TISKOVINA Poøtnina plaœana pri poøti 9226 Moravske Toplice 

Glasilo Obœine Moravske Toplice 


UVODNIK 

Prva letoønja øtevilka Lipnice med drugim obveøœa o konstituiranju novega obœinskega sveta, ki je na januarski seji æe potrdil proraœun za leto 2007 v viøini 8 milijonov evrov. Kar 56,8 % vseh sredstev je namenjenih razvoju, v svojem zapisu zagotavlja novi (stari) æupan Franc Cipot. Za najtesnejøa pomoœnika med svetniki (podæupana) si je izbral Gezo Dæubana in Alojza Glavaœa, ki se prav tako oglaøata s svojimi pogledi. 
Sprejeti proraœun omogoœa razporejanje sredstev za delovanje posameznikov in druøtev tudi na podroœjih kulture, øporta in turizma. Razpise objavljamo na straneh 8–10. 
V februarju smo z dostojanstveno zadræanostjo proslavili kulturni praznik, z æivahno norœavostjo pa pustni œas; resni premislek namenjamo vpraøanjem slovenskega kmetijstva (posebej govedoreje) in zaposlovanju, opozar
jamo pa na øtevilne pohode, ki so v tej mili Vokalni kvintet Aethernum med nastopom na osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku. 
VLADA RS V POMURJU 
Prejønji teden se je na drugem obisku v Pomurju mudila vladna ekipa s predsednikom Janezom Janøo na œelu. Ministri so se v okviru posebnega programa razkropili po pokrajini na øtevilnih delovnih sreœanjih. 
Tako je mag. Gvido Mravljak, dræavni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, med drugim obiskal kmetiji Cigüt v Norøincih in Øtefko v Ivancih, minister za kulturo dr. Vasko Simoniti si je ogledal muzej lonœarstva v Filovcih in Pleœnikovo cerkev v Bogojini. 
V hotelu Livada v Moravskih 


Toplicah, kjer so se ministri zbra

zimi postali priljubljena oblika rekreacije. 
Ludvik Soœiœ, odgovorni urednik 
FOTO: Geza GRABAR
li na delovnem posvetu, jih je po
zdravil æupan Franc Cipot. 
Veœ o obisku v naslednji øtevilki. 



SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK – S prireditvami v krajevnih srediøœih in na øolah smo proslavili praznik slovenske kulture. KUD Joæef Koøiœ Bogojina je v goste povabilo tiøinske gledaliøœnike, uœenci bogojinske øole (na fotografiji) pa so na osrednji proslavi v Teøanovcih nastopili z recitalom Slep je, kdor se s petjem ukvarja. 



PUST KRIVIH UST – Tudi letos pustne øeme niso imele priloænosti odganjati zime – najprej bi jo bilo potrebno priklicati. Mlado in staro se je zbralo na tradicionalnem pustovanju v Moravskih Toplicah v organizaciji TIC-a. Œlani KUD Avgust Gaøpariœ iz Vuœje Gomile so pokopali tolar in rodili evro. 
ÆIVINA NA RAZPRODAJI – Kaj se je zadnja dva meseca lanskega leta dogajalo na trgu z æivino? Zaradi ukrepov kmetijske politike se je izjemno poveœala ponudba in potisnila cene tudi do pol evra navzdol. Reportaæo z mnenji naøih kmetovalcev objavljamo na 17. strani. 


MORAVSKE TOPLICE 2006 – FOTOKRONIKA 







... ko so se nekateri investitorji pognali v neslutene viøine ... 
... drugi pa uœinkovito poskrbeli, da je kraj dokonœno izgubil panonsko podobo in identiteto. 




1. REDNA SEJA 
9. november 2006 

Dnevni red: 
1. 
Ugotovitev prisotnosti 

2. 
Imenovanje triœlanske mandatne komisije 

3. 
Poroœilo mandatne komisije o pregledu poroœila in potrdil OVK in posebne OVK o izvolitvi æupana in œlanov obœinskega sveta 

4. 
Potrditev mandatov œlanom obœinskega sveta 

5. 
Sprejem ugotovitvenega sklepa o izvolitvi in nastopu mandata æupana 

6. 
Izvolitev komisije za mandatna vpraøanja, volitve in imenovanja 

7. 
Razno 



2. REDNA SEJA 
18. december 2006 

Dnevni red: 
1. 
Potrditev zapisnika 1. – konstitutivne seje Obœinskega sveta 

2. 	
Obravnava izhodiøœ proraœuna in odloka o proraœunu Obœine Moravske Toplice za leto 2007 – I. obravnava 

3. 
Sklep o zaœasnem financiranju javne porabe za leto 2007 

4. 	
Imenovanje œlanov delovnih teles Obœinskega sveta in œlanov organov javnih zavodov 

5. 	
Predlog za izdajo soglasja Centru za socialno delo M. Sobota k cenam socialno varstvenih storitev – pomoœ druæini na domu 

6. 	
Predlog za sprejem Sklepa o doloœitvi vrednosti toœk za izraœun nadomestila za uporabo stavbnega zemljiøœa za leto 2007 

7. 	
Predlog Sklepa o viøini komunalnega prispevka v Obœini Moravske Toplice za leto 2007 

8. 	
Predlog Sklepa o viøini zakupnine za rabo kmetijskih zemljiøœ za leto 2007 

9. 
Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovori 

10. 
Razno: 


a. 
Predlog CSD za zimske pomoœi 

b. 
Informacija o dogodkih v ART centru 

c. 	
Proønje za povrnitev stroøkov prevozov uœencev 

d. 
Podpis konzorcijske pogodbe o medsebojnem sodelovanju pri projektu Dolinska kanalizacija in pogodbe za storitve strokovnega koordinatorja za projekt Dolinska kanalizacija 

e. 	
Poziv Javnega sklada RS za regionalni razvoj za plaœilo garancije za kmetijske zadruge 


KONSTITUTIVNA SEJA 


Svetniki so v mandatno komisijo imenovali Alojza Glavaœa (predsednik), Martina Horvata in Joæefa Matisa. Ko je komisija pregledala poroœila obœinskih volilnih komisij, je predlagala potrditev mandatov œlanom sveta in æupana. 
Œlani obœinskega sveta: 
1. 
ANDREJ BALIGAŒ, roj. 25.10.1969, Filovci 150 A 

2. 
ANDREJ BENKOVIŒ, roj. 20.09.1972, Bogojina 77 C 

3. 
ØTEFAN BOGDAN, roj. 24.04.1959, Motvarjevci 2 B 

4. 
VIKTOR ŒASAR, roj. 07.03.1952, Mlajtinci 37 

5. 
GEZA DÆUBAN, roj. 06.11.1943, Dolga ul. 78, Mor. Toplice 

6. 
IVAN FARKAØ, roj. 23.08.1957, Bogojina 13 

7. 
ØTEFAN FERENCEK, roj. 28.05.1953, Vuœja Gomila 24 

8. 
ALOJZ GLAVAŒ, roj. 20.10.1960, Sebeborci 84 

9. 
MARTIN HORVAT, roj. 30.10.1940, Ivanci 44 

10. 
FRANC KODILA, roj. 12.09.1966, Martjanci 93 A 

11. 
ØTEFAN KODILA, roj. 03.11.1974, Selo 61 

12. 
JOÆEF MATIS, roj. 28.02.1943, Sebeborci 70 A 

13. 
VIDA ØAVEL, roj. 30.03.1951, Bogojina 159 

14. 
TIBOR VÖRÖØ, roj. 29.04.1961, Srediøœe 23 

15. 
TIBOR VÖRÖØ, roj. 03.11.1983, Srediøœe 23 


Za æupana Obœine Moravske Toplice je bil izvoljen FRANC CIPOT, roj. 22.10.1954, Teøanovci 5 A. Funkcijo bo opravljal poklicno. 

3. REDNA SEJA 

29. januar 2007 
Dnevni red: 

1. 
Potrditev zapisnika 2. redne seje Obœinskega sveta 

2. 
Predlog proraœuna Obœine Moravske Toplice za leto 2007 s predlogom Odloka o proraœunu Obœine Moravske Toplice za leto 2007, z vsemi prilogami – II. obravnava 

3. 	
Predlog odloka o ustanovitvi organa skupne obœinske up-rave »Medobœinska inøpekcija in redarstvo« – II. obravnava 

4. 
Predlog Komisije za mandatna vpraøanja, volitve in imenovanja za imenovanje: a) œlanov Izdajateljskega sveta Lipnice b) œlanov upravnega odbora TIC M. Toplice 

5.
 Predlogi odborov: 
a) odbora za druæbene dejavnosti v zvezi z vlogami ... 



– CDS M. Sobota o plaœilu institucionalnega varstva za Nemet Albino iz Œikeœke vasi 29 
– Raøœan Franja, Andrejci 32 za priklop elektrike 
b) odbora za gospodarstvo 

– v zvezi z vlogo Anice Petje, Berkovci 30 

6.
 Finanœna poroœila politiœnih strank o volilni kampanji 

7.
 Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovori 

8.
 Razno 



FOTO: Ludvik SOŒIŒ 

Œlani Obœinskega sveta Obœine Moravske Toplice med 2. redno sejo. 
27. februar 2007 






OBŒINA JE BISTVENO VEŒ 
KOT KOMUNALNA SKUPNOST 

Spremembe, ki jih prinaøa nova zakonodaja v zvezi s financiranjem obœin, in predvsem nov sistem financiranja investicij iz sredstev proraœuna dræave oziroma evropskih skladov v veliki meri na novo postavljata naœin priprave in sprejema obœinskega proraœuna. Da bi lahko obœina izkoriøœala optimalne moænosti, ki se ponujajo z novo zakonodajo, mora imeti izdelano strategijo razvoja, s katero opredeli kljuœne cilje, ki jih æeli doseœi v nekem obdobju. Ker gre v tem primeru za t.i. evropsko perspektivo ali evropski proraœun za obdobje 2007-2013, pa je smiselno, da so ti cilji usklajeni s tem obdobjem. Naøa obœina v tem trenutku ne razpolaga z dokumentom, ki bi se imenoval strategija razvoja obœine, ima pa jasno zastavljeno vizijo razvoja, ki jo je smiselno tudi v tem trenutku øe enkrat zapisati v osnovnih postavkah. 
1. Obœina je usmerjena v varovanje okolja in æeli temu podrediti vse cilje, ki so povezani z: 
a.
 razvojem okolju prijaznega turizma, 

b.
 razvojem okolju prijaznega kmetijstva, 

c.
 kontroliranjem posegov v okolje, 

d.
 vpeljavo ekoremediacije za uœinkovito varovanje okolja, 

e.
 sanacijo divjih odlagaliøœ, 

f.
 vzpostavitvijo okoljskega centra, 

g.
 zaøœito podtalnice, ki vkljuœuje tudi izgradnjo kanalizacij in œistilnih naprav. 


2. Obœina bo gradila svoje poslanstvo na kulturnih in etniœnih izroœilih in pri tem: 
a. 
Vzpodbujala delovanje kulturnih, turistiœnih in drugih druøtev, posameznikov in drugih, katerih namen je vsebinska popestritev in obogatitev dogajanja v obœini. 

b. 
Zagotavljala dobre pogoje in sredstva za ohranjanje kulturno-zgodovinskih spomenikov, starih obiœajev in obrti, ohranjanje tipiœne arhitekture, individualnih hiø in naselij. 

c. 	
Podpirala ohranjanje kulturnega izroœila narodnostno meøanega obmoœja v obœini. 

d. 	
Zagotavljala sredstva za vzdræevanje in urejanje kulturnih objektov, predvsem kulturnih dvoran v posameznih naseljih. 

e. 	
Ohranjala tradicijo prostovoljnega gasilstva v prostovoljnih gasilskih druøtvih v obœini. 

f. 	
Obœina bo vzpostavila sodelovanje z lovskimi, ribiøkimi in drugimi druøtvi s podroœja ohranjanja narave. 


3. S sprejemom prostorskih aktov in drugih obœinskih predpisov na podroœju prostorskega naœrtovanja bo obœina: 
a. 	
Omogoœila investicije v objekte, ki upoøtevajo razpoloæljive resurse v naøem okolju in upoøtevajo naravovarstvene predpise. 

b. 
Doloœila nova zazidalna obmoœja v posameznih naseljih na lokacijah, ki so za investitorje zanimiva in upoøtevajo trajnostni razvoj in oblikovanje naselja kot zaokroæene celote (Sebeborci, Martjanci, Norøinci, Teøanovci ...). 

c. 	
Omogoœila nadaljnjo øiritev obstojeœih turistiœnih destinacij (øirøe obmoœje Moravskih Toplic, ki zajema predvsem k.o. Moravci, k.o. Martjanci, k.o. Mlajtinci, k.o. Teøanovci). 

d. 
Omogoœila izgradnjo nove turistiœne infrastrukture na lokacijah, ki so za tovrstno izgradnjo najbolj zanimiva (Rimska œarda-Sebeborci, Bukovnica, Ivanci, Teøanovci ...). 

e. 	
Omogoœila investicije v okolju prijazno pridobivanje energije iz obnovljivih virov: 


–
 izgradnja bioplinarne v Mlajtincih, 

–
 izgradnja bioplinarne v Motvarjevcih, 

–
 izgradnja centra za pridelavo sekancev v Vuœji Gomili. 

f. 	
Zagotovila komunalno urejene komplekse za obrtno-industrijske objekte: – obrtno-industrijska cona Bogojina (bliæina avtoceste), – obrtno-industrijska cona Prosenjakovci (obmoœje bivøega 


Pletilstva), – obrtno-industrijska cona Fokovci (obmoœje Panonke). 
4. Skrbela za visok nivo storitev na podroœju vzgoje, izobraæevanja in øporta: 
a.
 Zagotovila sredstva za dokonœanje objektov v osnovnih øolah, predvsem v Bogojini in DOØ Prosenjakovcih, v delu, ki ga je v skladu z zakonodajo dolæna sama zagotoviti in s tem omogoœiti visok nivo osnovnega izobraæevanja v vseh treh osnovnih øolah v obœini. 

b.
 V obdobju tega mandata zagotovila sredstva za postavitev novega vrtca v Moravskih Toplicah. 

c.
 Uredila prostorsko problematiko vrtca v Bogojini in Martjancih. 

d.
 Skupaj s krajani pripravila prostorske reøitve in sofinancirala postavitev manjøih otroøkih igriøœ v posameznih naseljih. 

e.
 Skrbela za vzdræevanje in urejanje objektov øportne infrastrukture tako pri osnovnih øolah kot v posameznih naseljih, predvsem pa tistih druøtvih in klubih, ki sodelujejo v razliœnih klubskih tekmovanjih. 

f. 	
Vzpodbujala aktivnosti na nivoju øportne zveze in drugih, ki s svojo dejavnostjo vzpodbujajo in zagotavljajo pogoje za izvedbo masovnih øportnih prireditev, kot so: kolesarstvo, tek, pohodi in drugo. 

g. 
V okviru øporta namenila doloœena sredstva za posameznike, ki dosegajo v razliœnih panogah dobre rezultate oziroma so perspektivni øportniki. 


5. Obœina bo urejala, obnavljala in posodabljala javno cestno in drugo prometno infrastrukturo in pri tem: 
a. 	
Œimprej zakljuœila s posodobitvijo krajevnih cest in javnih poti do sleherne naseljene hiøe v obœini. 

b. 	
Dokonœala kolesarsko pot ob regionalni cesti Martjanci – Moravske Toplice – Teøanovci – Bogojina – Filovci in kolesarsko pot ob Dolgi ulici v Moravskih Toplicah. 

c. 	
Skupaj z Ministrstvom za promet uredila kriæiøœe na vhodu v naselje Moravske Toplice. 

d. 	
Œimprej omogoœila dokonœanje obœinske ceste Prosenjakovci – Srediøœe in v srednjeroœnem obdobju tudi ceste Bogojina – Vuœja Gomila. 

e.
 Obnovila in rekonstruirala najbolj poøkodovane in najbolj obremenjene obœinske ceste, predvsem cesto Teøanovci – Mlajtinci in cesto Norøinci – Martjanci. 

f. 	
Uredila turistiœne kolesarske in peøpoti na celotnem obmoœju obœine, ki so zanimive za turiste in domaœine. 


6. V srednjeroœnem obdobju 2007–2013 bo v smislu ohranjanja okolja, varovanja podtalnice in predvsem dviga osebnega standarda prebivalcev obœina veliko sredstev namenila: 
a. 	
Dokonœanju kanalizacije v Bogojini, izgradnji kanalizacije v Sebeborcih in izgradnji kanalizacije ter œistilne naprave v Filovcih. 

b. 	
Dokonœanju vodovodnih omreæij v Selu, Fokovcih in izgradnji vodovodnih omreæij v Ivanovcih, Berkovcih in Vuœji Gomili. 

c. 	
Z izgradnjo t.i. regionalnega vodovoda zagotovila moænosti vkljuœitve na ta novi sistem vsem naseljem v obœini. 




27. februar 2007 

d.
 Nadaljevanju obnove vodovodnega omreæja v Martjancih. 

e.
 Nadaljevanju gradnje kanalizacije v Moravskih Toplicah in komunalni opremi novih zazidalnih obmoœij, predvsem v Martjancih, Moravskih Toplicah in Teøanovcih. 


V proraœunu namenjamo za razvoj 56,8 %. 

7. 	Ob vsem navedenem pa je pomembno predvsem dobro delovanje vseh, ki so za izvedbo zastavljenega programa tako ali drugaœe zadolæeni: 
a.
 Æupan in obœinska uprava kot najpomembnejøa elementa pri izvedbi projektov morata biti maksimalno strokovna, zato mora biti temu prilagojena struktura zaposlenih v upravi, ki bo lahko parirala novim zahtevam pri servisiranju zahtevnih pogojev priprave in izvedbe projektov. 

b.
 Obœinski svet s svojimi odbori in komisijami mora biti sposoben sprejemati odloœitve, ki bodo podpirale izvedbo zastavljene vizije, predvsem pa se je potrebno pri tem izogibati odloœitvam, ki so namenjene zadovoljevanju interesov oæjega kroga ljudi ali politiœnim interesom posameznih strank. 

c.
 Zelo pomembno za doseganje zastavljenih ciljev pa je tudi in predvsem vkljuœevanje vodstev krajevnih skupnosti in krajevnih odborov ter druøtev in drugih asociacij, ki delujejo v naøem prostoru. 

d.
 Pri projektih, ki so zastavljeni kot strateøki razvojni projekti in dolgoroœno pomenijo moænost ustvarjanja novih delovnih mest, kot so: zdraviliøœe za psoriazo Rimska œarda, termalno-rehabilitacijski center Bukovnica, øportno-rekreativni in zabaviøœni center Moravske Toplice, zelenjadarski center Grede Teøanovci, okoljski center, zavetiøœe za 


male æivali, ureditev ivanske gramoznice oziroma jezera in drugi, pa je pomembno, da se najde sinergijske uœinke tudi v javno-zasebnem partnerstvu. 
e.
 S primerno organizacijo zaøœite in reøevanja zagotovila standarde, ki so potrebni za ukrepe na podroœju varovanja ljudi in premoæenja v primeru naravnih in drugih nesreœ. 

f.
 Kot temeljno obliko lokalne samouprave bo obœina vzpodbujala delovanje krajevnih skupnosti oziroma krajevnih odborov in zagotovila za funkcionalno dejavnost potrebna sredstva, ob tem pa v skladu s kriteriji namenila del sredstev za urejanje krajevnih vsebin. 

g.
 Izdelala skupaj z inøtitucijami, ki delujejo na podroœju socialnega varstva, ustrezne ukrepe, ki bodo naravnani predvsem v smeri pomoœi starejøim in tistim, ki so tovrstne pomoœi potrebni. 

h.
 Vzpodbujala vse oblike izobraæevanja in prekvalifikacijo brezposelnih ter v ta namen zagotavljala prek fundacije del sredstev za øtipendije dobrim øtudentom, ki nadaljujejo øtudij zunaj regije. Hkrati pa v sodelovanju z drugimi partnerji, predvsem RA Sinergija in RRA Mura, poskuøala vkljuœiti v razliœne projekte brezposelne osebe, ki imajo doloœena znanja, sposobnosti in izobrazbo. 

i.
 V okviru temeljnega projekta 	Oaza zdravja bo obœina za svoje podroœje poskuøala pridobiti razliœne koncesije za specialiste razliœnih smeri in s tem omogoœila razvoj zdravstvenega turizma na svojem obmoœju. 



Iz navedenega je moæno zelo nazorno zakljuœiti, da je kompleksnost lokalne samouprave bistveno øirøi termin kot komunalna skupnost, ki se ukvarja z izgradnjo osnovne komunalne infrastrukture. 
Franc Cipot, æupan 


PODÆUPANA STA DVA: GEZA DÆUBAN IN ALOJZ GLAVAŒ 

Poleg svetniøke funkcije sem na Obœini Moravske Toplice imenovan tudi v funkcijo podæupana in predsednika odbora za gospodarstvo. Ocenjujem, da je sestav obœinskega sveta takøen, da teritorialno in kadrovsko pokriva veœino interesnih podroœij obœine. Po seji odbora za gospodarstvo, ki je v nekem smislu posvetovalni organ obœinskemu svetu, pa moram reœi, da je kadrovsko dobro zaseden in predvidevam, da bo sodelovanje dobro. Seveda niti obœinski svet 

Geza Dæuban

kakor tudi odbor za gospodarstvo in ostala delovna telesa ne bodo mogli izpolniti v tem mandatu vseh æelja ali potreb obœanov. 
Sprejet je proraœun obœine za tekoœe leto in naœrt razvojnih programov. Proraœun je oblikovan tako, da zagotavlja del sredstev, ki so po sistemu zagotovljena, pomemben del pa iz razliœnih razpisov. Naœrt razvojnih programov za naslednje øtevilsko obdobje je optimistiœen in pokriva veœino æelja obœanov. 
Osebno se bom zavzemal, da se razvoj obœine razvija v dveh delih. Potrebno bo nadaljevati z dograditvijo osnovne infrastrukture v naseljih, predvsem goriœkih. To so po mojem videnju oskrba s pit-no vodo, ureditev lokalnih cest, ureditev prometnejøih delov naselij (razsvetljava, ploœniki) itd. V ravninskem delu bo potrebno nadaljevati s pripravo in izvedbo projektov za œiøœenje odpadne vode (kanalizacije), prav tako tudi ureditev prometne infrastrukture in izboljøanje pogojev bivanja. 
Drugi del programa razvoja obœine pa razumem kot gospodarski razvoj, to je razvoj, ki omogoœa ohranjanje in odpiranje novih delovnih mest. To pomeni nadaljnje sodelovanje z obema turistiœnima sistemoma in seveda z vsemi posameznimi privatnimi pobudami, ki pomagajo pri razvoju turizma v obœini. Pozornost moramo posvetiti nastajajoœemu kompleksu »Rimska œarda«. Seveda ne smemo pozabiti na razvoj malega gospodarstva in kmetijstva. Pri kmetijstvu moram seveda opozoriti, da ima tukaj odloœilno vlogo dræava, obœina pa lahko podpira posamiœne projekte. 

Obœina Moravske Toplice bo v tem mandatnem obdobju nadaljevala z razvojnimi usmeritvami, ki so bile sprejete æe v prejønjih mandatih. Na podroœju delovanja oæjih lokalnih delov obœine (KS) moramo v tem mandatu spremeniti Statut obœine. Lastnih finanœnih virov KS (samoprispevki, najemnine in drugi prihodki od gospodarjenja s premoæenjem) je malo ali pa jih sploh ni, potrebe po investicijskem vzdræevanju pa so na drugi strani vse veœje. Spremembe narekuje
Alojz Glavaœ 

tudi spremenjena podroœna zakonodaja, predvsem Zakon o financiranju obœin. Tudi uvajanje pokrajin kot druge ravni lokalne samouprave nas sili v tako organiziranost, da bomo tudi v bodoœi pokrajini Pomurje v svojem lokalnem okolju œim bolj uœinkoviti. O teh spremembah bo øe mnogo razprav na organih obœine in zborih obœanov. 
Naslednje podroœje odloœanja obœinskega sveta so investicije v izgradnjo javne komunalne infrastrukture. Tukaj je potreb in æelja vedno mnogo veœ, kot je na razpolago javnega denarja. Gre za izgradnjo vodovodnih sistemov, kanalizacijskih omreæij, javnih cest in poti in drugih investicij. Z izgradnjo kanalizacije v Sebeborcih in zaœetkom gradnje kanalizacije v Filovcih bomo v tem mandatu skuøali reøiti najveœje okoljske probleme spodnjega niæinskega dela obœine. V zgornjem delu obœine, ki spada tudi v naravni park Goriœko je najveœji problem oskrba s pitno vodo, ki mora biti reøena kar najhitreje. Tudi dræavna cesta proti mejnemu prehodu Prosenjakovci je na nekaterih odsekih potrebna temeljite obnove. Izgradnja zdraviliøœa Rimska œarda mora dobiti v tem mandatu jasnejøe obrise. Namenoma nisem posebej omenjal delovanja raznih organizacij, druøtev, gasilcev, øportnikov, kulture, øolstva, otroøkega varstva, sociale, spodbud v kmetijstvo. Vse to je æe do sedaj bilo in bo tudi vnaprej stalnica delovanja obœine. 
To je le nekaj najpomembnejøih poudarkov delovanja v tem mandatu. 
27. februar 2007 



Na podlagi 29. œlena zakona o lokalni samoupravi – uradno preœiøœeno besedilo (Uradni list RS, øt. 100/2005), 29. œlena zakona o javnih financah (Uradni list RS, øt. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B in 16. œlena Statuta Obœine Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 11/99, 2/01, 24/01, 69/02 in 28/03) je Obœinski svet Obœine Moravske Toplice na svoji 3. redni seji dne, 29. januarja 2007 sprejel 
ODLOK O PRORAŒUNU 
OBŒINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2007 
1. SPLOØNA DOLOŒBA 
1. œlen 
(vsebina odloka) 

S tem odlokom se za Obœino Moravske Toplice za leto 2007 doloœajo proraœun, postopki izvrøevanja proraœuna ter obseg zadolæevanja in poroøtev obœine in javnega sektorja na ravni obœine (v nadaljnjem besedilu: proraœun). 
2. VIØINA SPLOØNEGA DELA PRORAŒUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAŒUNA 
2. œlen 
(sestava proraœuna in viøina sploønega dela proraœuna) 

V sploønem delu proraœuna so prikazani prejemki in izdatki po 
ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. 
Sploøni del proraœuna se na ravni podskupin kontov doloœa v 
naslednjih zneskih: 

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV -v EUR 
Skupina/Podskupina kontov 	Proraœun leta 2007 
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)  8.083.642,00  
TEKOŒI PRIHODKI (70+71)  5.119.646,00  
70 DAVŒNI PRIHODKI  4.194.725,00  
700 Davki na dohodek in dobiœek  3.372.993,00  
703 Davki na premoæenje  318.895,00  
704 Domaœi davki na blago in storitve  502.838,00  
706 Drugi davki  0  
71 NEDAVŒNI PRIHODKI  924.921,00  
710 Udeleæba na dobiœku in dohodki  
od premoæenja  43.837,00  
711 Takse in pristojbine  16.692,00  
712 Denarne kazni  417,00  
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev  11.267,00  
714 Drugi nedavœni prihodki  852.708,00  
72 KAPITALSKI PRIHODKI  333.834,00  
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev  0  
721 Prihodki od prodaje zalog  0  
722 Prihodki od prodaje zemljiøœ  
in neopredmetenih dolgoroœnih sredstev  333.834,00  
73 PREJETE DONACIJE  18.778,00  
730 Prejete donacije iz domaœih virov  18.778,00  
731 Prejete donacije iz tujine  0  
74 TRANSFERNI PRIHODKI  2.611.384,00  
740 Transferni prihodki iz drugih  
javnofinanœnih institucij  2.611.384,00  
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)  8.013.120,00  
40 TEKOŒI ODHODKI  1.621.900,00  
400 Plaœe in drugi izdatki zaposlenim  300.897,00  
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost  46.019,00  
402 Izdatki za blago in storitve  1.203.693,00  
403 Plaœila domaœih obresti  37.139,00  
409 Rezerve  34.151,00  
41 TEKOŒI TRANSFERI  1.783.108,00  
410 Subvencije  66.621,00  
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom  945.197,00  

412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 163.257,00 
413 Drugi tekoœi domaœi transferi  608.033,00  
414 Tekoœi transferi v tujino  0  
42 INVESTICIJSKI ODHODKI  4.244.771,00  
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev  4.244.771,00  

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 363.341,00 430 Investicijski transferi 363.341,00 
III.
 PRORAŒUNSKI PRESEÆEK (I.-II.) 
(PRORAŒUNSKI PRIMANJKLJAJ) 70.522,00 


B.
 RAŒUN FINANŒNIH TERJATEV IN NALOÆB 


Skupina/Podskupina kontov 	Proraœun leta 2007 
IV. PREJETA VRAŒILA DANIH POSOJIL IN 	12.936,00 PRODAJA KAPITALSKIH DELEÆEV (750+751+752) 
75 PREJETA VRAŒILA DANIH POSOJIL 	12.936,00 750 Prejeta vraœila danih posojil 12.936,00 
V. DANA POSOJILA IN POVEŒANJE KAPITALSKIH DELEÆEV (440+441+442+443) 33.383,00 
44 DANA POSOJILA IN POVEŒANJE KAPITALSKIH DELEÆEV 33.383,00 440 Dana posojila 12.519,00 441 Poveœanje kapitalskih deleæev 20.865,00 
VI.
 PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEÆEV (IV.-V.) – 20.447,00 

C.
 RAŒUN FINANCIRANJA 


Skupina/Podskupina kontov 	Proraœun leta 2007 
VII. ZADOLÆEVANJE (500)  125.188,00  
50 ZADOLÆEVANJE  
500 Domaœe zadolæevanje  125.188,00  
VIII. ODPLAŒILA DOLGA (550)  175.263,00  
55 ODPLAŒILA DOLGA  175.263,00  
550 Odplaœila domaœega dolga  175.263,00  
IX. POVEŒANJE (ZMANJØANJE ) SREDSTEV  
NA RAŒUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)  0  
X. NETO ZADOLÆEVANJE (VII.-VIII.)  -50.075,00  
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.)  -70.522,00  
STANJE SREDSTEV NA RAŒUNIH DNE 31. 12.  
PRETEKLEGA LETA  
9009 Sploøni sklad za drugo  0  

Posebni del proraœuna sestavljajo finanœni naœrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: podroœja proraœunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov obœinskih proraœunov. Podprogram je razdeljen na proraœunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, doloœene s predpisanim kontnim naœrtom. Posebni del proraœuna do ravni proraœunskih postavk-podskupin kontov in naœrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Obœine Moravske Toplice. Naœrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 
3. POSTOPKI IZVRØEVANJA PRORAŒUNA 
3. œlen ( izvrøevanje proraœuna) 
Proraœun se izvrøuje na ravni proraœunske postavke-konta. 
4. œlen Za izvrøevanje proraœuna je odgovoren æupan obœine. Æupan je pooblaøœen tudi: 
– 	da odloœa o porabi nerazporejenih sredstev na postavkah znotraj posameznih segmentov za namene, ki so povezani z isto vsebino jih prej ni bilo moæno predvideti, 


– 	
da odloœa o vlogah za sponzoriranje in donacije razliœnih prireditev do viøine 1.460,00 eurov po vlogi znotraj moænosti, ki jih dovoljuje proraœunski namen oziroma tekoœa proraœunska rezerva, 

– 	
da odloœa o pridobitvi oziroma odtujitvi premoæenja obœine v skladu s statutom obœine, 

– 	
da daje soglasje k sklenitvi pravnega posla krajevne skupnosti oziroma krajevnega odbora, ki presega 1.043,00 eurov, sklepa pravne posle zamenjave kmetijskih in stavbnih zemljiøœ v lasti obœine pod pogojem, da se vrednost obœinskega premoæenja ne zniæuje, 

– 	
sklepa poroøtvene pogodbe v skladu z aktom, ki ga sprejema obœinski svet. 


5. œlen 

Finanœna sluæba obœine je zadolæena za: 
– 	
sprotno spremljanje poslovanja in tekoœe evidentiranje vseh poslovnih dogodkov, 

– 	
pripravo analiz, medletnih ter konœnih realizacij proraœuna, 

– 	
za pripravo odloka o zakljuœnem raœunu proraœuna za preteklo leto, premoæenjsko bilanco obœine ter poroœila za potrebe statistike finanœnih raœunov v skladu z roki, ki jih predpisujejo zakoni in podzakonski akti, 

– 	
za pomoœ KS, zavodom, zvezam in drugim uporabnikom proraœuna pri pripravi finanœnih naœrtov, sprotno evidentiranje poslovnih dogodkov in pravoœasno pripravo zakljuœnih poroœil, 

– 	
za izvajanje nadzora nad porabo sredstev vseh proraœunskih porabnikov v skladu s sprejetim planom in opredeljenimi nameni, 

– 	
za izvrøevanje nakazil in izplaœil iz proraœun v skladu z veljavno zakonodajo. 


6. œlen Obœinska uprava obœine je zadolæena za upravljanje z obœinskim premoæenjem v duhu dobrega gospodarja, ter spremlja in nadzira upravljanje s premoæenjem KS. 
Obœinska uprava, zadolæena za investicije, katerih investitor je obœina oziroma KS, je dolæna spoøtovati doloœila zakona o javnih naroœilih in le-te izvajati v skladu s tem zakonom. 
7. œlen 
(namenski prihodki in odhodki proraœuna) 


Namenski prihodki proraœuna so poleg prihodkov, doloœenih v prvem stavku prvega odstavka 43. œlena ZJF, tudi naslednji prihodki: 
1. 	
Prihodki poæarne takse, ki se uporabijo za namene, doloœene v zakonu o varstvu pred poæarom, 

2. 	
Okoljska dajatev za obremenjevanje vode, ki se uporabi za namene po uredbi o okoljski dajatvi za onesnaæevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda v skladu z odloœbo ministrstva za okolje in prostor, 

3. 	
Okoljska dajatev za onesnaæevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki se uporabi za namene po uredbi o okoljski dajatvi za onesnaæevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov v skladu z odloœbo ministrstva za okolje in prostor, 

4. 
Prihodki iz naslova turistiœne takse, ki se uporabljajo za namene doloœene v Zakonu o spodbujanju razvoja turizma. 

5. 
Prihodki krajevnih skupnosti v obœini: 


– 	prihodki od obœanov, ki se namenijo za namene, za katere se zbirajo 

6. 	Drugi namenski prihodki proraœuna – prihodki za narodnostne 
potrebe. Pravice porabe na proraœunski postavki »01,02,01,05,« Sredstva za odpravo nesorazmerij med osnovnimi plaœami«, ki niso porabljene v tekoœem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. 
8. œlen 
(prerazporejanje pravic porabe) 


Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proraœun, spremembe proraœuna ali rebalans proraœuna. 
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proraœuna med posameznimi proraœunskimi postavkami znotraj podprograma in med glavnimi programi v okviru podroœja proraœunske porabe odloœa æupan na predlog neposrednega uporabnika. 
Æupan s poroœilom o izvrøevanju proraœuna med proraœunskim letom in konec leta z zakljuœnim raœunom poroœa obœinskemu svetu o veljavnem proraœunu za leto 2007 in njegovi realizaciji. 
9. œlen 
(najveœji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti 
v breme proraœuna prihodnjih let) 


Neposredni uporabnik lahko v tekoœem letu razpiøe javno naroœilo za celotno vrednost projekta, ki je vkljuœen v naœrt razvojnih programov, œe so zanj naœrtovane pravice porabe na proraœunskih postavkah v sprejetem proraœunu. 
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plaœilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 80 % pravic porabe v sprejetem finanœnem naœrtu neposrednega uporabnika, od tega: 
1.
 v letu 2008 najveœ 80 % navedenih pravic porabe in 

2.
 v ostalih prihodnjih letih 60 % navedenih pravic porabe. 



Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plaœilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoœe transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finanœnem naœrtu neposrednega uporabnika. 
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega œlena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen œe na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. 
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega œlena se naœrtujejo v finanœnem naœrtu neposrednega uporabnika in naœrtu razvojnih programov. 
10. œlen 
(spreminjanje naœrta razvojnih programov) 


Predstojnik neposrednega uporabnika (æupan oziroma v primeru oæjih delov obœin svet ali predsednik sveta, œe je tako doloœeno v statutu) lahko spreminja vrednost projektov v naœrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za veœ kot 20% mora predhodno potrditi obœinski svet. 
Projekte, za katere se zaradi prenosa plaœil v tekoœe leto zakljuœek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoœe leto, se uvrstijo v naœrt razvojnih programov po uveljavitvi proraœuna. 
Novi projekti se uvrstijo v naœrt razvojnih programov na podlagi obœinskega sveta. 
11. œlen (proraœunska rezerva) 

Proraœunska rezerva se v letu 2007 oblikuje v viøini 17.076 eurov. 
Na predlog za finance pristojnega organa obœinske uprave odloœa o uporabi sredstev proraœunske rezerve za namene iz drugega odstavka 
49. œlena ZJF æupan in o tem s pisnimi poroœili obveøœa obœinski svet. 
V primeru, ko se sredstva proraœunske rezerve namenjajo za odpravo posledic naravnih nesreœ øirøih dimenzij, in namenska sredstva presegajo viøini oblikovane rezerve s tem odlokom, odloœa o njihovi porabi obœinski svet s posebnim odlokom. 
12. œlen Proraœun obsega kot nerazporejeni del prejemkov sploøno proraœunsko rezervacijo do maksimalne viøine 1,5 % celotnih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, in sicer za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proraœuna ni bilo mogoœe predvideti ali zanje ni bilo mogoœe predvideti zadostnih sredstev. Znesek sploøne proraœunske rezervacije je doloœen v posebnem delu proraœuna. 
13. œlen O uporabi sredstev sploøne proraœunske rezervacije odloœa s sklepom o prerazporeditvi sredstev æupan in o tem obveøœa obœinski svet v poroœilih o realizaciji proraœuna in ob predloæitvi Odloka o zakljuœnem raœunu. 
Dodeljena sredstva sploøne proraœunske rezervacije se razporedijo v finanœni naœrt neposrednega uporabnika. 
4. 	POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANŒNEGA PREMOÆENJA OBŒINE 
14. œlen Œe so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. œlena ZJF, lahko æupan dolæniku do viøine 210 eurov odpiøe oziroma delno odpiøe plaœilo dolga. 
27. februar 2007 	Proraœun je objavljen na spletni strani www.moravske-toplice.si 



5. OBSEG ZADOLÆEVANJA IN POROØTEV OBŒINE IN JAVNEGA SEKTORJA 
15. œlen 
(obseg zadolæevanja obœine in izdanih poroøtev obœine) 

Zaradi kritja preseækov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, preseækov izdatkov nad prejemki v raœunu finanœnih terjatev in naloæb ter odplaœila dolgov v raœunu financiranja se obœina za proraœun leta 2007 lahko dolgoroœno zadolæuje za namene, izkazane v proraœunu na podlagi predhodno prejetega soglasja pristojnega Ministrstva za finance in pod pogoji, ki jih doloœa Zakon o financiranju obœin. 
Obseg poroøtev obœine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih podjetij in javnih skladov, katerih ustanoviteljica je Obœina Moravske Toplice, v letu 2007 ne sme preseœi skupne viøine glavnic 
104.400 eurov. 
16. œlen (obseg zadolæevanja javnih zavodov, javnih podjetij in javnih skladov) 
Pravne osebe javnega sektorja na ravni obœine (javni zavodi, javna podjetja in javni skladi, katerih ustanoviteljica je obœina) se lahko v letu 2007 zadolæijo do skupne viøine 300.000 eurov le ob pogoju, da pridobijo soglasje obœine v skladu z doloœili Zakona o financiranju obœin. 
6. PREHODNE IN KONŒNE DOLOŒBE 
17. œlen Uporabniki proraœuna morajo pri oddaji izvajalskih del in nabavi blaga spoøtovati zakon o javnih naroœilih s podzakonskimi predpisi in zakon o izvrøevanju proraœuna. 
Amortizacijska sredstva se pri proraœunskih porabnikih formirajo in troøijo v skladu s proraœunskimi izhodiøœi Obœine Moravske Toplice za posamezno proraœunsko leto. 
Za zaœetek izvajanja vseh investicij v obœini in v KS morajo predhodno biti zagotovljena finanœna sredstva oziroma zaprta finanœna konstrukcija, ki je potrjena s strani æupana obœine. Za pogodbe in druga naroœila proraœunskih uporabnikov, ki nimajo tega soglasja, obœina ne prevzema nobenih obveznosti. 
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolæevati. Krajevne skupnosti naroœajo blago in storitve le ob sopodpisu naroœila s strani finanœne sluæbe obœinske uprave, finanœna sluæba pa vodi evidenco naroœil KS. Za izvrøevanje finanœnega naœrta KS so odgovorni predsedniki svetov KS oziroma predsedniki krajevnih odborov. 
Knjigovodska opravila za KS in administrativno-tehniœna opravila za organe KS opravlja Obœinska uprava, v okviru katere se izvaja tudi knjigovodstvo za zavode, javna podjetja in javne sklade, katerih ustanovitelj je obœina. 
18. œlen Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoæenjem. Obœina odgovarja za obveznosti KS subsidiarno, vendar ima pri tem prednostno pravico pobota s premoæenjem KS. 
Obœina ne odgovarja za obveznosti druøtev in zvez na obmoœju obœine. 
19. œlen V obdobju zaœasnega financiranja Obœine Moravske Toplice v letu 2008, œe bo zaœasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o doloœitvi zaœasnega financiranja. 
20. œlen 
Ta odlok zaœne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu 
Republike Slovenije (ali v uradnem glasilu obœine). Øtevilka: 403-02/07-1 Moravske Toplice, 29.01.2007 
OBŒINA MORAVSKE TOPLICE ÆUPAN Franc CIPOT, l.r. 

Obœina Moravske Toplice objavlja na podlagi Zakona o uresniœevanju javnega interesa na podroœju kulture (Uradni list RS, øt. 75/94 in 22/00), 4. œlena Pravilnika o financiranju in sofinanciranju programov kulturnih druøtev in kulturnih projektov iz proraœuna Obœine Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 29/2002) in Odloka o proraœunu Obœine Moravske Toplice za leto 2007 (Uradni list RS, øt. 16/07) 

JAVNI RAZPIS 
ZBIRANJA PREDLOGOV PROGRAMOV KULTURNIH DRUØTEV IN KULTURNIH PROJEKTOV, 
KI JIH BO V LETU 2007 SOFINANCIRALA OBŒINA MORAVSKE TOPLICE 

1. Predmet razpisa je sofinanciranje naslednjih vsebin: 
–
 dejavnost registriranih kulturnih druøtev in njihovih sekcij, kulturna dejavnost v drugih druøtvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost, 

–
 kulturna dejavnost predøolske, osnovnoøolske in srednjeøolske populacije ter kulturna dejavnost øtudentov – vse le v delu, ki presega øolske vzgojno izobraæevalne programe, 

–
 udeleæba na obmoœnih, medobmoœnih, dræavnih sreœanjih in mednarodnih prireditvah, 

–
 izobraæevanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, 

–
 kulturne prireditve in akcije, 

–
 drugi programi, ki dokaæejo vsebinsko uœinkovitost. 


2. 
Viøina sredstev razpisa: 8.346,00 EUR 

3. 
Pogoji sofinanciranja: Na javni razpis se lahko prijavijo kulturna druøtva, zveze kulturnih druøtev, ki jih ustanovijo druøtva, zavodi, skladi, gospodarske druæbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na podroœju kulture, javni zavodi s podroœja vzgoje in izobraæevanja in posamezni avtorji, ki s svojim dosedanjim delom izkazujejo priœakovano kakovost ali predloæijo osnutek projekta, ki zagotavlja ustrezno kakovost, ter izpolnjujejo naslednje pogoje: 


–
 da imajo sedeæ v obœini Moravske Toplice, 

–
 da so registrirani za opravljanje programov na podroœju kulture, 

–
 da s svojim dosedanjim delom izkazujejo priœakovano kakovost, 

–
 da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske moænosti za uresniœitev naœrtovanih aktivnosti na podroœju kulture, 

–
 druøtva, da imajo urejeno evidenco o œlanstvu, plaœani œlanarini in ostalo dokumentacijo, kot to doloœa zakon o druøtvih in so registrirana vsaj eno leto, 

–
 da Obœinski upravi vsako leto redno dostavljajo poroœila o realizaciji programov, poslovno poroœilo za preteklo leto, poroœila o do


seæenih uspehih na obœinskih, regionalnih in dræavnih tekmovanjih, œe se jih udeleæijo, ter naœrt aktivnosti za prihodnje leto, 
– posamezni avtorji dostavijo osnutek projekta, ki zagotavlja ustrezno kakovost. 
4. 
Vsebina vloge: Predlogi morajo biti podani na ustreznih prijavnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jo dobite ves œas razpisa v œasu uradnih ur v vloæiøœu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice in na spletni strani Obœine Moravske Toplice www.moravske-toplice.si 

5. 
Rok in naœin prijave: Pisne prijave na originalnih obrazcih morate poslati najkasneje do 02. aprila 2007 na naslov Obœina Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice v zaprtih ovojnicah s svojim naslovom in s pripisom »Javni razpis KULTURA 2007 – NE ODPIRAJ«. Øteje se, da je prijava prispela pravoœasno, œe je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na poøti s priporoœeno poøiljko ali do 1200 ure v vloæiøœu Obœine Moravske Toplice. 

6. 
Obravnava vlog: Pravoœasno prispele in popolne prijave bodo vrednotene na osnovi pogojev in meril za vrednotenje programov kulturnih druøtev in kulturnih projektov, ki se financirajo ali sofinancirajo iz proraœuna obœine Moravske Toplice. Ponudniki bodo 


o izidu razpisa obveøœeni v roku 8 dni po sprejeti odloœitvi komisije. Z izvajalci kulturnih programov in projektov bo æupan Obœine Moravske Toplice sklenil pogodbe o sofinanciranju. 
7. Informiranje kandidatov: Informacije in navodila za sodelovanje pri razpisu dobijo kandidati na Obœini Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice Kontaktna oseba: Aleksandra Sukiœ, telefon 02/538 15 06, vsak 
delovni dan od 800 do 1300 ure. Øtevilka: 67/07-2 Moravske Toplice, 16.02.2007 
OBŒINA MORAVSKE TOPLICE 


Na podlagi 10. œlena Zakona o øportu (Uradni list RS, øt. 22/98), 8. œlena Pravilnika o merilih za sofinanciranje letnih programov øporta v Obœini Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 29/2002) – v nadaljevanju: pravilnik in Odloka o proraœunu Obœine Moravske Toplice za leto 2007 (Uradni list RS, øt. 16/07) objavlja 

JAVNI RAZPIS 
ZA IZBIRO PROGRAMOV ØPORTA, KI SO V JAVNEM INTERESU TER ZA VZDRÆEVANJE 
ØPORTNIH OBJEKTOV IN JIH BO V LETU 2007 SOFINANCIRALA OBŒINA MORAVSKE TOPLICE 

I. 	Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci øportnih programov na podroœju obœine Moravske Toplice: 
–
 øportna druøtva in øportni klubi, ki imajo sedeæ v obœini Moravske Toplice, 

–
 zveze øportnih druøtev, ki jih ustanovijo øportna druøtva s sedeæem na obmoœju obœine Moravske Toplice, 

–
 zavodi s podroœja øporta, vzgoje in izobraæevanja, 

–
 zavodi, gospodarske druæbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na podroœju øporta, 

–
 ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v 


øportu ter so sploøno koristne in neprofitne. Viøina sredstev razpisa za programe øporta – 40.323,00 EUR Viøina sredstev razpisa za vzdræevanje øportnih objektov – 
15.319 EUR 

II. Za sofinanciranje v letu 2007 se lahko prijavijo naslednji programi: 
1.
 Øportna vzgoja otrok in mladine (1. toœka 17. œlena pravilnika) 

2.
 Øportna rekreacija (2. toœka 17. œlena pravilnika) 

3.
 Kakovostni øport (3. toœka 17. œlena pravilnika) 

4.
 Vrhunski øport (4. toœka 17. œlena pravilnika) 

5.
 Øport invalidov (5. toœka 17. œlena pravilnika) 

6.
 Izobraæevanje in usposabljanje strokovnega kadra v øportu (6. toœka 17. œlena pravilnika) 

7.
 Øportne prireditve v obœini (8. toœka 17. œlena pravilnika) 

8.
 Vzdræevanje øportnih objektov (XII. poglavje pravilnika) 

9.
 Prireditev ob podelitvi øportnih priznanj za leto 2006 


(XIV. poglavje pravilnika) 

III. Izbrani programi in akcije bodo sofinancirani v skladu s Pravilnikom o merilih za sofinanciranje letnih programov øporta v Obœini Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 29/02), Letnim programom øporta Obœine Moravske Toplice za leto 2007 (v nadaljevanju: program) ter Nacionalnim programom øporta RS (Uradni list RS, øt. 24/00). 
Razpisno dokumentacijo, podrobnejøe podatke in pravilnik lahko dobite v vloæiøœu Obœinske uprave Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3 – pritliœje, soba 1 (telefon: 02/538 15 06) in na spletni strani Obœine Moravske Toplice www.moravske-toplice.si 

IV. Izvajalci morajo k razpisni dokumentaciji za programe pod toœko II. (od 1. do 5., razen, kjer je v razpisni dokumentaciji doloœeno drugaœe) priloæiti: 1) pogodbo s strokovnim delavcem, iz katere je razvidno, za katere programe je sklenjena, 2) potrdilo o izobrazbi strokovnega delavca, ki vodi posamezne programe, v kolikor ni dostavil podatkov za register strokovnih delavcev na podroœju øporta na Obœino Moravske Toplice oziroma so v tem œasu nastale spremembe, 
3) potrdilo o zagotovljenem prostoru za izvajanje programov (pogodba z upravljalcem objekta, iz katere je razvidno øtevilo ur in urnik najema objekta za posamezne programe, ali potrdilo o rezervaciji øtevila ur v posameznem objektu za posamezne programe za leto 2007), 
4) v primeru, da je izvajalec hkrati tudi upravljalec objekta, v katerem izvaja redno vadbo, mora predloæiti ustrezen sklep pristojnega organa o viøini cene najema za œlane in neœlane druøtva, 
5) program dela za posamezne prijavljene programe, 6) seznam vadeœih po prijavljenih skupinah (ime in priimek, naslov, leto rojstva), 
7) seznam registriranih tekmovalcev z registracijskimi øtevilkami na dan oddaje prijave po posameznih programih, 
8) izvajalci rekreacijskih lig morajo predloæiti propozicije tek
movanja, 9) podatke o œlanstvu na dan 31.12.2006, 10) izjava druøtva o pobiranju œlanarine, 11) zakljuœni raœun za leto 2006 (bilanco stanja in bilanco 
uspeha), 

12) vsebinski in finanœni program dela druøtva za leto 2007. Za programe pod toœko II.8 morajo izvajalci k razpisni dokumentaciji priloæiti: 
1) dokazilo o lastniøtvu, najemu ali upravljanju objekta, 2) upravna dovoljenja za poseg v prostor. 

V. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati: 
1) Øportna druøtva in njihove zveze, ki kandidirajo za sofinanciranje rednih programov œlanov, morajo izvajati programe vsaj za dve mlajøi starostni kategoriji (starostna kategorija mladincev in mlajøi). 

VI. Prednost pri izboru bodo imeli tisti izvajalci, ki: 
– 	
bodo imeli vadbene skupine øtevilœno zapolnjene, 

– 	
dosegajo v isti øportni panogi boljøe rezultate, 

– 	
pri izboru programov imajo prednost programi za vadbo otrok in mladine, 

– 	
pri izboru projektov za sofinanciranje vzdræevanja øportnih objektov bodo upoøtevani naslednji kriteriji: a) æe pridobljena upravna dovoljenja za poseg v prostor, b) deleæ lastnih sredstev, c) javni interes v øportu. 



Prijave, ki morajo vsebovati: 
– 	
potrjeno in izpolnjeno razpisno dokumentacijo, 


– 
priloge iz IV. toœke tega razpisa, 
– ostala dokazila, ki so zahtevana v razpisni dokumentaciji 


– 	
poøljite na naslov: Obœina Moravske Toplice, Kranjœeva 3, Moravske Toplice, 9226 Moravske Toplice s pripisom »Javni razpis ØPORT 2007 – NE ODPIRAJ« najpozneje do 02. aprila 2007. 


Øteje se, da je prijava prispela pravoœasno, œe je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na poøti s priporoœeno poøiljko ali do 1200 ure v vloæiøœu Obœine Moravske Toplice. 
Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali in bodo s sklepom zavræene! 

Sredstva bodo lahko izvajalci, na podlagi sklenjenih pogodb, œr
pali v proraœunskem letu 2007 in sicer do 31.12.2007. Øtevilka: 65/07-1 V Moravskih Toplicah, dne 16.02.2007 
OBŒINA MORAVSKE TOPLICE 

27. februar 2007 	Razpis je objavljen na spletni strani www.moravske-toplice.si 



Obœina Moravske Toplice na podlagi 5. œlena Pravilnika o sofinanciranju programov na podroœju turizma druøtvom v Obœini Moravske Toplice (Uradni list RS øt. 39/06) in doloœil Odloka o proraœunu Obœine Moravske Toplice za leto 2007 (Uradni list RS, øt. 16/07) objavlja 

JAVNI RAZPIS 
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROŒJU TURIZMA 
DRUØTVOM IN ZVEZAM TURISTIŒNIH DRUØTEV V LETU 2007 

1. 	Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje letnih programov na podroœju turizma druøtvom v Obœini Moravske Toplice in zvezam turistiœnih druøtev za leto 2007, z naslednjimi vsebinami: 
– 	
spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeøevanja turizma, 

– 	
akcije na podroœju ohranjanja kulturne dediøœine in druge dediøœine kraja, 

– 	
akcije na podroœju urejanju okolja, 

– 	organiziranje in sodelovanje na s turizmom povezanih prireditvah, 

– 	
izvajanje promocijskih in drugih aktivnosti druøtva. 


2. 	Pogoji za sodelovanje oziroma prijavo na javni razpis: za sofinanciranje programov morajo druøtva izpolnjevati naslednje pogoje: 
–
 da so registrirana po zakonu o druøtvih, 

–
 da imajo sedeæ v Obœini Moravske Toplice in da delujejo na obmoœju Obœine Moravske Toplice, 

–
 da imajo urejeno evidenco o œlanstvu in uvedeno œlanarino, 

–
 da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo naœrtovanih aktivnosti na podroœju turizma. 


Po tem javnem razpisu se zagotavljajo tudi sredstva za delovanje zveze turistiœnih druøtev, ki povezuje in usklajuje programe dela turistiœnih druøtev z obmoœja Obœine Moravske Toplice ter izvaja projekte s podroœja turizma Obœine Moravske Toplice, v okviru skupne promocije øirøega turistiœnega obmoœja ali pokrajine, s sedeæem zveze izven obmoœja Obœine Moravske Toplice, œe na obmoœju Obœine Moravske Toplice za to podroœje ni registrirane zveze. 
3. 	
Viøina razpoloæljivih sredstev razpisa: – 6.677,00 EUR 

4. 	
Merila in kriteriji za sofinanciranje programov na podroœju turizma: programi se ocenijo v skladu z merili in kriteriji, ob upoøtevanju specifiœnosti posameznih programov. Vrednost toœke se izraœuna na podlagi razpoloæljivih proraœunskih sredstev in skupnega øtevila toœk ovrednotenih programov. 


Pri izboru za sofinanciranje programov na podroœju turizma druøtvom in zvezi, komisija upoøteva naslednja merila in kriterije: 
1. 
spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeøevanja turizma a) organizacija delavnic ali izobraæevalnih predavanj za obœane – za vsako delavnico ali sklop predavanj 200 toœk b) organizacija drugih aktivnosti za obœane – za vsako aktivnost 100 toœk c) udeleæba na seminarju ali delavnici drugih izvajalcev – za vsakega udeleæenca 50 toœk 

d) organizacija projektov s podroœja pospeøevanja turizma – za vsak projekt 200 toœk 

2. 
akcije na podroœju ohranjanja kulturne dediøœine in druge dediøœine kraja oz. obmoœja 


a) organizacija projektov s podroœja ohranjanja dediøœine kraja oz. obmoœja – za vsak projekt 200 toœk 
b) sodelovanje pri drugih projektih ohranjanja  
dediøœine kraja oz. obmoœja – za vsak projekt  100 toœk  
3. akcije na podroœju urejanju okolja  
a) izvedba œistilnih akcij v kraju – za vsakega  
udeleæenca (najveœje moæno øtevilo je 100 toœk)  5 toœk  
b) olepøanje kraja z zasajanjem roæ  100 toœk  
c) urejanje in vzdræevanje s turizmom povezanih  
objektov v kraju – za vsak objekt  100 toœk  
4. organiziranje in sodelovanje na s turizmom  
povezanih prireditvah  
a) organizacija s turizmom povezane prireditve  
– za vsako prireditev  200 toœk  
b) sodelovanje na s turizmom povezanih prireditvah  
v obœini – za vsako sodelovanje  100 toœk  
c) sodelovanje na s turizmom povezanih prireditvah  
izven obœine – za vsako sodelovanje  100 toœk  

5. izvajanje promocijskih in drugih aktivnosti druøtva oz. zveze a) pavøal za programske in materialne stroøke na leto 200 toœk b) izdaja biltenov ali drugega informativnega in promocijskega materiala – za vsako izdajo 400 toœk 
c) izvedba aktivnosti za zagotavljanje turistiœnega podmladka – za vsako aktivnost 100 toœk 
5. 	
Vsebina vloge: Prijave morajo biti podane na prijavnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jo dobite ves œas razpisa v œasu uradnih ur v vloæiøœu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice in na spletni strani www.moravske-toplice.si. 

6. 	
Rok in naœin prijave: Pisne prijave na originalnih obrazcih morate poslati najkasneje do 02. aprila 2007 na naslov Obœina Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice v zaprtih ovojnicah s svojim naslovom in s pripisom »Javni razpis TURIZEM 2007 – NE ODPIRAJ«. Øteje se, da je prijava prispela pravoœasno, œe je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na poøti, s priporoœeno poøiljko ali 02.04.2007 oddana do 1200 ure v vloæiøœu Obœine Moravske Toplice. 

7. 	
Obravnava vlog: Pravoœasno prispele in popolne prijave bodo vrednotene na podlagi meril in kriterijev za vrednotenje programov na podroœju turizma druøtvom in zvezi druøtev, ki se sofinancirajo iz proraœuna obœine Moravske Toplice. Prijavitelji bodo o izidu razpisa obveøœeni v roku 30 dni po konœanem razpisu. Z izvajalci programov na podroœju turizma bo æupan Obœine Moravske Toplice sklenil pogodbe o sofinanciranju. 

8. 	
Informacije in navodila: Informacije in navodila za sodelovanje pri razpisu dobijo prijavitelji na Obœini Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice Kontaktna oseba: Aleksandra Sukiœ, telefon 02/538 15 06, vsak delovni dan od 800 do 1300 ure. 


Øtevilka: 333-01/07-1 Moravske Toplice, 16.02.2007 
OBŒINA MORAVSKE TOPLICE 




IMENOVANJE ŒLANOV DELOVNIH TELES 

KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAØANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA 
1. GLAVAŒ ALOJZ, Sebeborci 84 
– predsednik 

2. 
ŒASAR VIKTOR, Mlajtinci 37 

3. 
HORVAT MARTIN, Ivanci 44 

4. 
MATIS JOÆEF, Sebeborci 70 A 

5. 
BOGDAN ØTEFAN, Motvarjevci 2 B 


NADZORNI ODBOR 
1. LETINA DRAGICA, Selo 38 
– predsednica 

2. 
FLISAR SANDI, Dolga ul. 213, Moravske Toplice 

3. 
GOMBOC JOÆICA, Ivanovci 45 C 

4. 
GERGOREC JOÆICA, Vuœja Gomila 9 

5. 
TRPLAN ALOJZ, Ivanci 69 


ODBOR ZA GOSPODARSTVO 
1. DÆUBAN GEZA, Dolga ul. 78, 
M. Toplice – predsednik 

2. 
BALIGAŒ ANDREJ, Filovci 150 A 

3. 
HORVAT MARTIN, Ivanci 44 

4. 
FERENCEK ØTEFAN, Vuœja Gomila 24 

5. 
KODILA ØTEFAN, Selo 61 

6. 
KUHAR ØTEFAN ml., Teøanovci 11 a 

7. 
MATIS JOÆEF, Sebeborci 70 A 

8. 
ØTEFANEC JOÆE, Martjanci 2 A 

9. 
ØVEC BORIS, Ivanovci 16 


ODBOR ZA ZAØŒITO IN REØEVANJE 
1. HORVAT MARTIN, Ivanci 44 
– predsednik 

2. 
FARKAØ IVAN, Bogojina 13 

3. 
GORŒAN STANKO, Fokovci 15 

4. 
JANŒARIŒ ØTEFAN, Norøinci 48 

5. 
KODILA FRANC, Martjanci 93 A 

6. 
KUHAR ØTEFAN, Dolga ul. 79, Moravske Toplice 

7. 
VÖRÖØ TIBOR ml., Srediøœe 23 


ODBOR ZA KMETIJSTVO 
1. VÖRÖØ TIBOR st., Srediøœe 23 
– predsednik 

2. 
BALIGAŒ ANDREJ, Filovci 150 A 

3. 
BOGDAN ØTEFAN, Motvarjevci 2 B 

4. 
CIGÜT MARIJA, Norøinci 62 

5. 
ŒASAR VIKTOR, Mlajtinci 37 

6. 
HUL ØTEFAN, Krnci 14 

7. 
NEMEC TOMAÆ, Bukovnica 13 


ODBOR ZA DRUÆBENE DEJAVNOSTI, ØOLSTVO, KULTURO, ØPORT IN TURIZEM 
1. ØAVEL VIDA, Bogojina 159 
– predsednica 

2. 
FARKAØ IVAN, Bogojina 13 

3. 
KODILA FRANC, Martjanci 93 A 

4. 
MATIS JOÆEF, Sebeborci 70 A 

5. 
VUGRINEC JOÆEF, Bogojina 111 

6. 
KOVAŒ SUZANA, Prosenjakovci 16 

7. 
RECEK BRANKO, Teøanovci 6 A 


KOMISIJA ZA NARODNOSTNA VPRAØANJA IN MEDNARODNO SODELOVANJE 
1. BOGDAN ØTEFAN, Motvarjevci 2 B 
– predsednik 

2. 
PUHAN GEZA, Motvarjevci 34 

3. 
SABOTIN LADISLAV, Prosenjakovci 87 


SVET ZA VARSTVO UPORABNIKOV JAVNIH DOBRIN 
1. BENKOVIŒ ANDREJ, Bogojina 77 C 
– predsednik 

2. 
HORVAT DEJAN, Selo 98 A 

3. 
MARIŒ FRANC, Norøinci 9 A 

4. 
NOVAK KATJA, Norøinci 27 

5. 
ØKRILEC VLADO, Mlajtinci 6 D 

6. 
PLEJ DARKO, Ivanci 86 

7. 
JAKIØA VESNA, Ivanovci 59 


NADZORNI SVET JKP ŒISTA NARAVA 
1. 
KODILA ØTEFAN, Selo 61 

2. 
HORVAT SLAVKO, Brezje 10, Moravske Toplice 

3. 
ŒASAR VIKTOR, Mlajtinci 37 

4. 
BENKOVIŒ ANDREJ, Bogojina 77C 


NADZORNI SVET – JAVNI SKLAD OBŒINE MORAVSKE TOPLICE ZA GOSPODARJENJE Z NEPREMIŒNINAMI 
1. 
DÆUBAN GEZA, Dolga ul. 78, Moravske Toplice 

2. 
KODILA FRANC, Martjanci 93 A 

3. 
FERENCEK ØTEFAN, Vuœja Gomila 24 

4. 
VÖRÖØ TIBOR st., Srediøœe 23 


IZDAJATELJSKI SVET LIPNICE 
1. 
ØAVEL VIDA, Bogojina 159 

2. 
BALIGAŒ ANDREJ, Filovci 150 A 

3. 
VÖRÖØ TIBOR ml., Srediøœe 23 

4. 
VÖRÖØ TIBOR st., predstavnik MNSS 

5. 
GRANFOL MARJANCA, predstavnica obœinske uprave 

6. 
CEROVØEK MATJAÆ, predstavnik druøtev 

7. 
ØKERLAK SLAVKO, predstavnik krajevnih skupnosti 


UPRAVNI ODBOR TIC MORAVSKE TOPLICE 
1. 
GRANFOL MARJANCA, Dolga ulica 75, M. Toplice 

2. 
DAVIDOVSKI CVETKA, Levstikova 47, M. Toplice, 

3. 
ØAVEL VIDA, Bogojina 159 

4. 
KODILA ØTEFAN, Selo 61 



ZAŒASNO FINANCIRANJE JAVNE PORABE 

Sklep o zaœasnem financiranju javne porabe za leto 2007 je sprejel æupan in o tem obvestil svetnike na 2. redni seji. Do sprejetja proraœuna Obœine Moravske Toplice za leto 2007 financiranje funkcij obœine ter njenih nalog in drugih s predpisi doloœenih namenov se zaœasno nadaljuje na podlagi proraœuna Obœine Moravske Toplice za leto 2006. Obdobje zaœasnega financiranja po tem sklepu traja najveœ tri mesece, to je 31. marca 2007. 
Proraœun obœine za leto 2007 je bil sprejet na 3. redni seji Obœinskega sveta. 

NOVE VREDNOSTI TOŒK 

Po podatkih Statistiœnega urada Slovenije znaøa indeks rasti æivljenjskih potrebøœin za œas od zaœetka novembra 2005 do konca oktobra 2006 1,015. Za enak odstotek se poveœa tudi vrednost toœk za izraœun nadomestila za uporabo stavbnega zemljiøœa za leto 2007, pri œemer se upoøteva øe rast v letu 2006 (indeks 1,031), ki ni vplivala na vrednost toœke. 
Vrednost za 100 toœk leto 2007 znaøa za pozidane parcele 0,12 EUR in 0,02 EUR za zazidljive gradbene parcele. 

VIØINA ZAKUPNIN 

Obœinski svet je doloœil viøino zakupnin za rabo kmetijskih zemljiøœ za leto 2007: 
Katastrska kultura  Katastrski razred  Zakup. SIT/ha  EUR/ha  
Vrt  1–8  42.203,00  176,10  
Njiva  1–3  30.907,00  128,90  
Sadovnjak  1–4  31.242,00  130,30  
Njiva  4–6  28.159,00  117,50  
Njiva  7–8  23.836,00  99,40  
Travnik  1–2  26.717,00  111,50  
Travnik  3–4  22.394,00  93,40  
Travnik  5–6  18.336,00  76,50  
Travnik  7–8  14.013,00  58,50  
Paønik  1–2  11.264,00  47,00  
Paønik  3–4  8.381,00  35,00  
Paønik  5–6  5.632,00  23,50  
Paønik  7–8  2.750,00  11,50  

27. februar 2007 



Obœinska proslava ob kulturnem prazniku Kulturno-turistiœno druøtvo Teøanovci 


SPREJEMANJE KULTURE ØTEVILNI NASTOPI 
FOLKLORNE SKUPINE


JE ODVISNO OD NAS SAMIH 
Za plesalci folklorne skupine KTD Teøanov-

Osrednja obœinska slovesnost ob nedavnem kulturnem prazniku je bila v kultur
ci je øe eno uspeøno leto. Skupina je kljub

ni dvorani vaøko-gasilskega doma v Teøanovcih. Prav zaradi te prireditve je 
nekaterim pretresom v vrstah plesalcev ne

dvorana øtevilne obiskovalce sprejela v novi podobi. Ubrano petje moøkega vo
omajno nastopala vse do konca leta. Naøtekalnega kvinteta Aethernum, katerega œlani so tudi iz naøe obœine, recital Pre-li so kar 36 razliœnih nastopov, sodelovaliøernove pesmi Slep je, kdor se s petjem ukvarja uœencev OØ Bogojine, igranje pa so tudi na izobraæevanju za razvoj plesna cimbale prekmurskih ljudskih Anje Sraka iz Beltinec ter nastop folkloristov nosti oziroma pridobitev naziva mentor. z malim rijtarom KTD Teøanovci zaokruæuje prireditev, ki je æe lep œas nismo Med odmevnejøimi nastopi zunaj pomurske gledali na tem odru. Prireditev je povezovala Lija Pucko iz Bogojine. regije velja omeniti nastopa na mednarodnem etnofestivalu Okarina na Bledu in na 
V slavnostnem nagovoru je Ludvik Soœiœ, s prodajo proizvodov in oglasnega prosto
øtajerskem festivalu v Gradcu v Avstriji.œastni obœan moravskotopliøke obœine za ra, paœ pa pri nas, ki se tako radi prepu-Najveœja teæava skupine je pomanjkanje leto 2006, razpredal o vsebini besede øœamo leæernemu in plehkemu zabavlja-plesalcev, saj bi za æeleno øtevilo osmih »kultura«, ki je æe v latinøœini, od koder nju. Za sprejemanje umetniøkih vrednot se plesnih parov potrebovali dva plesalca. Æesmo jo sprejeli v naø jezik, pomenila je potrebno izobraæevati, potrebni so na-lijo si tudi novih plesnih parov. Minulo le‘vzgoja’, ‘izobrazba’, ‘spoøtovanje’, zazna-por, œas in materialna sredstva ... Vendar to so na novo uredili svoje druøtvene promuje pa øiroko duhovno podroœje, ki ga to ni donosno ukvarjanje z neœim; gre za store v vaøko-gasilskem domu. Folklorno oblikujejo doseæki umetnosti, filozofije, naloæbo na zelo dolgi rok, ki se nam skupino je po øestih letih vodenja in menznanosti ... V obdobju prejønjega sistema, morda nikoli ne bo poplaœala drugaœe kot torstva zapustil Zoran Domjan. Kot predje poudaril, se je zgodilo dvoje: ker je bil z osebnim zadovoljstvom. sednik ga je zamenjal Franc Vitez. pojem kultura univerzalno razøirjen na vsa æivljenjska podroœja, smo njegov pomen popolnoma razvodeneli; po drugi strani smo izvrgli elite in nasproti njim postavili ustvarjalno moœ mnoæic, nesorazmerno je bila poudarjena ljudska kultura. 
Mali rijtar in
Ludvik Soœiœ je øe poudaril, da se je v zadnjih desetletjih zaradi materialistiœne folklorna skupina usmerjenosti druæbe pojavil øe »somrak KTD Teøanovci vrednot«, ko namesto vrednot preøtevamo 
med nastopom 
vrednosti, ko je merilo prepoznavnosti 
na letoønji
materialno blagostanje in ne kulturna ra
proslavi
ven. Dogaja se duhovna izpraznjenost, ki 
ob kulturnem
jo napolnjuje sodobna kvazi-umetniøka 
prazniku
produkcija. Problem pravzaprav ni v ponudbi sami, ponudniki paœ kujejo dobiœke v Teøanovcih. 



PESEM NAS DRUÆI – DRUGA ZGOØŒENKA FILOVSKIH PEVK 
Malo je druøtev, ki se lahko pohvalijo s tako plodnim in ustvarjalnim delom kot skupina ljudskih pevk iz Filovec. V vse øirøi okolici jih poznamo pod imenom Filovske pevke, delujejo in nastopajo pa pod okriljem KTD Filovci. Da bi øe bolj poudarile æe pred dobrim desetletjem in pol zaœeto poslanstvo gojiti ljudsko pesem, so svojo drugo samostojno zgoøœenko in kaseto naslovile Pesem nas druæi. Izøla je æe v prvi polovici lanskega leta, pevke pa so jo javnosti predstavile v œasu Koøiœevih dnevov kulture oziroma obœinskega praznika. Na zgoøœenki je 16 pesmi. Tudi pri izidu te zgoøœenke je pomembno vlogo odigral tonski mojster Drago Joøar, pevke so vseh 16 pesmi posnele v njegovem studiu v Gornjih Petrovcih. 
Filovske pevke organizirano nastopajo æe od leta 1988. Konec Sestava zbora, ki ga od zaœetka vodi in v njem prepeva neleta 2003 so izdale prvo zgoøœenko pod naslovom Zapojmo kot umorna Marija Vegi, je ostala veœ ali manj nespremenjena. Danekoœ, pred tem so sodelovale s petimi pesmimi v projektu do-nes ga sestavljajo: Darinka Horvat, Kristina Geriœ, Kristina Nemaœega druøtva Gaj pod naslovom Ømarnice, pesmi sonœnih mec, Marija Kerman, Barica Gjerek, Alojzija Mauœec, Marija Oølaj, 
obronkov Panonskega morja. 
Marija Gyorek in Marija Økerget. Pevke pa niso pozabile svoje 


dolgoletne œlanice Terezije Berden – povabile so jo na oder, jo nagradile z roæami in zapele z njo. 
Sicer pa je predstavitev – z zelo øtevilnim obiskom so jo poœastili krajani in øtevilni gostje – izzvenela v prijetnem druæenju ob raznoterih pesmih, ki nas spremljajo ob razliœnih æivljenjskih trenutkih. Bila je to tudi priloænost, da so obiskovalce v dvorani duhovno obogatile in v njih obudile spomine na lepe in tudi manj lepe trenutke æivljenja. 
Za Filovskimi pevkami je vsako leto okrog 20 nastopov v bliænji in daljni okolici, saj so v duhu reka pesem nas druæi spletle øirok krog pevskih prijateljev. Njihovo predstavitev sta poœastila dva zbora, kvartet ljudskih pevcev KUD Joæef Koøiœ iz Bogojine in pevke iz Melinec, nastopil pa je tudi mladi domaœi 

Filovske pevke z dolgoletno œlanico Terezijo Berden. harmonikar Primoæ Œernela, ki obœasno sodeluje s pevkami. 

Turistiœno-kulturno druøtvo »Ady Endre« Prosenjakovci 

KJER KULTURA POSTAJA NAŒIN ÆIVLJENJA 
Tisto soboto smo vsi hiteli: Denis na glasbeno prireditev v Ljubljano, Cvetka v gozd, kjer so njeni drvarili, tudi pri meni je ølo na tesno s œasom, saj so me œakale tri gospe, da bi se pomenile ... In obsedeli smo v topli kuhinji pri Vörösovih, saj mladi zanesenjak in izkuøena predsednica kar nista mogla nehati: govorila sta o naœrtih druøtva, ki v Prosenjakovcih bdi nad turistiœnim in kulturnim æivljenjem krajanov. Sredi januarja so na obœnem zboru izvolili novo predsedstvo: predsednik je Denis Malaœiœ, maturant Srednje øole za oblikovanje v Mariboru, dosedanja predsednica Cvetka Vörös je postala namestnica, da bi pomagala pri administrativnih zadevah, tajnica je Melita Gorza, blagajniœarka Erika Sabotin, Bernarda Panto
viå Koroøa, Leonida Øpilak in Mercedes Vukan pa so œlanice. 
Denis, si tik pred maturo, verjetno se boø moral odloœiti, kje boø nadaljeval øolanje, boø zmogel za povrh tudi øe vodenje druøtva, ki ima tradicijo in je v petnajstih letih dosegalo uspehe na podroœju dvojeziœne kulture in ohranjanja lokalne tradicije? 

V prejønjih letih se je æe dokazal, saj je po lastni iniciativi uspel s predstavami, kjer je angaæiral predvsem mlade, odgovori namesto njega prejønja predsednica in naøteva, kako obiskovane so bile odrske predstavitve Noœ œarovnic, Generacija X, Øtekaj se v noro noœ ... 
Œeprav sem med tednom v Mariboru, vikende preæivim doma, celo svoje prijatelje pripeljem sem, da spoznajo æivljenje ob meji. Res smo na obrobju, vendar to ne pomeni, da smo tudi na koncu sveta. Podeæelje ima svoj œar in morda nudi veœje moænosti kot velika mesta, samo potrebno je najti pot do vsakega œloveka, zdruæiti interese vseh generacij. Moramo upoøtevati tiste, ki izvajajo, in tudi tiste, ki sprejemajo te kulturne dobrine. 
Vendar je v vaøki skupnosti teæko artikulirati vse interese in to v obeh jezikih ter jih pribliæati ljudem. 

Sam piøem scenarije za predstave, okrog sebe zbiram zanesenjake in mislim, da bomo letos lahko spet dokazali svojo predanost kulturi. Program smo sestavili tako, da lahko vsak nekaj najde zase. Osebno bi bil najbolj zadovoljen, œe bi vaøœani mnoæiœno prihajali na pripreditve. Æal so prav obiski naøa boleœa toœka, saj niti dobra polovica krajanov ne obiskuje prireditev, pravi novi predsednik, ki iøœe vse moænosti, da bi privabil œim veœ obiskovalcev na prireditve. Teh pa letos ne bo manjkalo, saj poleg tradicionalnih prireditev tudi letos naœrtujejo nekaj za vsak mesec. 
V prosenjakovskem Turistiœno-kulturnem druøtvu »Ady Endre« so zadnja øtiri leta pod vodstvom Cvetke Vörös, pred tem pa øe Ladislava Sabotina organizirali nekaj obiskanih prireditev in akcij, predvsem prikaze kmeœkih del, øeg in navad, kjer so angaæirali tudi starejøe. 

Odmevna sta bila prikaz mlaœve in æetve ter prikaz obdelave lanu v vseh fazah, od preje do domaœega platna. V tem œasu smo se prijavljali na razpise v domaœi obœini in tudi prek narodnostne skupnosti 
27. februar 2007 
na Madæarskem. Tako smo uspeli opremiti dvorano, ki sluæi tudi drugim organizacijam, naøteva doseæene rezultate nekdanja predsednica in navaja, da tudi kulturna druøtva, enako kot drugi, teæko pridejo do denarja, saj danes vse deluje na træni podlagi: koliko narediø, toliko dobiø plaœano. Najveœja finanœna podpora prihaja od madæarske obœinske samouprave, saj je njen predsednik Tibor Vörös vedno pripravljen kaj primakniti. V vasi delujejo øe gasilsko, lovsko, upokojensko in øportno druøtvo, ki popestrijo æivljenje, sodelovanje z njimi je 
vzorno, kot tudi s tukajønjo osemletko in vrtcem. Naøe povezave z obœino in TIC-om so dobre, a se zavedamo, da ne zadoøœa pisati velikih programov, ustanavljati sekcij, øtejejo le rezultati. Pevski zbor deluje od lani in ga øirimo. Æenske smo konec lanskega leta v okviru druøtva ustanovile kroæek roœnih del pod vodstvom priznane ljudske umetnice Margarete Horváth, zanimanja zanj je precej. 
Œe bodo uresniœili naœrte, potem bo dvojeziœno TKD »Ady Endre« iz Prosenjakovec lahko postalo gonilna sila ne le v vasi, ampak tudi na øirøem narodnostno meøanem obmoœju v obœini Moravske Toplice, kjer zadnja leta kulturno udejstvovanje zamira. Prosenjakovœani sicer nimajo œezmejnih ambicij, vendar lahko s programi, ki jih naœrtujejo za letos, v svoj kraj privabijo ne le obiskovalce, ampak tudi izvajalce. 

Nadaljevali bomo z dejavnostmi gibanja »Æivimo zdravo«, ki teœe æe œetrto leto, a je glavni poudarek na meseœnih prireditvah. Tako bomo za 8. marec skupaj s øolarji tukajønje osemletke in vrtca pripravili pester dvojeziœni kulturni program in druæabno sreœanje. V aprilu bomo ob veliki noœi imeli razstavo pisanic in roœnih del. Maja bo kresovanje ob mlaju s priloænostnim kulturnim programom. Junij bo v znamenju dramske skupine, ki pripravlja celoveœerni 
nastop. Za avgust naœrtujemo dvodnevni festival, takrat bi prvi dan imeli na programu igre za mlade in starejøe, neke vrste tekmovanja s povabljenimi, ki bi jim sledil nastop razliœnih glasbenih skupin. Naslednji dan bi imeli skupni piknik vaøœanov in vseh tistih, ki so se tu rodili in se pozneje izselili in pa tudi tistih, ki so krajøi ali daljøi œas æiveli in delovali v naøem kraju. Naœrtujemo tudi prikaz filma, ki ga pripravljamo o vasi. Septembra pa prikaz æetve in pridelkov iz prosa, oktobra pa bodo æenske v okviru kuharskega teœaja pripravljale so-late z domaœega vrta. November v znamenju kmeœkih obiœajev, tokrat bomo »lüpali« buœno seme. Decembra pa bo dramska skupina prikazala izginjajoœe boæiœne øege in navade, tako novi predsednik in dodaja, da so tudi lep videz kraja ter zadovoljni ljudje del kulture. 
Ella Tomøiœ Pivar 

FOTO: Ella PIVAR 



AZ ÜNNEPEK FÉNYÉBEN ... KEDVES LENDVAJI SÓGOR! 

A tudat, hogy valahova tartozol, hogy valakvel egyΔtt tudsz 
élni, testi lelki bíztonságot kölcsönöz e félelemmel teli, glo
balizált világban. Ezt mi tudjuk legjobban, mi, akiket a 
történelem a népek és nemzetek útkeresztez√désén ha
gyott, de ezzel növelte az indentitást és a megbecsΔlést a 
másság, a másik ember iránt, aki talán más nyelvet beszél, 
más zsoltárt énekel a templomában. Az elvárás csak egy: a 
mindennapi kenyér mellé szavatolni szükséges a mindenna
pi szabadságot. Most, amikor forrong a világ, amikor a 
civílzált, ezeréves dics√ múltal bΔszkélkedhet√ államban 
hordák gépfergyverekb√l adnak le sortΔzet az éjszakába, 
amikor a testvér testvér ellen a gyΔlölet zászlaját himbálva 
szór átkot, most van újra súlya Preøeren igévé vált szavai
nak: »...æive naj vsi narodi, ki hrepene doœakat dan, da 
koder sonce hodi prepir s sveta bo pregnan...«. 
A nemzetek költ√i, nem csak a nyelv, hanem a lélek 
nagy mΔvel√i is, els√nek érezték meg a terror, a leigázás 
átkát, történjen az olyan szép és kecseget√ eszközökkel és 
úgy a magyar mint a szlovén nemzet életében nem csak 
Pet√fy, Ady, Babics, Arany, Vörösmarty, Preøeren, Aøkerc, 
Kosovel, Gregorœiœ emlékét, hanem a szabadság, a lélek 
végtelenségének napját ünnepeljΔk a hozzájuk köt√d√ 
eseményekben. Március 15-ke már régen nem csak a ma
gyar forradalom napja, annál sokkal több: mivoltunk mani
fesztációja, s fél évszázada a szlovéniai magyar nemzetiség 
tanúbizonysága, hogy tudatában vagyunk anyanyelvΔknek, 
nemzeti kultúránknak. És ami külön tiszteletreméltó: a 
szlovén nemzet támogatja törekvéseinket, sok nemzetiségi
leg vegyesen lakot faluban közös rendezvénnyel ünnepelík 
február 8-át, a szlovén kultúra és március 15-két, magyar 
nemzet ünnepét. Örömmel és bΔszkén mondhatjuk el, 
hogy az ünnepek közös jelleggel a mai napig élnek, s azt 
is, hogy a magyarok ünnepét szlovén, a szlovénekét 
magyar dalok, szavalatok tarkítják, mint ahogyan ez a min
dennapi életben történik ott, ahol az emberek ezer éve 
megtanultak egymás mellett élni, családot alapitani, 
közössen énekelni egymás zsoltárait. 
Mert minden ember, nemzet úgy lehet maga is szabad, 
ha szabadságot bíztosít a másiknak... 


ÚJ VEZETOSÉG, MÉG TÖBB TERV 
A pártosfalvi »Ady Endre« Idegenforgalmi és MΔvel√dési EgyesΔlet januári tisztújító közgyΔlésén több jelent√s határozat született, amelyek a falu szellemi életét és hírnevét szolgálják. Az eddigi vezet√sség átadta a kormányt a fiataloknak, de továbbra is minden téren kiveszik a részΔket a munkából, hiszen az új célkitΔzések mellett a már eddig jól bevált programok folytatását is el√relátják. Az új elnök Denis Malaœiœ lett. A közgyΔlésen elfogadták az idei évi, hónapokra felbontott munkaprogramot és felvetették az egyesΔlet nevének megváltoztatást. 
A közgyΔlésen, amelyet a Jósár-féle vendégl√ nagytermében tartottak meg, a 40 f√nyi tagság zöme megjelent. Vörös Cvetka, eddigi elnök, beszámolt a négy évi tevékenységér√l és kiemelte, hogy úgy az idegenforgalom, mint a mΔvel√dés terén a szΔk anyagi lehet√ségek ellenére is élénk tevékenységet fejtetteki. Megfelel√nek min√sítette a helyi társadalmi-politikai közösségekkel, a többi egyesΔlettel, az általános iskolával való egyΔttmΔködést, az »Egészséges életmód« mozgalom kiváló eredményeit, az énekkar és a kézimunka-szakkör megalapítását valamint a fiatalok színjátszó tevékenységét. Szép örökséget vehetett át az új vezet√ség amelyet Denis Malaœiœ elnök, Cvetka Vörös, alelnök, Gorza Melita titkár, Erika Sabotin pénztáros, Koroøa Pantoviå Ber-
Ahogyan közeledik március, úgy egyre többet gondulok arra, hogy millen útat vöjött a mi sorsunk. Mármind a tijetök ott Lendván, meg a mijenk itt Goricskún. Evállottak, pedig PincítΔ Hodosig száz kilúméter sincs. Egy óra hosszat még egy pusztább autóve is elehet jutnyi a zegyik végítΔ a másíkig. Te eszt úgyis legjobban tudod, me még bicöklive meg mopedde is járta ide udvarúnyi a tesvérömnek. Bevallom, mü is szívessen mentünk hozzátok. Mas meg mindig jobban kerΔllök egymást. Má sok Δdeje emullott a disznú√lístΔ, amiko talákoztak békösségbe a csalággyaink. Bizza, a zemút három hónapba sok víz lefóút a Rátkai patakon, de még több a Murán, csag mü megint nem tudunk összegyΔnni. Te városi Sógor, aszt hiszöd, hogy csag a tΔ szekeretöket kΔö tónyí. Tónánk is, ha ez ollan szekér vóna, amire mind föférnínk, de nem igy, hogy csag futnánk a szekér után, amelikrΔ mindig lelökdösnek. Nem tudom mi a bajad, mΔ tégöd annak rönggye móggya szörint támogattunk, kΔfΔzettΔnk, megkaptáttok a részetöket, még fát is attunk, amiko építenyi akartattok ollan szép házot, amire mind bΔszkík lehettΔnk vóna. Etértettök a tervrajsztú, utánna má nehezen lehet visszaállitanyi a régi remínyöket.. 
De lázsd, hogy mi kezet adunk, mast a magyar nemzeti nap elΔtt meghijlak a zünnepünkre, hogy bemutassok, hogy mi még mindig magyarok vajunk, meg magunk erejíbΔ tudunk szerveznyi. Sajnos, úgy néz kΔ, hogy nekΔnk mindig kécce kΔ√ bizonyítanyi még aszt is, ami már évszázadokon át valúság. Mi megmarattunk szeretnyi a f√det, az agyagos dombokat, asztán ezér se hattok el a falunkat, de a gyerökeink éppen úgy járnak má fösΔbb iskolákba mind a tijetökek, akijöknek a zállam a zorrik elí építötte a sok nagy gyárt. NekΔnk csag egy vót, meg egy zadrugánk, de az is éppen úgy tönkre ment, mind tinálotok aza tíz valamennyi. Hát Sógor, ti se vattok jobbak, bá mindig aszt mondogattyáttok, hogy nektök gyerökszobátok vót. Jobb vóna, ha nem akarnánk egymásnak parancsúnyi, hanem engennyi, hogy mindenki éllön a maga kedve szerínt. Kedves Sógor, én nézöm a zeurópaji televizójukat, meg a Népújság mellett mást is olvassok. Ott láttam, meg olvastam, hogy társút Európa a másságon, a kisebbségökön létözhet. TΔ is, meg mü jis mások vajunk, hát haggyok egymást ényi, amit meg kapunk a zállamtú, azt osszok meg böcsΔletössen, mind maj te is megosztod just a három gyerököd között. 
Szomorú vajok, bá má a mi szíép goricskiji erdejinkbe danunak a madarak, a mókus is úgrál a fán, hamarossan meggyΔn a tavasz, asztán lesz sok gomba. A zén szívem teli lehetne boldogságge amikor débe a szé a dombokon át ide tereli a zevangélikus, katolikus meg a kálvinista harangok hanggyát. Illen a menyország. Csag nem ártonánk egymásnak. Kedves Sógor, rokonnyok vajunk. Erre Goricskún aszt monggyák, hogy a zembör a barátyait meg a szomszígyát megváloszthattya, de a rokonnyát nem. Há mi lesz velenk? Erre várok váloszt, me nem jó békétlenyΔ ényi. 
Jobb üdΔk remínyíbe köszöntölek. 
Kuruc Pétör Sógorod Goricskurú 

narda, Øpilak Leonida és Vukan Mercedes vezet√ségi tagok alkotják. Az énekkart továbbra is Vörös Cvetka, a kézimunkaszakkört Malaœiœ Suzana, a színjátszókört Malaœiœ Denis vezeti. 
A tapasztalatok szerint Pártosfalván nem a tevékenységgel, a tenniakarással van baj, hiszen sok fiatal és id√sebbek egyaránt kiveszik részΔket a munkából, inkább a rendezvények látogatottsága szerény. Az új elnök célkítΔzéseiben els√ helyen szerepel a lakosság mozgósítása, s ezért egyaránt fognak programokat szervezni minden korosztály számára. (tep) 


BOGDÁN ISTVÁN FALUGAZDÁVAL AZ AGRÁR BUKTATÓIRÓL ÉS PERSPEKTIVÁIRÓL 

A FÖLD ÉS AZ AGRÁR KÖTO DÉSÉBEN 
»Senki sem nem lehet próféta a saját hazájában, de ha megpróbál mindent megtenni azokért, akiknek születését√l sorstársai, akkor mégsem reménytelen a helyzete, hiszen akit megköt a föld, az sosem szabadulhat t√le », – mondja beszélgetésΔnk elején Bogdán István agrámérnök, mez√gazdasági szaktanácsadó, újabban már 15 falu gazdája, amikor arról kérdezzΔk hogyan lehet a mai világban a kimondottan mez√gazdasági jellegΔ Kelet-Goriœkon képviselni a mintegy 330 
kisebb-nagyobb földbirtokos sajátos érdekét. 
Jó választás volt, amikor 23 évvel ezel√tt, 1984 március 1-én, az akkori Panonka FöldmΔvesszövetkezetbe felvették szaktanácsosnak, rá bizva a falvak és a mez√gazdaság fejlesztésének irányítását a pártosfalva körzetben, hiszen maga is Szentlászlón beleszületett a földmΔvességbe. Bár édesapja kiegészít√ tevékenységként cipészkedett és kezdetben a fiát maga mellé vette inasnak, de végΔl a mez√gazdasági szakközépiskolában kötött ki, majd a maribori f√iskolán befejezte a 

Bogdán István mez√gazdasági mérnök és falugazda 

agrárszakot. Szerdahely, Ivanøevci, Lonœarovci, Kanœevci, Ratkovci, Berkovci, Pártosfalva, Kisfalu, Szentlászló valamint Csekefa településeket bizták rá, s elmondása szerint az elindúlás sem volt nehéz, hiszen akkor még az agrárnak kedvezett a politika. A határmenti nadrágszíjnyi kis parcellák tulajdonosai is olcsó és megfelel√ kölcsönöket kaphattak, s szinte minden gazdaságban egy-két traktort és teljes mez√gazdasági mechanizációt, – beleértve ekékeket, kombájnokat, vet√gépeket, kaszálógépket stb. –, vásároltak. A nagy jugoszláv piacon elkelt az itteni sertés- és szarvasmarha, a gabona és a kukorica is megfelel√ jövedelmet biztosított. A válság a rendszerváltás után, a nyugati áru benyomúlásával lépett fel, amikor egyik napról a másikra számolódtak fel a kis állatállományok: 
»Becslésem szerint az elmúlt két évtized alatt területΔnkön az állatállomány 65-70 százalékkal csökkent, hiszen az itteni 5-10 hektáros törpebirtokok nem tudják felvenni a versenyt az Európai Unió agrárát uraló 100 és több hektárnál nagyobb parasztgazdaságokkal, ahol megfelel√ támogatások mellett nagyüzemileg folyik a termelés. Nálunk figyelembe kell venni még a földrajzi, talaji és éghajlati adottságokat is, amelyek nem mindenütt kedveznek a növénytermesztésnek, vagy sokkal nagyobb ráfordítást igényelnek, mint például a síkvidéken. 2007 januárjától a már emlitett tíz falun kivΔl én végzem a mez√gazdasági szaktanácsadást Hodoson, Kapornakon, Domonkosfán, Selon és Fokovcin is, ami az uniós adminisztrációs teend√kkel még nagyobb terhekkel jár. F√leg a támogatások felé támasztott követelések okoznak sok esetben szinte lekΔzdhetetlen akadályokat a kistermel√k számára. Most például a trágyázási tervet csinálom, bár ... A nagygazdáknak éppen úgy van szükségΔk segítségre, mint azoknak, akik csak 5 hektáron gazdálkodnak. És ha munkaid√ után otthon keresnek meg, hát nem útasítok senkit sem vissza...« 
»Új társadalmi-politikai légkör, új feltételek, követelmények, igények, megannyi lehet√ség és akadály, amelykkel szembe találták magukat a goriœkoi termerl√k. Az átállás immár lassan tíz éve tart, de átalában megállapíthatjuk, hogy nem kedvez√ azok számára, akik messzíre esnek a piactól, kis parcellákon, nagy anyagi ráfordítással termelnek és bizonytalan a piacuk. Miben látja a megoldást?» – vetjΔk fel a kérdést. 
»Az állattartás már kialakult: akik szarvasmarhát tartanak, azok találnak vev√t a növendékre és a tejre. Hasonló a helyzet a sertéstenyészt√kkel is, bár ezekb√l nagyon kevés van. Sürg√sen megoldást kell találni a gabonatermel√k számára a silók és tárólók építésével kapcsolatban. Mint ismeretes, aratáskor olcsó a kenyérgabona, de a gazdáknak raktárok hiányában minimális áron túl kell adni a termésen. Ha volnának silóink, akkor a megfelel√ pillanatban dobhatnánk a piacra a kenyérgabonát, zabot, kukoricát és más szemes terméket. Els√dleges és éget√en sürg√s feladat a silók megépítése, ezenkivΔl pedig a tagosítás, hogy a sok kis parcellát nagyobb tömbökbe hozzuk össze. Az idén megkezd√dik a komaszáció Szentlászlón és Berkovcin, s ha nem felebbeznek a gazdák, akkor már az √szi vetést nagyobb parcellákon végezhetik. J√v√re Berkeháza, utána meg Jánosfa határa van soron. Ugyanis erre felé a gazdaságok nagysága 4 és 50 hektár között alakul, a percellák nagysága pedig 10-20 árnál kezd√dik és ritka amelyik eléri az 1 hektárt, az egy gazdaságra es√ száma néha meghaladja a húszat.« 

»A eko-gazdaságok európai alternativát kínálnak. Mennyire fogékonyak erre a goriœkoi gazdák?« 
»A terΔletemen két eko-gazdaság van, de egyik sem a Moravske Toplice községben. Az egyik Domonkosfán, a másik Hodoson mΔködik, de mindkett√ még most bontogatja a szárnyait. Szerintem itt a teljes lánc kialakítására kell töredkedni, a termelést√l a feldolgozásíg és értékesítésíg. Ha lánc megszakad, akkor már kétséges ha hosszútávon kifΔzed√dik-e. Például a tönköly búzát nem érdemes szemes termékként értékesíteni, hanem ebb√l kenyeret kell sΔtni és ezt árulni. Azonban felvet√dik a piacprobléma, mert mint ismeretes, mi távol esΔnk a nagyobb fogyasztói központoktól és az is kérdés, hogy ezek a mi esetΔnkben mennyit képessek felvenni »– válaszolja Bogdán István, aki nap nap után találkozik a termel√k aggasztó gondjaival. Szerinte az elkövetkez√ tíz év során már kikristályosodik a helyzet, a goriœkoi falvakban csak néhány élelmes nagygazda marad talpon, de nekik is állandóan igazodni kell a kereslethez. A jelen pillantban a hodosi magtermel√vel kialakított fΔmag-kooperáció hoz némi hasznot a vidéknak. Hogy holnap mi lesz, nem tudják, hiszen bizonytalan a gyΔmölcsészet helyzete, a jól bevált cukorrépa kiesett a vetésforgóból, az olajrepce sem annyira jövedelmez√, az el√írások pedig köteleznek.. Tehát elég sok a kérd√jel az itteni agrárban, amely egyaránt nehézedik teherként a szaktanácsadó vállára is, mert szívén viseli szül√földje sorsát. (TEP) 

27. februar 2007 Pripravlja in ureja: Ella Pivar/Készíti és szerkeszti: Pivar Ella 



Prekmursko ocenjevanje kislega zelja in repe 

POPESTRITI JEDILNIK S SEZONSKO 
IN DOMA PRIDELANO HRANO 

Zimski œas æene in dekleta s podeæelja ne izrabijo samo za razne teœaje, izobraæevanja in preglede dela v obliki letnih obœnih zborov, paœ pa tudi za razna ocenjevanja. Posebej zanimivo je vsako leto ocenjevanje doma pripravljene kisle repe in zelja. V organizaciji kmetijske svetovalne sluæbe za dom, druæino in dopolnilne dejavnosti, ki deluje pod okriljem Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota, so ga v prostorih terenske kmetijske svetovalne sluæbe v Martjancih sre
di januarja pripravili æe tretjiœ. 
Ivanka Donko, gonilna sila tovrstnih aktivnosti, sicer vodja øtirih pomurskih svetovalk za dom, druæino in dopolnilne dejavnosti, pravi, da je letos komisija, v kateri sta bili poleg nje øe mag. Tatjana Œeh z istega zavoda in Romana Karas z obmoœnega Zdravstvenega inøpektorata RS v Murski Soboti, ocenila le pet vzorcev kisle repe in øest vzorcev zelja. Æe sama letina ni bila naklonjena pridelavi te zelenjave, razlog za niæje ocene pa poleg neugodnih vremenskih razmer za kisanje vidi tudi v neustreznih sortah in postopkih za kisanje. Dva vzorca sta bila izloœena prav zaradi bakterijskega kvara. Tudi letos so vsi, ki so z vzorci sodelovali na ocenjevanju, prejeli ocenjevalni list z opisom pomanjkljivosti in predlogi za izboljøanje. 

Komisija se je pri svojem delu posluæevala 20-toœkovnega pravilnika, ki je v veljavi tudi na dræavnem ocenjevanju v okviru prireditve Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Ob barvi, vonju in okusu je pri ocenjevanju poudarek tudi na œvrstosti in izgledu. 
Pri ocenjevanju kisle repe je pogoj za pridobitev srebrnega priznanja (od 18 do 18,99 toœk) izpolnila v træno pridelavo usmerjena kmetija Mariœ iz Rankovec, bronastega pa Rozalija Feher iz Radmoæanec. Kar trije vzorci so ostali brez priznanja. 
Zlato priznanje za kislo zelje (nad 19 toœk) pa je prejel prav tako træni pridelovalec Martin Duh iz Melinec, bronasto (od 17 do 17,99 toœk) pa je romalo v roke Heleni Vaø iz Ivanovec. Ob dveh izloœenih vzorcih sta dva ostala brez priznanja. 
10. sreœanje praøiœerejcev 

LICENCE TUDI ZA REJCE 
IZ NAØE OBŒINE 

V organizaciji Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS) oziroma njenega obmoœnega zavoda s Ptuja ter Zveze zdruæenj rejcev praøiœev Slovenije je v Cerkvenjaku v Slovenskih goricah potekalo jubilejno 10. slovensko sreœanje rejcev praøiœev. 
Prireditev, na kateri se v Cerkvenjaku vsako leto ob godu sv. Antona, ki je kot tamkajønji farni zavetnik med drugim tudi zaøœitnik praøiœev, zbere veœ kot 200 rejcev, je letos potekala v znamenju prvega okroglega jubileja. V strokovnem delu je prof. dr. Milena Kovaœ, vodja Katedre za etologijo, biometrijo in selekcijo ter praøiœerejo Oddelka za zootehniko ljubljanske Biotehniøke fakultete, spregovorila o rejski organizaciji, rejcem pa so za razliœne statuse rej – vzrejnim srediøœem, razmnoæevalnim in pitovnim farmam, osemenjevalnim srediøœem, pripustnim postajam in vzorœnim kmetijam – podelili licence za leto 2007. Med njimi je tudi nekaj rejcev iz naøe obœine. 
Edini status vzrejnega srediøœa v naøi obœini ima tudi v letu 2007 Alojz Berden iz Filovec, pogoje za pridobitev oziroma podaljøanje enoletnega statusa za pripustne postaje pa sta izpolnila tudi Øtefan Sambt iz Lukaœevec in Joæe Vöröø iz Mlajtinec. 

Mleko in Pomurske mlekarne Svetovno prvenstvo v oranju Teøanovci 2009 


KMETJE POSTALI VEŒINSKI ORGANIZATORJI SO ÆE 
LASTNIKI ZAVIHALI ROKAVE 

V Lipnici smo æe poroœali, da je Slovenija dobila uradno zagoto-
Pomursko kmetijstvo je med najbolj razdrobljenimi v slovenskem prostoru. To se je v preteklosti odraæalo tudi v 
vilo za organizacijo svetovnega prvenstva v oranju leta 2009. V 

æivilsko-predelovalni industriji, vendar so (z izjemo redkih zaœetku marca lani je bilo med Zvezo organizacij za tehniœno domaœih) veliki sistemi izven regijskih meja uspeli kapital-kulturo Slovenije (ZOTKS) kot nosilcem projekta in kmetijskim sko prevzeti vso tovrstno industrijo. Do nedavnega sta bila ministrstvom, nekaterimi pomurskimi lokalnimi skupnostmi in z razprøenim lastniøtvom øe edino Pomurske mlekarne podjetji kot partnerji podpisano pismo o nameri. Z njim se pod(PM) in Mlinopek, druæbi, ki sta si v Industrijski ulici v pisniki obvezujejo, da bodo finanœno in organizacijsko podpirali Murski Soboti tudi sosedi œez cesto. pripravo, organizacijo in izvedbo svetovnega tekmovanja v oranju. 
Veœletna prizadevanja domaœih kmetijskih zadrug in govedorejcev, usmerjenih v prirejo mleka, da bi postali v mlekarnah, ki jim oddajajo mleko, lastniki s prevladujoœim deleæem, so tik pred koncem leta obrodila sadove. Postali so prevladujoœi lastniki v druæbi pooblaøœenki, skupaj z æe obstojeœimi lastniøkimi deleæi pa zadruæniki obvladujejo 59 % lastniøtva mlekarne. 
Sedaj je na vrsti prenos delnic od kmetijskih zadrug (KZ Radgona, SKZ Klas Kriæevci, KZ Kmetovalec Ljutomer, Pomurska mlekarska zadruga PMZ) na kmete, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. Pogodbe æe pripravljajo, vendar do fiziœnega prenosa delnic na kmete ne more priti pred skupøœino Pomurskih mlekarn 
– druæbe pooblaøœenke, ki mora sprejeti sklep o razøiritvi kroga pooblaøœenke. 
Øtevilo delnic se bodo na ime rejcev prenesle glede na koliœino oddanega mleka v letu 2006. V primeru, da se bo rejec odloœil za odplaœilo delnic na naœin oddaje mleka v enem letu, bo to na liter mleka pomenilo 5 tolarjev, na pet let pa bo brez vraœunanih obresti to zneslo 1 tolar. Rejci imajo øe moænost, da delnice z mlekom odplaœujejo tudi na dve, tri ali øtiri leta. Sicer pa je mogoœe delnice plaœati tudi z mleœnimi premijami ali pa z gotovino. Kot smo izvedeli na zadrugah, bodo delnice imele omejen krog trgovanja – med pomurskimi rejci samimi, v skrajnem primeru jih bodo lahko odkupile zadruge, ki so sodelovale v zaœetnem nakupu. 

Medtem je direktor Pomurskih mlekarn mag. Ivo Rotdajœ sporoœil, da se bo aprila upokojil po 26 letih vodenja PM. Prepriœan je, da je sprememba lastniøke strukture prava priloænost, da vodstvo firme prevzamejo tisti, ki jih bodo izbrali novi lastniki. (L. S.) 


Neobiœajen decembrski odkup æivine 

NAJBOLJ SO BILI ZADOVOLJNI AVSTRIJSKI MESARJI 
Zaradi pridobitve zgodovinskih plaœil oz. »pravic« za goveje meso, ki jih je med drugim v referenœnem, 2006. letu vkljuœevala slovenska reforma neposrednih plaœil v kmetijstvu, je bilo minulo leto tudi za govedorejce na severovzhodu Slovenije eno najbolj burnih doslej. Ker se je za izbrani model nacionalne reforme naøa dræava odloœila øele proti koncu poletja, govedorejci pa so dejansko doumeli, kaj to pomeni zanje proti koncu leta, je bila ponudba klavne æivine zadnja dva meseca tudi kar nekajkrat veœja kot v enakem obdobju leta 2005. 
Izjemno veliko ponudbo na terenu so nam potrdili prav vsi odkupovalci. Ob æe obstojeœih kmetijskih zadrugah so se lani pojavili tudi øtevilni zasebni prekupœevalci, ki na terenu æivino odkupujejo za znane avstrijske mesarje tudi letos. Od vstopa naøe dræave v EU so ti ponujali nekoliko viøjo ceno od domaœih, zato so imeli ponudbo æivine v izobilju. Ko so spoznali, da je v Sloveniji naenkrat velika ponudba æivine, so cene zniæali. 
Neobiœajen decembrski odkup 

Tudi v Kmetijski druæbi Rodovita, ki z odkupom æivine in dobavo repromateriala pokriva naøo obœino, so se otepali z neobiœajno veliko ponudbo æivine. Øtefan Økerlak, ki je pri Rodoviti zadolæen za odkup æivine in dobavo telet za dopitanje, pravi, da so kmetje v »lovu« na zgodovinske pravice ponujali tudi nedopitano æivino. »Dolgoroœno je to za naøo mesno-predelovalno industrijo in sploh kmetijstvo velika økoda, saj so se hlevi ponekod dodobra izpraznili,« pravi. Od govedorejcev je v novembru odkupil æivino (bike, telice in krave), iz katere so na klavni liniji dobili izplen 
23.467 kg toplih polovic, decembra pa æe 34.920 kg. Œe podatek primerjamo leto dni nazaj, je bila øtevilka mnogo niæja – 23.880 kg. Œe celotno lansko koliœino primerjamo z letom 2005, je odkup porasel vsej za petino. Kam vse je zadruga prodajala odkupljeno æivino? »Veœ kot polovico smo je prodali domaœim klavnimaœi mesarji zaloæili z mesom za nekaj mesecev in nekaj œasa ne bodo opravljali zakolov. »Ne bi rekla, sicer ne bi æe 4. januarja letos za MIP oddali 10 pitancev, ciklus trikrat meseœnega nalaganja bo na naøi kmetiji zagotovo ostal.« Œeprav zaradi posebne tehnologije pitanja njihova reja slovi po zelo kakovostnem mesu, na mamljive ponudbe prodaje æivine avstrijskim mesarjem niso nikoli pristali. »Æivimo v Sloveniji in æelimo, da se celotni ciklus kapitala obrne pri nas,« odloœitev argumentira Øtefan st. 

Mnenja o izbranem modelu so razliœna 

Joæe Øtefko iz Ivanec, rejec nekaj sto telet za zakol do konœne teæe okrog 230 kilogramov in nekaj manj MPG, se s to dejavnostjo na 25-hektarski kmetiji intenzivno ukvarja æe desetletje in je do vstopa Slovenije v EU izkusil marsikatero administrativno oviro in tudi krivico zaradi uvoza telet iz Poljske, Œeøke in drugih 
Øtefan Økerlak Cigütovi: Øtefan ml., Marija in Øtefan st. Joæe Øtefko Franc Küœan 
cam, ostalo pa je ølo tudi œez mejo, v Avstrijo.« Økerlak øe pove, da je bila konec leta zaradi izjemne ponudbe odkupna cena tudi do 0,5 Q (120 SIT)/kg niæja, kot je bila v povpreœju skozi celo leto. Zaradi manjøe ponudbe se je cena takoj po novem letu spet ustalila na septembrski oziroma oktobrski ravni: na 2,80 do 2,85 Q/kg (670 do 680 SIT) za mlado pitano govedo. 
Pogodbeni rejci pritiska niso obœutili 

Rejci, ki so imeli z mesarji letne pogodbe oziroma tako imenovane kooperacijske pogodbe za pitanje, posledic neobiœajne ponudbe klavne æivine (za veœ kot pol evra niæje odkupne cene za kilogram) niso œutili. Cigütovi iz Norøinec so s trenutno 668 govejimi pitanci najveœji pomurski, morda pa tudi slovenski zasebni rejec klavne æivine. Lani so oddali v zakol 422 kosov mladega pitanega goveda (MPG). Z zgodovinskimi pravicami se niso preveœ obremenjevali. »Iskali smo srednjo pot med povrøinami za setev sladkorne pese, ki je bilo lani prav tako referenœno za odøkodnine zaradi znane opustitve proizvodnje sladkorja, in govedorejo,« pove gospodar Øtefan Cigüt st. in dodaja, da niti v enem trenutku niso øpekulirali, da bi do konca leta 2006 iz hleva odølo kar najveœ æivali. Ker imajo letno pogodbo o vzreji iz tujine dobavljenih 200-kilogramskih bikcev z novogoriøko Mesno industrijo Primorske (MIP) in mariborsko Tovarno mesnih izdelkov (TMI) Koøaki, so æivino iz svojih hlevov nalagali glede na potrebe omenjenih mesarjev. 
Njegova æena Marija, ki na 225-hektarski kmetiji s petimi zaposlenimi v glavnem skrbi za administrativni del, je zanikala naøo øpekulacijo, da so se oœitno zaradi tako velike ponudbe dovzhodnoevropskih dræav. Pozdravlja izbrani model reforme neposrednih plaœil v kmetijstvu. »Za kmete in mesarje se bo sœasoma vzpostavil normalni trg s prodajo govejih pitancev in ne bo veœ sezonskih pritiskov zaradi pridobitve pravic za klavne premije, kar so doslej s pridom izkoriøœali mesarji,« meni. Prepriœan je tudi, da je konec prodaje nedopitane æivine. Do tega je prihajalo, ker se je paœ kmet prilagodil trenutnim razmeram oziroma je v tem videl ekonomsko korist. »Tudi mesarji so jo øe kako dobro, sicer odkupne cene z okrog 2,85 Q (680 SIT) za kilogram ne bi zniæali za skoraj pol evra. In kar je najbolj æalostno: od zniæanja odkupne cene potroøniki niso imeli nobene koristi!« 
Franc Küœan iz Teøanovec, kmet s podpredsedniøko funkcijo v Sindikatu kmetov Slovenije, je z osmimi kravami molznicami sicer usmerjen v prirejo mleka, ima veliko pomislekov na izbiro referenœnega leta za pridobitev zgodovinskih plaœil. »Dræava je izbrala nepravi termin za kvotno leto. To bi moralo biti v razdobju od 1. maja prejønjega do 1. maja letoønjega leta. Zakaj? Najveœ æivine se na govedorejskih kmetijah vselej prodaja med boæiœem in veliko noœjo. To, kar se je s prodajo æivine v Sloveniji dogajalo konec minulega leta, pa je naravnost katastrofa. Marsikje so se hlevi izpraznili do te mere, da bodo rejci enostavno izgubili pravico do plaœil iz naslova zgodovinskih plaœil, saj so se œrede preveœ zmanjøale,« je zaskrbljen. Obæaluje, da v Sloveniji iz naslova govedoreje niso ostale klavne premije. Küœan deli usodo s tisoœi manjøih rejcev, ki so decembra æivino prodali po ceni 2,30 Q (550 SIT) za kilogram. Pri tem je pri øtirih æivalih zaradi nizke cene sam izgubil 625 Q (150.000 tolarjev), sicer pa je lani ne oziraje se na zgodovinske pravice iz hleva prodal sedem pitancev in dve kravi. 
27. februar 2007 Besedilo in fotografije: Geza Grabar 




POTI DO ZAPOSLITEV 

V naøi regiji je najviøja brezposelnost v dræavi. Tako je bilo tudi v preteklosti, ko je statistiœne podatke zamegljevala navidezna zaposlenost v kmetijstvu. Træne razmere v pridelavi hrane in evropske omejitve pri dræavnem podpiranju kmetijstva so pokazale na realen poloæaj, ko nedonosno kmetijstvo ne more nuditi varnega socialnega zavetja tistim, ki zaradi ukinjanja proizvodnje v delovno intenzivnih panogah – te so v gospodarstvu regije prevladovale v preteklosti – ostajajo brez moænosti za delo, zasluæek in spodobno æivljenje. Nasprotno, vse veœ jih iøœe zaposlitev. 
Nekatere ustanove in druøtva z naøega obmoœja so v lanskem letu izvajale programe, ki bi naj pomagali nezaposlenim in teæko zaposljivim osebam do dela. Geza Grabar je za prejønjo øtevilko Lipnice pripravil zapis o dejavnosti Druøtva za socialno vkljuœenost Mozaik, ki ga vodi sociolog Alojz Kavaø iz Norøinec, in izobraæevalni akciji RA Sinergija, vendar zaradi stiske s prostorom œlankov nisem mogel objaviti. Problemi so pereœi in prepriœan sem, da zaradi œasovne odmaknjenosti zapisa nista izgubila na aktualnosti. Urednik 
Mozaik – druøtvo za socialno vkljuœenost 

PRILOÆNOST VIDIJO 
V EKOLOØKEM KMETOVANJU 

Lanskega novembra se je zakljuœil tretji veœji projekt druøtva za socialno vkljuœenost Mozaik iz Murske Sobote. Njegovi partnerji – nekatere pomurske lokalne skupnosti, obmoœna enota Zavoda RS za zaposlovanje, Inøtitut za rehabilitacijo invalidov in drugi javni zavodi – so si za svoje poslanstvo zadali socialno vkljuœevanje ranljivih druæbenih skupin. V ta namen je druøtvo v minulem letu izvajalo projekt, v katerem so se dolgotrajno brezposelne osebe usposabljale za delo v razvojno perspektivnih dejavnostih pomurske regije, kot so: tradicionalno graditeljstvo, delo v socialni ekologiji, ekoloøkem kmetijstvu in ekoloøki predelavi hrane. Hkrati jim skuøajo zagotoviti trajna delovna mesta na podroœju socialne ekonomije. 
Med øtevilnimi usposabljanji znotraj projekta je bil tudi modul usposabljanja za tradicionalno graditeljstvo, kjer so se udeleæenci skozi teorijo in prakso seznanili s tradicionalnimi tehnikami gradnje in gradbenimi materiali preteklosti, ki v zadnjem œasu vnoviœ dobivajo veljavo. V okviru projektnih aktivnosti je pod strokovnim vodstvom zunanjih sodelavcev potekala obnova treh objektov tradicionalne arhitekture, ki bodo v prihodnje sluæili za delovno vkljuœevanje oseb iz ranljivih druæbenih skupin ter træenje proizvodov in storitev socialne ekologije. 
Rezultati modula Usposabljanje za delo v socialni ekologiji bodo sluæili za psihosocialno podporo udeleæencem usposabljanja; udeleæenci pri usposabljanju za nego krajine pa so se ob uporabi naravi prijaznih krajinskih tehnik seznanili tudi s poklicem vzdræevalca krajine. 
EKOLOØKO KMETIJSTVO 
IN PREDELAVA HRANE 

Posebno poglavje sta bila modula Usposabljanje za ekoloøko predelavo hrane in Usposabljanje za ekoloøko kmetijstvo. V okviru slednjega je druøtvo Mozaik imelo tretjo æetev pire, pøenice, ajde in ræi. Predsednik druøtva in koordinator dela Alojz Kavaø iz Norøinec pravi, da so zrnje predelali, slamo pa uporabili za streøno kritino v tradicionalnem graditeljstvu. Poleg tega pridelujejo tudi sezonsko zelenjavo ter ekoloøke pridelke predelujejo v domaœe dobrote. Udeleæenci se pod strokovnim vodstvom uœijo tudi ekoloøkega naœina pridelave poljøœin, tematika modula pa prav tako zajema pridelavo lanu od setve do konœnega izdelka. 

Pri ekoloøki pridelavi hrane so se udeleæenci seznanili z naœeli predelave kakovostnih prehrambnih izdelkov. Na eni strani so se praktiœno usposabljali za peko kruha in kruønih izdelkov, peciva ter izdelave testenin, na drugi pa spoznavali tehnologije predelave mleka (sirarstvo). 
MREÆA EKOSOCILANIH KMETIJ 
Alojz Kavaø zakljuœuje, da so bile v projekt vkljuœene dejavnosti ekoloøkega kmetovanja in ekoloøke predelave hrane, ki dolgoroœno nudijo moænost trajne zaposlitve in socialne vkljuœenosti brezposelnih oseb. S tem namenom æelijo v prihodnje svoje pridelke in izdelke ponuditi vsem, ki cenijo zdravo in doma pridelano hrano, hkrati pa jim je pomoœ drugemu pomembna vrednota. 
Med naœrti v druøtvu Mo
zaik posebej omenjajo vzpostavitev sistema institucionalnega socialnega vkljuœevanja ranljivih druæbenih skupin, ki se bo izvajal skozi mreæo ekosocialnih kmetij, katere krovno organizacijo bo predstavljal center za usposabljanje in zaposlovanje teæje zaposljivih oseb. 
Usposabljanje za tradicionalno graditeljstvo na objektu v Øalovcih. 
Razvojna agencija Sinergija 


ZELO USPEØEN 
PRVI KORAK 

V projektu Prvi korak, ki ga je v sodelovanju s øtevilnimi partnerji (tudi s sosednje Madæarske) v okviru programa Maksimizacija potencialov œloveøkih virov v drugi polovici lanskega leta v obmejni regiji izvajala Razvojna agencija Sinergija, so bile vkljuœene tri ciljne skupine. Brezposelne æenske do 
IV. stopnje izobrazbe so se usposabljale za sobarico, brezposelne osebe s konœano srednjo zdravstveno øolo so bile vkljuœene v usposabljanje za maserja oz. maserko, mladi iskalci prve zaposlitve z najmanj V. stopnjo izobrazbe pa v trening za izboljøanje osebnega nastopanja in dvig samozavesti, sodobne naœine iskanja zaposlitve, projektni management in projektni naœin dela, izdelavo poslovnega naœrta in v raœunalniøko usposabljanje. 
Kot je povedala strokovna sodelavka RA Sinergija Lilijana Grof, so zelo zadovoljni, da se je hitro zaposlilo 12 v projektu sodelujoœih sobaric, osem maserjev oziroma maserk ter øest oseb, ki so bili na usposabljanju v okviru tretje skupine brezposelnih. Direktor RA Sinergija Stanislav Sraka je ob 

sklepni prireditvi, na kateri so podelili priznanja za uspeøno konœano usposabljanje oziroma potrdil za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) maser/maserka, napovedal, da bodo s podobnimi usposabljanji nadaljevali tudi v prihodnje. 
Projekt Prvi korak za poveœanje zaposljivosti brezposelnih oseb je potekal ob podpori Ministrstva za delo, druæino in socialne zadeve RS in programa PHARE Evropske unije. 



FOTO: Arhiv SPV 

POROŒILO O IZVAJANJU 
PROGRAMA SPV OBŒINE 
MORAVSKE TOPLICE 


Aktivnosti 
1. 	
Izvedena analiza prometnih nesreœ na obmoœju Obœine Moravske Toplice (sodelovanje Policije). 

2. 	
Posvetovanje – delovni razgovori med SPV – Policijsko postajo Murska Sobota (problematika v prometu). 

3. 	
Veœkratni obhod osnovnih øol – dogovori o prometni vzgoji na øolah. 

4. 	
Izvajanje kolesarskih izpitov po øolah obœine. 

5. 	
Priprave – dogovori okrog izvedbe obœinskega tekmovanja »Kaj veø o prometu« (4 øole). 

6. 	
Izvajanje obœinskega tekmovanja »Kaj veø o prometu« (edini v Pomurju). 

7. 	
Priprava in udeleæba na medobœinskem tekmovanju »Kaj veø 


o prometu« (Murska Sobota – uvrstitev na republiøko). 


8. 	
Izvedena øirøa akcija »Prvi øolski dnevi«. 

9. 	
Vodena akcija »Teden varnosti otrok v prometu« (vsaka øola posebej, zaradi volitev sem odpovedal sprejem delegacij uœencev pri æupanu – po vsej verjetnosti bo to v marcu 2007). 

10. 
Organizirane so akcije pomlad – jesen pod geslom »Stopimo iz teme«. 

11. 
Opravljeno je tudi veœ ogledov in analiz nevarnih odsekov v cestnem omreæju Obœine Moravske Toplice. 

12. 
Opravljeno je veœ ogledov o stanju prometne signalizacije (skupaj s predstavniki podjetja »Œista narava«). 

13. 
Izvedeni sta akciji okrog projektov – hitrost, vpliv alkohola in mladi vozniki v prometu. 

14. 
Izvedeni sta akciji »Peøci in kolesarji v prometu« (pravilna uporaba ceste, oznaœitev peøcev in kolesarjev s svetlobnimi znaki – uporaba). 

15. 
Izvedena je tudi akcija »Pravilna uporaba traktorjev in delovnih strojev v cestnem prometu«. 

16. 
Izvedena je øirøa priprava za æe tradicionalno tekmovanje »Avto moto rally – Vse za varnost prometa«. 

17. 
Izvedeno tekmovanje »Avto moto rally – Vse za varnost prometa«. 

18. 
Akcija »Natakar, taksi prosim« (zadnji teden v tem letu). Pri izvajanju posameznih (veœjih) akcij sodelujejo œlani ZØAM Murska Sobota, œlani AMD »Øtefan Kovaœ« Murska Sobota in policisti Policijske postaje Murska Sobota. Navedene organizacije so v naøem obœinskem programu za varnost prometa imenovani kot nosilci posameznih akcij. Posebna zahvala gre predstavnikom teh organizacij, ki so nam pripomogle, da imamo zelo dobre rezultate pri izvedbi po


sameznih toœk programa in smo verjetno vzor drugim obœinskim SPV. 
Za SPV Obœine Moravske Toplice: Franc ŒARNI 

27. februar 2007 
PROGRAM DELA SPV OBŒINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2007 
A – KOMISIJA ZA TEHNIŒNO UREDITEV PROMETA 
1. 
Pregled tehniœnega stanja obœinskih cest – cestne povrøine, signalizacija, kolesarske steze itd. Rok: 20.02.2007 

2. 
Analiza prometne varnosti – prekrøki in prometne nesreœe v letu 2006 Rok: 28.02.2007 

3. 
Program za izboljøanje prometne varnosti. Nanaøa se na zmanjøanje prometnih nesreœ za posamezne kategorije udeleæencev v prometu (posebej za peøce, kolesarje in mladi vozniki). Rok: skozi celo leto 2007 

4. 
Ukrepi za izboljøanje varnosti v prometu: 


–
 Izgradnja prometne infrastrukture; 

–
 Ukrepi za umirjanje prometa; 

–
 Prometna vzgoja (dopolnilno izobraæevanje); 

–
 Razne preventivne akcije; 

–
 Prometna vzgoja na osnovnih øolah; 

–
 Nadzor prometa. 
Rok: skozi celo leto 2007 




5. Izvajanje skupnih akcij: 
–
 Alkohol v prometu; 

–
 Stopimo iz teme; 

–
 Natakar, taksi prosim, itd. 
Rok: skozi celo leto 2007 (dogovor z izvajalci akcij) 




6. 
Obveøœanje obœanov o problematiki prometa in izvajanju preventivnih akcij. Rok: skozi celo leto 2007 

7. 
Tekmovanje z motornimi vozili pod geslom »Vse za varnost prometa« Rok: spomladanski – jesenski (do 10.06. – do 30.09.) 


B – KOMISIJA ZA DELO S ØOLSKO MLADINO 
1. 
Posvetovanje z mentorji in ravnatelji osnovnih øol Obœine Moravske Toplice Osnovna tema: Programi dela – prometna vzgoja na øolah Rok: 28.02.2007 

2. 
Naœrti za varne poti v øolo – obdelati vse toœke naœrtov na terenu – ogled terena Rok: 21.03.2007 

3. 
Priprave in izvajanje kolesarskih izpitov na osnovnih øolah Rok: skozi celo øolsko leto 

4. 
Priprave na obœinsko in medobœinsko tekmovanje »Kaj veø 


o prometu« 
Rok: 10.04.2007 


5. Izvedba obœinskega in medobœinskega tekmovanja »Kaj veø 
o prometu« za uœence osnovnih øol 
Rok: april 2007 – maj 2007 


6. 
Izvajanje akcije Prvi øolski dnevi Rok: od 20.08.2007 – 10.09.2007 

7. 
Teden varnosti otrok v prometu Rok: 01.10.2007 – 10.10.2007 

8. 
Sprejem øolskih delegacij prometnih kroækov pri æupanu Obœine Moravske Toplice Rok: do konca oktobra 2007 

9. 
Sodelovanje øol v raznih drugih akcijah, ki se nanaøajo na varnost prometa Rok: skozi celo øolsko leto 2007/2008 


Program je izdelan po toœkah, ki se nanaøajo predvsem na obœinski »Program prometne varnosti«. Pri tem se mora SPV Obœine Moravske Toplice povezovati in usklajevati posamezne toœke programa tudi z zunanjimi sodelavci, ki pomagajo pri izvajanju øirøih akcij. Za veœje akcije se morajo izdelati posebni programi – naœrti, ki jih potrjuje obœinski SPV na podlagi sprejetega letnega programa. Za sodelovanje pri øirøih akcijah se obœinski SPV pravoœasno dogovori s sodelujoœimi in to: AMD »Øtefan Kovaœ« Murska Sobota, ZØAM Murska Sobota, Policijska postaja Murska Sobota in posameznimi KS obœine ter drugimi organi, œe je to potrebno. 
Predsednik SPV Obœine Moravske Toplice: Franc ŒARNI 





POHODI SO POSTALI PRILJUBLJENA OBLIKA REKREACIJE 

4. PREØERNOV POHOD V TEØANOVCIH – Teøanovci z okolico so bili tudi letos prizoriøœe t. i. pohoda kulture, ki ga druøtva v vasi – nogometno, gasilsko in kulturno-turistiœno – pripravljajo v poœastitev 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika. Tudi 4. pohod je ob prijetnem zgodnjespomladanskem vremenu, œe seveda odmislimo oster severnik na najbolj izpostavljenih mestih, lepo uspel. 
Sveœano je bilo pred priœetkom pohoda, ko so pohodnikom zaigrali ljudski godci KDT Teøanovci, Boris Velner ter Branko in Mojca Bauman, na trobento pa se jim je pridruæil dræavnozborski poslanec in obœinski svetnik Geza Dæuban. V imenu organizatorjev sta dobrodoølico blizu stotim pohodnikom izrekla Branko Recek in Jani Fartelj v vlogi maloga rijtara KTD Teøanovci. 
Tudi potem, ko so se pohodniki – najdlje so priøli gostje s Ptuja – po 12 km hoje mimo Bogojine, skozi Vuœjo Gomilo in œez Jelovøkov breg vrnili na izhodiøœno toœko, se je po zasluæenem toplem obroku v kulturni dvorani vaøko-gasilskega doma zvrstila prava ura Preøernovih poezij. Pohodniki so recitirali in peli pesmi naøega najveœjega pesnika ter se druæili, veselili in ob zvokih Koltajovih fantov plesali pozno popoldan. 

3. POHOD TREH KRALJEV IN VINOGRADNIØKI KVIZ V FILOVCIH – V Vinogradniøko-sadjarskem druøtvu (VSD) Filovci so v duhu veœletne tradicije takoj po novem letu ponovno zavihali rokave in pripravili kar dvoje odmevnih prireditev, ki sta sovpadali z ljudskim praznovanjem sv. Treh kraljev. 
Pohoda Treh kraljev – ime je dobil tudi zato, ker poteka skozi vsa tri krajevna vinorodna obmoœja, Trnavski breg, Filovski vrij in Gaj – se je udeleæilo 75 ljubiteljev hoje in rekreacije. Pot jih je vodila do znamenitega Kriæpotja med Bogojino, Bukovnico in Filovci, po veœ okrepœilnih postajah je bil zakljuœek v veœnamenskih prostorih v øportno-rekreacijskem centru. 
Nekaj dni zatem pa je v njihovi organizaciji in ob pomoœi KGZ Murska Sobota v kulturni dvorani vaøkega doma potekal øe vinogradniøko-vinarski kviz. Ljubiteljski vinogradniki iz petih ekip so odgovarjali na troje sklopov vpraøanj: iz vinogradniøtva, vinarstva in kulture. Zmaga je tudi letos øla na Kobilje, drugi so bili vinogradniki DV Goriœko, tretja ekipa iz Strehovec, œetrti tekmovalci iz Lendave in peta domaœa ekipa VSD Filovci v sestavi Manica Barbariœ, Ivan Malaœiœ in Alojz Vogrinœiœ. 
2. BLAÆEV POHOD V BOGOJINI – 3. februarja, na dan, ko goduje Blaæ, so v Turistiœnem druøtvu Bogojina tudi letos pripravili Blaæev pohod. Z namenom dvigniti raven pohodniøtva v obœini in celotni pomurski regiji na øe viøji nivo in hkrati obuditi ljudski obiœaj za zaœetek rezi vinske trte na blaæevo, so zaœeli øele lansko leto, vendar so obeti veœ kot vzpodbudni. Øtevilo pohodnikov se je namreœ poveœalo za natanko 50 in so jih naøteli natanko 154. Tudi druæabni zakljuœek na izletniøko-turistiœni kmetiji Gutman-Zver po veœ kot desetih kilometrih hoda po bogojinskih goricah in njeni okolici je potrdil, da je mogoœe prijetno zdruæiti s koristnim. 

Æe od nekdaj v Prekmurju vinogradniki na blaæevo pohitijo v vinograd in opravijo prvo rez vinske trte. Obiœaj so Bogojinœani opravili v okviru 2. Blaæevega pohoda. 
Vrhunec Blaæevega pohoda je bil v duhu starega ljudskega obiœaja opravljena prva rez vinske trte in blagoslov sv. Blaæa. Rez so opravili v vinogradu Janeza Horvata. V vlogi »slamnatih« duønih pastirjev sta bila tudi letos prijatelja iz Beltinec: vlogo æupnika je odigral Ivan Mauœec, kaplana pa Feri Novak. Na øaljiv naœin sta blagoslovila vinsko trto, gospodar Janez pa je simboliœno opravil rez trte. Pustiti je moral tri øparone: enega za gospodinjo, drugega za trgaœe in tretjega zase ... V duhu stare tradicije je vinsko trto obloæil s klobasami, saj tradicija pravi, da bo trs v tekoœem leto obrodil toliko, kolikor je na njem naveøenih klobas. 
2. ØTEFANOV POHOD V VUŒJI GOMILI – Da je mogoœe med prazniki prijetno zdruæiti s koristnim, so potrdili œlani KUD Avgust Gaøpariœ iz Vuœje Gomile, ki so 26. decembra pripravili tradicionalni Øtefanov pohod. 
Prijetnega prazniœnega druæenja ob hoji po sonœnih obronkih razgibanega Goriœkega, po juænih mejah katastrske obœine, se je letos udeleæilo veœ kot sto pohodnikov. Ne le domaœini in prijatelji iz bliænje in daljne okolice ter moravskotopliøki æupan Franc Cipot, paœ pa tudi pohodniki iz sosednje Hrvaøke. Tako je tudi ta prireditev potrdila, da øport in rekreacija ne poznata meja, øe manj politiœne ali druge zamere. 
Po jutranjem okrepœilu in prijavi, ob kateri je vsak dobil spominski lonœeni vrœek, so se ljubitelji hoje od vaøko-gasilskega do-ma podali do Suhega Vrha, do vinorodnega obmoœja na Jelovøkovem bregu, zatem po juæni katastrski meji s Teøanovci mimo znamenite Pleœnikove cerkve v Bogojini in razglednega stolpa v Karpatih, Mariœevih obor in œez Kozmov breg nazaj do izhodiøœne toœke. Po 13 prehojenih kilometrih je tam sledil øe druæabni del s pogostitvijo in zabavo harmonikarja Petra. 
1. MIKLAVÆEV POHOD V SELU – Øtevilo pohodniøkih prireditev v obœini Moravske Toplice se je po zaslugi NK Rotunda Selo poveœalo øe za eno. Ob miklavæevem, na zaœetku lanskega decembra so namreœ pripravili prvi pohod pod imenom tega svetnika. 
Okrog sto pohodnikov je 8-kilometrska pot v niœ kaj zimskem vremenu vodila od vaøko-gasilskega doma mimo znamenite romanske rotunde, navkreber po Makoterovem bregu do gradu v Prosenjakovcih ter po gozdu nazaj na izhodiøœno toœko. 
Domaœe æene in dekleta so za okrepœilo na zaœetku in na kontrolnih toœkah ponudile domaœe dobrote, na voljo so bili tudi topli napitki in topel obrok na koncu pohoda. 
Tudi Miklavæev pohod po neokrnjeni goriœki pokrajini je dokazal, da ima ta oblika rekreacije vedno veœ privræencev od blizu in daleœ. Pohod naj bi postal tradicionalen. 


Boæiœno-novoletni turnir strelcev v Sebeborcih 

JOÆE TERPLAN IN 
SD STRELEC ANDREJCI DRUGA 


Strelsko druøtvo Sebeborci je na domaœem avtomatskem streliøœu konec lanskega leta gostilo 48 strelcev (13 ekip) iz desetih strelskih druøtev na 22. tradicionalnem boæiœno-novoletnem turnirju v streljanju s serijsko zraœno puøko. Druøtveno tekmovanje je bilo obenem razpisano tudi za pokal OØZ Moravske Toplice. 
Podobno kot prejønja leta so imeli veliko uspeha strelci in ekipe iz naøe obœine tako v ekipni kakor posamiœni konkurenci. Odliœen strelec Joæe Terplan iz SD Strelec Andrejci je nastreljal enako øtevilo krogov kot zmagovalec Milan Kreft iz SD Gederovci (187), vendar se je po toœkah uvrstil na drugo mesto. O izjemni kakovosti tekmovalcev oziroma tekmovanja samega pove tudi podatek, da se je najboljøi domaœi strelec Robert Œontala, ki je bil leto pred tem drugi, moral zadovoljiti s 7. mestom. Zadel je prav tako odliœnih 183 krogov. Enak doseæek, vendar s slabøimi zadetki najviøje vrednosti, je uspel tudi Zoranu Horvatu (SD Sebeborci), ki je tako pristal na 8. mestu. Med uvrstitvami med prvih 20 strelcev iz naøe obœine velja omeniti øe 14. mesto Joæeta Gergoriœa (SD Strelec Andrejci), zadel je 179 krogov, njegov klubski kolega Marjan Gorza je nastreljal 177 krogov in se je uvrstil na 15., Marko Novak, prav tako tekmovalec iz Andrejec, je zadel 175 krogov in je bil 18., 19. pa Branko Balaæic (SD Sebeborci) s 174 krogi. Iz naøe obœine so na zelo kakovostnem in po tradiciji odliœno pripravljenem tekmovanju nastopili øe Daniel Øipoø (SD Strelec Andrejci) in Boøtjan Grof, Saøo Korpiœ, Matej Rocner, Dragica Vogrinœiœ ter Edi Gajzer (vsi SD Sebeborci). 
V ekipni razvrstitvi strelskih druøtev iz Andrejec, Bakovec, Cankove, Dobrovnika, Domajinec, Ganœan, Gederovec, Lendave, Miklavæa pri Ormoæu in Sebeborec je bila najuspeønejøa SD Bakovci, na drugem mestu ji z zaostankom vsega øtirih krogov sledi I. ekipa SD Strelec Andrejci, tretja pa je bila ekipa SD Gederovci. II. ekipa andrejskega Strelca je bila 6., 7. SD Sebeborci I, 12. SD Sebeborci III in 13. SD Sebeborci II. 

Strelci iz Sebeborec so bili na domaœem boæiœno-novoletnem turnirju najøtevilœnejøi, saj so se predstavili s kar tremi ekipami. Na posnetku nekaj domaœih strelcev (od leve): Saøo Korpiœ, Boøtjan Grof, Igor Œarni, Robert Œontala, Zoran Horvat in Matej Rocner. 
SD Sebeborci 


SPET ODLIŒNI 

Strelci iz Sebeborec so tudi v minuli tekmovalni sezoni na tekmovanjih v Sloveniji doseli nekaj odmevnih rezultatov. Vsekakor velja omeniti 1. mesto v ekipni razvrstitvi v regijski ligi s serijsko zraœno puøko. Njihov prvi strelec Robert Œontala se je v omenjenem ligaøkem tekmovanju med posamezniki uvrstil na 2. mesto. Sebeborski strelci pa so ekipno v regijski ligi s standardno zraœno puøko osvojili 4. mesto. 
Na regijskem prvenstvu s serijsko zraœno puøko v Dobrovniku so ekipno osvojili 2. mesto, na odprtem tekmovanju s serijsko zraœno puøko v Presiki pri Ljutomeru pa so bili najboljøi. 
Sebeborske strelce ne odlikujejo zgolj uspehi, paœ pa tudi øtevilœnost, saj v serijskem programu nastopajo z dvema ekipama, v standardnem pa z eno. 
Dvoranski hokej 


ŒLANI HK MORAVSKE TOPLICE TRETJI 

V dvorani OØ III v Murski Soboti smo bili sredi februarja priœa izjemno zanimivih sreœanj v finalu dvoranskega hokeja, razliœici hokeja na travi. V celodnevnem tekmovanju so glede na uspehe na predhodnih turnirjih nastopile ekipe iz vseh selekcij. 
Hokejski klub Moravske Toplice je nastopil v veœini selekcij: U10, U-14, U-16, pri œlanih in œlanicah. 
Œlani so s predanovskim Triglavom igrali za 3. mesto in po razburljivi konœnici zmagali s 4:3, œeprav so tekmo izgubljali æe z 0:3. V finalu œlanic pa so bile od naøih igralk boljøe vrstnice iz Predanovec. Omenjeni ekipa sta tudi edini æenski œlanski ekipi v dræavi. 

Kinologija 


ØPORTNO KINOLOØKO DRUØTVO GORIŒKO 
V Sebeborcih æe vrsto let uspeøno deluje Øportno kinoloøko druøtvo Goriœko, ki ima svoj øportni poligon pri igriøœu malega nogometa. V tekmovalnem pogledu najbolj izstopa njihov œlan Daniel Lipiœ, sicer doma iz Dokleæovja. Lipiœ, ki je aprila leta 2005 na svetovnem prvenstvu v Ljubljani z nemøko ovœarko Zalo v disciplini sledenje po programu FH postal svetovni prvak in je œastni predsednik druøtva, je tudi lani zabeleæil odliœni rezultat. Potem ko je bil z Zalo na izbirnem tekmovanju v Domæalah v omenjeni disciplini drugi, se je uvrstil na svetovno prvenstvo v Avstriji, kjer je osvojil 7. mesto med posamezniki, kot ekipa pa je bila Slovenija najboljøa. Tako je Daniel Lipiœ naslovu svetovnega prvaka med posamezniki v letu 2005 lani dodal øe ekipni naslov, kar je izjemen øportni doseæek. 

Øportno kinoloøko druøtvo Goriœko Sebeborci bo z marcem na svojem poligonu tudi letos zaœelo izvajati teœaj øolanja psov vseh pasem. Cilj teœaja je socializirati vodnike oziroma lastnike psov, kakor tudi æivali samih. 
Teœaj bo potekal ob nedeljskih dopoldnevih. Druøtvo vabi lastnike psov, da se udeleæijo teœaja. Informacije: Vlado Økerlak, tel. 041 768 596. 
FOTO: Arhiv KD Goriœko 

27. februar 2007 Besedilo in fotografije: Geza Grabar 





JAVNE E-TOŒKE V OBŒINI MORAVSKE TOPLICE 

Dostop do interneta – informacijske »avto ceste« je dandanes æe stalnica, potreba in nuja. Je pa tudi zveœine najenostavnejøa pot do informacij in znanja pa tudi pojem kulture bivanja in komuniciranja med ljudmi. Zaradi tega sta Obœina Moravske Toplice in TIC Moravske Toplice s pomoœjo Ministrstva za gospodarstvo v mesecu novembru poskusno vzpostavila 5 javnih e-toœk. Brezplaœen dostop do interneta bo odslej mogoœ prek 19 uporabniøkih mest (raœunalnikov) na 5 lokacijah. 
Vzpostavljene javne e-toœke prav tako 1. Za uporabnike prenosnih raœunalnikov co, pridobiti pa morate tudi brezplaœni omogoœajo za vse zainteresirane uporab-v domeni e-toœk (do najmanj 100 met-vavœer v poslovalnici TIC-a ali po telenike brezæiœni (WiFi) dostop do spleta in rov): prenosnik mora imeti vgrajeno fonu 02 538 15 20 – Boris Velner. sicer: wifi 802.11 a/b/g kompatibilno karti-2. Za uporabnike raœunalnikov izven do-
Odpiralni œasi javnih e-toœk:  
LOKACIJA / DAN  PON  TOR  SRE  ŒET  PET  SOB  NED  
BOGOJINA: Izletniøka kmetija PUHAN (4 uporabniøka mesta)  9–17  9–17  9–17  9–17  9–24  9–24  9–21  
SEBEBORCI: Gostilna MARIŒ (2 uporabniøki mesti)  7–22  11–12  7–22  7–22  7–24  7–24  9–22  
IVANOVCI: Vinogradniøki center (4 uporabniøka mesta)  11–12  9–22  9–22  9–22  9–22  9–22  9–22  
PROSENJAKOVCI: Sedeæ MNSS (4 uporabniøka mesta)  8–20  8–20  8–20  8–20  8–20  8–20  10–12  
MORAVSKE TOPLICE: Prostori TIC-a (5 uporabniøkih mest)  7–18  7–18  7–18  7–18  7–18  7–18  8–14  

mene e-toœke: pogoj je vidno polje (fresnel zone) med lokacijo uporabnika in lokacijo e-toœke. V ta namen se uporablja oprema CPE1, ki zagotavlja stabilno in varno delovanje dostopovnega omreæja. Zaraœunavanje poteka prek vavœerja, ki ga dobite v poslovalnici TIC-a ali po telefonu 02 538 15 20 – Boris Velner. Cena meseœnega vavœerja je 15 EUR (hitrost 256/128 kbit/s). 
Obœina Moravske Toplice bo tudi v prihodnje spremljala razvoj tehnologije na tem podroœju ter skuøala z vzpostavitvijo podobnih sistemov tudi v drugih krajih naøe obœine prispevati k razvoju alternativnih sistemov dostopa do spleta za svoje obœane. 
Goran Pintariœ 


ØTEVILO GOSTOV IN NOŒITEV V OBŒINI MORAVSKE TOPLICE 
ZA OBDOBJE OD 1.1.2006 – 31.12.2006 
Vir: TIC Moravske Toplice 

PRENOŒITVENE KAPACITETE  DOMAŒI  TUJI  GOSTI  DOMAŒE  TUJE  NOŒITVE  
GOSTI  GOSTI  SKUPAJ  NOŒITVE  NOŒITVE  SKUPAJ  
TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE  37.943  40.999  78.942  166.041  178.031  344.072  
ZASEBNE SOBE, PRIVAT APARTMAJI  2.255  3.072  5.327  6.879  7.954  14.743  
TIC MORAVSKE TOPLICE – apartmaji  1.743  137  1.880  7.543  596  8.139  
HOTEL VIVAT  8.662  3.017  11.679  16.811  13.855  30.666  
SKUPAJ  50.603  47.225  97.828  197.274  200.436  397.620  

V letu 2006 (1.1. – 31.12. 2006) je na obmoœju obœine Moravske Toplice 97.828 gostov opravilo 397.620 noœitev – gostje so 
povpreœno bivali 4,1 dni. 
V primerjavi z letom 2005 se je øtevilo gostov poveœalo za 5,4 %, øtevilo noœitev pa za 0,19 %. 


PRIREDITVE MAREC–APRIL 2007, pripravlja TIC Moravske Toplice 
PRIREDITEV  VSEBINA  KRAJ  DATUM  PRIREDITELJ  INFORMACIJE  TELEFON  
Dan æena v Selu  Kulturni program  Selo  3. 3. 2007  ØD/NK Rotunda  Øtefan Grabar  02 / 544 10 75  
Pohod po Sladki poti  Pohod, posveœen dnevu æena  Ratkovci z okolico  4. 3. 2007  Mediœarstvo Joæica Celec  Mediœarstvo Joæica Celec  02 / 544 12 39  
Dan æena  Proslava in pogostitev  Vuœja Gomila  10. 3. 2007  KUD  Stojan Horvat Avgust Gaøpariœ  02 / 547 10 84  
Proslava ob dnevu æena in mater  Proslava ob dnevuæena in mater  Kulturna dvorana Vaøkega doma v Filovcih  24. 3. 2007  KTD Filovci ob 19. uri  Andreja Trajbariœ  02 / 547 11 24  
Razstava velikonoœnih izdelkov  Razstava izdelkov domaœe izdelave  Martjanci – vaøka dvorana  TD Martin  31. 3. 2007 1. 4. 2007  Suzana Ø. Kodila 02 / 548 11 22 suzana.kodila@guest.arnes.si  
Ocenjevanje vin  Ocenjevanje vin  Bogojina-æupniøœe  april 2007  TD Bogojina – Filovci  Puhan, Øumak  031 703 605  
Prvomajsko kresovanje  Kresovanje  Pri nogometnem igriøœu v Sebeborcih  30. 4. 2007  KMN Sebeborci  Marjan Mariœ  041 547 037  


27. februar 2007 

Tanja Lampret, Moravske TopliceMateja Griœnik, Zgornja Polskava
in in 
Edvard Bognar, Dobrovnik Tomi Baaron, Spodnji Kocjan 



Mladim, 
ki stopajo na skupno 
æivljenjsko pot, 
zaæelimo sreœo, 
veliko razumevanja 
in neskaljenega 
zadovoljstva. 

Uredniøtvo 

Berkovci 



BOÆIŒEK ZA NAJMLAJØE 

Berkovci, obcestna goriœka vasica s 54 prebivalci, ki æivijo v 16 gospodinjstvih, sodi med najmanjøe kraje v Obœini Moravske Toplice. Œeprav v kraju æivi le øest otrok, prizadevne œlane tamkajønjega Turistiœnega druøtva Mlin to ni odvrnilo od namere, da pred koncem lanskega leta pripravijo obdaritev otrok in prednovoletno druæenje krajanov. Za to imata najveœ zaslug zakonca Anica in Zvone Petje, ki sta bila tudi pobudnika za ustanovitev turistiœnega druøtva leta 2000 z namenom promoviranja kraja v øirøem okolju. 
Zvone tudi vodi druøtvo, v katerega je trenutno vœlanjenih 14 krajanov, Anica pa mu pomaga pri tajniøkih poslih. Poleg organizacije oziroma sodelovanja pri nekaterih prireditvah so zbrali slikovno gradivo in podatke iz zgodovine kraja, vse to pa skupaj z opisom krajevnih znaœilnosti objavili v broøuri ob 70-letnici gasilskega druøtva. Natanœno so obdelal in tik pred koncem leta posebej objavili tudi statistiko krajevnega prebivalstva. 
Dvorana vaøko-gasilskega doma je bila zadnji petek pred boæiœnonovoletnimi prazniki dogodku primerno okraøena, domaœe gospodinje pa so s pekarskimi dobrotami poskrbele, da mize niso bile prazne. Najveœje priœakovanje najmlajøih je bil seveda boæiœek, ki niti v Berkovce ni priromal praznih rok. Preden je razdelil teæko priœakovana darila, sta se mu z recitacijami predstavila David Kuœan in Melani Fartek, na harmoniko pa je zaigrala Melita Rautar. 

Boæiœek med otroki iz Berkovec. 
Prisrœen formalni del veœera je Anica sklenila z besedami, da je sreœa v drobnih reœeh, majhnih dogodkih, sonœnih dnevih in iskrenih veselih ljudeh. Ob tem je izrazila æeljo, naj bodo te besede tudi vodilo veœera, ki se je z druæabnim delom zavlekel pozno v noœ. 

HARMONIKAR PRIMOÆ ŒERNELA 
Mladi se navduøujejo nad glasbo in se odloœajo za igranje najrazliœnejøih instrumentov. Uœenje harmonike, øe posebej diatoniœne, je manj pogosto. Seveda obstajajo tudi izjeme in med njimi je 14-letni Primoæ Œernela iz Filovec, uœenec 9. razreda OØ Bogojina. 
Spominja se, da se je inøtrumenta, ki sta mu ga kupila dedek in babica, Joæef in Darinka Horvat, uœil øest let. To ne bi bilo niœ neobiœajnega, œe se ne bi vozil k zasebnemu uœitelju Viktorju Malecu v Korovce pri Cankovi. Zgovoren Primoæ razloæi, zakaj tako: v glasbeni øoli v Murski Soboti se je takrat bilo mogoœe vpisati le v program uœenja klavirske harmonike. Za prevoz je v glavnem skrbela mama Tatjana, za kar ji je zelo hvaleæen. 

Ker mu gre igranje zelo dobro od prstov, je æe dvakrat nastopil na obmoœnem tekmovanju za Zlato harmoniko Ljubeœne v Bodoncih. Enkrat se mu je uspelo prebiti v polfinale v svoji starostni skupini. Nastopil je tudi na memorialni prireditvi Franca Øtivana, prav tako v Bodoncih. 
Najveœ nastopa v domaœi kulturni dvorani, kjer tako rekoœ ne mine prireditev, na kateri ne bi raztegnil meha in spravil v dobro voljo øtevilnih obiskovalcev. Njegov glasbeni »repertoar« je bogat, saj obvlada æe blizu 70 melodij oziroma pesmi. Naœrti? Zagotovo ne bodo glasbeni, saj se pred skorajønjim vpisom v srednjo øolo navduøuje nad dvema smerema: raœunalniøtvo in vzgojiteljstvo. Kljub vsemu bo harmonika ostala njegova prijateljica, na kulturnih prireditvah bo øe igral. 
27. februar 2007 Besedilo in fotografiji: Geza Grabar 



Osrednja obœinska pustna prireditev 


RAJANJE POD ØOTOROM 
NA OBROBJU 

Œeprav se øe nekaj tednov pred uradno pustno soboto ni za
gotovo vedelo, ali tradicionalna pustna prireditev v Moravskih 
Toplicah letos bo, lahko po tistem, kar smo videli in doæiveli, 
organizatorju, Turistiœno-informativnemu centru Moravske 
Toplice, vseeno damo najviøjo oceno za izvedbo prireditve. 
Prviœ se je zgodilo, da je bilo rajanje namenjeno samo 
sebi, saj so jo – verjetno zaradi velikosti øotora, preselili iz 
obœinskega srediøœa na obrobje, na ploøœad pred lovskim 
domom med Moravskimi Toplicami in Teøanovci. Razumlji
vo, zaradi lokacije tudi pustne povorke ni bilo. 
Navkljub vsemu je bil tudi velik obœinski øotor premajhen za vse, ki so bili æeljni pustnega rajanja in norœij. Tudi letos smo sreœali skupinske in posamiœne pustne like. Med veœ sto naøemljenimi so seveda prevladovali najmlajøi. Med otroøkimi skupinami so bili daleœ najøtevilœnejøi uœenci OØ Fokovci: naøemljeni uœenci 1. razreda devetletke so predstavljali zimo, 2. razredov poletje, 3. jesen in 4. 
razredov pomlad. Organiziranega nastopa uœencev preostalih dveh øol v obœini, Prosenjakovec in Bogojine, nismo videli, paœ pa so sodelovali uœenci OØ III iz Murske Sobote. Med mladimi so bile zelo øtevilne posamiœne maske, za kar so v glavnem poskrbeli njihovi starøi, ki so se prav tako naøemili. 

Filovci 


DRUÆABNI ZIMSKI VEŒER 
Tradicija druæabnih prireditev z etnoloøko osnovo v Filovcih se je po zaslugi zelo aktivnega domaœega kulturno-turistiœnega druøtva zaœela æe pred skoraj desetletjem. Del vsakoletnih prireditev je tudi Druæabni zimski veœer na vasi. V preteklih letih so v kulturni dvorani vaøkega doma prikazali marsikatero staro kmeœko zimsko opravilo: luøœili so buœno seme, pletli iz koruznega liœja in øibja, izdelovali roæe iz krep papirja, kvaœkali prtiœke, si ogledali filmsko upodobitev priprave in izvedbe kolin po starem ... 
Ker so ideje v veliki meri izœrpali, so se organizatorji odloœili, da letos za spremembo pripravijo le pevske nastope ter na ta naœin poœastijo bliænji kulturni praznik. Konec koncev so si naøi predniki œas dolgih zimskih veœerov v topli izbi velikokrat krajøali tudi samo s pesmijo. 
Œeprav dve povabljeni skupini zaradi nepredvidljivih dogodkov nista mogli prispevati svojega deleæa v øopek starih ljudskih, ponarodelih in cerkvenih pesmi tisti veœer, je bilo ob skupnem nastopu vseh nastopajoœih in obiskovalcev v dvorani s pesmimi Nocoj je ena luøtna noœ, V dolini tihi in Marija, Nebeøka kraljica, mogoœe zaœutiti glasbeni napoj, ki je zdruæil zbrane. K temu so veliko prispevale nastopajoœe skupine: Pevke iz Gomilic, Kvartet ljudskih pevcev iz Bogojine, Æenski pevski zbor Marjetice DU Moravske Toplice ter ljudske pevke KTD Filovci, pa tudi odliœna povezovalka programa Andrejka Trajbariœ, predsednica druøtva gostitelja. In na mladega domaœega harmonikarja Primoæa Œer
nelo, ne smemo pozabiti.
Med odraslimi skupinskimi ma-

FOTO: Geza GRABAR
Geza Grabar 
Druøtvo upokojencev Moravske Toplice 

skami omenjamo dve: œlani KUD Avgust Gaøpariœ iz Vuœje Gomile 
so se ganljivo poslovili od tolarja, 


TUDI V ZIMSKEM ŒASU

ga pokopali in rodili evro, folkloristi KTD Teøanovci pa so letos 
predstavili pravljiœne like – Sneguljœico in sedem palœkov, Robina Hooda, œarovnico ... 
Ker je lahko nagrajevanje mask nehote subjektivno in hitro pride do zamer, organizator letos ni nagradili mask drugaœe kot v obliki øaljivih iger, kviza znanja ... Med najmlajøe udeleæence maøkarade je brezplaœno razdelil kar 500 pustnih krofov. (G. G.) 



NE POŒIVAJO 
Druøtvo je aktivno na øtevilnih podroœjih. Pred koncem leta so predstavniki druøtva obiskali œlane – jubilante, ki so v koledarskem letu dopolnili 80, 85, 90 in veœ let. Prav tako niso pozabili na bolne œlane. Obiskujejo jih æe med letom, prav tako pa tudi ob koncu koledarskega leta. 
Druøtvo si prizadeva navezati stike z zamejci v Gornjem Seniku na Madæarskem, æe zdaj pa poteka dobro in plodno sodelovanje z madæarsko narodnostno skupnostjo. 
V novembru je bil v organizaciji druøtva tradicionalni Martinov ples v Teøanovcih. Opaæamo, da øtevilo udeleæencev na plesu naraøœa iz leta v leto. 
Posebej aktivne so Marjetice, æenski pevski zbor Druøtva upokojencev. V jesenskem in zimskem œasu so opravile veœ nastopov v obœini in zunaj nje, med drugim so imele koncert v cerkvi v sv. Martina v Martjancih. Najveœji dogodek za Marjetice in celotno DU Moravske Toplice pa je bila predstavitev druge kasete in CD-ja z dvajsetimi novimi pesmimi novembra v Teøanovcih. V kulturnem programu sta sodelovala tudi meøani pevski zbor iz Peœarovec in folklorna skupina KTD Teøanovci. Na predstavitev so povabili sponzorje, ki se jim je predsednik druøtva Rajko Janjiå zahvalil za prispevek in jim v znak zahvale izroœil kaseto in CD. 
Olga Gutman 

FOTO: Geza GRABAR 
LIPNICA – glasilo Obœine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Øtefan Ferencek, Franc Gomboc, Joæe Gutman, Nada Lutariœ (predsednica), Tibor Vöröø, Emil Vuœkiœ, Joæe Vugrinec • ureja: uredniøki odbor v sestavi: Geza Grabar, Ella Pivar (podroœje madæarske narodnosti), Ludvik Soœiœ (odgovorni urednik) 
• administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za œrko in sliko • tisk: S-tisk d.o.o., Beltinci – februar 2007 • naklada: 2.300 izvodov • Lipnica ni naprodaj – vsako gospodinjstvo v obœini jo dobi brezplaœno, drugi zainteresirani pa na sedeæu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice – telefon: 02 / 538 15 00 – faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si 

27. februar 2007