VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juniju 2023 ..............................................................................................................3 Razvoj vremena v juniju 2023 ............................................................................................................... 27 Podnebne razmere v Evropi in svetu v juniju 2023 ............................................................................... 34 AGROMETEOROLOGIJA 40 Agrometeorološke razmere v juniju 2023 .............................................................................................. 40 HIDROLOGIJA 45 Vodnatost rek v juniju 2023 ................................................................................................................... 45 Temperature rek in jezer v juniju 2023 .................................................................................................. 51 Dinamika in temperatura morja v junija 2023 ........................................................................................ 54 Količine podzemne vode v juniju 2023 .................................................................................................. 60 ONESNAŽENOST ZRAKA 66 Onesnaženost zraka v juniju 2023 ........................................................................................................ 66 POTRESI 76 Potresi v Sloveniji v juniju 2023 ............................................................................................................. 76 Svetovni potresi v juniju 2023 ................................................................................................................ 79 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 80 FOTOGRAFIJA MESECA 85 Fotografija z naslovne strani: Sredi meseca se je tudi v višjih legah začela košnja. Mala gora, 13. junij 2023 (foto: Iztok Sinjur). Cover photo: In the middle of the month, mowing also started in the higher areas. Mala gora, 13 June 2023 (Photo: Iztok Sinjur). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Nataša Sovič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JUNIJU 2023 Climate in June 2023 Tanja Cegnar unij je prvi mesec meteorološkega poletja. Temperatura junija v dolgoletnem povprečju narašča, sončni žarki pa že dosežejo največjo moč, zato se moramo sredi dneva pred njimi zaščititi. Na državni ravni je bil junij 2023 za 0,8 °C toplejši od normale, sonce je sijalo 103 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1991–2020, padlo je 96 % toliko padavin kot v junijskem povprečju. J Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka junija 2023 od povprečja obdobja 1991–2020 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1991–2020, June 2023 Agencija Republike Slovenije za okolje Povsod je bilo topleje kot normalno. V veliki večini države je bil odklon nad normalo med 0,5 in 1 °C, nekoliko manjši je bil na severovzhodu države, nekoliko večji pa v delu Zgornjega Posočja. Junijski vročinski val je bil kratek, a precej izrazit. Največ dežja je junija padlo v delu Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp ter na Pohorju, ponekod tudi več kot 200 mm. Najmanj dežja je bilo ponekod na Štajerskem, Dolenjskem, jugozahodu države in skrajnem severozahodu države. Na nekaj merilnih mestih je padlo le okoli 50 mm dežja. Junija so bile tri epizode vremenskih neurij, ki so povzročila gmotno škodo. Več dežja od normale je bilo na Koroškem, v delu osrednje Slovenije, Gorenjske, Štajerske in Prekmurja. Večina presežkov na omenjenih območjih je bila do 30 %, bilo pa je tudi kar nekaj merilnih mest z več kot 50 % presežkom nad normalo. Na več kot polovici ozemlja je bilo manj padavin od normale, primanjkljaj na veliki večini merilnih postaj ni presegel 30 %, na nekaj merilnih mestih pa je padla le okoli polovica običajnih padavin. Glede na normalo je sončnega vremena primanjkovalo na severovzhodu in vzhodu države, vendar primanjkljaj ni presegel desetine normale. Največji presežek nad normalo je bil v visokogorju, na Kredarici je bilo 30 % več sončnega vremena kot v povprečju primerjalnega obdobja, v nižini pa odklon ni presegel desetine normale. Na Kredarici je bila snežna odeja najdebelejša prvi dan meseca z 290 cm. Sneg je tla prekrival 23 dni. 30 Ljubljana Temperatura (°C) 26 22 18 14 10 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 12 Temperatura (°C) 10 Kredarica 8 6 4 2 0 -2 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v mesecu juniju, prikazani so homogenizirani in dopolnjeni podatki Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in June V prvih osemnajstih dnevih meseca so se izmenjevali nadpovprečno topli in hladni dnevi, odkloni od normale so bili razmeroma majhni. Junija je bilo eno izrazito nadpovprečno toplo obdobje, v katerem je bil med 21. in 23. junijem tudi prvi vročinski val tega poletja (slika 1). V Ljubljani je bila povprečna junijska temperatura 20,8 °C, kar je 0,7 °C nad normalo. Povprečna junijska temperatura v doslej najtoplejših junijih 2022, 2019 in 2003 je bila 23,4 °C, četrti najtoplejši je bil junij 2021 s 23,1 °C, sledi junij 2017 z 21,7 °C. Najhladnejši je bil junij 1962 s 16,2 °C, s 16,4 °C 4 Agencija Republike Slovenije za okolje mu sledi junij 1974, le nekoliko višja je bila povprečna junijska temperatura v letih 1956, 1975 in 1989 (16,7 °C). Navedeni so homogenizirani podatki. Slika 3. Reka Kolpa se je v zgornjem toku le počasi ogrevala. Laze pri Predgradu, 24. junij 2023 (foto: Iztok Sinjur) Figure 3. The Kolpa River warmed slowly in upper river flow. Laze, 14 June 2023 (Photo: Iztok Sinjur) Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila v Ljubljani 15,2 °C, kar je 0,7 °C nad normalo. Najhladnejša so bila jutra junija 1962 z 10,5 °C, najtoplejša pa junija 2003 s 17,3 °C, druga najvišja je bila povprečna jutranja temperatura junija 2019 (17,2 °C). Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 26,6 °C, kar je 0,8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Junijski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 30,1 °C, na drugo mesto se uvršča junij 2022 (29,9 °C), sledi junij 2019 z 29,6 °C, četrti najtoplejši je bil leta 2021 z 29,4 °C. Najhladnejši so bili popoldnevi v junijih 1962 in 1975 z 21,7 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na istem mestu, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature, zato je priporočljivo uporabljati homogenizirane podatke, kar smo v tej razvrstitvi naredili tudi v tem članku. 30 Število dni 25 Ljubljana Topli Vroči 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 4. Število toplih in vročih dni v juniju Figure 4. Number of days with maximum daily temperature at least 25 and 30 °C in June Tako kot v nižini je bil junij 2023 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 6,0 °C, kar je 1,0 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši je bil junij 2019 z 8,9 °C, leta 2003 je bila povprečna junijska temperatura 8,8 °C, junija 2022 pa 8,3 °C. Doslej najhladnejša sta bila junija 1962 in1974 z 1,3 °C, 1,5 °C je bilo v juniju 1956, v junijih 1985 in 1989 pa 1,6 °C. Na sliki 2 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna junijska temperatura zraka na Kredarici. Prikazani so homogenizirani in dopolnjeni podatki. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Junija 2023 takih dni na naših nižinskih merilnih postajah ni bilo, na Kredarici pa sta bila dva taka dneva. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. V Ratečah in na Babnem Polju jih je bilo po 10, v Slovenj Gradcu, Novi vasi na Blokah in Lescah 12, v Kočevju 13, v Postojni 14. Večina merilnih postaj je poročala o 15 do 20 takih dni. Na Bizeljskem jih je bilo 22, v Črnomlju 21, na Obali 27 in v Biljah 28. V Ljubljani je bilo 19 toplih dni. Od sredine minulega stoletja v Ljubljani še ni bilo junija brez toplih dni. Največ doslej jih je bilo junija 2019, in sicer 29, junija 2022 jih je bilo 28, na tretje mesto se uvrščajo juniji 2003 in 2017 ter 2021, ko je bilo 26 toplih dni, najmanj jih je bilo junija leta 1989, ko so bili le štirje topli dnevi. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. V Ratečah in Postojni je bil en tak dan, v Novi vasi dva, na Babnem Polju trije, po štirje v Mariboru in Slovenj Gradcu, po pet v Celju, na Letališču ER Maribor in Grosupljem. V Biljah jih je bilo devet, v Portorožu sedem. V Ljubljani je bilo šest vročih dni (slika 4). Največ jih je bilo v junijih 2022 in 2003, ko so našteli po 16 takih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo 22 junijev brez vročih dni. 22 Temperatura (°C) 20 18 Kredarica 16 14 12 10 8 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 38 Temperatura (°C) 36 34 Ljubljana 32 30 28 26 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura (°C) 36 34 32 Murska Sobota 30 28 26 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 5. Najvišja junijska temperatura, prikazani so homogenizirani in dopolnejni podatki Figure 5. Absolute maximum air temperature in June Junijski vročinski val je bil kratek, a precej izrazit. Glede na dolgoletne nize homogeniziranih in dopolnjenih vrednosti so se ponekod rekordom približali na stopinjo Celzija ali manj (na primer na Letališču Cerklje ob Krki, Rogaški Slatini in Voglu). Vročinski val je izstopal po visoki najnižji dnevni temperaturi (na primer: 21,7 °C v Dobličah 21. junija in v Kopru ter Sevnem 22,7 °C dan oziroma dva kasneje) in dnevni povprečni temperaturi. Ponekod je 21. ali 22. junija povprečna dnevna temperatura presegla 27 °C, kar je 7 ali 8 °C nad normalo za ta čas leta. Ponekod, na primer v Metliki, Novem mestu in na Lisci, smo se precej približali rekordni junijski vrednosti, ki je bila večinoma dosežena v letih 2019 in 2021. Več o tem vročinskem valu si lahko preberete na spletnem naslovu: 6 Agencija Republike Slovenije za okolje https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ vrocina-neurja_21–23jun2023.pdf Slika 6. Sončno vreme je ogrelo tudi morje. Debeli rtič, 16. junij 2023 (foto: Iztok Sinjur) Figure 6. The sunny weather warmed the sea. Debeli rtič, 16 June 2023 (Photo: Iztok Sinjur) Kot je bilo že omenjeno zgoraj, je bila najvišja temperatura v juniju 2023 izmerjena med vročinskim valom, in sicer 21. ali 22. dne. Na Kredarici se je temperatura povzpela na 17,6 °C, v Postojni je bila najvišja temperatura 30,0 °C, po nižinah pa je presegla 30 °C. v Ratečah so izmerili 30,7 °C, v Portorožu 32,5 °C, v Biljah 33,4 °C, še bolj vroče je bilo na Bizeljskem s 34,1 °C, v Celju s 34,3 °C, Novem mestu s 34,8 °C in Črnomlju s 34,9 °C, če omenimo le nekatere večje kraje. V Ljubljani so namerili 34,0 °C. 4 Temperatura (°C) 2 Kredarica 0 -2 -4 -6 -8 -10 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 14 Temperatura (°C) 12 10 Ljubljana 8 6 4 2 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 12 Temperatura (°C) 10 8 6 4 2 0 Murska Sobota -2 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 7. Najnižja junijska temperatura, prikazani so homogenizirani podatki Figure 7. Absolute minimum air temperature in June 7 Agencija Republike Slovenije za okolje V Ratečah je bilo najhladneje 29. junija, temperatura se je spustila na 5,6 °C. Drugod po državi so najnižjo temperaturo izmerili med 15. in 17. junijem. Na Kredarici se je ohladilo na −1,2 °C, doslej najnižja temperatura v juniju je iz leta 1962, ko je bilo −9,7 °C. Na Obali je bila najnižja temperatura 12,2 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 11,7 °C, le v letu 2003 in 2022 je bila najnižja junijska temperatura višja od tokratne. Na državni ravni je bil junij 2023 za 0,8 °C toplejši od normale in spada med deset najtoplejših od sredine minulega stoletja, je tudi toplejši od vseh junijev v drugi polovici minulega stoletja. Najtoplejši je bil junij 2003 z odklonom 3,4 °C, sledi mu junij 2019 z odklonom 3,3 °C. Najhladnejši je bil junij 1962, ki je bil 3,7 °C hladnejši od normale. Kot izrazito hladni (negativni odklon vsaj 3 °C) izstopajo tudi juniji 1974, 1985, 1989, 1956 in 1975. Od sredine sedemdesetih let minulega stoletja kaže povprečna junijska temperature naraščajoč trend, od takrat so se juniji v povprečju segreli že za skoraj 4 °C. Statistično značilen je tudi linearni trend v obdobju 1950–2023, ki je 0,4 °C na desetletje. Slika 8. Odklon povprečne junijske temperature na državni ravni od junijskega povprečja obdobja 1991– 2020 Figure 8. June temperature anomaly at national level, reference period 1991– 2020 Povsod po državi je bilo topleje od normale. V veliki večini države je bil odklon nad normalo med 0,5 in 1 °C; nekoliko manjši je bil odklon na severovzhodu države, nekoliko večji pa v delu Zgornjega Posočja. Slika 9. Odklon povprečne temperature zraka junija 2023 povprečja 1991−2020 Figure 9. Mean air temperature anomaly, June 2023 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura (°C) 10 8 6 Kredarica 4 2 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 26,0 Temperatura (°C) 24,0 22,0 Portorož 20,0 18,0 16,0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 24,0 Temperatura (°C) 22,0 20,0 Ljubljana 18,0 16,0 14,0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 24,0 Temperatura (°C) 22,0 20,0 Novo mesto 18,0 16,0 14,0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 24,0 Temperatura (°C) 22,0 20,0 Murska Sobota 18,0 16,0 14,0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 10. Potek povprečne temperature zraka v juniju, prikazani so homogenizirani in dopolnjeni podatki Figure 10. Mean air temperature in June Najtoplejši na večini merilnih mest ostaja izjemno vroč junij 2003, na nekaterih postajah je bil junij 2019 enako topel kot v rekordnem letu 2003, npr. v Ljubljani, kjer je bil enako topel tudi junij 2022. Junij 2022 je bil na večini merilnih mest tretji najtoplejši, junij 2021 četrti, junij 2017 pa peti, odkar spremljamo temperaturo v Sloveniji. Najhladnejši junij je bil v Ljubljani, Murski Soboti, Novem mestu, Celju in na Kredarici leta 1962, na Obali leta 1974. V tej razvrstitvi so upoštevani homogenizirani podatki. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje 35 Ljubljana Kredarica Temperatura (°C) Temperatura (°C) 18 13 8 30 25 20 3 15 -2 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 Celje 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Novo mesto Temperatura (°C) 30 Temperatura (°C) 5 35 35 25 20 30 25 20 15 15 10 5 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 35 Let. ER Maribor 5 25 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 30 25 20 20 15 15 10 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 35 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 35 Portorož Bilje 30 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 7 Murska Sobota 30 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 3 35 25 30 25 20 20 15 15 10 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 11. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, junij 2023 Figure 11. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), June 2023 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 12. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za junije v obdobju 1950−2023; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, junij 2023 je označen z rdečo barvo. Figure 12. Temperature and precipitation anomaly for all June months in the period 1950−2023 Na državni ravni je bil po mesečnem odklonu povprečne temperature zraka in višini padavin junij 2023 podoben junijema 2018 in 2002, seveda je bila prostorska razporeditev odklonov drugačna kot tokrat. Junij 2018 je bil zelo suh v severozahodnem delu države in zelo namočen na jugovzhodu in severovzhodu, junij 2002 pa je bil precej bolj suh od tokratnega na Koroškem in bolj namočen na jugozahodu. Junija 2018 je bilo manj, junija 2002 pa več sončnega vremena kot tokrat. Slika 13. Odklon junijskih padavin na državni ravni od junijskega povprečja obdobja 1991–2020 Figure 13. June precipitation anomaly at national level, reference period 1991–2020 Na državni ravni je bilo junija 4 % manj padavin kot normalno. Od leta 1950 je bil daleč najbolj suh junij 2021, ko je padlo le 26 % toliko dežja kot normalno, tudi drugi najbolj sušen junij je bil v tem stoletju, in sicer leta 2006. Med sušne se uvrščajo tudi juniji 2019, 2003, 2000, 1977 in 2013. Najbolj namočena sta bila junija 1956 (kazalnik 178 %) in 1974 (kazalnik 173 %). Do sredine osemdesetih let je višina padavin na državni ravni naraščala, od takrat pa kaže trend upadanja, in sicer kar za 12 % na desetletje. Linearni trend za obdobje od leta 1950 do zdaj ni statistično značilen, k čemur ne prispeva zgolj prelom iz pozitivnega v negativen trend sredi osemdesetih let, ampak tudi velika spremenljivost. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje 400 Ljubljana Padavine (mm) 300 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 300 Padavine (mm) Novo mesto 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 300 Padavine (mm) Celje 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 300 Padavine (mm) Murska Sobota 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 300 Padavine (mm) Portorož 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 14. Padavine v juniju, prikazani so homogenizirani in dopolnjeni podatki Figure 14. Precipitation in June 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 15. Pogoste padavine so dolgo ovirale prvo košnjo. Grosuplje, 5. junij 2023 (foto: Iztok Sinjur) Figure 15. Frequent rains hindered the first mowing; Grosuplje, 5 June 2023 (Photo: Iztok Sinjur) Zaradi konvektivnega značaja je razporeditev padavin odstopala od podnebnega povprečja, tudi na razmeroma kratkih razdaljah so bile razlike lahko precejšnje. Največ dežja je junija padlo v delu Karavank in Kamniško-Savinjskih Alpah ter na Pohorju. Tako so na primer na Trojanah namerili 254 mm, na Zelenici 242 mm, v Gornjem Gradu 239 mm, v Radegundi 232 mm, na Lokvah 214 mm in v Podpeci 211 mm. Najmanj dežja pa je bilo ponekod na Štajerskem, Dolenjskem, jugozahodu države in skrajnem severozahodu države. Tako so na primer v Podragi in Strunjanu namerili 48 mm, v Rogaški Slatini 49 mm, na Smledniku 51 mm, v Metliki 54 mm, na Ptuju 56 mm. Slika 16. Prikaz porazdelitve padavin junija 2023 Figure 16. Precipitation amount, June 2023 V primerjavi z dolgoletnim junijskim povprečjem je bilo več dežja od normale na Koroškem, v delih osrednje Slovenije, Gorenjske, Štajerske in Prekmurja. Večina presežkov na omenjenih območjih je bila do 30 %, bilo pa je tudi kar nekaj merilnih mest z večjim presežkom nad normalo, na primer na Trojanah je padlo 195 %, v Gornjem Gradu 170 %, na Planini v Podbočju 164 %, Radegundi 158 %, v Cankovi in Strojni 158 %. Na več kot polovici ozemlja je bilo manj padavin od normale, primanjkljaj na veliki 13 Agencija Republike Slovenije za okolje večini merilnih postaj ni presegel 30 %. V Podragi je padlo le 39 % normale, v Rogaški Slatini 44 %, v Novi vasi na Blokah 48 %, v Podnanosu in Hribu 51 %. Slika 17. Višina padavin junija 2023 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991−2020 Figure 17. Precipitation amount in June 2023 compared with 1991–2020 normals Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki – junij 2023 Table 1. Monthly meteorological data – June 2023 Postaja NV Padavine in pojavi RR RP SD Vojsko Brnik Zgornje Jezersko Trenta Soča Vogel Kneške Ravne Nova vas Sevno Solčava Ptuj 1065 362 876 622 487 1530 739 720 545 639 235 153 134 153 92 141 158 167 64 101 200 51 89 104 95 54 70 66 75 48 83 133 57 8 9 14 12 11 12 10 8 10 12 7 Mačkovci 275 106 101 11 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) RR − višina padavin (mm) RP − višina padavin v % od povprečja SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm LEGEND: NV − altitude (m) RR − precipitation (mm) RP − precipitation compared to the normals SD − number of days with precipitation V Ratečah je bilo 15 dni s padavinami vsaj 1 mm, 14 takih dni je bilo na Zgornjem Jezerskem in v Celju, samo pet takih dni pa je bilo v Portorožu. Junija je v Ljubljani padlo 143 mm padavin, kar je 14 % več od normale. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji je bilo najmanj padavin junija 2021, ko je padlo le 25 mm dežja, leto kasneje je padlo 36 mm, na tretje mesto se uvršča junij 1977 s 38 mm. Najobilnejše padavine so bile junija 1985 (328 mm), 264 mm dežja je padlo junija 1982, 251 mm so namerili junija 1948, 245 mm pa junija 1974. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednici 1 podali podatke o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, niso pa vključene v preglednico 2. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Zg. Jezersko Vojsko Vogel Velenje Vedrijan Trenta Tolmin Škofja Loka Solčava Soča Rogla Rateče Ptuj Postojna Portorož Novo mesto Nova vas na Bl. Murska Sobota Metlika Maribor Luče Lokve Ljubljana Litija Lisca Let. ER Maribor Lesce Lendava Krn Kredarica Kranjska Gora Kranj Kočevje Kneške Ravne Kamn. Bistrica Jezersko Jeruzalem Ilirska Bistrica Idrija Grosuplje Godnje Črnomelj Celje Breginj Bovec Bled Bizeljsko Bilje Babno Polje Normala Junija 2023 0 30 60 90 120 150 180 210 240 270 Slika 18. Mesečna višina padavin v mm junija 2023 in povprečje obdobja 1991–2020 Figure 18. Monthly precipitation amount in June 2023 and the 1991–2020 normals Na sliki 19 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. Dnevno (24-urno) višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času (ob 8. uri po poletnem času) in jo pripišemo dnevu meritve. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje 48 12 36 12 30 10 30 10 24 8 24 8 18 6 18 6 12 4 12 4 6 2 6 2 0 0 3 5 7 9 Bilje 5 7 9 Osončenost (ura) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 16 Portorož 36 12 36 12 30 10 30 10 24 8 24 8 18 6 18 6 12 4 12 4 6 2 6 2 0 0 16 48 0 1 3 5 7 9 48 Celje 0 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 14 Osončenost (ura) Padavine (mm) 42 Osončenost (ura) 14 42 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 16 Novo mesto 36 12 36 12 30 10 30 10 24 8 24 8 18 6 18 6 12 4 12 4 6 2 6 2 0 0 0 1 3 5 7 9 48 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 48 16 Kredarica 0 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 14 Osončenost (ura) 42 Padavine (mm) 14 42 Osončenost (ura) 16 Ljubljana 14 42 36 12 36 12 30 10 30 10 24 8 24 8 18 6 18 6 12 4 12 4 6 2 6 2 0 0 0 1 3 5 7 9 0 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 14 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 19. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) junija 2023 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 19. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, June 2023 16 Osončenost (ura) 42 Padavine (mm) Padavine (mm) 3 48 16 48 14 0 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Osončenost (ura) Padavine (mm) 1 Padavine (mm) 36 Osončenost (ura) 42 0 Padavine (mm) 16 Murska Sobota 14 42 Padavine (mm) 48 16 Let. ER Maribor Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 400 350 Ljubljana 300 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 Sončno obsevanje (ura) 400 350 Novo mesto 300 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 Sončno obsevanje (ura) 400 350 300 Murska Sobota 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 Sončno obsevanje (ura) 400 350 Portorož 300 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 Sončno obsevanje (ura) 300 250 Kredarica 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja, prikazani so homogenizirani podatki Figure 20. Sunshine duration 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Junija je navadno najmanj sončnega vremena v gorah. Na Kredarici je sonce sijalo 206 ur, v Ratečah 224 ur. Najbolj sončen je bil junij na Obali, v Portorožu je sonce sijalo 318 ur, med bolj sončne kraje spada tudi Bilje z 293 urami sončnega vremena. Slika 21. Odklon junijskega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od junijskega povprečja obdobja 1991–2020 Figure 21. June sunshine duration anomaly at national period level, reference 1991–2020 Na državni ravni je bilo 3 % več sončnega vremena od normale. Od leta 1961 sta bila najbolj sončna junij 2021 s kazalnikom 138 % in junij 2019 s kazalnikom 131 %. Tretji najbolj sončen je bil junij 2000. Najbolj siv je bil junij 1975 s kazalnikom 66 %, sledili so mu juniji 1995, 1974, 1969 in 1989. Trajanje sončnega obsevanja od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja kaže trend naraščanja. V obdobju od leta 1961 je linearen trend statistično značilen in je približno 3 % na desetletje. Slika 22. Trajanje sončnega obsevanja junija 2023 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 22. Bright sunshine duration in June 2023 compared with 1991– 2020 normals Na sliki 22 je shematsko prikazano junijsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Glede na normalo je sončnega vremena primanjkovalo na severovzhodu in vzhodu države, vendar primanjkljaj ni presegel desetine normale. Največji presežek nad normalo je bil v visokogorju, na Kredarici je bilo 30 % več sončnega vremena kot v povprečju primerjalnega obdobja, v nižini pa odklon ni presegel desetine normale. V Ljubljani je sonce sijalo 276 ur, kar je 9 % nad dolgoletnim povprečjem. Od leta 1961 je bil najbolj sončen junij 2021 s 353 urami sončnega vremena. Drugi najbolj sončen je junij 2019, ko je sonce sijalo 332 ur, tretji pa junij 2000 (318 ur), četrti je junij 2022 (316 ur), med bolj sončne pa spadajo še juniji 2002 (298 ur), 1976 (286 ur) in 2003 (283 ur). Najbolj sivi so bili juniji 1975 s 162 urami, 1954 s 157 urami (to je izmerjen in nehomogeniziran podatke), 173 ur je sonce sijalo junija 1995, junija leta 1989 pa 193 ur. Navedeni so homogenizirani podatki. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Najmanj jasnih dni je bilo v visokogorju, na Kredarici so zapisali le en tak dan. Največ jasnih dni je bilo na Obali, v Portorožu so jih našteli 11. V Ljubljani je bilo osem takih dni (slika 23). Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici devet junijev brez jasnega dneva, največ jasnih junijskih dni, po osem, je bilo tokrat in v letih 2000 in 2002. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo v visokogorju, na Kredarici jih je bilo deset. V Portorožu je bil le en oblačen dan. V Ljubljani (slika 23) je bilo osem oblačnih dni. Junija 2021, 2005 in 2019 je bil v prestolnici le po en oblačen dan, 16 pa jih je bilo v juniju 1954. Največ oblakov je bilo nad gorami, največja povprečna oblačnost je bila na Kredarici, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 6,2 desetin neba. Drugod je bilo manj oblakov, v povprečju je bila oblačnost najmanjša na Obali, kjer so oblaki v povprečju prekrivali tri desetine neba. 20 Število dni 16 Ljubljana Jasno Oblačno 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 23. Število jasnih in oblačnih dni v juniju Figure 23. Number of clear and cloudy days in June Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je jugovzhodnik, skupaj z vzhodjugovzhodnikom sta pihala v 45 % vseh terminov. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 54 % terminov. V Ljubljani je jugozahodnik skupaj s sosednjima smerema je pihal v 22 % terminov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 28 % terminov, bilo je 12 % brezvetrja. Na Kredarici je jugovzhodniku s sosednjima smerema pripadlo 26 % vseh terminov, severozahodniku s sosednjima smerema pa 54 % vseh terminov. V Murski Soboti je bil veter razporejen po smereh dokaj enakomerno, zahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 20 % terminov, severseverovzhodniku s sosednjima smerema pa 32 %. V Novem mestu je severovzhodniku s sosednjima smerema pripadlo 29 % terminov, južnemu vetru s sosednjima smerema pa 26 % terminov. V obdobju med 21. in 23. junijem 2023 je veter dosegal viharne sunke med vročinskimi nevihtami prvi dan obdobja na merilnih mestih Kanin, Maribor Vrbanski plato in Murska Sobota, drugi dan obdobja, pa le na merilnih mestih Kanin in Kredarica, zadnji dan je med neurji pri prehodu hladne fronte viharne sunke veter dosegel na merilnih mestih v višinah in izpostavljenih višjih mestih, po nižinah pa v Pomurju, na Dravsko-Ptujskem polju, v Rogaški Slatini, v osrednji Sloveniji, Beli krajini in Vipavski dolini. Najmočnejši sunki vetra so bili 23. junija v višinah, po nižinah pa prav tako 23. junija v Murski Soboti (24,6 m/s), na Sotinskem bregu (22,3 m/s), Letališču Edvarda Rusjana Maribor (19,4 m/s), Ljubljani Bežigradu (19,3 m/s), Dobličah pri Črnomlju (19,1 m/s), na Ptuju (19,0 m/s), v Mariboru Vrbanskem platoju (18,6 m/s 21. junija), Rogaški Slatini (17,5 m/s) in Tolminu Volčah (17,5 m/s). Več o tej epizodi neurij z močnim vetrom je v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ vrocina-neurja_21–23jun2023.pdf. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – junij 2023 Table 2. Monthly meteorological data – June 2023 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 538 468 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS TOD 6,0 1,0 16,5 0,9 21,9 1,0 18,3 0,9 17,9 1,0 20,8 0,7 20,5 0,9 20,6 1,1 20,7 0,6 19,4 0,6 19,8 0,3 18,3 0,5 19,9 0,5 18,8 0,8 22,2 0,8 TX 9,1 23,4 28,3 24,8 25,0 26,6 27,0 26,8 27,0 26,6 25,8 24,9 25,8 24,4 28,0 Temperatura TM TAX DT 3,1 17,6 22 9,8 30,7 22 15,2 33,4 22 12,1 30,0 22 12,1 33,9 22 15,2 34,0 22 14,6 34,1 21 14,5 34,8 21 14,4 34,9 21 13,2 34,3 21 13,9 33,9 21 12,4 32,6 21 14,1 33,1 21 13,2 31,0 21 16,4 32,5 22 TAM −1,2 5,6 11,6 6,7 7,8 11,7 10,5 10,6 9,8 9,6 10,7 7,6 10,1 9,7 12,2 DT SM 17 2 29 0 17 0 17 0 17 0 17 0 17 0 17 0 17 0 17 0 17 0 16 0 15 0 17 0 17 0 SX 0 10 28 14 13 19 22 17 21 18 15 12 16 12 27 TD 401 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Sonce OBS RO 206 130 224 111 293 113 251 108 — — 276 109 — — 254 99 — — 249 106 255 99 235 101 241 94 — — 318 109 Oblačnost PO SO SJ 6,2 10 1 — — — 4,4 4 7 5,1 4 2 5,9 8 2 4,6 7 8 4,3 5 9 4,5 5 7 4,6 7 5 — — — 4,7 7 8 5,4 9 6 4,5 7 10 — — — 3,0 1 11 RR 151 104 90 69 143 143 73 61 95 119 123 119 85 185 76 RP 73 73 82 58 111 114 78 59 87 99 115 91 89 154 97 Padavine in pojavi SD SN SG SS 14 6 19 23 15 0 0 0 10 0 0 0 8 8 2 0 11 5 6 0 11 8 1 0 6 5 3 0 7 3 3 0 8 5 0 0 14 11 0 0 11 8 0 0 12 3 0 0 10 5 2 0 10 7 5 3 0 0 SSX 290 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 1 — — — — — — — — — — — — — — Tlak P PP 753,8 8,2 — — 1008,2 17,0 953,8 14,8 — — 981,0 15,3 — — 990,0 16,5 — — 987,3 17,0 984,8 16,2 — — 993,9 16,7 956,9 15,0 1014,0 17,3 LEGENDA: − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje m/s Slika 24. Vetrne rože, junij 2023 21 Figure 24. Wind roses, June 2023 Agencija Republike Slovenije za okolje Prva tretjina junija je bila temperaturno blizu normale, odkloni so bili z redkimi izjemami v intervalu ±0,5 °C, nekoliko večji presežek je bil na primer v Ratečah. Padavine so bile v primerjavi z normalo zelo različno porazdeljene, na primer na Bizeljskem so padavine dosegle le polovico normale, večinoma pa so padavine presegle normalo, marsikje je padla celo dvakratna normalna količina, v Lescah skoraj trikratna. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature in padavin od povprečja 1991–2020, junij 2023 Table 3. Deviations of decade and monthly values of mean temperature and precipitation from the average values 1991–2020, June 2023 Postaja Let. JP Ljubljana Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož I. 0,1 0,7 0,4 0,0 −0,1 −0,4 0,5 0,2 −0,5 −0,1 −0,5 0,2 −0,2 0,3 0,4 Temperatura zraka II. III. M 0,8 2,2 1,0 0,6 1,3 0,9 0,2 2,5 1,0 0,7 1,9 0,9 0,8 2,3 1,0 0,7 1,9 0,7 0,8 1,5 0,9 1,0 2,2 1,1 0,5 1,8 0,6 0,2 1,7 0,6 −0,1 1,6 0,3 −0,2 1,6 0,5 0,2 1,6 0,5 0,6 1,6 0,8 0,5 1,5 0,8 I. 238 167 204 151 193 194 49 89 179 139 148 116 140 280 210 Padavine II. III. 11 66 21 59 31 3 19 5 115 30 83 75 12 165 7 76 33 38 47 106 31 148 40 117 11 109 37 146 11 35 M 104 73 82 58 111 114 78 59 87 99 115 91 89 154 97 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1991–2020 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1991–2020 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka Padavine I., II., III., M − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1991–2020 normals (%) − thirds and month Slika 25. Dolina reke Kolpe s Kozic, 23. junij 2023 (foto: Iztok Sinjur) Figure 25. The valley of the river Kolpa, view from Kozice, 23 June 2023 (Photo: Iztok Sinjur) V osrednji tretjini meseca je bil odklon temperature od normale na večini merilnih mest med 0 in 1 °C, le na Koroškem in manjšem delu Štajerske je bilo nekoliko hladneje od normale. Padavine so bile skoraj 22 Agencija Republike Slovenije za okolje povsod zelo skromne, ponekod jih je bilo le za slab vzorec, a so bili tudi kraji z nadpovprečnimi padavinami, na primer v Kočevju so padavine za 15 % presegle normalo. Zadnja tretjina junija je bila nadpovprečno topla predvsem po zaslugi kratkega, a intenzivnega vročinskega vala. Temperaturni odklon od normale je bil večinoma med 1,5 in 2,5 °C. V Biljah in Postojni ni bilo omembe vrednih padavin, predvsem na Štajerskem in Koroškem pa tudi ponekod na Gorenjskem je bilo dežja več od normale. Največja debelina (cm) 500 Kredarica 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 26. Največja debelina snežne odeje v juniju Figure 26. Maximum snow cover depth in June 40 Kredarica Število dni 30 20 10 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 Slika 27. Število dni s snežno odejo v juniju Figure 27. Number of days with snow cover in June 300 Debelina snežne odeje (cm) 250 Kredarica 200 Slika 28. Dnevna višina snežne odeje v juniju 2023 Figure 28. Daily snow depth in June 2023 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Zgodaj je sneg v visokogorju skopnel v letih 2022 (6. junij), 2015 (6. junij), 2007, 2003 in 2000 (4. junij), 1999 (5. junij). V Prejšnjem stoletju je snežna odeja praviloma povsem skopnela šele julija, v tem stoletju pa pogosteje junija. Na Kredarici je bila 1. junija 2023 snežna odeja debela 290 cm in se je nato postopoma nižala, 24. junija zjutraj so bila tla že kopna. Rekordna je bila snežna odeja 1. junija 2021 s 470 cm. Junija 1978 so namerili 422 cm debelo snežno odejo, kar je druga najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu juniju. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Med bolj zasnežene spadajo še juniji 1984 (415 cm), 1970 (371 cm) in 2001 (355 cm). Najtanjša je bila snežna odeja junija 1958 (13 cm), skromni s snežno odejo so bili tudi juniji 2007 (30 cm), 1966 (31 cm) in 2022 (40 cm) ter junij leta 1964 (41 cm). Slika 29. Junija je bilo več močnejših neviht, tudi s točo. Nevihta v smeri proti Ljubljani. Grosuplje, 8. junij 2023 (foto: Iztok Sinjur). Figure 29. In June there were several strong storms, incuding hail. 8 June 2023 (photo: Iztok Sinjur) Junija in julija so nevihte običajno najpogostejše. Razlike med posameznimi kraji v številu neviht so velike. Žal, samodejne meteorološke postaje podatka o nevihtnih dnevih ne zagotavljajo. Na Kredarici so junija poročali o šestih dnevih z nevihto ali grmenjem. V Celju je bilo kar 11 takih dni, po osem so jih našteli v Postojni, na Letališču Maribor in v Ljubljani. Junija se je v labilnem ozračju zvrstilo kar nekaj neurij. Prvo je bilo med 7. in 11. junijem, ko je bila večina padavin v obliki ploh oziroma nalivov, ki so se počasi premikali, zato so bile krajevno razlike zelo velike. V tem obdobju je v večini države padlo med 10 in 60 mm padavin, krajevno (npr. v Zasavju) okoli 100 mm. Ponekod ob morju, v Vipavski dolini, delu Posočja, pasu od Novega mesta do Ptuja ter ponekod drugod padavin ni bilo ali so bile zelo skromne. Krajevno so bili nalivi izjemno izraziti. Ponekod so nalivi oziroma neurja povzročili težave in gmotno škodo. Podrobnosti o tej epizodi neurij najdete v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_7–11jun2023.pdf. Med vročinskim valom od 21. do 23. junija je bilo v zraku veliko saharskega prahu. Prve nevihte so nastale pozno popoldne, glavnina neviht pa je bila zvečer. Še bolj burno kot 21. junija je bilo dogajanje 23. dne. Nevihte so zgodaj popoldne zajele sever, južno od Ljubljane pa se je razvil obsežen nevihtni oblak, ki je na jugovzhodnem robu Ljubljane in krajem vzhodneje prinesel debelo točo. Nevihte, tudi z močnimi nalivi, točo in viharnimi sunki vetra, so sredi popoldneva nastajale v severni polovici Slovenije, pozno popoldne pa je bilo najbolj burno severno od Postojne in na vzhodni meji s Hrvaško. Proti večeru je nekaj ploh in neviht nastalo tudi na meji z Italijo, zvečer so padavine povsod ponehale. Marsikje je ob nevihtah padala toča, ponekod debeline oreha ali kokošjega jajca. Več o tej epizodi nevihtnega vremena si lahko preberete v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ vrocina-neurja_21–23jun2023.pdf. Tudi 27. junija je neurje povzročalo škodo. Že zjutraj in zgodaj dopoldne je nastalo nekaj ploh in neviht, pozno dopoldne pa se je nevihtna dejavnost okrepila. Zlasti na Gorenjskem so bile tudi močnejše nevihte s točo, nalivi in močnimi sunki vetra. Sredi popoldneva so se padavine razširile nad večino južnega dela Slovenije; nad osrednjo in jugovzhodno Slovenijo so še nastajale nevihte. Na nekaterih območjih najobilnejših padavin so bili tudi zelo močni nalivi s povratno dobo 25 let in več. V posameznih občinah 24 Agencija Republike Slovenije za okolje so neurja, tudi s točo in močnimi sunki vetra, povzročila težave in gmotno škodo. Več o tem nevihtnem dogodku najdete v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_27junij2023.pdf. 24 Ljubljana Št. dni z nevihto 20 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 30. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juniju Figure 30. Number of days with thunderstorms in June Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bil tokrat en dan z opaženo meglo. Od sredine minulega stoletja je bilo šest junijev brez opažene megle, v junijih 1951, 1953 in 1954 pa je bilo po enajst dni z meglo. 12 Ljubljana Št. dni z meglo 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 31. Število dni z meglo v juniju Figure 31. Number of foggy days in June Na Kredarici so zapisali 19 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju so meglo opazili v šestih dnevih, po tri dni s pojavom megle so zapisali na Bizeljskem in v Novem mestu. Po dva taka dneva so imeli v Postojni in Murski Soboti. Na meteoroloških postajah, kjer ni vizualnih opazovanj, podatka o pojavu megle nimamo. Na sliki 32 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Najvišje je bilo dnevno povprečje zračnega tlaka 24. junija, ko je zračni tlak dosegel 985,7 mb. Najnižje se je zračni tlak spustil zadnji dan meseca, dnevno povprečje je bilo 977,0 mb. Na sliki 32 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Najmanj vodne pare je bilo v zraku 16. dne, ko je bilo dnevno povprečje 13,0 mb, sledil je hiter porast ob vse toplejšem vremenu in 22. dne je bila z dnevnim povprečjem 21,6 mb dosežena najvišja vrednost v tem mesecu. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje 22 990 Ljubljana 20 985 Tlak vodne pare (mb) Zračni tlak (mb) Ljubljana 980 18 16 14 12 975 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 32. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare junija 2023 Figure 32. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in June 2023 SUMMARY At the national level, June 2023 was 0,8 °C warmer than normal, the sun exceeded the normal by 3 %, and 96 % of normal precipitation fell. Everywhere was warmer than normal. In the vast majority of the country, the temperature anomaly was between 0.5 and 1 °C. The anomaly was slightly smaller in the northeast of the country, and slightly larger in the part of Zgornje Posočje. The June heat wave was short, but quite pronounced. The most rain fell in the Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe and on Pohorje, in some places more than 200 mm. The least amount of rain was in parts of the Štajerska and Dolenjska region, parts of the south-west of the country and the extreme north-west of the country. Only about 50 mm of rain fell at a few measuring points. In June, there were three episodes of severe weather causing material damage. There was more precipitation than normal in Koroška, in parts of central Slovenia, Gorenjska, Štajerska and Prekmurje. Most of the anomalies in the mentioned areas were up to 30 %, but there were also quite a few measuring points with more than 50 % more precipitation than normal. In more than half of the territory there was less precipitation than normal, the deficit at the vast majority of measuring stations did not exceed 30 %, and at a few measuring points only about half of the normal precipitation fell. Sunny weather was less than normal in the northeast and east of the country, but the deficit did not exceed a tenth of the normal. The most noticeable surplus above the normal was in the mountains, on Kredarica there was 30 % more sunny weather than normal, while in the lowlands the anomaly did not exceed a tenth of the normal. On June 1, 2023, the snow cover on Kredarica was 290 cm thick, and the snow cover persisted for 23 days. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 26 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V JUNIJU 2023 Weather development in June 2023 Matija Klančar 1.–2. junij Delno jasno, popoldne krajevne plohe in nevihte, šibka burja ponehala Nad južno Evropo je bilo območje enakomernega zračnega tlaka z vlažno in nestabilno zračno maso. Od vzhoda je nad naše kraje pritekal toplejši in razmeroma bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo, sredi dneva in popoldne so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Drugi dan so se padavine zavlekle v noč. Prvi dan popoldne je šibka burja na Primorskem ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 27 °C. 3. junij Dež je ponehal, razjasnitev, severovzhodnik, šibka burja Nad severno polovico Evrope je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka, nad Sredozemljem pa plitvo ciklonsko območje. Od vzhoda je k nam pritekal dokaj vlažen in nekoliko hladnejši zrak. Dež je postopno ponehal. Čez dan se je razjasnilo. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 23, na Primorskem do 27 °C. 4. junij Spremenljivo oblačno, krajevne plohe in nevihte Nad severno polovico Evrope je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka, nad južno Evropo in Sredozemljem pa plitvo ciklonsko območje. Nad našimi kraji se je ob šibkih vetrovih zadrževal dokaj vlažen in nestabilen zrak. Dan je bil spremenljivo oblačen. Pojavljale so se krajevne plohe in nevihte, najprej na zahodu in jugu, nato so se razširile nad vzhodno Slovenijo. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 25 °C. 5. junij Oblačno s pogostimi padavinami in nevihtami, tudi močnejši nalivi Nad Sredozemljem se je nahajalo plitvo ciklonsko območje. Z vetrovi južnih smeri je nad naše kraje dotekal vlažen in nestabilen zrak (slike 1–3). Dan je bil oblačen s pogostimi padavinami in nevihtami, ki so jih spremljali tudi močnejši nalivi. Več dežja je padlo v zahodni polovici Slovenije. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 21, ob morju 23 °C. 6. junij Pretežno oblačno s plohami in nevihtami Nad Jadranom je bil plitev ciklon. Ob šibkih vetrovih se je nad našimi kraji zadrževala vlažna in nestabilna zračna masa. Ves dan so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile 18 do 23 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje 7.–8. junij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo s popoldanskimi plohami in nevihtami Nad večjim delom jugovzhodne Evrope se je zadrževalo območje enakomernega zračnega tlaka. Nad našimi kraji se je zadrževal razmeroma vlažen in nestabilen zrak. Ponoči se je ozračje umirilo, po nekaterih nižinah je nastala megla ali nizka oblačnost. Popoldne so nastajale pogoste plohe in nevihte. Ponekod smo beležili tudi močnejše nalive. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 27 °C. 9.–10. junij Spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami Nad Alpami, zahodnim Balkanom ter severnim in zahodnim Sredozemljem je bilo območje enakomernega zračnega tlaka z nestabilno in vlažno zračno maso, ki je povzročala nastajanje popoldanskih ploh in neviht. Zjutraj je bilo delno jasno, ponekod po nižinah se je zadrževala megla ali nizka oblačnost. Popoldne je bilo oba dneva spremenljivo oblačno s pogostimi plohami in nevihtami. Najvišje dnevne temperature so bile med 22 in 28 °C. 11. junij Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte, severovzhodnik, šibka burja Nad južno Evropo je vztrajalo območje enakomernega zračnega tlaka z nestabilno in vlažno zračno maso, ki je povzročala nastajanje krajevnih ploh in neviht (slike 4–6). Bilo je spremenljivo do pretežno oblačno. Od vzhoda so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Zapihal je severovzhodnik, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 28 °C. Več o neurjih med 7. in 11. junijem pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_7–11jun2023.pdf 12.–13. junij Sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo, plohe v zahodni polovici, vzhodnik, šibka burja Nad severno Evropo je bil anticiklon, nad južno Evropo pa območje enakomernega zračnega tlaka. Od severovzhoda je nad naše kraje dotekal nekoliko bolj suh zrak. Bilo je sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo. Nekaj ploh je nastalo predvsem v zahodni polovici države. Pihal je veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja, ki je drugi dan dopoldne ponehala. Najvišje dnevne temperature so se gibale od 19 do 25, na Primorskem do 27 °C. 14. junij Spremenljivo oblačno, popoldne in zvečer krajevne plohe Nad severno polovico Evrope je vztrajalo območje visokega zračnega tlaka, nad osrednjim Sredozemljem pa je bil plitev ciklon. Nestabilno vreme pri nas sta povzročala višinsko jedro hladnega zraka, ki se je zadrževalo nad srednjo Evropo ter bližina sredozemskega ciklona. Večinoma je bilo spremenljivo oblačno, s posameznimi plohami in nevihtami, ki so se pojavljale predvsem v zahodni polovici države. Več sonca je bilo na vzhodu in jugu Slovenije. Ponekod je pihal vzhodni veter, na Primorskem zjutraj in dopoldne šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 25 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 15.–16. junij Večinoma sončno, popoldne posamezne plohe in nevihte, prvi dan severovzhodnik, šibka burja Nad srednjo Evropo se je zadrževalo višinsko jedro hladnega zraka, ki je vplivalo tudi na vreme pri nas. Večinoma je bilo sončno, popoldne in zvečer je bilo nekaj ploh in neviht. Prvi dan je pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 27 °C. 17.–18. junij Pretežno jasno, prvi dan posamezne plohe, drugi dan veter zahodnih smeri Nad večjim delom Sredozemlja, srednjo Evropo ter zahodnim Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. S šibkimi vetrovi zahodnih smeri je nad naše kraje dotekal k nam bolj suh in postopno toplejši zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan se je popoldne pojavila kakšna kratkotrajna ploha. Drugi dan je ponekod zapihal veter zahodnih smeri. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 29 °C. 19.–20. junij Večinoma sončno, vroče, prvi dan posamezne vročinske nevihte, jugozahodnik Nad večjim delom Evrope je bilo območje enakomernega zračnega tlaka, z vetrovi zahodnih smeri je k nam dotekal topel in suh zrak. Bilo je sončno in drugi dan še nekoliko topleje. Prvi dan je predvsem na severu nastala kakšna vročinska nevihta. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile prvi dan od 27 do 31 °C, drugi dan od 28 do 33 °C. 21. junij Sončno, vroče, na severovzhodu popoldne krajevna neurja Nad večjim delom Evrope je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. Od jugozahoda je nad naše kraje dotekal razmeroma suh in vroč afriški zrak (slike 7–9). Bilo je sončno in vroče. Popoldne in zvečer so bila na severovzhodu krajevna neurja z močnim vetrom in nalivi. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 30 do 36 °C. 22. junij Precej sončno, vroče, jugozahodnik Nad zahodno Evropo je bil plitev ciklon z vremensko fronto. Nad našimi kraji je bilo območje enakomernega zračnega tlaka, od jugozahoda je k nam dotekal vroč in suh afriški zrak (slike 10–12). Nadaljevalo se je sončno vreme. Zaradi saharskega prahu je bilo ozračje precej motno. Popoldne je pihal jugozahodni veter. Bilo je vroče s temperaturami od 31 do 36 °C. 23. junij Sprva precej jasno, popoldne krajevna neurja z močnimi sunki vetra, nalivi in točo Nad Alpami se je zadrževala hladna fronta, ki je proti večeru prešla Slovenijo. Pred njo je k nam še pritekal zelo topel zrak (slike 13–15). Sprva je bilo precej jasno, kmalu popoldne pa so se pojavljala krajevna neurja, z močnimi sunki vetra, nalivi in točo. Najvišje dnevne temperature so bile 28 do 34 °C. Več o vročini in neurjih med 21. in 23. junijem pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ vrocina-neurja_21–23jun2023.pdf 29 Agencija Republike Slovenije za okolje 24.–26. junij Pretežno jasno, vedno topleje, severovzhodnik, šibka do zmerna burja Nad srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. Zadnji dan obdobja je zahodne Alpe dosegla hladna fronta. Pretežno jasno je bilo, vsak dan so bile temperature malo višje. 24. junija so se gibale od 21 do 26 °C, na Primorskem do 29 °C, 25. junija od 24 do 28 °C, na Primorskem do 30 °C, 26. junija pa od 27 do 32 °C. Pihal je veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka do zmerna burja. Veter je 25. junija ponehal. 27. junij Spremenljivo do pretežno oblačno, pogosta krajevna neurja, vzhodnik, burja Prek srednje Evrope se je proti vzhodu pomikala višinska dolina hladnega zraka. Čez dan nas je prešla hladna fronta (slike 16–18). Bilo je spremenljivo do pretežno oblačno. Ves dan so bile pogoste krajevne nevihte z nalivi, točo in močnimi sunki vetra. Zapihal je veter vzhodnih smeri, na Primorskem zvečer šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 28, na Primorskem okoli 30 °C. Več o neurjih 27. junija pa najdete na spletni strani: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_27junij2023.pdf 28. junij Zjutraj v vzhodni polovici države padavine, čez dan delno jasno, šibka burja Nad srednjo Evropo in Alpami se je krepilo območje visokega zračnega tlaka. V jutranjih urah nas je oplazila os višinske doline in zlasti v osrednji in severovzhodni Sloveniji povzročala padavine. Čez dan se je delno razjasnilo. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 24, na Primorskem do 28 °C. 29. junij Pretežno jasno Nad srednjo Evropo in Alpami je bilo območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda je k nam v višinah dotekal razmeroma topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 28, na Goriškem do 30 °C. 30. junij Delno jasno, postopne pooblačitve, jugozahodnik Območje visokega zračnega tlaka je nad južno polovico Evrope začelo slabeti. Hladna fronta je dosegla zahodne Alpe in se počasi pomikala naprej proti vzhodu. Pred njo je od jugozahoda k nam pritekal topel in postopno bolj vlažen zrak. Bilo je delno jasno, od zahoda pa so se začeli pojavljati oblaki. Pihal je jugozahodni veter. Pozno popoldne in zvečer so se od jugozahoda začele pojavljati krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 30 °C. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 5. 6. 2023 ob Slika 2. Satelitska slika 5. 6. 2023 ob 14. uri 14. uri Figure 2. Satellite image on 5 June 2023 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 5 June 2023 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 5. 6. 2023 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 5 June 2023 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 11. 6. 2023 Slika 5. Satelitska slika 11. 6. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 11 June 2023 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 11 June 2023 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 11. 6. 2023 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 11 June 2023 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 21. 6. 2023 Slika 8. Satelitska slika 21. 6. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 21 June 2023 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 21 June 2023 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 21. 6. 2023 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 21 June 2023 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 22. 6. 2023 Slika 11. Satelitska slika 22. 6. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 22 June 2023 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 22 June 2023 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 22. 6. 2023 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 22 June 2023 at 12 GMT 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 23. 6. 2023 Slika 14. Satelitska slika 23. 6. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 23 June 2023 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 23 June 2023 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23. 6. 2023 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 23 June 2023 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 27. 6. 2023 Slika 17. Satelitska slika 27. 6. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 27 June 2023 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 27 June 2023 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 27. 6. 2023 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 27 June 2023 at 12 GMT 33 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V JUNIJU 2023 Climate in the World and Europe in June 2023 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v juniju 2023 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo tridesetletno povprečje, to je obdobje 1991–2020, ki ga v tekstu označujemo kot normalo. Slika 1. Odklon temperature junija 2023 od junijskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for June 2023 relative to the June average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature v obdobju od januarja 1979 do junija 2023 od povprečja obdobja 1991–2020, junijski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to June 2023. The darker coloured bars denote the June values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna junijska temperatura je bila v večjem delu Evrope (slika 1) nad normalo, še najbolj izrazit je bil presežek nad normalo v severozahodni Evropi; na Irskem, v Združenem kraljestvu, Belgiji in Nizozemski je bil junij 2023 najtoplejši doslej. Tudi Francija in Skandinavija sta bili opazno toplejši od normale. Nasprotno pa so bili južni Balkan, Grčija, Turčija in zahodna Rusija hladnejši od normale. V Italiji in Španiji so bili pozitivni in negativni odkloni. Topleje od normale je bilo v večjem delu Kanade, še posebej v severnem Ontariu in severnem Quebecu. Več kot 100 prezgodnjih smrti zaradi vročine je bilo v Mehiki in delih južnih ZDA, kjer je bila temperatura precej nad normalo. Nadpovprečno toplo je bilo tudi na jugu Južne Amerike, jugovzhodu Afrike, v Iranu, večjem delu Indije, severovzhodni Rusiji ter na severu in vzhodu Avstralije. Tudi v Indiji so zaradi vročine poročali o skoraj 100 smrtnih žrtvah. Območje s pozitivnim temperaturnim odklonom se je raztezalo iznad srednje nad vzhodno Azijo. V Pekingu so zapisali najbolj vroč junijski dan v zgodovini. Hladneje od normale je bilo v jugozahodnih in vzhodnih ZDA, v Baja California, osrednji Južni Ameriki, delih severne Afrike in južne Azije ter v vsej zahodni Avstraliji. Nad Antarktiko so bili odkloni od normale izraziti v obe smeri. Oceani so bili večinoma toplejši od normale, še največji odklon je bil v delih severnega Atlantika; morski vročinski val je bil okoli Irske in Združenega kraljestva. Razmere el niño so se še naprej razvijale nad ekvatorialnim vzhodnim Tihim oceanom. Temperatura zraka je bila nenavadno visoka nad Weddellovim morjem. Topleje od normale je bilo v celotnem tropskem in večjem delu severnega Tihega oceana. Nižja od normale je bila temperatura na območju od jugovzhodne Južne Amerike do Amundsenovega morja, ob jugovzhodni Avstraliji, južni Afriki in zahodni Severni Ameriki. Slika 3. Odklon povprečne svetovne mesečne temperature od januarja 1979 do junija 2023 od povprečja obdobja 1991–2020, junijski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Monthly global-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to June 2023. The darker coloured bars denote the June values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Odklon povprečne evropske temperature je na splošno večji in bolj spremenljiv kot svetovni odklon. Evropska povprečna temperatura za junij 2023 je bila 0,74 °C nad normalo (slika 2). Junij 2023 je bil 1,1 °C hladnejši od najtoplejšega junija, ki je bil leta 2019. Na svetovni ravni je bil junij 2023: • • • 0,53 °C toplejši od junijskega povprečja obdobja 1991–2020; najtoplejši junij v nizu podatkov, za več kot 0,37 °C toplejši od najtoplejšega junija, ki je bil leta 2019. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Dvanajstmesečno povprečje Slika 4. Odklon povprečne temperature dvanajstih mesecih od julija 2022 do junija 2023 glede na povprečje obdobja 1991–2020; Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for July 2022 to June 2023 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Povprečna svetovna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih je bila: • • • • • • • 0.35 °C nad normalo; nadpovprečna v večini Evrope; nad normalo nad vzhodno in severno Severno Ameriko, Grenlandijo, severozahodno Afriko, zahodno in nad deli vzhodne Azije ter deli vzhodne Antarktike; nad normalo v večini sveta; podpovprečna nad večino vzhodnega tropskega Tihega oceana, kjer je la niña vztrajala še v začetku leta; podpovprečna v precejšnjem delu južnega Tihega oceana in delu Indijskega oceana; podpovprečna v Avstraliji, zahodni Antarktiki, delih zahodne Severne Amerike in osrednji Aziji. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo odklonu od obdobja 1991–2020 prišteti 0,88 °C. Zadnje dvanajstmesečno povprečje svetovne temperature je približno 1,2 ºC višje od povprečja predindustrijske dobe. Najtoplejše koledarsko leto je 2016 z odklonom 0,44 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Leto 2020 je bilo podobno toplo kot leto 2016, saj je bilo hladnejše za manj kot 0,01 °C, kar je precej pod razponom med različnimi nabori podatkov o povprečni svetovni temperaturi. Tretje in četrto najtoplejše koledarsko leto sta leti 2019 (odklon 0,40 °C) in 2017 (odklon 0,34 °C). Povprečje v dvanajstmesečnih obdobjih izravnava kratkoročne odmike regionalne in svetovne povprečne temperature. Najtoplejše dvanajstmesečno povprečje doslej je normalo preseglo za 0,46 °C, zaključilo se je septembra 2016, drugo in tretje najtoplejše dvanajstmesečno obdobje se je končalo maja oz. junija 2020. Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost večja zaradi boljše pokritosti z meritvami. Povprečna temperatura v Evropi v zadnjih dvanajstih mesecih, torej v obdobju od julija 2022 do junija 2023, je 0.96 °C nad normalo. Leto 2020 je bilo z odklonom 1,2 °C v Evropi najtoplejše. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 5. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to June 2023. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2022. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Padavine Junija 2023 je bilo v večjem delu južne Evrope, na zahodu Islandije in severozahodu Rusije bolj namočeno od normale; izdatne padavine so povzročile poplave v Turčiji, na Kosovu in v Romuniji. Bolj sušne razmere od normale so bile na obsežnem območju, ki je segalo iznad srednje nad vzhodno Evropo ter v Skandinaviji, pa tudi nad zahodno obalo Črnega morja. Bolj suho od normale je bilo v večjem delu Severne Amerike, kar je spodbujalo in vzdrževalo obsežne gozdne požare. Bolj suho od normale je bilo tudi v Rusiji, na Afriškem rogu, ponekod v južni Afriki in Južni Ameriki in delih Avstralije. Bolj namočeno od normale je bilo na zahodu Severne Amerike, delih jugozahodne Azije, na Japonskem, v Južni Afriki, Braziliji, Čilu, Novi Zelandiji in velikem delu Avstralije. Japonsko in Pakistan sta prizadela tajfun Mawar oziroma ciklon Biparjoy. Morski led Povprečni mesečni obseg arktičnega morskega ledu je junija 2023 dosegel 11,5 milijona km2, kar je 0,1 milijona km2 (ali 0,8 %) pod normalo. To je največji junijski obseg od leta 2013 in nad vrednostmi zadnjih osmih let. Najmanjša je bila junijska razsežnost morskega ledu leta 2016, ko je bil primanjkljaj glede na normalo 6 %. Skoraj normalne razmere na Arktiki so v jasnem nasprotju z rekordno nizko razsežnostjo morskega ledu na Antarktiki. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Levo: povprečen ledeni pokrov junija 2023. Oranžna črta označuje rob povprečnega junijskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na junijsko povprečje obdobja 1991– 2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 6. Left: Average Arctic sea ice concentration for June 2023. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for June for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for June 2023 relative to the June average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 7. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za junije od leta 1979 do 2023 v primerjavi z junijskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 7. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all June months from 1979 to 2023. The anomalies are expressed as a percentage of the June average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Prostorsko porazdelitev odklona koncentracije morskega ledu na Arktiki junija 2023 je zaznamovala mešanica pozitivnega in negativnega odklona v različnih sektorjih Arktičnega oceana. Koncentracija je bila nad normalo v Beauforovem, Čukotskem in Grenlandskem morju. Mešanica negativnega in pozitivnega odklona je bila v morjih ob severni obali Sibirije (Vzhodno Sibirsko, Laptevsko in Karsko morje), pa tudi v Baffinovem zalivu. Pod normalo je bila koncentracija morskega ledu v severnem Barentsovem morju in Hudsonovem zalivu, najbolj izrazit negativen odklon je bil v zahodnem Karskem morju. Junija 2023 je bil obseg morskega ledu na Antarktiki znatno pod normalo in je dosegel 15,5 milijona km2, kar je 2,3 milijona km2 (17 %) pod junijskim povprečjem v obdobju 1991–2020. To je daleč 38 Agencija Republike Slovenije za okolje najmanjši junijski obseg v 45-letnem zapisu satelitskih podatkov in skoraj dvakrat večji od prejšnjega rekorda iz junija 2022 (odklon 9 %). Junij je že četrti mesec v letu 2023 (po januarju, februarju in maju) z rekordno nizkim obsegom antarktičnega morskega ledu. Slika 8. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za junije od leta 1979 do leta 2023 v primerjavi z junijskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all June months from 1979 to 2023. The anomalies are expressed as a percentage of the June average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 9. Antarktični ledeni morski pokrov junija 2023, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v junijskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od junijskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 9. Left: Average Antarctic sea ice concentration for June 2023. The thick orange line denotes the climatological ice edge for June for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for June 2023 relative to the June normal. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Potem ko je februarja 2023 dosegel rekordni minimum, je dnevni obseg marca in v začetku aprila ostal blizu vrednosti, ki so bile opažene v letu 2022. V začetku maja se je začel zniževati pod prejšnje rekordne vrednosti za letni čas. Negativni odklon od predhodno opazovanih vrednosti je še posebej izrazit pri dnevnih odklonih. Do konca junija je bil dnevni obseg približno 2,5 milijona km2 pod normalo. Obseg morskega ledu na Antarktiki običajno doseže maksimum septembra. Maja in junija 2023 je rast potekala precej počasneje kot prejšnja leta. 39 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V JUNIJU 2023 Agrometeorological conditions in June 2023 Marko Puškarić unij je bil nadpovprečno topel in povprečno namočen mesec. Povprečne mesečne temperature zraka so se po večjem delu države gibale med 18 in 22 °C. Temperaturni odklon na državni ravni je znašal okoli 0,8 °C. Najtopleje je bilo v začetku tretje dekade meseca, ko so se povprečne dnevne temperature gibale med 25 in 28 °C, najvišja dnevna temperatura pa se je v večini krajev povzpela nad 33 °C. V tem obdobju smo zabeležili tudi prvi letošnji vročinski val, ki je trajal od tri do šest dni. J Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, junij 2023 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, June 2023 Postaja pov Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno / Sl. Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika 3,9 3,5 3,8 3,1 3,3 3,9 3,1 3,0 3,3 3,6 3,7 3,5 3,5 3,4 3,5 3,5 3,8 4,4 4,5 3,6 3,6 3,6 3,4 3,6 3,8 3,0 3,2 I. dekada max Σ 5,3 39 5,1 35 5,1 38 4,2 32 4,7 33 5,1 39 3,9 31 4,0 30 4,3 33 5,2 36 5,3 38 4,9 35 4,9 35 5,0 34 5,2 35 5,2 36 4,4 19 6,3 44 5,5 45 4,8 36 5,1 36 5,4 36 4,3 34 5,2 36 4,8 38 4,3 30 4,4 32 II. dekada max 5,1 6,0 4,6 5,5 5,2 6,8 4,5 5,9 4,2 5,3 5,3 5,9 4,4 4,9 4,2 5,4 4,3 5,0 4,6 5,5 4,7 5,9 4,7 5,8 4,9 6,2 5,0 6,6 4,7 5,5 4,9 6,1 4,4 5,1 6,0 7,5 5,7 6,4 5,0 5,5 4,5 5,6 4,1 5,7 4,3 5,2 4,2 5,7 4,8 5,5 4,6 5,7 4,7 6,2 pov 40 Σ 51 46 52 45 42 53 44 42 43 46 47 47 49 50 47 49 45 60 57 50 45 42 43 42 48 46 48 pov 5,6 4,9 5,2 4,8 4,4 5,7 5,0 4,7 4,2 4,8 5,0 4,9 5,0 5,0 4,7 5,0 4,5 6,6 6,3 5,3 4,7 4,5 4,4 4,8 5,1 4,9 5,0 III. dekada max 6,3 6,0 6,3 6,2 5,3 6,3 5,7 5,6 5,1 5,9 6,0 5,8 6,4 6,7 5,7 6,2 5,4 8,0 8,1 6,1 5,6 5,8 5,4 5,8 5,8 6,1 6,3 Σ 56 49 52 48 44 57 50 47 42 48 50 49 50 50 47 50 45 66 63 53 47 45 44 48 51 49 50 pov 4,9 4,3 4,7 4,1 4,0 5,0 4,2 4,0 3,9 4,3 4,5 4,4 4,5 4,5 4,3 4,5 4,2 5,7 5,5 4,6 4,3 4,1 4,0 4,2 4,6 4,2 4,3 mesec (M) max Σ 6,3 145 6,0 129 6,8 142 6,2 124 5,3 119 6,3 149 5,7 124 5,6 119 5,1 118 5,9 130 6,0 134 5,8 131 6,4 134 6,7 134 5,7 130 6,2 135 5,4 108 8,0 170 8,1 165 6,1 139 5,6 127 5,8 122 5,4 121 5,8 126 5,8 136 6,1 126 6,3 129 Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečne vsote efektivnih temperatur zraka nad 10 °C so bile za nekaj deset stopinj višje od običajnih vrednosti. Največje odstopanje od povprečja je bilo zaznano na Dolenjskem, kjer je mesečna akumulacija temperature zraka nad 10 °C znašala 319 °C, kar je 58 °C več od dolgoletnega povprečja (preglednica 4). Letna vsota efektivnih temperatur zraka nad 10 °C je konec junija v višje ležečih območjih znašala okoli 350 °C, drugod po državi okoli 500 °C, na Obali, Krasu in Goriškem pa okoli 700 °C. Mesečna količina padavin je bila na državni ravni blizu povprečja, kazalnik višine padavin je znašal 95 %. V večjem delu države je bilo od 8 do 16 padavinskih dni. Najbolj namočen je bil del severne in osrednje Slovenije. V Mariboru je bilo izmerjenih 123 mm padavin, kar je 16 mm več od dolgoletnega povprečja. Povprečna dnevna količina izhlapele vode v mesecu juniju je znašala od 3,9 do 4,7 mm, na Obali, Krasu in Vipavskem od 4,9 do 5,7 mm. V najbolj vročih dneh tretje dekade meseca je dnevna količina izhlapele vode povsod po državi znašala več kot 5 mm, v Portorožu pa celo več kot 8 mm (preglednica 1). Skupna mesečna količina izhlapele vode je bila po večjem delu države blizu povprečnim vrednostim. Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za junij 2023 in za obdobje vegetacije (od 1. aprila do 30. junija 2023) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in Jun 2023 and for the vegetation period (from April 1, 2022 to June 30, 2023) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v juniju 2023 I. dekada Vodna bilanca [mm] II. dekada III. dekada Mesec (1. 4. 2023–30. 6. 2023) Bilje 38,8 −41,3 −54,8 −57,4 −79,4 Ljubljana 35,9 −19,4 −15,9 0,7 60,5 Novo mesto −5,3 −46,7 −22,8 −74,8 −4,0 Celje 18,5 −29,4 −1,1 −12,1 67,2 3,1 −26,9 10,8 −13,0 33,0 10,8 −37,6 18,0 −8,7 90,2 0,4 −44,5 −3,0 −47,1 −20,5 20,8 −54,0 −55,2 −88,4 −180,7 Šmartno / Slovenj Gradec Maribor - let. Murska Sobota Portorož - let. Mesečna meteorološka vodna bilanca je bila po večjem delu države negativna s primanjkljajem od 10 do 90 mm. V osrednji Sloveniji sta bili količina izhlapele vode in količina padavin izenačeni, kar je doprineslo k uravnoteženi vodni bilanci (preglednica 2). Razmere so bile primerljive z letom 2018, le da je bila takrat prostorska razporeditev padavin in s tem vodna bilanca po regijah nekoliko drugačna. Povprečne temperature površinskega sloja tal so se v mesecu juniju gibale med 20 in 24 °C, na Goriškem pa okoli 26 °C. Tla so se tekom meseca postopoma segrevala. Temperatura tal na globini 5 cm se je čez dan občasno povzpela tudi čez 37 °C (Ljubljana, Bilje, Maribor, Novo mesto) (preglednica 3). Tla so bila za okoli 0,5 °C toplejša od dolgoletnega povprečja. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, junij 2023 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, June 2023 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 23,8 23,5 34,9 31,4 18,4 19,0 25,4 25,0 34,6 32,8 18,2 19,3 29,2 28,9 37,5 35,3 22,6 23,5 26,1 25,0 Bovec - let. 20,4 20,3 24,6 23,5 17,3 17,6 21,5 21,4 25,6 24,8 18,4 18,9 22,9 22,8 27,1 26,2 19,2 19,7 21,6 21,0 Celje 20,3 19,9 23,1 21,7 17,7 18,0 21,3 20,8 26,0 24,1 18,4 18,9 23,5 23,0 27,7 25,9 20,1 20,7 21,7 21,0 Črnomelj 19,9 19,8 22,4 21,5 17,5 17,9 21,9 21,8 26,0 25,2 18,9 19,5 23,7 23,8 28,0 27,1 20,0 20,6 22,1 21,0 Gačnik 23,1 22,6 35,2 29,7 16,6 18,5 23,8 23,2 37,6 31,7 16,3 18,7 25,4 25,0 38,0 32,6 16,9 19,2 24,1 23,0 Ilirska Bistrica 18,6 18,1 21,4 20,0 15,8 16,2 19,7 19,3 22,3 21,2 17,1 17,4 20,8 20,4 23,9 22,6 17,6 18,1 19,7 19,0 Lesce - let. 18,2 18,2 20,5 21,6 16,6 16,6 19,8 19,7 23,2 24,0 17,5 16,9 20,7 20,6 24,3 25,5 17,0 17,2 19,6 19,0 Maribor - let. 20,8 20,5 29,4 26,0 15,9 17,4 21,4 21,2 32,6 29,0 15,2 17,1 23,5 23,4 33,7 29,8 16,3 18,4 21,9 21,0 Ljubljana - let. 21,1 21,0 32,5 28,3 15,7 17,2 22,4 22,2 35,1 31,8 14,6 16,4 25,4 25,2 37,4 33,9 15,9 17,7 23,0 22,0 Ljubljana 20,7 20,4 24,7 23,3 18,1 18,2 22,5 22,1 28,5 26,9 18,6 19,3 25,3 24,8 30,1 28,4 19,9 20,6 22,8 22,0 Maribor Vrbanski plato 19,7 19,3 29,8 24,8 14,6 16,2 21,4 20,9 34,5 28,9 13,7 15,9 24,6 24,4 38,0 31,7 15,2 18,1 21,9 21,0 Murska Sobota 21,8 21,4 29,7 27,1 17,5 18,1 23,2 22,8 32,6 30,5 16,9 17,8 24,7 24,5 33,0 31,0 18,9 19,6 23,2 22,0 Novo mesto 21,8 21,5 33,3 28,3 15,2 17,0 24,2 23,5 38,5 32,6 15,3 17,9 26,6 25,9 41,3 34,7 15,8 18,4 24,2 23,0 Portorož - let. 23,2 22,9 28,4 26,6 19,5 20,2 24,5 24,4 29,0 27,2 20,9 21,7 25,5 25,4 29,5 28,1 21,5 22,5 24,4 24,0 Postojna 20,0 19,3 28,2 24,8 15,0 15,8 21,1 20,4 28,7 25,9 14,6 15,4 23,2 22,5 31,6 28,3 15,8 16,8 21,4 20,0 Šmartno / Sl. Gradec 20,4 20,1 29,6 26,6 14,6 15,7 21,2 21,0 32,9 29,8 13,8 15,4 23,6 23,3 34,5 31,4 14,3 16,3 21,7 21,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, junij 2023 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, June 2023 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2023 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C Portorož - let. 206 221 239 666 46 156 171 189 516 46 106 121 139 366 Bilje 201 211 245 657 57 151 161 195 507 57 101 111 145 357 Postojna 162 183 204 550 54 112 133 154 400 54 62 83 104 Kočevje 159 178 201 538 36 109 128 151 388 36 59 78 101 Rateče 154 163 179 495 48 104 113 129 345 48 54 63 Lesce 173 187 205 564 56 123 137 155 414 56 73 Slovenj Gradec 171 177 202 550 40 121 127 152 400 40 71 Ljubljana - let. 174 193 213 580 49 124 143 163 430 49 74 > 10 °C 46 2263 1390 713 57 2173 1315 665 250 54 1587 863 383 238 35 1472 821 349 79 195 44 1182 609 266 87 105 264 56 1565 865 405 77 102 250 39 1472 820 376 93 113 280 49 1579 895 433 Ljubljana 186 209 229 623 53 136 159 179 473 53 86 109 129 323 53 1900 1131 562 Novo mesto 186 206 226 619 58 136 156 176 469 58 86 106 126 319 58 1838 1105 550 Črnomelj 186 208 227 621 40 136 158 177 471 40 86 108 127 321 40 1915 1161 579 Celje 178 192 214 584 26 128 142 164 434 26 78 92 114 284 26 1697 977 463 Maribor - let. 182 196 217 594 38 132 146 167 444 38 82 96 117 294 37 1745 1000 482 Murska Sobota 183 197 216 596 34 133 147 166 446 34 83 97 116 296 34 1788 1033 503 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 43 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Pogoste padavine v začetku meseca so ovirale delo na prostem. Dež je povzročal pokanje plodov češenj ter ustvarjal ugodne pogoje za razvoj nekaterih rastlinskih bolezni, kot so čebulna plesen, krompirjeva plesen, peronospora vinske trte, oidij, navadna sadna gniloba, škrlup, breskova pepelovka. V prvi dekadi meseca je vinska trta na Primorskem prešla v fazo cvetenja, medtem ko je bila drugod po državi še v fazi razvoja prvih socvetij. Cveteti je začela tudi oljka. Jablane so nadaljevale z razvojem plodov, zgodnje sorte hrušk in breskve so dosegle polovico končne velikosti, koruza pa je bila v različnih fazah razvoja listov. V prvih dneh junija je na zgodnjih legah pričela cveteti lipa, nekaj dni za njo pa tudi lipovec. V drugi polovici meseca je državo zajel prvi letošnji vročinski val, ki je vodne in temperaturne razmere v tleh naglo spremenil. Površina kmetijskih tal je bila izpostavljena močnemu izsuševanju, kar je bilo opazno na posevkih, ki so imeli v tem času malo listne površine, ki bi senčila in ovirala izsuševanje tal, na primer posevki koruze, fižola ter drugih zelenjadnic. Vlažnost tal se je zmanjševala in ponekod postala rastlinam težje dostopna. Sušnemu stresu se je pridružil še močan vročinski stres. Po drugi strani so visoke temperature ugodno vplivale na zaključno zorenje in žetev ozimnega ječmena. Vročinski val se je zaključil s prehodom hladne fronte v začetku tretje dekade meseca. Z ohladitvijo in dežjem sta sušni in vročinski stres popustila. Ob prvem prehodu vremenske fronte so se predvsem v severni polovici Slovenije razbesnela močna neurja, tudi s točo, ki je povzročila veliko škodo na poljščinah in sadnem drevju. Podobne posledice je na Gorenjskem terjal tudi prehod druge vremenske fronte. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY June was 0.8 °C above the average, while the amount of precipitation was normal. Monthly climatological water balance was negative with the largest deficits in Coastal region. Soil temperatures recorded at 5 cm depth was between 20 and 24 °C and in warmer regions around 26 °C. In June we recorded first heat wave of the year and several storms that caused a lot of damage. 44 HIDROLOGIJA HYDROLOGY VODNATOST REK V JUNIJU 2023 Discharges of Slovenian rivers in June 2023 Florjana Ulaga, Maja Koprivšek o nadpovprečno vodnatem maju, se je junija po slovenskih rekah pretakala običajna količina vode za ta mesec v primerjalnem obdobju 1991–2020. V primerjavi z lanskim junijem, ko se je po slovenskih rekah pretakala le polovica običajne količine vode, je bil letošnji junij precej bolj vodnat. Srednji mesečni pretok Save, kot reke z največjim zaledjem v Sloveniji, je na iztoku iz države kar 2,5-krat večji kot lani v tem času. Bistveno ugodnejše pa so bile letos tudi razmere v slovenski Istri, kjer je bil pretok Rižane občutno nad dolgoletnim povprečjem, kar je dober obet za nadaljevanje poletne sezone. Nadpovprečno vodnate reke so bile v juniju Savinja, povirni del Krke in Rižana. Sava, Drava in Mura ter Krka in Kolpa v spodnjem toku so bile povprečno do rahlo nadpovprečno vodnate. Manj vodnate so bile Soča, Vipava, Sava Bohinjka, Sotla in povirni del Kolpe (slika 1). P Skupna vodnatost slovenskih rek, ki je izračunana kot povprečje obteženih mesečnih razmerij na merodajnih vodomernih postajah, je bila tako v mesecu juniju običajna. Slika 1. Razmerja med srednjim mesečnim pretokom v juniju 2023 in povprečjem srednjih mesečnih pretokov v primerjalnem obdobju 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 1. The ratio between June 2023 mean monthly river discharges and the reference period 1991–2020 mean monthly discharges at the repative gauging stations 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Srednji mesečni pretoki večine rek so se večinoma gibali med 25. in 75. percentilom srednjih junijskih pretokov primerjalnega obdobja (slika 2). Pretok pod 25. percentilom sta imeli le Soča in Vipava v spodnjem toku, pretok nad 75. percentilom pa Savinja v Nazarjah. Slika 2. Srednji mesečni pretoki rek junija 2023 in uvrstitev v percentilne razrede pripadajočih pretokov primerjalnega obdobja 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 2. Mean monthly discharges in June 2023 and its percentile classes ranking among the reference period 1991–2020 corresponding discharges at the representative gauging stations Značilni pretoki rek v juniju 2023 in v obdobju 1991–2020 so predstavljeni v preglednici 1. Na grafikonih na sliki 3 so predstavljena razmerja med značilnimi pretoki rek v juniju 2023 in v primerjalnem obdobju. Na večini merodajnih vodomernih postaj so bili letošnji mali junijski pretoki (najmanjši srednji dnevni pretok v mesecu) povprečni glede na male junijske pretoke primerjalnega obdobja. Največje razmerje med letošnjimi in obdobnimi malimi junijskimi pretoki je bilo na Dravinji, Savinji in Kolpi, najmanjše pa na Soči v zgornjem toku ter Reki v Cerkvenikovem mlinu. Največja konica pretoka glede na primerjalno obdobje je bila med vodomernimi postajami, prikazanimi na grafikonu na sliki 3, v letošnjem juniju zabeležena na Rižani v Kubedu, a je bila običajna za ta letni čas. Na večini merodajnih vodomernih postaj so bili letošnji veliki junijski pretoki povprečni glede na junijske velike pretoke v primerjalnem obdobju. Najmanjša junijska konica je bila zabeležena na Sotli v Rakovcu, ki je bila sedma najmanjša junijska konica v zgodovini meritev na tej vodomerni postaji. Podpovprečne junijske konice smo izmerili tudi na Dravinji in Soči v Kobaridu. Razmerja med srednjimi mesečnimi pretoki so opisana že v uvodnem delu besedila. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki v juniju 2023 in značilni pretoki rek v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. Low (Qnp), mean (Qs) and high (Qvk) discharges in June 2023 and the reference period 1991–2020 characteristic discharges Junij/June 2023 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s Vodotok/River Vodomerna postaja/ Gauging station Mura Gornja Radgona 30. 6. 140 223 384 7. 6. Drava Črneče 29. 6. 233 345 587 6. 6. Dravinja Makole 26. 6. 2,33 3,83 13,0 27. 6. Sava Radovljica 30. 6. 28,1 46,6 134 6. 6. Sava Litija 26. 6. 79,0 135 341 7. 6. Sava Čatež 30. 6. 104 228 631 8. 6. Sora Suha 26. 6. 6,20 12,4 78,6 6. 6. Sotla Rakovec 21. 6. 1,76 2,73 7,59 28. 6. Kolpa Metlika 30. 6. 19,3 35,2 112 7. 6. Ljubljanica Moste 30. 6. 14,1 29,8 82,3 8. 6. Savinja Laško 26. 6. 15,9 38,2 125 7. 6. Krka Podbočje 27. 6. 17,7 37,2 101 8. 6. Soča Kobarid 30. 6. 12,3 24,2 54,1 6. 6. Soča Solkan 28. 6. 31,0 58,3 234 6. 6. Idrijca Hotešk 30. 6. 5,87 11,3 91,7 6. 6. Vipava Miren 30. 6. 2,87 6,14 34,5 6. 6. Reka Cerkvenikov mlin 30. 6. 0,804 3,02 16,8 6. 6. Rižana Kubed 30. 6. 0,290 2,52 15,5 8. 6. Legenda: mesečne značilne vrednosti / monthly characteristic values Dan/ Day Dan/ Day n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v Junij/June 1991–2020 Qnp Qs m3/s m3/s 89,4 120 145 206 211 339 152 221 243 355 342 552 0,763 1,12 1,63 3,77 2,85 10,4 13,9 20,0 26,5 46,0 59,8 91,5 37,0 44,7 74,3 127 124 212 60,1 68,9 117 209 190 323 2,92 3,80 5,66 12,0 13,1 24,2 0,513 0,655 1,52 4,96 4,66 13,4 7,83 10,5 15,1 34,6 22,3 77,4 5,71 8,50 15,1 33,6 39,3 69,8 5,16 7,07 11,6 27,5 20,2 50,9 8,74 11,3 16,3 35,5 31,4 73,7 9,39 13,7 21,8 36,4 36,4 64,6 17,9 24,8 36,3 79,3 74,5 168 4,59 7,18 6,71 14,2 12,4 37,5 1,71 2,29 3,49 10,9 7,90 37,7 0,464 1,06 1,21 3,60 4,16 13,7 0,108 0,177 0,370 1,85 2,15 7,78 Qvk m3/s 175 421 1130 324 671 1330 3,08 25,9 68,2 44,4 143 384 77,8 367 824 120 587 1448 9,45 74,5 216 0,941 27,6 99,0 15,7 197 590 19,4 127 213 15,6 164 538 16,5 119 345 22,6 128 469 113 367 1351 10,7 99,7 324 6,72 64,1 266 3,52 27,0 83,0 0,554 11,1 31,6 Qnp Qs Qvk najmanjši mesečni pretok – dnevno povprečje srednji mesečni pretok največji mesečni pretok – konica the lowest monthly discharge – daily average mean monthly discharge the highest monthly discharge – peak obdobne značilne vrednosti / periodical characteristic values: n – najmanjši / minimum mali obdobni pretok – dnevno povprečje srednji obdobni pretok veliki obdobni pretok – konica s – srednji / mean low periodical discharge – daily average mean periodical discharge high periodical discharge – peak v – največji / maximum 47 Agencija Republike Slovenije za okolje razmerje pretokov vQnp/sQnp nQnp/sQnp Qnp(junij)/sQnp 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 razmerje pretokov vQs/sQs nQs/sQs KUBED CERKVENIKOV MLIN MIREN HOTEŠK SOLKAN KOBARID PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 0,0 Qs(junij)/sQs HOTEŠK MIREN CERKVENIKOV MLIN KUBED HOTEŠK MIREN CERKVENIKOV MLIN KUBED KOBARID SOLKAN nQvk/sQvk PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA vQvk/sQvk SOLKAN razmerje pretokov ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Qvk(junij)/sQvk KOBARID PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Slika 3. Razmerja med malimi (Qnp, zgoraj), srednjimi (Qsr, v sredini) in velikimi (Qvk, spodaj) pretoki rek v juniju 2023 in primerjalnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQsr, sQvk), ki so umeščena med pripadajočim največjim (vQ../sQ..) in pripadajočim najmanjšim (nQ../sQ..) obdobnim razmerjem Figure 3. Ratios between low (Qnp, upper), mean (Qs, the middle) and high (Qvk, lower) discharges in June 2023 and the reference period characteristic discharges (sQnp, sQsr, sQvk) positioned between the corresponding maximum (vQ../sQ..) and minimum (nQ../sQ..) periodical ratio Na slikah 4 in 5 so prikazane urne vrednosti pretokov rek v juniju. Podatki o pretokih so ob pripravi tega prispevka informativni in se lahko med procesom obdelave podatkov še nekoliko spremenijo. V začetku junija je bila vodnatost večine rek po Sloveniji srednja ali mala, le Mura je še ohranila majsko veliko vodnatost. V prvih dneh junija je bila tako vodnatost rek ustaljena ali se je počasi zmanjševala. 5. junija so reke povsod po državi začele naraščati. Med 6. in 8. junijem je večina rek dosegla največje mesečne pretoke. Naslednja dva tedna se je vodnatost večine rek zmanjševala, prehodno pa so 10. oziroma 11. junija zmerno narasle Rižana, Reka, Ljubljanica, Savinja, Krka, Kolpa in Dravinja. V zadnjem tednu junija je ob obilnih padavinah kar dvakrat hitreje narasla Dravinja, ki je največji mesečni 48 Agencija Republike Slovenije za okolje pretok dosegla 27. junija. Ob istem padavinskem dogodku je največji junijski pretok dosegla tudi Sotla v Rakovcu, opazneje pa se je povečala tudi vodnatost Save v Čatežu. Drugje po državi se je vodnatost rek počasi zmanjševala. Ob koncu meseca so imele reke večinoma srednjo, v zahodi in južni Sloveniji pa malo vodnatost. Poleti pogosto presihajo reke v porečju kraške Ljubljanice. Tokrat je v juniju presahnila le Pivka v Prestranku (slika 6). pretok Mura Gornja Radgona I [m3/s] 500 400 300 200 100 0 pretok Drava Črneče [m3/s] 700 600 500 400 300 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 pretok 21 23 25 27 29 Dravinja Makole [m3/s] 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 pretok 23 25 27 29 Sava Radovljica [m3/s] 150 14 12 10 8 6 4 2 0 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 pretok 27 1 29 400 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 pretok Sava Litija [m3/s] 3 25 27 29 Sava Čatež I [m3/s] 700 600 500 400 300 200 100 0 300 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 pretok 25 27 29 1 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 pretok Sora Suha I [m3/s] 3 27 29 Sotla Rakovec [m3/s] 100 80 60 40 20 0 25 8 6 4 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 pretok 23 25 27 0 29 1 5 7 9 11 13 15 17 pretok Kolpa Metlika [m3/s] 3 19 21 23 25 27 29 Ljubljanica Moste I [m3/s] 100 80 60 40 20 0 120 100 80 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 pretok 23 25 27 1 29 140 120 100 80 60 40 20 0 5 7 9 11 13 15 17 19 pretok Savinja Laško [m3/s] 3 21 23 25 27 29 Krka Podbočje [m3/s] 120 100 80 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 4. Urni pretoki v juniju 2023 na izbranih vodomernih postajah v Pomurju, Podravju in Posavju Figure 4. Hourly discharges in June 2023 at the selected gauging stations in Pomurje, Podravje and Posavje 49 Agencija Republike Slovenije za okolje pretok pretok Soča Kobarid I [m3/s] 60 50 40 30 20 10 0 Soča Solkan [m3/s] 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 pretok 23 25 27 29 Idrijca Hotešk [m3/s] 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 pretok 23 25 27 29 Vipava Miren I [m3/s] 40 100 80 60 40 20 0 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 pretok 17 19 21 23 25 27 1 29 20 15 15 10 10 5 5 0 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Rižana Kubed II [m3/s] 20 1 5 pretok Reka Cerkvenikov mlin [m3/s] 3 0 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 5. Urni pretoki v juniju 2023 na izbranih vodomernih postajah rek jadranskega povodja Figure 5. Hourly discharges in June 2023 at the selected Adriatic Sea Basin rivers gauging stations Slika 6. Reka Pivka v Prestranku je, kot je za junij običajno, ob začetku meseca presahnila. Figure 6. The Pivka River in Prestranek dried up at the beginning of the month, as is usual for June. SUMMARY After the above-average water abundance in May, the usual amount of water for this month in the comparison period 1991–2020 flowed through Slovenian rivers in June. Compared to June 2022, when only half of the normal amount of water flowed through Slovenian rivers, this year's June was considerably more water-abundant. The average monthly discharge of the Sava River, the river with the largest contribution area in Slovenia, is as much as 2.5 times higher than last year at this time. Savinja River as well as the headwaters of the Krka and Rižana Rivers were above-average water-abundant in June. Water abundance of the Sava, Drava, and Mura Rivers as well as Krka and Kolpa Rivers in the lower reaches was average to slightly above average. The Soča, Vipava, Sava Bohinjka, Sotla Rivers, and the headwaters of the Kolpa River were less water-abundant. The least water-abundant rivers among the selected water gauging stations were the Soča River at Kobarid and Vipava River at Miren, with a mean monthly discharge just below the 25th percentile. Only Savinja River near Nazarje had a mean monthly discharge above the 75th percentile. 50 TEMPERATURE REK IN JEZER V JUNIJU 2023 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in June 2023 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila v juniju 2023 v povprečju 0,4 °C višja od srednje junijske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo 1,4 °C, Blejsko jezero pa 1 °C višjo srednjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila v letošnjem juniju 5,5 °C (preglednica 1). T Veliko rek po Sloveniji je imelo najnižje mesečne temperature 1. junija, nekaj 16. in 17. junija, največ pa 7. junija in dan ali dva prej oz. pozneje. V prvi tretjini meseca so se reke, glede na začetek junija nekoliko ohladile, nato pa so se segrevale in med 21. in 26. junijem je večina rek dosegla najvišje temperature. Do konca meseca so se reke še enkrat ali dvakrat nekoliko ohladile in nato ponovno segrele. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v juniju 2023 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average June 2023 and long-term 1991–2020 temperature in °C postaja / location Mura - Gornja Radgona Ledava - Polana Drava - Ptuj * Mislinja - Otiški Vrh Dravinja - Videm Pesnica - Zamušani Sava - Radovljica Sava - Šentjakob Sava - Čatež Sora - Suha Kamniška Bistrica - Kamnik Kolpa - Metlika Ljubljanica - Moste Unica - Hasberg Savinja - Laško Dreta - Kraše Paka - Rečica Krka - Podbočje Soča - Log Čezsoški Bača - Bača pri Modreju Vipava - Miren Nadiža - Potoki * Reka - Trnovo Rižana - Kubed * Bohinjsko jezero Blejsko jezero JUNIJ 2023 16,1 20,5 16,9 14,9 18,3 19,4 13,4 15,5 19,4 16,1 9,2 18,6 15,3 14,8 17,0 12,5 18,1 18,1 10,2 14,5 19,1 16,6 13,3 12,0 17,1 21,3 obdobje / period 1991–2020 razlika / difference 15,6 18,9 16,2 15,5 19,6 17,6 12,2 14,5 19,3 14,9 9,2 19,9 15,3 12,0 17,3 14,8 18,4 18,4 9,1 14,0 17,5 15,5 13,1 12,2 15,7 20,3 0,5 1,6 0,7 −0,6 −1,3 1,8 1,2 1,0 0,1 1,2 0,0 −1,3 0,0 2,8 −0,3 −2,3 −0,3 −0,3 1,1 0,5 1,6 1,1 0,2 −0,2 1,4 1,0 * obdobje, precej krajše od 30 let / period much shorter than 30 years Blejsko jezero se je do 19. junija zelo počasi segrevalo, vmes se je na kratko celo še nekoliko ohladilo tako, da je bila najnižja srednja dnevna temperatura zabeležena 7. junija. Po 19. juniju je temperatura jezera v dveh dneh narasla za dobri dve stopinji, v naslednjih dveh dneh pa za dobre pol stopinje Celzija. Sledila je ohladitev in do konca junija srednja dnevna temperatura ni presegla temperature s 23. junija. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 25 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 20 15 10 5 0 20 15 10 5 1. 3. 5. 7. 0 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij junij Drava Ptuj Ledava Polana Mislinja Otiški Vrh 25 25 20 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 15 10 5 0 10 5 2. 4. 6. 0 8. 10. 12. 14. 16. 18. 20. 22. 24. 26. 28. 30. Sava Šentjakob 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij Sava Čatež Sora Suha 25 25 20 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Sava Radovljica 15 10 Kamniška B. Kamnik 15 10 0 2. 4. 6. 8. 10. 12. 14. 16. 18. 20. 22. 24. 26. 28. 30. 2. 4. 6. 8. 10. 12. 14. 16. 18. 20. 22. 24. 26. 28. 30. junij junij Ljubljanica Moste Unica Hasberg Savinja Laško Krka Podbočje 25 25 20 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Kolpa Metlika 5 5 15 10 Dreta Kraše Paka Rečica 15 10 5 5 0 Dravinja Videm 15 junij 0 Pesnica Zamušani 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij junij Soča Log Čezsoški Nadiža Potoki Bača Bača pri Modreju 52 Vipava Miren Reka Trnovo Rižana Kubed Agencija Republike Slovenije za okolje 25 Temperatura (°C) 20 15 10 5 0 2. 4. 6. 8. 10. 12. 14. 16. 18. 20. 22. 24. 26. 28. 30. junij Bohinjsko jezero Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v juniju 2023, v °C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in June 2023 in °C Bohinjsko jezero se je do 20. junija večkrat za kratek čas nekoliko ogrelo, nato spet ohladilo, po 20. juniju pa se je jezero počasi segrevalo in kljub krajši ohladitvi 25. junija, je srednja dnevna temperatura jezera 27. junija presegla 20 °C, ki jo je ohranilo tudi ob zaključku meseca. Razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo Bohinjskega jezera je bila v juniju 5,5 °C, Blejskega jezera pa 4,6 °C. Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v juniju 2023, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in June 2023 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in June 2023 was 5.5 °C, The average observed river’s temperature was 0.4 °C higher as a long-term average 1991–2020, The average monthly temperature of Bohinj Lake was 1.4 °C and of Bled Lake 1.0 °C higher as a long-term average. 53 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V JUNIJA 2023 Sea dynamics and temperature in June 2023 Špela Colja etošnja kopalna sezona se je začela z nekoliko nižjimi temperaturami kot običajno. Srednja mesečna temperatura je bila 21,9 °C, kar je za 2,4 °C nižje od junija lani. Najnižja izmerjena temperatura je bila za skoraj 1 °C nižja od povprečja najnižjih junijskih temperatur v primerjalnem obdobju 1991–2020. Srednja mesečna višina je bila z 230 cm peta najvišja junijska višina glede na primerjalno obdobje. Valovanje morja je bilo dokaj mirno, le sredi meseca in v zadnjem tednu so v obdobjih šibke do zmerne burje valovi na oceanografski boji Vida segli čez 1 m. L Višina morja Srednja mesečna višina morja je bila junija peta najvišja srednja junijska temperatura na mareografski postaji Koper v primerjavi z obdobjem 1991–2020. Najvišja izmerjena višina morja je bila med tretjino najvišjih junijskih maksimumov višin, najnižja višina morja pa je bila drugi najvišji junijski minimum glede na primerjalno obdobje (preglednica 1). Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja junija 2023 in v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. Characteristic sea levels in June 2023 and in the reference period 1991–2020 VIŠINA MORJA / SEA LEVEL Mareografska postaja Koper/ Tide gauge Koper Junij 2023 Junij 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas cm cm cm cm SMV NVVV NNNV — 14. 6. 18.30 7. 6. 5.30 230 295 158 213 275 130 222 292 145 234 327 160 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous Legenda/Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month Morje kot običajno junija ni poplavljalo. V prvem tednu so bili zaradi sovpadanja izrazitih astronomskih plim in osek ter sprememb zračnega tlaka precej izraziti dnevni hodi višine morja (razlika med najvišjo in najnižjo višino morja, zabeleženima v posameznem dnevu) (slika 1). Največji dnevnih hod (127 cm) je bil izmerjen 3. junija. 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Jadransko morje Koper višina morja Hmer in Hast [ cm ] merjena višina (Hmer) astronomska višina (Hast) višina morja Hrez [ cm ] rezidualna višina (Hrez) 300 80 280 40 260 240 0 220 200 -40 180 160 1 .6. 2 .6. 3 .6. 4 .6. 5 .6. 6 .6. 7 .6. 8 .6. 9 .6. 10 .6. 11 .6. 12 .6. 13 .6. 14 .6. 15 .6. 16 .6. -80 17 .6. 300 80 280 40 260 240 0 220 200 -40 180 160 15. 6. -80 16. 6. 17. 6. 18. 6. 19. 6. 20. 6. 21. 6. 22. 6. 23. 6. 24. 6. 25. 6. 26. 6. 27. 6. 28. 6. 29. 6. 30. 6. 1. 7. Slika 1. Merjena (Hmer), astronomska (Hast) in rezidualna višina morja (Hrez) junija 2023 Figure 1. Measured (Hmer), astronomic (Hast) and residual (Hrez) sea level in June 2023 Valovanje morja Oceanografska boja Vida (Piranski zaliv) višina valov [m] značilna višina valov (mediana) maksimalna višina valov (maksimum) perioda valovanja (mediana) perioda valovanja [s] 4,0 4 3,0 3 2,0 2 1,0 0,0 ↙↙↙ ↙ ↙↙←←↖ ← ← ↗↗ ↗↗↑← ↖↗←↗↑↗→↗→↑ ↑↖ ↗→↗ ↗→↗↗↗↑↗↗↗↗↗↗↗↑↗↗↗↗↗↗→↗ →↖↗↗↑ ↑↗↗↑→ ↖→↗↗→↗↑→↗↗ ↖ ↗ ↗ ↗ →↑→↑↑ ↑ →↗→↑ ↑ ↗ ↑ ↑↑↗↗↑↗→↗↗↑↗↑↗↑→→↑↗↑ ↑↗↗↗↗↗ 2 3 4 5 6 7 8 9 hitrost vetra [m/s] 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 hitrost vetra (mediana) 1 0 1 sunki vetra (maksimum) 25 20 15 ← ↙ ↙ ←↙ ↙ ↙ ↙↙ ↙ ↙↙ ↙ ↙ ↙ ↙↙ ↙ ←↙ ↗ ↗ ↗ ↙→ ↗ ↗ ← → ↗ ↙ ↓ ↗→ →↘ ↙ ↙ ↑ ↗ ↗ ← ↓ ↙ ↗ ↑ ↑→→↑ ←→ ← ←↙ ↑ ↑ ↑ 5 ←↖↗ ↖→ ← ←↙ ↙↖↑↙ ←↖↖←↑↖→ ↗↑→↗ ↑→ ↑↖→↗ ↖ ↙ ↙← ↑ ←↖ ↗↖↖↗ ↖↖↘↗↑←↗ ↑↖↗ ←↑ ↑↖↑ ↖ → ↑ ←→ ↑ ↖ 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 Slika 2. Valovanje morja (zgoraj) in hitrost vetra (spodaj) na oceanografski boji Vida v Piranskem zalivu (6-urni intervali) junija 2023. Smer valovanja in vetra je prikazana s puščicami Figure 2. Sea waves (above) and wind speed (below) measured at the oceanographic buoy Vida near Piran (6- hourly intervals) in June 2023. The arrows present the wave and the wind direction 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Srednja mesečna višina valov je bila junija 0,20 m. Najvišji val z 1,25 m višine je bil na oceanografski boji Vida izmerjen 28. junija zjutraj, ko je pihala zmerna burja s sunki nad 15 m/s. Šibka do zmerna burja je pihala še 3.–5., 11.–16., 23.–25., najmočnejši sunki pa so bili izmerjeni 14. junija (slika 2). Temperatura morja Srednja mesečna temperatura vode je bila podpovprečna. Za 0,6 °C je bila nižja od dolgoletnega junijskega povprečja 1991–2020 in za 2,4 °C nižja od lanskoletne srednje junijske temperature. Najvišja izmerjena temperatura na mareografski postaji Koper je bila za pol stopinje nižja od dolgoletnega povprečja najvišjih junijskih temperatur, najnižja izmerjena temperatura pa je bila od dolgoletnega povprečja najnižjih temperatur nižja za skoraj 1 °C (preglednica 2). Preglednica 2. Najnižja (Tnk), srednja (Ts) in najvišja (Tvk) temperatura morja aprila 2023 in značilne junijske temperature morja v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 2. Low (Tnk), mean (Ts) and high (Tvk) sea surface temperature in June 2023 and characteristic sea surface temperatures in the reference period 1991–2020 TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Mareografska postaja Koper/ Tide gauge Koper Junij 2023 Junij 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas °C °C °C °C Tnk Ts Tvk 1. 6. 7.00 — 22. 6. 17.40 16,3 21,9 26,5 14,0 19,3 22,2 17,2 22,5 27,0 20,3 25,8 30,7 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous Srednja dnevna temperatura morja na mareografski postaji Koper se je od začetka do konca junija z 16,4 zvišala za dobrih 9 °C (slika 3). V obdobjih močnejših sunkov vetra v začetku, sredi in ob koncu meseca so se plasti vode premešale in morje se je prehodno ohladilo za nekaj stopinj. 27.–28. junija je temperatura padla za skoraj 6 °C, tako da je imelo morje ob koncu meseca le 24,3 °C. Srednja mesečna temperatura morja na oceanografski boji Vida je bila 22,6 °C. V prvih 10 dneh se je voda segrela z 18 na 24 °C. Sledila je ohladitev za približno 3 °C, od 15. do 23. junija se je voda zopet segrela za približno 4,5 °C. Najvišja temperatura na boji Vida je bila izmerjena 22. junija zvečer, ko je imelo morje 26 °C. V zadnjem tednu je bila temperatura bolj ustaljena kot ob obali v Kopru, nihala je med približno 23 in 25 °C. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Mareografska postaja Koper temperatura morja [ °C ] najnižja temperatura povprečna temperatura najvišja temperatura 28,0 26,0 24,0 22,0 20,0 18,0 16,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Oceanografska boja Vida (Piranski zaliv) temperatura morja [ °C ] najnižja temperatura povprečna temperatura najvišja temperatura 28,0 26,0 24,0 22,0 20,0 18,0 16,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 3. Temperatura morja (6-urni intervali) junija 2023 v Kopru (zgoraj) in Piranskem zalivu (spodaj) Figure 3. Sea temperature (6-hourly intervals) in June 2023 at Koper (above) and Piran bay (below) Vpliv vremena na dinamiko in temperaturo morja Zračni tlak je bil v prvem tednu junija večinoma nad 1013 mbar. V drugem tednu je Slovenijo prešlo ciklonsko območje z nizkim zračnim tlakom, kar je povzročilo nekolikšno zvišanje gladine nad pričakovano astronomsko višino. Ob obali v Kopru so med 11. in 13. ter med 14. in 16. sunki vetra povzročili mešanje plasti morske vode, zato je temperatura morja padla 3–4 °C. Do 23. junija je bilo morje mirnejše, pihali so le zelo šibki vetrovi in morje se je segrelo za 6,5 °C. Prisotno je bilo le lastno nihanje Jadranskega morja, zato je bila ob plimi višina morja kljub visokemu zračnemu tlaku večinoma višja od napovedane astronomske. Ob ponovnem prehodu ciklona 23. in 26.–29. so zopet zapihali močnejši vetrovi, na odprtem morju pri oceanografski boji Vida burja s sunki do okrog 15 m/s, in morje se je zaradi mešanja plasti vode ponovno ohladilo (slika 4). 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Mareografska postaja Koper rezidualna višina morja [ cm ] najvišja Hrez povprečna Hrez najnižja Hrez zračni tlak [ mbar ] zračni tlak (mediana) 30 1022 20 1019 10 1016 0 1013 -10 1010 -20 1007 1 2 3 4 5 6 7 8 hitrost vetra [ m/s ] 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 hitrost vetra (mediana) 1 sunki vetra (mediana) 20 15 10 ↗ ↗ → ↑ ↗ ↗ ↑ ↗ → → ↓ → ↗ ↙ ↗ → → →↗ → ↓ ← ↙ ↘ ↘ → → → ↗ ↙↓ → ← → → ↖ ↙ ↙ ↓ ←←→ ← →←↙ ↙←←→ ←←→ ↓ ↙↙ ↓ → → → ← ← → ← ← ← ← ← ← ←↑ ↑←→←←← ↙←← ← ← → ↙ ↙← ← → ←← ↗ → ←← ↙ ←↙← ← ←← ←← ←← ← ← ← ↑ ↑ ↖ ↖ ↙ ←←← ←← ↑← 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 Temperatura morja, zraka in globalno sončno sevanje globalno son. sevanje temperatura morja in zraka [ °C ] T zraka (Koper) T morja (Koper) T morja (boja Vida) glob. sončno sev. (Koper) [ W/m2 ] 28 400 350 26 300 24 250 22 200 150 20 100 18 50 16 0 31 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 Slika 4. Rezidualna višina morja in zračni tlak (zgoraj) ter hitrost vetra (na sredini) na mareografski postaji Koper (6-urni intervali) junija 2023. Smer vetra je prikazana s puščicami. Spodaj: srednje dnevne vrednosti temperature morja in zraka ter globalnega sončnega sevanja na mareografski postaji Koper ter srednje dnevne temperature morja na oceanografski boji Vida v Piranskem zalivu Figure 4. Residual sea level and air pressure (above) and wind speed (middle) at the Koper mareographic station (6- hourly intervals) in June 2023. The arrows present the wind direction. Below: mean daily values of sea and air temperature and global sun radiation at the at the Koper mareographic station and mean daily sea temperature at the Vida buoy in Piran Astronomsko plimovanje morja v prihodnjem mesecu Avgusta bodo največje razlike med astronomskimi višinami oseke in plime v treh obdobjih: med 1. in 5. avgustom bo astronomska višina morja ob oseki dosegla tudi čez −60 cm odklona od srednje višine morja (224 cm) na mareografski postaji Koper, med 14. in 19. junijem je napovedan dnevni hod nekoliko manj izrazit, najizrazitejše razlike med plimo in oseko pa bodo zadnje tri dni avgusta, ko bo 58 Agencija Republike Slovenije za okolje odklon ob oseki do −80 cm (slika 5). Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2023 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja avgusta 2023 na mareografski postaji Koper. Figure 5. Tidal predictions for August 2023 at the Koper mareographic station. SUMMARY This year's bathing season began with slightly cooler temperatures than usual. The monthly average temperature was 21.9 °C, and the lowest temperature recorded was almost 1 °C lower than the June average temperature compared to the 1991–2020 period. The monthly mean sea level of 230 cm was the fifth highest June sea level in the comparative period. The sea waves were relatively calm, reaching over 1 m only in the middle and in the last week of June at the oceanographic buoy Vida in periods of weak to moderate bora winds. 59 KOLIČINE PODZEMNE VODE V JUNIJU 2023 Groundwater quantity in June 2023 Urška Pavlič unija so bile povprečne mesečne gladine podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih na vzhodu države visoke. Izjema so bile običajno visoke vodne gladine v delu vodonosnika Dolinsko Ravensko in na območju Čateškega polja. V osrednjem in zahodnem delu države smo junija spremljali običajne višine vodnih gladin za mesec junij. Vodonosniki Dinarskega krasa so imeli običajno oziroma nekoliko podpovprečno vodnatost. Temperatura vode se je junija postopoma zviševala, mestoma pa je bila le-ta ustaljena. Zniževanje vrednosti specifične električne prevodnosti vode na območju Krasa pri Brestovici junija nakazuje na dotok hladnejše vode v kraški vodonosnik iz reke Soče. Na območju izvirov Alpskega krasa smo spremljali zniževanje temperature in specifične električne prevodnosti ter ugodno stanje količin podzemne vode, kar kaže na iztekanje raztaljene snežnice iz vodonosnikov s prispevnim zaledjem v visokogorju. J Slika 1. Pogled na medzrnski vodonosnik območja Kokra – Preddvor iz Kriške gore, 18. junij 2023 (Foto: U. Pavlič) Figure 1. View on intergranular aquifer of Kokra – Preddvor area from Kriška gora hill, 18th of June 2023 (Photo: U. Pavlič) Višina padavin na državni ravni je bila junija blizu povprečja, vendar pa časovna in prostorska porazdelitev napajanja vodonosnikov ni bila enakomerna. Več padavin kot je običajno je padlo na območju medzrnskih vodonosnikov Ljubljanske kotline in v delih Savinjske in Dravske kotline, pa tudi na območju kraških vodonosnikov Kamniško Savinjskih Alp in večjega dela Karavank. Na območju med Kamnikom, Litijo in severno Koroško je padavinski junijski presežek znašal med 20 in 40 odstotkov. Nasprotno pa velik del države junija ni dosegel povprečne količine mesečnih padavin. Najmanj namočen je bil severozahod države, območje vodonosnikov Notranjske in Vipavske doline, Krasa in južnega dela Murske kotline – tam so zabeležili med 50 in 80 odstotkov običajnih mesečnih količin. Največ padavin je padlo v prvi in zadnji dekadi meseca. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Čemšeniški potok s kraškim prispevnim zaledjem na območju Zaplate, junij 2023 (Foto: U. Pavlič) Figure 2. Čemšenik stream, contributed from Zaplata karstic catchment area, June 2023 (Photo: U. Pavlič) Vodnatost izvirov Dinarskega krasa se je junija postopoma zniževala. Temu je botrovalo nadpovprečno visoko izhodiščno vodno stanje ob koncu maja, mestoma pa tudi podpovprečna količina junijskih padavin. Kljub temu smo tam v povprečju spremljali običajne vodne razmere, vodna gladina je nihala blizu dolgoletnega povprečja. Iz večine hidrogramov izvirov je bil ob prehodu iz prve v drugo dekado meseca zabeležen manj izrazit padavinski dogodek (slika 3). Temperatura vode se je postopoma zviševala, mestoma pa je bila le-ta ustaljena. Specifična električna prevodnost vode (SEP) se je na območju Krasa pri Brestovici junija postopno zniževala, kar pripisujemo dotokom hladnejše vode v vodonosnik iz reke Soče. Na ostalih merilnih mestih vodonosnikov Dinarskega krasa smo junija spremljali razmeroma ustaljeno SEP vode, ki je mestoma v času padavin prehodno zanihala. Kraški vodonosniki na območju Alp so imeli junija ugodno količinsko stanje podzemne vode, kar v veliki meri pripisujemo taljenju snega v visokogorju. To dokazujeta tudi nižja vrednost temperature in SEP na tem območju. Na območju medzrnskih vodonosnikov je bilo količinsko stanje junija ugodno (slika 6). Večina vodonosnikov v vzhodni polovici države je vsebovala nadpovprečno količino vode. Običajno visoke vodne gladine smo v tem delu države spremljali le v osrednjem delu vodonosnika Dolinsko Ravensko in na območju Čateškega polja. V osrednjem in zahodnem delu države so prevladovale običajne vodne razmere. Izjema je bil vodonosnik Vodiškega polja, kjer so bile gladine višje od običajnih. Trend nihanja vodnih gladin na nekaterih globljih in osrednjih delih vodonosnikov ni bil izrazit, medtem ko smo v plitvih vodonosnikih v tem mesecu spremljali postopno zniževanje vodnih gladin (slika 5). Izrazitejše suše podzemne vode junija nismo beležili (slika 4). V primerjavi z istim mesecem referenčnega obdobja smo na večni merilnih mest junija letos spremljali visoke gladine podzemne vode. Izjema so bili deli vodonosnikov prodnega zasipa Kamniške Bistrice, območja Vipave in Ajdovščine ter Vrtojbenskega polja, kjer smo junija beležili nekoliko nižje povprečne mesečne gladine kot je značilno za ta mesec. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY Normal and high groundwater quantitative status prevailed in alluvial as well as in karstic aquifers in June due to favorable conditions in last two months. Groundwater levels were stable or gradually decreasing. Groundwater drought was not evident. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (rumeno) na izbranih merilnih mestih kraških monitoringa kraških vodonosnikih v zadnjem trimesečju Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (yellow) oscillation on selected measuring stations of karstic in last three months 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Potek standardiziranega indeksa povprečnih mesečnih gladin podzemne vode (SGI) od leta 2010 na izbranih merilnih mestih. Več na povezavi: http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ Figure 4. Standardized mean monthly groundwater level values (SGI) from 2010 on selected measuring locations. More information is available on http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v preteklem letu v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1991–2020, zglajenimi s 7 dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika Figure 5. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in previous year in relation to percentile values for the comparative period 1991–2020, smoothed with 7 days moving average and daily precipitation amount in the aquifer area 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Uvrstitev povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v percentilne razrede mesečnih gladin (P) referenčnega obdobja 1991–2020; junij 2023 Figure 6. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in monthly percentile values (P) of reference period 1991–2020; June 2022 65 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V JUNIJU 2023 Air pollution in June 2023 Tanja Koleša unija je bil zunanji zrak zaradi dlje časa trajajočih velikih količin sončnega sevanja in visokih temperatur prekomerno onesnažen z ozonom. Ravni ozona so na štirih merilnih mestih večkrat presegle opozorilno urno vrednost 180 µg/m3. Kar 16 krat je bila opozorilna urna vrednost v štirih dneh presežena v Kopru. 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 za ozon je bila junija presežena na vseh merilnih mestih. J Ravni delcev so se za nekaj dni povišale na vseh merilnih mestih zaradi prehoda puščavskega prahu. Do preseganj mejne dnevne vrednosti za delce PM10, 50 µg/m3 v teh dnevih ni prišlo. V juniju je prišlo do preseganj mejne dnevne vrednosti enkrat na Ptuju, kjer v bližini merilnega mesta potekajo gradbena dela in trikrat na merilnem mestu Zadobrava, kjer še preučujemo vzrok višjih ravni delcev glede na ostala merilna mesta v Ljubljani. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) od začetka leta do konca meseca junija še na noben merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Povprečna mesečna raven delcev PM2.5 je bila junija na vseh merilnih mestih pod dovoljeno letno mejno vrednostjo. Ravni dušikovih oksidov, žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida in benzena so bile v juniju nižje od zakonsko predpisanih standardov kakovosti. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) MO Maribor, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo Elektroinštitut Milan Vidmar LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM10 in PM2,5 V juniju so bile ravni delcev PM10 nizke. Do preseganj mejne dnevne vrednosti je prišlo enkrat na Ptuju, kjer v bližini merilnega mesta potekajo gradbena dela in trikrat na merilnem mestu Zadobrava, kjer še preučujemo vzrok višjih ravni delcev glede na ostala merilna mesta v Ljubljani. Podobno kot v lanskem juniju je tudi letos v zadnji dekadi junija Slovenijo zajela zračna masa z jugozahoda, ki je vsebovala puščavski prah iz Sahare. Od 19. do 23. junija so bile na vseh merilnih mestih povišane ravni delcev, ampak do preseganj mejne dnevne vrednosti ni prišlo. Od začetka leta in do konca junija je zabeleženih največ preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 na prometnem merilnem mestu ob Cankarjevi cesti v Murski Soboti (17). Dovoljeno število vseh preseganj v koledarskem letu je 35. Povprečna mesečna raven delcev PM2,5 je bila junija najvišja na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center (12 µg/m3). Predpisana mejna letna vrednost znaša 20 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Zaradi daljšega sončnega obsevanja in visokih temperatur so bile ravni ozona v juniju visoke. Do preseganj opozorilne urne vrednosti 180 µg/m3 je prišlo v štirih dneh (21, 22, 23 in 27. junija) na štirih merilnih mestih: 16-krat v Kopru, 5-krat na Otlici, 5-krat v Zadobravi in 3-krat v Novi Gorici. 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 za ozon je bila junija presežena na vseh merilnih mestih. Največ 14 krat na merilnih mestih Koper in Krvavec. Najvišja 8-urna vrednost je v Kopru znašala kar 192 µg/m3. Onesnaženost zraka z ozonom je prikazana v preglednici 3 ter na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost (111 µg/m3) in najvišja povprečna mesečna vrednost NO2 (36 µg/m3) sta bili izmerjeni na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Mejna urna vrednost je 200 µg/m3. Ravni NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 22 µg/m3 je bila izmerjena na Graški gori, ki je pod vplivom Termoelektrarne Šoštanj. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Ravni ogljikovega monoksida so bile v juniju na edinem merilnem mestu, kjer potekajo meritve (LJ Bežigrad), precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Ogljikovodiki Povprečna mesečna raven benzena je bila v juniju na petih merilnih mestih, kjer potekajo meritve, bistveno nižja od predpisane mejne letne vrednosti, ki je 5 µg/m3. Najvišja povprečna mesečna raven benzena je bila junija izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center in je znašala 0,8 µg/m3. V Medvodah je prišlo do okvare merilnika. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v juniju 2023 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in June 2023 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ TE-TOL MO Maribor MO Ptuj Občina Ruše Salonit Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska Hrastnik IB Gregorčičeva IB Rečica Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Ptuj Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj Mobilna postaja Zadobrava Tezno Spuhlja Ruše Morsko Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr UB UT UB UT SI RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UB UT UB UB UB UB UT RI UT SB SB SB SI SB RB UB SB RB RB RB % pod 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 97 100 100 100 100 100 100 99 100 100 100 100 94 100 100 100 100 100 Cp 19 16 16 20 18 14 15 14 17 17 17 21 14 17 16 14 17 14 22 14 14 16 20 22 12 15 11 17 12 26 18 19 16 13 14 68 Cmax 40 35 35 36 40 33 33 34 38 37 33 38 30 35 36 32 37 34 51 33 32 35 37 46 21 31 22 36 24 67 32 35 31 29 30 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 10 7 1 4 2 0 12 5 10 13 9 1 0 17 4 11 13 0 6 4 0 4 0 15 3 0 0 0 0 5 4 14 0 6 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v juniju 2023 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in June 2023 MERILNA MREŽA Postaja/Station MEASURING NETWORK CE bolnica CE Ljubljanska IB Rečica Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Vič LJ Celovška DKMZ MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva* MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Ptuj Trbovlje Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Pesje Škale EIS TEŠ Šoštanj Mobilna postaja Podr. UB UT SI RB UB UB UB UB UT UT UB UT RB UB UB UB UB UT UT SB SB SI SB % pod Cp Cmax 24 ur 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 27 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 9 10 10 10 10 11 11 10 11 11 9 10 11 8 10 11 10 10 12 10 8 8 7 17 21 20 18 19 23 21 20 21 23 18 15 23 17 21 21 20 21 20 18 15 14 13 *Premalo veljavnih meritev, informativni podatek. Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v juniju 2023 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in June 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB TE-TOL MO Maribor Postaja/ Station CE bolnica Iskrba Koper Krvavec LJ Bežigrad MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Otlica Zagorje Zavodnje Velenje Mobilna postaja Sv. Mohor Zadobrova Pohorje Tezno Podr. UB RB UB RB UB UB RB UB UB RB UT RI UB SB RB RB RB UB Mesec/ month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV 100 100 100 100 100 95 97 100 100 100 100 91 100 100 100 97 88 95 69 61 96 112 77 76 70 78 72 108 65 96 72 68 85 75 92 67 151 141 202 147 163 161 146 190 154 196 150 145 150 147 147 202 134 142 0 0 16 0 0 0 0 3 0 5 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 143 132 192 145 151 150 142 178 144 180 142 140 141 142 143 187 131 136 6 5 14 14 8 6 7 11 4 12 5 6 7 6 4 7 2 3 69 AOT40 8 ur / 8 hours >CV ∑od 1. jan. 7 5 18 23 8 7 8 22 4 24 6 8 7 7 5 7 3 8 9288 10100 18337 18530 12533 10759 11758 15257 10910 19085 8147 11865 9974 10098 10128 11372 9413 9279 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v juniju 2023 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in June 2023 NO2 MERILNA MREŽA MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje TE-TOL MO Maribor Podr CE bolnica Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Zagorje LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Mobilna postaja Sv. Mohor AMP Celje Zadobrova Tezno UB UB UB UT UT UB RB UB UB UT UT SI RI SB SB RB UB RB UB Mesec / Month NOx 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 100 100 100 98 100 100 100 100 100 99 100 99 99 100 87 89 94 14 13 12 21 21 3 5 13 4 13 36 6 3 4 8 3 10 8 7 54 49 46 74 60 16 25 74 31 49 111 24 20 17 33 11 38 37 39 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18 15 16 34 35 9 7 18 5 21 54 6 6 5 10 4 14 12 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v juniju 2023 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in June 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica DMKZ Zagorje Iskrba OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh EIS TEŠ Graška gora Velenje Pesje Škale Mobilna pos. EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji TE-TOL Zadobrava Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UT RB UT SI SB RI RI RI UB SB SB SB RB UB RB 100 100 96 100 100 100 99 100 98 100 100 100 100 100 99 96 1 2 1 3 3 2 3 4 4 4 6 3 3 3 1 4 9 4 5 4 21 8 21 10 22 6 11 16 11 5 8 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >AV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours Cmax 2 3 2 4 6 4 5 5 7 5 9 7 5 4 2 4 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v juniju 2023 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in June 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ LJ Bežigrad Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB 100 0,2 0,3 0 70 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v juniju 2023 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in June 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode* Postaja/ Station Iskrba LJ Bežigrad MB Titova LJ Center Medvode Podr. %pod Benzen Toluen Etil-benzen M,p-ksilen o-ksilen RB UB UT UT SB 84 91 92 100 35 0,1 0,3 0,4 0,8 0,2 0,2 1,2 1,3 2,5 6,4 0,0 0,2 0,3 0,0 0,9 0,0 0,0 1,0 0,5 0,2 0,0 0,3 0,4 — 0,0 *Okvara merilnika. Premalo veljavnih meritev, informativni podatek. Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v juniju 2023 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2023 Figure 1. Mean PM10 pollution level in June 2023 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2023 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (µg/m3) in padavine v juniju 2023 Figure 2. Mean daily pollution level of PM10 (µg/m3) and precipitation in June 2023 Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (µg/m3) v juniju 2023 Figure 3. Mean daily pollution level of PM2,5 (µg/m3) in June 2023 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v juniju 2023 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2023. Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in June 2023 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2023. Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v juniju 2023 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in June 2023 with the number of 1-hr limit value exceedences 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v juniju 2023 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in June 2023 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV)5 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 40 (CV) – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 74 40 (MV) 20 (MV) Agencija Republike Slovenije za okolje Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY There was an increase of ozone in June while other pollutants remained on the same level as in May, which is for the typical summer conditions, relatively low level of pollution. The limit daily concentration of PM10 was exceeded on two monitoring sites: Ptuj and Zadobrava. The mean level of PM2,5 was low at all monitoring sites. Ozone in June exceeded the target 8-hour value at all stations, while the 1-hour information threshold was exceeded 29-times: Koper (16), Otlica (5), Zadobrava (5) and Nova Gorica (3). The highest one hour concentration of ozone was measured in Koper (202 µg/m3). NO2, NOx, CO, SO2, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The highest concentration of nitrogen oxides and benzene was as usually measured at Ljubljana Center traffic measuring site. 75 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V JUNIJU 2023 Earthquakes in Slovenia in June 2023 Tamara Jesenko S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so junija 2023 zapisali 144 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 33 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za 7 šibkejših, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri (da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti dve uri). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je junija 2023 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Velikost krožca pomeni magnitudo potresa, barva pa globino njegovega žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, junij 2023 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, June 2023 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, junij 2023 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, June 2023 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Področje (UTC) širina dolžina ura minuta °N °E km EMS-98 MLV 2023 6 1 6 15 45,63 15,31 8 čutili* 0,8 Jurovo, Hrvaška 2023 6 2 3 8 46,07 14,85 12 III–IV 1,5 Breg pri Litiji 2023 6 3 17 27 45,92 15,56 7 1,1 Gornji Lenart 2023 6 4 0 25 45,88 13,40 16 1,1 Tapogliano (Tapoljan), Italija 2023 6 5 3 38 46,12 14,80 8 III–IV 1,6 Dešen 2023 6 5 8 57 46,12 14,80 7 III–IV 1,4 Dešen 2023 6 5 12 14 46,13 14,81 7 čutili 1,0 Slivna 2023 6 6 1 29 46,40 15,21 10 1,0 Kozjak 2023 6 6 17 42 45,86 15,06 7 IV 0,9 Golobinjek 2023 6 8 8 4 45,96 15,04 8 čutili 1,0 Migolica 2023 6 11 2 36 46,23 15,45 9 1,0 Spodnje Selce 2023 6 13 6 31 46,38 13,67 11 1,6 Bavšica 2023 6 16 7 56 45,36 14,91 18 1,0 Ravna Gora, Hrvaška 2023 6 16 8 0 45,33 14,91 14 2,6 Stari Laz, Hrvaška 2023 6 16 8 13 45,36 14,90 16 1,1 Stari Laz, Hrvaška 2023 6 16 12 38 46,02 15,68 8 1,5 Bizeljsko 2023 6 16 15 45 45,34 14,91 16 1,1 Ravna Gora, Hrvaška 2023 6 17 3 24 45,65 15,20 3 IV–V 1,6 Sovinek 2023 6 17 3 26 45,64 15,20 3 III–IV 1,3 Sovinek 2023 6 17 4 46 45,64 15,21 2 čutili 0,6 Sovinek 2023 6 17 8 53 45,65 15,21 4 IV 1,9 Sovinek 2023 6 17 14 51 45,65 15,38 9 čutili 0,6 Božakovo 2023 6 17 18 28 45,53 15,17 5 IV 1,4 Sela pri Dragatušu 2023 6 17 19 19 45,55 15,19 1 čutili 0,4 Črnomelj 2023 6 18 9 48 45,53 15,17 3 čutili 1,0 Sela pri Dragatušu 2023 6 18 13 50 45,90 14,59 11 1,2 Veliki Ločnik 2023 6 18 21 6 45,75 15,24 9 0,4 Mali Cerovec 2023 6 19 22 4 46,38 13,67 11 1,1 Bavšica 2023 6 20 19 1 45,95 14,87 10 1,1 Selo pri Radohovi vasi 2023 6 21 5 37 45,95 14,87 9 1,0 Grm 2023 6 22 18 50 45,83 15,20 8 1,1 Žihovo selo 2023 6 23 10 33 46,36 14,47 8 čutili 1,4 Spodnje Jezersko 2023 6 24 21 45 45,90 15,19 2 III 0,8 Jelševec 2023 6 25 7 54 45,56 14,40 13 1,1 Snežnik 77 III čutili čutili Agencija Republike Slovenije za okolje Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Področje (UTC) širina dolžina ura minuta °N °E km EMS-98 MLV 2023 6 25 8 38 45,66 15,21 2 III–IV 1,1 Oskoršnica 2023 6 25 9 52 45,65 15,20 5 IV 1,5 Sovinek 2023 6 27 19 43 45,69 15,28 2 III–IV 1,0 Dolnji Suhor pri Metliki 2023 6 29 10 58 46,05 14,25 8 1,4 Butajnova 2023 6 30 1 24 45,74 14,33 14 III 1,4 Otok 2023 6 30 4 3 45,65 15,20 4 III 1,2 Sovinek Opomba: Intenzitete potresov, katerih učinki niso dosegli stopnje V po evropski potresni lestvici (EMS-98), so pridobljene s samodejnim algoritmom. *: največja intenziteta v Sloveniji; Junija 2023 so prebivalci Slovenije čutili 25 potresov z žariščem v Sloveniji oz. bližnji okolici. Najmočneje so čutili potres, ki se je zgodil 17. junija ob 3.24 po UTC (5.24 po lokalnem času) v bližini Črnomlja. Lokalna magnituda potresa je bila 1,6, največja preliminarno ocenjena intenziteta potresa pa IV–V EMS-98. Dve minuti kasneje mu je sledil popotres magnitude 1,3. Na ARSO smo prejeli 174 izpolnjenih vprašalnikov, predvsem iz območja občine Semič. Opazovalci so v njih omenjali, da jih je potres prebudil, nekatere tudi prestrašil, slišali so zamolklo bobnenje. Tega dne so na istem nadžariščnem območju prebivalci čutili še potres ob 4.46 po UTC (ob 6.46 po lokalnem času) in 8.53 po UTC (ob 10.53 po lokalnem času). Lokalna magnituda slednjega je bila sicer 1,9, a je bilo odziva nanj manj. Njegova največja preliminarno ocenjena intenziteta je IV EMS-98. 78 SVETOVNI POTRESI V JUNIJU 2023 World earthquakes in June 2023 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, junij 2023 Table 1. The world strongest earthquakes, June 2023 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev Območje ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 9.11 18,70 N 74,23 W 4,9 10 4 pod morskim dnom, ob obali Haitija 7. 6. 9.53 16,89 N 95,55 E 4,8 10 3 Mjanmar 15. 6. 18.06 22,99 S 177,11 W 7,2 179 6. 6. pod morskim dnom, območje Tonge Vir: USGS – U. S. Geological Survey ; Wikipedia (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_earthquakes_in_2023) V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juniju 2023. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, junij 2023 Figure 1. The world strongest earthquakes, June 2023 79 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger 1, Anja Simčič1, Tanja Cegnar V letu 2023 meritve cvetnega prahu potekajo v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Za merilno mesto Izola ni meritev za 3., 4. in 25 junij. Največ cvetnega prahu smo v juniju namerili v Lendavi, in sicer 9.959 zrn, v Mariboru 7.017 zrn, v Ljubljani 5.390 in najmanj v Izoli, le 4.094 zrn. Opazili smo cvetni prah 41 različnih skupin rastlin. Na vseh merilnih mestih je prevladoval cvetni prah trav in koprivovk, ponekod tudi pravega kostanja. Delež trav je bil od 21 % do 31 %, pravega kostanja je bilo od 6 % do 26 % in koprivovk od 25 % do 49 %. Od 4 % do 6 % cvetnega prahu sta prispevala trpotec in bor. V Izoli izstopa po deležu tudi oljka s 13 % deležem. Na posameznih merilnih mestih smo namerili nad en odstotek cvetnega prahu pajesena, cipresovk in tisovk, kislice, lipe in bezga. Na Obali smo beležili v skupini koprivovk cvetni prah nizko alergenih kopriv in krišine, medtem ko so na celini prevladovala zrna kopriv. Teža obremenjenosti zraka s cvetnim prahom je bila nadpovprečna, junijski seštevek zrn cvetnega prahu je na vseh merilnih mestih presegal povprečno vrednost obdobja 2012– 2022, v Lendavi obdobja meritev 2017–2022. V juniju cvetijo grmi zelene jelše v višjih nadmorskih višinah, veter prinaša cvetni prah do dolin in morja. Pridruži se mu tudi cvetni prah rušja. 1000 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 800 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, junij 2023 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, June 2023 Junij se je začel z delno jasnim vremenom, sredi dneva in popoldne so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Sprva je na Primorskem pihala šibka burja. V zraku je prevladoval cvetni prah trav, bora in koprivovk, v Primorju tudi oljke. Zabeležili smo nekaj zrn pajesena, kislice, bezga, trpotca in prva zrna lipe. Zrna naštetih vrst so se pojavljala ves mesec vendar večjih obremenitev nismo zaznali. Prvega junija smo v Izoli izmerili najvišjo mesečno obremenitev zraka, največji delež so prispevali oljka, trave in koprivovke. V noči na 3. junij je deževalo, čez dan se je zjasnilo, pihal je severovzhodnik, na Primorskem šibka burja. Naslednji dan je bilo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Obremenitev s cvetnim prahom se je postopoma zniževala do najnižjih vrednosti, ki jih je dosegla 5. junija, ko je pogosto deževalo. Večje obremenitve z borom so se zaključile, cvetni prah pa je v zraku vztrajal v majhnih količinah ves mesec. Plohe in nevihte so zaznamovale 6. junij ter onemogočale porast obremenitve. Naslednje štiri dni je bilo dopoldne deloma jasno, popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Na dneve s padavinami so bile v splošnem obremenitve nizke, začel se je pojavljati cvetni prah pravega kostanja, nekoliko več je bilo cvetnega prahu trpotca, vendar večjih obremenitev nismo zaznali. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 80 Agencija Republike Slovenije za okolje 11. junija je bilo precej oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, pihal je severovzhodni veter, v Primorju šibka burja. Sledila sta dva večinoma sončna dneva z vzhodnim vetrom, na Primorskem je sprva pihala šibka burja. Spremenljivo oblačno s popoldanskimi in večernimi plohami je bilo 14. junija. V tem obdobju se je iztekla sezona oljke. Sledili so trije večinoma sončni dnevi, sprva je pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja, ki je znižala obremenitev zraka. Nasprotno je obremenitev na celini počasi naraščala, poleg trav in koprivovk je bilo v zraku vse več cvetnega prahu pravega kostanja. Tudi 18. junija je bilo sončno, ponekod je zapihal zahodni veter. Ob jugozahodnem vetru je bilo 19. in 20. junija sončno. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi, junij 2023 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Lendava, Ljubljana, and Maribor, June 2023 pajesen 0,1 3,6 1,4 0,1 cipresovke tisovke 3,3 1,0 0,4 0,3 Izola Ljubljana Maribor L e n d a va Izola Ljubljana Maribor L e n d a va pravi kostanj 8,6 25,9 20,8 5,6 bezeg 1,3 0,7 0,7 1,0 lipa 0,3 2,7 1,7 0,9 koprivovke 30,7 24,6 35,6 49,4 oljka 12,9 — — — trpotec 7,8 4,5 2,6 2,8 trave 20,6 24,6 26,2 30,8 kislica 0,4 0,5 0,5 1,1 bor 6,4 5,7 6,4 4,0 skupaj 92,4 93,8 96,3 95,9 Ob sočnem in vročem vremenu je 21. junija ponekod pihal jugozahodni veter, na severovzhodu države so bile popoldne in zvečer močne nevihte. Od 19. do 22. junija smo v lendavskih aerobioloških vzorcih opazili večjo količino trdnih delcev in obenem visoko obremenitev s cvetnim prahom trav in koprivovk. V Lendavi je bila 22. junija izmerjena najvišja mesečna obremenitev zraka, prevladoval je cvetni prah trav in koprivovk. Naslednji dan je bilo ob jugozahodnem vetru sončno. Tudi 23. junij je bil sprva sončen, popoldne pa so bile močne nevihte. Sončno in iz dneva v dan topleje je bilo v dnevih od 24. do 26. junija, sprva je pihal vzhodni veter, na Primorskem burja. Obremenitve so se zvišale, zadnji dan obdobja je bil v Ljubljani dosežen mesečni vrh obremenitve, največ cvetnega prahu so prispevali pravi kostanj in trave. 400 Trave Število zrn/m³ 300 Izola Lendava Ljubljana Maribor 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, junij 2023 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, June 2023 Sledil je precej oblačen 27. junij s pogostimi krajevnimi padavinami, zapihal je vzhodni veter, na Primorskem zvečer burja. Na Štajerskem in v Pomurju je 28. junija sprva še deževalo, čez dan se je zjasnilo, na Primorskem je pihala burja. Obremenitve zraka so se znižale in v Ljubljani in na Obali se do konca meseca niso več bistveno dvignile, v Mariboru in Lendavi se je obremenitev povečala v naslednjih dveh dneh. Predzadnji dan junija je bil sončen. Zadnji dan meseca je zapihal jugozahodni veter in postopoma se je pooblačilo. V Mariboru smo izmerili junijski vrh obremenitve, največ cvetnega 81 Agencija Republike Slovenije za okolje prahu sta prispevala pravi kostanj in koprivovke. Sezona koprivovk, kostanja in trav se bo nadaljevala še v naslednjem mesecu. Pravi kostanj zacveti zadnji izmed sorodnih rodov dreves reda bukovcev. Cvetni prah teh rodov vsebuje sorodne alergene, ki so pri nekaterih posameznikih vzrok za navzkrižne reakcije in simptome senenega nahoda (alergijskega rinokonjunktivitisa). Že v januarju ali v začetku februarja so v zraku zrna leske in jelše, v drugi polovici marca in v aprilu se v zraku pojavijo zrna gabra in breze, v aprilu gabrovca, bukve in hrasta in kot zadnji alergen v juniju cvetni prah pravega kostanja, ki zaključi ta niz vzrokov za alergijo. Začetek sezone je bil letos pozen, na vseh merilnih mestih v drugi dekadi junija, na Obali je kasnil za 4 dni, na celini za 5 do 7 dni glede na povprečje. 400 Število zrn/m³ 300 Pravi kostanj 200 Izola Lendava Ljubljana Maribor 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pravega kostanja, junij 2023 Figure 3. Average daily concentration of Sweet chestnut (Castanea) pollen, June 2023 Slika 4. Cvetoče drevo pravega kostanja in zrna cvetnega prahu (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 4. Sweet chestnut blooming tree (Castanea) and pollen grains (Photo: Andreja Kofol Seliger) Pajesen: Domovina velikega pajesena je vzhodna Azija. V Evropi velja za tujerodno in invazivno vrsto, zato so za rastlino uvedeni najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Prepovedano ga je vnašati v Evropsko unijo, ga razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati in prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali ga saditi. V Ljubljani je pogosto drevo, v preteklosti sajeno v okrasne namene. Ohranjenih je kar nekaj ženskih dreves na katerih dozorijo semena, ki se zasejejo največkrat na zelenicah v bližini matičnih dreves pa tudi na presenetljivih mestih kot so robovih hiš, pločnikov, v špranjah po zidovih, v odtočnih kanalih, strešnih žlebovih, nasipališčih, gradbiščih, ob poteh in po vrtovih, na brežinah Ljubljanice. Cvetni prah je alergogen, v Evropi so opisani primeri alergije. V juniju beležimo na vseh merilnih mestih zrna pajesena, izstopa Ljubljana z nekoliko večjim mesečnim seštevkom zrn. V zraku ne beležimo 82 Agencija Republike Slovenije za okolje visokih obremenitev, se pa mesečni seštevek z leti povečuje. V letošnjem letu je znašal trikrat več kot je desetletno povprečje (obdobje 2013–2022). Slika 5. Pajesen (Ailanthus) drevo s plodovi in zrna cvetnega prahu (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 5. Tree of heaven (Ailanthus) with fruit clusters and pollen grains (Photo: Andreja Kofol Seliger) 350 300 Oljka Število zrn/m³ 250 200 Izola 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke, junij 2023 Figure 6. Average daily concentration of Olive tree (Olea) pollen, June 2023 Preglednica 2. Junijski mesečni seštevek cvetnega prahu v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi Table 2. Monthly pollen integral in June in Izola, Ljubljana, Maribor and Lendava Leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 Izola 2993 4474 2674 4352 2277 3460 2840 7179 2801 5236 3966 4094 Ljubljana 5542 4767 3451 3447 4036 3381 5390 6640 4503 6320 5377 5390 Maribor 7441 6109 6914 3840 4600 5869 7213 — 4570 5522 7505 7017 Lendava — — — — — 5164 7257 6840 5696 10352 7287 9959 500 Število zrn/m³ 400 Koprivovke 300 Lendava Izola Maribor Ljubljana 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, junij 2023 Figure 7. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, June 2023 83 23 24 25 26 27 28 29 30 Agencija Republike Slovenije za okolje 40 Trpotec Število zrn/m³ 30 Izola Ljubljana Lendava Maribor 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca, junij 2023 Figure 8. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, June 2023 Slika 9. Trpotec (Plantago) (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 9. Plantain (Plantago) (Photo: Andreja Kofol Seliger) Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v avgustu 2023 Avgusta se nadaljujejo obremenitve zraka z alergenim cvetnim prahom in velikimi količinami spor gliv. Glavni visoko alergeni vrsti, ki povzročata poletno jesenske alergije sta pelin in ambrozija. Pelinova sezona v letošnjem letu kasni, začela se bo v začetku avgusta in dosegla svoj vrh sredi meseca. Sezona ambrozije se bo začela konec prve dekade avgusta, na področjih panonskega sveta že prej, konec julija bodo v zraku prva zrna, tu bodo visoke obremenitve predvidoma ves mesec. Drugod v nižinah in na Obali pričakujemo povišanje obremenitve v drugi polovici meseca, visoke obremenitve se bodo povsod nadaljevale v prvi polovici septembra. V avgustu se bo povsod iztekala sezona trav, obremenitve bodo poletno nizke. Zrak bodo obremenjevale velike količine cvetnega prahu nizko alergenih koprivovk (koprive, v Primorju tudi krišine). Obremenitve s cvetnim prahom trpotca bodo nizke, le izjemoma nekoliko višje v primeru, da bo avgusta dovolj dežja in bodo rastline po košnji ponovno zrasle in zacvetele. Pojavljal se bo cvetni prah metlikovk in amarantovk, obremenitve zraka bodo nizke. Cveteli bosta konopljevki, konoplja in divji hmelj. Avgusta so obremenitve zraka s cvetnim prahom odvisne predvsem od pogostosti padavin, visokih temperatur in suše. V deževnih avgustih je obremenitev zraka z ambrozijo in pelinom nižja, saj so razmere neugodne za sproščanje in prenos zrn, obenem pa padavine izperejo zrna iz zraka. SUMMARY The pollen measurement in June 2023 were performed in Izola, Ljubljana, Lendava, and Maribor. 84 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Iztok Sinjur Vročina v drugi polovici meseca je bila ugodna za spravilo sena. Kožljevec, 19. junij 2023