je nerazumljivo, zakaj ne bi mogli sami prevzemati tudi montaže opreme za hidroelektrarne, če n. pr. prevzemamo brez pomislekov montažo opreme črpalnih postaj. So namreč primeri, ko je oprema črpalne postaje celo večja po tonaži kot oprema te ali one hidroelektrarne. Ponovno želim poudariti, da ne gre pri moji pobudi za kakršno koli kritično oceno dosedanjih uspehov ali neuspehov v 0 kovinarskih šolah v Sloveniji V 8 industrijskih kovinarskih šolah v Sloveniji je 1.378 učencev. Od tega 673 ključavničarjtev, 297 strugarjev, 83 električarjev, 82 mehanikov, 74 rezkarjev, 65 orodjarjev, 22 livarjev itd. Torej, zlati ti vzgajajo ključavničarje, ki jih je 48 °/o in strugarje, ki tih je 21 °/o. V osmih industrijsko kovinarskih šolah je 128 stalnih predavateljev, honorarnih pa je 22 učiteljev. V 5 industrijskih kovinarskih šolah imajo učenci pouk samo v šolskih v 3 industrijskih kovinarskih šolah pa delajo učenci prvega in drugega razreda v šolskih delavnicah, učenci tretjega razreda pa na delovnih mestih v tovamL Industrijske kovinarske šole nimajo enakih učnih pogojev glede opreme šolskih delavnic za pauk učencev v posameznih letnikih. Tri šole so dobro opremljene z orodjem in stroji, pet industrijsko kovinarskih šol pa ima dobro opremljene delavnice za ročno obdelavo, strojni park pa nezadosten ali iztrošen. IZGUBLJENO Izgubljena je bila zdravstvena knjižica na ime Jožeta Škrjanca. Najditelja prosimo, da jo izroči v našem .uredništvu. Dsiavzka knjižnica HE Chichoki Mallian — del turbinskega prostora. Za to centralo smo dobavili 3 Kaplanove turbine po 6500 KS MEDSEBOJNI ODNOSI Ali želite prekontrolirati vaš odnos do sodelavcev v pet kratkih lekcijah? Tečaj je zajet v 5 stavkov s petnajstimi besedami. Pet najvažnejših besed: To stvar ste dobro naredili. Štiri najvažnejše besede: Kakšno je Vaše mnenje? Tri najvažnejše besede: Naredite tako, prosim! Dve najvažnejši besedi: Hvala lepa! Najmanj važna beseda: Jaz. (Iz Factary, februar 1960) v l-juklJSaal------------------- montaži hidroelektrarn, še najmanj pa za zmanjševanje pomena našega sodelovanja s specializiranim montažnim podjetjem, temveč samo za načelno vprašanje, ali ne bi mogli vsaj načelno razmisliti o tem, ali smo že sposobni montirati sami, ali že imamo za to ustrezni kader in ustrezno organizacijo dela. V nekaj primerih smo dokazali, da imamo sposobne monterje tudi že za turbine. Vsekakor pa bi z boljšo organizacijo dela v delavniški montaži lahko sprostili nekaj kvalificirane delovne sile, ki bi lahko nadzirala montažo opre- TECAJ ZA UPORABO IZOTOPOV V INDUSTRIJI 2e meseca februarja je Zvezna komisija za nuklearno energijo v Ljubljani priredila v Inštitutu za metalne konstrukcije tečaj za uporabo izotopov v industriji. Štirinajstdnevnega tečaja se je udeležilo 44 kandidatov. Prejšnji mesec pa so bili izpiti. Izpit je uspešno opravil tudi Litostrojčan Jože Babič. me na hidrocentrali. Prednost takšne usmeritve bi bila tudi v tem, da bi že pri delavniški montaži bolj pazili na vse in odstranili morebitne napake na opremi, če bi ista ekipa, ki montira v delavnici, montirala tudi ■a terenu. Montažne ekipe bi bile dovolj močne, če bi štele 4 do 6 oseb, vtem ko bi pomožno delovno silo za čiščenje in prevoze dobili na kraju samem. Morda tudi ni pretirana moja domneva, da bi se rok montaže dal precej skrajšati, če bi proizvodnja potekala po montažnem planu. Seveda bi si morali za uspešno montažno delo preskrbeti ustrezno orodje in montažne pripomočke, česar bi se lahko lotili postopno. Veselilo bi me, če bi se tudi drugi člani našega kolektiva oglasili na to mojo pobudo s svojimi mnenji. Moj edini namen je bil, da vprašanje samo sprožim, ker se mi zdi za interese podjetja, njegov bodoči razvoj in napredek zelo pomembno. dem Naša oprema v Pakistanu V Pakistan smo doslej poslali opremo za dve hidrocentrali: Chichoki Mallian v pokrajini Lahore, ki že obratuje, in Gujran-walo, ki je še v gradnji, vtem ko smo opremo zanjo že dobavili. Naš regulator, montiran v HE Chichoki Mallian Gradišče pakistanske hidrocentrale Gujrantvale. Tudi za to centralo smo dobavili tri Kaplanove agregate po pribl. 6500 KS vsak Del naše opreme ob prispetju na gradišče pakistanske centrale Gujramvala f » Leopold Šole v 4 V španski Španiji .Spanci :sii zelo prizadevajo, da razen discipline naučili tudi je; k^Hosti. Znebiti se hočejo očit-J ri°v> da je v Madridu točno samo , v°je: začetek bikoborb in Starci e letal ameriške družbe TWA. veliaU za južnjake, kate-hi pomeni »magnana« toliko kot Dali i*’ tomveč hočejo biti za-adnjaki, ki jim je »magnana« v ‘%hici »jutri«. im t nost' sem i° imel Prilož . st spoznati v Madridu, je bili 7jerv na’ ba sem cel° P°dvomiM 0 V Če 'l Pretirana in vsiljena! tolik,SDOZnati V Madridu' i® bila ni p__________________________ v'% španskemu narodu, ki ‘e pristnosti. Bila je preostra 'J (p^v°jem bistvu vendarle z juga, - - Prav daleč od lenobnosti. Bila ha^hx-C6rt’ Sa Je priredila mest-j l °bčina v čast udeležencem kon-žaiw,ce v Jardines del Retiro z rnir,etfom ob 23,00, se je začel do ltr-+ 16 točrio, čeprav je bila ta-brost7aSe<*ena k°maj ena čeirtina jihAV-tobusi družbe A.T.E.S.A., ki E*ektrotehnična komisija tebce orean’zator konfe- tov naje^a za Prevoz svojih go-eksv na..razne Poučne oglede in tozije, so odpeljali natančno ob napovedanem času. V primeru, da ob času odhoda v avtobusu še ni bilo vseh prijavljencev, so uradnice informacijske pisarne uspele zadržati avtobus kvečjemu za nekaj minut. Ves čas čakanja je šofer nestrpno hupal... Španci so s konferenco Mednarodne elektrotehnične komisije dokazali, da so dobri organizatorji. Priprava konference z nad tisoč delegati z vseh koncev sveta in obsežnim delovnim programom vsekakor ni bila majhna za- Osrednje poslopje Višjega sveta za znanstvene raziskave deva. Pripravili so j'o s pravo pedantnostjo severnjakov! Prostore za konferenco je dal na razpolago Višji svet za znanstvena raziskovanja v svojih poslopjih v novem delu Madrida. Ista ustanova je dodelila v pomoč Elektrotehnični komisiji Španije tudi svoje uradnice z znanjem tujih jezikov. Te so nrevzele dolžnosti v informacijski pisarni, ki je poslovala v centralnem poslopju. V istem poslopju so odprle svoje podružnice tudi pošta s telegrafom in telefonom, banka, potovalna agencija itd. Seveda ni šlo brez »snack-bara« in brezplačne delitve ohlajene Coca-Co-le, oranžade ali mleka povsod, kjer so zasedale posamezne delovne skupine. Teh je bilo nad 30! — Informacijska pisarna z vsemi pritiklinami je delovala brezhibno. Povsod si se lahko pogovarjal v angleščini ali francoščini, delno tudi v nemščini ali ruščini. Vsak udeleženec je takoj po prijavi v informacijski pisarni prejel značko z imenom in označitvijo države, hkrati pa še bogat material kot pripomoček za boljšo orientacijo v Madridu. Vsako jutro si v informacijski pisarni lahko dvignil poseben »bulletin« konference, ki je v angleščini in francoščini duhovito komentiral družabne dogodke prejšnjega dne in napovedoval nove. — Prireditve so se odvijale natančno po napovedanem umiku, pomanjkljivosti v organizaciji ni bilo opaziti ... SENCE S pivom je mogoče prijetno nadoknaditi vlago, ki jo čez dan izvabi iz telesa madridska toplota. Razen tega pivo miri živce. Prišlo nama je zato v navado, da sva s kolegom vsak večer pred spanjem šla v okrepčevalnico nasproti najinega hotela na kozarec piva ali »cerveze«, kot imenujejo Spanci to pijačo, ki po kakovosti sicer zaostaja za Plznom in Munchenom, teče pa vendarle. Lastnik okrepčevalnice je bil prijazen možakar, kakor so pač prijazni vsi Madridčani. Pogovoru z njim se po n'ekaj večerih ni dalo več izogniti. S ponosom nama je pokazal fotografijo, posneto pred nekaj leti, ki ga kaže, kako prejema v loteriji dobitek 10.000 -pezet. — Vsota ni, da bi se ponašal z njo, zlasti ne bi smela toliko pomeniti za lastnika okrepčevalnice. Vendar mu je obraz žarel v spominu na srečo, ki se mu je nasmehnila! — Razlaga: Za malega človeka j’e življenje v Madridu trdo. Zares, ko se nekaj dni sprehajaš po mestu, se privadiš na njegov blesk. Ne slepi te več. Opaziš stvari, ki jih prej nisi videl... Ljudje, ki se gnetejo po veleblagovnicah in njihovih pomičnih stopnicah, se vzpenjajo ali spuščajo iz nadstropja v nadstropje pretežno le iz radovednosti. Pasejo oči po bogato obloženih pro-dajalnih mizah, primerjajo cene, nič ne rečejo, a mislijo si svoje. Ostali uživajo v prijetni temperaturi umetno ohlajevanih prostorov, ki je v veleblagovnicah brezplačno vsem na razpolago. Resničnih kupcev je .očitno malo. Če bi bile cene — zlasti cene tekstila in industrijskih izdelkov — dostopne širokim množicam, račun na Španskem ne bi dobil šaljivega naziva »La Dolorosa«. Kritično pričneš opazovati neskončne vrste motornih vozil, ki prve dni vzbujajo vtis splošne blaginje. Ta vtis zbledi. Ugotoviš, da je med njimi mnogo taksijev, ostali so lahki, majhni avtomobili in motorji s prikolicami ali brez njih. Bahave limuzine so v manjšini, tako kot so v manjšini pripadniki zgornjih družbenih plasti... (Nadaljevanje prihodnjič) k r i ž n i H 1 * J 1 1 2 3 r™ r 6 7 u r 9 10 n r F1 13 \h ir IB 88 I7 gs r 19 gs 20 ga 21 n ga 23 gg % 25 ga 26 ga 27 1 25 29 30 31 ga m 33“ ga 31) |i—'— 35“ 36 m 37 3T1 39“ ga >i0 m M W“ 82 88 v« r 82 v gg *«7 ti 88 50“ n 51 Vodoravna: Tovarniški strokovnjak, 8. Krleževa drama, 13. Zavit, 14. Matematični izraz, 16. Skladišče krmil, 17. Slovenski književnik, 18. Inicialke slovenskega dirigenta, 19. Dozorela žitna bilka, 20. Del mostnega žerjava, 21. Predlog, 22. Izvir, 23. Čestitka, 24. Črtanje, 25. Dva samoglasnika, 26. Tuje žensko im'e, 27. Bojazen, 28. Poklanjala, 29. Mesto Predlog našega karikaturista, da bi se izognili stroškom za ureditev ventilacije v pločevinami Smola Šef enega izmed naših oddelkov — Janez — v popoldanskem času navdušeno vrtnari. Pred nedavnim je zasadil vrtnico in jo pritrdil na količek. Skrbno jo je zalival, a glej šmenta. Vrtnica je čedalje bolj hirala, količek, na katerem je bila pritrjena, pa je bujno vzcvetel. v Poljski, 30. Naši izdelki, 32. Delovna operacija, 33. Zelišče, 34. Slovenski športnik, 35. Prepira se, 36. Neodločna, 37. Dva soglasnika, 39. Izžame, 40. Konjska bolezen, 41. Srbohrvatska ozjnaka za prijatelje, 42. Tuje žensko im'e, 433. Kazalni zaimek (ž), 44. Evropejec, 45. Veznik, 46. Hidrocen-trala, 47. Proizvodni dokument, 48. Umetniška potrebščina, 49. Vrsta irienice, 50. Južni sadež, 51. Naš izdelek. Navpično: 1. Evropsko mesto, 2. Pokrajina v Italiji, 3. Star denar, 4. Gora v Grčiji, 5. Sestavni del telesa, 6. Romanski spolnik, 7. Globočina, 8. Kemična spojina, 9. Zensko ime, 10. Grška črka, 11. Kazalni zaimek, 12. Zensko ime, 17. Pesniška oblika, 18. Orodje, 20. Mesto v Afriki, 21. Del srca, 23. Strojna elementa, 24. Arterija (na telesu), 26. Skrivnosti, 27. Reka v Hrvatski, 28. Gorovje v BiH, 29. Hodi, 30. Zensko ime, 31. Določen rted, 32. Izraz na obrazu, 34. Naš izdelek, 36. Stroj- STROJNIŠKI VESTNIK glasilo oddelka za strojništvo, inštitut za turbostroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov LR Slovenije, strojne industrije Slovenije. Prinaša aktualne članke iz strojništva, pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije. Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov, Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16. Razgovor med okni v livarni sive litine — Kdaj si bilo zadnjič umito! — Pred desetimi leti! ni element, 37. Vrsta blaga, 38. Naslovna Fernandlova vloga, 40. Znamka pisarniške potrebščine, 41. Oseba iz Mannersove komedije, 43. Naš kooperant, 44. Tako in tako, 46. Priimek pravljičnega junaka (Peter), 47. Kratica mednarodne šmortne organizacije, 48. Veznik, 49. Dva soglasnika. Rešitev križanke iz prejšnje številke Vodoravno: 1. Mislina, 8. Lepopis, 15. Opravilo, 17. Levant, 18. Baška, 19. Itd., 21. Herta, 22. Iv'es, 23. Obris, 25. Smer, 26. Len, 27. Glupost, 29. Art, 30. Ec, 31. Klinar, 32. Rp, 34. Ve, 35. Zruvan, 36. Mornar, 38. Kramer, 39. Samuel, 40. Molnar, 41. Strela, 43. El, 45. Gričje, 46. Ga, 47. Dev, 49. Izredna, 51. Kal, 52. Urim, 54. Tabla, 55. Soli, 56. Latev, 58. Moj, 59. Jalen, 60. Ifoetej, 62. Tiranija, 64. Nakazan, 65. Viničar. Navpično: 1. Molibden, 2. Ipavec, 3. Sršen, 4. Laks, 5. Iva, 6. Ni, 7. Alibunar, 9. El, 10. Peh, 11. Oves, 12. Parma, 13. Interval, 14. Starter, 16. Otrpan, 20. Dior, 23. Oliver, 24. SS, 27. Glumači, 28. Tromeja, 31. Kranj, 33. Prale, 35. Zrl, 36. Marčna, 37. Nea, 38. Koleraba, 39. Stidljiv, 40. Medu-lin, 41. Srebot, 42. Balinar, 45. Gram, 46, Galeja, 48. Vitek, 50. Zt, 51. Količ, 53. Meta, 55. Sani, 57. Vez, 59. Jan, 61. Ja, 63. Ri. POSETNICI PAVLA E. KLEPKO Črna ANTE P. BURATO LIVNO V gornjih posetnicah se skrivajo imena proizvodov naše tovarne. Poiščite jih! Pravilne odgovore obeh posetnic bomo izžrebali in nagradili s tisoč dinarji. Odgovore s polnim naslovom vrzite v naše nabiralnike najpozneje do 21. maja. Imena izžrebanih reševalcev bomo objavili v naslednji številki. Rešitev posetnic iz prejšnje številke Pravilna rešitev posetnic iz prejšnje številke je: Mostna dvigala in žerjavi in evakuacljska črpalka. Obe posetnici je pravilno rešila M. Furlan in prejme nagrado 1.000 dinarjev. TEHNIKA Časopis »Tehnika«, organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu. Obsega: 1. Splošni del tehnike 2. Naše gradbeništvo 3. Rudarstvo in metalurgijo 4. Strojništvo in elktro-tehniko 5. Kemično industrijo 6. Prehranjevalno industrijo 7. Promet 8. Organizacijo dela 9. Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih Vsaka številka obsega približno 250 strani velikega formata 21 X 29 cm. Letna naročnina: 12.000 dinarjev. Posamezna številka: 1250 dinarjev Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVAČKU DELATNOST »TEHNIKA«, Beograd, Kneza Miloša 7/II; telefon 30-106, 30-057 in 30-024 Opombe k »zaupnim nasvetom« (To pot iz peresa skrivnostnega Luzangisa) »Zaupne nasvete etc.«, ki so bili objavljeni v drugi številki »Litostroja«, sem — kakor večina Litostroj cev — prebral z velikim užitkom. Ker je zadeva močno aktualna, in sicer ne samo v občinskem, temveč tudi v svetovnem merilu, se mi zdi razprava zelo potrebna in koristna; seveda razprava na primerno dostojni višini in v primerno vedrem tonu. Rad bi jo načel z nekaterimi, sicer nebistvenimi, vendar zelo važnimi opombami in dopolnili. V članku je rečeno, da človek, ki hoče uspeti, nikoli in za nobeno ceno ne sme priznati, da nečesa ne ve. To si namreč po zatrjevanju avtorja lahko dovoli samo tisti, ki v resnici nekaj ve in zna. To ni res! Tako priznanje je nezaslišan luksus, ki si ga trajno ne more nihče privoščiti. Ne-vednež zato ne, ker nikoli zanesljivo ne ve, če ni to elementarna zadeva, ki bi jo moral vsakdo vedeti (morda se je še včeraj zgražal nad podrejenim, ki »še tega ni vedel«). Takšno priznanje bi bilo avtogol v mrežo njegove avtoritete in bi jo utegnilo prej ali slej popolnoma porušiti, moža pa dokončno razgaliti kot neved-neža in ga s tem popolnoma onemogočiti. Nasprotno pa je s človekom, ki res kaj ve in zna in je to svoje znanje že dokazal z dejanji. Zanj takšno priznanje ne pride v poštev, ker mu nihče ne bi verjel. Ta nevera še ne bi bila takšno zlo, če ne bi avtomatično prehajala v razna sumničenja in podtikanja. Najbolj nedolžno podtikanje pa je, da se možu ne ljubi odgovarjati, da je raztresen in čudak. Hujši in bolj pogost je očitek, da nekaj prikriva, da se boji konkurence in da je monopolist; to pa je v naši stvarnosti že precej huda zadeva. Nasprotno je popolnoma res, da mora človek navsezadnje le povedati »svoje mnenje«, ki je enako mnenju večine. Le tako bo dosegel, da ga bodo vsi, t. j. večina, hvalili kot človeka, ki »zna misliti s svojo glavo« in ima tudi pogum, da to svoje mnenje vsakemu pove v obraz, človek pa, ki si bo prizadeval ugotoviti ali celo zagovarjati resnico, bo klavrno propadel. Vsi bodo videli v njem le nergača in čvekača, ki vedno nekaj klati »brez prave zveze«. Če bi skušal biti pravičen, bi se seveda vsem zameril. Mislim, da je ta pojav ljudem dovolj znan Iz šole, zlasti še z izpitov, tako da ga ni treba natančneje opisovati. Zadeva z odstotki na dve decimalki je sicer strahotno resnična, vendar pomanjkljiva. Številka sama je mrtva, pa naj vleče za seboj sto decimalk; tu je vedno potrebna še živa beseda. Ta naj bo na znanstvenih in tehničnih področjih grška ali latinska, eventualno tudi angleška; v svetovljanskih zadevah pa vselej angleška ali francoska. Nemščina ne napravi nobenega vtisa, ker jo razume že vsak »lerpoba«, ali pa si to vsaj domišlja. Poleg tega je ta jezik že nekoliko diskreditiran. Slovenščina je vsekakor bolj efikasna, zlasti, če gre za kakšne terminološke novotvorbe, za katere si prepričan, da jih Besede V našem gospodarstvu srečujemo na vsakem koraku vse polno tujk, ki smo jih zaradi enostavnosti ali pomanjkanja domačih ustreznih izrazov prisiljeni vedno bolj uporabljati. Cesto seveda vemo, kam moramo tujko smiselno postaviti, mnogokrat pa ne poznamo njenega pravega pomena. Zato začenjamo z današnjo številko objavljati rubriko »Besede — pomen«. To pot bi želeli pojasniti pomen nekaterih tujk, ki so v uporabi v gospodarstvu. Poznavanje tujih izrazov, ki se uporabljajo v gospodarstvu, zlasti priporočamo članom organov družbenega samoupravljanja in članom kluba mladih proizvajalcev. ANUITETA je vsota, s katero se v določenih časovnih razdobjih odplačuje dolgoročno posojilo. Sestoji iz odplačila dolga samega in iz obresti na ostanek dolga. Ker so pri prvi anuiteti obresti velike, je odplačilo manjše. Kasnejše anuitete pa zahte- raja še ne pozna. S spretnim kombi' niranjem oziroma izbegovanjem navedenih jezikov boš nedvomno na' pravil vtis nedoseglijvega strokovnjaka in znanstvenika, kateremu so vse stvari jasne. Namesto »luknja« reci n. pr. parcialna negacija materialne kontinuitete. In če rečejo ljudje »flanša«, reci vedno in dosledno: Prl' robnica. Če pa je izraz prirobnica udomačen, reci vedno »flanša«. Pr! tem vselej poudarjaj, da ta beseda m nemškega, temveč starocerkvenoslo-vanskega izvora in jo torej smemo uporabljati brez smrtnega greha. Razen vseh omenjenih nasvetov so še drugi koristni nasveti, na primež Nikoli ne hodi na redni dopust, kajti to ima dve slabi lastnosti: # te potrebujejo, pridejo pote, če J ne potrebujejo, pa utegnejo ugotoviti, da nisi nepogrešljiv. Redni dopust si pusti plačati, odpočij se raje na izrednem bolniškem dopustu. Ta im* pred rednim tri prednosti: je daljši-nemoten in dokazuje povrhu še tvojo preobremenjenost. Administracijo imej tako urejeno, da se razen tebe noben hudič ne spozna nanjo. Vprašanje namestnika pj' sti čimbolj odprto; naj se ve, da te nihče ne more nadomestiti. Hodi oziroma vozi se čim večkraj na službena potovanja, toda le v kraje, kjer je gostinstvo dobro razvito; še raje pa na razne konference in kongrese, ki se v interesu mednarodne udeležbe sklicujejo načelno 16 v najbolj reprezentančnih hotelih naših in tujih turističnih središč. P[‘ tem se mimogrede seznanjaj z razni-mi prominentnimi veličinami, karlaH' ko vedno znova izkoristiš. Vsako načelno debato začni: »Ko sem se m I. mednarodnem kongresu za špiče' nje svinčnikov v Oxfordu razgovar-jal s prof. dr. ing. Popkinskom, sen* mu med drugim izrazil svojo misel . . .« Nato to misel (v smislu zgaraj povedanega) čimbolj »zakamuf" raj« z nerazumljivimi tujimi in dom3' čimi strokovnimi izrazi. Tako te m bo mogel nihče kontrolirati, vtis, /• ga boš napravil na vsakega, pa D sijajen. Nikoli ne hodi golorok okoli! Ce le mogoče, imej v rokah aktovko, * kateri naj bo razen malice tudi maP) z nekaj listi papirja. Ce ni pri ti"? aktovke, imej vsaj mapo s papirjej1. Pri tem vneto nekaj beleži, da Wa, vsi videli, da tvojemu budnemu oie' su nič ne uide. Sicer pa piši čim manj, kajti kar i® napisano, ostane; to pa ni vselej P* metno. A tu moram nehati, kajti teS nasveta se to pot niti sam nisen držal ... Mati oglasi ŽELEZNA VRATA prodam. N* slov na uredništvu. ZIMSKO SUKNJO ugodno pr°' dam. Naslov na uredništvu. SOBO IŠČEM. Ponudbe pošlji*6 na uredništvo pod »Nagrada6, pomen vajo vse večje odplačilo dejanske!, dolga. Anuitete so navadno letne »' polletne, lahko pa so dogovorjene *“ di za drugačno razdobje. Njih°l dolžina je odvisna od dolžine ro* odplačila in od višine obrestne st* nje. OBRESTNA STOPNJA ima v na$e" gospodarskem sistemu velik pome”' Z njeno pomočjo lahko smotrni, in popolneje združujemo denar’., sredstva. Pri nas je obrestna stop1", določena z zakonom. V kapitalisti družbeni ureditvi pa o njeni vi= odloča ponudba in povpraševanje »( pitala ter višina povprečne proti1' stopnje. KOLESAR Na cesti nisi sam! Ne oprijemaj se drvečih n*?' ' tornih vozil — to te lahko ve™ ] življenje! _______________________________■ !