Dopisi. Iz Ljubljane. (Noviškof.) Novega kneza in škofa ljubljanskega liberalui listi z veliko radostjo prištevajo k svoji stianki in si 0 ustavovernosti njegovi obetajo hiibe in doline. Nadejo svojo opiiajo na neko privatuo pismo, ktero je eden njegovih prijateljev v libeialnih listih dal objaviti. Takisto dela po časnikib veliko hrupa tudi odgovor, kterega je novoizvoljeni knez in škof dal mestnemu odboru Ijubljanskemu. Kuez in škof je neki rekel, da ima cerkev tudi po novih šolskib postavah dovolj upljiva do šolstva. No, pri nas imel je zadnja leta priliko prepričati se, da cerkev nima nobenega upljiva ve5 se v tistib reeeb ne, ktere spadajo v področje oblasti cerkvene. Pred nekimi leti 80 profesorji na vealki sklenili odpraviti vsakdanjo mešo in udeležbo pri ceikveuih obhodih ali procesijah. Škofijstvo s tem ni bilo zadovoljno, pa ni opravilo nič. Knialu potem so na gimnaziji sklenili le 2kiat na teden hoditi k sv. meši, skofijstvo se je upiralo, pa zastonj. Za tem so sklenili namesto 5kvat le 3krat na leto učence pripuščati k spovedi. Ordinarijat je zoper to oporekal, pa ni opravil nič, kakor tudi ni mogel zabraniti, da so ure za krščanski nauk skoro po vseh učilnicah skrčili. Kje ima tedaj Cerkev tisti upljiv do šol, kterega sme po božjem in naravnem, zgodovinskem pravu zahtevati? Zato nikakor ne verjamemo, da bi bil g. knezoškof res tako govoril, kakor je poročal nTagblatt." Ker pa so vsled tega nekteri hudo vznemirjeni in se je po časnikih zarad tega priSela pismena borba, bo skoro treba, da bo g. knezoškof sam pojasnil to ree in svetu povedal, kaj je mestnim o5etom rekel. Nemški listi skoro vsi od novega škofa zabtevajo, da naj bo s šibo štrahoval fanatiSne (pvenapete) duhovnike ter njim prepovedal vso politično agitacijo. Ti ljudje si domišljujejo, da razmere med katoliškini škofom in njegovimi dubovniki so take, kakor n. pr. med obristom in njegovim regimentom, ali med deželnim glavarjem in njegovimi uradniki, da mora vsak dubovnik biez ugovora storiti, kar mu škof zaukaže, 5e tudi s službo njegovo v nobeni dotiki ni. Sanri sužnji, zavidajo duhovnikom svobodo na politiSnem polji in bi jih radi spravili v sužnost. A noben škof svojim dubovnikom političnega prepričanja ne more vsilovati in jih mora toliko 5asa pustiti pri miru, dokler njihova politika ni nasproti načelom sv. vere, zapovedim božjim in cerkvenim ali pa blagru in koristi sv. katoliške Cerkve. če bi kak škof v tej reči hotel zapovedovati duhovnikom, bi se krualu preprical, da s tem sam sebi piiprav]ja največ britkosti. Iz Loč. (Javno zahvalo) z najprisr5nišimi občutki izreka predstojništvo Ločke fare Njib apostolskemu veličanstvu, presvitlemu cesarju Francu Jožefu, prevzvišenemu, milostljivemu knezoškofu Jakobu Maksimilijanu, visokorodnemu gospodu baronu Vay-u v Konjicab, slavui hranilnici Graški; in vsem drugim p. n. premilim darovnikom za obilne in lepe darove, katere so tukajšnim ubogim in vsega usmiljenja vrednim farmanom, po večkiatni siioviti to5i grozno poškodovanim, poslati blagovolili. Bog njim stotero povrni, in dodeli, da se bojo po tej velikodušni pomoči ubogih razveseljeue solze, kakor najslavnejši biseri v njihovi nebeški kroni na vseb vekov veke lesketale ! — Tam, kjer ni to5a pobila, se pri nas vse Iepo kaže; pšenica je lepa, samo da njo je sem ter tje ija rnalo stisnila; rž je bila sicer redka, pa velikokiasna; ječmen je bil tu in tam snetljiv, pa veudar lep; tursica je kaj velika iu krasna, da njo jc veselje gledati; tudi krompir jc košat, kakor grmovje, sočivje lepo; sena se je veliko nakosilo; po vinskih goricah se dobro kaže; tudi ajda bo skoraj zemljo pokrila. Ali koder je toča razsajala, je pa siluo žalostno, celo travi se ne ljubi iz zemlje, v kateio je zabita bila. Bog nam obrani ljubi sad zemlje; varuj nas pa tudi dusne toče, katera je casne to5e kriva! — Iz Makolj. (Šola. — Cerkva. — Letina.) Jezen gleda prenapeti liberalec in nekdanji Seidlnov volilec in največji sovražnik sole in napredka g. Janez Georg, kako zidanje Makolske nove šole veselo napreduje. Vse žile je napenjal, da bi bil zidanje obranil; ali v njegovo največjo togoto tega ni dosegel. Premotil je le nekatere občinske predstojnike, posebno ob5ine Pečke in Stopnega, da ni80 dovolili v posodo od 3000 gld. po 4 % z dvajsetletnim povračilom, katere je giaška štajerska branilnica vsem obcinam posoditi dovolila. Meni, s temzidanje sole ustaviti. Zalostno je, da so nekateri tako zabiti, da ga še poslušajo in ne pomislijo, kako bo hudo, ves znesek, kateri je pogodbiusko za zidanje odmerjen, na enkrat plačati. — Volili se bodo novi udje v krajni šolski svet. Ako MakolSani svoje sedajne učitelje odpraviti želijo, no, tedaj pa morejo še g. Georga v šolski svet voliti. Možje bodite pametni in ne delajte sami sebi sramote! Povekšanje in ponovljenje Makolske farne cerkve bode kmalu dokončano. Cerkev bode prav lepa in dosti prostornejša od poprej. Gosp. župniku A. Hajšeku, kateri toliko za olepšanje cerkve skrbijo, bode za to vsa fara hvaležna, raznn g. Georga, kateri je tudi temu delu bil nasprotnik. Vinogradi še dozdaj lepo trgatev obetajo. Bog nas le pred to5o obvari. Gosp. Konrad Gustav je prisel iz Solnograda v Makole, in bode nekoliko mesecev v svoji grajšini Stattenberg stanoval. — Iz Ptuja. (Izvestje realnegimnazije.) Prvi, iako zvani znanstveni del tega (šestega) izvestja zavzima razprava Scbillerjeve pesmi ,,Kassandra", katero g. prof. Ferk na 32 straneh ,,im Interesse der Studirenden" razlaga. Dobro! premda po nekoj ministerijalnoj naredbi, katere odobravati ne moiemo, v takih programih razprave nimajo imeti namere znanstvenih re5i popularisati, ampak imajo biti pisane ,,ftir die Berufsgenossen." Tagespošta pravi, da so Ferkove rEilauterungen zu Schillers Kasandra" ein gut geschriebener Aufsatz. Bodisi. Vendar bi radi znali, kake vrste u5enci so oni, kojim g. Ferk Kasandro razlaga ?! Za Kasandroj sledujejo šolske vesti od ravnatelja. Iz njih zvemo, da je na omenjenem učilišču bilo 8 rednih in 2 izredna učitelja. Ucencev bilo je pri koncu leta 120, vsi katoliške vere, po narodnosti pa 57 Nemcev in 58 Slovencev, kar je na vsak način tiskarska pomota, (kateiih je v izvestju precej) ker bi inače morali soditi, da g. Ficbna vsakega učenca, katerega roditelji tudi nekaj nemški znajo, Nemcem prišteva in kot takega razglasuje, kar bi bilo malo preveč, a ,,preve5 nemogu niti kola voziti", pravijo naši stipljivi sosedi in najbližnji brati Hrvati. — Med 120 ucenci bilo njih je v prvem razredu 50. Osem je dobilo spričevalo z odlikoj in sicer: 1. Toplak Jakob od sv. Vrbana. 2. Žitek Vladimir rojen v Karlovcib. 3. Seidl Johann iz Ptuja. 4. Klemenčič Jakob iz Sredisča. 5. Keček Andraš iz Ormuža. 6. Frass Franjo od sv. Bolfanka. 7. Horvat Miha od ev. Vrbana. 8. Arnuž Tone od sv. Vrbana. Prva dva dobila sta piemijo in sicer knjigo: _Ein treues Bild der Steiermark". Spričevalo prvega reda dobilo je 26, drugega 13, tr.tjega 3. V drugem razredu bilo je 34 učencev. Spričevalo s odlikoj dobili so: 1. Suta Franjo od sv. Bolfanka. 2. Šegula Franjo iz Možganec. 3. T o p 1 a k J a n e z od sv. Vrbana 4. Vezjak Janez od sv. Trojice v Halozah. 5. Smrekar Ernest rojen v Judenburgu. 6. Horvat Franjo iz Možganec. 7. Gajšek Andraš iz Žetalj. 8. Hvalec Matjaš od sv. Barbare v Halozah. 9. Skrbinc Tone iz Rožna pri Reicbenburgu. 10. Korošec Franjo od sv. Marka pri Ptuju. 11. Goričar Rudolfo izMozirja. Svedočbo prvega reda dobilo je 22 učencev, eden pa dovoljenje 1 slab red o početku novega solskega leta popraviti. V tretjem razredu so se odlikovali med 22 učenči: 1. Murko^ Matjaš od sv. Vrbana. 2. Kadlik Jožef iz Čebina v Moravi. 3. Greistorfer Dragotin iz Slov. Bistrice. 4. Weinbandl Ferdinand iz Radgone. 13 je dobilo prvi razred, 2 drugi, 3 smejo škušnjo ponavljati. V četvrtem razredu je bilo 14 učencev. Odlikovali so se sledeči. 1. Pučko Juri od sv. Andraša. 4. S i m o n i 5 J o ž e od sv. Bolfanka. 3. Krenn Karl iz Gradca. 4. Smodiš Andraš iz Ljutomera. 5. Simony Deszo iz Pakota ua Ugerskoj. Bilo je tedaj med 120 učenci 28 eminentov, kar je radostna prikazen. Živili! Med terni 28 ao razve tretjega učenca v prvem, petega v drugem, drngega in četitega v tretjem, tretjega in petega v četvrtem raziedu, vsi sami čisto ovejani Slovenci. Slava Vam! neutrudljivi bistroumni sokoliči. Stotinite se! Neudajte se! (Konec prih.) Iz Celja. (Sklep mestjanake šole. 29. julija se je s slovesr.o sv. mešo in hvalno peemijo v nemški cerkvi končala naša mestjanska šola. Znamenito je pri njej to, da slovi zavolj izvrstnib gg. učiteljev kot najboijša na Stajerskem in je imela tudi največ učencev, ker v začetku bilo je vpisanih v vseb 3 razredib 128 in ob konci bilo njib je še 116. Po narodnosti njih je bilo, ako take učence, ki imajo na Slovenakem rojene stariše, ki tudi sami slovenski dobro umejo, pa v preveliki zaljubljenosti do nemščine svoje otroke vse, tudi krščanaki nauk nemski podučevati ukazujejo, Slovencem prištevati smemo, črez 60 Slovencev, okoli 50 Nemcev in 4 Labe. Slovenščina se je na tej šoli učila v 2 oddelkih po 4 ure na teden in sicer je rojene Slo- vence uiSil g. učitelj Novak, Nemce pa vpokojeni g. vojaški kaplan Mohorčič. Ker imajo mestjanske šole namen posebno našo mladino pripravljati za učiteljski, obrtniški in rokodelski stan, ne moremo mi Slovenci tudi z našo izvrstno mestjansko šolo zadovoljni biti, ker se v tistej nijeden predmet, niti zgodovina, v slovenščini ne podučuje, kar bi se vendar lehko zgodilo. Nasi mladenči bodo po teh šolah izobraženi sovražniki lastne domovine postali in bodo Prusom pot v naše kraje pripravljati pomagali, a tega gospodje na Dnnaji in v Gradci nočejo spozuati. (Konec prih.) Iz Središča. (Pretep.) Bilo je v nedeljo 25. jul. t. 1. blizo Središča na Ogerskem pri Štaj. meji, kedar so neko cerkveno obbajilo tamkaj imeli. Pred poldnem bilo je vse mirno. Po krščansko so se ljudje pri božji službi obnašali. Tudi po poldne pied blagoslovom je vse mirno bilo. Nenadoma po blagoslovu pa prihrupi nek divjak iz občine Vitanske, Bolfanake fare, in takoj se počne pretep. Divjal je strašno; kakor neumna žival je mlatil krive in nekrive. Na ta primer dostigne neko žeuo, katero je nevarno po glavi ranil. Sedaj pristopijo navzoci in hudodelca tako zmlatijo, da mu ni bilo moč več vstati. Drugi dan so ga odpeljali na dom, da stoji vsem v izgled po pregovoru: kdor išče, ta najde. Iz Bizeljskega. (Požar.) 25. jnlija bil je v Bračnivesi bud požar, ki je Mariji, vdovi Lipejevi razun biae pokončal 3 gospodarska poslopja ter pšenico in krmo uničil. Reva je mati 8 nedoletnih otročičev. Enaka nesreča po ognji je zadela ae 3 gospodarje. Zgorela je 1 hiša in 9 gospodarskib poslopij do čistega. Škode je več kakor 7000 fl. Hvala Bogu, da smo vsaj Lipejevo hiso, kojo je že plamen oblizeval, z vso silo oteli, sicer bi bila vsa ves pogorela, ker sileu. veter je pihal. Ogenj je nastal, kakor se sumi, po nekem trepu. Zavarovan ni bil nobeden, akoravno so se tukaj ljudje uže mnogokrati v tej reči opominjali in nagovarjali. Iz Radgone. (Cigani.) Slovencem, ki živijo kraj ogerske ineje bo treba, da posebno pazijo na svoje imetje in življenje. Kajti od onega časa, kar je odstranjen kordon, klatijo se zopet trume ciganov po našib pokrajinah. Blizo Bernika so izplenili v eni noči več hiš in kleti. Tudi so ubili staro ženo. Naplenjeno blago so peljali na vozih črez mejo. Hvala Bogu, da so njih Se dobili nekaj pri sv. Jurji in nekaj v Soboti na Prekmurskem. Upamo, da se njim naloži, kar so si zaslužili. Vendar mnogo še se njih potepa po naši okolici. Zato bo treba, da Slovenci, posebno predatojniki, pazijo.