Poštnina plačana v gotovini. Csna 25.— Mr Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100. letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto VII. - Štev. 23 Trst - Gorica 12. junija 1953 l/haja vsak petek Kje smo s Trstom? Meseca marca smo postavili P ■našem listu vprašanje, naj Jugoslavija vendar nedvoumno pove, kaj pravzaprav namerava s Trstom. Takrat smo ugotovili, da je vsako nadaljnje odlašanje škodljivo. Vse kaže, da smo pravilno ocenili položaj, kajti v dobrih dveh mesecih smo dobili že km tri pomembne odgovore, piko na vse tp pa bo najbrž 'postavil v nedeljo Tito. Medtem tudi rva italijanski strani niso molčali, čeprav niso zahajali v pretirane skrajnosti. Tako se počasi kristalizira gledanje qbeh sosednjih držav na usodo našega ozemlja, kar pa bo, kakor se vse zdi, po sili okoliščin moralo zopet končati na kompromisu, katerega predstavlja podpisana in obvezna mirovna pogodba z Italijo. Zakaj? Več kakor. jasno je, da Italija v današnjih okoliščinah ne more dobi ti vsega Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga zahteva, sklicujoč se na znano marčno izjavo zafiod-nih velesil, katera pa j? danes ?e cdftvnaj. izgubila spoj pfrufftni. pomen. Raže^ do je tudi njena zahteva po priključitvi vepine strnjenega Svobodnega tržaškega ozemlja, pri čemer b4 odstopila Jugoslaviji le nekatere obrobne predele, naletela na odločen odpor. Dr. Aleš Bebler, jugoslovanski podtdjnik za zunanje zadeve, je namreč preteklo soboto v Kopru povedal, da se je Jugoslavija sicer pripravljena odreči Trstu in obrežnemu pasu med Trstom in Tržičem, toda v tem primeru zahteva kompenzacijo v obliki izročitve Jugoslaviji Miljskega zaliva, ki vključuje Skedenj in industrijsko cono naše luke. Še več. Aleš Bebler je ob tej priliki tudi povedal, da bi kortdor Trs,t-Tržfič zahteval kompenzacijo v obliki dokončne cd-stopitve Jugoslaviji tudi tistih delov ostale obale, ki jo sicer naseljujejo Italijani. Po Beblerjevih izjavah bi se morala torej Italija, če hoče dobiti Trstj odredi njegovih vzhodnih predmestij in najvažnejših tržaških industrij, ki so v tistih predelih (Ilva. Aauila in verjetno ladjedelnice) ter bi obenem dokončno prepustila Jugoslaviji tudi vse Italijane, ki žive v obalnih mestecih istrske obale Svobodnega tržaškega ozemlja. Razumljivo je, da se bo katera koli italijanska vlada težko odločila za tak komjpromis, ki bi obenem pomenil gospodarsko uničenje in tudi demografsko smrt tistega središča, ki bi ga Italija, vsaj po svojih izjavah, rada rešila. »Cor-riere di Trieste« ni zaman opozoril italijansko javnost, da bi taka delitev, kakršno je predlagal Bebler, dejansko pomenila ustvarjanje slovenskega Novega Trsta v. Miljskem zalivu ali kjer koli ob vzhodnih obalah Tržaškega zaliva in propadanje tistega Trsta, na katerega so Italijani tako ponosni. Italijanom preostaja še ena možnost, ki sta jo v svojih' volilnih govorih omenila tako De Gasperi kakor Pacciardi: dejanski prenos vr-hovnosti nad cono A nad Italijo in vkorakanje italijanskih čet v Trst Toda sama sta obenem ugotovila da bi to pommilo dokončno izgubo cone B ip izročitev tamkajšnjih Italijanov Jugoslaviji. Ali je to primerna cena, ki naj jo Italija plača za to, da bi si tudi formalno priključila manjši življenja nesposoben del tistega Svobodnega tržaškega ozemlja, na katerem t>i njeni sonarodnjaki tudi v primeru ohranitve samostojnosti vendar lahko prav tako ostali Italijani ter bi jim bilo zajamčeno u-živanje vseh demokratičnih in človečanskih pravic. To je vprašanje, pred katero sta postavila Italijane Tito v Slavonskem Brodu in Bebler s svojim predavanjem v Kopru. Ugledni milanski dnevnik »Cor-riere della Sera« sicer piše, da je bilo Beblerjevo predavanje, po mnogih letih prva jugoslovanska urad-nrf izjava ci tržaškem vprašanju, izredno pomirljivo. Bebler ne vztraja na kondominiju. List ugotavlja, da je, za razliko od Tita, Bebler prvič brez ironiziranja govoril o etnični črti, in je zato prepričan, da so vsi ostali Beblerjevi pogoji o priključitvi vzhodnih tržaških predmestij samo začetne zahteve, od katerih bo pa Jugoslavija gotovo še močnQ popustila. Vsekakor pa smo, tudi po tem milanskem mnenju, sredi važnega dvogovora med Italijo in Jugosla vijo, kar bo nedvomno bistveno prispevalo k dokončni rešitvi tržaškega vprašanja. Toda kaj bo, če Jugoslavija ne popusti tako daleč, kakor si to Itn lijani žele? Potem ni iz zagate dru- Po volilni bitfci v Italiji Vladna koalicija ni dosegla absolutne večine v poslanski zbornici Volilna borba za italijanski senat in poslansko zbornico je končana. Kakor koli stvari ogledujemo, so volitve izpadle nepovoljno za predsednika italijanske vlade, De Gasparija. Volitev v senat so se udeležili vsi nad 24 let stari volivci. Demokrščani so izgubili skoro milijon glasov. Socialdemokrat je .59 padli skoro za polovico! Prav tako liberalci. Republikanci pa so padli kar za dve tretjini in so .tako rekoč izginili! To je pač posledica socialdemokratske, liberalne in republikanske udeležbe pri sestavljanju nedemokratičnega volilnega zakona za poslansko zbornico! Ko bi ne bilo nemških južnoti-rolskih glasov, ki so — in to je še dvomljivo, če le priložnostno ali pa tudi s polno pravico — povezani demokrščani, bi sredinske stran-ke Kfie dosegle absolutne večine, ampak je 48.7 odstotka. Sgpiajkomuni-sti, ki so se podali v borjjp v treh skupinah, so dosegli okrog osem in pol milijona glasov in tako narasli kar za poldrugi miiijon! Novofašisti so dobili sedemkrat več glasov kot leta 1948. Monarhisti pa so dobili kar štirikrat več glasov kot pri zadnjih volitvah in postaji činilec, s katerim bo morala vsaka vlada računati. Volitev .v poslansko zbornico so se pa udeležili vsi nad 21 let stari volivci. Ugotoviti je treba pri tem, da so vsi mlajši glasovalci dah' svoje glasove ali skrajni. levici ali skrajni desnici! S tem si razlagamo zaskrbljujoče dejstvo, da so združeni socialkomunisti dosegli skoro deset milijonov glasov in se z® las približali demokrščanom! Tudi monarhisti in novofašisti so zabeležili znaten korak naprej, medtem ko tega spet ne moremo trditi glede liberalcev in republikancev. De Gasperijeva vlada je na področju zunanje politike doživela neverjetne: neuspehe. Kar se pa notranje politike tiče,, so se ji maščevali demagošk-i,. zakonski manevri ter neresne krilatice, s katerimi je upala izpreči glasove komunjstoip, pa jih je le brezplačno dodelila monarhistom! Kljub vsemu pa moramo le priznati, da je De Gasperi pri .vseh svojih nedostatkih vendarle kazal neko človeško pristojnost, ki tnu je pridobila simpatij na Zahodu. Vendar je De Gasperi v težnji, da bi si osvojil te simpatije, pokazal pripravljenost za dokaj neugodne nastope. S temi in takimi svojimi nastopi je naletel na odobravanja v nekaterih lahkovernih krogih vendar je pa italijanski narod spregledal njihovo neresnost in temu primerno ocenil vlado. Ne more biti nobenega dvoma o tem, da so k takemu za De Gasperija neugodnemu razvoju stvari mnogo doprinesli tudi tržaški iredentisti ali pravzaprav tukaj nastanjeni istrski begunci V tej krizi, ki je šele . v začetku in čije dalekosežnost zazdaj še ni •mogoče pregledati, mi italijanskemu narodu gotovo ne želimo nobenega zla. Vendar je pa že s težko muko doseženi sporazum z južnimi Tirolci pokazal, da je prišel čas, da se politiki tlačenja drugih narodov napravi konec. Kajti, kar velja za Nemce v južnem Tirolu, mora veljati tudi za Slovence, ki jih je zadela nesreča, da padejo pod oblast tuje uprave. Z današnjim dnem je za Italijo nastopil čas iztreznjenja. In v resno opozorilo naj ji bo sedanja, trinajsta obletnica dne, ko je Italija napovedala vojno Franciji; in ostalim njenim zaveznikom. Mussolinijevi ljudje so šli za tem, da. bi celo Sredozemlje in Balkan podredili Rimu. Posledica te politike j.e bila poostritev skrajnostnih stremljenj med italijanskim narodom. \Naj današnji Italijani pomnijo in se zavejo tega, da s preziranjem .naših narodnih pravic samo poglabljajo svojo lastno notranjo neurejenost in zastrupljajo vode vzdolž svojih državnih meja! »Iustitia regnorum fundamentum«. ■Pravna . in etična vrednost pogodb in narodnih pravic ?ta izpregovo-rili tudi ob teh volitvah. V vzajemnem interesu, zlasti pa v interesu uspostavitve Evrope želimo italijanskemu narodu, naj bi te volitve pomenile vedrejše izgle-de za njegovo bodočnost, predvsem pa naj toi mu bile potokaz za odkrit in pošten spgrazum z ljudmi zdravih načel in dobre volje. De Gasperi pa naj iz teh volitev potegne potrebne nauke. Njegova današnja zmaga je namreč le Piro-va zmaga! Milijon tri sto „tisqi spornih glasovnic je ne glede na njihovo strankarsko pripadnost (ka-že namreč, da gre pretežno za opozicijske glasove!) nerazumljiva tolažba za končni izid volilne borbe, zaradi česar se že pojavljajo glasovi, da se bo vlada reviziji teh spornih glasov odrekla ,in se tako tudi odpovedala nagradi 60 mest v poslanski zbornici. Velika volilna udeležba 93.87 odstotka 01. 1948 pa 92.2) je dokaz politične in strankarske borbeno-iSti italijanskih volivcev. Volitve v senat iti pdšlclhškb zbbirnicb (s. - senat, z. - poslanska^bornica) ^ STRANKA 19 5 3 19 4 8 glasovi % mesta glasovi °/0 mesta -S. 9.894.754 40.7 116 s. 10.740.131 47.9 130 Demokrščani z. 10.859.554 40.2 262 z. 12.711.305 48.7 306 s. 988.778 4.1 4 s. 1.580.722 7 12 Socialdemokrati z. 1.223.870 4.5 19 z. 1.858.116 7.1 33 s. 720.698 3 3 s. . 1.364.741 6.1 9 Liberalci z. 815.681 3 14 z. 1.003.727 3.8 18 s. 225.611 0.9 —, .s. 637.432 2.9 3 Republikanci z. 437.899 1.6 5 z. 651.875 2.5 9 Manjše stranke s. 366.317 1.5 2 s. 343.593 1.5 4 (Volkspartei itd.) z. 150.034 0.5 3 z. 186.171 0.7 4 SKUPAI s. 12.196.158 50.2 125 s. 14.666.619 65.4 158 vladna koalicija z. 13.487.038 49.8 303 z. 16.411.194 62,3 370 Komunisti s. 5.080.143 20.9 54 z. 6.122.638 22.7 143 . i. s. 2.929.906 12.1 28 s. 6.955.229 31 74 Socialisti z. 3.440.222 12.7 75 z. 8.136 637 30.1 rB3 s- 418.940 1.7 4 Socialkomunisti z. 225.410 0.8 — s. 1.734.275 7.1 16 s. 436.597 2 4 Monarhisti z. 1.856.661 6.8 40 z. 729.078 2.8 14 s. 1.482.101 6.1 9 s. 244.646 1.1 i Novofašisti z. 1.580.395 5.8 29 z. 526.882 2.1 6 s. 458.023 1.9 1 s. 124.091 0.5 Manjše stranke z. 354.156. 1.4 — - z. 412.040 1.6 1 SKUPAI s. 12.103.388 49.8 112 s. 7.760.563 34.6 79 opozicija z. 13.579 482 50.2 . 277 z. 9.804.503 1 37.2 204 s. 24.299.546 100 237 s. 22.427.184 100 1 237 Veljavni glasovi z. 27.066.520 100 i 590 [ u z. 26.215.696 100 574 in ko^infoivenisfi£na politika V Trstu je 19 tisoč brezposelnih delavcev in uradnikov. Tudi to zlo je naravna posledica, da ni bilo Svobodno tržaško ozemlje še izgrajeno. Kominformistično .časopisje, začenši pri »Uni-ta« pa do »Lavora-tora« ‘in »Dela«,, vpije na vsa usta, da so le kominformisti za Svobodno -tržaško ozemlje, medtem ko naj bi bili vsi drugi, vštevši italijanske indipendentiste in vse. nako-m nformistične Slovence, sovražniki STO-ja. To je propaganda laži, naj s prevaro zaslepi tržaško delovno ljudstvo in zakrije šestletno kominformistično dvoličnp politiko o, STO-ju, . ki je bila do spora med 'Stalinom in Titom za priključitev Trsta komunistični Jugoslaviji, po juniju 1948 pa za priključitev Italiji. Pred tržaškim de-lavistvonv so kominformistični kolovodje Vidalijevega kova sicer zagovarjali STO in zahtevali guvernerja, toda vedno so dodajali: »in potem pride boljša rešitev# — to je ,Itali-a- „ |, , -V . U 4U, se np,, spominjate, .kako Je V(id§ji sp mecl temi. vojft.vami jjpdil in se , priduševal po Italiji, da, je »Trjeste Uj»liani|?ima«? In za ,njim capljajo kot pokorne verne ovpice razni Bidovci, Bl^žinp,. Siškoviči, Košute in cela čreda manjših kori--tarjpv. Njihova edina naloga je, prikrivati slovenskemu delavcu, kmetu in uradniku prave napiene kpminformistične partije o STO-ju. Ali. je kdaj vodstvo,. knminfarmi-stipne partije storilo kak korak za brezpogojno dokončno ohranitev STO-jS v smislu mirovne pogodbe? Ali niso bili prav kominformi-stioni vodje -tisti, ki so se marca 1952 pridružili s štrajkom tržaških delavcev iredentistični Italiji in jo s tem podprli v njenih zahtevah, da ji Amerika in Velika Britanija na konferenci v Londoiju izročita tržaško upravo v roke? Tržaški delavci in uradniki znajte, če je v zadnjih desetih mesecih število brezposelnih tako naraslo, če so cele gospodarske panoge morale ti-staviti ali močno zmanjšati delo in obrate, če vlada v Trstu tako pomanjkanje denarnih sredstev, je temu dosti kriva tista zahrbtna kominformistična politika, ki noče v Trstu gospodarskega napredka in blaginje, ki hoče revščino in pomanjkanje in ki vas je gnala lani v politični štrajk ob strani fašistov in iredentistov zato, da ste nevede in nehote pomagali izročiti upravo cone A v roke rimske birokracije. Zastonj je vpiti proti odpuščanju delavcev in zahtevati ftboljšanje delavskih plač, istočasno pa izpodkopavati temelje tržaškemu gospodarstvu! Rekli smo, da je v Trstu 19 tisoč brezposelnih. Za to brezposelnost, ki tako tare Trst v zadnjem letu, sta poleg gospodarske krize še dva druga razloga. Kdor .ima priliko opazovati . zjutraj vrvež ljudi na južnem kolodvoru v..Trstu, se.prepriča,.da prihaja, vsak dan.iz Italije v Trst na delo. na tisoče’ dela v* cev. Nadaljnji, vzrok. brezposelno* sii je,25 tisoč italijanskih beguncev iz Istre, Reke in Dalmacije, ki. so bili iz .političnih razlogov naselje-ni ,v Trstu, da pomnože italijanski živelj, in, kolonizirajo že .itak pre-obljudeno , slovensko , zemljo. Oni so, dobili v..,Trs.tu. .službe ,in delo, čeprav vlada...med. domačini tako velika brezposelnost. Slovenci, niso. šovinistu in ne-str-pneži -ter 'tudi niso ..ozkogradni kampa-nilisti, da vbi ne. privoščili tujcu kos. kruha. V časih pod Av< strdjo je. Trst dajal-, dala in zaslužka 40 -tisočem »regaikolam« ie Italije, ker--je bilo dela v,,iaobilju. Toda danes je ..vi Trstu -pomanjkanje in brezposelnost. Zato je . o? snovno človečansko pravilo,-je pror kleta dolžnost vseh. javnih oblaste v in oiniteljev, da dajo -poprej dela in kruha lačnemu domačinu Tržačanu, in šele potem ne-Tržača* nam. V tem smislu, so vse skupine za neodvisnost Trsta in Svobodne* ga ozemlja v tržaškem mestnem svetu neštetokrat protestirale proti protekciji, ki jo uživajo tuji delavci na tržaškem trgu, in s tem proti brezposelnosti Tržačanov, Kaj so pa storili .kominformistični zastopniki proti takemu prote-žiranju -tujcev in proti temu danes v tržaških delavskih vrstah tako težko občutenemu pomanjkanju dela? Nič, prav nič! Molčali so vedno kot grob, kot bi to vprašanje ne zadevalo tržaškega delavstva, ki' je zcmpalo kominformistični partiji o-brambo svojih koristi. Po njihovem zadržanju do -teh navidezno podrejenih problemov po njihovem delovanju, naj tržaško delavstvo sodi, kdo je za odkritosrčno obrambo koristi tržaškega delavstva in kdo proti njim! Sogjetshe MMni Organ sfjvjettsjceg^j mladinskega gibanija »Komsomolskaja Pravda# obtožuje Prometno, ministrstvo, ,da je-izdalo nad .milijon štiri .sto, tisoč rubljev Z4 iznajdbe,,ki SQ brez vsakega, i pr,akt$j)$ga ;poi$ejia. „ Ljst se nadalje, pritožuje, 4» vsako. lete*, izdajajo Ogromne vsote denarja kot nagrade za izujjie, ki so jih drugi ie davno iznašli. Med drugim navaja ^list popolnoma neuporabno iznajdbo, ki je stala državo sto. tisoč 'rubljev. Gre za avtomat za vozne listke, ki je bil patentiran že pred ruskojaponsko vojno 1. 1904-1905. Avstrijska mžronma pogodba In Trst gega izhoda, Icako-r da Italija sama zahteva uveljavitev mirovne pogodbe, česar Tito, potem ko je ponovilo poudaril, da je Jugoslavija mirovno pogodbo svoječasno sprejela, ne bo mogel odkloniti- In kaj ima z vsem tqm opraviti zahteva po kondominiju.? V tem primeru bo le-ta izpadla kot manevrsko sredstvo, ki bo (tali ji olajšalo povratek k mirovni pogodbi, kajti tako tesno sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo, kakršnega zahteva skupno upravljanje Svobodnega tržaškega ozemlja, bi bilo možno samo, če bi med obema partnerjema obstojalo tako prijateljsko vzdušje, ki ga danes zaman iščemo. To je torej verjetna smer, v katero se bo razvijalo reševanje tržaškega vprašanja, če se Jugoslavija in Italija zavedata svoje zgodovinske odgovornosti do teh predelov in do svojih tukajšnjih sonarodnjakov. Stopamo v dobo, ko bodo predstavniki obeh držav podvrženi težki zgodovinski preizkušnji. * * * Eisenhower je objavil svojih znanih pet ‘točk in poziv, naj bi Sovjeti svojo miroljubnost dokazali z deli in ne le z besedami. Sovjeti naj bi podali dokaz svoje dobre volje. In vendar ne le, da ga Sovjeti niso dali, ampak so dali jasno razumeti, da nikomur drugemu ne dopuščajo, da bi jim predpisoval bodoče stališče. Sovjetska zveza je torej miroljubna in pripravljena, ublažiti današnjo napetost, vendar hoče za tak pris-tanek imeti določena jamstva. To se pravi: -Sovjetska zveza je pripravljena na‘ popuščanje na določenem področju, zahteva pa, da ji v zameno popustijo drugje. Sovjetska zveza je pokazala pripravljenost, da popusti v avstrijskem vprašanju. Zadnje seje avstrijske nadzorne komisije so potekale gladko in Sovjeti so brez vidnega ameriškega pritiska zmanjšali in omejili delokrog generala Sviridova, ki ima svoj sedež na Dunaju, in za politične posle imenovali na položaj visokega komisarja dosedanjega funkcionarja v Vzhodni Nemčiji Iličeva. Tako so s sovjetske strani pripravili teren za avstrijsko pogodbo, .t. j. za določitev pogojev, pod katerimi bi. sovjetske sile zapustile avstrijska petrolejska polja. Ti sovjetski pogoji imajo torej svojo kompenzacijsko protiutež. Naj pa bo ta že petrolejske ali nepetrolfji-ske prirode, je iskati nje-no središče nedvomno nekje na Srednjem ali Daljnem vzhodu. Verjetno je tudi, da Sovjeti zaenkrat ne mislijo povečati napetosti v Podonavju, kar naj bi bilo razvidno tudi iz tega, da je Donavska konferenca, sedma po sklenitvi Donavske konvencije v avgustu 1948. leta, že na dobri poti, da o-mogoči popolno uspostavitev prometa na Donavi. Vprašanje je torej le, kako bo Sovjetska zveza uredila svoje odstopne položaje v podonavskem prostoru in kaj bo mesto tega o-prijemljivega dosegla na Daljnem in Srednjem vzhodu. Vsa podoba je torej, da je avstrijska mirovna pogodba vezana na posebna jamstva. Kajti malo verjetno je, da bi se Sovjetska zveza izpostavila nevarnosti, da bi jo v Podonavju izigrali, -kar bi imelo za posledico, da bi se zahodne meje sovjestkega vpliva pomaknile s črte Stetin - Trst na črto Gdansk -Sulina. Vprav zato pa Sovjeti poudarjajo potrebo po spoštovanju ,političnega stanja, kakor je nastalo od leta 1947 do 1948 v Poljski, Češkoslovaški, Madžarski, Romuniji in Bolgariji. Ce bi pa hoteli ugotoviti, kaj hoče Sovjetska zveza doseči v A-ziji, je dovolj, da pogledamo sovjetske zahteve, postavljene v Teheranu in Jalti, kjer sta sovjetsko stvar zastopala Stalin in Molotov. V Teheranu je Stalin zahteval koncesije glede iranskih petrolejskih polj, v Jalti je pa zahteval priznanje prvenstva v Mandžuriji, ki ga je, Rusija imela že 1. 1905 neposredno pred vojno z Japonsko. Ker zahodne sile glede Mandžurije niso popustile, je prišlo do tega, da so izavezniške nadzorne komisije v vseh podonavskih državah prišle v sovjetske roke. Drugače ni bilo mogoče, če ni Zahod hotel, da bi Sovjetska zveza sklenila ločeni mir s Hitlerjevo Nemčijo na podlagi Molotovljevih zahtev, ki jih je bil ta izročil novembra 1. 1940 v razgovoru s Hitlerjem v Berlinu. Kakor je iz vsega tega razvidno in kakor je razvidno iz stališča, ki ga Sovjetska zveza zavzema v Vzhodni Nemčiji, sicer --tudi danes ni izključena možnost posebnega tajnega sporazuma sovjetskih ljudi z novimi nacisti. Zato ni le verjetno, ampak gotovo, da so težave avstrijske pogodbe šele na vidiku in da bo Sovjetska zveza kot dokaz za verodostojnost zavezniških obljub zahtevala uveljavljenje pogodbe o Trstu. Za Sovjete namreč ne more biti vseeno, če imajo pred seboj ljudi, kakršni so Italijani, ki se drže pogodb le .tedaj in dokler jim •te odgovarjajo, ali pa če imajo >> pravka z ljudmi, ki se vestno drže svojih obvez. Zato tudi De Gasperijeva lzjava; da je usoda Trsta že določena, ni bila nič več in nič manj kot navaden volilni manever. De Gasperi razlaga svojo izjavo z ugotovitvijo, da je Trst italijansko mesto. To naj bi po vsej priliki pomenilo, da Trst kot italijansko mesto ne more hoteti nič drugega, kot da se »priključi domovini«. Toda za stvarni obstoj itake težnje, ki jo. De Gasperi tako naiyno predpostavlja, nimamo niti naj manjšega dokaza. Nasprotno pa zelo dobro vemo, da od časa do časa prihajajo v Trst iz Italije številu •prireditelji uličnih izgredov. Mi dalje vemo, da med italijanskimi in tržaškimi volitvami obstoja vzajemnost v tem, da ob Volitvah v Trstu semkaj pripeljejo okrog 40 tisoč glasovalcev, ob volitvah v I-taliji pa še večje število glasovalcev iz Trsta odpeljejo v Italijo. Vrhu tega vemo, da so tako imenovani tržaški iredentisti pretežno i-strski begunci, začenši z mestnim županom pa do tržaškega škofa. Zato -takim, ljudem, ki ne predstavljajo tržaške večine, ne, moremo priznati pravice, da pred inozemstvom govore v imenu Trsta. Glede na vsa ta dejstva pač ne more., biti razloga, da mir-ovne pogodbe o Trstu ne bi uveljavili. Brez avstrijskega izhodišča na morje pri, Trstu’ je priključek Av-strjje k . Zahodpi. Nemčiji neizbežen. To se. najboJjie v.idi,, čeprav, bi nekateri, hoteli ,to zabrisati- ®o i-stoč.asnih avsU-ijsko-italij^oskih. pogajanji!) o uporabi, tržaške lii,)te in avstrijskemu posetu , pri nemškem kanclerju Adenauerju. Dovolj značilno pa je tudi dejstvo, da je Sovjetska zveza spričo vsega tega razpravljanje o avstrijski pogodbi spioh -odklonila. Naj narh bo torej dovoljeno po-dvpmiti v to, da bi zahodni za,vez-nikl iz sočutja do De Gasperijevih volilnih bolečin Sovjetom prepustili avstrijska petrolejska polja. Italijani izhajajo, s stališča, da pogodb ni itreba spoštovati, če jim to $e gpdi. Vprašanje pa je, če zaveznikom bolj odgovarja spoštovanje ali. nespoštovanje pejgodbe o Trstu. Glede na avstrijski petrolej pa se nam zdi uslužnost, ki naj bi jo zavezniki napravili De Ga-speriju, vendarle nekoliko pred»oga. Mučenik Vladimir Gortan Mladi Istran Vladimir Gortan je bil oktobra 1929 prvi Slovan, ki ga je Posebno sodišče za zaščito države obsodilo na smrt in ustrelilo. Mladi Vladimir Gortan je težko prenašal fašistični nasilni režim, ki je ob odobravanju vseh Italijanov vodil raznarodovalno politiko Slovencev in Hrvatov v Italiji. Zato je kaj kmalu spoznal, da se je treba staviti fašistom in Italijanom sploh po robu, ker je življenje in svoboda človeka in naroda najdragocenejša in najsveitejša stvar na svetu. Nadarjen in po svoji naravi odločen je bil v svojem krogu zelo priljubljen in spoštovan. Postal je v svojem rojstnem kraju voditelj tihega in skritega odpora proti nasilnemu raznarodovanju in ustrahovanju istrskega ljudstva. Za režimske totalitarne volitve, ki so jih fašisti razpisali leta 1929, ■smo vsi mladi na Primorskem in v Istri skušali organizirati odpor in bojkot. Nagovarjali smo ljudstvo k neudeležbi na volitvah, h glasovanju proti edini fašistični listi, ki je'bila uradno postavljena, trosili letake, držali sestanke in tako dalje! Gortana je posebno bolelo in trpko je občutil, da so fašisti »organizirali« njegove vaščane v vrsto in jih z laško trikoloro mislili voditi na volišče. Zato se je s skupino svojih sovaščanov odločil, da to moralno nasilje in sramoto prepreči. Oborožil je sebe in svoje in streljal na vrsto z laško trikoloro na čelu. Streljali so v zrak, ker je njihov namen bil le volivce prestrašiti, da bi ne šli na volišče. Toda nekemu mladeniču (saj so bili tudi pod 18 let stari!), ni znano kateremu, je strel nesrečno .ušel proti vodji vrste, ga zadel in težko ranil. Pozneje je ranjenec v bolnici umrl. Namesto da bi Vladimirja Gortana in njegove prijatelje sodili za dejanje kot tako in z vsemi olajšavami zaikona in pravičnosti, so fašisti zgrabili za priliko in jo izrabili. Njim, ki so bili prvi nasilneži in raznarodovale!, njim, ki so prelivali našo kri po vsej Primorski In Istri, je prišla Gortanova zadeva prav, da se z njo nekako operejo pred svetom ter da z njo Slovence in Hrvate še bolj ustrašijo in iztrebijo.... V tolažbo in v vzpodbudo smo delili Gortonovo sliko, ki si jo je naša mladina devala na srce! Sli smo še odločneje na delo za našo stvar, kar me je spravilo v rimske zapore, kjer sem imel čast biti zaprt prav v Gortanovi celici. 'Stražnik mi je pravil: »Gortan je bil zelo milega in dobrega značaja. Niti od daleč ni verjel, da ga čaka obsodba na smrt in ustrelitev. Ko pa je prejel obtožnico in mu je branitelj povedal, da ga bodo sodi- ■. n-- . .. .. ... ... Hi flpHi li v Pulju, se je kmalu prepričal, da ga bodo obsodili na smrt in u-strelili. Malo časa je bil Gortan zaskrbljen. Kmalu se je vdal težki usodi in tedaj sem ga večkrat videl klečati ob postelji, mirno in tiho,-sklenjenih rok!« Se sedaj slišim stražnikove besede, ki jih je izgovarjal spoštljivo in z vso resnostjo! Se bolj sem Gortana vzljubil. V njegovi celici smrti sem z njim živel in se pogovarjal. Cas.til sem ga, kot ga bom vedno častil. Saj MHHP je bila moja »kazen«, čeprav težka, neizmerno milejša od njegove, kajti leta ječe se ne morejo niti od daleč primeriti s smrtno obsodbo in ustrelitvijo! Vladimir Gortan je in ostane na veke istrski slovanski junak in mučenik iz dobe italijanske fašistovske zasedbe, ki je naš narod na smrt sovražila in preganjala! V nedeljo 14. t. m. dvignejo Gortanove kosti v Pulju in jih prenesejo v slovesnem sprevodu v njegovo rojstno vas Beram. Računajo, da se bo slovesnosti u-deležilo petdeset tisoč Slovanov! Klanjamo se vsi spominu Vladimirja Gortana, istrskega junaka in mučenika, hvaležni za njegovo požrtvovalnost in trpljenje, *ki je pripomoglo k osvobodiitvi dobrega dela Istre in Primorske! Eden iz procesije Bospodarshi položaj b Italiji Razni politični govorniki so v zadnji volilni borbi opevali uspehe dosedanje vlade na gospodarskem polju in prikazovali rožnato bodočnost italijanskega gospodarstva. Toda mrzle statistične številke govore - drugače. Brezposelnost ie n. pr. porastla za preko 13 odst. od leta 1948 do l. 1952. Leta 1947 je namreč število brezposelnih znašalo 1.725.000, lansko leto pa 2.219.000. Menični protesti (t. je menice, ki niso bile v roku izplačane) so se dvignili od 1.100.000 v letu 1948 na 4.500.000 v letu 1952. Vrednost prvih je znašala 81 milijard lir, lanSikih ca kar 162 milijard. Trgovski stečaji so se v zadnjih petih letih dvignili od 2.440 na 6.728. Državna uprava je imela v zadnjem poslovnem letu preko 500 milijard izgube, medtem ko je izguba v poslovnem letu 1949-50 znašala le 185 milijard. Tudi zunanja trgovina je pasivna. Leta 1948 je znašal primanjkljaj 294 milijard, lani pa 582 milijard. To so glavni površni obrisi težke gospodarske krize, ki jo preživlja Italija. Vlada deloma noče, deloma pa ne more seči po ukrepih, da bi vsaj deloma rešila gospodarski in socialni problem, katerega se bodo skrajnejši prej ali slej po-služili za svoj naskok na vladne položaje. Naprtili so Gortanu in njegovim mladim prijateljem obtožbo poko-1 ja, namesto težkih telesnih poškodb ali vsaj nenamernega umora. Z olajšavami, ki jih mora vsakdo priznati, saj sta Gortana pripravila do nastopa nasilje nad narodom, ki so ga fašisti izvajali, in pa smrt, ki jo je fašizem namenil Slovencem in Hrvatom v Italiji. Posebno sodišče se je iz Rima preselilo v Pulj, kjer je po nečloveškem načinu sodilo Gortana in ostale ter jih obsodilo: Gortana na smrt, ostale pa na dolga leta ječe! Krožila je vest, da so Gortana vozili na sodišče v oklopnem vozilu, da bi njega in ljudstvo bolj ustrahovali! Ustrelili so ga in ga s tem ovekovečili kot istrskega mučenika in »arodnega heroja. Njegova mučeniška smrt je globoko odjeknila v naših srcilj. Ves .slovenski in hrvatski narod v Ita-Jiji je občutil težko izgubo! Videli smo povsod objokane obraze! iiimRMaiiiiBiiuHiiiitHmiitimnniiUHiiisiniffiiuioffiUHiHniuiiiittimiuiiBimmmiiiiHituiHuiinitiiOKiiumHHiirauHunaiHmiuiHHiuiumiiiiimiuiiiiiiiiimfflnH (VI. nadaljevanje) Potok, ki nas je spremljal od Tamorjana gor, je Chiaro ali Car6. ki se n« ravnini spaja s potokom Grivd, ki prihaja iz zaledja Fojde. Iz Mažerol prideš hodeč proti zahodu pod pobočjem gore Ivanac (1168 m) v zaselek Drejane, ki je slovenski. Stopamo nato dalje po gorskih grebenih in krenemo na sončno pobočje, ki vpada polagoma v ravnino. Po približno polurni hoji pridemo iz Drejan v zadnje slovenske vasice v tem kotičku: Pedroža, Podcerkev in Vile. Prejšnja cerkev v Pbdcerkvi je bila popolnoma na vrhu na porob-ju, zaradi česar je bila stalno izpostavljena udarom strele. Zato so sezidali novo cerkev v v^i. Na ;a način si razlagamo ime kraja: Podcerkev (ital. Valle di Soffum-bergo, po znamenitem gradu srednjega veka nemških plemenitašev, 'ki je postal pozneje last oglejskih patriarhov, ki so prihajali sem na Jetovišče). Vile (Costa lunga) ležijo nad cerkvijo sv. Roka, ki je edina o-stala od grada: lepo jo je videti od spodaj s ceste obkroženo z bujnim zelenjem. Tako smo prišli do Fojde, ki je s poda; na ravnini; to je čeden trg m ■ni Ker je prehodni blok pri Rdeči hiši preveč obremenjen, so sklenili, da usmerijo prehod vozov dvolastnikov skozi kak drug blok. Jugoslovani predlagajo Rafut, Italijani se pa s tem ne strinjajo, ker je pot preslaba in so bolj navdušeni za šempetrski blok. Kar se dvolastniških prehodnic tiče, bi bilo dobro, da bi jugoslovanske oblasti izdale točne sezname občin vzdolž meje, ki pridejo v poštev pri izdajanju dvolastniških dovoljenj, kakor so n. pr. naredili z avstrijsko-jugoslovanskimi dvolastništv.i v Gleichenberškem sporazumu. Z veseljem bi sprejeli od novoustanovljene Zveze dvolastnikov konkretno sporočilo v zvezi s točnim seznamom občin in krajev, katere objema dvolastniški pas na jugoslovanski strani, kakor tudi o pogojih, katere morajo dvolastniki imeti. USPEH „BELIH GLASOVNIC1' kljub nasprotni propagandi Leta 1951 sta na Goriškem obe slovenski skupini, to je SDZ Irt DFS, dobili 5.242 glasov, v nedeljo 7. in ponedeljek 8. t. m. pa štejemo dobrih 4.000 »belih«, uničenih ali neoddanih glasovnic, kar pomeni viden uspeh tega protestnega nastopa Slovencev na Goriškem, ki so se za to odločili, da protestirajo pred italijansko javnostjo in pred vsem svetom proti raznarodovalni politiki rimske vlade in krajevnih oblastev ter italijanskih cerkvenih organov. Po vsej pravici zahtevajo Slovenci v Italiji, da jih vlada zaščiti, kot ji to velevata določila mirovne pogodbe, členi 6 in 116 ter drugi njene ustave, mednarodna pogodba za pobijanje zločina rodomora in mednarodna listina o človečanskih pravicah. Le s spoštovanjem teh obveznosti, ki jih je Italija slovesno sprejela in podpisala, se moremo Slovenci v Italiji ohraniti pri življenju. Le z zaščitnim zakonom po členu 6 ustave in le z deželno avtonomijo po členu 116 ustave dobimo Slovenci v Italiji podlago za naš obstoj. V tej odločni borbi moramo vztrajati vsi trdno pri svojih zahtevah. Vsi smo na mrtvi straži za dosego spoštovanja naših pravic, ki so nadvse utemeljene in točno določene. Zato smo dolžni vsi, prav vsi, ubogati svoji vodilni politični organizaciji, ki ima v svojih rokah vse vajeti javnega nastopa in pozna strateške pozicij^ naše politike ter se ravna točno po potrebi in načinu, ki je najbolj primeren in prikladen za naše razmere in za uspeh naše politike. Tudi slovenski duhovniki bi se bili morali posvetovati s slovenskimi političnimi voditelji v tej zadevi in ne bi smeli odločati enostransko potem, ko je »Katoliški glas« že prej priobčil sklep SDZ. To bi bilo tembolj potrebno, če so se res duhovniki znašli v svojstvenem položaju! Tržaški duhovniki so pa prav iz narodnega stališča stopili lani v sličnih prilikah na narodno pot! Osebnih koristi v celokupnem našem narodnem življenju ne smemo poznati, ker te prejudicirajo našo politiko in naše skupne pravice, zato ne moremo in ne smemo prizanesti nikomur, ki koristim skupnosti predpostavlja ali predpostavljajo svoje zgolj zasebne koristi tako glede materialne kakor tudi moralne koristi ter tudi z i-deološkega in drugega vidika, in upogiba ali upogibajo hrbtenico pred tistimi, ki naš narod prezirajo in zatirajo. Kdor gleda na svoje osebne koristi, pa naj so dosegljive takoj ali | v poznejšem času, ni vreden, da j stoji v vrstah, ki hočejo ostati zve- i ste svojemu rodu in nočejo postati j vrste navadnih propalic! Vedeli smo, da so na tihem pod- j talnem delu določene osebe, ki so j se izkazale vse, od prve do zadnje, j Slovencem sovražne! Pa tudi Babič ima prvi in velik delež krivde j za zmedo, ki je nastala med naši- ; mi volivci, sai je prvi začel trobiti j iz Ljubljane, da bi morali Sloven- i ci glasovati za razne italijanske j stranke! Končno so še nekateri ^slovenski duhovniki! objavili poziv »Slovenskim volivcem v Italiji«, naj oddajo svoj glas stranki, ki priznava krščanska načela. Ta stranka je seveda italijanska »Democrazia cri-stiana«, ki vodi raznarodovalno politiko proti Slovencem na Goriškem, najbolj pa v videmski pokrajini, kjer ne nudi Slovencem, po številu 50.000, niti ene osnovne šole in otvarja otroške vrtce, ki imajo namen in cilj raznarodovati naše otroke že v prvih nežnih letih njihovega življen.a. V videmski pokrajini celo cerkveni organi nameščajo med Slovence italijanske duhovnike, ki ne obvladajo niti besedice slovenščine. Prav ta »Democrazia cristiana«, po svojih krajevnih činiteljih, odbija vsako še najbolj nedolžno in upravičeno prošnjo Slovencev v Goriiji, kot je bila na primer prošnja za podporo slovenskemu Sirotišču. Vsega tega nekateri slovenski duhovniki niso imeli pred očmi, ko so omenjeni poziv podpisali! Zato je povsem jasno, da je tek nastop globoko presenetil vso našo javnost, ker je vplival na del naših volivcev, ki so bili že itak predmet ustrahovanja s peklom po italijanskih cerkvenih organih, saj trdijo, da je sam visok italijanski cerkveni predstojnik ostro obsodil v cerkvi tiste, ki mislijo oddati »bele glasovnice«, ni pa obsodil tistih italijanskih duhovnikov, ki slovenskim vernikom jemljejo slovensko mašo in slovensko pridigo! Pred cerkvijo sv. Ignacija v Gorici so pa italijanski duhovniki napisali z debelimi črkami: »Chi vola scheda bianca, commette grave colpa morale per dichiarazione dei vescovi.K (»Kdor voli belo glasovnico greši moralno, kot so izjavili škofje.«) V neki cerkvi so naši volivci slišali italijanskega duhovnika, ko je kričal: »Chi vota scheda bianca, commette peccato mortale.« (»Kdor voli belo glasovnico greši s smrtnim grehom.«) Temu peklu se je pridružilo še tiho ustrahovanje naših volivcev, češ da glasovanje ni tajno, da utegnejo imeti hude posledice, če bodo glasovali z »belo glasovnico«, in tako dalje. Na dan volitev pa so na mnogih voliščih predsedniki glasno in z poudarkom klicali številko glasovnice. Tako so slovenski volivci menili, da glasovanje ni tajno, ker nosi vsaka glasovnica svojo številko, ker v zmedenosti in v tem neprijaznem ozračju niso pomislili, da je številka potrebna le zato, da •ugotovijo koliko glasovnic je oddanih, in da se ta številka uniči, čim glasovalec vrne glasovnico predsedniku. Najbolj agilen propagandist za »Democrazio cristiano« pa je bil sovodenjski kaplan Brecelj, ki je že prve dni maja hodil od hiše rlo hiše nagovarjat volivce, naj glasujejo za »Democrazio cristiano«. Neka mati ga je vrgla iz hiše, pa se le ni vdal in je vztrajal do konca. Zato Sovodenjci pripisujejo njemu zaslugo, da so imeli italijanski demokristjani volilno zborovanje v Sovodnjah v petek ob osmi uri zvečer, kjer so površno obljubili, da bodo priznali opcije Slovencev. Kar se pa zaščite Slovencev tiče, so rekli, da je to zadeva »Združene Evrope« in ne Italije. S tem so razni Breclji servirani!... Poziv nekaterih slovenskih duhovnikov pa je imel še drugo hujšo posledico. Mnogi slovenski volivci so se namreč po tem pozivu odločili, dati glas komunistom in drugim italijanskim strankam, kot piotiutež in iz ogorčenja nad tako neslogo! Kljub temu beležimo znaten, uspeh s temi številkami: v Tržiču 295 »belih«, v Krminu 143 »belih«, v Sovodnj-ah 410 »belih«, v Ronkih 105 »belih«, v Doberdobu 244 »belih«, v Steverjanu 262 »belih«, v Gorici 1.547 »belih«, v Gradišču 61 »belih«, v Gradežu 50 »belih« ter v Skocijanu 166 »belih« in uničenih, v Dolenjah 50 »belih« in uničenih, v Zagraju pa 57 »belih« in uničenih. Skupaj »belih« glasovnic 3.378. Ker je mnogo ničnih glasovnic v Gorici, v Krminu, v Sovodnjah in tudi drugod, in ker se v Gorici sami volitev ni udeležilo skoro tri tisoč volivcev, upravičeno lahko trdimo, da je med temi lepo število takih, ki niso hoteli voliti nobene liste. Tako lahko rečemo, da je vsega skupaj vsaj 4.000 »belih« :n ničnih glasovnic skupaj z onimi, ki niso bile oddane. Vseh slovenskih volivcev na Goriškem pa štejemo od 5.500 do 6.000. Velika večina slovenskih volivcev je torej sledila pozivu slovenskih političnih vodstev in oddala prazne glasovnice! ZE NAPOVEDANEGA ODPRTEGA PISMA GORIŠKEMU NADŠKOFU NE PRIOBČUJEMO, KER GA JE PISEC IZ RAZLOGOV, KI JIH ZAENKRAT JAVNOSTI NE MORE POVEDATI, UMAKNIL' UREDNIŠTVO ffatBGgj za službo pri državni uprsui Uradni list štev. 120 od 17. maja i prinaša ministrski odlok od 7. a-prila, ki razpisuje natečaj za 62 mest pri državni upravi. Prijave k natečaju sprejemajo I prefekture do 26. julija t. 1. SCmečka tesarska i# G©s»ici sporoča svojli cenjeni ldijenteli, da s 15. junijem 1953 preseli svoje urade iz ulice Carducci 14 v ULICO MORELLI 14 ItUiif.HiliiitirllHHIjtiiiitlillUllimntHlIltilitHHHilUfiHlIlHiltl s 1200 prebivalci. V osvobodilni vojni je ta kraj veliko trpel; tu so bile prave bitke meseca septembra in oktobra 1. 1944. Skozi Fojdo teče potok Grivo, ki prihaja iz zaledja in se doli v ravnini izliva v večji potok Melina, ki teče skozi trg Ahten. Za Fojdo, ki je popolnoma furlanska, sta še dve naselji zadaj v dolini: Podvile (Canal del Ferro), ki je tudi že furlansko, in Podklap (Canal del Grivo), kjer je še nekaj Slovencev. Cerkev za te kraje ;e pri Juretičih. Cesta se začenja nato polagoma dvigati. Na stranski poti imamo na porobju malo cerkev sv. Helene in zadaj je zaselek Gradišče, desno pa večji zaselek GrmovšČica, ki pa ne leži ob sedaj na novo narejeni cesti, ampak na prejšnji, ki pelje do vrha v Canebolo, popolnoma tipično slovensko gorsko vas. Canebola (ime je sestavljeno iz: »čja na buletam«, tam na vzbokii-ni) šteje 500 prebivalcev in je nad 700 m nadmorske višine. Iz Cane-bole vodi steza preko gorskih re- niHHuiwuHNnuum»imuuiiiwmHiupiiuu[uuiiniuimBiutinuuiHiU!iHHjiuuiiimiypifliiiwHiiui[u«iuuiuii iNniiiuiHtHiniuiHHnniiimiuMHMinii!niuutngniiiBipiimiiiMiaffiHHUfinniBmmiHimiiiittiimuflmiiiiininBmiiinnttmnimiminHiHimniiuiniitHiuiiJi)imn) innnniniiinimiiiiiiaMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiniiiiM Orneje, in sicer Spodnja Črneja in Gornja Orneja. Komaj smo si u-ravnali pot in že vidimo v gotovi daljavi te vasi. Od te ceste pa se zopet odcepi na levo druga pot, ki pelje še v bolj OiSamljeni vasi, kamor NAJZAPADNEJŠI OGRANEK SLOVENSKE ZEMLJE:: BENEŠKA SLOVENIJA Zg o dovinski, kraj e pisni in dialektološki očrt jane in dalje v Mažerole. Ce nadaljujemo pot od Canebo-le v višino, pridemo na vrh gore Ivanac, semkaj prihajajo večkrat na izlet plininci iz Gorice in Trsta. Od Canebole na levo, v nekako istem položaju kot leži ta, je manjša vas Podvrata na 697 m višine, ki ima samo 167 prebivalcev. Od tod par kilometrov dalje pa imamo Porčinj, vas ki je kakih 30 m više. Ta dva kraja spadata k občini Ahten (Attimis). Spodaj pa leži še raztegnjen zaselek Ravne (Co-stapiana) • Tako pridemo na glavno cesto, ki nas pelje v trg Ahten, ležeč v lepi zeleni dolinici, obkrožen z lepo zelenimi griči in gorami. Nad trgom, desno na obraslih vrhuncih, se dvigajo razvaline srednjeveškega gradu Perchenstein (Partistagno po laško). Trg je majhen, ima komaj tisoč prebivalcev in je bil zaradi zadnjih bojev 1. 1944 popolnoma požgan in porušen, samo cerkvi i.n župnišču so prizanesli podivjani nemški in ita- ber in jarkov v Pedrožo ali v Dre- lijanski vojaki. Skozi trg teče re- čica Melina, ki izvira visoko* gori pod vasjo Subid, ki je na vrhu, teče dalje po ravnini in se zatem, ko je od fojdske strani sprejela potok Grivo, izliva v Ter nizko doli. Iz Ahtena vodi lepa cesta — vojaška, zidana še pred prvo svetovno vojno — polagoma navkreber in par kilometrov izven trga je slovenska vas Melina (Forame po laško: — mel (mjel) - kreda, belkasta zemljina) s 444 prebivalci, ki ima tudi cerkev in je duhovni-ja, včasih ima tudi kakega slovenskega duhovnika, kot sedaj na primer, pa v cerkvi mora biti kljub temu le vse laško. Ta vas obstoji iz več zaselkov, ki so raztreseni po breginah in ob cesti. Više gori je večji zaselek Kanče-lirji in kmalu nato še više, prav na vrhu, je vas Subid, ki ima že 727 m višine nad morjem. V osvobodilnih bojih je bila vas popolnoma požgana s cerkvijo vred in sedaj jo polagoma obnavljajo. Cesta gre ob visokem pobočju pod vrhunci dalje proti obmejni vasi Prosnid, do koder je še kaki dve uri peš. Prosnid ni daleč od di’žavne msje pri Logjeh; vas je položena v strmino in na spodnjem koncu je cerkev. Poti peljejo v dolino do Nadiže ali njenega pritoka Črne vode, ki teče prej globoko v prepadih, kjer je našel smrt v prejšnjih časih marsikateri tihotapec. Iz Prosnida do Breginja je po lepi cesti dve uri hoda. Ker smo tu ob meji, vrnimo se na izhodišče v Ahten ali Ahtan, kakor izgovarjajo domačini s hribov; od tod i/hii': ; > grofje Attems, ki so imeli posestva tudi-na Goriškem. Iz Ahtena nas pelje pot polagoma po samoti navkreber do malega prelaza »Passo Monte Croce«, od koder vidimo pod nami kotlino, kjer leži Ahten; na poraslih gričih pa štrlijo v zrak zidovi in kak deloma porušen stolp 'Srednjeveških gradov. Od prelaza Croce napravi cesta ovinek in koj zazremo drugo pokrajino: po cesti pridemo kmalu do večjega potoka, od domačinov prosto Rieka imenovanega, i« koj za tem se odcepi postranska cesta, ki nas pelje po dolini, kjer so vasi dve pojdemo pozneje, ko opišemo te, katere smo sedaj namenjeni. Predno pridemo do vasi Dolenja Črneja, vidimo na levi strani ceste na nizkem hribu najprej cerkvico sv. Marije Magdalene in malo bolj v ozadju pa ostanke znamenitega Crnejskega gradu iz 12. stoletja, vse preraščene z grmovjem in bršljanom. V tej cerkvici pa so 'našli zapisek iz zadnie četrti 15. stoletja (1. 1459) v bratovščinski knjižici, ki je sedaj v čedajskem muzej« in k: obsega seznamek ustanovnih maš, ki so jih brali za pokojne, od katerih je imela bratovščine kako zapuščino. Nadaljujmo pot, ki nas vodi ob potoku Rieka. Dolenja Crneja, kamor kmalu pridemo, je sedaj že popolnoma pofurlanjona, pa je majhna vas z 278 prebivalci in takoj za to vasjo je jezikovna meja. V Gorenji Omeji in v okoliških ."Ilcih Gorenje in Dobje so sami Slovenci. Farna cerkev sv. Jakoba jc nova in zelo velika. Duhovnik ni Slovenec in tako tudi v cerkvi ne slišiš slovenske molitve. (Sledi VII. nadaljevanje) Visokošolske navade O brucovskem prazniku, ki so ga .pred kratkim priredili tržaški vi-.sokošolci, sem sklenil že pred par 'tedni napisati svoje slovensko in krščansko mnenje. Toda hudobna, skušjijava me je zadržala, češ počakajmo, da bomo videli, kako bodo ocenili svojevrstne norčije vi-.sokošolcev drugi listi — slovenski in italijanski. In glej: slutnje me niso varale. »Giornale di Trieste« in »Ultime Notizie« sta na vso moč, pohvalila ono povorko visokošolcev po našem mestu, tisti tisk pa, ilci bi od njega pričakoval besedo kritike, je molčal ko grob. Mislim predvsem na italijansko glasilo Katoliške akcije, »Vita N.uova«, pa tudi slovenski »Katoliški glas«. Zato mi žilica ne da miru, dokler ne objavim temeljite kritike po svojem slovenskem in krščanskem o-ikusu. Nič me ne moti, da je celo .-»Primorski dnevnik« obsodil nemoralnosti tiste prireditve in da je pri tem uporabljal izraze, ki so se tudi meni porodili še preden sem bral kritiko tega Usta. Brucovski praznik je med visokošolci nekaj takega, kakor je bilo nekoč med kmečkimi fanti plačevanje »fantovščine«, ki se je starejši rod gotovo še spominja. Ko se absolvent srednjih šol vpiše na univerzo, ga vsi prvo leto šaljivo imenujejo »bruc«, če je nežnega spola pa »bruoulja« ali »brucka«. Nekje sredi šolskega leta organizira "visokošolska mladina »bru-covski praznik«, da slovesno sprejme prvoletnike med enakopravne člane univerzitetnega občestva. Kateri slušatelj ljubljanskega vseučilišča se ne spominja takih praznikov? V Ljubljani je bila glavna 'm pravzaprav edina točka takih »ini-ciacij« brucovski izpit, ki je dal priliko .za razdiranje najbolj duhovitih dovtipov. Ce se je izustila pri teh izpitih kaka neslanost, je ostalo vsaj vse za zaprtimi vrati, kjer se je »slovesnost« v zaključnem krogu povabljencev — starešin in mladine — vršila. Bruci, če so le mogli, so prispevali kaj »takse«. Komur ni prijalo tako pustovanje in ni imel denarja, se je lahko izmaknil »obiranju« in »odiranju« pri izpitu. Vsekakor se je vsa ceremonija opravila v enem večeru z zabavnim programom z »izpiti«, kakim »Zelenim carjem« (ali »Križevački statuti«), s pitjem in petjem, kvečjem še z dostojnimi plesi. Med .slušatelji ljubljanske univerze se je za tako priliko pela posebna himna: Mi smo same stare bajte, nam na svetu para ni, pomnimo se stare cajte, ko se bruc rodil še ni. Bajta je en fajn gospod, bruc posnemaj ga povsod! Mladina hoče imeti svoje. Bog ji žegnaj, dokler gre zabava v mejah dostojnosti. Brucovsko »iniciacijo« poznajo po univerzah vseh dežel, toda nikjer niso tako ostudne kot v Itali ji, kjer je tudi ta — kot marsikaj drugega — .degenerirala. Predvsem na italijanskih univerzah ne poznajo najbolj duhovite in logične točke — brucovskih izpitov, pač pa čezmerno izsiljevanje denarja in nemoralnosti. Zdi se, da italijanski temperament sploh ne zna drugje najti duhovitosti kakor le v pornografiji in kvečjem še nekoliko v zaničevanju Slovanov Bruca imenujejo med italijansko visokošolsko mladino »matricola«. Za »iniciacijo« prvoletnikov brucev ali matrikol — organizirajo več dni trajajoče komedije. Sta rejši slušatelji pod vodstvom »tri burte« uprizorijo lov na bruce, ki se morajo drago odkiipiti. Niso redki primeri, da take »bajte« (sta rejši letniki) zaplenijo brucu celd obleko, uro in podobno ter vse ne sejo v zastavljalnico, če njihova žrtev nima dovolj gotovine za »fantovščino«. Toda v brucovskih .dneh nabirajo prispevkov za svojo prireditev tudi pri meščanih in pri tem neverjetno izsiljujejo, bolj kakor cigani. Tudi v Trstu, odkar je v njeni ■univerza, smo vsako leto priča lakih komedij — »festa delle matri cole«. Tedaj vidite kolovratiti po mestu dijake vseučilišča (Slovenci jim rečemo akademiki ali visoko-šolci) z značilnimi srednjeveškimi pokrivali, na njih pa bingljajo najbolj nespametni obeski, ki nimajo nič opravka s srednjeveško umi formo visokošolcev. Trst mora se-vfeda tudi takim prireditvam dodati porcijo iredentistične paprike Predvsem se za brucovske dni na tepe v mesto precej visokošolcev z italijanskih univerz. Kako se zlasti ti prišleki vedejo, lahko opazujete leto za letom. Glavna točka tega visokošolskega praznika je povorka visokošolcev po mestu. Človek bi tedaj pričakoval dvoje: 1) norčije iz učnih strok, 2) duhovitost .s sprejemanjem »brucov« med enakopravne »državljane« univerzitetne skupnosti. Toda v Trstu boste zastonj i-skali takega simbolizma! Pač pa nam vsako leto visokošolci za to priliko servirajo nekaj prav ponesrečene politike, porcijo dolgočasnih neslanosti in obilno mero .pornografije. Ko bi te reči uprizarjali za zaprtimi vrati, njihova stvar! Ker pa razkazujejo in vsiljujejo svojo nekulturnost javno po vsem mestu in ker v ta namen poprej izsiljujejo denar po vseh lokalih in pri vseh meščanih, zato imamo pravico, zavzeti določeno stališče do takih razbrzdanosti. Pred par leti so -uprizorili za brucovski dan slovesen prihod guvernerja 'za STO, ki se pripelje po morju in prevzame oblast. Baje je bila uprizoritev po svoje duhovita, toda polna jedke posmehljivosti na račun tržaškega indipendentizma, torej vse skupaj zelo enostranska in za Tržačane žaljiva duhovitost. Letos so segli za svoj program po motive iz mednarodne politike. Sredi svoje ne prav dolge povorke so vlekli na kamionu karikaturo Titovega potovanja v London, namreč ladjo s cirilskim in latinskim napisom »Galeb - Bana-niera« in z raznimi drii-gimi -packarijami poslikano, na njej pa par jugoslovansko oblečenih mornarjev. Čeprav tudi mi Tita ne odobravamo, res ne najdemo nič smeha vrednega v njegovem potovanju v London. Po pravici pa bodi povedano, da smo se tudi mi — Slovenci — zabavali nad tisto karikaturo, toda precej drugače in bolje kakor visokošolska mladina in njihovi iredentistični gledalci. Zabavali pa se nismo nad italijanskim smešenjem Tita, marveč nad italijansko smešnostjo! Samo pomislite malce! Ce se Tito pelje v; London na ladji, ki je bila nekoč italijanska: kaj pa to pomeni? To pač pomeni, da jo je dobila Italija v zadnji vojni po hrbtu..., da jo je prav Jugoslavija premagala, za kar je eden živih dokazov tudi zaplenjena ladja. In če danes Italijani kažejo s prstom na tisto ladjo, češ: to je bila nekdaj naša »bananiera« — kdo ne bi bruhnil v smeh — bodisi zaradi italijanske »smole«, ker so vojno izgubili .in morali odstopiti nekaj brodovja »nižji rasi«. Jugoslovanom, bodisi zaradi italijanske neprevidnosti, da svoje neuspehe še razkazujejo na takih razstavah. Smešenje Titovega potovanja in nj.egovih mednarodnih uspehov nam torej ne nudi nikake zabave, pač pa se resnično zabavamo -nad to italijansko slabostjo, da ne morejo in ne znajo prikriti svoie zelene nevftščljivosti. Ko bi imeli Italijani malce več soli v glavi, nai bi se naredili rajši brezbrižne, ob nasprotnikovih uspehih, kakor običamo delajo .normalni nevoščljivci. Pa ne! Visokošolci so nam s svoio karikaturo hiteli dokazovat, kako neznansko jih peče-io in ležijo jugoslovanski uspehi. Kdo se jim ne bi smejal? Ce globlje in resneje premislimo, so pravzaprav s tisto karikaturo učinkovito smešili lastno domovino — Italijo. Razkazovali so namreč njene neuspehe med vojno in njeno nevoščljivost po voini. Bazni drugi vozovi in prizori na njih so bili brez vsake zanimivosti. 'Italijanski mladini manjka fan- na. Zato so se zatekli po motive tja, kjer jih je poceni najti — k pornografiji. Dva voza v povorki s svojimi prizori, sta bila pač taka, da bi morala izzvati protest vseh meščanov — brez ozira na strankarsko ali narodno pripadnost. Na enem vozu so trije ali štirje akademiki igrali vlogo kabaretnih plesalk, in ti so se vedli tako, da bi moral vsak dostojen človek povesiti oči ob njihovem mimohodu. (Toda kaže, da v Trstu vpada čut za dostojnost. Videl sem očete, ki so dvigali na rame otročiče, da se še ti naučijo perverznosti.) Drug prizor je .tvorila na ležišču ležeča, pol razgaljena ženska (ali v žensko našemljeni študent) v »nočnem pričakovanju« in v »nočnih željah«, kakor je napis na vozu dovolj in preveč jasno razlagal njeno pozo. Pred par leti so za tako povorko pripravili ogromen model nekega neimenovanega telesnega dela, da so ga vozili v zabavo gledalcem po mestu. Takšno »kulturo« nam mladina tržaške univerze in njeni prijatelji iz notranjosti vsako leto servirajo po mestu! Spomin nas vodi nazaj. Pred 25 leti je bil izlet .deset tisoč italijanskih visokošolcev z vseh univerz v »Sveto Gorico«. V dneh njihovega bivanja v našem lepem soškem mestu goriški meščani niso niti e-no noč zatisnili oči. Od večera do jutra je bilo po ulicah toliko hrupa, vpitja, razgrajanja, kričanja, cviljenja — in zlasti pornografije, da se je zdelo, kakor da so odprli vse norišnice v Italiji. Vsekakor je -bilo hujše, kakor če bi pridrlo v Gorico kako zamorsko divjaško pleme iz ekvatorialnih pragozdov. Vprašajte starejše Goričane, koliko so si tisti mladi nadebudni mladeniči takrat v Gorici dovolili, kaj so počenjali pri belem dnevu po parkih in ulicah z goriškimi dekleti! (En sam zgled: trije akademiki so pregovorili goriško gospodično, da bi se z njimi v Ljudskem vrtu fotografirala. Dva sta ji stopila vljudno ob bok, eden je prožil kamero. Ko je dekle, nič hudega sluteč, skrbno strmelo v fotografsko lečo, sta ji »oboževalca« bliskoma dvignila krilo in tretji je istočasno sprožil aparat.) Toda vsa trobila fašistične in pofašistične dobe trobijo v svet, da so Italijani nosili in da nosijo Slovencem kulturo. Hvala lepa za takšno omiko! Mi, Slovenci — nižje vrste pleme — imamo boljšo in višjo kulturo, čeprav .ni tri tisoč let .stara kot italijanska. Spričo takih »tradicij« italijanske visokošolske mladine, ni čudno, da se je Vatikan -1. 1950 toliko prizadeval, da bi italijanska vlada vsaj za sveto leto v Rimu prepovedala povorke brucovskih dni, Seveda, saj če bi se te tisto leto vršile, bi bili vsi romarji zbežali iz Rima s prvim vlakom! Po letošnjem brucovskem prazniku v Trstu smo čakali najprej na njegov odjek v tistih listih, ki so si zapisali v naslov in podnaslov obrambo morale. Bili smo pa razočarani. »Vita Nuova«, glasilo italijanske Katoliške akcije, ima v vsaki številki celo vrsto za lase privlečenih poročil o .krivicah in preganjanju vere v Istri.' »Vita Nuova« je napadla Slovence ob zadnjih volitvah zaradi (moralno čisto dovoljene) povezave z Osvobodilno fronto. »Vita Nuova« je hlastno ponatisnila članek »Katoliškega glasa« proti Radiu Trst II. »Vita Nuova« pa le zoper svinjarije italijanskih visokošolcev ni črhnila niti besedice, verjetno zato, da bi ne škodovala... »italijanskemu ugledu« v Trstu. GOSPO DARST V O | BOLEZNI IN NAPAKE VIN Z nastopajočo poletno toploto se veča tudi možnost za razna obolenja vin. O tem hočemo dati nekaj nasvetov in poleg tega se bomo še pogovorili o raznih napakah vin. Bolezni vin .so: cikanje (kis), za-vrelka, grenkoba in vlačljivost. Kakor pri vseh boleznih velja tudi za bolezni vin pravilo, da moramo skušati bolezni preprečiti, ker je zdravljenje bolj težko in do neke mere tudi negotovo. Preprečujemo zgoraj navedene bolezni na ta način, da skrbimo za hladne kleti, ker le v takih se bolje ohranjuje vino, da polagamo največjo skrb na čistočo kleti in sodov ter — kar -je najvažnejše — da pravilno ravnamo z grozdjem ob trgatvi. Vinski sod naj bo čist zunaj in znotraj. Zlasti moramo polagati največjo pažnjo na to, da niso sodi cikasti ali — kakor uh na splošno nekateri imenujejo — »močni«. Ti »močni« sodi so, cikasti (kisli). Take sode 'razkisamo s tem, da jih parimo z vrelo vodo, ki ji dodamo primerno količino sode, kakor so pač bolj ali manj kisli. Se .bolj e-nostavno je razkisovanje s paro s parnim kotlom. S parjenjem s sodo pa zamorimo v sodih tudi morebitno zalego zavrelke in dTUgih bolezni ter plesnobe. Cikanje vin je pri nas, žalibog, skoro splošno in le taki kletarji, ki vestno izpolnjujejo delo kletarjenja, imajo vina zdrava in ne kisla. Alkohol vina se spreminja v kis ob delovanju ocetnih glivic, ki delujejo pri toploti nad 20 stopinj. Ocetne glivice so v zraku in zato moramo paziti, da vino pride čim manj v dotiko z zrakom nerazku-ženo. V ta namen moramo ob trgatvi dodati grozdju ali moštu v sod primerno količino mctabisulli-ta ali žveplenokislega amonjevega fosfata. S tem bomo uničili vse morebitne klice bolezni in obenem pospešili vrenje, ker le popolnoma povreta vina ostanejo zdrava in lepo čista. Med letnimi pretakanji vi.n pa bomo sode primerno zažveplali, predno jih napolnimo, z 1 azbestnim trakcem na 200 1. Prazne sode -moramo dobro izprati s čisto vodo, jih dobro posušiti in nato dobro zažveplati, kar ponavljamo vsaka dva meseca. Zdravljenje cikastih vin je praktično nemogoče in cikanje lahko samo začasno zaustavimo, če ni že preveč razvito, toda moTamo jih čim-prej razpečati, ker se kis po dveh mesecih — in tudi prej pri Komunistične karieri se lomijo Beseda »izdajstvo« je najbolj priljubljena psovka komunističnih zaslužkarjev in revolucionarnih u-žitkarjev. Ni čudnega, saj jih ta neizbrisni pečat spremlja kot rdeča nit vse življenje zadnjih deset let. Izdali so vero svojih očetov, jezik svojih mater, izročila svojega naroda. Politična prepričanja pa so menjavali kot civiliziran človek telesno perilo. Večina teh iztirjenih in zavoženih ekzistenc se je prerivala po vseh mogočih političnih strankah ter je končno našla svoje zavetišče tam, kjer so osebnost, značajnost, .možatost, narodna zavest, krščanska izročila, kulturna samobitnost, svoboda misli in .besede, demokracija in podobne duhovne pridobitve človeka dvajsetega - stoletja izgubile vsako veljavo že zato, ker so nositeljem in propagandistom .komunizma ostale vse te značilnosti španska vas v otroški dobi ali pa so jih zavrgli v zrelejših letih pod pritiskom občutka manjvrednosti in pod težo nevoščljivosti ali celo iz golih špekulativnih ,pobud. Prav zato kipijo iz mračnih duš na površje jeza in b&sna zavist proti slehernemu pripadniku ra- Falirani študenti že od pamtive-ka sem izlivajo svoje sovraštvo na tiste, ki so si z vztrajnostjo in pridnostjo, z delom in trudom pridobili nekaj več umskega kapitala. S samim tem dejstvom so postali žive priče proti tistim iztirjencem, ki opravičujejo svoje šolske polome l vsemi mogočimi jalovimi izgovori. Ti polomi so v ogromni večini sadovi lenobe ali pa duhovne omejenosti. Prav zato komunistični zaslužkarji s tako strastjo in zavistjo blatijo in preganjajo umski kapital, kakor udarjajo njihovi redki akademski tovariši proti tvar-nemu kapitalizmu. Komunizem se namreč zaveda, da je visoka umska raven njihov največji sovražnik, saj uspeva komunizem samo tam, kjer vlada tvarna in umska beda. Prav zato ni komunizma ne na Angleškem, niti v ZDA, ga ni v skandinavskih naprednih državah,'niti v Švici, Belgiji in na Nizozemskem. pravljanje, debatiranje in odkriva nje resnice bob v steno. Po vsem tem nam ne bo težko razumeti, zakaj komunistično »Delo« in njegovi Titovi ubežniki spravljajo v svet toliko laži, obrekovanja in natolcevanja proti SDZ. Tisti včerajšnji Titovi zvestobarji, dov na premijo za polomljeno mobilizacijo komunističnih sopotnikov, ker se število partijskih simpatizerjev na vsem podeželju v zadniem času tako občutno, niža. da so same užitknrske kariere v resni nevarnosti. Anrnak naš narod v resnici nima toliko socialnega čuta. niti solidarnostne pripravljenosti da bi reševal komunistične kariere, saj je v preteklosti doleo plačeval partijski davek za vzdrževanje komunističnih z.a-Siužkariev, ki so aa v zahvalo še zmerjali in zaničevali. Hrbti se obračalo danes proti partiji in v tem ima gotovo nrecei zaslug tud> SDZ. Nič čudnega če so Titovi ubežniki besni nanio. SDD priredi 21. t.m. IZLET na Belopešiia jezera Prijave na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-11 - telef. 62-75. visoki vročini — povrne vedno močneje. Cikasta vina razkisujemo na ta način: najprej omrtvimo glivice te bolezni s tem, da dodamo vinu 15 gr metabisulfita na 100 1, čez par dni pa dodamo 80-150 gr kalcijevega karbonata (»Carbonato d' calcio«) na 100 1; količina je odvisna od stopnje kisline. Je še več drugih tovrstnih sredstev, katerih naštevanje bi bilo predolgo. Eden glavnih pogojev, da se vina ne bodo kisala, je tudi to, da držimo sode vedno polne in dobro zamašene, slučajno nepolne sode pa moramo držati zažveplane. Zavrelka, grenkoba in vlačljivost pa so bolezni, ki so izključno posledica nepravilnega ravnanja z moštom ob trgatvi; to je, če nismo pomagali moštu do popolfiega po-vretja. Pri zavrelki vino zbledi, se zgosti in zadobi duh po gnilem sadju. Ce je bolezen v začetku, ga taki j pretočimo v čist in »drav sod. Pri pretakanju moramo paziti, da pride vino čimmanj v dotiko z zrakom. V tako pretočeno vino dod ■-•-mo 10 gr metabisulfita na 100 1, da s tem zamorimo glivice te bolezni; obenem z bisulfitom dodamo vinn tudi po 1 kocko »Solfito tanina« na 100 1. Ker se tako vino navadno ne sčisti samo, ga bomo čez kakih 10 dni čistili s čistilom »1-2« ali s špansko zemljo. Grenkoba vina (»agro-dolce«) je neozdravljiva. Zato ponavljamo, moremo jo preprečit; le s pravilnim ravnanjem z moštom: to je ob vretju vina naj bo v kleti toploSe od 16 do največ 25 stopinj. Višja toplota lahko povzroči to bolezen. Grenka vina moramo ali takoj razpečati ali uporabiti za žganjekuho. Vlačljivost vina lahko nastane le takoj po vretju mošla. Ce mošt ne povre popolnoma in ostane v njem še sladkor, je možno, da la sladkor neke posebne glivice spremenijo v sluz. Spoznamo bolezen, ker pri točenju ne šumi. temveč teče kot olje. Vlečljivo vino pretočimo v zdrav sod ,in ga pri tem dobro prezračimo in pretolčemo. To napravimo s tem, da ga prelivamo iz brente v brento ali nataknemo na pipo raz-pršilnik. Pretočenemu vinu dodamo po 1 kocko »Solfito tanina«. Ker se tudi taka vina navadno ne sčistijo sama, jih bomo po 10 dneh očistili s čistilom »1-2« ali s »špansko zemljo«. Imamo tudi 'bolezen, ki jo imenujemo kan, katero vsakdo pozna. Pri kanu se alkohol razkraja v vodo in ogljikovo kislino. Bolezni se obvarujemo, držimo sode vedno polne ali nepolne na vrhu zažve-plamo. O napakah vina bomo pisali pa ob drugi priliki. GLASBENA SOLA S P M Javni nastop ppcev bo v četrtek 18. junija t. 1. ob 20.30 v Avditoriju. Nastopijo gojenci instrumentalnih oddelkov: klavirja, violine in harmonike ter Godalni orkester Vabila dobite na sedežu SPM v Machiavellijevi ulici 22 II, Interni nastop go jencev pa bo v ponedeljek 15. junija ob 20.30 v dvorani v Machiavellijevi ulici 22-11. Vabljeni so starši in po njih vpeljani gosti! VESTI s TRŽAŠKEGA } - Politične kanalje Podeželske debate KP teorija in praksa Skrpucalo, ki leže vsak ponedeljek kukavičja jajca v »Giornale di Trie&te« in ki pMa italijansko publiko v Trstu s »humorjem« želodčnih krčev, je izlilo v svpji zadnji številki 8. t. m. pod naslovom »Essenza di una lotta« na Slovence in Slovane ves smrad, ki lahko pride samo iz megalomanije skisanih možganov po rasističnem totalitarizmu udarjenega idiota, ki je prespal vso evolucijo zadnjih 150 let. Ta človek si upa še danes italijanskemu ljudstvu servirati take cvetke kot: »Borba od Trsta do Zadra se vodi med ljudmi razvite civilizacije jn onimi, ki So vsaj za 500 let nazaj«, »med gospodarji in najemniki«, »med domačini in tujci«. Italijanska mesta, ki jih primerja s plemenitimi starimi čed-nostnimi matronami, se morajo boriti proti predrznim slovanskim kmetom, ki so vdrli v hišo skozi okno! Ta borba je borba med kvalitativno boljšimi in slabšimi. Pri tem se sklicuje v dpkaz za svoje zlagane trditve na dogodke meseca maja, 1945, pri. katfrih naj 'bi. Slovani pokapali vso svojo človeško in kulturno inferiornost. Trdi še, da ni sp Slovani ničesar doprinesli Trstu in njegovemu razvoju! Tako ostudnega in narodnostno mržnjo med Italijani, in Slovani v taki potenci podžigajočega pisanja nismo še zasledili po vojni v italijanskem tisku! Ugotavljamo samo: internacionalna komunistična revolucija po končani vojni 1. 1945 ni zahtevala žrtev samo med Italijani, ampak tudi med Slovenci in Slovani: in v Italiji sami je takrat padlo na sto-ti-soče ljudi. Ali so .tudi tam ugrabljali in likvidirali Slovani? Slovenski in hrvatski kmet zadnjih 100 let ni bil nikoli suženj, spolovinar ali najemnik italijanskih veleposestnikov, ampak sam svoj gospodar na svoji zemlji! O-tresel se je tudi okovov italijanskih mestnih oderuhov s pomočjo svoje ogromne zadružne organizacije. S pomočjo svojih šol se je dvignil tako visoko, da je prišel konkurirat itudi italijanskemu mestnemu trgovcu. Ta naravni ip logični razvoj, ki: je še pred 1. 1900 socialno in gospodarsko osamosvojil slovanskega človeka, prikazuje pisun kat predrzno vdiranje Slovencev in Hrva-' tvo v italijanska mesta in v italijansko posest. Naš slovenski In hrvatski kmet ne živi z oslom, kozo in ovco v istem prostoru,, ne živi v hribovskih votlinah (»sas-si«), kakor še to dogaja še danes v južni in celo v srednji Itajiji. Med slovenskimi. kmeti ni analfabetov. Vsak tujec, ki pozna naš Kras, naše vasi, naše hiše in domove našega kmeta, kjer ima sko-ro vsaka hiša radio, kjer vladata čistoča in snaga, ki bi jo lahko za-Midal marsikateri meščan, ta bo onemu pamfletu o 500-le.tni zaostalosti in manjvrednosti slovenskega in hrvaškega prebivalstva zabrusil v obraz: nevošljiva podla laž. In .kaj so dali Slovani Trstu? I-mena Cosulich, Tripcovičh, Gero- limich, Gopeevich, Kalister, Polič, Gorup, Gorjup, Mankoč, Truden, Maehne in druga govore dovolj zgovorno o doprinosu ljudi slovanskega pokolenja k veličini Trsta do prihoda Italije 1. 1918. Ze samo dejstvo, da je bilo v Trstu do prisilnega -fašističnega poitalijančenja priimkov 80 odstotkov prebivalcev, ki so nosili priimke neitalijanskega, po ogromni večini slovanskega izvora, govori dovolj jasno, da je Trst postal to, kar je, s slovanskim trudom, spojenim z židovskim, nemškim, grškim in tudi armenskim delom in kapitalom. Ali niso zidali hotela Exce,lsior s slovanskim denarjem? Ali niso bili vsi. grlj.ans.ki hoteli z obalo in kopališči slovenska last? Ali ni bilo vse ogromno posestvo pri Orehu ONoghere) last slovenske Kranjske, hranilnice? Ali niso bili plavži pod Skednjem zgrajeni od Kranjske industrijske družbe? Danes, po 25-letnem .uničepju .vseh slovenskih kulturnih, in go-; spodarslfih jpvodov, po fašistični .Italiji, potem ko je bila, Slovencem: povzročena samo. v. Trstu ško-. da, ki gre y desetine milijard, ki Še ni ‘bila povrnjena in ki jo Slovenci še vedno terjajo, dane? zanikati Slovanom ogromen doprinos k rasti in veličini Trsta, pomeni zavestno varati italijansko in mednarodno javnost! Preteklo soboto ,in nedeljo so se Vidalijevi komunisti spravili iz mesta na deželo, kjer so nameravali organizirati javne »debate« na vaških trgih. Prvi poizkusi so klavrno propadli. Udeležba je bila namreč tako neznatna, da bi vsak pameten človek »debate« niti ne začel. V Borštu ni bilo pred govornikom niti enega človeka, le nekaj se jih je mimogrede ustavilo v senci na koncu trga in prisostvovali slavni »debati« o življenju v Sovjetski zvezi. Ko je govornik zmagoslavno zaključil dvoj »neizpodbiten« govor, je ponosno odšel poročat centrali v Trst, da mu na javni »debati« nihče ni upal ugovarjati, ker so bile vse njegova besede tako stvarne in neovrgljive. Naj Še omenimo, d? 30 v Boršt pripeljali štiri Ricnganjce ,in kljub temu.. je bilo vseh poslušalcev samb polovica od števila navzočih policajev, .ki. so jih. varovali. Bidovec je vpil in napadal, da je SpZ proti. STO-ju. Ce bi bil sestanek bolj resen, bi bila, Borštani zalučali ikomirrfopmistom v, obraz: Ali niso (biji še L 1947 današnji, kom.infor-misji ga jto, da, Trst pride pod komunistično Jugoslavijo, ko je J6e Slovenska demokratska zveza postavila .1. 1947 kot prvo točko svojega programa ohranitev Svobodnega tržaškega, ozemlja? Kje šo bili kpmipformisti, ko je SDZ že leta 1948 razposlala obšir- 280110« u Zgoniku Na binkoštni ponedeljek dopoldne je bilo pri nas .slovesno blagoslavljanje dveh novih zvonov, katerim je botrovalo 24 domačinov. Praznika se je udeležil .tudi go-riški nadškof, katerega je v lepem nagovoru poedravil nekdanji zgo-niški učitelj, g. Anton Kostnapfel. Domači zbor je nato zapel dve priložnostni pesmi, ki sta dali cerkvenemu prazniku »krsta zvonov« izredno lep domači narodni pečat, katerega je tako ^ivo in zgovorno podčrtavalo cvetje iri ves prav o-kusno izdelan okras zvonov in o-koiice. Domdčini so s tem jasno izpričali svojo ljubezen do domače cerkve. Cerkveni goli obred blagoslova zvonov brez aktivnega sodelovanja slovenskih vaščanov bi bil mrtva črka brez duha in življenja, zlasti še ker je bil ve? obred v mrtvem latinskem jeziku. Upali smo, da bo goriški nadškof počastil s svojim dolgim obiskom med nami tudi našega župnika, ki je ta dan slavil deseto obletnico svoje nove maše. Toda važ-ini’ uradni ppsli mu niso, dovolili, da bi nekoliko podrobneje spoznal pošteno in iskreno slovensko srce. Zgoniškemu g. župniku čestitamo k njčgovi desetletnici duhovniškega delovanja in mu želimo vedno večjih uspehov v vzvišenem poklicu. Način, kako brez poznavanja predmeta in njegovega bistva italijanski opazovalci površno in lah-koumno presojajo tržaško vprašanje, prihaja najbolje do izraza v Članku »Risppsta a Tito«, ki ga je v »Corrrere della Sera« od 26. ma-cbjavil Augusto Guerriero. Zato ne bo odveč, če se ob tem dokumentu italijanske površnosti nekoliko pomudimo. Zanj je bil De Gasperijev odgovor Titu dostojen zemlje visoke kulture nasproti zemlji in narodom, katerim Guerriero odreka ysako kulturo. Mi smo grobi , v svojih izrekih, je rekel Tito,, in kot pravi Guerriero, je ta lani zahteval i morje i Trst. . Letos p>a, pravi Guerriero, ni govoril o morju, pač pa je mislil na Trst. Mi s svoje strani smo poudarja-i samo to, da bi bil že čas, da se Italija že enkrat postavi na stališče pogodbe, ki jo doslej v ničemer ni spoštovala. Z mirovno pogodbo je bilo, kot pravi Guerriero, doseženo, da je bila s Svobodnim tržaškim ozemljem preprečena priključitev Trsta Jugoslaviji. Svobodno tržaško o-zemlje naj bi potemtakem .bilo le sredstvo. Vendar so pa tvorci mirovne pogodbe z ustanovitvijo Svobodnega tržaškega Ozemlja hoteli ustvariti nevtralno področje med Italijo in Jugoslavijo, da bi tako onemogočili in izključili vsako medsebojno trenje :in da bi tako ustvarili in odprli edino svobodno izhodišče za ‘Podonavsko Evropo, kateri je bilo to izhodišče leta 1918 odvzeto. De Gasperi je, kakor pravi Guerriero, rešil Trst; v resnici je pa na najboljši poti, da ga ugonobi. Italijani so, kakor dalje meni Guerriero, predlagali narodnostno (etnično) črto, ne da bi vedeli, da bi ta pomenila, da se Nabrežina-De-vrn, Zgonik in Repentabor priključijo Jugoslaviji, ali bolje z izrecnim namenom, da bi narodnostno črto uveljavili samo na področju B, m pa na področju A ter se pri tem-smatrajo v pravu In krivdo za odbijanje tega neresnega predloga vale na Tita. Tito, po Guerrieru, ne sprejema narodnostnega načela. Po čem pa naj se ravna to načelo, če ne po volji, ki bi ga izrazilo sanio prizadeto prebivalstvo? Ali kaj vidimo? Guerriero jemlje za podlago ljudsko štetje, ki ga je izvršila Italija 1921, in pozablja, da so za dosego italijanske .večine na tržaških občinskih volitvah razen proporca 240 : 40 morali poklicati. in pripeljati še glasovalce iz Buenps Airesa. To narodnostno načelo velja torej za Italijane toliko kot narodnostna črita, v stvari je pa .čista prepara. Kar torej počenja Augusto Guerriero, ni torej nič drugega kot poskus, z namerno izkrivljenim prikazovanjem zabrisati resnico. Jugoslaviji, kateri Trst ni potreben in ki ga danes niti ne zahteva, kliče skupaj z De Gasperijem: »Trsta ne boste dobili!« Trstu pa, Ione zahteva drugega kot to, da njegov glas ne bi bil pridušen in krivo prikazovan ter tolmačen z gla- ali zloba? sovi istrskih beguncev, atentatorjev in dopremljenih glasovalcev, pa zakliče: »Usoda Trsta je odločena!« Tito v svojih zadnjih govorih ni trdil: »Trst je zame važen in mi mora zato pripasti«, mesto tega so pa mnogi Tržačani nagleševali, da za svoje blagostanje ne potrebujejo italijanskega vtikanja, enako kot ga niso p»trebovali skozi trinajs stoletij tržaške zgodovine. Augusto Guerriero seveda ne ve, da so Italijani v Trstu .le doseljenci. Enako on ne ve. da so Slovenci na. Tržaškem avtohtono prebivalstvo. On ne ve, da v Trstu ni IUljja-na, ki hi svoje bivanje v Trstu mogel dokazati za dve sto let nazaj. Op n,e ye, da v tržaški okolici tako rekoč ni, Slovenca, ki ne bi mogel ugotoviti svojih prednikov za vsaj^tirj .sto, let nazaj. On ne ve, da .na Tržaškem, Slovencem, ki so tukaj ‘rojeni pa niso italijanski državljani, ne priznavajo jaynih pravic, dočim te. pravice v Trstu priznavajo istrskim beguncem in bivšim karabinjerjem. Vsega tega on ne ve, zato se moramo vprašati, kako si tedaj more drzniti, da o vsem tem piše in govori. Ce pa on to ve, kako se .tedaj drzne .tako nesmiselno pisati v listu, ki ga smatrajo ta -glasilo-Italije, to je v »Corriere della Sera«? Kdo bi se torej čudil, če tako krivo obveščeni Italijani kažejo tako pogrešeno in tako popolno nerazumevanje za naše stvari! To pa ne pomeni samo apel na neznanje italijanskih čitalcev, ampak, kar je zaradi resnosti današnjega položaja še manj odgovorno, apel na lahkovernost in neobveščenost ameriškega javnega mišljenja. no spomenico za ohranitev !STO-ja vsem članicam Združenih narodov? Ali ni kominformistična partija 1. 1950 prepovedala kominformistič-nim svetovalcem v slovenskih občinah sodelovali v akciji slovenskih občin -za obrambo STO-ja, ko je to predlagal Slovenski odbor za obrambo STO-ja? Ali se niso ko-minformisti v tržaškem mestnem svetu, ko so iredentisti predlagali, naj se vrne STO pod Italijo, izdajalsko vzdržali glasovanja, namesto da bi bili .podprli opoz-icijo skupine za neodvisnost? Ali ni kominformistična partija marca 1. 1952 gnala tržaško delavstvo v štrajk ob strani fašistov in iredentistov proti STO-ju zato, da se izroči u-prava cone A v roke Italiji? In ti ljudje z revolveržurnaiom »Delom« si upajo spdaj tolči po prsih, da so oni in samo oni borci za STO! Slovenski kmet ih delavec pa sta jih spoznala. Vpijejo, in zmerjajo samo zato, da prikrivajo pred slovenskim narodom izdajalsko politiko, ki jo vodi vodstvo kominfor-mistične partije zakulisno in prikrito proti STO-j-u. Nič boljša- ni bila usoda komin-iormis-tične debate v Ricmanjih in v Zgoniku. V nedeljo proti večeru so komunistični govorniki po izkušnjah iz Boršta poskrbeli v Zgoniku vsaj za navidezno udeležbo in so pripeljali s tovornim avtomobilom nekaj -tako imenovanih koristnih tepcev. Tem se je pridružil še kak radoveden domačin, tako da je bilo na trgu kakih 20 ali 30 ljudi. Za odsotne so organizatorji »debate« poskrbeli pa z zvočniki, ki so daleč po vasi raznašali ogorčeno besnenju Vidalijeveg-a ljubljenčka Si-škoviea. Temu otroku ,so v Trstu napolnili ušesa s tako količino psovk in zmerjanja na račun vodstva SDZ, da je bil revež ves plav od razburjenja, ko je dal duška občutkom, ki so polnili njegovo mlado srce.... Tudi ta govornik je odšel zmagoslavno v Trst. Nihče ni pobil njegovih »drznih in objektivnih« misli. Tem otroškim »debatam« se naši ljudje posmehujejo. Živo se še spominjajo pravih, resnih debat iz Trsta in Nabrežine, kjer Se je morje praznih besed in potvori) rdečih govornikov razbilo ob granitnem, stvarnem dokazu čiste resnice, ki -so jo -prikazali nasprotni, demokratski govorniki. Gotovo tudi komunisti niso pozabili učinka omenjenih debat iz Trsta , in Nabrežine. Zato so oni sedaj, začeli prirejati. svpjevrstne debate, na katere , ne povabijo nasprotnika iz enostavnega razloga, ker so sami najbolj prepričani, da jih vsak trezen in razgledan človek takoj »zašije«. T.o otroško igro kominf-ormistov so naši kmetje in delavci na deželi takoj spoznali. Kominformistom bi svetovali . e-no: naj se lotijo raje s podobnimi debatami v tovarnah, kjer bodo prej ujeli kakega kalina kot /pa na deželi, kjer imata zdrav razum m razsodnost še vedno prvo besedo.... TBZStRUa Učenci in učenke Državnega dvoletnega industrijskega tečaja s priključenim HI. razredom na Opčinah priredijo ob zaključku šolskega leta 1952-53 šolsko razstavo svojih izdelkov. Otvoritev razstave bo v soboto 13. t. m. ob 10.30 dopoldne in bo odpnta do 14. junija t. m. nepretrgoma do 20. ure. Obisk razstave priporočamo! OBČNI ZBOR S D D V. redni letni občni zbor Slov. dobrodelnega društva v Trstu bo v nedeljo 14. junija 1953 ob 9.30 na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-11 s sledečim dnevnim redom: 1) Otvoritev in prečitanje zapisnika IV. obč. zbora 2) Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika 3) Razprava o poročilih in .razrešnica glavnemu odboru po nadzornem odboru 4) Volitev novega odbora in nadzorstva 5) Predlogi in slučajnosti Dostop imajo samo člani SDD in gostje s povabilom. Tajništvo Smo in bomo še spregovorili p sestavi komisije za -slovenske učbenike. Danes -bi podali le kratek pregled izvršenega dela te komisije, imenovanje za šolsko leto 1952-53. Znano je, da je vsakoletna komisija za učbenike spravila v tisk precejšnje število rokopisov. !S tekočim šolskim letom naj bi se bil način sestavljanja teh učbenikov še izboljšal. In ker gre šolsko leto h koncu, je možno že danes podati »uspeh« tega izboljšanja: Komisija, ki je bila sestavljena po željah načelnika Prosvetnega urada in ne po potrebah slovenskega šolstva, je imela v teku celega šolskega leta eno samo sejo. Nohen učbenik ni bil tiskan, pripravljeni rokopisi pa ležijo kot pozabljeni! Ntečelnik Prosvetnega urada bo verjetno znal v zagovor povedati, da pač ni mogel v tako kratkem času prevzeti vseh naloženih funkcij in da je zato .prišlo tu in tam do zastoja. Toda ali ste že slišali kdaj o nanovo imenovanem posta-jenačelniku, .ki je ustavil promet skozi postajo za dobo enega leta zato, da je preštudiral svoje nove dolžnosti? In če je prišlo že do zastoja, zakaj_ je prišlo do tega samo na slovenskih šolah? Vemo namreč, da so istočasno doživele italijanske šole velik napredek prav po prizadevnosti istega šefa Prosvetnega urada ZVU. Prekinitev tiskanja slovenskih učbenikov je ena izmed pridobitev, ki jih je slovenska šola deležna s strani Prosvetnega urada. Toda kot so vse ostale -zahteve slovenskega šolstva življenjske važnosti, ie tiskanje slovenskih knjig ena najvažnejših. Ovirati tisk slovenskih učbenikov v -taki meri, da ne izide nobeden ,pa je isto kot tisk prepovedati! Toda prepovedati narodu tiskanje učbenikov v njegovem lastnem jeziku, pa je proti -načelom najosnovnejših človečanskih pravic. Pred -kratkim je marsikateri slovenski šolnik nepričakovano inašel v svojem osebnem predalu v šoli malo -knjižico, v kateri je bil v slovenščini tiskan zadnji govor predsednika Eisenhovverja. NI ga Slo-1 venca na Tržaškem, razen par ti-stih, ki ne vedo, kaj govorijo, da; ne bi -tega govora stoodstotno odo-i braval.. Toda hvalevredna demokratična načela, ki so v tem govoru teoretično jasno podana, bodo ■ Šolska prireditev Slovenska osnovna šola pri Sv. -Ivanu priredi v ponedeljek 15. junija ob 20. uri v Avditoriju pravljično igro: »Pepelka« v štirih dejanjih. Vabljeni so starši in ljubitelji mladih. Pridite! Vstopnice dobite pri ravnateljstvih osnovnih šol. imela pomen le takrat, kadar sr bodo po njih ravnali v prvi vrsti tis,ti, ki so to dolžni storiti. In če bi šof Prosvetnega urada ZVU upravljal t-udi slovenske šole na Tržaškem v smislu tega govora.. potem Sloveniji ne bi bili izpostavljeni narodnemu preganjanju-, ki so ga začeli danes Italijani spet obnavljati. dolina Ob zaključku šolskega leta je naša ljudskošolska mladina priredila res lepo uspelo spevoigro-»Dve Marički«. Igro sta režirala g. Učitelj Strnad in g. kaplan Jakomin. G.čna Zora Saksida je pa vodila rajanje. Otroci so se lepo vživeli v svoj»e vloge, tako da je -igra potekala naravno, -brez kakih težkih mučnih zadreg. Vsi so igrali dobro, kar ni malo, če pomislitpp ,da je bilo nad trideset igralcev, in da ?o . vsi novinci. Posebno ,sta se izkazali dve Marička (plinjpija iq Livija. Fer-luga) ,in čevljarski v^jepec Savino 'Sanp.ip, ki je s avojiip glavnim nastopom v tr.etjem dejanju res navdušil občinstvo. Občinstvo, zlasti domačini,, je v lepem številu, obiskalo obe prireditvi, popoldansko . in večerno. O-kolišlfe vasi iso bile sicer bolj slabo . zastopane. Dolinska ljudska šola — učitelji in učenci. — so lahko ponosni s svojim zaključnim -delom. Odgovorni urednik: dr. Janko Jel Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu zdravnik Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema od 15. - 17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Stanovanje: Strada di Fiume 20/111 ZOBOZDRAVNIK of. mimm darilo v Nabrežini št. 130-1. sprejema od 18 - 20.30 ure USlZBPj) II Deske smreko-tunetuvalcl f ve, macesnove poUjitliihl £ in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje -- CALEA TEL. 30441 t R S T Via!« Sonnlno, 2 4 ZAHVALA Ob tragični izgubi našega ljubljenega brata in svaka is 4t se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za sočustvovanje in tolažbo. Posebno zahvalo izrekamo prečenski mladini in ostalim domačinom, ki so na tako plemenit način pri-spevali zg pogrebne svečanosti. Prav tako dolgujemo zahvalo gospodu župniku in šempolajskemu oktetu, kot tudi mnogim znanim in neznanim, ki so pokojniku izkazali poslednjo čast. Vsem jrrisrčna hvala. Prečnik, 7. junija 1953. Žalujoči: brat JOŽE .FERJANČIČ, svakinja VIDt\ in nečakinja EDA. suv tmtm-miga Kam bomo šli letos na nedeljske izlete ali na letovanje? Na REPENTABOR vendar, kjer Vam v -novodograjenem hotelu M 44 bivša gostilna RAUBER postrežejo z izvrstno domačo kuhinjo in vinom vseh vrst. Posebnost domači pršut, piščanci in slaščice ter kraški teran. Oddaja sob bodisi v poletni sezoni kot za stalno. Cene nizke! Obiščite nas in se boste prepričali. Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP --- TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 Cormons - prov. Gorizia Ne izgubljajte časa po nepotrebnem) Agencija Celeritas TRST, ul. Machiavelli 13, tel. 31-404 Vam o najkrajšem času oskrbi osakovrstne uradne listine, potne liste, vizume, anagrafske izoleČke, pre* oode o in iz tujih jezikoo,poeroolje.nje uradnih akton Izpolnjuje prošnje za prehod meje v FLRJ in jih izroča Delegaciji v rešlteo. Vse o najkrajšem času in za nizek honorar Se priporočamo)