Temi prve problemske Konference SZDL Savsko naselje, o katerih so raz-pravljali konec maja, sta bili seveda do-kaj zahtevni in tudi razprava je bila temu primerna.
Uvodoma je Marjan Lah pojasnil družbeno-ekanomske razloge za refor-mo šol druge in višjih stopenj ter raz-ložil kako zastavljeni model reforme do seči in uresničiti, katere spremembe bodo potrebne in kakšne pogoje je tre-ba izpolniti, da bi bila reforma čimbolj uspešna. Gradivo temelji na razlidnih razpravah, tudi o novi Ustavi In na do-kumentih  kongresov   ZK.
Smisel sedanje reforme je namreč dostopnost in enake možnosti za izobra-ževanje,  nadalje  odprava soclalnih  raz-
in prav tako ne posledic, ki iz tega iz-hajajo.
Sodili so, da bi morala občinska izo-braževalna skupnost predlagani model usmerjenega izobraževanja čimprej kon-kretizirati ter priti s konkretnim pro-gramom med obdane. Prav tu pa gre za zavzetost in vpliv prosvetnih delavcev v odnosu do novega  šolskega sistema.
Kar zadeva cilje srednjeročnega na-črta v Ljubljani, ki ga je obrazložil pred-sednik izvršnega sveta mestne skupščine Ljubljana Dagmar Suster, pa so na kon-ferenci sprejeli naslednja stališfia:
Predvsem bo treba informacijo o sred-njeročnem načrtu, ki zajema vsa tori-šča gospodarskega in družbenega razvo-ja mesta konkretizirati in o tem razprav-
O usmerjenem izobraževanju in srednjeročnem načrtu
Problemska konferenca SZDL v Savskem naselju
lik ter uveljavljanje znanja in sposobno-sti v skladu s potrebami združenega dela. Referent je ugotovil, da sedanji Solski sistem v navpični smeri ni pove-zan in je osip učencev zategadelj velik. Učenci ao se morali precej zgodaj odlo-Cati o poklicu, razen tega pa še ugotav-ljamo prenatrpanost Sol, šolskih progra-mov, razdrobljenost mreže in tako ime-novani šolski na enl ter zunaj šolski si-stem izobraževanja na drugi strani, je ugotx>vil  referent.
Po dokaj izftrpni razpravi so na kon-ferenci sprejeli vrsto sklepov, v katerih ugotavljajo, da je reforma usmerjenega izobraževanja nadaljevanje uveljavljanja ustavTiib določil na področju Šolstva ter sestavni del novih družbenoekonomskih odnosov. V razpravl so tudi ugotovtli, da gradiva obftani Se ne poznamo dovolj
ljati. V ta namen bodo organizirani po-sebni sestanki po sekcijah, kjer bi se pogovorili še o nekaterih odprtih vpra-šanjih, dogovorih in osnutkih zakonov. Te razprave bodo potekale v mesecu juniju, ko bo tudi razprava o zakonu o združenem delu ter o akciji za samo-prispevek in vpis posojila za ceste. V ta namen so odločno podprli predlog, da bi čimprej pristx>pili k realizaciji 10-let-nega programa razvoja cestnega omrežja. Izrečenih je bilo tudi nekaj kritičnih pripomb na rovaš tega, da je v posame-znih obdobjih preveč gradiva za javne razprave, kar je brez dvoma krivda sno valcev novih dogovorov in zakonskih predpisov, ta porabijo mnogo preveč časa za priprave, določijo pa premalo časa za javne razprave.
;   - ¦                                      I.A.  ;