-J: l 'vA r 1 TRGOVINA BALAŽIČ’ čnenšovci, tei.; 70796 UGODNO; • ženski, moški in otroški čevlji • športna obutev I • tekstil m Čl MENJALNICA LEND dffbro ob •1 'i Ugoden nakup in prodaja deviz ter drugih valut. Mohorjeva 2, Lendava, telefon; (069) 75427, 75518 VESTNIK MuskaSdiiitii,21 decnnln 1993 • LetoKLVoŠLSl •GimDUSITl o, domovina, si morda tudi ti prišla iz kraljestva dolgih kakor nas je rojstvo Jezusa Kristusa popeljalo iz 'Meglene negotovosti pričakovanja! Domovina, si Ti slovenski Betlehem? M ti, Betlehem-Efrata, majhen si med Judovimi tisočni-iz tebe mi izide on, ki naj vlada Izraelu: njegov izhod je nekdaj, iz dni starodavnosti« (Mih 5,1). Nekemu rojst-tittnu kraju je starozavezni prerok Mihej napovedal slavno ’’*’''ozave;n(? prihodnost. j pa je napovedovalo tebe, domovina? iilzguba tržišč« L »jedli bomo travo, če bo potrebno«. To dvoje. Kako Ib '■ Kako plehko in kako skopljeno, če naj, kot pravi pozi-in z viri podprta zgodovinska znanost, ne bi bilo ''Opravičeno govoriti o »strodavni« slovenski želji po samo-^iitjnosti. Ce je tako, potem glejte, tukaj imate nekaj skrajno '^^plasiranega: kline gleda tako domovino, o kateri ni nihče Blagor ti domovina^ blage volje! ‘■lesija/ marveč se rtam je zgodila in vsilila kakor Judom Kako naj taki domovini vsako jutro vlečemo zastavo na ^g na njenem betlehemskem dvorišču? Kako naj v (oAi vje tisočnije Slovencev onkraj njenega plota vidijo 1’^)' Betlehem, kraj, kamor bodo Šle ob Času vesoljnega Napisa? Kedki so, domovina, ki so državljani sveta. Pa še ti so '^^adno to proti svoji volji. Ker jih je domovina izgnala, ker * P niso metali pod noge. Zato, blagor ti domovina, ki si . ®ge volje in na.s še nisi otresla s svojih grudi. Kajti zemlja '■^^Ijica, mati si, domovina, kamenje si, ki se vali s plazovi Pesto našega iskanja novih tržišč, in visoke vode in drevje Vsakokratni oblaki ser nebo nad tabo! M 1,'. imata skupnega božič in dan državnosti? Kaj imata ■upnega razen tega, da postane govorjenje v pozdrav sled-zaradi svetopisemske in preroške zanesenosti, ki ga Idva od prvega, nabuhlo? liste dni od cesarja Avgusta ne bi izšlo povelje, naj se Izpiše Ves svet, Marija in Jožef ne bi odpotovala v Bede-fti' ostala bez uresničitve. Statistični popis I^^l^ivalstva je politična odredba: da bi bilo lažje naprtiti J.............. r___ Ji-T rtZiMcr/r/zi eVrtf/J 1 '^icTi, in vojnetn času iaije najti vojake, ki polagajo svoja ^7*,.., j.er> /'a* M d At imd*// vvrtf#* držove. kaf' —j/ir w( oltar domovine. Če ne bi imeli svoje države, kar J Politično, ne pa, na žalost, že tudi ponotranjeno dejstvo, ^_davke še vedno plačevali tujemu Betlehemu in naši vojaki * .TVrti,. .,^n„ nn ftjiih domovin. Življenja dajali na voljo na oltarje tujih domovin. 1?« je lo ozkosrčno! In vendar, kako je to svetopisem- ŠTEFAN SMEJ li EMO CELJE 1^3. docombra 1993 do 8. januarja v prodajalnah: ^Sovnica Potrošnik, Kovina Murska So-železnina Gornja Radgona, Blagovnica In v drugih poslovalnicah s tehnič-blagom veletrgovine Potrošnik. I fibem državnosti! Predbožični intervjn z Marijo Sraka: »Boga merila niso človeška merila.« str. 3 Ne prezrite Vestnikovega I NINMIN ® tJ* nAr*ir»HAA »Ah^>»1— -—I - - - - * napredne tehnologije murslta sobota d barvnega koledaga I.O.O. AKCIJSKA PRODAJA RAČUNALNIKOV IN TISKALNIKOV lil ▼ PLAČILO NA OBROKE. -1 ■ i-i — »■ - r Vegova 13, M.Sobota, tel.yiax.; (069) 23-895, 31-954 d; ( rrksiNnr - j £MOTON 30% popust za vso posodo se posebno priporočamo program EMOTON, To Je priložnost, da si kupite tako željeno posodo ali pa z lepim in koristnim darilom koga osrečite. DOBER TEK IN VSO SREČO V NOVEM LETU! VELETRGOVINA JI VREME Ob koncu tedna bo nestalno vreme, hladneje bo Vestnikov koledar 23. december, četrtek, Janez 24. december, petek, Adam, Eva 25. december, sobota, Božič 26. december, nedelja, Stefan 27. december, ponedeljek, Janez 28. december, torek. Nedolžni otroci 29. december, sreda, Tomaž Pregovor Sveti dan vetrovno, k leti bo sadja polno. EN DAN NAKUPA V MESECU DECEMBRU V PRODAJALNAH MESNE INDUSTRIJE POMURKA ZASTONJ Harmonija zdrave narave >0MHRNII'T 1 Uk \ Mopikii Soltiilu (1.1 .0.0. stran 2 vestnik, 23. decembra I PO Midi ■ LJUBLJANA - Članom kredi tno-mone tar nega odbora in odbora za nadzor proračuna je o organiziranosti računskega sodišča, njegovih nalogah pri nadzoru javne porabe in o tem, kako imajo ta nadzor urejen v Avstriji, govoril predsednik avstrijskega računskega sodišča in generalni sekretar mednarodnega združenja vrhovnih revizijskih ustanov dr. Franz Fiedler. ■ LJUBLJANA - Hodnike slovenskega parlamenta je preplavilo 106 osnovnošolcev iz vse Slovenije, ki so se udeležili 4. otroškega parlamenta, na katerem so razpravljali največ o nasilju. Od odraslih so prisluhnili predsedniku pravega parlamenta Hermanu Rigelniku, notranjemu ministru Ivanu Bizjaku, šolskemu ministru dr. Slavku Gabru in predsedniku Zveze prijateljev mladine dr. Ludviku Horvatu. ■ LJUBLJANA - Slovenski akademiki so zaznamovali 300. obletnico začetka delovanja prve akademije znanosti na Kranjskem - Acadeniiae operosorum. Slovesnosti so se udeležili predsednik države Milan Kučan, nadškof Alojzij Šuštar ter več ministrov in diplomatov. ■ UUBLJANA - Državni svet se je odločil za vnovično razpravo o zakonu o lokalni samoupravi. Sicer pa so obravnavali program sanacije slovenskega gospodarstva za prihodnje leto. Na seji so govorili tudi o predlogu nacionalnega raziskovalnega programa, resoluciji o strategiji tujih vlaganj, za zaprtimi vrati pa tudi o t. i. obrambnem tolarju, ■ LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je sprejel angleško filmsko in gledališko igralko Vanesso Redgrave, ki je prišla v Slovenijo kot posebna predstavnica UNICEF-a za umetnost, ■ MARIBOR - Temeljno javno tožilstvo je sporočilo, da v t, i, aferi orožje po odkritem orožju in strelivu na mariborskem letališču ni bilo kaznivega dejanja. Zato so odstopili od kazenskega pregona zoper obtožene Hasana Čengrča, ki je bil uradni pooblaščenec vlade BiH, Dietra Hofmanna, Bruna Kremavca in Tomislava Špeharja. PO SVETU ■ DUNAJ - Na povabilo avstrijskega zveznega kanclerja dr. Franza Vranitzkega se je mudil na obisku v Avstriji predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Srečal se je tudi z avstrijskim predsednikom Thomasom Klestilom in prvim predsednikom avstrijskega parlamenta Heinzem Fischerjem. Z Vra-nitzkym sta se pogovaijala predvsem o dvostranskem sodelovanju na gospodarskem in drugih področjih. ■ ŽENEVA - Po dolgotrajnem pogajanju sta bruseljski komisar sir Leon Brittan in ameriški pogajalec Mickey Kantor z medsebojnimi koncesijami zgladila vse sporne točke, ki so blokirale pogajalski proces za sklenitev urugvajskega kroga o liberalizaciji mednarodne trgovine, ■ MADRID - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je bil na večdnevnem uradnem obisku v Španiji. Sestal se je s predsednikom kongresa poslancev Felixom Ponsom in predsednikom parlamentarne komisije za mednarodne odnose Jordijem Solom. Pogovagal se je tudi z gostiteljem, španskim zunanjim ministrom Javierjem Solano, in drugimi visokimi španskimi politiki. ■ JERUZALEM - Približno 200 Palestincev, ki sojih izraelske oblasti pred letom dni izgnale na jug Libanona, je zapustilo zasilno taborišče. ■ ATENE - Grčija je obložila nekatere zaveznice v Evropski uniji, da z navezavo diplomatskih stikov z nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo spodkopavajo zunanjo politiko unije. Velika Britanija, Francija, Nemčija in Nizozemska so namreč navezale stike s to balkansko državo. ■ LONDON - Britanski premier John Major in irski ministrski predsednik Albert Reynolds sta se sporazumela o zgodovinski deklaraciji, ki naj bi označila začetek konca sektaškega nasilja na Severnem Irskem. Ključno določilo v deklaraciji zajema pravice Ircev do samoodločbe. Dokument naj bi omogočil ustavitev nasilja in s tem začetek političnih pogajanj o prihodnosti Severne Irske. ■ ALŽIR - Po agencijskih poročilih so 12 delavcev zagrebške Hidroelektre z noži iznakazili in ubili muslimanski skrajneži, ki so v zadnjem času grozili vsem tujcem v Alžiriji. ■ BRUSELJ - Predstavniki 117 držav so soglasno sprejeli sporazum o liberalizaciji svetovne trgovine držav članic splošnega sporazuma o trgovini in carinah. Po sedmih letih napornih pogajanj so tako omenjene države odpravile številne omejitve pri uvozu izdelkov iz drugih držav. ■ SARAJEVO - Premier BiH Haris Silajdžič se je vnovič sešel s predsednikom parlamenta bosanskih Srbov Momčilom Kra-jišnikom. Pogovarjala sta se o ozemeljskih zahtevah Muslimanov in humanitarnih vprašanjih, ob tem pa sta drug drugega obtožila za topniške napade na Sarajevo. ■ VATIKAN - Slovenski premier Janez Drnovšek se je na vljudnostnem obisku sešel s poglavarjem rimskokatoliške cerkve papežem Janezom Pavlom 11. Pogovarjala sta se o razmerah v Evropi in na Balkanu, premier Drnovšek pa je spregovoril tudi o odnosih med Slovenijo in rimskokatoliško cerkvijo. ■ BRUSELJ - Slovenijo so sprejeli v Evropsko gibanje, najstarejšo evropsko nevladno organizacijo na tem področju, saj deluje že od leta 1948. Organizacija je tudi najbolj vplivna vseevropska organizacija, v kateri so vse članice Evropske unije. VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Siefan Cigut, Zlatko Ertlh, mag. Dahtror Geder Cilka Jakelj. Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredniitvo: Irma Banko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat. Milan Jerše. Feri Maučec, Stefan Smej, Slefan Sobočan (novinarii), Ksenija Sorrren (tehnična urednica). Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emh (lektorica). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Slovenska 4t. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 2t-383, 2t-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tainištvo 21-363 in 21-064, GPS (trženja) 22-403, telefaks 22-419, Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1993 je 1.100,00 SIT, celoletna naročnina 3,800 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50HX)-620-t10112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, LjuMjana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Sl. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode intormativnega značaja iz 13. točke tarifne Številke 3. za katere se plačuje, petodstotni davek od prometa proizvodov. J aktualno okoli nas v Srbiji nič novega čeprav je bil p« mnenju opazovalcev izid volitev v Srbiji znan že vnaprej, saj naj bi imela vladajoča Socialistična stranka Srbije ogromno prednost pred vsemi tekmeci, so se predvolilni načrti Slobodanu Miloševiču vendarle podrli. Sporazum o razdelitvi Bosne in Hercegovine še vedno ni podpisan, sankcije proti Srbiji še vedno ostajajo, v Kninski krajini pa je zmagal Miloševičev nasprotnik Milan Babič. Srbskega gospodarskega in denarnega zloma ne omenjata niti režim niti opozicija, kajti razmere kratkoročno niso rešljive. Prejemki nekaterih najbolj ogroženih prebivalcev so se že spustili pod eno marko, pošte pa preprosto niso mogle izplačati pokojnin, ki znašajo 10 milijard dinaijev, ker so dobile samo bankovce po 50 milijard dinaijev. S lem je Srbija dosegla svetovni hiperinllacijski rekord. Nobena predvolilna kampanja ni čista, toda srbska je bila Se posebno umazana. Minevala je namreč v znamenju osebnih Žaljivk in nestrpnosti med strankarskimi prvaki, čeprav tako rekoč vsi zagovarjajo idejo o združitvi vseh srbskih držav, Miloševiča pa ob tem obsojajo, češ da namerava prodati srbska ozemlja. Sicer pa sta tudi tokratno predvolilno kampanjo krojili državna televizija ali TV Bastilja, kot ji pravi opozicija. Ta ima še vedno ogromen vpliv na ljudi, saj je dosegljiva vsakemu srbskemu gospodinjstvu, in je glavno medijsko oporišče vladajoče stranke. Že napovedi nedeljskih volitev so pokazale, da ni bilo pričakovati nič no- Mrzlično iskanje trajnega miru vega. ampak zmago socialistov. Čeprav so nekateri napovedovali celo presenečenja, kajti Srbi so tokrat volili s praznimi želodci in prepolnimi glavami obljub. Sicer pa so srbski volilci volili v parlament 250 poslancev. Volilna kampanja je minila brez izgredov, pač v znamenju močnega nacionalističnega naboja v imenu obrambe interesov Srbov v BiH in na Hrvaškem. Parlamentarne volitve so potekale pod bremenom gospodarske katastrofe, ki jo je povzročilo leto in pol mednarodnih ukrepov proti Srbiji in Črni gori. Volitve so zopet bojkotirali kosovski Albanci, saj srbske volilne komisije volišč v večini kosovskih naselij z albansko večino sploh niso odprle, Tam kjer so bila dostopna Albancem - največkrat v listih naseljih, v katerih so manjšina jih je volilo le po nekaj, kakih pet ali Sest, S tem so sledili pozivu svojega voditelja dr. Ibrahima Rugove, ki je že od vsega začetka poudarjal, da so volitve izključno srbska stvar in da bo izid v vsakem primeru natanko tak, kakršnega so si zamislili v Beogradu. Ne- dikalci naj bi dobili nekaj* P, kol 40 sedežev. Demokrat' čina. Vladajoči socialisti sicer zatrjujejo, češ da so zbrali več glasov kot lani, njihovi nasprotniki pa pravijo, da kljub temu ne bo dovolj za samostojno sestavo nove vlade. Tako so Miloševičeve sanje strankaZoranaDindičapai** več kot 30 sedežev, Ti pc^** kažejo, da zmagovalci iK* skih izrednih parlament^ volitev v Srbiji ne bodo i* o stabilnem parlamentu in močni vladi račun brez krčmarja. Opozicijski voditelji po prvih rezultatih ugotavljajo, da gre za polom socialistov, to pomeni uspeh opozicije, čeprav utegne biti končni izid tudi zanje Pirova zmaga, saj verjetno ne bodo vedeli, kaj početi z napovedano porazdelitvijo moči. Po delnih in neuradnih re- zultatih ima Socialistična stranka Srbije veliko prednost v devetih volilnih okrožjih. Socialisti naj bi dobili več kot 37 odstotkov glasov, sledijo pa jim Draškovičev Depos s 17 odstotki in Radikalna stranka Vojislava Šešlja z nekaj manj kot 13 odstotki glasov. Hud poraz naj bi doživela stranka zloglasnega Arkana, saj naj bi namesto načrtovanih 10 do 15 sedežev v parlamentu osvojila le enega. Po doslej zbranih podatkih socialisti računajo na več kot 120 sedežev v 250-član-skeni parlamentu. Depos in ra- Srbska matilda absolutne večine, torej 1* morali sklepali koalicije-® tem največkrat omenjaj®^ mokratsko stranko in nje®*! predsednika Zorana DinW bi menda lahko postal nori^ ski premier, če bi se z MiloSevičevimi socialis®- Sicer pa Srbija ostajaj .ja A kjer je bila. Čeprav se je^ nje povprečnega Srba oSr t^ilo na skrbi, kako zag®" biološki obstanek, se r ljudi boji vojne in Se večiv iai gotovosti. Zato so ti za Miloševičevo stranko “ lažno pričakoval f>dl je lažno prtčakoval membe, je volil opozicij®-' jj tastrofa, v katero se M država, Se vedno ni dS" i dna. Veliko Srbov je prerf ona. veiiKO oroov je nih, da jih je svet nept®’’ kaznoval samo zato, kei®«4i bično pomagajo rojak®*| Krajin. Po volitvah utegi* Se slabše. Čeprav so astronomske tn sc višajo tr iia dan, so bile trgovine iL .1 tn. *< volilnih dneh nekoliko ložene kot običajno, verjetno Se tega ne bo. Sf" izgubila žc precej pred tvami. MILAN Šef, Bosno sem etnično očistila, hočeš, da še parlament 4 Ida koli k «1, 'E oč/sljm tvojih nasprotnikov.^^ Izrael in Sirija bosta v dveh mesecih sklenila okvirni mirovni sporazum, pomemben napredek pa je dosežen med obiskom ameriškega zunanjega ministra Christophetja, ki je države Bližnjega vzhoda obiskal ta mesec. Sicer pa je izraelski premier Jicak Rabin dejal, da se bosta Sirija in Izrael o tem pogovaijala na tajnih mirovnih pogajanjih. sporno pa je, da bi volivci s Kosova vendarle lahko spremenili razmerje sil v novem srbskem parlamentu, če bi se odločili za katero od strank. Najbolj prav so imeli tisti, ki so napovedali, da volitve na sv. Nikolaja ne bodo rešile ničesar. Če je verjeti prvim in nepopolnim rezultatom, se nobeni od strank na tokratnih izrednih parlamentarnih volitvah ne obeta absolutna ve- Karikatura: S. “1)11 'To ! S^i Iti ?lei >8 (, p r s-»fio S. •N( Sitačk«*^ S Po najnovejSih uradnih podatkih je bilo od podpisa izraelsko- palestinskega sporazuma v medsebojnih obračunih doslej ubitih 33 Izraelcev in Palestincev. Pogajalci si medlem mrzlično prizadevajo, da bi sporazum začeli uresničevati čimprej in da bi odpravili vse njegove pomanjkljivosti. Toda ob postopnem umikanju izraelske vojske iz Gaze in Jeriha se spet čedalje bolj razvnemajo strasti na Bližnjem vzhodu. Na zasedenih ozemljih skorajda ne mine dan, da ne bi prišlo do krvavega obračuna med Palestinci in židovskimi naseljenci, zopet je oživela tudi libanonska fronta, ko so znova obstreljevali naselja na severu Izraela. Izraelska vojska se je brž odzvala s povračilnimi letalskimi napadi na njena oporišča na jugu Libanona. V takem ozračju se je seveda zaostrila tudi notranja kritika na račun mirovnih pogajalcev z obeh strani. V Izraelu so Se posebno glasni židovski naseljenci, ki se v svojih protestih proti sporazumu vse pogosteje zatekajo tudi k nasilju. Na palestinski strani pa so se ob nasprotnikih sporazuma prvič oglasih tudi tisti, ki ga podpirajo. a se bojijo, da jim zaradi Arafatovega avtokratskega vodenja Palestinske osvobodilne organizacije in pogajanj z Izraelom ne bo prinesel vsega tistega. kar bi jim sicer lahko. Zato so se tudi pogajalci res- ' neje lotili dela in po tednu dni pogajanj za zaprtimi vrati v Kairu so sporočili, (la sp že tešili . večino odprtih vprašanj. - ------MILAN JERŠE Iz Ljubljane piše Pij zdravo, bruhaj na kratko Dogodek leta v Ljubljani je bila seja mestne srečali bomo navtični turizem, lovski trt - skupščine, ki je ni bilo teto in pol. Končata pa jarsko-tetalski , iivi bili ~ pa videli!' Sl! k se je tako, kot so jo začenjali - T prepiri in brez sklepov. Ljubljančani lahko čakamo le Še na lokalne volitve in boljše Čase. rtm/j. ncnuj ici jt? u rtjem Slovenija ima premalo morja; 42 kilometrov napovedovali in obljubljali, tako da smo -'r Svetovni Čudei v obliki hambuf^ji.^ s ,McDonald's smo končno dočakali tudi veniji. Že nekaj let so o -------—, I J( njem govoria^ L ^i obale je dovolj komaj za nekaj igralnic, zato mi Ljubljančani na veliko razmišljamo o svo- jem morju. Bilo naj bi na mesta in juine obvoznice. Tako k napoveaovaii in ooguoijatt, taKO aa smu--< srečni. Nekaj je v tej hitri hrani. Če }fj. gospod nadškof Alojzij Šuštar blagoslovi^ (j imistjurno o svu- gospoa naasKoj rtiojzij oustar oiagosio^e tj barju, juino od jekt v Čopovi ulici. Nekoč je bila tam t rAo kor je bilo to pa Konditorjeva slaščičarna, pa ni bit^.. nekoč, v Časih Bobrov Janeza Jalna. Na tem rentabilno.' Zdaj je vse drugače; sto Ijf^^ k? CZl r r čizihlfi ZktZl- F 1> A///* barju, po katerem so Ljubljančani dobili zna- dobilo zaposlitev v MeDonald‘su, Še et^ meniti vzdevek .močvirniki', so seveda glavno toliko imajo zunanjih sodelavcev, vse jtP**' ljubljansko odlagališče smeti, glavna ilegalna od kruha, mesa, mleka in piva proiZ'’^‘ 5^ te odlagališča odpadkov in najbolj številne in slovenska podjetja. Tako Pomurka dob^^ S, najbolj urejene črne gradnje v mestu. Zadnja meso. Žilo peče kruhke, le pri papirni Sti leta so poplave na Barju vse pogostejše in laži se je zataknilo, saj jo uvažajo. Vrste j številnejše in to je že samo po sebi neki znak, blagajnami so kar znosne, le ob konici, tep , -. ■---- --------i. ... D-..- ,---- ... -------------- ----J'l( r/a je jezero ali morje ie tu. Na Barje priteče koncu šole, se nagnete množica mladih' 850 kubičnih metrov vode na sekundo, odteče prisegajo na hitro (sladko) hrano. ■ ... ................. Big Mac« stane 220 tolarjev! Je cenej^* pa le polovica le količine. Glavni odtočni ka », naU SO prenizki in ce/o Ljubi junica kdaj pa podobnega v Dairy Queen, ki ima resta^^^ kdaj svojo vodo povratno spravi na Barje. nekaj metrov proč, l/ nekdanji kavarni, Mesto Ljubljana se je tudi letos izognilo naro- restavraciji Emona. Amerika je ponovni} Čilu nadaljnjih študij o Barju in s lem reševanju krita! Pa še dobra je! tega historičnega problema. Dvigovanje zapor- Slovenska Meka Planica je ob prvih nic na Ljubljanici in Grubarjevem kanalu ne skifi skokih v glavnem samevala; prvi dai^ 'ni S?! So kr- /O, ..... ... —---------------------------------------- -- ------------------ pomaga nič, ker se celotno Barje poseda, me- skoke ogledala le peščica ljudi, drugi L I sto pa ne. In Barje se je v zadnjih letih posedlo bilo bolje. Nekaj več Ljubljančanov se je '■ * ? 1 za cel meter in pol. Samo po sebi torej naslaja Ijalo pod Triglav v nedeljo, v soboto nil‘: jezero ali .skledakot je bito že dvakrat c pre- veznih Šolskih izletov ni bilo. Zlobneži ^"'4P le k los ti. Ideja o jezeru torej prihaja sama od da je glavni krivec alkohol - tako kol za cel meter in pol. Samo po sebi torej naslaja Ijalo pod Triglav v nedeljo, sebe; takoj se ji dodajo nadideje o turizmu in Toda takrat so ga ločili v hektolitrih, j rekreaciji. Jezero naj bi bilo pretočno, sredi njih skokih pa je bil tako rekoč prepovl^ njega bi tekla Ljubljanica z vsemi pretoki. Na stojnicah so prodajali čaj, čokoladni J ■Tu. 't, -v ------ ---- - 'V- J, Obseg jezera bi bit 17 kilometrov, voda pa bi tek in - gorenjsko mleko. Politika za so<}“ Ij. bila izjemno Čista, saj bi se jezero napajalo množice je idko dobila preobrazbo G j z deževnico, ki se skozi k raški svet od Snežnika zdravo, bruhaj na kratko! In potem se d‘o Vrhnike popolnoma očisti. O bobrih, po- da ni rekordov in da so se naši slabo odfl^, p ki strveh, pticah vseh sort da niti ne govorimo; A/A/ČMV P'pr 1^e^5tnik, 23. decembra 1993 stran 3 ■jo! Predbožični intervju: mr. Marija Sraka ilK^ te* pH i# h) .J 0-' ie»( vi^ :1. aktualno doma Boga merila niso Človeška merila Sit* I Marija Sraka iz Lipovec je bila povprečna učenka soboške gimnazije. 9 svoji dijaških letih pravi: »Čas mojih soboških gimnazijskih let je bilo jjdobje zelo bogatega osebnega zorenja, v katerem sem zaznavala v sebi pomagati človeku. Odpiralo pa se je vprašanje, kje in kako. Odkri-sem dve vrsti človekovih stisk: telesno in duhovno. Izbrala sem to Sv. Ignacij je zapisal: ,DuSe ne skega vidika.« menim, kot že rečeno, da so te neizogibne, saj je človek obredno bitje.« »Kol ,interesne skupnosti’ sle omenili tudi skupine vernik učiteljev.« iiPred leti je začela v Ljubljani delovati Skupnost katoliških pedagogov in se hitro razširila po vsej Sloveniji. Tudi v Murski Soboti smo začeli zbirati verne učitelje, V naši skupnosti imamo učitelje z območja vseh štirih pomurskih občin. Srečujemo se pet- ali šestkrat letno. Na srečanja navadno povabimo predavatelje, ki odstirajo poglede na vzgojo s krSčan- bi i v oporo človeku na njegovi duhovni poti» Bilo pa mi je jasno: ^duhovni poklic ne grem, če mature ne naredim, saj bodo rekli, da sem p|1 * em se vpisala, pa Sta bili še **■ Prekmurki in nekaj redovnic.« ste študirali; ' Mariboru. > tri letnike teologije sem Ljubljani, zadnje tri *. tem končala na mariborskem tfi^elku Teološke fakultete. Še i M’ v Ljubljani hiBliHMk i' ti ^4 ^-n sem diplomirala, sem za- poučevati verouk v tiSinski to pomeni, da sem študij l%ije sklenila ob delu,« '%ije s®,/ . O J po ie reijem znanju vas 'V ■ "tenda pripeljala v Rim.« .'Res je. Leta 1974 sem odšla tja ^Podiplomski študij in naredila ■H ^'P’oniSKi stuaij m nareuij vetru, ni veliko in se nanje ne kaže ozirati. Vera je božji dar - milost, je božji klic, na katerega človek odgovori z da ali ne. Dokler vera ne postane osebna potreba, je Človek ne bo iskal. Ko pa jo odkrije kot osebno bogastvo, bo iskal načine, da jo bo poglabljal, in obredi mu bodo postali življenjska potreba - način srečanja s Kristusom. Zato tudi ne moremo soditi, ali je nekdo veren ali ni. Samo Bog pozna globino človekovega srca in vse, kar se v njem dogaja. Sploh pa ne moremo soditi človeka, dokler sam ne odkrije vsaj delčka svoje notranjosti, svojega pristnega jaza. Božja merila niso človeška merila!« »So ljudje, ki se imajo za vernike, le v ceikev jim je težko priti. Pa ne samo do cerkve, ampak tudi do drugih inililucij imajo odpor. skupnost - Cerkev - ter moralno življenje. Verski fiouk, ki naj bi bil v šoli, je bolj intelektualna zadeva: na ravni znanja, da bi ljudje ra2.ši-rili svoje kulturno obzorje in da bi vero poznali. To je potrebno tudi zato, ker je krščanstvo temelj evropske kulture«, »V zgodnjem krščanstvu so biti katehumeni kandidati za prejem krsta. Tudi danes želijo mnoge odrasle osebe zakramente uvajanja, zato se pripravljajo na prejem svetih zakramentov. Je pri nas veliko takih, ki so ,iskali in našli’ vero, in hočejo spoznanje Še potrditi z zakrame-niti?« , .. , »Vero išče vedno več ljudi ah pa jo želi globje spoznati- Praviloma je redna priprava odraslih na prejem zakramentov (krst, obhajilo, birma...) leto dni, vendar je ponekod ta čas veliko krajši. Poslanstvo Cerkve je, da pomaga Človeku do poglobljene osebne vere: živeti krščansko v vsakdanjem življeriju. Dobro je, da ljudje niso otopeli in iščejo. Vera je živa, kadar se človek osebno sreča z Bogom. Boga doživi in najde v vsakdanjih dogodkih. Naš človek ni več tako omamljen spoznala L 't^ai malega sem spoznaia ** države Italijo. Španijo, '' Nemčijo, Anglijo in so- Avstrijo. sem .ji i^pravljale poklic kalchisiinje^ |TČ srno se krščanski nauk učili .^“lekizma, kier so bila vpra- j.l.odgovore pa MPrp' se je bilo treba ^^‘1;. ^^ na vpraSanja o smislu živ-* g?’ Od posameznika pa»je od-'* iJJ’ če vero sprejme ali jo za J t t, " odkrite vere je 3 - zaklad, ki osrečuje, tt Pouku pa seveda uporabljal L Udobne didaktične pripori (avdio, video, diapozi m L'>-osnovnošolske kateheze "'ladinsko skupino, ki sc ■tj 'iiiaoinsKO SKupnio, m *^i '^Jensko. Na podlagi vpra-jih mladi zastavljajo, sku- '% i.*''9pho iskati odgovore na je v zvezi z vero, življe- Žfti ‘ ^taSČaniem, cerkvenim le J ^"■'zniki. Svetim pismom .. od materialnih dobrin, začne postajati realist. Začenja se zavedati, da ga samo materialne dobrine ne morejo popolnoma osrečiti, zato išče Poleg tega lahko nepričakovani dogodki (bolezen, nesreča.. ) izmaknejo vse tisto, na Čemer je dotlej gradil, in se pred Človekom pojavi vprašanje: Zakaj se sploh se splača živeti?« »V pogovoru pred tem intervju- 'aoKOsto omenjali lako imenovano osredinjenje v sebi, zo jem ste Lo/ gre?« . , »Andrej Capuder je kot kulturni minister dejal: ,Slovenski človek je raztreSčen!’ Sama bi dejala: je raztrgan, ker se pusti raztrgati. Ne zna živeti v sebi - iz sebe. Je suženj svojega okolja, javnega mnenja, poklica, televizije... Do vsega tega ni notranje svoboden, ampak odvisen. Se enači s poklicem, z mne- raz- Kaj bi reku o takih?« »NeinŠlitueionalni verniki?! Vsak človek v nekaj verjame. Ni žival, ne more živeti le nagonsko; v sebi nosi bivanjsko hrepenenje. Sodoben človek potrebuje inštitucijo, življenjski okvir, v katerem ne more živeti brez skupnosti. Človek janstvo. MAJDA HORVAT Omejitve nadiimemu m p^fcnemu dehi Takole je pripovedovala katehi-stinja Manja Sraka, rojena v verni in številni Srakovi družini v Lipovcih, saj ima šest bratov in tri sestre. Kot služabnica Cerkve je angažirana na številnih področjih: veroučna učiteljica v župniji, voditeljica srečanj pedagogov, voditeljica Skupnosti katehistinj in katehistov mariborske škofije, sodelavka pri pripravi učbenikov pri Slovenskem katehetskem svetu, predavateljica na tečajih za pripravo na zakon, predavati j ica na TeoloSko-pasto-ralnem tečaju... Povrh vsega pa še naprej študira. Ri lahlHIL potend »o te dapofatev« zakona a detendh ter z ri|te dete. IMom riti pogorite o šMIi, Ii^mu m te zArvsifvenS čtetevd^ Vsak Četrtek Vestnik ; tete« te^ de deset nadur na teden. CBj sfB-ejci^ omejevalnega ukrepa za nadurno la pogodbeno delo smo poiskali tzrariin, ki smo ga objavili letos na pomlad. Na račun števila apravijenih ur pt^odbenega in nadurnega deta bi lani v naših podje^ih Ij^o zapoaliK 600 ljudi. Iztačun tudi pomeni, da podjetja pri pogodbenem in nadurnem delu že doslej niso upoštevala manjotnejevalrtega starega zakona o -delovnih razmerjih. Predpisoval je največ 90 dni dela po pogodbi v letu in ae več kot deset ur na teden. Pogodbenega deta tudi ne bi smeli sklepati za dela, za katera bi lahko sklenili delovno razmerje za določen Čas. Zato postavljamo tezo, da zakonsko omejevanje nadurnega in pogodbenega dela ne odtehta tudi do štirikrat cenejšega dela po pogodbi. Ključ za omejevanje pogodbenega in nadurnega dela je torej drugje. vjn stran 4 vestnik, 23. decembra 1993 V( gospodarstvo Iz Pomurskega tiska Ob izgubi zamenjava direktoija Ja, je že tako, da vsaka morda dobro zamišljena naložba ne prinaša vedno tudi dobička- Ko so v grafičnem podjetju ' Pomurski tisk pred leti kupili sodoben štiribarvni tiskarski ' stroj, so si od njega veliko obetali. Še posebno tedanji direktor Bela Pavlič, Id je morid za nakup omenjenega stroja zagotoviti tudi posojilo. Šlo je za dolgoročno devizno ' posojilo, vredno Štiri milijone nemških mark. V začetku je kazalo, da se bo ta naložba hitro splačala, toda izguba nekdanjega jugoslovanskega trga in velika konkurenca na svetovnem tržišču sta prispevali svoje. Zaradi pomanjkanja denarja se je kolektiv soboškega Pomurskega tiska znašel v velikih zagatah. V 11 mesecih letos so namreč $'prideiali« že okrog 40 milijonov tolaijev izgube. To je bilo resno opozorilo zaposlenim, da je treba nemudoma nek^ ukreniti. Tako so se na predlog sindikata Pergam tn zbora delavcev v delavskem svetu odločili, da zamenjajo dosedanjega direktoija Belo Pavliča in za vršilca dolžnosti direktoija imenujejo Štefana šadla, vodjo finanihio-raču no vedskega sektorja, kamor so sedaj premestili Belo Pavliča. Sicer pa v Pomurskem tisku tarnajo, da ob pomanjkanju j dela težko pokrivajo vse svoje obveznosti. Če namreč želijo mesečno zbrati 600 tisoč mark, kolikor jih potrebujejo za odplačilo posojila, bi morali ustvariti kar 45 milijonov tolarjev prometa. Zaenkrat ugotavljajo, da je ta cilj nedosegljiv, saj jim manjka približno 6 milijonov tolarjev. V tem času so uspeli odplačati obresti za najeto posojilo in del glavnice, to je znašalo 1.3 milijona mark. Izračunali so, da bi po amortizacijskem načrtu potrebovali za odplačilo celotnega posojila najmanj šest let. Prizadela jih je tudi izguba hrvaških kupcev, saj so na Hrvaškem doslej letno sklenili približno petino vseh poslov. Tako je padel v vodo tudi ■ posel s Tovarno tobaka Rovinj, kjer so se jim zdele cene Pomurskega tiska previsoke. Kaže, da je bila zgrešena tudi . dosedanja izvozna politika podjetja, saj so izdelke na tu-■ jem, kamor so pošiljali četrtino letne proizvodnje, prodajali ■ pod realno ceno. To pomeni, da v prihodnje ne bodo mogli več dopustiti nerentabilne proizvodne cene njihovih izdelkov v tujini. j Zvedeli smo tudi, da lahko v tem kolektivu pričakujejo zmanjšanje števila zaposlenih od sedanjih 170 na 130. To ' velja v prvi vrsti za zaposlene v vratarski službi, kuhinji in ■ za vzdrževalce, ki so do nedavnega delali tudi za nekdaj uspešno mešano podjetje Eureco, ki je v stečaju. Razmi- !: Sljajo tudi o tem. da bi vratarsko službo in kuhinjo dali v najem Družbeni prehrani in podjetju Vabac. Poleg tega naj bi reorganizirali komercialno službo, Štirim delavcem . pa nameravajo dokupiti manjkajoča delovna leta za upoko-■ jitev. MILAN JERŠE SKB banka v Murski Sabati Širi obseg poslovanja Partneiji želijo v»« 1« veqi vpuv Prednovoletno srečanje s poslovnimi partneiji, ki ga je v Murski Soboti pripravila SKB-banka, je potekalo delovno, saj so predstavniki banke gospodarstvenike seznanili z rezultati poslovanja, hkrati pa prisluhnili tudi potrebam in željam pomurskega gospodarstva. SKB- banka, ki je s poslovanjem v Murski Soboti začela pred dvema letoma, je kmalu presegla kriterije ekspoziture in zdaj že eno leto posluje kot po^vna enota z nekaterimi samostojnimi funkcijami. Obseg poslovanja se je v poslovni enoti v Murski Soboti v zadnjem času močno povečal. saj je od lani do zdaj bilančna vsota porasla za dva in polkrat in je že dosegla vrednost 2 milijona mark na zaposlenega. Tako se med poslovnimi enotami SKB-banke soboška uvršča na tretje mesto, njen tržni delež v Pomurju pa je 15-odstotni. S temi dosežki pa se seveda ne zadovoljujejo, zato so vse aktivnosti usmerjene v Se večji prodor na to območje in v pridobivanje novih poslovnih partnerjev. Tačas so ob Pomurski banki druga najpomembnejša bančna ustanova v Pomurju, svoj tržni delež na tem obmo^u pa želijo razširiti na 25 odstotkov. Po besedah glavnega direktorja SKB-banke Ivana Nerada v prihodnjem letu ne načrtujejo bistvenih spremdlnb poslovne politike, zaradi zmanjševanja inflacije pa pričakujejo, da se bodo ustrezno znižale tudi obrestne mere, tako aktivne kot pasivne. Na zniževanje obrestne mere pa bo pomembno vplivalo tudi devizno poslovanje, saj v Sloveniji že zdaj polovico družbenega proizvoda izvažamo in se lx) zato tudi pri politiki obrestnih mer potrebno prilagajati razmeram na zahodnoevropskem tržišču. SKB-banka je že zdavnaj prerasla okvire stanovanjsko-ko-munalne banke, saj s svojim poslovanjem posega na vsa področja gospodarstva in tudi v druge dejavnosti, pomemben delež v bilančni vsoti pa so tudi sredstva občanov. V soboški poslovni enoti znaša ta delež 40 odstotkov, za 40 odstotkov so letos v SKB-banki povečali tudi obseg poslovanja, v prihodnjem letu pa načrtujejo še povečanje za 35 odstotkov. Želijo ostati med vodilnimi slovenskimi bankami, zato sledijo vsem dogajanjem, ki prispevajo k rasti in utrjevanju vloge banke. Ustanovili so družbo za upravljanje investicijskih skladov, v katerih naj bi zbrali za okoli milijardo tolarjev certifikatov in jih ustrezno naložili, načrtujejo pa tudi ustanovitev lastne zavarovalnice. Pomurski gospodarstveniki sicer ne zanikajo vloge, ki jo je ta banka odigrala v pomurskem prostoru, SO pa mnenja, da bi morala poslovna enota v Murski Soboti dobiti več pristojnosti. Odločanje in sprejemanje poslovnih odločitev je namreč še preveč centralizirano. zato bi kazalo razmisliti o tem. da bi imeli v prihodnje besedo pri sprejemanju odločitev v poslovni enoti tudi komi- tenti iz Pomuija. L. KOVAČ Minister za promet in zveze Igor Umek prvič v Murski Soboti Bo obveljala Kar ni uspelo predsednikom pomurskih občin in vlad, ne Območni gospodaiski zbornici za Pomnije, niti odboru za infrastrukturo, je uspelo Jožetu Kavašu in Slovenskim krščanskim demokratom: v Mursko Soboto je prišel minister za promet in zveze Igor Umek. Spremljala sta ga pomočnik direktorja RUC-a (Republiške uprave za ceste) Metod di Battista tn projektni vodja za Štajerski krak gradnje avtocest v dražbi DARS Vlado Breščak. Ministrov vzvišen odnos do pomurskih prometnih problemov ter njegovo vztn^nje, daje najprimernejša različica avtoceste v severovzhodni Sloveniji t. i. južna in najprimernejši mejni prehod v Pincah, ni navdušilo predstavuHtov občin ob Muri, še ui^manj pa pomurske poslance v državnem zboru in člane odbora za infrastrukturo. Večina je odhajala s petkovega večurnega srečanja v bleščeči sejni sobi Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti nezadovoljna, čeprav so krščanski demokrati poskrbeli za obložene kruhke in predbožično zdravico. Ministra bi morali odpeljeti skozi Gaberje. Gornji in Dolnji Lakoš ter Lendavo do Dolge vasi. Marsikaj »zanimivega« bi mu povedali krajani Dolge vasi in šoferji, ki čakajo v nenormalnih razmerah po 17 ur na prestop meje. Očitno se je minister zadovoljil že s tem, da je svoji stranki pridobil nekaj političnih točk. Očitno ga sploh ni zanimalo, kaj mu go- vorijo udeleženci srečanja. nju, negiranje vseh prejšnjih dogovorov ter kompromisa med pomurskimi občinami bi lahko pojasnili tudi z naslednjim: minister Umek prihaja iz Ormoža, torej je razumljivo, da hoče speljati cesto Čim bliže svojemu mestu; »južno« različico je politično obljubil, zato bo pri njej vztrajal, dokler bo v vladi; gradnja »južne« različice bi bila lažja in cenejša; riahka bi jo nadaljevali proti jugu, kajti zahteva občin ob meji s Hrvaško je, da se v čim krajšem času zgradi magistralna cesta, ki bo vse kraje ob mqi povezala. Ker so predstavniki občin ministrova! ■ kajti ves Čas je vztrajal pri »južni varianti«. Sploh ni »severne in južne variante« avtoceste, kajti cesta od Slovenske Bistrice prek Ptuja, Ormoža, Ljutomera in Lendave sploh ni bila mišljenja kot trasa, ki bi bila primerna za avtocesto. Prejšnja vlada in ' parlament sta jo omenila v načrtih gradnje slovenske cestne mreže le zato, da bi lahko v čim krajšem času pridobili mednarodno posojilo. Medtem j naj bi strokovnjaki našli naju- godnejSo traso za avtocesto, ki pa ne bo zgrajena pred letom 2000. To je najpomembnejša ugotovitev, s katero so se strinjali vsi sodelujoči razen gostov iz Ljubljane. Ministrovo vztrajanje pri svojem prepriča-^ Lenart, Gornja Radgona, Murska Sobota in Lendava že od prve predstavitve za traso avtoceste od Slivnice prek Ščavniške doline, obronkov Slovenskih goric. Murske polja in prek Mure do Genterovec (ta različica je krajša za 16 kilometrov), je smiselno, da predstavimo razpravo predsednika Izvršnega sveta SO Ljutomer Ludvika Bratuše: »Ne bi o različicah, ker gre v bistvu za to, kako oddaljiti vladni program o razvoju cestnega omrežja. V Ljutomeru si želimo, da bi vlada čim prej uresničila cestni program, ki je bil sprejet pred 2 letoma. Glede gradnje avtoceste je potrebno najprej narediti natančno študijo in upoštevati majhnost prostora. Vse je zamegljevanje problemov! Nekateri ministri imajo povsem drugačne interese in cilje. Če želimo imeti avtocesto do leta 2000 (ali pozneje), se pogovarjajmo o različicah. Če pa želimo čim prej imeti dobre ceste, moramo vsi skupaj napeti sile in zahtevati uresničitev vladnega cestnega programa.« Zelo konkreten je bil tudi predsednik Izvršnega sveta SO Lendava Alojz Jerebic: »Nima smisla govoriti o različicah, saj je cesta skozi Ptuj, Ormož, Ljutomer in Lendavo stvar zase! Mi smo pred 2 letoma zahtevali posodobitev te ceste, ne pa avtocesto - zdaj pa se tu govori o avtocesti! To, kje bo potekala avtocesta, je povsem druga stvar. Naš največ) i pf®' blem je. Čim prej obnoviti gistralno cesto, narediti dvop^ sovnico in seveda obvozu^ ter zunajnivojska križanja. cesta mora imeti predno®*’ medtem ko je avtocesta dolgO" ročnega pomena.« ' Z določitvijo Genteroi^ (Kobilja) za mejni prehod, kp i bi se slovenska avtocesta pi*' ljučila na madžarsko cestni’ mrežo, bi rešili tudi obvoznice v Lendavi, Sli«" smo kar nekaj pripomb, da lamo ceste in avtoceste zase’, ne za Madžare ali mednatof® tovorni promet. Tudi nekaj P* tetičnih vzklikov je bilo, kot" primer, da Pomurci nismo kovredni Primorcem, da bo® postali »slovensko slepo čre*®^ in nova Sibirija. Nekateri f zahtevali, da pri izbiri streznejših izvajalcev nih del upoštevajo sposob”* lokalne gradbene operativk J veliko brezposelnost, brič spet so opozarjali, da se v rep bliskih organih upošte«^ predvsem predlogi in . ki prihajajo s strani sloven«® . Madžarov. Tako je bilo z J iia« Žviea”* • sir so Vanjem amandmaja mora Lendava po progi povezati z osrednjo venijo po slovenskem ozeWF in tako je tudi z najuo*^ predlogom (zahtevo), da a*’ nova avtocesta Da se mšnisicr l^er iLhndi; ae sreča rad s Člani odbora za isfEasmitduro th^avn^ zboru Rj^blike Slovenije, je že znano. Prav dejsb^, da vodi g^vsem svojo prcmietso t^tppteeet je odbor Žu večkrat vSbil na sestanite, povabiloia m odzval, V petek je priSel v Mursko Sobe poetiko. se Soboto V prepričanju, da potnurskih posltoeev ne bo na sestanku, saj so Slovenski kršč^ski demokrati »pozabili* povabiti tudi po- slance. Pa je bil tnočtm presenečen, ko so pol ure po začetku sestanka prisopihali v sejno sobo poslanci Drago Šiftar, Bojan Korj^c in Geza Džuban. Dopoldne so bili Se sa seji držav- zbora v Ljtdšljani, potem so se hitro odpeljalt v Mursko Sc^boto na sre^Ue z ministroja (brez vabila, seveda), po sre^^e z ministroja (brez vabila, seveda), po sestanku pa so se vrnili v Ljubljano. ? Tako minister Umek nSta)^ ne more govoriti, da se poslanci i K njim ae želijo srečati. | Zakulisne igre v Elradu in občini Gornja Radgona • « Delavci pa trpijo Kakšne praznike bodo imeti EIradovi delavci? Jim sploh lahko zaželimo vesele božične in novoletne praznike? Kako naj se veselijo in upajo, ko pa ne morejo kupiti daril svojim najbližjim, saj od septembra riiso dobili plače? Kako naj upajo, ko pa ne vedo, kaj jih Čaka, saj ne dobijo nobenih informacij? ' Tudi novinarji ne dobimo veliko informacij, saj so se glavni akteiji očitno dogovorili. da bodo med sabo sodelovali in molčali. Vemo le to. da je upravni odbor razrešil dolžnosti generalnega direktorja Borisa Gerjovtča. ker je ta predlagal stečaj (s tem pa se niso strinjali upniki), da je za vršilca dolžnosti imenoval Karla Sapača, ki ima nalogo, da najde drugačno rešitev za Elrad. Ta rešitev naj bi bita tesnejša povezava z občino Gornja Radgona (k čemur sta prispevala dolg Komunale, Elektra, PTT-ja, Pekarne Mura in še koga ter članstvo predsednika izvršnega sveta v upravnem odboru), tako naj bi na četrtkovem (23. decembra) zasedanju gomjeradgon-ske skupščine sprejeli sklep o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Elrad International! Ne vemo, po kakšnih poteh hodi in se pogaja sindikat, niti, kaj počne upravni odbor. Vemo le to. da je 14, novembra 1993 odstopila celotna skupščina Elrada, ki je najvišji organ upravljanja. Vzrok : nestrinjanje z načrti upravnega odbora! Ker nimamo informacij iz Elrada, je prav, da bralcem posredujemo vsaj to. kar imamo pri roki. 25, oktobra sem prc- jela pismo predsednika IS SO Gornja Radgona Miha Vodenika (člana upravnega odbora Elrada), ki je med drugim sporočil: .Na podlagi do sedaj zbranih podatkov popolnoma upravičeno domnevam, da bo ta teden v Elradu precej vroče. Osebno sem g. Gerjoviču odsvetoval, naj ne igra več medijske zvezde, ker bo zgorel. Zato vljudno naprošam, da ne ta in ne naslednji teden ne prilivate s članki v Vestniku »olja na ogenj», ker bo časa za verodostojen prikaz tako besed kot dejanj še dovolj. S spoštovanjem in lep pozdrav. Predsednik IS SO G. Radgona Miha Vodenik.« Minilo je že nekaj tednov, pa nismo prejeli nobenega odgovora, 29. novembra je Boris Gerjovič napisal nekoliko zmedeno pismo članom upravnega odbora, v katerem poskuša razkriti vso zapletenost in umazane igre, ki se dogajajo za fasado Elrada (takšno je mnenje pišočega). Piše tudi: »...Isti sindikat vodi izključno maščevalno politiko, v smislu katere predsednik sindikata g. Prelec vztrajno poskuša izkoristiti približno 540 Članov za zaščito svojih tiavantur», ki jih je počenjal kot vodja službe domače prodaje. Opozarjam vas na dejstvo, da so na zborih delavcev padale obtožujoče besede o sprenevedanju SKB-banke in novega menedžmenta o dejanskem finančnem stanju podjetja (ga. Berič). Na zboru delavcev je prejinji finančni direktor g.Sapač «lrobental» tudi o zajamčenem osebnem dohodku - naši žiroračuni pa so še vedno prazni. Jasno mi je, da sem imel prav že takrat, ko sem mu ponudil svoj stolček, če to lahko uresniči!« 30. novembra smo po telefaksu prejeli uradno obvestilo, da je upravni odbor razrešil g. Ge rjo Viča, na njegovo mesto imenoval K.Sapača in ponovno preveril upravičenost predloga za programirani stečaj. Predsednik upravnega odbora Elrad a Anton Rožman je pod P.S. zapisal: »Prosimo, da do nadaljnjega o Elradu poročate Čim manj, kajti razlogov za pozitivno poročanje je malo, negativna pa nam rušijo Še tisto malo možnosti za preživetje. Kaj je pozitivno in kaj negativno poročanje, dragi gospodje? Je negativno tudi to, če pišemo, da bi radi vsaj delavci vedeli, kaj se dogaja, če bodo imeli službo ali ne? BERNARDA B. PEČEK MATERINSKI SOS prestopi** takšnih v Pincah. Pri takšnih -projektih je potrebno -vati predvsem slovenski onalni interes, ne pa manjšine, da se poveže z komunika«* osnovnimi z matičnim narodom! . »Vsekakor želimo rešit’ P, r , blem magistralnih in nih cest. Ni ga ministra, »'J. bi hotel narediti čim več • problem so sredstva. Stdjj plač so narasli za več odstotkov, javna poraba je zmanjšala. Prednost dali najbolj kritičnim odsv»^ Južna različica avtocesta 10 dičica avtocc»-jU kot najprinie*^. »godbah z I i ’) i 1 J i I ( 1 < t J J t l t E š f S t ii d z d A fi p h » o ti a sl hi 1 sprejeta kot najprinic®^. v vseh pogodbah z unijo, toda ta odsek proti madžarski meji , p-morali zgraditi le z sredstvi.. .Preden je pn> po i -. gradnje Pyrnske avto^’’ 'h ■ mariborskem kanalu, je I -12 let,« je med drugim p®*^’ .1 H H '^1 ■3 minister Umek. BERNARDA B. 1 '■ [ 'e Tudi pri nas računalniški strokovnjaki Računalnik si vedno pot v naše vsakdanje delo^ je prišel minuli petek v ho**; jjr u J v BU ve Ir ali ‘TrkUaliZiAh llfl v Mjtravsluh Toplicab - na viter multimedie, ki s» ju P^^i* sudelavd zasebnih pudjetil CREATIC iz Murske Soliu% jT lahka spoznal, da imamo * nas dokaj sp^obne struk^ računalniška opremo mp. S RVAiim znaniein grame. S svojim znanjem 1“ .rP združil) besedilu, grafik«' . .. dju in ton ter pripraviti koristnih računalniških •”** j#* 'vj S’ % ^ii Irti, Ap- Sl ■C t s kut so bančno poslovanje * . kami, pouk o uUaidh v 4- * OŠ, prodaja neprenucO'"’ stii^ infomMcijc idr. Tisti, ki ga bo iz te zanimalo, bo lahko sam tek predvajanja (besedili’ tona) posameznih elei)icntj’'^jlir ■‘t; ( z ■<11. s ■.Milu/ |,rv*aujaxwj.rXii ■■ timedie. Temu pravijo v C''' škena jeziku interaktivna karija. Sicer pa se informa^:^ kazujejo tudi ,avtQniatsK‘^^>^ jih raiunalnik), in to je t i munikacija Kako pravzaprav /-'j to v praksi Je mogoče *: tj .Izlili n d ozari m'¥ tl r^i^T.hk' Lin, 1*^5 siti v avli na sedežu V' banke v Murski Soboti. . ..... _ ____. »».J , VUlinV T iriUlJRl . .-pr , mimoidoči z dotikom na izSkra informacije, ki ga (recimo devizni tečaji idr-l jpji* S tem so omenjeni stroK^^j . korak pred drugimi v Slove j o i,'”! IS? vestnik, 23, decembra 1993 ■* _i_-_______;_____________________________________________ 13 stran 5 I MB b ■■ ■ gospodarstvo Presežni delavci Kljub pozitivnim premikom še negativna gibanja v slovenskem gospodarstvu "pSeJa vlade z a-a' X 'a t, D- ' V o Soboška vlada Je dobila vednost infonnacijo trajnem pcenehaiyu po- !C k-10 n ili tin jii ju 3' lO F’ n 1- Ji r F treb pa delu dela delavcev v Pomurki Transport i« ^^urki Tfži^ije. Konec decembra tm tako brez tlela v slednji šest delov-tev In v Pomurki Transport devet. Predsednik dtu)^čine dražbe Milan Bratkovič Je podpisi ugo-lovitev, da za sedanje šte-rilo zaposlenih v Poinut-sld Transport v prihodi^e »e morejo zagotortti dela žaradl velike izgube pro-i tem razpravljal izvršni svet) je označil kot »zlo- k t I. ti S j 5 )■ [ J e t c ji o o o ll ( ''ktrierne klike«, ki jim hodijo pri trženju in poslovnih partnerjih, “ MH z ustrezno gospodarsko politiko, bi v prihodnjem letu lahko pričakovali gospodarsko rast, vendar je pri tem potrebna previdnost, da ne bi ogrozili notranje ali zunanje stabilnosti. Domače povpraševanje se Se naprej povečuje in je predvsem posledica realne rasti plač. njem plač dajemo namreč več _ , tudi za dajatve in pospešujemo začasnih podatkih za oktober javno porabo, s tem pa nepo- bil izvoz od primerljivega sredno trošimo produktivno lanskega manjši za 12,6 od- premoženje. Če se bodo seda- , stotka. uvoz pa se je zmanjSal nje težnje nadaljevale, bo taksno trošenje Se večje prihodnje leto, analitiki pa opozarjajo, da bo to trošenje predvsem na račun prihodnjih ge- viti dva osnutka zakonov, ki bosta razmejila dosedanje pristojnosti SDK-ja. Prvi zakon bo zakon o Agenciji republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, drugi pa zakon o računskem sodišču. Računsko sodišče bo začelo delo 1. 9. 1994. Po predlogu naj bi ga sestavljajo 9 članov, imenoval pa bi jih državni zbor na predlog predsednika republike. Člani naj bi bili pravni in ekonomski strokovnjaki, starejši od 40 let. Njihov mandat bi bil 9 let. Vsak član računskega sodišča bi bil pdgovoren za svoje področje. Pristojnosti sodišča bodo nadzor nad poslovanjem subjektov javnih financ v smislu, učinkovitosti, zakonitosti in namembnosti uporabe sredstev javnih financ. Pristojnost sodišča bo tudi nadzor nad pobiranjem javnih dajatev, ki se bo kazal v enakopravnosti vseh zavezancev v razmerju do državnih organov, ki skrbijo za pobiranje davkov. Sodišče bo preverjalo tudi porabo proračuna, delovanja ministrstev, gospodarstvo javnih zavodov ter skupnosti, raznih skladov, združenj in društev, ki poslujejo s sredstvi, pridobljenimi iz javnih prihodkov. Vsaj enkrat na leto pa se bo sodišče moralo lotiti državnega proračuna, delovanja Banke Slovenije, skladov, ki jih je ustanovila država, in dela zavoda za pokojninsko in invalidsko zavaro- za 4,8 odstotka. V pomurskem gospodarstvu so ti rezultati nekoliko ugodnejši, v nasprotju s slovenskimi pa dosegamo tudi presežek v menjavi s tujino, ki je predvsem posledica neracij. Zadnje razprave ob . . . ■ ■ proračunskega zmanjšanega uvoza. LUDVIK KOVAČ sprejemanju zdravstvene storitve Več iz lastnega žepa t Unskega februarja je bil sprejet zakon o Zdravstvenem va^tvu 'zavarovanju ki določa, kako sc moramo ali smo lahko zdrav-zavarovani. Zakon tudi predpisuje obseg pravic zdravsfve- e Ki riuritev, kijih imajo zavarovane osebe. , tev za zavarovance ugodnejši ■"JI V so tudi naStete skupine ter bolezni in stanja, ko Opravljene zdravstvene sto ' K v celoti plača zdravstvena od predlaganih. Ali se bodo zaradi tega povišale zavarovalne premije pro- jJ^^tovalnica z denarjem za 1. zdravstveno zavaro-'"'le. stovpljnega za varovanja? Zaradi povečevanja deleža sredstev za zdravstvo iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja je tudi pričakovati, da se bodo zniževali prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje. Proračunski memorandum tudi predvideva, da se bo delež bruto domačega proizvoda, na- ta Prav tako je tudi zakon-tloločeno, koliko mora za NajzahtevnejSe storitve, presaditev organov in zdravljenje na j ,,^'’^czne zdrav.sivene ston-Zavarovanec plačati sam iz , L^lrjCi ‘zHr; r i(| ‘ ^tv, ali se za ta del «tno zdravstveno zavaruje boške ah razliko v ceni slo- 'e zdravstvena za-I ((^^''atnica. ic ko je bil zdrav' zakon v pripravi in spre- K' L Tl. smo opozarjali, da predin prinaša, da se bo de-plačevanja storitev iz ob-zdravstvenega zavaro- za določene storitve in 'Uh.. . Ie^^,'tie zavarovancev zmanj-ter da se bo povečal drugi M, V' ' IL sj ga morajo bodisi sami zavarovanci sami ali se za ra- > . dodarno zavarovati. Za- *’ Zdravstvenem varstvu in i), .''Ovanju je namreč z.a letoš ^1 ''TuJIJUJC 11 CU i 11 JV kUiJ ^,/'o določal, kolikšen delež ^'■''stvene storitve sc phiča iz n koliko iz prosto- zavarovanja. za pri' ^Ji' leto pa so .sc o višini ali (j^^tju morali dogovoriti na ?''^iiii Zavoda za zdrav- zavarovanje. Clam ane iz vrst zavarovancev .f^edštavniki zavarovalnice i(j,"'®^ih ali razmerju niso naSli jezika, zato so ime- komisijo, ki je pripravila I ■I: Ml. 'arovance ugotlnejšo ra- Torej so novi deleži do- '■''linja zdravstvenih stori- Seja območnega odbora tekstilcev in usnjarjev Pomurja vanje. Zavoda za zdravstveno zaposlovanje in Repubii Skega zavoda za zaposlovanje. ' ' MARJAN HORVAT tujem so bili letos plačani iz obveznega zdravstvenega vama 99-, prihodnje leto naj bi bili 97-odstotno. Specialistične in bolnišnične storitve pri zdravljenju bolezni in storitve nadaljevanja bolnišničnega zdavljetija v zdraviliščih so bile letos plačane 9S-, prihodnje leto pa 93-odstotno. Stroški za nemedicinski (hotelski) del oskrbe v bolnišnici in zdravilišču pri nadaljeranju bolnišničnega zdravljenja se iz obveznega zavarovanja*'zmanjšajo s 95 na 90 odstotkov, To tte velja za poškodbe zunaj dela. Stroški za storitve osnovne zdravstvene dejavnosti, zdravljenje zob in ustnih bolezni, ortopedske in druge pripomočke osta-' nejo Se prihodnje leto plačani 85-odstotno. Tudi to ne velja za poškodbe zunaj dela. , Storitve v zvezi z zdravljenjem poSkodb zunaj dela so bde letos plačane 80-, prihodnje leto pa le 77-odstotno. r. - Vlivi . .... »<11 b-fl m Plačilo zdraviliškega zdravljenja, ki ut nadaljevanje bolniSnič- neca zdravljenja, se zmanjSa s bOiia 53 odstotkov. Prtsoevek zdravstvene zavarovalnice za zdravila z vmesne liste odrasle se zmanjša s 50 na 45 ter 'očesne pripomočke za odsttjtkov ter za zoboprotetične storitve za odrasle s 43 na 42 odstotkov. Zdravsivena zavarovalnica za- gotavlja, da se premije ne bodo zvišale, vsaj v začetku prihod- njega leta ne, m sicer zaradi presežnih sredstev. Zdrav- stvena zavarovalnica je namreč )d denarja, zbranega s prosto- Oti oemtijii, /-oif.i.vt,.' - r-------------- voljnim zavarovanjem, izplačala 7,4 milijarde tolarjev, do konca leta pa naj bi se zbralo 9,7 milijarde Zavod za zdrav-siveno zavarovanje ugotavlja, da bo ostalo 2,-3 milijarde tolarjev, ki jih bodo prenesli v novo obdobjč. menjen stveno Določen najni^i znesek Delavec ne hi smel prejemati nižje plače od sedanje, saj hi morala .splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo natančno opredeliti naj nižji znesek, ne pa najvišjega, kot se pogosto dogaja v praksi. Tt> je ena najpomembnejših ugotovitev s seje območnega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjar-skopredelovalne industrije Pomurja, ki je bila v Murski Soboti. Predstavniki svobodnih sindikatov v podjetjih soho.ške in radgonske i Mure, turniške Planike, Ijutomer-skega MTr-ja tn Beltinke so dokaj : kritično obravnavati vrsto dokumentov, ki neposredno posegajo v položaj delavcev, V razpravi, v kateri je sodeloval tudi predsednik pomurskih svobodnih sindikatov Janez Kovač, so najprej govorili o osnutku panožne kolektivne pogodbe za tekstilno industrijo. Žal 50 ugotovili, da so pogajanja o njenih določilih trenutno zastala,'pri čemer Gospodarska zbornica Slovenije sploh ni odgovorila na nekatera vprašanja sindikatov. Čeprav so pogajanja zastala, pričakujejo, da se bo pogajalska Skupina kmalu vendarle sestala, dobro pa se zavedajo, da bode poslej pogajanja z delodajalci j mnogo trša. Vsi skupaj pa z veliko nest rpn osi jo čakajo na izid poga- obvezno zdrav- janj med vlado, sindikati in gospo- za obvezno zdrav- darsko zbornico Po mnenju po- zavarovanjc, zmanjšal murskih tekstilcev in usnjarjev je z letošnjih 7,9 odstotka na 7.1 odstotka leta 96. Tako bi morali že letos delež iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zmanjSati za dva odstotka. Izračuni in predvidevanja zdravstvene zavarovalnice seveda temeljijo na predvidevanju. da se število prostovoljno zavarovanih oseb ne bo zmanjšalo in da bo obseg storitev im ravni letošnjega. MA.rDA HORVAT tak sporazum nujen, vendar ne na škudo zaposlenih. Kot so omenili, so v socialnem sporazumu Še vedno nekatera določila, nesprejemljiva za sindikate. Zato upajo, da bo prišlo med pogajalskimi partnerji do kompromisa. Sicer pa so se zavzeli za jasne cilje sindikatov, ki ne sijiejo preveč popuščati nasprotni strani. Izrecno pa so poudarili, da socialni sporazum ne more nado-me.stiii zakona o kolektivni pogodbi, ker bi bilo to v nasprotju z Željami delavcev. MILAN JEkŠE Tožba delavcev in delničarjev d.d. Ljubljanski sejem Proti Radgonskemu sejmu Med gradivom za sejo gornje radgonske skupščine smo našli tudi zanimivo gradivo o tožbi delavcev in delničaijev Ljubljanskega sejma novoustanovljene delniške družbe Radgonski sejem. Ljubljanski sejem hoče s tožbo in pomočjo odvetnikov preprečiti vpis družbe v sodni register. Iz tega lahko sklepamo, da se pravzaprav bojijo družbe, ki je ustanovljena na osnovi lastniških deležev (največji delež lastnine imajo družba Gospodarsko razstavišče, ki se bo Se lastninila, občina Gornja Radgona oziroma sklad ter okrog 20 podjetij in obrtnikov, ki so vsa minula leta vlagali razvoj razstavnih prostorov). Tožniki navajajo nekaj zanimivih razlogov za svojo tožbo: Gospodarsko razstavišče se mora Se lastninsko preoblikovati, sicer pa je kot soustanovitelj Radgonskega sejma nezakonito, ker nima soglasja Agencije za prestrukturiranje; ustanovitev družbe Radgonski sejem, d.d., Je, kot navaja Ljubljanski sejem, d.d., v svoji tožbi, rezultat političnih bojev v občini Gornja Radgona, katerih namen Je eliminirati Ljubljanski sejem, d.d., in njegovo družbo Pomurski sejem, d.d., sama družba pa je lahko eksponent različnih zasebnih in strankar- v skih interesov (čigavo mnenje je to?), uresničitvi katerih se je večina ustanoviteljev priključila, ne da bi se zavedala pravega ozadja; propad družbe Pomurski sejem kot posledica nezakonhe (kar ,Še ni dokazano) ustanovitve družbe Radgonski sejem bi zmanjšal premoženje družbe Ljubljanski sejem, d.d. O vsej zadevi bodo svoje povedali tudi člani upravnega odbora družbe Radgonski sejem, ki ga je septembra letos uradno registriralo temeljno sodišče v Murski Soboti. Pričakovali bi, da bodo tožbo vložili zaposleni v novi delniški družbi Pomurski sejem (Janez Erjavec, Mateja Jaklič, Albina Horvat, Zlatko Mir in drugi), ki so pravzaprav najbolj »ogroženi«. Tožbo so vložili tisti, ki jmajo največ delnic in ki se zelo bojijo, da v prihodnje ne hi več dobivali vsega sejemskega dobička iz Gornje Radgone. Končno pa: lahko verjamemo sodnikom, da bodo objektivno razsodili, kdo ima prav in kdo nc! Delno držijo tudi obtožbe o političnih igrah v občini, saj si med sabo dopisujeta le direktor Ljubljanskega sejma Borut Jerše in predsednik občine Gornja Radgona Alojz Vogrinčič, medtem ko je izvršni svet povezan z Radgonskim sejmom. Tako je g Jeršc pred kratkim poslal g. Vogrinčiču pismo, s katerim mu zagotavlj... da bo Ljubljanski sejem pripravljen nakazati 7 odstotkov od pobranih vstopnin na radgonskih sejmih v letu 1993 takoj, ko tm občina sprejela ustrezen sklep kot p ravno v el javno podlago za sklenitev pogodbe o nakupu delnic Pomurskega sejmu. Letos so v ‘ “ . ... , Gornji Radgoni orea- mzirali tn sejme. S sejmom POMLAD so zbrali z vstopnino 873.300 tolarjev, s sejmo GRADBENIŠTVO 4,994 600 tolaricv m s KMFTHSKO- ŽIVILSKIM SEJMOM 35.95O,2(X1 tolarjev EBP vestnik, 23. decembra 19^ ' stran 6 I sociala, šolstvo, zdravstvo Ve Zasebno in javno zdravstvo na skupnem prostoru Pomalem je že vse leto med zasebnim in javnim osnovnim zdravstvom razprava, katero ima še vedno ugodnejši položaj, kateremu se priznava več in kateremu manj, kdo je torej v privilegiranem položaju pri zdravstveni zavarovalnici tudi pri plačilu in pogojih. Zato javno opozorilo Združenja zdravstvenih zavodov oziroma odbora za osnovno zdravstveno dejavnost skorajda ne preseneča, prav tako ne javni odziv na sporočilo zdravnikov, ki delajo v zasebni dejavnosti. Javno oglašanje v tem času je razumljivo toliko bolj, ker vemo, da na občinskih vladnih sestankih začenjajo razpravljati o mreži osnovnega zdravstva v občinah, ko se izteka leto in se bodo začele sestavljati nove pogodbe med javnim m zasebnim zdravstvom ter zavarovalnico o plačevanju storitev. Ne kaže tehtati, koliko očitkov je povsem neupravičenih tako žene kot druge strani, nekaj pa je gotovo, in sicer da odnos, razmerje med zasebnim in javnim zdravstvom, sploh ni dogovorjen ali s predpisi podrobneje vzpostavljen. Tudi na našem koncu smo slišali izjavo zdravstvenega ministra, da bodo zasebnemu zdravstvu postopoma odpirali vrata, predvsem zato, da javno zdravstvo ne bi doživelo šoka. Torej naj bi šlo za postopnost procesa in uvajanja zasebništva v zdravstvu. Ce je tako (v Sloveniji imamo vsega skupaj le trideset zasebnih zdravnikov), bi se prav zaradi postopnosti pri uvajanju zasebništva na pristojnih inštitucijah, pa tudi ministrstvu, lahko dogovorili za novo povsem jasno razmerje. Gre torej za dve stvari, prva je. da povemo, koliko prostora smo v družbi pripravljeni odstopiti zasebnemu zdravstvu in kje bo meja, drugo pa je, koliko sta tako javno kot zasebno zdravstvo dolžna med seboj sodelovati, se dopolnjevati m biti uglašena za skupen cilj in namen. Sam razmejitveni ali omejitveni prag v tem času m toliko pomemben, saj so vendar, če ne formalne pa številne neformalne ovire in pomisleki, da zdravniki ne gredo hitreje med zasebnike. Pomembno pa je določiti stopno sodelovanja med zasebnim in javnim, obnašanja na istem ali skupnem prostoru. Do katere mere sta si lahko konkurenta in kdaj to več ne moreta biti, pa tudi kako bo to pričakovano ali določeno sodelovanje finančno rešeno oz, ovredno-steno v zavarovalniških pogodbah. Občinski izvršni sveti razpravljajo v tem času na pobudo zdravniške zbornice o osnovni zdravstveni mreži in prva dilema, ki se postavlja, je, ali smejo zasebnike, če imajo občinsko koncesijo, upoštevati in šteti pri vzpostavljanju mreže osnovnega zdravstva. Če ga vključijo, ali je potem dolžan opravljati dejavnost za toliko bolnikov, kot določajo standardi in normativi za javno zdravstveno dejavnost? Ali lahko »vzamejo« v mrežo in upoštevajo tudi zasebnika, ki nima koncesije in dela za samoplačnike? Ali bo zasebnik skrbel za zdravstveno varstvo svojih bolnikov štiriindvajset ur ali le v času delovnika, potem pa bo skrb zanje prevzela dežurna služba zdravstvenega zavoda? Ali bo javno zdravstvo dolžno zagotavljati zdravstveno varstvo bolnikom zasebnika, ko bo le-la odsoten? Odgovori na ta vprašanja so namreč na sejah občinskih vlad lahko le po lastni presoji ter od občine do občine drugačni. in zakaj je pomebno, ali bo zasebnik upoštevan v mreži ali ne? S tem se takoj načne vprašanje sodelovanja, tudi vzajemnega delovanja med zasebnim in javnim. Četrti člen pravilnika o zasebni zdravniški dejavnosti, ki ga je pred letom izdala Zdravniška zbornica, določa txlnos med zdravstvenim zavodom in drugimi zdravniki ter zasebnikom, vendar dokaj skromno in načelno, Jasno je, da se zasebni zdravnik mora dogovoriti za izvajanje dežurne službe, če to terja narava dela. Prav tako se mora dogovoriti za nadomeščanje med odsotnostjo ter z ustreznim sodelovanjem bolnikom zagotoviti tudi laboratorijske in druge diagnostične preiskave. Kaj več ni predpisano, torej je sodelovanje odvisno od dogovarjanja med stranema. Ta pa se lahko razteza od zelo dobre pripravljenosti za sodelovanje do tja, ko se ne morejo dogovoriti o ničemer. MAJDA HORVAT Delovno-varstveni center v Murski Soboti potrebuje primerne prostore 0. Kot pismo dedku Mrazu, | ki izpolni želje Lahko je potrkati, vendar teqe vstopiti, še posebno tam, kjer kaj bo o njih pisalo v časopisu, teži misel, ^i bodo sprejeli obisk in s kakšno pravico vstopam Iz vprašanja sem lahko zaznala v njihov svet dela in življenja, ki ima svoj ustaljeni, varni ritem, negotovost, morda nezaupanje Ker si nisem dovolila tega, da bi kar tako vstopila v njihove prostore, sem jih povprašala, ali smem naprej. Z vprašanjem sem vame, Kaj le bo pisalo o njih? »Zapisala bom tisto, kar bo- jih presenetila, saj, kot mi je pojasnila Angela Lang-Benko, ste želeli. Morda to, kaj delate, tovarišica mladih v delovno-varstvenem centru v Murski Soboti, jih tega običajno nihče ne sprašuje. Vsem, ki se jim ne zdi samoumevno, da bi upoštevali voljo in željo teh mladih, pa četudi gre zgolj za prihod v njihove prostore, ne morem verjeti, da vedo in priznavajo, da tudi tem ndadim v vzgojno-varstvenem centru pripadajo najosnovnejše pravice medsebojnega ravnanja in obnašanja ljudi, Njihova drugačnost tu ničesar ne spremeni, še manj pa more biti opravičilo vsem, ki se tega ne zavedajo pri svojem ravnanju in odnosu. Naj ob vrsticah o odnosu in ravnanju dodam pa vaše želje.* »Ja, Mrazu?« kot pismo dedku »Ali Miklavžu, samo da je Miklavž že mimo.« »To Je samo še za majhne otroke,« Sama pa sem vendar pripomnila k šaljivemu pogovoru, da se, čeprav sem že velika, razve- tudi to, da jih zaradi drugačnosti, ki pa ni bolezen, zavarovalnice selim darila, saj ima svoj čar, še ne želijo ali nočejo nezgodno zavarovati. Pred kratkim so sicer posebno, ko ga je treba odviti, dobili odgovor zavarovalniške hiše, ki pa je v soboški občini krajši »Če iz tega, kar boste pisali, čas, da jih bodo zavarovali, vendar »poskusno« za leto dni. »1 I r I •» iP Torej, vstopila sena v njihove prostore, ki pa to sploh niso. Pravzaprav v desetih letih njihovega dela, prej pod imenom delavnice pod posebnimi pogoji, sedaj delovno-varstveni center, svoje lastne strehe nad glavo nikoli niso imeli. Varovanci v prvem prostoru so bili zaposleni z zlaganjem prevlek za vzglavnike in se pri delu, pa Otroško varstvo r občini Ljutomer in pedagoško vodenje vrtcev v Pomurju Različni modeli vodenja Pedagoško vodenje otroških vrtcev je na videz manj pomembno vprašanje, kljub vsemu pa se je treba vprašati, kako je pravzaprav organizarno in ali je tako dobro. V Pomuiju so to uredili dokaj različno. V občini Lendava so vsi vrtci združeni v skupen Vzgojno-izobraŽevalni zavod Lendava. Gre torej za takšno organiziranost, ki je popolnoma ločena od osnovnih šol tako organizacijsko kot glede pedagoškega vodenja (2 vzgojiteljici). Podobno je v občini Gornja Radgona, kjer pa delujeta dva samostojna vzgojno-izobraževal na zavoda - v Gornji Radgoni (za vrtce v Apačah. Stogovcih, Spodnji Ščavnici, Gornji Radgoni in ČreŠnjevcih) ter v Radencih (za vrtce na Kapeli, v Radencih, Negovi, Vidmu in na Kapelskem Vrhu). V občini Murska Sobota so povezani v skupen zavod vrtci v občinskem središču (7), drugi pa delujejo kot enote osnovnih Šol. .Nastavljeni’ pa so 4 pedagoški vodje, in sicer po eden za vrtca Štefana Kovača in Talanyjeva, poseben vodja je za vrtce Bakovci, Martjanci. Krog, Bakovci, Beltinci (sedež pedagoške službe). Lipovci. Gančani, Melinci, Dokležovje in v bolnici ter eden še posebej za enote vrtcev, ki so organizacijsko povezani z osnovnimi šolami (sedež ped. vodje je v M. Soboti). V občini Ljutomer deluje kot samostojen zavod Vrtec Ljutomer z enoto v Gresovščaku, preostalih 8 vrtcev pa so enote osnovnih šol, imajo pa skupnega pedagoškega vodjo s sedežem v Veržeju. V ljutomerski občini med drugim ugotavljajo, da se število vpisanih otrok v vrtce kljub ekonomskim cenam v zadnjem času ni zmanjšalo. Zaradi uvedbe skrajšanih programov pri Mali Nedelji se je celo povečalo od 683 na 722 otrok. Skoraj polovica (303) je vključenih v javni zavod Vrtec Ljutomer Njegova ravnateljica M.ARIJA PUŠENJAK med drugim ugotavlja, da otrokova pobuda, njegova lastna aktivnost in ustvarjalnost postajajo Čedalje pomembnejši elementi predšolske vzgoje. In temu podrejajo tudi vsebino vzgojnega procesa, V neposredno delo z otroki vključujejo tudi starše in druge zunanje sodelavce, obiskujejo razne ustanove, urejajo posebne kotičke, imajo dodatne programe (plavalni tečaj, plesni vrtec, glasbeni vrtec, tuji jezik idr,) pripravljajo javne prireditve in vanje vključujejo tudi otroke, ki niso vpisani v vrtec (teden otrqjta idr.). Vzgojiteljice pa uvajajo tudi vedno več projektnega dela. Vrtec v Ljutomeru presega osnovne normative in standarde, saj bi potrebovali okrog 160 kvadratnih metrov dodatnih prostorov. Le-ti se jim obetajo v stavbi, kjer je stara lekarna in kjer se sedaj na 150 kavdratnih merih stiska 72 otrok. Tudi BERNARDA FRAS, pedagoški vodja preostalih vrtcev oziroma organizacijskih enot pri osnovnih šolah v Križevcih, Stročji vasi. Veržeju, Cezanjevcih, na Cvenu. Razkrižju in pri Mali Nedelji, ugotavlja, daje zanje največji izziv ustvarjalnost otrok. Poskušajo razvijati takšen model vzgojnega dela, ki daje otrokom od 1. leta starosti do vstopa v šolo najboljše možnosti za maksimalen razvoj vsakega posameznika. Zato so tudi ti vrtci naravnani razvojno, humanistično, ustvarjalno in procesno ter so odprti za sodelovanje in vključevanje v okolje, kjer delujejo. V zadnjem času posvečajo posebno pozornost tudi dodatnemu izobraževanju vzgojiteljic. Težko je izreči končno sodbo, ali je ločeno (razdrobljeno) pedagoško vodenje vrtcev dobra rešitev ali bi ga kazalo urediti drugače, recimo podobno, kot je v lendavski občini. To oceno bi pravzaprav moraha dati stroka, toda le-ta je včasih nemočna pred političnimi odločitvami in ozkimi interesi posameznih krogov, ki o tem odločajo. JOŽE GRAJ & nico pa lastne sanitarije, prostor, kjer bi si lahko skuh® čaj. Skladišče pa telovadni®' da se ne bi več prerivali iti krt' gali, ko telovadimo. Tudi svof p ta I h klopce. Dvorišče, ko bi j’ .....Želijo si torej svoje pr'’’ store. Boljše in lepše, kot J® i,^ imajo sedaj, sploh pa takšne,B jj|^ ven.« bi bili samo zanje. Sedaj namreč v prostorih podjetp Solidarnost in z zaposlenim' morajo deliti tako jedilni®’ hodnik pa tudi sanitarije ij dvorišče. Želijo si dom, ki b V Sl *edj ), 1X1111 isk eti , z dvori širil' v pa luuiua JV a kakšnim kom, da bi si lahko posat® R hiši"’ Ml bil samo njihov pa morda Se s z rože, »Ko smo bili v Cvetkovi, smo imeli vrti^t'*' teni, P 4 N Po zakonu o družbeni varstvu duševno in telesaj? prizadetih imajo iavali“' v delovno-varstvenih e®®" W t tem bo kaj, potem smo za to. da napišete,« je pogovor o darilih prekinilo dekle iz skupine. S svojim pričakovanjem me je presenetila, še bolj pa spravila v zadrego, kajti prav ničesar jim nisem mogla obljubiti. Le to lahko naredim ali prispevam k izpolnitvi vaših želja, da jih zapišem, in morda jih bodo prebrali tudi tisti, ki kakorkoli lahko prispevajo k temu, da se vam bodo uresničile, sem jim trih status invalida in ( Ir 1 I f 4 odgovorila. In s tem odgovo- rom so bili zadovoljni ter mi povedali želje, da jih lahko zapišem. »Radi bi imeli svojo jedil- tovtjeno socialno varnost dobivajo od osenujajstaž® leta nadomestilo. J Za svoje izdelke ne pl*' Čujejo prometnega davk*> kajti zakon pravi, da so i^- deJki,.ustvarjeni v učnih lavnicah v sklopu rehabi^i tacije invalidov, oprtišč«'" : plašla prometnega davk*; L vendar se morajo ptod^ 'Ud ka II Č liti, s t tudi pogovoru niso dali kaj preveč motiti. Nasproti V drugem prostoru pa so reklamne obeske opremljali z vrvicami. Tudi sama sem se preskusila v privezovanju, vendar mi ni šlo ravno od rok, čeprav mi je bil sogovornik pripravljen natačno opisati , kako je treba vrico zategniti in narediti vozel. V svoji odkritosti pa seveda niso kaj preveč čakali z vprašanjem, zakaj sem sploh prišla k njim in tam, kjer so narejeni. i Pl hzl ■ hd iKi 'i^ii N P Tam smo imeli res lepo- h inf" »Naša dolžnost v varstveno-deiovnem centru je, da vodimo in orgaaizirarno delo ter varstvo zmerno in težje duševno prizadetih. Vključenih imamo petnajst invalidov, ki jih poleg zmerne in težje motenosti spremljajo Se dodatne motnje, epilepsije, nevroze, kombinirana motenost. Delovnik zapolnjujemo s kooperantskimi deli, lepljenjem in vezanjem etiket, enostavnimi deli, ki jih zmorejo. Ko nam teh del zmanjka, se lotimo lastnega programa. Izdelujemo okrasne vzglavnike, okrasni nakit in ob priložnostih na primer novoletne vizitke, pustne maske, oblačila in drugo. Dohodek, ki ga tako ustvarimo, v celoti razdelimo za nagrade. Življenje pa ne slom le na delu, ampak tudi organizaciji prostega časa. Igramo sc razne igre, hodimo na sprehode, sploh jih želimo vključiti v normalno Življenje. Organiziramo kulturna in športna srečanja.*Z društvom za šport in rekreacijo organiziramo keglanje, čez leto pa treniramo tek in skok v daljavo. Udeležujemo se tudi olimpijskih iger koroSko-Stajerske regije, ki jih vsako leto pripravljamo v drugem kraju. Poleti smo se udeležili tudi raziskovalnega tabora na Svetinjah, kjer smo se srečali tudi z varovanci preostalih centrov. Vsako leto pa pripravimo tudi srečanje z varovanci pomurskih centrov. « (Angela Benko-Lang) »Tačas ne moremo vključiti v varstvo nobenega invalida več, niti Siriti programov, zato Čutimo veliko potrebo po novih prostorih. Rešitev naj bi bila Se vedno v rokah občine, zato bomo poskušali vplivati na občino in pristojno ministrstvo, da nam pomagata pri uresničitvi naše želje. Ministrstvo za socialne zadeve bo zagotovilo denar, vendar Se ni rečeno, kdo bo ta denar dobil in kdaj, V našem društvu pa predlagamo, da bi za nas bili primerni prostori nekdanjega ušesnega oddelka. Od leta so namreč delovno-varstveni centri javna služba socialnega varstva in jih financira republika. Čutimo potrebo, da bi invalidom, ki nimajo možnosti živeti pri svojih družinah, ponudili celodnevno varstvo. Imamo že tudi invalide, ki ne sprejemajo .skupinskega deta, in bi jim bilo potrebno pomagati na domu .ter ponuditi primemo delo. Delovno-varstveni centri bi lahko izvajali glede na potrebe invalidov programe celodnevnega varstva z elementi bivalnih skupnosti, mobilno službo, samo varstvo invalidov ter kot sedaj delovno-varstveni program.«(An=>;la Lang-Benkij in Darinka Zelko) j: smo pa smo priSli sem videli! Ja, na slabSe smo P^' Sli,« Takratne razmere in ''P’,, Sanje financiranje njihc^^t^ dela, takrat še z občine, j*' - namreč tj hi Pa JU '1'11 Krat še t. občine, l*^ j |^, pripeljalo do hot rsc^lili ir tncini nTIfTI^' so se preselili v manj prim^j- in pretesne prostore staf^ , , aj rurgije, ki jih je s pomoČjf^P^ % rurgijc, H.I jiti j c s puiiiuM > kojninskega in zavoda za slovanje kupilo podjetje -darnost. Petnajst mladiU prihajajo v delovno-varsl'*^^) center, ima za delo in prosi' na voljo dva nekoliko prostora ter Se prostor"N nekdaj najbrž kopalnico. W si lahko skuhajo čaj in namenjen tudi tovarišR*^,-Z varovanci delita delo h* Ijenje, pa tudi prostorske iii>*' sko defektologinji Benko-Lang in Darinka ,, V tem prednovoletne^' J •■ti 'P ' o ' o - sl n *th 1. 3. 1 }. I S, prazničnem Času pa je tj*® nanesel tudi na prazno’j^. na zanje predrage vstopn'^^ tt? praznovanja, ki si jih ne rejo privoščiti, in se tako, da smo ugotavljali,^|{ \ tako, da smo ugotavljali, « do avtornobila lahko Če bi zadeli rta novolč* 3x3. Kar dvanajst se jih reč vsak dan vozi z avtobu^^ Kaj avto, ko bi bilo vsaj deset tisočakov! »KaJ' kupila?« »Uhane,« Ih Sl >1 pila?« »Uhane,« K Mogoče pa bo prav ta b nagrada za delo tolikšna dovolj za uhane. Od tudi do deset tisočakov 1%. zaslužijo, če seveda imajo jf če so pri delu vzirajh’ spretni, torej če dobro ■^udi njihovi izdelki ati hihkn nrndnin li* ic ■ lahko prodaja le, če je ■aI kakovostno. .* MAJDA n*, V 13 !!gstnik,23. decembra 1993 stran 7 p ali. fr. fr i’ 5li fr iib kmetijska panorama 1. januarja dodatni davek na cigarete^ od 1. marca pa še na alkohol Udarec po pridelovalcih Potrebe države so velike, državna blagajna pa premalo polna, bi jih v celoti zadovoljila. Vlada zalo išče različne vire, kako polnili nenasilno proračunsko vrečo. V proračunu za prihodnje ’*(* namreč manjka 53 milijard tolarjev, zalo je vlada predložila l^^ncem v sprejem po hitrem postopku zakona o dodatnem ****včenju alkoholnih pijač in cigaret. S lemi dodatnimi davki ali imenovanimi trošarinami naj bi zapolnili luknjo v državnem I'" 'Ih. v-- “ ),i pifscunu, ki soli^ D ; ni so ga sprva želeli napolniti z davkom na avtomo- vendar ta ni bil sprejel. I k'sak nov davek povzroči se-^3 veliko razburjenja med ti- tl ki jih prizadene, praksa il IN kaže, da je veliko lažje spre- bi ‘hi povijanje že uvedenih dav- J F®'’ kot uvesti nove. Da bo i( ^dba davka na avtomobile tli jtopadla, je bilo pričakovati. poslanci vozijo L pwobili, sicer pa je tudi' L ^vočasno z av- sicer pa je tudi vlada spoznala. da F, Ptedlogom ne bi uspela. Mavkom na alkohol in ciga-pf je drugače, konec koncev r teh izdelkih ne gre za pov-u paC pa le za ječanje obstoječih, vendar N drugačen način. Kljub temu pPrava o novih zakonih Lprlamentu ni minila brez po-,'?iekov o tem, kako in .kakšni višini obdavčiti alko-in cigarete. 9^ je bilo skorajda pričako-da pri dodatnem davku na ^S^tete ne bo večjih zapletov. o tem. I ut; VCCJIll fi gre konec koncev za Skod- 'o razvado, so bila že v jav- nosti različna mnenja o tem. ali sploh uvesti Se dodatni davek na alkohol. Pomisleki so bili zlasti pri vinu, saj sc bo dodatni davek poznal pri končni ceni, ki jo bo moral plačati kupec, prizadet pa bo tudi pridelovalec, Po predlogu, ki so ga pripravili v finančnem ministrstvu. naj bi znašal dodatni davek za vino 36 tolarjev pri litru, za pivo 20 tolarjev in za žgane pijače okoli 300 tolarjev. Kaj je vodilo finančno ministrstvo, da je pripravilo takšen predlog, je seveda vprašanje. Je z novimi davki želelo zgolj odpravili primanjkljaj v državnem proračunu ali je s tem začelo boj proti alkoholizmu in kajenju? Verjetno bo prej držalo prvo, saj 50 poti in načini za dosego drugega cilja drugačni. Po dokaj živahni razpravi je bil predlog za uvedbo obeh davkov sprejet, vendar s to razliko, da so poslanci predlagani davek za vino znižali s 36 na 9 tolarjev za liter. Dodatni davek na cigarete bo začel veljati 1. januarja, na alkohol pa 1. marca. In kaj na vse to pravijo vinogradniki? Trdijo, da bo zakon udaril predvsem po njih, očitajo pa ministru za kmetijstvo, ki da je bil pri predlogu vlade premalo odločen. Razmere v slovenskem vinogradništvu že zdaj niso rožnate, dodatni davek pa bo navsezadnje spet zgorel na pridelovalcih, saj se trgovina svojemu delu zaslužka gotovo ne bo odrekla. Vinogradništvo je pomemben vir dohodka za skoraj 30 tisoč slovenskih družin, tisti, ki so vino že doslej prodajali po pravi poti, pa so davek že tako ali tako plačevali. Promet z vinom je bil že zdaj obdavčen z 10 odstotki, to po mnenju pridelovalcev vin tudi ni povsem pošteno, saj so tisti, ki pridelujejo kakovostna in dražja vina, morali plačevati več. Zdaj sprejet davek ali tako imenovana trošarina bo enako prizadela vse, je pa dejstvo, da se bodo mnogi spretno izognili tudi tem dajatvam. V Radgonskih goricah pravijo, da jim bo nov davek letno pobral 25 milijonov tolarjev, ta izpad pa bodo morali nekako nadomestiti. Ne nazadnje bodo posledice nosili tudi pridelovalci, saj bodo morale biti odkupne cene grozdja take, da se bo račun na koncu izšel. Tudi za Ljutomersko klet je novi davek dodatno breme, saj bo vplival na končno prodajno ceno in bodo zato pritiski na znižanje cen pri njih. To da je poslancem uspelo znižati davek na vino s 36 na 9 tolarjev, je sicer uspeh, saj bi bil prvotni predlog nož v hrbet pridelovalcem vina, so pa kletarji mnenja, da bi se tudi brez tega davku dalo napolniti državno blagajno. Dejstvo namreč je, da promet z vinom poteka Se vedno po najrazličnejših poteh, in če bi državi uspelo izterjati vse davke, ta dodatni davek gotovo ne bi bil potreben. Kakšne bodo resnične posledice novih zakonov, bo seveda pokazal čas, namigovanja pa so lahko različna. To, da se uživanje alkoholnih pijač zaradi tega ne bo bistveno zmanjšalo, je skorajda gotovo, tako kot je gotovo tudi to, da se bo z njim še povečalo število tistih, ki se bodo hoteli izogniti plačilu tega davka. Država bo torej morala v prihodnje ukrepati drugače in bolj premišljeno. LUDVIK KOVAČ l?ri emonstracijski poskusi , kmetijski svetovalni za Pomurje imamo v ok- rednega programa dela ividen« tudi uvajanje raz- čimbolj približali, smo v letošnjem letu na področju celotnega Pomuija zasnovali veliko P* luikazov in poskusov. Na-rb* uvajanja teh nalog je pre-žiianslvenih in raziskoval- demonstracijskih poskusov: Jesenska setev V Pomuiju v Pomuiju se ukvaijamo s pridelovanjein različnih puljščin na okrog 53.00ftlu njivs^ površia. Kakšna je sestava kmetijske zemlje v Pomurju,.je razvidno iz naslednje slike. Slika 1: Struktura kmetijske zemlje v Pomuiju leta 1991 GOZDOVI (28.7%) . .--^= SADOVNJAKI (3.7%) NEflOOOVUNO pašniki (1.5%) -■ TRAVNIKI (18.0%) ■ NJtve (38.9%) ■■ VINOGftADI (ao%) Med pornembnimi poljščinami so koruza, krompir in sladkorna piesa kot okopa vi ne ter pšenica, ječmen in rž kot ozimna žita. Druge poljščine pridelujemo na manjših, vendar prav tako pomembnih površinah. Sestavo pridelave prikazuje naslednja slika. Slika 2: Struktura pridelave poljščin na njivskih površinah v Pomurju leta 1991 SLADKORNA PESA (4,0%) ■ , KUMNE KORENOVKE (0,0%) KRMNA ŽITA (4.2%)-^ Ujjp) KRuŽna ZTTA (32.0%} ■ krmne KOSEVINE KROMPIR (0.0%) ' KOnUZA (48 9%) ■ VRTNINE (0,5%) Vidimo, da ozimna žita zavzemajo pomemben del kolobarja, in sicer okrog 35%. Iz leta v leto so opazne manjše ^remembe I navzgor ati navzdol, vendar le za kakšen odstotek. Večje spre-I menabe v kolobarju so opazne le pri desetlelnih primerjavah. 'l V tem prispevku, kr je namenjen pregledu uspešno opravljene jesenske setve, bi rad opozoril na nekatere značilnosti, ki so se pokazaJe ob analizi zbranih podatkov za Pomurje. 1. Podnebne razmere za setev ozimin v Pomurju je od zadnjih dni avgusta, ko se je končalo dolgo- j' trajno sušno obdobje, pa do 20. septembra padlo približno 70 litrov dežja na kvadialni meter, to je blizu povprečja za ta čas. ' Glede na dolgotrajno poletno pomanjkanje je bila tolikšna količina [ padavin še vedno premalo za normalno vlažnost tal, ki je za želje na ob setvi ozimnih posevkov. Ob tej vlažnosti in dejstvu, da je bila --- J- dosežkov prek kmetijskih ^hvakev ^tov, . I3vaiani4. neposredno do kakršnih koli no- - Široko praks« mora bili dušeno za okolje, tebno- trg itd. Da bi se temu sorfnih, giuijiinih, škropilnih itd. Izvedeni so bili s pomočjo in z velikim razumevanjem kmetov in svetovalcev, saj vsako tako delo zahteva precej potrpežljivosti in natančnega dela. Organiziranih je bilo precej r^ledov ter poskusov za strokovnjake in kmete z določe- nega območja. Glede na to, da so bili vsi poskusi tako ali drugače ovrednoteni, smo se skupaj z VESTNIKOM odločili, da jih predstavimo vsem zainteresiranim, ki niso imeli možnosti, udeležili se terenskih ogledov. Vsak opis predstavlja celoto in tako jih bomo objavljali po tematskih področjih in glede na razpoložljiv prostor v kmetijski panorami. Opozoriti moram, da ne gre za preizkušanja, vseeno pa smo mne- nja, da rezultati lahko rabijo za orientacijo v širši proizvodnji. V številkah VESTNIKA bodo tako predstavljena naslednja tematska področja: po- Ijedcistvo, travništvo, vino- gradništvo, zelenjadarstvu in še kaj. DRAGO LEGEN, dipl. inž. agr. Kmetijska svetovalna služba pri ŽVZ-ju za Pomurje M. Sobota [J ^Jskus z različnimi sortami krompiija ?SI|; do nedavnega pridelovali le nekaj sort krompirja, in to " '"■ nedavnega priuciovaii ic iien.«j r.ui, r Ifp ' soni igor in vesno ter tuje desiree. jaerlo in resy. ? P k virusa PTRND (prslanasta nekroza krompirjevih gomoljev), jf je Ufa nekdaj vodilna sorta igor silno občutljiva, je poslal J LI, h izbor sorte zahtevnejši. « namenom, da se kmetovalcem in drugim pobliže predstavijo . “ So že v proizvodnji, in sorte, ki prihajajo. Je bil nastavljen ta IT L. nsiintim nredvsem luiih sorl scm izbral sorte, ki bi o svojih ne! izbor sorte zahtevnejši. kdaj vodilna sorta igor silno občutljiva, je postal tr r U * ji miiaSkia predvsem tujih sort sem izbral sorte. Ki Di o svojin t ^i** lahko nadomestile zgoraj navedene občutljive sorte (predvsem p” Ih Vesno), ' pr^*^** hpošteval predvsem naslednje kriterije: ' bolezni ' „ mehanske poškodbe , 'IbdiSčenje ^^hien uporabe (pojavljajo se specialne sorte za pomfrit, čips, itd.) ki so bile v poskusu: » 1 rvr- I t^*^tSIREE - srednje pozna sorta z rdečo kožico in svetlo rumenim O' ,1. sorta, s svellorumcno ~ srednje zgodnja do srednje pozna sorta, s svellorumcno "kt ^^fbenim mesom. Edina .sorta, odporna proti virusom PTRND. pozna sorta s svetlo rumeno kožico in belim S 1. 3 . Zeto odporna proti suši. il večina pridelkov zaradi suše pospravljena z njiv prej kot v normaI- nih letinah, so bile razmere za pravočasno pripravo tal ugodne. V zadnjih desetih dneh septembia je setev ozimin že potekala, razen prekinitve za dan alt dva zaradi dežja. V lem času smo dobili še dodatnih 65 litrov dežja na kvadratni meter. V začetku oktobra je bila setev v Pomurju na vrhuncu, to pa ne il bi mogli reči za preostali del Slovenije, kjer je bila zaradi obilnega 1 deževja setev za nekaj časa celo onemogočena oziroma vsaj ovi- rana. Še nekaj dežja in nadpovprečno toplo vreme ob setvi in vzniku jx)sevkov (od setve do vznika so se temperature tal podnevi gibale med 15 in 20 °C, ponoči pa so se le redko spustile pod 10'C) Je omogočilo hiter in enakomeren vznik. Od setve do vznika potrebuje pšenica približno vsoto 126 ”C aktivnih temperatur nad 6°C Il Letos je bila ta vsota dosežena že 7 do 11 dni po setvi (vznik), ■' povprečno pa Je potrebnih 16 do 14 dni. I 2. Zasejane površine za posamezne občine v ha fjSTARA - zgodnja sorta z rjavkasto kožico m behm . •apbi a dz, crednie zvodnia sorta s svetlo rumeno kožico lo rumenim mc.som. srednje zgodnja sorta v dovolj ogrelo zemljo. JU sicciiircj - ----- , Sorta je nagnjena h gomoljč kasti kal it vi, zato jo '' ogreto zemljo. fPi sicer ogromno novih sort, od katerih so nekatere ie v sortni ip^Pa še v preizkušanju (ULSTER .SCEPTRE, MARIS BARD od FRISIA od srednje zgodnjih, ROMANO, AGRIA, FIANNA '‘i *” mesto v po.skusu glede na jvI. ^^*dosti in jih bomo srečevali kot priporočene sorte * '1*1 in opažanja od sajenja d« spravila F K ^t parcelic: 0.63 ha ■■■' lahka peSČena tla Predposevelc: pšenica Gnojenje; hlevski gnoj 35l7ha (zaoran Jeseni), NPK 8;26;26 lOOOkg/ha (pred sajenjem). URE A 47% lOOfcg/ha (pred sajenjem) Čas sajenja: 3. 4. 1993 med vrstna razdalja 68 cm razdalja v vrsti 28cm Seme; ELITA (lOOkg vsake sorte) Zaščita proti pleveknn - SENCO R 0,6 kgdia za sorte DESIREE, S ANTE. KENNEBEC - PROHELAN Ž.Okg/ha za sorti JAERLA, OSTARA - zaščita opravljena med vznikom krompirja in plevelov (sivo zeleni muhvič, njivska gorjušica, srhkodlakavi ščir, loboda) Zaščita proti škodljivcem in boleznim - FASTAC EC 0,15 1/ha 20. 5. 1993 koloradski hrošč - BANCOL 50 WP 0,5 kg/ha IS, 6. 1993 koloradski hrošč - DITHAN M-4S 2,Skg/ha 25. 6, 1993 krompirjeva plesen - RIDOMIL M2 72-WP 2,5kg/ha 12. 7, 1993 ali fitoftora - CUPRAMfX 3,0kg/ha 28. 7. 1993 ali fitoftora Pridelek, pospravljen ob tehnološki zrelosti JAERLA: 650kg ali 21,6Eha OSTARA: 870kg ali 28,9t/lia KENNEBEC; 590 kg ali 19,6t/ha DESIREE: 420kg ali 13,9t/ha SANTE: 320kg ali 10,6t/ha Sorti JAERLA in OSTARA sta dali naj večji pridelek, ker sta zgodnejši in ju suša ni preveč prizadela. Tudi sorta KENNEBEC je dala zadovoljive rezultate, poznejši sorti DESIREE in SANTE pa sta kljub velikemu nastavku gomoljev v letošnjih razmerah razočarali. Poleg tega da so bili gomolji teh sort drobni predvsem pri DESIRE-EJU, so bili deformirani. Po manjših padavinah julija se je pri teh dveh sortah pojavila Se retrovegetacija. Kmetijska svetovalna služba pri ŽVZ-ju za Pomurje M. Sobota; DANIEL PUHAN, inž, agr Občina pšenica Ječmen družb, zasebna skupaj rž tri ti- ozimna žita Lendava M. Sobota G. Radgona Ljutomer Skupaj 1.33,3 2.017 1.475 6.070 815 1.125 180 1.340 3.350 8,175 1.940 1.520 210 1.603 261 750 3.803 11.174 14.985 2.824 22 707 25 18 772 kal a skupaj 7 3^ 55 10.540 3 2.229 2 2.290 67 18.648 povečano vsebnostjo Iz preglednice je razvidno, da smo zasejat) okrog 19.000 ha njivskih jKivrSin z navedenimi oziminami, to pomeni pribl. 35% vseh njivskih površin v Pomurju. Glede na to, da v Sloveniji zasejemo povprečno 53.000ha njivskih površin z ozimnimi žiti, pomeni setev v Pomurju 35 % od celote. Poleg pšenice, ki pomeni v strukturi setve 80%, postaja čedalje pomembnejše pridelovanje ozimnega Ječmena, saj se površine iz leta v leto povečujejo. Pridelovanje Ječmena je posebej zanimivo za rejce prašičev, delno za druge živinorejce. Ob dobro izvedeni tehnologiji in uporabi kakovostnih son s beljakovin lahko dosežemo visok pridelek. Ozimna rž je v preteklosti zajemala veČJe površine, sedaj pa se zmanjšujejo na račun pšenice ali ječmena. Gospodarsko zanimivo bi lahko postalo pridelovanje tritikale (križanec pšenice in rži) koc krmnega ozimnega žita. Pridelek Je večji kot pri rži, odpornost proti nižjim lemperaturom in poleganju večja, lastnosti pridelka za prehrano živali pa zelo dobre. Predvsem bi setev priporočali na peščenih in prodnatih tleh ter tleh z nizkimi pH-vrednostmi. Vzrok za počasno širjenje Je prav gotovo pomanjkliva oskrba s semenom - tudi v letošnjem letu. Pridelovanje v družbenem sektorju zajema le pšenico, in sicer 25% od vseh površin, zasejanih s pšenico. Razveseljivo pa je, da se iz leta v leto povečujejo površine, namenjene semenski pridelavi. Kakšen Je delež posameznih —........................... slednja preglednica. in ozimin po občinah, prikazuje na- Preglednica; površine posameznih ozimin glede na vse njivske površine po občinah Uj Tl. <1 k Vt Kaj nama mar za davke! / Sama pridelava in sama popijeva. ih >■ občina vseh njivskih površin LencLiva M Sobota G. Radgma Ljutomer skupaj ha 27.816 7.660 7.116 53297 % pšenica ha % 20.0 3.3511 52.2 8.175 H.l 1.91« 13.6 1521) KB 14 98^ ha 31 ■ 210 29 1.603 25 261 21 750 28 2.824 ječmen 1 % } 2 ha e’ 6 W 3 ID 25 18 5 m ti inti. hala % ha ha ozimine skupaj 1 7 3 589 551(1.5» 3 2.229 2 2.21» 67 IRMA % « 38 S 32 IŠ k preglednice je razvidno, da se sestava setve ozimin od občine do občme precej razlikuje. (Dalje prihodnjič) Knieiijsko svetovalna služba pri Ž.VZ za Pomurje M- Sobota; Drago Legen, dipl. inž. kmet. J stran 8 vestnik, 23. decembra 19^^ lokalna samouprava I Pogovor s predsednikom Skupščine občine Lendava Št^anom Cigutom »Pomembno je, da nove v» občine ne nazadujejo!« Pogovor o delovanju občin v prehodnem obdobju nadaljujemo v lendavski občini. Kot kaze, so zapelljaji iz prejšnjega obdobja, ko so se pogosto uk valjali z nesklepčnostjo in celo z vprašanjem zaupnice občinski vladi, zdaj mimo. Pred njimi je vrsta novih nalog, o čemer smo se pogovarjali $ predsednikom Skupščine občine Lendava Štefanom Cigu-tom. - Gospod predsednik, kako nasploh ocenjujete delovanje lendavskega parlamenta v sedanjih razme- : rah? i »Podobno kot drugi občinski parlamenti, se tudi lendavski srečuje z določenimi težavami. Štiriletni mandat se namreč počasi izteka in vrsta razlogov je, da nekateri delegati ne prihajajo na seje. Mi smo skušali to zadevo nekoliko ublažiti, saj smo dejansko s spremembo poslovnika o delovanju parlamenta zmanjšali •u.. D Ščepci iz občinske zgodovine: ali kako občuje občina t Gmajna se drajna Ko tako razmišljamo o lastnostih, značilnostih in morebitnih prednostih nove slovenske občine, ki bo v povprečju veliko manjša, moramo pomisliti tudi na značilno slovensko za-plotništvo. Z izrazom zaplotniStvo tokrat ne mislimo nič slabega. Navadno se z njim označuje prevzetost od lastnih mej, vase zazrtost in zamejenost. Vse to so nedvomno negativne lastnosti. Obstaja pa tudi pozitivna lastnost zaplotniStva. Ta pozitivna lastnost je danes, ob današnji možnosti komuniciranja in globaliziranja, ko ves svet postaja vas, zaradi česar zamejeno zaplotniStvo tehnično ni več možno, edina pomembna lastnost majhne skupnosti. njega veka segajoč postopek za j obnavljanje srenjskih meja. Županjesskupinofunkcionar-jev hodil od mejnika do mejnika občinskega ozemlja, ga malo potipal, se ozrl naokrog, vprašal starejšega gospoda iz tistega dela občine, če bo držalo, ta je pokimat, in Šli so naprej. Najbrž se bo »obredni« obhod po mejah občine, ko bodo te manjše, obnovil tudi pri nas. Občani občujejo med seboj Omenjali smo endogamni občutek, ki je po našem mnenju konstitutiven za zaplotniški interes. Vsak marljivo in zazrto obdeluje svoj vrtiček, bi rekli danes. ____^-1 Ali kvorum za sklepčnost posa- meznih zborov. Po tem dejanju praktično nismo imeli posebnih težav za sklicanje občinskih zborov, Le enkrat je bila nesklepčna oktobrska seja, novembrska pa je bila sklepčna že ob prvem sklicu.« - Ali to pomeni, da ste zadovoljni z delovanjem občinske skupščine? »Moram reči, da sem, - Kako pa lahko kot nepoklicni predsednik občinske skupščine — vemo, da ste direktor Kmetijske zadruge Hotiza — tehtno vplivate na oblikovanje občinske politike? »Dejstvo je, da nepoklicno opravljanje take funkcije zahteva veliko časa in naporov, vprašanje pa je tudi, kakšni so učinki takega delovanja. Ti udnki veqetno niso isti, kot če bi se taka služba opravljala poklicno. Jaz pač skušam kombinirati obveznosti v delovni oiganizaciji, kjer sem direktor, in funkcijo predsednika občinske skupščine. Imam srečo, da si v okviru predsedstva občinske skupščine, ki dokaj dobro deluje, določene naloge porazdelimo. Ob angažiranosti drugih članov predsedstva menim, da kakih večjih pomanjkljivosti ni bilo. Sicer pa je to navsezadnje stvar ocene občanov in tistih, ki delo občinske skupščine spremljajo od zunaj,» - Kot je znano, ste imeli v lendavski občini veliko konkretnih pripomb na predlog zakona o lokalni samoupravi, Kako bi jih lahko na kratko strnili? »Glejte, projekt reorganizacije lokalne samouprave je velika zadeva. Poleg tega, kar je v njegovih osnovah že opredeljeno, ko govorimo o približevanju Evropi in evropskim normam na tem podtonu, je zame še posebno pomembno, da po izvedbi projekta občine, ki bodo nastale, ne nazadujejo, ampak da se razvijajo. Zato da bi se ljudje lahko lažje odločali glede prihodnjega napredka, ne pa da bi bile take občine le same sebi namen, smo pač želeli, da se v zakonu o lokalni samoupravi določene stvari vendarle čimbolj jasno zapišejo. Šlo je predvsem za našo pripombo, naj se ponovno uvrstijo osnovne naloge občin v zakon, ker so bile pd.prvem branju črtane, V tej zvezi smo se zavzeli za natančno opredelitev osnovnih finančnih virov, ker je brez tega vsa zadeva precej v »megli«. Pripombe smo imeli tudi glede vračanja premoženja, ki je bilo do pred kratkim last občin, zdaj pa ga je država na neki način podržavila. V tem primeru bi šlo za enega od možnih virov za financiranje občin. Glede položaja narodnosti v lokalni samoupravi je zapisano, da imajo povsod zagotovljenega enega predstavnika v občinskem svetu. Da ne bi prišlo do problema in obratnega položaja, smo predlagali, da se tudi v tem primeru zagotovi najmanj en predstavnik večinskega naroda, če bi bila v kateri od občin večina pripadnikov narodnosti. Glede zastopanosti Romov smo imeli prav tako pripombo, in sicer da bi bilo potrebno vendarle postaviti neki kvorum in dati pravico za izvolitev enega člana občinskega sveta v neki občini. Če malce karikiram, da jih lahko prešteješ na prste ene roke, je verjetno nesmiselno razmišljati o nekih drugih različicah. Navedli smo tudi določene razloge, zakaj bi bilo prav, da se v prehodnem obdobju občine ne bi delile, ker so določeni razlogi za to, da se normalno vzpostavi prehodno obdobje in izvedejo vse tiste naloge, ki so bile zastavljene s skupnim referendumskim programom. Gre za to, da bi katera od občin, ki bi se morebiti odcepila, potegnila bistveno krajši konec. Navsezadnje menimo, da naj bi se volitve spomladi prihodnje leto izvedle po novem, to se pravi v občinske svete, na ravni sedanjih občin pa bi določili razumni prehodni rok, ki naj ne bi bil daljši od dveh let.» - Ob vsem tem ne gre prezreti posebnosti lendavske občine, torej narodnostno mešanega ozemlja. Ali so se pojavljali kaki problemi pri predvidenem oblikovanju novih občin? «Niso se pojavljali problemi, ker teh razprav na ravni občine Se nismo »odpirali«, saj smo čakali na sprejetje novega zakona. Menim, da sedanje opredelitve v zakonu o lokalni samoupravi povsem ustrezajo in imam informacije, da se z opredelitvami v glavnem strinja tudi narod nost. Ko bo prišlo do razprave okrog oblikovanja območja občin, potem se bo videlo, ali so kaki problemi. Menim, da ni razlogov za kake večje probleme.» MILAN JERŠE Moj vrtiček, moja občina Razvidno je, da je večina Menimo, da je izraz občina povezan z vprašanjem endoga-mije in eksogamije. Kjer velja slovenskih dvorišč, predvsem pravilo, da se zakonske zveze tistih nekmečkih, bolje urejena sklepajo izključno znotraj od Se tako dobro urejene ob- skupnosti, je endogamija, kjer čine. Ljudje za svojim plotom se sklepajo s partnerji, ki niso pospravijo. Zato je upravičeno iz skupnosti, je eksogamija. pričakovati, da bodo občani nove in manjše občine, ki se bodo identificirali z njenimi Pravilo o sklepanju zakonskih zvez je pravilo o običaj- mejami, enako dobro kot za nem spolnem občevanju. Vsaj svoja dvorišča skrbeli tudi za praviloma! Koren besede obče-občinsko. Z vso infrastrkturo vati je isti kot koren besede vred. Iz golega zaplotniStva. občina. Ce definicijo občine Samo mejo jim je potrebno po- postavimo v kulturološki kon-kazati in vzbuditi v njih nekaj tekst, če ne gledamo na njeno tradicionalnega, vendar pozab- upravno-administrativno funk-Ijenega endogamnega občutka, cijo, ki je vsekakor poznejša, ampak jo gledamo v njenem !e: I bo, ho. k)} TO k: P p »A ti nisi iz nase fare?« skupnost gotovo širša kot rodovna skupnost. da se poroko sklene šel« , telesni združitvi. V nravs^^Sv Pred kratkim smo v kontekstu pri občevanja zanimivosti iz slovenske pravne in upravne zgodovine, v »Ščepcih iz občinske zgodovine«, pisali, da so v srednjem veku srenjske meje natumem stanju, se ta definicija glasi; Občina je temeljna endogamna skupnost. V eno občino spadajo tisti, ki so po pravilu poročanja v njej iskali zakonskega partnerja, oziroma tisti, katerih spolni »delokroga vsako leto potrjevali in nadzi- . ., -rali z obhodi srenjskih veljakov opredeljen z nierumt me-po mejah. Pri nas zaradi veli- J«"*'- kih občin in mnogih upravnih zmešnjav v preteklem času te navade ni več. Na avstrijski televiziji je bil zadnjič film o ob- Endogamno skupnost je torej mogoče definirati kot občestvo ali občino. To je skupnost, v kateri ljudje na vse načine činskem ravnanju s kultivirano občujejo med sabo. Tudi Občinsko endogamno pravilo povzema rek, da je potrebno »blizu Ženih in dalet bo-triti-rr. Znan je tudi izrek, ki pravi, da se je (taleč poročati tako, kot da bi hodil na drug konec gozda po dračje, namesto da bi ga napaberkoval na tej strani gozda. V ljudskem prostodušnem jeziku bi zadevo razložili takole; kaj boš hodil tako daleč, tam imajo ravno takšne kot tukaj. Mimogrede, v starem slo- nem jeziku se temu reče, ..m bili med starimi Slovenci konski spolni odnosi dovolj' < Trditvi, da je klasična gamna skupnost občina, j uje tudi običaj »šranganj^"’!^ v- •gorstavli^f [iiii la Fanti« . V prekmursko neveste in ženina. Fantj« »I zahtevali t odkupnino sao”\|, i K« 17. J . nevesto, ki je odhajala č ta, gamne skupnosti. Kakor iz pričevanj, ta skupnost 11;, omejena na eno samo nas^ M omejena na eno samo m Govorilo se je o odhodu Ma krajino in med drugim so poka- spolno, kajpada. Ker je veljala venskem pravu naj bi veljalo, zali tudi tak, očitno do sred- prepoved incesta, je bila ta da »coneubitus facit nuptias«, ste iz fare, to je v cerkvC^^ pravnem jeziku pomenile iiko kot občina. 5'; ŠTEFAN J “4t J t li Lokalna samouprava najazpotju V i 'Or "'n Ne gre le za modno muho! Prej ali slej se poteni<|^ ponujata le dve možnost«^ prvi bi spomladanske bjf, izvedli v okviru sedanjih s tem pa bi novim obČ’"^ strukturam prepustili pos^jir udejanjenje nove lokalu« .. mouprave. Druga razliihc’ j se opira na ustavni ŠtevUne razprave o prihodnji lokalni samoupravi pri nas niso toliko posledica različnih konceptov, kot je pogosto slišati, ampak nerazumevanja tistega, kar je zakonod^alec zakoličil v ustavi. Za bodočo občino, ki bo temelj lokalne samouprave, je predvideno zgolj urejat^ lokalnih zadev in lokalnih problemov, m pa zanjo predvidena nobena državna funkcija, razen v zares hgemnih primerih. Pa še (o po tehtnem dvostranskem pogovoru med posamezno občmo in državo. Gre za bistveno novost v primeijavi z dosedanjim sistemom komunalne samouprave, ko so bile občine vpete v državni mehanizem. Veliko teh nalog bodo opravljali upravni okrgji kot podaljšana roka države. Mešanje pojmov državne uprave in lokalne samouprave pa povzroča številne in neskončne polemike o značaju in pristojnostih prihodnjih občin. Čeprav Številni Občinarji že pripravljajo kovčke za selitev iz mevanja občine. Naj se bo število občin v Slo- občine v upravne okraje, kajti veniji s preobrazbo komunal- bližina državnih jasli naj bi bila nega sistema v lokalno samou- vamejSa, pa lokalna samou- pravo potrojilo ali početverilo. prava ni le modna muha, am- v vsakem primeru bo to za ob- pak velika pridobitev demo- Čane svojevrstna revolucija. kratične in civilizirane Evrope. Velika večina sc jih bo morala ki čedalje bolj prepušča odlo- naučiti ime svoje nove občine, Čanje, ko gre za lokalne inte- prenoviti zajeten sveženj oseb-rese, regijam in lokalnim skup- nih dokumentov, urediti najra- nostim. Ta smer naj bi se v ra- zliČnejSe evidence itd. Toda do zličnih oblikah v prihodnje Se tega je, kot kažejo dogovori bolj krepila. V tem smislu torej med vodji parlamentarnih ne gre za različne koncepte pri strank, še daleč, saj nekaterih naših polemikah, ampak bolj zakonov, povezanih z uveljav-za nerazumevanje, kaj je dr- Ijanjem lokalne samouprave. žavna uprava in kaj lokalna sa- letos očitno ne bo možno spre- mouprava. Pri tem pa se bo jeti. Krivcev za to je več, če-ireba dokončno posloviti od prav se bo vsak skušal otresti ■ dosedanjega položaja in razu- odgovornosti. Formalno pa sta v ospredju dva razloga, in sicer da vsi potrebni zakoni sprva niso bili dovolj pripravljeni za nadaljnji zakonodajni postopek in časovna stiska. Toda naj bo tako ali drugače. ob lokalni samoupravi sc je zgodilo tisto, kar je bilo kljub dobrim namenom ves čas v zraku. Zamisel, da gre pri lokalni samoupravi za sistemske, torej predvsem strokovne rešitve, ki bi morale biti po meri katere koli vladajoče koalicije, je bila ob poli tiCniki prestižih prevečkrat potisnjena v ozadje. Zato ostaja odprto vprašanje, ali bo o tej temi, ki so jo po pomenu uvrščali takoj za osamosvojitev, uvedbo demokracije in parlamentarizma, v nadaljnjem razpletu dogodkov sploh Se mogoče najti politično soglasje. Zdaj je povsem na dlani, da do novih občin ne bo možno priti pred spomladanskimi volitvami. Ne samo zato, ker še ni zakona o referendumu, ampak ker tako obsežnega projekta preprosto ni mogoče spraviti v življenje v nekaj mesecih, tudi Če bi povsem zanemarili kakovost in pretehta n ost pri odločanju o območjih prihodnjih občin. lite; upiio iia u^iaviiJ mora biti sprejet z dvotr^J I J sko večino, po katerem lahko odločili za pads" mandata sedanjim p skupščinam. Ob tem je vedeti, da ustava dovoli**rjr. korak le v izrednih razif' Praksa pa kaže, da le sedanjih tri dom ni h obC"^^ skupščin Še normalno saj je marsikje zaradi skih razprtij tako, kot o j sploh ne bi imeli, V tak'oj merih bi bilo podaljšanje H data gotovo nadaljnje nje na obroke«. Sledn)«^,#^ gotovo nihče posebej n« čeprav bo izbira med ' Pl S;*’ Ml drugo opcijo na koncu J darle politična. Tako -namreč zgodilo tudi pri / j skih rešitvah v nastajaj<’’Jp' konodaji o lokalni samo^r MILAN IV, ' iti I t 23. decembra 1993 stran 9 kulturna obzoija togovi pojejo v opravičilo kulturni koledar Razstave MURSKA SOBOTA: predstavitvi knjige Skladbe za lovske rogove avtorja Jožeta starejšega preteklo .soboto v soboški grajski dvorani je bilo mestu zbranih nekaj desetin lovcev, ki so govorili, peli in v rogove, ni pa bilo nobenih ekologov, zelenih ali sploh J* članov društev za zaščito živali, ki hi jih napad ali 1 'laka je iHIsiies navada, če ne celo civilizacijska zapoved. '£akaj ubijale se glasi vprašanje kritikov. Zato, da se vi lahko oh nas ^plemenitejši, bi jim lahko odguvaijali lovci. j J Jjirib črni lov pravičnejši kot F Legalni lovec lovi f; P in H r P in brez strahu, da ga uja- ' Kazen če se boji obsoja- - p pogledov nasprotnikov 1^3 ali svojega sodruga na 1^ ‘ pohodu, ki slabo vidi. V JSače pa se lovec nima česa ' Strah pred veliko divjadjo — vG^Jir^v ne šteje. Lovec ima ven- PuSko! Orožja ne nosi tveč ^ato, ker prepočasi teče. zato, ker ga živali ni- S puško se lahko brani, ^recimo napade merjasec t "^s-ijjiu jjapauc-črni lovec nikoli ne J tako samozavestno in korakali za živaljo ^Ini. Vedno se boji, da I krivde. Toda ob ubiti živali se mu trga srce. Se trga srce tudi tistim, ki obsojajo lovce, ineso divjadi in drugih livati pa kljub temu jedo? Lovski rogovi pojo žalostno, zamolklo kot v tožbi. Njihov zvok je dolg, kakor da bi hotel preleteti vse sledi, ki sojih kdaj pretekle lovljene živali na tej zemlji. Kdor igra na lovski rog in kdor piše skladbe za lovske rogove, je pravi lovec. Ker Čuti za živali, zase in za druge lovce, Jnže Grlec starejši iz Sobote je napisal že čez sto skladb za lovske rogistične skupine. zasačili. Zato je črni i^^ltako pravičnejši. Žival p lovec sla si bližje, dihata ; tekoč isti zrak. Oba sta *®p]ana, njuna čustvena in- fcPj' je izravnava. ■jr*vi lovci se tega zavedajo. Nujno moramo vnesti to razlikovanje med »pravimi« in »nepravimi« lovci. Pravi lovec je nemiren, potrt in žalosten, ker ga avtentična človeška narava, ki ji on dopušča, da prek njega neposredno deluje, zapeljuje V ubijanje živali. Brez pravne V knjigi, ki jo je izdala založba Franc-Franc v ediciji Redkosti, jih je priobčenih petdeset. No-tografiranje, računiniSki zapis not za tiskanje, je opravil Geza Skalič. kar šteje za velik dosežek. Knjigo je opremil Srečko Merklin, tiskala jo je Tiskarna Turnišče. Po Grlečevih notah pojejo lovski rogovi tudi na Madžarskem, v Avstriji, Nemčiji, na Južnem Tirolskem in v nemško govorečem delu Švice. Nekatere njegove skladbe so že izšle v zbirki Nova avstrijska lovska glasba. Po oceni avstrijskega glasbenega strokovnjaka so njegove skladbe preproste, lahkotne in visoko glasbeno kakovostne. GlasbeniSka kakovost se Se najbolj in najpogosteje dobi 2 dedovanjem. Gospod Grlec, ki je rojen v znamenju strelca, je star 80 let, njegov oče je bil violinist, glasbeniki so tudi skladateljevi sinovi. Muziciral je pri vojaških godbah, bil kapelnik več civilnih godb, 25 let je poučeval na soboški glasbeni šoli. Leta 1972 je ustanovil zbor Prekmurski rogisti. Ob kleni in dobrodušni pojavi skladatelja Grleca se vprašanje o spornosti lova tako rekoč razkadi. Kot dim po poku puške. Nekaj zaradi njegove osebe, nekaj zaradi skladatelj-stva. Dokler živimo, ukinjamo življenje drugih. Ta z lovom, drugi drugače, bolj prikrito. Petje lovskih rogov je edino tradicionalno in na raven kulture spravljeno opravičevanje za ukinitev življenja drugih bi- tij. Skladatelj skladb za lovske rogove dela iz lova kulturno dejanje. Stefan smej I V galeriji si lahko ogledate razstavo slik Mirka Raj-narja. Odprta bo do 17. januarja. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih zavarovalnice Triglav so na ogled likovna dela učencev in cicibanov, ki so s svojimi deli sodelovali na likovnem natečaju zavarovalnice Triglav, MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice bo do 21. januarja odprta razstava o pesniku Francetu Balantiču. GORNJA RADGONA; V knjižnici LU si lahko ' ogledate razstavo Anice Zule Svila in barva, LENDAVA; V grajski galeriji razstavlja svoje fotografije Hagvmas Istvan, rojen v Novem Sadu, živi in dela pa v Prekmurju. LENDAVA: V gradu je na ogled stalna razstava del dosedanjih mednarodnih kolonij. Obenem si lahko ogledate tudi freske Zoltana Gaboija, Na ogled je tudi stalna razstava Oloris, ki io posoja soboški muzej, RADENCI: V razstavnem prostoru Radenske si lahko do 21. januarja ogledate razstavo ikon makedonskega slikarja Goceta Kalajdžiča, MORAVSKE TO- PLICE: V razstavnem salonu hotela Ajda je razstava ob 30- letnici zdravilišča. Kino Park Film BEGUNEC si lahko ogledate 23. decembra ob 17. uri ter 24,, 25., in 26, decembra ob 17. in 19. uri. Igrata Harison Ford in Tommy Lee Jones. Prireditve MURSKA SOBOTA: V četrtek. 29. decembra 1993, ob 19,30 bo v soboškem gradu Ekološki forum. Povrhu pa še otvoritev razstave tnale plastike z naslovom Genesis, avtorjev Kotnjeka in Švende. Čestitka! Štefanu Galiču za grand prix na prireditvi mini print Slovenija 93 v Mariboru. Čeprav malo pozno, vendar iz srca! K »Kaj bi le rekel nas Gospod Jezus?« , oktobra 1992, ob tridesetlefniei odprtja drugega vatikan- w ^^sojjne^a koncila, v štirinajstem letu papeževanja Janeza H ■'..njijiiega Kontna, v suriiiajMcm icia paptic.nuja 7' je Janez Pavel 11, »z apostolsko oblastjo« naročil objaviti ^t^em kaioonitt ttlKTC«. 1« KKM,«.*"., T M ^ciji oziroma neke vrste predgovoru, pravi papež, »je katoliške cerkve«. Ta katekizem, tako v apostolski [,i“ cerkve in katoliškega nauka, kiju izpričuje ali osvet- 1 ■f ,U - ^''eto pismo, apostolsko izročilo in cerkveno učiteljstvo«. .i’ L .1 i Ceri preverili skladnost v telesni ljubezni, ker je spolni akt dovoljen izključno v zakonu. »Spolnost je vir veselja in ugodja,« piše v paragrafu 2362 v Katekizmu. Vendar je treba, »da se znata zakonca držati Čezmerna čustva in drugi psihični dejavniki CPl' I dne ga je razglasil za veljavno in zakonito orodje Cerkvenega občestva »in zane.sljivo pravico za poučevanje :*> k Kdor hoče to razumeti, se bo moral odreči obsojanju domnevne rigoroznosti Katekizma. Prevedno v druge besede to namreč pomeni priznanje upravičenosti »iracionalnega«, strastnega ravnanja. Čezmerna Čustva so tista, ki posameznika dvignejo v ekstatično stanje, ki ga odnašajo iz vsakdanjega življenja. Koliko velikih stvari pa je bilo storjenih zunaj takega stanja? Cerkveni nauk, če sodimo po tem paragrafu, takšno ravnanje dopušča, čeprav seveda greha popolnoma ne odpiše. Obenem pa je potrebno pomisliti še na nekaj. Vse ni za vse. Nekaj je, kot bi rekel Nietzsche, samo za duhove. Kdor nima moči za tveganje, kdor je povprečnež, tisti naj v resnici ne poizkuša nič, kar presega mediokritetna določila nravnosti. Kaj pa bi bilo s svetom, če bi si smeli vsi pripisati in vzeli vse? Za koga pa je navsezadnje pisan Katekuizem. je pisan za posameznike ali za množice? ■ j v mejah prave zmernosti«. H Kritiki menijo, da zakon- S cema tako ali tako splahne vsako ugodje, če se ra'vnata po 1^ paragrafu 2370, ki pravi: »Ob-tt časna vzdržnost, metode ureja™ nja rojstev na osnovi samoopa-' zovanja in zatekanje k neplod- Si ■g 'JT t poučevanje v tem življenjuu in tako za graditev Kristusovega telesa«. podvig fjlnpi katekizem je izšel ’ ■ njegov naslov pa je bil ! ’’tinski katekizem. Tako .je tudi novi katekizem -i, ci H* Dovolil ga je papež lA . J'- ILIUI lJUVI il>l?kialu spisan v latinščini. spisan v laimsemi. ^'^'tlkim je izšel slovenski bd, "t>vega J Srn/, .... C katekizma. 1»"' ?■ Srno Ha Slovenci dobili If jeziku kot četrti tia- (1 /finsko izdajo katekizma ‘11 'tanili v tiskarni Ljudske I > * v T mkilvrhni t-leblZiTl lirA lO kj y Ljubljani, stavili so jo ^jJ^^jateljski hiši Družina, i^^l^telja je podpisana Slo-Škofovska konferenca. ■1, D?" nc navaja prevajalcev jbv^^tno. Dejstvo je. da so 'S&j Veliko delo. Knjiga strani, vere v apostolski konsiitu- da je že leta 1986 I. Tl dviinnictib L'iirt1ir>Tilnv |((t Jsi dvanajstih kardinalov /'.'■v zaupal nalogo, da »Vi načrt za katekizem. '' skladu s sklepi 'j'i/^f.skcga koncila. O na-f potem posvetovali 'jP in so o ■*' soglašali tako, da je njem Kazhajaitja ni- Niii najmanjšega namena mamo, da bi v teh dneh, ko cc rkev praznuje svoj največji praznik, napihovali stvari, ki govorijo o sporih znotraj nje. Vendar moramo, če hočemo zadovoljivo predstaviti katekizem, omeniti nekaj ugo- novi vorov, ki jih je bilo mogoče prebrali v zadnjem času, I V zadnji Številki revije Zna-inenje sta objavljena dva pri- I spevka, v katerih se ocenjuje pomen novega katekizma. J V obeh primerih gre za prevod iz nemščine. j Prvi Članek je napisal znam j jv ^^pisal r I' m^sr,; >•> Ta odgovor J Ijj’’' rneni globok občutek ? !* ' Sai mlikprih saj sozvočje tolikerih >1. ^'■aj SOZ' j thj<^jansko izraža to, kar irnctiovati «simfoiiijo 1» If^^Poreditvi snovi je ka-Cžadrža! tisto zaporedje L’* verskih tem, ki jih je ^''atekizem Pija V. Naj k ''avnava veroizpoved, 'h«., u...., ažlZ.*, /Wd.h^JLM< r lo bogoslužje, zatem “ dejavnost in končno A . To so tako imenovani (J i ***'' kuleheze«. Tu.*’’ kaj pomeni beseda kt jc osnova za be-'^kizem? S to besedo sc ( »celota prizadevanj ^a oblikovanje učen-K|. Pomoč ljudem, da bi je Jezus Božji Sin, L 1 V TTIP:- Hi . 'rneli živkljciije v hje- ■■'^''cnu, za vzgajanje in 'V; eT.', ■iiiffid. v- r /■ Ti L A '■*d ■■a ( « f' A nim obdobjem se skladajo f ■ f. jt^l j'..', t. 1. i fes' .r? T, I, :li 1 Jezusovo srečanje z Ženo, ki je dvanajst let trpela zaradi krvoto-ka...kn se je dotaknila njegovega plašča, je ozdravela (iz Kate- kizma). teolog Hans Kiing. V njem pravi, da dandanes očitno živimo v globoki verski krizi. To ne pomeni, da ljudje ne verujejo več v smisel življenja..in podobne eksistencialne teme-Ije bivanja, marveč da nc veru- vprašanja o preprečevanju spo-jejo več v tisto, kar cerkev že prepoved ponovne po- skozi stoletja zapoveduje. Zato ločencev, prislilni celibat, je potrebno naredi vse, da bi sc prepoved posvetitve ’ ' pri mladih ne izgubi »osnovna ■ - ---j-/.. substanca krščanskega verovanja«. Kiing govori o potrebi po element arizaci ji verovanja. Z elementfirizacijo misli opo- okolja. Vendar pa novi katekizem stvari, ki so danes glede katoliškega verovanja najbolj tenie- veru- leio več v tistOn kar cerkev že J . . . ► . _____V-ltz-b verovanja. minjanje na osrednje prvine sporne, i ne poskuša uskladiti 7. novimi razumevanji, To so žensk, prav tako pa spadajo po Kiin-govem mnenju i.—d tc!..,™ vprašanja, ki s« potrebna ponovnega pretresa, tudi trditve ■I rajskem p rast atiju in izvir- med takšna .... ' nem grehu, o padcu angelov in krščanskega verovanja, ki jih delovanju Satana v svetu, o pa- najdemo v Novi zavezi Onesanaževanje okolja je peški nezmutljivosti Novemu katekizmu Kiing potem očita, da je izraz »restavracijske politike sedanjega poljskega papeža«. »Kaj bi rekel naš Gospod Jezus?« se sprašuje nazadnje. Rimu očita, da z novim katekizmom te clementarizacije verovanja ni uresničil. Po njego---------.j katekizem ni nič dru- •nekakšen rimski N eko n diski katekizem I vem novi kot geg3 ■— - strankarski katekizeni«■ Mnogo tega v njem je sicer skupna katoliška dobrina, mogoče je opaziti tudi nove vsebinske po- Kritik Benjamin Forcano trdi, da novi katekizem ni napi- san V duhu 2. vatikanskega FOTO, iz katekizma, str. 289: moč in zanika vrednote, ki jih prinašajo revolucionarni ljudski procesi. Cerkev se brž, ko se more, poenoti z oblastnim razredom, zavira in preprečuje nastajanje bazičnih skupnosti, zavira demokratizacijo svojih struktur. »A' današnji cerkvi vlada čezmerni konzervatizem, ki ni v sozvočju s koncilom. Mislim, da Cerkev doživlja zimski Čas.« To misel teologa Karla Rah-nerja citira kritik Forcano, da bi izpovedal svoje razočaranje. V novem katekizmu ne vidi instrumenta, ki bi lahko vzpodbudil prenovo vere Vendar verujoči človek ni brez pomoči. Ima evangelij, ima pristno tradicijo 2, vatikanskega koncila, zanaša se lahko na sodobne biblične raziskave in tudi na »čutenje in življenjska pričevanja božjega ljudstva«. »Spolnost je vir veselja in ugodja« Mnoge motijo stališča, ki jih z objektivnimi merili nravnosti«. Zlo pa je vsaka oblika kontracepcije, vsaka preprečitev porajanja življenja, kajti zavedali seje potrebno, da smisel življenja ni samo v tostranstvu, »vedno se je potrebno ozirati tudi na večni namen ljudi« (paragraf 2371). Kritikom gre v nos tudi to, da Cerkev prepoveduje homoseksualne odnose. »V nobenem primeru jih ne moremo odobravati,« pravi glede teh odnosov pragraf 2357. Toda v naslednjem paragrafu Katekizem pravi, da si homoseksualci »niso sami izbrali svojega homoseksualnega stanja; za večino od njih pomeni to stanje preiskušnjo. Sprejemati jih je potrebno s spoštovanjem. čutjem in obzirnostjo so- I«, - To stališče, tak je naš dodatek, nikakor ne kaže na izključnost v odnosu do homoseksualnosti, vendar kaže, da kritki pričakujejo kar ekspliciten pritrdilni odnos Cerkve so istospolne ljubezni. Zagovornike ženskega načela moti, da se v katekizmu govori samo o bratovski ljubezni, nc pa tudi o sestrski. Govori se o bratih v Gospodu, toda tikje so sestre« se sprašuje eden od kritikov. Čeprav katekizem pravi, da Bog ni niti moški niti ženska, se ženskam še naprej odreka pravica do mašni Skega posvečenja. Pisan je za množice, te pa mo- rajo živeti po nravstenih normah povprečnosti, ker velikih dejanj niso zmožne. Vse kar je tukaj omenjeno od kritik novega Katekizma, se ho v določenih cerkvenih krogih razumelo kot posebno premišljen in na božične praznike preračunan napad na inštitucijo Cerkev. Skoraj nestnisleno je zatrjevati, da ni tako. Kata- kombski občutek je Sc vedno prevladujeoč. Še vedno si koncila, kot trdi Janez Pavel 11, Po njegovem je današnja ni bilo težko, da je razsnu >c- vatikanska strategija konzera- znam grehov, da je starim do- ti vita in usmerjena proti toku, rial še korupcijo, utajevanje [;j ga odprl 2.. vatikanski davkov, vinjenost ra Volanom koncil. Ta strategija hoče po-in pomanjkljivo udarke. Vatikanu po njegovem bilo težko, da je razširil se-grchov, dti je starim do- zastopa katekizem v zvezi s spolnostjo, celibatom, izven-zakonskimi spolnimi odnosi. Strastno Čustvo je močnejše od greha Nočemo biti advokati Katekizma, vendar moramo v njegovo obrambo kljub temu opo- mnogi kleriki umišljajo, da jih vsi preganjajo. Pri nekaterih gre za resnično tak občutek, pri drugih gre za muČeniSko simulacijo, ki jim omogoča, da se imajo za preganjance, ki so tako potisnjeni v kot in jih je tako malo, da morajo biti tiho, ker si umišljajo, da nauk cerkve lahko preživi samo prek njih. Tukaj lahko samo ponovno spomnimo na anekdoto, ki jo pripovedujejo o svetem Don Bosku, ustanovitelju salezijan- skega reda. Don Boško je ne- zori ti, na primer, na pargraf obravnavanjem ženske. KatekizciT] tistim,'’ ki se' imajo namen ppročiti, .odreka 1735, ki pravi. i^Prištevnost in odgovornost za kako dejanje monejo zmanjšati ali celo od- koč s svojo skupnostjo Živel v kraju, kjer se jih ni nihče spomnil, niti obregnil vanje. Bekel, tukaj nismo potrebni, praviti nevednost, nepazlji- nihče sp ne, spotika ob nas. Poj- dimo naprej 1 In so odšli. Toda: ' spoStnvanje n o v no vzpostaviti klerikalno' pravico, da bi-pred’zakonom vošl,i"nasilje, strah, navade, - Kam lahko odide cela cerkev? _ - ' ŠTEFAN SMEJ' ' I I stran 10 vestnik, 23, decembra ll v Prekršek je prekršek iiSiorili ste prekrSek,« je tekel mladi moi v modti uniformi. «Vem,« sem rekel skrušeno. »Kam se vam pa tako mudi?- »Nikamor,« sem rekel, mislil pa sem si, dragi fant, če bi se meni mudilo, ti Še tablice ne bi mogel prebrati. »Zakaj potem vozite prehitro? Peljali ste 89 na uro, dovoljeno pa N ^0. »Zavedam se vse teže svojega prekrška, a nisem kriv!« »Zakaj?« »Poglejte, sem dober šofer, rekli bi hudimanovo dober. Dobri šoferji pa gledajo na cesto pred seboj in ne buljijo kot norci v merilnik hitrosti. Med tem ko slab šofer bulji v merilnik, dober opazuje cesto pred seboj, saj lahko priteče kokoš. (Z malo dodatnega plina jo lahko povoziš in imaš potem dobro juho!« j Lahko priteče otrok, otroci so naše bogatstvo, zato hitro ukrepaš in ustaviš. Če priteče konj (iz konj se ne da skuhati juha, paČ pa okusne sendviče, a so pretežki za podiranje z osebnimi avtomobili j, prav tako ustaviš. Podobno velja za kamele in slone ali za dinozavre, če se po naključju pelješ skozi Jurski park. Dobremu vozniku se lahko pripeti, da pripelje po cesti ravno takrat, ko jo prečka Četa vojakov ali tihotapcev z orožjem, v obeh primerih bi se po neumnosti vpletel v afero. Se huje bi bilo, če bi cesto prečkala kakšna parlamentarna komisija ali, bog ne daj, celo kakšna politična stranka (denimo, da so na sindikalnem izletu). Zaradi vsega tega dober šofer ne bulji v merilnik hitrosti, pač pa na cestišče pred seboj. Kaj bi bilo, če bi prav v tem trenutku pristala na cesti vesoljska ladja z marsovci?« Tako jaz, oni pa spet o prekršku. Prekršek gor, prekršek dol. »Zavedam se in se kesam, toda prekršek ni nikogar ogrožal, avto je dober, gume so Še nove, zavore pregledane, če vozim 80 ali 90, je čisto isto, če bi buljil v merilnik hitrosti, bi lahko zapeljal v luknjo na magistralni cesti, ki pelje iz Maribora proti Prekmurju, potem bi šele ogrožal vse naokoli, predvsem pa sebe.« »Tudi to je res, a prekršek je le tu, kot na dlani,« »Zamislite si, kaj bi bilo, če bi cesto prečkala Helena Blagne, kakšna miss Slovenije, fotomodel leta, manekenka, ki so jo izbrali v kakšni gostilni ali bog ne daj, kakšna lahka gospodična, iz katere od nekdanjih socialističnih dežel. Če bi buljil v merilec hitrosti, bi jo lahko podrl (pa ne tako, kot bi navihani bralec lahko pomislil), in imel nevšečnosti. Če pa gledam na cesto, lahko pravočasno ustavim, jo povabim v avto in kam odpeljem... * Spomnil sem se, da bi imel v tem primeru še večje nevšečnosti. Mladec v modrem pa je kot mlin na veter klopotal svojo zgodbo o prekršku. »Na tej ovinkasti cesti, polni pasti (Maribor-Murska Sobota), za katero se ne zmeni nihče odgovornih, je nemogoče buljiti v merilnik hitrosti, saj bi potem lahko zapeljal s ceste...« »Boste plačali kazen ali ne?« Mladenič je že postal nestrpen. Brez besede sem segel po denarnici in plačal. »Pa prihodnjič previdneje!« »Obljubljam, prihodnjič bom najel sovoznika, ki bo ves čas buljil v merilnik hitrosti, sam pa bom še naprej gledal le na cestišče.« Slekel je, kot da bi ga zasledovala kača! Bori voj Rep? r*WJUUlJMVCWtfMfUUOvrUuT J Doubo san v tej dnevaJ več pisem» pa san niti edno9d nej vupo ekspJ odej ra chdprej ti. kak Boj D san kd mi soueiddj » fitraja doubo od poganja tej petard, pa Je ešče preci dugo. Deca do petardami ge le morejo, pa s ten Starejšimi občani• V iston neusmileno I delajo I štero £e san nouvoga časi so I poukajo nasilj'e i I s nad pa mel i sLovenskoJ skupščini ta deca razgovor , pa priliko ka se potoužijo, kak starejši delajo nasilje pa teror nad njimi. Beleki tou nejde fkup. Pa se skoro ne splača okoli toga preveč zdaj, gda se pri naši sousidovi tou vse časa dogaj a zaistinsko» Foukajo s štdkl pa tanki, deco pa V iston časi se pa pogučavlejo, kak f kup pozDve mednarodna sodniJ a, se za naj sod bo zločincnn, šterin Po soudi1i kumaj te, gda se med sebof spokolejo, pravi moj pajdaš Bela, i gibi ti kolejo. ' Haagi vojnin po nekšon delegatskon ? že šteri komisij i, pravic» ka prpravla klUJči zakon tildi varuhu notri vsi je toj človekovih Spominja se dobro ešče tisti časof, gda so uk inoli novine "Ljudska pravica", pa Je kolporter. po ulična J novine odavle) ni". Tou ešče gnjes den **Delo < tisti ka ma Beta je* vUjaJ, pravice gnjes den je tou istina« Zakonof se tak ali tak ne drži, pa mo itak pa meli puno iskali svojo pravico, pa jo mogli najti. tudi Jernej of, šteri ešče nišče Pa ka se za pravice sekejramo. P''ejk Radi ZAkond bojmo, gospoud Drnovšek prišli z Avstrije, p& gospoud 5 Španije, ka nedo tan preveč trošili, pe kd do dofna slavili, 'vesele božične Svetke van želi OVEN BIK uvojCka KAK . do nedo ka so Petrlft Božič bril D^OuIL Ona; Tvoje slepo zaupanje prijatetjici se je sedaj izkazalo kot izredno slabo. Toda nikar se ne ustraši govoric, ki so začele krožiti v tvoji okolici, ampek se jim odkrito postavi po robu. On: Čakanje ti bo prineslo veliko več, kot tvegana naložba. Sele ko se bo položaj popolnoma zbistril, se boš v posel vpletel tudi ti. Takšno ravnanje ti bo povečalo ugled. Ona: Napravi že enkrat tista, kar te mika, sicer se boš jezila nase zaradi nestrpnosti in radovednosti. O svojih namenih ne govori naokrog, saj ti lahko pnjateljice tvoje načrte kaj hitro spremenijo v potomijo. On: Poslovno življenje se ti bo začelo preplesti s tvojimi ljubezenskimi priložnostmi. Pod pogojem, da vse izpelješ tako, kot si si zamislil, se ti obeta fantastičen uspeh. A r>e pozabi na pnjatetje, ki so Ii pri lem pomagali. Ona: Pranagljeha odločitev ti lahko prinese kopico problemov in zapletov v ljubezni. Izkoristi svoje adute in si na enostaven na6n zagotovi prednost. Toda vprašanje je, ali bo lo partiwrju všeč. On: Naredil boš konec sanjam in se konkretno totil zadeve, ki Ii že dalj časa ne gre iz glave. Sicer bo tve^nje precej veliko, a sa bo na koncu izkazalo, da je bila odločitev pravilna. Ona: Ati si že kdaj pomislila, da ima prijaleljstvo več stopenj in da na vseh hkrati pač tre moreš uživati. Konec sam bd sicer dober, toda do njega te bo vodila precej vijugasta pot. Poskusi raje z zvijačo... On; Vprašanje je, ati bo Ivoj poslovni partner privolil v razmerje, ki nima s poslovnostjo nobene zveze. Kaj hitro se Ii lahko zgodi, da se boš na koncu zapletel v mreže, ki si jih nastavil nekomu drugemu. ne zgodi $e vsak dan !l \ /J V- / >3^ ■■ r* lA. i4j ■Sr' še č-n dti.sežek za CcattiessoTO knjigo rekordov: kar- Vi kuhaijc' 'V najboljšrt: tajskih ht>tekA je »t: iiedavnem sejmu hrAiit v Bangkoku i itj ogromni ponvi pripravilo lake imenovani »super riž«. Zanj so poleg S50 kilogramov riža pttrabili Še 2590 jgje in 12? kilogramov piščančjega ttiesa, T Rjim pa so nahranili kar 40(hl obiskovalcev. Recepta, k: skuhali toliko riža, ce da hi se prismodil, iiiM> razkrili. 'ireha je veliko mešat:. Zvočne fotografije Kodak ponuja novost: ozvočenje fotografij. Tako imenovani portfolio CD ponuja nove razsežnosti. Doslej je bilo mogoče na kompaktne diske presnemavati samo filme, zdaj jih je mogoče opremljati Sc s komentarji in podlagati z glasbo. Izumili so celo možnost presnemavanja nepremičnih fotografij, ki jih je mogoče opremiti z besedilom. Posnete fotografeke filme enostavno presnamejo (bolje rečeno prekopirajo) na CD, hkrati pa je mogoče presneti tudi zvočno kaseto z morebitnimi komentarji. Ponudba »tonskih fotografij« je v bistvu enostavna tehnološka revolucija. Hkrati, ko pošljete film v razvijanje, posredujete v laboratorij tudi zvočni trak. Skrivnost Leninovih možganov Nemškemu profesorju Os-carju Voglu, ki je že pred drugo svetovno vojno uspešno raziskoval človeške možgane, je bila leta 1926 zaupana zelo tajna in odgovorna naloga. Sovjetska vlada ga je dve leti po smrti Lenina prosila, naj poišče v njegovih možganih tisto nekaj, kar je naredilo Lenina za voditelja naroda in revolucije. Profesor Vogt je razrezal Leninove možgane v 31.000 režnjev in po dveh letih neuspešnega iskanja prepustil svoje delo drugim sovjetskim kole- gcm. Desetine in desetine vztrajnih zdravnikov je sedemdeset let pregledovalo vsak milimeter 1340 gramov težkih možganov tn upalo, da bodo našli vzrok genialnosti. Sovjetska vlada je za raziskovanje ustanovila poseben dobro opremljen inštitut. Pred kratkim je zadnji direktor tega inštituta 2 obžalovanjem priznal, da je bilo delo neuspešno, Leninovi organi so bili povprečni, takšni, kot jih ima večina srednje izobraženih ljudi. Vsebina Stalinove glave je bila za znanstvenike Se večje razočaranje, njegovi možgani so bili podpovprečni. Darila za ljubljenega voditelja Nekdanji^sovjetski diktator Josif Visariono-vič Stalin,~je dobival darila od vsepovsod. Nekaj teh predmetov je zdaj na ogled v finskem mestu Lahti, Zbirka, ki je prvič pokazana v tujini, je bila vse do Stalinove smrti leta 1953 shranjena v moskovskem muzeju revolu- eije. Zbirka šteje 25.000 daril, v Lahtiju pa je na ogled le 130 daril. Med številnimi je nekaj posebnih, med te šteje tudi telefon v obliki globusa, ki so ga izdelali delavci poljske letal- ske industrije, sluSalke pa so v obliki srpa in kladiva. i ■ ii C 1^: Z J Koncert za palčke Z najmanjšo violino f* svetu, ki so jo pred ki^l kim za 2800 funtov pr®" dali na dražbi pri londcU' skem Sothebyju, bi lahi® izvedli koncert za pal®; Na inštrument, ki meri milimetrov, je namreč res možno igrati, Violii” je izdelal švicarski izdel®' valeč Cornel Schneidet- , Roka, ki vidi 1'-' ■ * 1 II K Iz Avstralije prihaja onalna novica, da so zn^’^ niki univerze v Adelaidi mikročip, ki »vidi«. njim računalniško vov^ strojem in napravam računalniško omogočil, da se Z njim brez dodatne podpore in dragih računalnikov.^ so ga uspešno preskusil' j mesecem dni na umetni j ki se je samodejno vsem oviram; v desetin''^ kunde se je po zaslugi nega čudežnega čipa J na vsak predmet, ki soV postavili na pot. Po profesorja Kamrana (n^ zvezde vam kažejo LEV DEVICA TEHTNICA Ona: Bodi iskrena in ne zidaj gradov v oblakih, saj se le-li lahko hitro podrejo, tn nikar ne zavračaj vse krivde na svojega partnerja, saj se mu lahko dodobra zameriš. Poskrbi raje za svoje zdrat^. On: Vedi, da vse voda že kar lep čas tečejo predvsem na tvoj mlin. Prijateljica na tx> mogla, da ne bi uslišala tvoje dokaj nenavadne želje, saj bi zate storila še vse kaj drugega. Le kaj se obiraš! neiku s čipom) so se pn vem razvoju zgledovali belah. Podrobno so Delan. roaroDno so njihov način odzivanja i ;____________ii; in ga prevedli v visoko 1^*” gijo- Ona; Preveč se ukvarjaš z neumnimi mislimj, kaj si bodo o tebi mislili drugi. Vzemi usodo v svoje roke in potegni iz življenja kar največ tudi zase. Nepričakovano srečanje ti bo obudilo spomine. On: Igra, ki jo igraš, je prenevarna, da bi se zale vse končalo kolikor toliko dobro, Pr^eljlca to bo povabila na pijačo, a to bo le pretveza za nekaj povsem drugega. Od tebe pa bo odvisno, ali ti bo tisto drugo v^. Ona: Pripravi se na odločilen korak, ki ti utegne spodleteli. Če ne boš popolnoma zaupala v listo, kar počn^. Priiateljeva pohvala bo mišJjana predvsem kot pohvala tvojim sposobnostim, zato si je ne razlagaj kot. .. On; Obeta se Ii dokaj viden uspeh, saj si se za nastop do popolnosti pripravit; zablestel pa boš ravno tam, kjer so vsi drugi odp^edali. Toda vsak uspeh ima dva obraza in vedi, da poti nazaj ne bo mogoče najti. Oim; Nekdo ti bo ponudil zanimiv predlog in z veseljem ga boš sprejela. Obeta se It pt^ten večer, ki ti lahko v prihodnosti še veliko porneni. Vse pa je odvisno predvsem od tvoje iznajdljivosti, ki pa najverjetneje ne bo odpovedala. On: Ne razmišJjaj tako glasno, saj se lahko tvoje sicer dobronamerne ideje kar hitro obrnejo proti tebi. Potreboval boš Škorpijon phiateljevo pomoč, toda zavedaj se, da jo bo potrebno nekoč povrniti. STRELEC ravnanje v preteklosti zefo pravilno. Partner te bo prasa^ Z na prvi pogled absurdno idejo, ki tl bo iz dneva v dan všeč. Zaupaj mu. Ona: Premišljevanle o vzrokih, zakaj ta prijatetj zadnja I zoamana ti nn hn nrav kru*i«ttlA Daiki ca ruvl^it zanemarja, ti na bo prav nič koristilo. Rajši se podaj v druil^j kaj hitro boš izvedela odgovor ne svoje vprašanje, ki utegni' prav neprijeten. On: Skrajni Čas je že, da tudi ti poprimeš za poležavanje v senci ne bo poneslo prav nobenega dori^ Konec tedna se Ii obeta zanimive evantura, ki je nikakd*' kaže zamuditi... Ona: Vsa se bo uredilo irt kmalu boš videla, da je UD On: To, kar doživljaš sedaj, je sicer lepo, a ludi nevarno^ ti malce več diskretnosti na bo škodUci. Toda vedi, da se KOZOROG koncu opečeš ti, drugi pa se ti bodo smejali. VODNAR /J RIBI Ona: čeprav ne boš pričakovale, te bodo nenadoma^ ,Ui rAkdanin čjistva in nnnnvnn hoš zmedena in neodUTj žela nekdanja čustva in ponovno boš zmedena in neod^ Zmeden pa bo tudi nekdo drug, tako da sa lahko vse a*" prej sprevrte v humoresko kot rofnanco. ' Oh: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! tn bo kar precej globoka, zato si nikar ne domišljaj, da se hitro izko^ iz težav. Nikar r>e krivi drugih^ saj si kriv prer?'^ i?{ ti. I Ona: Strah ta ja resnica, toda to je edini način. I zagotoviš partnerjevo zaupanje^ Prišla bo nepričakovan^^ " lo^ost, ki pa se jo bot ker rtakako bala izkoristiti. Raja 17 počakata botjši jutri. ,,----------► Ij On: še vedno ti ne bo uspelo pc^abiti nje, ki ti ie v iromno Domeriile. Nastalo oraznino boš sicer ooskušal ogromno pomenila. Nastalo praznino boš sicer poskušal niti z občasnimi avanturami, a prave ne boš našel. I 1 )93| vestnik, 23. decembra 1993 stran 11 ni 31' C' d- to JI »■ nO .0 1 f > za vsakogar nekaj Kratka navodila za sodobno ustno higieno Stomatološka veda je v dveh s zadnjih desetletjih nesporno e dokazala, da sta najbolj razšir-[ jeni bolezni sodobne civiliza-( cije zobna gniloba in obolenja r obzobnih tkiv infekcijske narave in da ju povzročajo bakte-I rije, k) žive v nevidni tanki ' oblogi na zobeh* Ta je najbolj trdovratno prilepljena. Ob zobnih vratovih nad dlesnijo, na ploskvah zob, kjer se zobje stikajo, in v vseh zobnih vdolbinicah. Gibi s ščetko morajo biti intenzivni in krožni v smeri od dlesni proti vrhom zob. Enako skrbno kot vidne čistimo Ruta in šal Termovk ne uporabljamo pogosto, pridejo pa prav v teh mrzlih Strokovno ime za to oblogo je plak {plaque). Je tanek film organske narave, ki se izloča že iz sline, v njej so v začetku bolezenske bakterije. Ostanki hrane plak seveda Se dodatno povečajo. Poudarjam, da za nastanek plaka hrana v ustih sploh ni nujna, da je pa v tem primeru vendarle izdatnejši. Iz teh ugotovitev je razumno Čiščenje zob tudi, ko nismo zaužili nobene hrane. Z drugimi besedami rečeno - smisel čiščenja zob nikakor ni samo odstranjevanje vidnih ostankov hrane, enako, če ne še pomembnejše je odstranjevanje plaka, za katerega sem že prej povedal, da je neviden. Obstaja kar nekaj pripravkov, s katerimi naredimo plak viden. Uporabljamo jih za strokovno testiranje uspešnosti posameznih postopkov čiščenja in so zelo popularni v šolah pri tekmovanjih v čistosti zob, To pojasnilo je nujno, ker iz ttjega logično sledi sodoben pristop k čiščenju zob. Čiščenje mora biti dovotj dolgotrajno, nikakor manj kot pet minut ploskve zob ob jeziku in nebu. Enako skrbno čistimo zobe zadaj in spredaj. Vdolbinice so na griznih ploskvah, zato tudi te očistimo, kar se da temeljito. Ščetka naj ne bo pretrda, niti premehka. Po treh mesecih tako temeljitega dela bo toliko preutrujena, da jo bo gotovo potrebno zamenjati. Zelo so primerne prozorne zobne paste, ker ne vsebujejo grobih delcev, pa tudi take, ki vsebujejo posebne dodatke, mogoče fluorove soli, ki utrjujejo sklenino. Danes menimo, da je mnogo pomembnejši način ali tehnika čiščenja kot izbira zobne paste. Zdrava dlesen nikoli ne krvavi. Prvo krvavenje iz dlesni je opozorilo, da se je obolenje obzobnih tkiv začelo. To je prvi znak parodontalnega obolenja, ki se prepogosto konča z majavostjo in pozneje z izpadom zob. Je tako kot karies infekcijske narave, izvor infekcije pa so bakterije v plaku. Tako je zgodba na začetku, kjer smo ugotavljali, kaj je plak in kje je konec, je kar se da preprost. Preprečit) nastanek plak a z upoštevanjem navodil* Dokaz o uspešnosti truda bo dlesen, ki ne bo krvavela ob Se tako temeljitem drgnjenju in $ tem tudi masiranju dlesni. Wvsaj dvakrat dnevno - zvečer in ^uiraj. Zajeti mora vsa že Omenjena mesta, kjer je plak. Pogoj za to pa je skrbna strokovna higiena zob^ ki vara jo bo opravil vas zobozdravnik. rt*' lil iti jfl P Glasbene lestvice l( J J rt T 1^ h)* sl i ,K* •v Najbolj vsestranska modna dodatka sta ruta in šal. Ta dodatka bosta aktualna prav v teh dneh, ko se pripravljamo na praznike. Možnosti kombinacij so velike, pri tem pa si lahko pomagamo z broškami, trakovi, gumbi in drugimi predmeti. En način oblikovanja prikazuje naša slika. Na sredini Sala naredimo vozel, voze! na Salu položimo pod brado in oba konca zadaj na vratu prekrižamo ter potegnemo naprej. Potem oba konca Sala potegnemo skozi vozel v nasprotni smeri. Vozel Se bolj zategnemo in morda okrasimo z broško. dneh, ko pijemo veliko čaja. Termovke, če jih ne uporabljamo dalj časa, vonjajo po zatohlem. Hranite jih na zračnem in suhem prostoru, vendar odmaSene, in neprijetnega vonja ne bo. Termovk ne polagajte v vodo in jih ne shranjujte mokrih, ker jim vlaga, ki se hitro zajede med oblogo in vstavek, škodi. Tople pijače ne nalijte čisto do grla, med tekočino in zamaškom naj bo vsaj centimeter prostora. Preden napolnite termovko z zelo vročo tekočino, steklenico ogrejte nad paro; obrnjena naj bo z grlom navzdol. Kaj moramo vedeti o vinu Med namiznim in plemenitim sortnim vinom je velika razlika. Pri prvem gre običajno za dodatno sladkano mešanico različnih sort brez zajamčene kakovosti, medtem ko so vrhunska vina označena s posebnimi etiketami in pripisom o poreklu ter kraju in Času polnitve. Zelo pomembno je, katero vino ponudite k tej ali oni jedi. Lahko belo vino sodi k predjedem, juham, perutnini in ribam, nekoliko močnejša bela kapljica se prilega k svetlim pečenkam. Rdeče vino lahko ponudite k teletini, močnejše pa h koStruno-vini, goveji pečenki ali divjačini. Sladka vina in vermut postavite na mizo, ko so na vrsti sladice. Vino je treba hraniti na hladnem, najprimernejša temperatura je od 8 do 10 stopinj Celzija, steklenice pa hranite v temnem prostoru v vodoravni legi. Ker je vino občutljivo za prenašanje in vožnjo, naj po vsakem takem pretresu nekaj časa počiva, da se umiri. Pazite, da ne boste ponudili pretoplega ali premrzlega vina; belo naj bo ohlajeno na 10 do 14, rdeče pa na 15 do 18 stopinj Celzija. Šampanjec naj bo zelo mrzel, ponudite ga, ko ima 5 do 8 stopinj. Ostanke vina lahko uporabite za vinsko omako ali ga zamrznite v posodici za led. Kocke nato dodajte različnim jedem, da jim izboljšate okus. LESTVICA NAJBOUSlH SEDEM SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1, JULIA- Chris Rea 2, ALLABOUTSOUL-BiIbJoel 3, I D DO ANVTHINO FOR LOVE - Meat Loaf 4. BOYS WH,L BE BOYS - Hooiers & Cindj Lauper 5 ROSES IN THE HOSPII AL-Manic Sireet Preachers 6. ESCUCHAME-OipsyKings , , . "T. 1 VE OOTVOUUNDERMVSKIN- Frank Sinatra & Bono PREDLOGI; I. PLEASEFOHGIVEME-BoanAdams Z. I LL NEVER GET OVER YOU - John Hiall 3, IIIELIEVE-Bonjuvi MURSKIVAL LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1 bele ROŽE IZ ATEN-Nace Junkar 2. BILA JE NOC ZA NAJU - Aleksander Jež 3 VSI LJUDJE HITIJO-Neca Falk 4. TECHNOBUM PLANET-Čudežna polja „ 5. NEKDO Ml KRADE SANJE-Miha Balažič 6. TIHO JOCEJO SOLZE - Majinei 7 Tl Sl KRIVA-PeterPan PREDLOGI; igračka-Sarm ZVON LJUBEZNI - Deltah CeSI BREZPOSELN-Orlek LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE S khšCakon, cekron pa z MARELOF 1. VETER JE NAPISAL PRAVUICO - Ans Tonija Verderberja 2. ABRAHAMKA-Ans. Prerod 3. SINKO MOJ - Ans Franca Miheliča 4 RODNI KRAJ - Vokalni kvintet Ajda 3 AVTO SEM SI KUPIL-Ans. Rompompom 6 AVEMARIJO ZVONI-Alpski kvintet 7. ZDRAVICA-Ans. Simona Legnarja PREDLOGI; L NA SILVESTROVO-SlNjcrskih 7 2. NOVO ŽIVUENJE-Ans.Petra Finka 3. GAŠPERJI, TO SMO Ml- Ans. Gatpeni hpolttiene kupone p«<«.M do četrtka, 3tl, decemb«^IW n. naslov; Murski val, Slovenska 41,69000 Murska Sobota, la glasbene lesivice. * Kupon št. 51--------------------------------------- I Glasujem za skladbo: I • tuja--------------------- ♦ domača------------------- • narodnozabavna--------- -Ime in pnim^kter naslov , , Klobukomanija ženske so znova ponorele za klobuki, bi lahko komentirali nenavadno zanimanje za pokrivala, zlasti klobuke, V osnovi so klasičnih moških oblik, ker so v resnici damski, pa si lahko z dodatki privoščite, še več domišljijske svobode. Tako jih lahko okrasite z navadnim trakom, pisanim perjem, sponkami ali potiskanimi cvetlicami. PogumnejSe se bodo odločile za klobuk, čezenj, razen čez krajce, bodo poveznile še nagubano čepico. Še drznejše bodo posegle po klobuku, ki so ga plišasti ptički očitno zamenjali za gnezdo. Kuhajte z nami RADIO MV-MURSKI VAL-UKV 94,6 MHz (dopoldne ludi SV 648 kHz) Petek - 5.40 Prebujajte se i nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - S.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 3.30 Mali oglasi - 9,15 Borzni utrip-9 30 NSTSNMV - 10,00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12 00 Poročila - BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 00 Prireditve oh koncu ledna - 17.30 Alternativno - 18.00 M V-dur - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 10 00 Poročila - 10.40 Potepajte se z nami - 11 00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - in odmevi - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.10 Angleščina - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročita BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.0(1 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minule za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Evropa v enem tednu - 10.00 Poročila - 10 30 Špoit - 11.15 Zgodilo se je - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13,00 Danes do trinajstih - 13,30 Popoldne na MV - 14,00 Aktualno - 15,30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17,30 Šport - 18 00 S kranSčakon, cekron, pa z tnarelof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18,30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovcn^ini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8-00 Poročila -8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Kost/gosl dneva-9.15 Glasbene novosii - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12 00 Poročila - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17,30 Srebrne niti - 18,00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,45 Zagrebško zvočno pismo - 8,00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 Borzni utrip - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14 00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodi farmi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 KosOgosl dneva - 9 15 Sedem veličastnih - JO.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16,30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi Nadevana telega pečenka Teletina je v bistvu zelo mlada govedina. Od govedine se razlikuje, da je manj redilna, bolj vodena in veliko lažje prebavljiva, saj so njena vlakna zelo krhka. Zaradi tega je pogosta v dietni in bolniški prehrani. Nekoč so trdili, da je teletina samo na pol meso, ker se pri pripravi zaradi vsebnosti vode zelo skrči. Najboljšo pečenko pripravimo iz telečjega hrbta. Če se odločimo za nadevano pečenko, vzamemo zarebrnični del skupaj s po-trebuševino. Menimo, da je ledvična pečenka primerna tudi v prazničnih dneh, ko je visokokalorične hrane v izobilju. Za njo potrebujemo približno 1,5 do 2 kg težak kos ledvenega dela s potrebuSevino. Ledvico odstranimo. Iz mesa poberemo kosti in jih položimo v pekač, kjer bomo pekli pečenko. Solimo. Debelejši del mesa previdno plosko prerežemo, a pazimo, da ne naredimo lukenj. Kos razširimo, kolikor je mogoče in ga na notranji strani namažemo z nadevom. Trdno zvijemo v rulado in povijemo s poparjeno bombažno vrvico. Rulado položimo na kosti in JO prelijemo z žlicami vročega olja. Med kosti podiijemo zajemalko vroče juhe ali vode. Dalje pečemo kot vsako drugo pečenko. Pečeni odlijemo maščobo, pridenerao košček masla, v mali skodelici vode ali mrzle juhe razmešamo kavno žličko škroba. Ko prevre, prilijemo žlico belega vina in žlico goste kisle smetane. Zraven ponudimo zdrobov narastek in solato. Nadev: 1/2 namočene in ožete bolj suhe žemlje, en rumenjak. drobno naribano Šalotko, 6 dag prekajene drobno sesekljane Sunke, sol, poper, timijan, žlica belega vina. Vse premešamo. SESTAVIL MARKO NAPAST ŽE UMRU AM. FILM. IGRALKA (AUOREV) ■DELO- IGRALCEV RODOUUS, 'DOHOUUB PIJAČA STARIH SLOVANOV moment, TRENUTEK PESNIK ŽUPANČIČ OAN V TEDNU RIMSKO število PETSTO KRIŽ NA VRHU jambora ETNIČNA SKUPINA V VZHODNI NIGER Ul VEDROST, JASNINA TORBA ZA SPISE ■BOLEZEN* HIPOHONDROV lOESLO PR. REVOLU-!CUE ENAKOST NAMIZNO PSEORI-NIALO WJA«, KI VSEBUJE NOFBH TU JOČNO RAČUNALO ANGlEŠtA jadrnica S3M5 jAueoni GRŠKI KATOUK nečloveško VPITJE r izraelska LUKA SEVERNO 00 TELAVrVA ^VA KO' WJH PREDNJI DEL VOZI TUIEMO-” SKO IME AN. FILM. IGRALKA EBUCBAl M£WT0«K :i tUUUKTHJ amT0LU)_ , , fOSFOR REKA NA JUGU ŠK SPODNJI DEL STOPAU REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: posadka, epigram trpanje, Rea, EB, OM, peta, Zapata, A, arena, vest, ki, on, Got, dobrava, stearin, karteča. stran 12 vestnik, 23. decembra 1993 podlistki Spomini na Vladimir Škerlak organizacijsko delo v Prekmurju V svojih pregrešnih misiih smo šli celo tako daleč, da smo se natihem spraševali, odkod neki imajo ti ljudje, ki tako radi in tako suniljivo pogosto poudarjajo, da živijo v najvčeji bedi, dasi tega nihče ne opazi pri njih, sedaj naenkrat duvulj denaija za tako obilico knjig? .. Novo,.. nam je,... da je pod pozivom prekmurski mladini, naj se osnuje 'akcijski mirovni odbor za Prekmurje' in naj se pripravi delegacija za 'mirovni kongres’ ■. Ženevi, podpisan 'pooblaščeni sklicatelj' in ne KPA. 'Vsa svetovna javnost že namreč danes ve, da je 'mirovni' kongres v Ženevi samo komunistično marksistična prireditev pod nedolžnim mirovnim geslom in to je dobro znano tudi klubu. zato je podpisan samo 'pooblaščeni sklicatelj'. Vemo pa, da vodi vso akcijo pri nas ravno KPA. Štejemo za potrebno, da to povemo . . Ime samo 'Klub prekmurskih akademikov’ je gotovo nadvse premišljeno izbrano (hvala za priznanje! VŠk) in marsikdo ravno radi imena v zmoti misli, da je to morda združenje vseh prekmurskih akademskih društev,-odnosno, da so v tem klubu včlanjeni zastopniki vseh svetovnih nazorov. In ravno to ime je morda marsikaterega našega akademika premotilo, da je še danes, četudi morda samo na papirju, član tega kluba, Čeravno je po svojem prepričanju komunističnim in marksističnim metodam na- sproten.« * Ti izpiski so samo del polemike med Zavednostjo in KPA. Iz njih Pozornost zbuja okoliščina, da se vidi veliko, opozoril bi pa takoj na nekaj iz zadnjega odstavka: Če prekmurski katoličani nikoli niso KPA« premotilo napadali protestantov, temveč samo marksiste. To jc očiten vpliv je samo ime »J temveč I PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom. Karunova 16A, Ljubljana, štev. 50101-603-43533 HVALA I »marsikaterega« našega študenta, da je postal član »samo na papirju«, sledi iz tega, da klub v celoti ni bil marksističen. Koliko Članov je bilo levičarjev ah celo pariijoev, ne vem. ker sem imel s klubom vedno manj stikov od jeseni 1934. Takrat mi je namreč umrl oče, preselil sem se v Ljubljano, v družbo Prekmurcev sem manj zahajal kakor v druge. Akcije za zbiranje knjig se nisem udeležil. Znano mi je samo iz pripovedovanja mojega brata in drugih članov kluba, da so dobili vse knjige brezplačno, o kakem nakupu s sovjetskim denarjem torej ni bilo govora. Knjižnice, seveda, niso oddajale svojih najboljših knjig, zato je gotovo res, da je bilo med podarjenimi knjigami tudi nekaj manj vrednih, Ali gre zaradi tega očitati organizatorjem kako malomarnost, je vprašanje. Katoličani so pisali o svojem idealizmu in o ljubezni do prekmurskega ljudstva. Dejstvo pa je, da so bili Jožef Klekl, Ivan jenč m dr. Frane Klar poslanci v jugoslovanski skupščini. Kaj so naredili za odpravo nepravičnega davčnega ključa za Prekmurje? Da so bili nekateri člani KPA malo prenapeti in se zaletavali v neke »mirovne kongrese«, to je možno in, če je to res - jaz namreč ne vem, ali so bili člani kluba v to vmešani - je to napaka. Katoliške akcije, vodene iz Ritna. * Spomladi 1935 se je režim v Jugoslaviji spremenil Slovenski politični katoličani so postali del vladne Jugoslovanske radikalne za-jednice. Kljub temu jim ni uspelo doseči tega, o čemer so pisali, namreč razpust Kluba prekmurskih akademikov. To je verjetno posledica Benkove naklonjenosti klubu ali njegovega odpora zoper klerikalni vpliv. * Ministrstvo za rudarstvo je razpisalo štipendijo za diplomirane pravnike, ki bi študirali rudarstvo - hoteli so imeti na rudarskih glavarstvih ljudi, ki bi imeli strokovnost za presojo tehniških in pravnih vprašanj. Za to štipendijo sem zaprosil že leta 1935 in sem se vpisa! na tehniško fakulteto. V jeseni 1936 sem Sel k vojakom. Ko sem se vrnil v jeseni 1937, sem se popolnoma posvestil študiju, spomladi 1938 sera dobil celo (začasno) službo, tako da za organizacijsko delo nisem imel časa, zato tudi s prekmurskimi društvi nisem imel nobene zveze. Nadaijeuanje prihodnjič Zapiski iz Železnih Dveri Tudi Kryl je imel v vmičariji svojo govejo živino; v tridesetih letih, ko je bil lastnik vinograda že sin Pavel, tudi po štiri glave, kot je povedal Jože Panič, Ta se tudi spominja, da so se v zgornjem delu sadovnjaka še videle jamice, to pove, da je bil tam nekoč vinograd. Uporabljal pa je Ivan Kryl tudi veliko komposta, od osemdesetih let naprej pa je tu m tam kupil tudi nekaj umetnega gnojila iz Hrastnika, Stroškovnik za leto 1877, torej izdatki, ki so povezani izključno z obdelovanjem vinograda do trgatve, Bpve, če vzamemo sredino med dražjim in cenejšim stroškovnikom za oral - 65 goldinarjev - da je obsegat Krylov vinograd okoli 2 hektara. Zaradi stalnega rigolanja sc je površina z rodnim trsjem iz leta v leto manjšala ali povečevala tudi preko 2 hektarja. Kljub neizmerni obilici podatkov na 342 straneh zapiskov na polovičnem formatu A4, ni mogoče trditi ničesar dovolj argumentiranega o rodni površini v tem ali onem letu. Avtor zapiskov o tem molči. Ampak podatek, da je dal neki letnik 24,5 polovnjaka (polov-njak računan na 2821), spet drugi letnik 24, dva pa celo po 28 polov-njakov, in dejstvo, da je dal povprečen letnik 7 do 8 polovnjakov na hektar, vendarle tudi nekaj pove o površini vinograda. O lem podrobneje ob obravnavanju posameznih letnikov. 7. plačal 2,75 goldinarja za popravilo cest. Po 8. 7. se pojavi na mo-zlcrju in belini’ »pikec«*. Na rizlingu, gutedlu in Izabeli ga ni. 20. 7, - modra ponugalka se že mehča in čriček je začel peti. Tretja kop končana 21. 8. - 62 težakov po 20 krajcarjev. Jabolk je malo, so pa lepa. 28. 9. kupil 8 sodov - »starti-novn po 5601'' za 80 goldinarjev. Septembra je grozdje že zrelo in sladko. Sliv je veliko, prav tako je čez glavo žlahtnih orehov! Trgatev JUS MAKOVEC Idm snega. 20. 3, spet 3 dni snega -21. 3. zjutraj -6 stopinj C; severni veter in sneg je zmrznil. 8. 4. Izabela ima že močne poganjke. Les, ki je najprej kazal, da je pomrznil, močno žene, posebno spodnja očesca, S 13. na 14. april posebno ponoči moker sneg. 15, 4. poganjki so že močni, vendar ob dotiku hitro odpadejo. Vseh kopačev prve kopi 240,5 po 30 krajcarjev, 28, 4, les poganja zelo neenakomerno; na nc- katerih poganjkih so že nastavki začeli 19. 10. — sladkorja 19,5 do grozdov. 29. 4, čiščenje in urejanje 20%. "Vsega 373 brent*. Trgače pla- čal po 20, brentarje po 25 in »prc-šarje« po 40 krajcarjev. 11. 11. prodal 8,5 »startina« vina po 90 goldinarjev za »startin«. Skupaj so znašali dohodki za grozdje, žganje in sadje 62,40 goldinarja, za vino pa 865, vsi stroški so znašali 856,10 goldinarja.' 9 1876 - prodal 1 »startin« vina - 100 goldinarjev. Žgali vinske tropine - 4 »polovnjake« - kupil za 27 goldinarjev dva soda. 29. 1. in 5. 2. nosili gnoj - 101 težak po 20 krajcarjev. Zavarovalnina 8,48 goldinarja. Za rez 8,40 goldinarja. 12. in 13. febr. zelo mrzlo. Trs je je zaradi zmrzali trpelo že decembra. Izredno visok sneg. Vino letnik 1875 je zelo sladko, prijetne arome, z nekoliko manj kisline, vendar izvrstne kakovosti. 1. 3. rez končana, trsje v nižjih »grabicah« pomrznilo’". 6. 3. za-čeh kopati. Za grobanje primernih le malo rozg zaradi zmrzali. 18. 3. S UJ In čriček je začel peti... 1875 - januarja mrzlo in 14. 2. močna pozeba. Za nošenje gnoja 49 težakov po 20 krajcarjev. Viničar opravil zimsko rez. Prvo kop začeli 22. 3., čeprav se zemlja še ni preveč odtajala. Mozlcr, rizling, gutedel in isabcla sc 10. 4. že »jočejo«. Kop končali 22. 4. - skupno 242 težakov. Izabela ni pomrznila. 8. S. jablane slabo cvetijo, pač pa breskve, slive m češnje. 15. 5. začeli drugo kop. Maja suho in toplo, po 25. več neviht. 2. 6. začela cveteti Izabela, 10. pia mozler, rizling in gutedel. 17. 6. dal za 2000 trsov 25 goldinarjev. 3. Bebna jc bUa menda stara, avtohtona sorta, ki jo Kryl omenja samo na lem mestu. * »Pikec« - kot meni F. Fišer - re morda črni paiez, mag. Vodovnik iz Kmetijska zavoda Maribor dopušča možnost, da gre peronospora. Na tem mestu omenja, da je t»startint( ali Četrti-njak S6C litrov, drugje 5661. Možno je oboje, saj je meril fstarun« na Štajerskem nekoč od 400 do 600 L Sam sem se pri preračunavanju odtočil za 5641, torej je »polovnjak« 2821. ‘‘PoJovnjak jc tudi 400kg ali 15 brent grozdja, brenta pa 26-27 kg. Preskus 2 brentami je pogosto dal malenkost več mošta, kot jc izračunal Krvi. Posredi jc tudi kakovost grozdja. Med vsakoletnimi stroški jc bilo uidi odplačilo dolga hranilnici. »grabic«, grobanje trsja, 21 težakov po 25 krajcarjev. Za star »polov-njak« (za hlajenje pri žganjekuhi) dal 70 krajcarjev. 30. 4. vse sadno drevje je odcvetelo. Čas cvetenja kratek, ampak ugodno vreme. Štirje težaki za pripravo komposta po 25 krajcarjev. Od 6. do 17. 5. izdaten dež ob mrzlih severnih vcirovih. Na tru opaziti rumene liste. Poganjki so na splošno lepi in imajo dovolj grozdov. 19. in 20. 5. občasno mrzel severni veter. 21. 5. v južnih legah močna slana - trta jc pomrznila. 28. 5. za 18 »iopic« 9,80 goldinarja. Trta jc tam, kjer jc bila opravljena tretja kop, pognala mnoge grozdne nastavke. 6. 6. izabcla začela cveteti. Pogrobanc ute so večinoma brez grozdov. 14. 6. dal za 3150 kosov podlag 6,30 goldinarja. 15. 6. viničarju za 2000 »ključic« 1 goldinar. 18. 6. trta v polnem cvetu, češnje so zrele. 26. 6. trta odcvclcla. Tu in tam kakšen poiiavcl list. 30. 6. zapozneli poganjki odcveteli šele sedaj, to jc posledica neenakomerne spomladanske tasti. JO lega vinograda jugovzhodna. N 3(1 uljeva n je prihodnjič 1 I I t 3 S f 1 r i' 4 l o P P Sl k i( k jš « Kot so Vikingi pospravljali čolne Tekmovališča 17. zimskih olimpijskih iger so v glavnem v LiUehainmerju, nekatera pa še v Hamarju, Gjoviku in drugih krajih. Vsa po vrsti pa so svojevrstne atrakcije, saj so nekateri objekti prav neverjetni. »Na zdravje« z vodo iz Mjose Tudi na j večje norveško jezero je tako čislo, da je voda v njem pitna. Tako bodo lahko udeleženci olimpiade, zlasti na osrednjih prizoriščih, ki ležijo ob jezeru, nazdravljali kar z vodo iz Mjose, če seveda jezero ne bo pokrito z ledeno ploščo. Januarske temperature so namreč zelo nizke (spustijo se 30 stopinj pod ničlo) in organizatorji iger računajo, da bodo na nekatera prizorišča tekmovanj gledalci lahko prišli kar »čez vodo« - po ledu, to jim je prihranilo skrb in stroške za gradnjo nekaterih mostov in mostičkov, naravi pa prizaneslo z nespremenjenim videzom. Ena od atraktivnosti je v Gjoviku, kjer je 120 metrov pod zemljo - hribom - jamska dvorana, v kateri bodo hokejski dvoboji. Že pred igrami obiskuje stadion veliko ljudi, sicer pa so v dvorani tudi različne prireditve, ob njej pa razstavni prostor, plavalni bazen in še kaj. Skrb za naravo je bila v ospredju tudi pri gradnji dvorane - vikinške ladje v Hamarju, v kateri se bodo pome- rili hitrostni in umetnostni drsalci. Vsi vhodi v veliko dvorano so namreč odmaknjeni od bližnjega ptičjega rezervata Akersvika. Hokejske tekme bodo igrali tudi v dvorani Hakon v Lillehammerju, ki so jo zgradili tako, da dobivajo energijo za ogrevanje iz vode za prhanje. Pocenili so tudi ogrevanje bližnje manjše dvorane Kristin, za katero bi sicer potrebovali 50 tisoč litrov kurilnega olja. Sploh so vsi objekti, tudi ob skakalnicah, smučarske tekaške proge, smučarski stadioni in drugi zgrajeni tako, da jih bodo lahko uporabljali še za druge namene. Recimo za poletna gledališča, za orientacijske teke, sankaške tekme s pasjimi vpregami in tako da- Ije. Proga za bob in sankanje v Hunderfossenu ima zaprt hladilni sistem, cevi so v betonski konstrukciji obdane z naravnim kamnom. Proge za alpsko smučanje v Kvitfjellu in Hafjcilu so tako kot del tekaških prog v olimpijskem parku v Lillehammerju opremili z razsvetljavo, tako da bodo lahko vso dolgu zimo Norvežani smučali tudi v temi, ki je je tam v tem letnem času več kot preveč. »Za veliko muzike veliko denarja« 17. zimske olimpijske igre naj bi stale sedem bilijonov kron. Denar zbirajo na razne načine. Poleg že omenjene vsakodnevne prodaje olimpij- skih majic bo v državno blagajno za igre »kapnilo« okoli 22 milijonov od prodaje olimpijskih spominkov in znakov, prodajajo tudi olimpijske kovance in še marsikaj. Verjeli ali ne, kupila bi lahko tudi značko - slovensko zastavo, ob kateri sta Kristin in Ha-kon, maskoti iger. Seveda prodajajo tovrstne značke na vsakem koraku, pa da ne boste mislili, da je na vseh samo slovenska zastava! Značk je namreč toliko vrst, kolikor je zastav držav udeleženk olimpiade prihodnje leto. In to je več kot 75 ali skoraj 80, kot so povedali organizatorji. Že jeseni 1990 so v norveškem parlamentu izglasovali, da bodo 130 milijonov namenili za Olimpijski sklad. Lilleham- '**««sa|asa Lillehamerske skakalnice, pod katerimi bosta tudi otvoritvena in sklepna prireditev, so že pripravljene, tako kot tudi podstavek za olimpijski ogenj v njihovem izteku. v i.i I' d I I Šl P b st p: ir Vikinška dvorana v Hamarju, v kateri se bodo kosali hitrostni in umetnostni drsalci. Dvorana v obliki narobe obrnjene vikinške ladje (tako so jih shranjevali, kadar jih niso potrebovali) lahko sprejme 10,000 gledalcev, v primeru koncerta pa kar dvakrat toliko. l'i •lil 1 * ■- .4 t - i * l-fTlll- f L*1 .> il 'i 1; Tl 4 < * * r * * J* Treningi se dan za dnem vrstijo na vseh progah, tudi na tisti za bob in sankanje v Hunderfossenu. In že na treningih »frčijo kot strele«, toda sprožilec fotoaparata je bil hitrejši. mer pa se v zadnjem času ravno zaradi olimpiade razvija 2 bliskovito naglico. Med drugim je »dobil« tudi nacionalno komercialno radijska postajo. Tisti, ki bodo med 50 tisoč akreditiranimi novinarji, športniki in drugimi gosti, jo bodo morebiti celo obiskali. Veliko denarja namenjajo organizatorji tudi za varnost, za katero , bp^ ^tbclo nekaj manj kot 3 tisoč policistov, pa tudi nekaj posebnih psov, ki bodo v glavnem pomagali pri iskanju eksploziva. Nemajhno vsoto »cekinov« je za ekskluzivne pravice plačala tudi ameriška družba CBS. Vsekakor bomo tudi navadni smrtniki 14 dni v februarju 1994 več časa kot običajno preždeli pred malimi zasloni, »saj vendar člov*k ne živi samo od kruha«! Lidija Kosi ,1 ■1 u .0 i č'c-V: Ti * ”7 " 4 -i ;■ i * J'" i''tf vestnik, 23, decembra 1993 stran 13 f Božično darilo kronika Pri sodniku za prekrške globje v zep v sobtdo, II. decembra, je začel veljati zakon o spremembah in dttpolnitvah zakona o prek iških. Njegova značilnost je, da občutno povečane doslej najvišje kazni zaradi kišHev določil žakonov o cenah, dtdtodnmi, prometnem davku, delovnih raz-■eijih, dimnikarski službi, nadzom državne meje, evidenci nastanil ve občanov, registru prebivalcev, gostinski dejavnosti, go/do-*ih, gradnji objektov, osebni izkaznici, orožju, varstvu okoijajn -kar je veijetno najbolj aktualno - določene st) tudi nove najvišje bazni zaradi prometnih prekrškov. 230. člen zakona o temeljih likokrat opravka s sodnikom vam osli cestnega prometa tudi zaradi kršitev javnega reda (vožnja nazaj, zmanjševanje hi- in miru, recimo zaradi nepri- cestnega trosti, s katero oviraš normalen memega vedenja na javnem promet; neprimerno zavijanje, kraju, nedostojnega vedenja neprimerno srečevanje, nepri- do uradne osebe pri uradnem merna vleka vozila...), tn če poslovanju, kaljenja hišnega zaradi njih pride do prometne reda in miru.,, Za take in po-nesreče, je zagrožena kazen od dobne prekrške je zdaj nova Zgodilo se je Storilci prometnih prekrškov, kot so: izsiljevanje prednosti, vožnja pod vplivom alkohola ali odklonitev preizkusa z alkotestom ali odvzema krvi, vožnja brez vozniškega dovoljenja, vožnja skozi naselje s hitrostjo, ki je za več kot kilometrov na uro večja od dovoljene v naselju ali pa za 50 kilometrov na uro večja od dovoljene zunaj naselja; vožnja skozi rdečo luč v semaforizira-hem križišču ali na prehodu ceste Čez Železniško progo v ravnini, neprimerno prehitevanje (prehitevanje kolone, vožnja v Škarje.,.), vožnja neregistriranega vozila, neupoštevanje ' ^naka policista: ustavi!, pobeg s kraja nezgode, neodjavitev Prodanega vozila po preteku Veljavnosti prometnega dovoljenja, vožnja vozila, ki ni teh-diCno brezhibno... se kaznujejo po novem od 2.400 do “18.000 tolarjev, prejšnja zagro-^na kazen pa je bila v razponu Od 2,400 do 12,000 tolarjev. Če pa zaradi enega ali več prej prej naštetih prekrškov nastane prometna nezgoda, znaša kazen od 3.000 do 60,000 tolarjev, medtem ko je bila prejšnja kazen od 3,000 do 15.000 tolar-lev. Zaradi prometnih prekrškov; neprimerna hitrost (ne-Prilagoditev vožnje voznim razmeram), neprimerna stran Mnje, neupoštevanje predno-sti pešcev na zaznamovanem s kraja prometne nezgode, od-stopitev vozila osebi, ki je pod vplivorn alkohola ali nima vozniškega dovoljenja,,, je nova kazen od 1.500 do 36.000 tolarjev. Če je zaradi kršitev nastala prometna nezgoda, je zagrožena kazen od 2.400 do 48.000 tolarjev, prej je znašala od 1,500 do 9.000 tolarjev. Za kršitve, ki jih omenja 1.800 do 60.000 tolarjev. denarna kazen do 120.000 to- Nespremenjene so druge laijev, prej pa je bila 30.000 tako imenovane mandatne tolarjev. Če se kdo na javnem kazni, ki jih izrekajo policisti kraju pretepa, se na javnem zaradi manjših prometnih pre- kraju predrzno obnaša... je krSkov. zagrožen zapor do dveh mese- Sodnik za prekrške, pa naj je cev, vendar to kazen lahko ta v Murski Soboti, Gornji Ra- sodnik za prekrške »omili« goni, Lendavi ali Ljutomeru, z denarno kaznijo do 600.000 dobiva največkrat predloge za (Šeststo) tolarjev. kaznovanje kršilcev prometnih predpisov. Občani pa imajo ve- Š. SOBOČAN i Ptehodu za peSce, pobeg NOVO NOVO I Komentiramo Pamet v glavo že zdaj, dober teden dni pred novim letom, poka, kaj neki Sele bo, ko bo ura odbila staremu in bomo vstopili v novo koledarsko obdobje! Je že tako, da imamo ljudje določene navade, ki se jih držimo - povedano v prispodobi - kot pijanec plota. Gotovo ste dojeli, da ne mislim le na pokanje šampanjskih zamaškov, Čeprav so tudi ti nevarni, če bi komu zleteli na primer v glavo, ampak me skrbi metanje »nedolžnih« petard, ki so prišle na slovensko tržišče v glavnem po legalni poti. Slutim, da so si jih zdaj priskrbeli tudi taki, ki prej, ko je bilo treba petarde tihotapiti iz Avstrije, niso posegali po tem eksplozivnem sredstvu. So petarde varne a1i nevarne? Če jih Že moraš (?) prižgati in vreči, jih vrzi, ampak, za božjo voljo, ne komu pod noge! Prosim, nikarte ne mečite petarde z balkona na tla med ljudi v predbožičnem oziroma prednovoletnem vrvežu! Petarde prav gotovo ne boS vrgel v domačem veceju, zato je ne meči tudi v strniSčih javnih lokalov! Prav gotovo slutiš, kaj bi' se zgodilo, če bi ti kdo dal to aktivirano eksplozivno sredstvo v žep tvojega suknjiča ali, kar je še huje: v hlačni žep, zato se na tak način najbrž ne bo »igral« tudi ti, dragi bralec! Z metanjem petard tudi ne kaže pozdravljali ljudi, ki bodo Sli od polnočnice; še huje pa bi bilo, ko bi bi počilo med obredom. Ničkaj prijetno tudi ni. Če koga s petardo prebudiš iz spanca in prijetnih sanj,,. Pa kaj bi nizal, ko pa vsi vemo, da se igrice s petardami lahko sprevržejo ne le v neprijetnost, ampak tragedijo. Vsako leto se v prednovoletnem Času zgodi toliko nesreč, da bi že bil Čas, ko bi se ljudje zresnili. Morda kak »petar-daS«, ki se je tako ali drugače opekel, pride k pameti, žal pa se pojavijo novi izzivalci nesreče, tudi nekateri starejši ljudje, pa smo spet tam, kjer ne bi bili, ko pameti ne bi spustili iz glave. Spomnim naj, da s petardami ne ogrožamo le drugih, ampak tudi sebe, če nam eksplodira v roki. Najbrž bo kdo oporekal, da sem se »zapičil« v petarde, pozabil pa sem na rakete, pištole, lovske puške, možnarje... Ne. tudi na to sem mislil, vendar se mi je zdelo potrebno petarde »izpostaviti« predvsem zato, ker gre pri njih za množična eksplozivna sredstva in na njihovo nevarnost opozarjajo tudi delavci uprave za no- Huda nesreča v Soboti Vzrok za nesrečo v Murski Soboti v bližini Mure naj bi bila vinjenost in neprimerna hitrost voznika osebnega avta Igorja J. iz Murske Sobote. Ko Je pripeljal s hitrostjo, ki ni bila prilagojena voznim razmeram. do Murinega parkirišča, Je nenadoma z njegove leve strani zavila pred osebni avto kolesarka Suzana M. iz Rakičana. Pri trčenju je kolesarko vrglo napokrov motorja in v vetrobransko steklo, od tam pa je padla na asfaltno površino ulice. Zdravi se v bolnici. Bili so na hladnem Lendavski policisti so pridržali do iztreznitve Ivana P, iz Velike Polane, ki je pod vplivom alkohola vozil kolo, oviral promet in ogrožal lastno življenje ter se ni menil za nasvete policistov, da se ustavi. Prometni policisti so med kontrolo prometa v Rihtarovcih ustavili voznika osebnega avla Primoža J. iz Ljutomera, ki naj bi zaradi domnevne vinjenosti vozi) sem-tertja po cesti. Začasno so mu odvzeli vozniško dovoljenje in prepovedali nadaljnjo vožnjo, vendar uredbe ni upošteval, zato so ga odvedli na policijsko postajo v Gornjo Radgono in pridržali do iztreznitve. V prostoru za pridržanje pa Je bil tudi Jože S. iz Babinec, Pod učinkom alkohola je namreč doma raz- graja! tn nameraval pretepsti ter. ma- tranje zadeve. Š. S. Zgodil se je zločin v prejšnji številki smo poročali o osumljeni Zinki B.. ki naj bi umorila svojega prijatelja, nato pa ga sežgala v krušni peči. Poročilo dopolnjujemo: zločin se je zgodil v vasi Novinci pri Vitomarcih, žrtev - Marjan Kumer - pa Je bil doma na Desterniku, kraju, ki smo ga pomotoma omenjali kot mesto zločina. Osumljena je v priporu, zdaj pa so se jele širiti Se govorice, češ da je ta ženska morila že prej, in sicer tako, da je v glavo zabila žebelj. Kriminalistična služba je pojasnila, da je Zinka B. osumljena le umora in sežiga svojega ljubimca, kar se je zgodilo nekega januarskega dneva. Osumijenkin bližnji sosed pa Je pred dvema mesecema umrl naravne smrti. Smrt na železniških tirih v sredo, 15, decembra, ob 6,38 se Je zgodila na nezavarovanem prehodu ceste čez železniško progo na Boračevski cesti v Radencih huda prometna nesreča, v kateri je voznik osebnega avta 40-letni Miroslav Marinič iz Radence izgubil življenje, njegov sopotnik Jožef V., star 34 let, iz Radence pa se poškodoval, zato je moral v bolnico. Policisti so ugotovili, da Je do te hude nesreče prišlo, ker Marinič ni upošteval prometnih znakov stop in andrejevega križa in je zapeljal čez prc^o, ko Je iz radenske Železniške postaje pripeljal tovorni vlak. Strojevodja trčenja kljub zaviranju in zvočnim signalom ni uspel preprečil. Pešec je obležal Marija Š. s Spodnjega KamenŠ-Čaka se Je s kolesom peljala po Ptujski cesti in zaradi tesnega prehitevanja podrla pešca Daniela R. iz Ljutomera. Le-ta se Je v nesreči hudo poškodoval, voznica pa je dobila lahko poškodobo. Oba so prepeljali v soboško bolnico. Vlomilci so med nami v noči na 19. december Je nekdo vlomil v osebni avto, parkiran v Gregorčičevi ulici v Murski Soboti. Odtujil Je avtoradio ut tako oškodoval lastnika Zlatka L. tz Murske Sobote. - Istega dne Je bito vlomljeno v osebni avto Karla Č. iz Puconec. Iz njegovega vozila, ki je bilo na parkirišču v Moravskih Toplicah, Je prav tako izgiiiil avtora- dio, vreden 50,000 tolarjev. - V noči z 19. na 20. december Je vreden neznanec vlomil skozi vbodna vrata gostišča Zvezda Beltinci in se priplazi) do točilne mize, v kateri naj bi bito 400.000 tolarjev izkupička. Policisti in kriminalisti skušajo ugotoviti, kdo neki naj bi to storil. BEBB □ O NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO d.0.0. Strukovci 23a, 69265 Bodonci, tel. 069/49195 Podjetje za proizvodnjo drobne kmetijske mehan^cije, servis in predajo ] PRODAJA NA VELIKO IN DROBNO - vrtne kosilnice (s košaro, samohodne...) - kosilnice na nitko (Jonsered, Stihi, Kawasaki, Husquama...) — motorne škropilnice (Stihi, Solo, Ideal, PAN-AGRA...) - motorne žage (Jonsered, Stihi, Sachs, Dolmar, Tomos...) - moto kultivatorji (Gorenje Muta, BCS...) - traktorski priključki - rezervni deli za vse vrste strojev - verige za motorne žage Oregon - vodila verig za motorne žage Oregon - rezalni program (Oregon, Felco, ARS, Lowe...) - škropilni in zalivalni program (Garden, GDM...) - črpalke za pretok vina in škarje za obiranje grozdja SERVIS MOTORNIH ŽAG Jonsered Stihi Tomos Sachs Dolinar in drugih SERVIS MOTOKULTOATORJEV Gorenje Muta Goldoni Honda BCS in drugih SERVIS htOTORHIH ŠKR W>ILHIC Stihi Solo PAN-AGRA Ideal SERVIS VRTHIH KOSlUIIC PAN-AGRA Muray Briggs Aspera Tekomze SERVIS KOSURC MIRTO Jonsered Stihi Kawasaki Husguama Humeiite Poleg tega opravljamo še servisne storitve naslednjih izdelovaioev kmetijske mehanizacije: PAN-AGRA, SIP, BATUJE itd... TmenjiiiiiOft^n ebnevs in prodna rabljene MOŽNOSTI PLAČILA - ob gotovinskem nakupu od 5 do 10% popusta - možnost plačila na tri čeke - kreditno odplačevanje od 3 do 15 mesecev ansereil Novo NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Stran 14 vestnik, 23. decembra 1993 šport ■I i Ivan Drozdek - predsednik Športne zveze Gornja Radgona (k t t Društvo zmajarjev Mavrica Lendava Rokoborba I Nadvse uspešno leto Leto, ki se izteka, je bilo v radgonski občini zelo razgibano, morda eno od najbolj doslej. Na nekaterih področjih dela pa so tudi dosegli zavidljive tekmovalne dosežke, na katere so lahko ponosni. s tekmovanjem radgonskih tenisarjev in šahistov v drugi slovenski ligi. Uspele pa so tudi nekatere množične akcije v občini, kot denimo že tradicionalni tekaški maraton Sicer pa smo za oceno Športne dejavnosti v letošnjem letu zaprosili predsednika Športne zveze Gornja Radgona Ivana Drozdka, - Kako ocenjujete športno dejavnost v radgonski občini v letu 1993 ? »Ocenjujem, da je bilo letošnje leto v naši občini zelo uspešno na vseh področjih športnega delovanja. V posebno zadovoljstvo si štejem, da smo letos dobili državnega članskega prvaka v namiznem tenisu, kar je za našo občino zelo velikega pomena. Ugotoviti moram, da dosegajo solidne rezultate radgonski košarkarji v drugi državni ' ligi, strelci Jova Jurkoviča iz ' Vidma v drugi in Elrada v tretji državni ligi ter odbojkarji Radenec v tretji državni ‘ ligi. Viden napredek so dosegli radgonski karateisti, saj so se nekateri prebili celo v slovensko reprezentanco. Nogo-metaSi Remeta iz Radgone so ' eden od najresnejših kandi-■ datov za osvojitev prvega mesta v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota, saj si po jesenskem delu prven-’ stva z Bakovci delijo prvo mesto in so na pragu kvaltfi-kacij za vstop v tretjo državno nogometno ligo, kar je tudi njihov cilj. Zadovoljni smo I I predstavljamo vam Treh src v drugi.« Radencih in - Radgonski Arcoat je pod vašim strokovnim vodstvom posta! prvič v zgodovini namiznega tenisa državni pr- /*> vak, kaj to pomeni? »To je za nas, ki delamo v športu, zlasti pa za namizni tenis veliko priznanje, na kar smo ponosni, To, kakor tudi uvetjaviten na organizacij- skem področju. saj STTlO uspešno izpeljali nekatera zahtevna tekmovanja, nam je spodbuda za nadaljnje delo.« — Zaradi pomanjkanja denarja se zelo malo sredstev namenja za vzdrževanje in gradnjo novih športnih ob- jektov. Kako je to v radgonski občini? »Letos je bilo namenjeno v naši občini zelo malo denarja za naložbe v športne objekte. Športna zveza Radgona je skromna sredstva namenila za financiranje gradnje klubskih prostorov Nogometnemu klubu Apače, s tem da so levji delež sredstev zbrali sami. Drugih vlaganj v športne objekte pa v naši občini letos ni bilo.« - Kakšni pa so vaši pogledi na bodočo organiziranost športa F Sloveniji in občini? »Po pravici povedano, da na nivoju Športne zveze Še doslej o tem nismo sklenili razprave, saj se ne mislimo prenagliti. Zadeve se bodo resneje lotili takrat, ko bodo nekatere stvari jasnejše. Vsekakor pa se bomo zavzeli za tiste rešitve, ki bodo v korist Športu.« — Bi radi k najmenu pogovoru še kaj dodali? »Rad bi izkoristil to priložnost in se v imenu Športnih delavcev in organizacij zahvalil vsem, ki so kakor koli finančno podpirali športno dejavnost, saj brez njih ne bi dosegli takšnih rezultatov. Sredstva, ki jih daje proračun za Športno dejavnost, so namreč zelo pičla in tudi v prihodnje ni pričakovati, da bi se stanje spremcmnilo. Zato bomo za uresničevanje naših ciljev tudi v prihodnje potrebovali pomoč pokroviteljev.« Feri Maučec Lendavčani najuspešnejši v Sloveniji Društvo zmajarjev Mavrica iz Lendave je mlado, vendar sc je kmalu uveljavilo tako pri organizaciji kot na tekmovanjih. Po oceni komisije za motorno zmajarstvo so bili Lendavčani letos najboljše tovrstno društvo v Sloveniji. Pod vodstvom predsednika Mirka Lebarja je društvo letos zelo uspešno uresničilo program dela. Svoje aktivnosti so v glavnem izvajali na vletišču v Mostju pri Lendavi, kjer so tudi organizirali dve pomembni tekmovanji. To je tekmovanje pilotov motornih zmaiev za drugi memorial Štamparja in drugo državno prvenstvo. Na obeh tekmovanjih so bili najboljši gostitelji. Tako je zasedel Tomaž Gajser na drugem Stamparje-vem memorialu in pokalu Pipistrel prvo, na državnem prvenstvu pa tretje mesto. Vilko Ferenc pa je bil na državnem prvenstvu prvi in je osvojil naslov državnega prvaka. Po točkovanju Letalske zveze Slovenije je Tomaž Gajser na prvem, Vilko Ferenc pa na drugem mestu. Društvo je tudi uspelo ob pomoči pokroviteljev kupiti zmaj Pipistrel - Hazard, s katerim sta Jože in Tomaž Gajser prvič sodelovala na evropskem prvenstvu na Češkem in zasedla dvajseto mesto, kar je solidna uvrstitev. j Lendavsko društvo zmajarjev Mavrica je tudi organiziralo šolanje novih pilotov motornih zmajev, ki ga je obiskovalo deset kandidatov, vsi pa so uspešno opravili teoretični del izpita. Zaradi zapadlega snega bodo praktični del šolanja nadaljevali spomladi. Na vse te uspehe so v klubu zelo ponosni in smelo načrtujejo prihodnost, čeprav se zavedajo, da bodo letošnje uspehe težko ponovili. Nadaljevali bodo z načrtnim šolanjem pilotov za motorne zmaje in ultra lahka letala. Sodelovali bodo na vseh domačih tekmovanjih, načrtujejo pa tudi skupne nastope z madžarsko državno ekipo. Želeli bi tudi sodelovati na svetovnem prvenstvu na Poljskem, to pa bo odvisno od pokroviteljev. Jože Gajser 1 * V r ;k'i I i 4» v Z' - i. »•i ižišj tjjij t 1 'T'.' -si? uiSO r it -Sj«! k (Jdeteženci evropskega prvenstva na Češkem. Od leve: Mirko Lebar, Tomaž Gajser, Jože Gajser in V ilko Ferenc. Druga državna košarkarska liga šah Nogometašice Pande ^državne prvakinje V zadnjem času nogomet čedalje bolj zanima tudi dekleta na Goričkem. Na pobudo nogometaši c (Anice KorpiČ, Majde Karo, Elvire Horvat in Darinke Skerlak, ki so se že uveljavile v moštvu malega no- gometa Canoke v Markovcih, so letos februarja ustanovili ženski nogometni klub Pande v Gornjih Petrovcih in za prvega predsednika izvolili Milana Irgoliča. Sedaj pa je predsednica kluba Nada Kukovec. Strokovno vodstvo ekipe je prevzel Starko Kukovec, pokroviteljstvo pa gostilna Zlatice Horvat iz Gornjih Petrovec. V tem kratkem Času so nogometaSice Pande dosegle zavidanja vredne uspehe. Prvič so se uveljavile na mednarodnem turnirju malega nogometa v Ljubljani, kjer so med 9 ekipami zasedle drugo mesto. Uspešno so sodelovale še na nekaterih drugih turnirjih po Sloveniji. Svoj največji uspeh pa so dosegle na drugem državnem prvenstvu v malem nogometu, kjer je sodelovalo 12 moštev iz vse Slovenije. Na Šestih turnirjih, ki so bili enkrat drugo in dvakrat tretje me-slro ter se uvrstile v sklepni del prvenstva. V skupni uvrstitvi so zasedle prvo mesto z 32 točkami pred NovoSpedom, 27, Zmajčki, 22, Skalami. 17, Vrhniko, 15, Cari-oko, 10, Apačami in Vrhniko, po 5, Velenjem, 3. ter Podkrajem, škalarai II in Kamnikom, po 1 točko. V sklepnem delu tekmovanja, kjer je sodelovalo 5 moštev od 8, so nogometašice Pande zasedle prvo mesto pred NovoSpe-dom. Skalami, Zmajčki in Velenjem ter postale državne prvakinje. Igralka Pande Anica Korpič pa je s 35 doseženimi goli najboljša strelka državnega prvenstva. Doseženega uspeha so pri ženskem nogometnem klubu Pande v Gornjih Petrovcih zelo veseli, hkrati pa hvaležni pokrovitelju gostilni Horvat in osnovni šoli v Gornjih Petrovcih, ki jim je ojnogočila tekmovanje in vadbo na Šolskem igrišču za mali nogomet. Z osvojitvijo naslova državnega prvaka so nogo- metaSice Pande dokazale. da v Slivnici, Apačah, Selnici ob Dravi. Vrhniki. Gornjih Petrovcih in Škalah, so trikrat zasedle prvo. imamo v Pomurju ne samo dobre nogometaše, temveč tudi nogome-tašice. Feri Maučec I i > I J I 1 e $ « « r 1 7'^' nelašict Pande iz Gornjih Petrovec - državne prvakinje v malem ■‘iiefu. Stojijo od leve; S, Kukovec (treni ut E pokrovitelji. N, Kukovec (predsedr. .ijvr, S k er lak, E. Horvat in Hampo. Karo, Bračko, Korpič, Z. iv Čepijo: Kukovec, Vid- Zec zmagal v Zagrebu V Zagrebu je bil mednarodni božični turnir v rokoborbi v grško-rimskem slogu. Med okrog 131! tekmoavlci so sodelovali tudi rokoborci IZ soboškega in ljutomerskega kluba ter dosegli lep uspeli. Najbolje se je odrezal Sobočan Slavko Zec, ki je pri dečkih do Ki i let v kategoriji do 76 kg zasede! prvo mesto. Domink Mitov je zase- 1 ( 1 i I ( J del v kat. čo 60 kg tretje, Moj m ir , Šafarič pa v kat. do 70 kg peM mesto. Pri ml. dečkih jc bil Matej Gomboc v kat. do 50 kg tretji. Borut Časar v kat. do 30 kg četrti. Slavko Mihalič pa v kat. do 33 k! peti. Dejan Žnidarič iz Ljutomera je v kat, do 43 kg zasedel tretje-Damjan Pihlar pa v kat. do 16 kg četrto mesto, (EV, MH), Rokomet Bakovci prvi v Varaždinu V Varaždinu je bil mednarodni ženski rokometni turnir. Sodelovale so štiri ekipe iz Slovenije in Hrvaške. Lep uspeh so dosegle t°' kometašice Bakovec, saj so zasedle prvo mesto. Rezultati - Bakovci : Žalec 17:17. Bakovci : Cedet 16:11 in Bakovci : Koka 14:13 Najboljše strelke pri Bakovcin Hozjanova 19, Voharjeva, Vargi' nec-Tratnjekova po 8 in Kolble*'® 7 golov. Mali nogomet__ Novoletni tumit Odbor malega nogometa Gorri® Radgona organizira novoletni uJf nir v malem nogometu. Turnir h-28. in 29 decembra 1993 v Špoth’' dvorani v Radencih, Prijave zbirajo do 26 decembra (tel. 60 5DJ' li I 8 C sl 1 Ci c 1( It P J 1 P Sr l. S' L Zmaga Radgone in poraz Pommja v zadnjem kolu prvega dela prvenstva v drugi državni moški košarkarski ligi je Radgona doma premagala Seltron Ruše z visokim rezultatom 129 : fiS (53 : 28). Zmago so si Radgončani priborili brez večjih težav. Strelci za Radgono: Pisac 42, Ozmec 27, Ni deri 21, Ulaga 14, Bratkovič 11, Banič 8 in Pivec 6. (VŠ) V zadnjem kolu prvega dela prvenstva v drugi državni ženski košarkarski ligi je Titanic iz Sežane tesno premagal Pomurje iz Murske Sobote s 59 : 58 (29 • 32). Sobočanke so tako zamudile lepo priložnost, da se uvrstijo v kvalifikacije za prvo ligo. Strelke za Pomurje: Cer 10 (4:6), Ivančič 2 (0:1), Drožina 20 (8:17). Lang 4 (1:2), Kosi 4 (4:6), Kar 3 (1:2), Zadražnik 15 (5;7). (ZT) Najboljši Boris Kovač Prvak je Mila Branik Talci 1» kt St J Karate Bočkajeva druga Na prvenstvu Slovenije v tradicionalnem karateju, ki je bilo v Ravnah na Koroškem, je sodelovala tudi Gabika Bočkaj, članica Karate kluba Murska Sobota io se lepo odrezala. Pri članicah je v katah zasedla drugo mesto.(BS) Šahovsko društvo Rade n s ka-Pom-grad iz Murske Sobote je pripravilo decembrski hitropotezni turnir Meti 16 šahisti je zmagal Štefan Cigan s 14 točkami pred Danilom flarijem, 13,5, Alojzom Kosom, 12,5, Borisom Kovačem, 12, Štefanom Režonjo, 9, ter Aleksandrom Kelemenom in Igorjem Kosom, po 8,5 točke. Najboljši ša-hist v letu 1993 je bil Boris Kovač s 115 točkami pred Danilom Ha rijem, 92, Igorjem Kosom, 64, Robijem Radosavljevičem, 61, Štefanom Režonjo, 51. Bogdanom Marijem, 47, Alojzom Kosom, 42, Jožetom Vučkom, 40, Cirilom Logarjem, 36, in Matijo Gaborjem, 16 točk. V organizaciji kluba malega gometa Kanal iz Murske Sobote F bil finalni turnir v malem nog*’’ metu za revialni pokal Sloveflil^^ Sodelovalo je 16 ekip, ki so se a*'* stile v sklepni del tekmovanji P* predhodnih 26 turnirjih, kjer je delovalo okrog 990 nogometaše': Največ uspeha na turnirju so i*** nogometaši ekipe Mila Talci iz Maribora, ki so v fin® premagali Oplotnico s 6:3, PoffU' ski ekipi Železne Dveri in Met®!j plast iz Ljutomera sta sc uvrstili 5. do 8. mesta. Turnir so pope’' nogometašice Pande iz Gornjih ‘ -. trovec in Ižakovec. Zmagala I’ Panda s 5:1. Strelke so bile: Kof 3 in Karo 2 za Pande ter Šeinnt’* Hokej na travi za Ižakovce. Športni obrazi Martina Bagari Dvanajstletna Martina Bagari iz Rakičana, učenka šestega razreda na soboški tretji osnovni šoli, sodi med zelo obetavne igralke tenisa. S tem Športom se je začela ukvarjati, ko ji je bilo pet let, pri TK Rakičan, nadaljevala pri TK Murska Sobota, sedaj pa tekmuje za TK Mešič Murska Sobota. S tekmovalnimi dosežki se je začela uveljavljali lani, saj je postala pomurska prvakinja med mladinkami in Članicami. Tudi letos je osvojila oba pomurska naslova. Uveljavila se je tudi na raznih turnirjih po Sloveniji. Tako je zmagala med dekleti do 12 let na turnirjih v Slovenski Bistrici, Trbovljah, Ljubljani (Svoboda) in Kamniku Zmagala je tudi med dekleti do 14 let na turnirju v Malečniku Prvo mesto med ženskami pa je dosegla tudi na turnirju v Radencih. Nn močnem turnirju v Domžalah se je med dekleti do 12 let v konkurenci 15(1 tekmovalk uvrstila med 16 najboljših. Med deklicami do 12 let je v Sloveniji med petimi najboljšimi, med tekmovalkami do 14 let pa je na 41. mestu. To so vsekakor lepi rezultati, ki so ji v veliko spodbudo. S tekmovalkami mariborskega Železničarja se bo konec Jože Časar in Lipovci Zveza za hokej na travi Slovenije je prvič izvedla anketo za izbor najboljšega hokejskega kluba in igralca v letu 1993. Za najboljši klub so izbrali HK Lipovci s 24 točkami pred H K Triglav Predanovci, 20, in HK Železničar Maribor, 10 točk. Za najboljšega igralca je bil izbran Jože Časar (Lipovci), 21 točk, pred Francem Maučecem (Lipovci), 14, Mitjo Plosem (Železničar), 11, Vitom Fujsom (Triglav), 9, in Stankom Kermanom (Lek), 8 točk. Prvi trije v moštveni in posamični konkurenci so dobili priznanja. Pokalni nogomet I. SNL-mladinci MURA Maribor Kovinar Ilirija Olimpija Creina Drava Izola Sorica Mavrica Publikum Koper Rudar (V) Svoboda št. pivov. Triglav I v ( ki te ;tni' ” H; Ek Ij V< kr. J 13 10 2 1 38:1^ 14 8 3 3 24:14 14 8 2 4 28:20 13 6 4 3 26:14 j 7 2 2 24:15 ' . . 6 2 6 26:1" ' 14 4 6 4 22:13 , 14 5 3 6 19:23 ' 13 6 1 6 13:23 12 4 4 4 27:22 , g 11 4 2 5 17:13 o 15 3 4 8 11'25 ' 13 3 3 7 20:27 , 11 2 4 5 14:N 14 2 3 9 1 4:33 12 3 1 8 15:33 11 14 MN ~ zimska liga Potrošnik četrt* ''I ’5 b. tega meseca udeležila 14-dnevnih priprav v Bratislavi na Slovaškem. Sicer pa načrtuje, da se bo letos udeležila številnih turnirjev v Sloveniji. Avstriji in na Madžarskem. Želi Sl. da bi dosegla čim boljše rezultate In se uvrstila med prvih deset tekmovalk do 14 let v Sloveniji, kar ji daje možnost sodelovanja na masters turnirjih. Želimo ji veliko uspeha. Mura z Olimpijo v hotelu Slon v Ljubljani so iz-Žrehati polfinalna para za pokal Nogometne zveze Slovenije. Soboška Mura bo igrala z ljubljansko SCT Olimpijo, Maribor Branik pa Odigrana so bila zadnja tri .j kfl'* zimskega prvenstva v malem metu Rezultati - Rudar (V.) troSnik 2:2, Publikum : Muta j Mura : Avtobum 3:4, PubKJ : Potrošnik 8:5, Mavrica : 1^ 7:4, Avtobuni : Potrošnik 3:^' s Krko Novotermorn iz Novega F. M. Mesta. Prva tekma med SCT Olini-pijo in Muro bo b. aprila v Ljubljani, povratna pu 2(1. aprila 1994 v Murski Soboti. Rudar (V.) Maribor B. Puljkkum POTROŠNIK Avfobum Šmartno MURA Mavrica IT ■'I A Idi (45 'i 7 6 1 0 29:lf L 7 4 2 1 22:15 J 7 4 0 3 27:20 -7 3 1 3 29:30 y 7 3 1 3 20:22 g 7 3 0 4 19:2° J 7 1 1 5 21:2° J 7 1 0 6 23:31 b' El V vestnik, 23. decembra 1993 stran 15 šport Prva državna odbojkarska liga Zmaga Vigrosa, poraz Ljutomera. v zadnjem kolu prvega dela prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Vigros Pomurje iz Murske Sobote v gosteh premaga! Topolšico s 3:0 (15:9, 15:8, 15:10). Sobočani so tekmo dobili brez večjih težav, Vigros Pomurje: Fujs, Marič, Žalik, Prša, Gobec, kempa, Kerec, Bačvič, Novak, Vnuk, TopovSek, Poredoš. Odbojkarji Ljutomera pa so nepričakovano izgubili tekmo z Granitom Preskrbo v Slovenski Bistrici s 3:2 (15:12, 12:15, 15:17, 15:8, 15:6). Ljutomerčani tokrat niso prikazali pričakovane igre in so delali preveč napak pri sprejemanju žog, podajah in ob mreži. Na rezultat so vplivale tudi številne prekinitve zaradi provokacij domačih igralcev in gledalcev. Ljutomer: Berlot, Kavnik, Škrobar, Belec, Zidar, Grut, Rajnar, Savič, Marič. (NŠ) I. DOL-moški Olimpija VJGROS P. Kamnik LJUTOMER Pionir ■ Bled Žirovnica Granit Topolšica Fužinar 9 9 0 27: 6 18 8 7 1 23: 6 14 9 6 3 21:13 12 9 5 4 19:15 10 9 5 4 18:14 10 9 5 4 17:15 10 9 3 6 11:20 9 2 7 10:25 9 1 8 8:25 8 1 7 7:22 II. DOL - moški Šempeter Olimpija II 6 4 2 2 Konjeniški klub Ljutomer Osvojili vse pomembnejše lovorike Konjeniški klub Ljutomer uspešno nadaljuje z organiza- cijskimi in tekmovalnimi Oruga državna odbojkarska liga-----------------— Zopet zmagi Sobočank in , Beltinčanov v zadnjem jesenskem kolu prvenstva v drugi državni ženski odbojkarski ligi so Pomurske mlekarne iz Murske Sobote v Šoštanju premagale Topolšico s 3:0 (15:10, 15:6, 15:11). Pomunke mlekarne: Forjan, Slebin-Š«, Drevenšek, Zver, Kuhar, TajnSek, Posavec, Časar, Flisar, Perša in Cipot. V zadnjem kolu prvega dela prvenstva v drugi državni moški odbojkar-slti ligi je Claudia shop v Beltincih premagala Mežico s 3:0 (15:11, 16:14, 15:12). Claudia shop Beltmct: Mitja Janža, Marko Janža, Lenarčič, Kraj-®r, Prelog, Hoehsteter, Horvat, Balažič, Klement, Balažek, Ceh in Gabor. PAN kovinar 11 11 10 1 31: 5 20 11 10 1 32: 9 20 Črnuče Izola 11 11 CL. SHOP B, 11 Braslovče Maribor Pionir II Mežica Salonit II Mislinja 11 11 11 11 11 11 9 2 29:14 18 8 3 27:12 16 7 4 25:14 14 6 5 21:19 12 5 6 21:19 10 4 7 15:23 8 3 8 11:24 6 3 6 11:26 6 1 10 5:30 2 0 11 0:33 0 II. DOL - Ženske ŠOK Vital Triglav Cimos II Prevalje P. MLEK. Tretja državna odbojkarska liga------------- Zmagali le Sobočani v zadnjem jesenskem kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ^’gi je druga ekipa Pomurja premagala Ptuj s 3 : 0. Domžale so v Ljuto-■"eru premagale RTC Kranjc s 3 : 0, Hoče pa v Radencih domačo ekipo Pfav tako s 3 : 0. I Topolšica IZmna Kropa ŠD Tabor II Mežica Branik II Ptuj 10 10 0 30: 2 20 10 9 1 28: 9 18 10 7 3 24: 9 14 10 7 3 26:13 14 10 6 4 19:16 12 10 4 6 15:20 6 10 4 6 15:23 8 10 4 6 12:22 8 10 3 7 13:25 6 10 1 9 9:29 2 10 0 10 7:30 0 III. DOL - moški Trva državna strelska liga---------------------- Turnišče boljše od Trzina v petem kolu prvenstva v prvi državni strelski ligi je Brest v Cerknici premagal ekipo Kolomana Flisarja s Tišine s 1740 : 1660 krogi. Za Tišino ^tekmovali: Branko Bukovec 582. Dušan Ziško 563 in Simon Flegar 534 drogov Strelci Štefana Kovača iz Turnišča pa so premagali Trzin s 1735 .1648 krogi. Za Turnišče so tekmovali: Vili Ravnikar 579, Robi Markoja Božidar DraSkoviČ 577 krogov. državna strelska liga Zmaga strelcev iz Vidma , petem kolu tekmovanja v drugi državni strelski ligi Je ekipa Jova •urkoviča premagala ekipo Slavka Šlandra iz Šempetra s 1652 : 1601 Za Videni so tekmovali: Gorazd Kocbek 559, Anton Kocbek 548. ^'anko Rojko 545 krogov. Šempetra s 1652 : 1601 Tretja državna strelska liga --------------- Pomurka premagala Kovinaga petem kolu tekmovanja v tretji državni strelski ligi Je MI Pomurka p Murski Soboti premagala Kovinarja iz Štor s 1654 : 1582 krogi. Za (ptiurko so tekmovali: Milan Kreft 561, Sebastjan Vajda 547 m Tomaž ^War 546 krogov. (FŠ) Občinsko prvenstvo ŠŠD , .Strelska družina Jova Jurkoviča iz Vidma je bila organizator občinskega ■Umovanju v streljanju z zračno puško Šolskih športnih društev gornjerad-*9nske občine. Sodelovale so Š..L1 J"'"' "■ " ° '' -'ilkih Je zmagala ekipa SŠD Videm 50 štiri ekipe dečkov in ena ekipa deklic. Pri 1 s 441 krogi pred SSD Gornja , ^’dgona 403, ŠŠD Stogovci. 393. in ŠSD Radenci. 140 krogov. Med k HUJ?, OOLZ JK/tUVVIt z t_ 1 r J \ f?®antezniki je zmagal Šijanec s 161 krogi pred Gibičarjem (oba Videm), Sl ■ ~ .... 1..^___ lA hib nmhn lin , in DvanajŠČkom (GR), 141 krogov. Med dekleti je bila najboljša 'Cinikova s 139 krogi pred Frankovo, 126, m Kol e rje vo (vse GR). 41 15] Vr tl ''6gov. aiSCNUlu .'..-B-■ . " , ‘ ,__11 139 krogi pred Frankovo, 126, m Kolerjevo (vse GR), 41 Markoja najboljši , v Ljubljani je bil tradicionalni dvobo, v streljanju mladinskima reprezentancama Slovenije m ^fezentanci je sodcVal tudi član SD SK Turni«,’ Robi M^arkoja m •''tl L^.. _t .J_-I rivrsbnin. Hrv.iSke- V slovenski ■'o krogi dosegel najboljši rezultat dvoboja. ^^nturska strelska liga------- bodita Turnišče in Središče pomurski strelski ligi v streljanju s stan-puško - mednarodni program so bdi doseženi naslednji rezultati. T^inar: Elrad 1737:1584. KF Tišina: TS Ormož 1702:1571 'p Jurkovič ijj^driiguni kolu prvenstva v (,"nar: fcirad Kr iisiiia. u Turnišče 1642:1712 krogov. Med posameznik, je bd najboljši Rav^^^^ | ({HTur ) s 583 krog.. Po drugem kolu vod. SD, Štefan Kovač 1mrniKe .■54) pred Kovinarjem tz Ormoža (3248), obe ek.pi .ma a po^& 0*^ Kolomana Flisarja Tišina (3402) s 4 točkarni. Med po \,'’5kovič (Turnišče) s 1150 krogi pred Bukovcem (Tišina) 1149 V^^ovič (Turnišče) - -— —. ■^atijem (Turnišče) 1109 krogov, -.i-i'no niBko letnem kolu prvenstva v pomurski strelci ligi judrovič doseženi tile rezullati: Kovinar : j?>tniki 1018:1004, ŠK Turnišče : dolina 1067:1044, Si^di^L i;^S:1086, Škorpijoni : SCT 1063:1083 in TS Ormož : Gancani W35JO55 Med posamezniki Je bil najboljši Ba Ln. (^"^trtem kolu vodi Središče (4326) pred SCT-J"^ v^o%7ed^Ll sT’’), vsi imajo po 12 točk. Pri posameznikih v ' fci/oroiioni) 12^57 krogi pred Gombocem (SCT). 1453. m BalaSkom (Škorpijoni), v m---------- BalaSko (Škorpijoni) 5 ■»7 krogi krogov, (F. Koren) ^^Sljanje ^ura na drugem mestu >.fe,nctn kolu tck,iiovanj:i v niariboisko-podravski Ug^aški B ;^4či soboške Mure pieniugiib Prepolie s 5:-3 (387 -TO loCG za '"6 so osvoiili: Borovič 675, Durič 668. Sebjamc t ) P _______.. tZc-,-. Sl, so osvojili: Borovič 675, Porič ii-; I, »vr r.?avvj1IJ. J.ruiV»iV i/- s »-i,-- » * mi ic Mura na ilrugcnt inestLi, vendar im- niLi m^iir iSDl Domžale Turbina IGM Hoče Vuzenica Celje Fužinar II Šempeter II RADENCI POMURJE II 11 10 1 31: 7 20 10 9 1 28: 6 18 11 8 3 29:14 16 11 7 4 22:14 14 10 7 3 24:16 14 11 6 5 23:19 12 11 5 6 20:22 10 10 4 6 18:20 8 11 4 7 15:22 9 RTC KRANJC 10 2 8 11:26 4 Topolšica It Ptuj 11 2 9 6:30 4 11 0 11 2:33 0 II. DKL - moški Pivov, Slivnica Elektra RADG. Starše Ruše Bistrica Celje Prebold 18 17 1 1698:1219 35 18 15 3 1567:1278 33 18 13 5 1780:1444 31 18 13 5 1596:1319 31 IS 7 11 1405:1548 25 18 6 12 1345:1574 24 18 6 12 1315:1393 24 18 5 13 1324:1568 23 18 4 14 1201:1589 22 Sl Grad, 18 4 14 1211:1510 22 PKL - moški Rezultstl - 6. kolo IPC Sebeborci La Luna Petrovci Lindau Maraton : Sobota V, 69:61 : Ljuotmer 87:72 : Maraton : LindauV. 76:85 66:85 Sobota V. Maraton Petrovci Lindau Ljutomer Sebeborci Lindau V. Karate 5 4 1 368:327 9 6 3 3 308:333 9 5 3 2 370:324 8 5 3 2 334:331 8 5 3 2 314:312 8 5 1 4 395:311 6 5 1 4 256:324 6 (KGlažar) uspehi iz prejšnjih let. V letu, I ki se izteka, je osvojil vse po- I membnejše lovorike, hkrati I pa uspešno organiziral štiri I kasaške prireditve, od tega tri | v Ljutomeru in eno v Gornji ■ Radgoni. Letos je bilo v Slo- 1 veniji 22 kasaških prireditev 1 s 147 dirkami in 15,396.0(Kl SIT nagradnega fonda. Ljutomerski kasači so zasedli 63 : prvih (43 odstotkov), 55 dru- i gih, 55 tretjih (38 odstotkov) 1 in 46 Četrtih mest (30 odstot- 1 kov). Na državnem prvenstvu : dveletnikov je zmagal Alba- ; tros (Marko Slavič), Tretji j slovenski kasaški derbi je do- i n J « i; J zadovoljni, zlasti Se, ker je na njihovih dirkah vedno več ljubiteljev kasaškega športa. Poleg tega opažajo, da je na Murskem polju vedno več kasačev iz domače reje, pa tudi iz uvoza. Na Mursketn polju imajo trenutno 6 žrebcev. bil Lassa Red (Zvonko medtem ko so včasih imeli Osterc), prva dva pa Letja (Kukol) in Duras (Sagaj). Slovenski kasaški maraton je pripadel Durasu (Jože Sagaj). V dirki najhitrejših kasačev za pokal Subaru pa je zmagal Charli Somoili (Marko Slavič), čeprav se je kasneje vključil v tekmovanje. Ljutomerčanom je prvo mesto ušlo le na dirki za državno prvenstvo 3-let ni ko v. v kateri je Ilona (Makovec) zasedla drugo mesto. Najuspešnejši tekmovalec v letu 1993 je bil Marko Slavič ( oče in sin), ki je zasedel 18 prvih mest na domačih in 6 na tekmovanju v Avstriji. Tekmovala sta z 8 kasači. Na drugem mestu je Jože Sagaj, ki je dosegel z dvema kasačema samo enega. Tako je tudi izbira žrebcev večja. Konjeniški klub Ljutomer, ki je zibe Is k a kasaškega športa na Slovenskem, bo prihodnje leto praznoval visok jubilej - 120-letnico konjskih dirk. Za ta jubilej se Ljutomerčani vestno pripravljajo, saj imajo že izdelan koledar prireditev ob praznovanju. Tako bo že 24. aprila 1994 tradicionalna in otvori- tvena slovenska kasaška dirka v Ljutomeru. Druga dirka bo 25. junija z mednarodno udeležbo. Osrednja prireditev ob praznovanju 120-letnice konjskih dirk in občinskega praznika bo 7, avgusta 2 glavno točko pro- -di. s ■ 1 I J venstva kasačev amaterjev (FEGAT), ki bo 11. septembra in bo trajalo tri dni, Lju- romerčani so pripravljeni V celoti prevzeti organizacijo tega tekmovanja, kjer sodelujejo tekmovalci iz 14 držav, in poskrbeti za 14 približno ize-načih kasačev, s katerimi se tekmuje. Pripravljeni pa so tudi odstopiti kakšno dirko drugim klubom v Sloveniji. Vsekakor bo osrednja prireditev prvenstva v Ljutomeru, kjer je zibelka kasaškega športa. Sicer pa si Ljutomerčani želijo, da bi bile aktivnosti ob praznovanju 120-letnice konjskih dirk v Ljutomeru vse leto. Zato bodo že v začetku prihodnjega leta 9 zmag. na tretjem pa grama četrtim kasaškim Zvonko Osterc, ki je 7-krat zmagal, tekmoval pa je z dvema kasačema. Konjeniški klub Ljutomer je imel letos že tretjič svojega predstavnika na evropskem prvenstvu amaterjev na Finskem (Duras - Jože Sagaj). Na prvih dveh pa je zelo uspešno sodeloval Marko Slavič mlajši. Po besedah predsednika Konjeniška kluba Ljutomer Janka Slaviča so z letošnjimi dosežki zelo derbijem. Na tej prireditvi bodo tudi pripravili razstavo kasaških konj ter prikazali rezultate selekcije ljutomerskega kasača, ki se je začela v prejšnjem stoletju. Pripravili bodo tudi razstavo fotog-tafij kasaških dirk od začetka do danes. V času Kmetijsko-ži vi Iškega sejma v Gornji Radgoni bodo organizator kasaških dirk in državnega prvenstva za 3-letne kasače. Praznovanje pa bodo sklenili z organizacijo evropskega pr- pripravili razstavo Gl K-o v. S temi prireditvami nameravajo povezati življenje ljudi s konji na Murskem polju, ki so v preteklosti opravili pomembno delo na kmetijah. Danes je reja kasačev dopolnilna dejavnost, ki ne daje posebnega dohodka, temveč se ljudje s tem ukvarjajo zaradi Športa in zadovoljstva ter tako ohranjajo dediščino in identiteto vina in kasača v Prlekiji, Razveseljivo je, da se v zadnjem času spreminja odnos do reje kasačev in konjskih dirk v Sloveniji, saj ministrstvo za kmetijstvo po svojih močeh spodbuja to dejavnost, zlasti rejo. Žal pa s strani ministrstva za šport kasaški šport ni deležen nobenih republiških sredstev. Feri Maučec Vsak četrtek Vestnik Sobočanom 17 pokalov in medalj v Trstu v Italiji je bil 8. evropski mladinski turnir v karateju Trst 93, Sodelovalo Je 282 tekmovalcev in tekmovalk, od tega je 200 tekmovalo v katah in 82 v borbah. Turnir je bilo kakovosten, saj so na njem sodelovali dva evropska prvaka in trije evropski podprvaki. Reprezentanco Slovenije Je v katah predstavljala ekipa Karate kluba Murska Sobota in osvojila 17 pokalov in medalj ter v ekipni konkurenci zasedla prvo mesto pred Italijo, Nemčijo in Češko. Ekipo Je vodil trener soboškega karate kluba Milan Zadravec. Prva mesta v svojih kategorijah so zasedli: P. Kaštrun, Reckova, Škandali, Gabrova, Zadravčeva, Klemenčič in Jakovljevičeva. Drugi so bili: T. Mlinaričeva, Musarjeva, Zrim in Štefanec. Tretja mesta so zasedli: V, Kaštrun, Sajt, Šticl, Jonaševa, Čeleš in Vrečič. Peti je bil T. Mlinarič. (DS) . riMBCo' f4ita« klt^ Sobam lekmiivaki Karate kluba Murska Sobula, ki so v Trstu zasedli prvo mestu- Stojijo od leve: Škandali, Šajt, T. Mlinarič, Čeleš, V. Kastrunova, Husar, Vrečič, Klemenčič in Zrim: klečijo: štid, Štefanee, T. Mlinarič, Gaberjeva, Jakovljevičev a, P. Kaširun, Zadra v česa in Reekoia, klub Murska Sobota Raki&n se vedno bolj uv^vlja na organizadjskem ia tdtmevalttean po-dn^u. Gep^ se s ukmovanjem v preskakovmiju ovir I ukt^ajo te dve teti, so reiniiuti nadvse spotH^udni. V pri-merjavi*z letom, ko so tri jahaate tekmovate I e dvema konjema, seje letos Steblo tekmovalk povečalo na Sest, tekmovate pa so 2. devetimi ktmji, Katja ^jaovič, Jožica HorviR. Marjanca Zrim. Ka^a Bogataj, Mojca Hor- 1 sat in Nina Me^o so se udeležite 16 turniijev v preskakovanju ovir m dosi^e sc^idne uvrstitve, Katja Bc^taj. Nina Meško in Katja Sajnovič so sodelovale tudi na državnem prvenstvu. Lep uspeh sta dosegji MeSkova in Bogatajeva, saj sta ekipno v mladinski konkmenci zaset^i tretje mesto. Posamezno je bds Mehova dru^, Bogatajeva pa deseta, kar je vsekakor lep ti^eh. Najuspešnejše v posameznih parkutjih so bile; Parkm A 1(1,0 m); Marjmiea Zrim je dosegla dve prvi in eno drugo mesto, Mojca Horvat je I zasetUa etm prvo, Jožica Horvat pa eno tr^ mesto. Parkirr A 2 (1,1 m); Katja Šajnovič in Nina Meško su zascdti_pQ dve drugi in tri tretja mesta. Parkur L (12 m); Katja Sajnovič je bila enkrat četrta in enkrat peta. Parkur Ma (1,2 m): Katja Šajnom je zasedla eno sechno mesto. Ktmjeniški klub Murska Sobota grad Rakičten, ki ga uspešno vodi pred^dnik Andrej Šajnovič, tehmčni vodja je Ljubomir Dei^oviČ, trener pa Jože Šiftar, se je tetx» uveljavil tudi z organizacijo mednarodnega tekmovanja v preskakovanju ovit. PomemlKia pridobitev za klub je tudi ureditev gc^tinskega lokala v ^du, ki so ga pred kratkim predali namenu. Dokaj smelo so si v klubu zadavili delo tudi v prihodnjem lerii. Predvidevajo, da s« bodo udeležili vseh tt^iijev, ki jih bo organizirala Konjeniška zveza Slovenije, ter sodelovali na mednarodnem turairja v Av- i stnji, Za idub bodo tekmovale: Maja Voh^ (Vanda) med mladimi jahalci v parkurju A 1 in A 2, Katja B^ataj ' (Juran), Marjanca Zrim (Hallag) in Mojca Horvat (Lucky boy) v mladinski konkurenci v parkurju A 2 in L ter Katja Sajnovič med Članicami v parkurju L. Ob dobrem strokovnem delu J n zavzetostjo tekmovalk načrtujejo, da bodo : v prihodnjein letu na državnem prvenstvu v mladinski konkurenci med pnimi tremi ekipami, v posamični konkurenci pa zasedli mesto med prvimi petimi in eno med prvimi desetimi tekmovalkami. 2 delom kluba so bili zadovoljni tudi predsednik Konjeniške zveze Slovenije dr, Gregor Pintar, podpresednica IS SO Murska Sobota Brigita Bavter š in predsednik KS Rakičan Ivan Karoli, ki so ob koncu ■ letošnje sezone klubti izrekli priznanje za dosežene uspehe, F M. II stran 16 vestnik, 23. decembra 1993 I iz naših krajev ■ GORNJA R.ADGON.A - V hotelu Grozd v Gornji Radgoni . so odprli likovno razstavo Eri ca Jaušovca, ki je zaposlen v TAM Busu kot pleskar. Razstavlja 28 upodobitev na steklu. To pa ni njegovo prvo predstavljanje, kajti razstavljal je že v Avstriji, pa tudi v republikah nekdanje Jugoslavije. Razstavo je odprl tajnik radgonske ZKO Roman Sluga. (L. Kr.) Ljubezen, sovraštvo in strah J ■ PETANJCI - Vaški odbor na Petanjcih je sklenil, da poslej ni dovoljeno več odlagati smeti kjerkoli, ampak morajo vsi odlagati odpadke v posode Komunale. Sklenili so tudi zapreti vsa »javna« odlagališča, pri čemer naj bi jim pomagala občina s proračunskim denarjem. Na Petanjcih so tudi uvedli nadzor nad gospodinjstvi, ki spuščajo odpadne vode v Muro. (F. Ku.) LENDAVA - V lendavski občini so v tem letu veliko storili na področju šolstva. Tako je osnovna Sola v Lendavi poskrbela za ureditev učilnice na podružnični šoli v Dolini. Na Bistrici so uredili specializirane učilnice, v Kobilju pa so obnovili centralno gretje. Nekaj novega je tudi na turniški šoli, kjer so prepleskali pročelje; v Odrancih pa so pred šolo postavili ploščad. Pri velikopolanski šoli so zgradili telovadnico, na osnovni šoli v Genterovcih pa so zgradili plinsko postajo. (J. Z.) TRGOVINA - V Črenšovcih so bogatejši za novo samopostrežno trgovino, ki jo je njen lastnik Alojz Čeh poimenoval Bunta Rosa. Trgovina je dokaj dobro založena z vsemi gospodinjskimi potrebščinami in seveda živili. Je pomembna pridobitev za ta kraj, enako za morebitne druge kupce, saj je z njo vzpostavljena konkurenčnost. - Fotografija: Š. Gj. Naše srečanje Sest desetletij s trnkom Leta 1909 seje narodil Jože Kurnik, ki je med Gornjeradgon-Čani bolj znan kot Pepi. Je zelo zanimiv mož. Ko je bil mlad, se je dve leii učil mehanikarskega poklica, a je va-Jeustvo prekinil, ker starši niso imeli denarja za plačilo, in se Je zaposlil v opekarni. Po treh letih Je menjal službo in postal »skladiščnik« v občinski garmoznici. Tedaj so ta gradbeni material jemali iz Mure in ga s samokolnicami vozili do drobilnika, k: ga je poganjala lokomobila. nakar so ga s konji razvažali na ceste in gradbišča, Malo pred drugo svetovno vojno je moral v Gradec na tečaj in postal Je zapriseženi tehtničar 10-tonske mostne tehtnice. Čez čas ga je tedanji župan Jože Hrastelj sprejel v službo hišnika in občinskega kurirja. Občinski.ngospodar« Je ostal vse do upokojitve 1964, leta, vmes pa je vozil tudi reševalni avto. stavo, ki pa ,so Jo »osvoboditelji« sneli in namestili partijsko rdečo zastavo s kladivom in srpom. Jože Kurnik pa ima tudi konjička; že 63 let Je ribič in Je najsta-reJSi Član gornje radgonske ribiške družine. Kljub bolnim kolkom še zdaj, ko mu je 84 let, rad poseda ob vodi in se predla užitkom ribarjenja in narave. Se vedno vozi tudi avtomobil. Živi pa pri družini svoje posvojenke. L. KRAMBERGER Prekmurka pomaga ubogim. V zadnjih dveh letih nemško časopisje v pokrajini Baden-VViirt-tenberg veliko piše o Anici Čuljak, roj. Kramar, ki je kot sedemletna deklica skupaj s starši zapustila Gabeije pri Lendavi in odšla v Nemčijo, tam končala šolanje, se poročila, rodila tri otroke in vso svojo skrb posvetila vzgoji otrok in družini. Njen mož, k) je iz Mostaija v Bosni in Hercegovini, je zaposlen v eni največjih avtomobilskih tovarn. Tujina je ni »požrla«, saj ji naša prekmurščina še kar lepo teče. Življenje te družine se ni v ničemer razlikovalo od življenja ljudi in družin, ki so poiskale svoj kruh v tujini, vse do takrat, ko je Jugoslavija začela razpadati. Prav tako kot vsi drugi v tujini, je tudi Anica skrbno spremljala razvoj dogodkov v domovini. Slovenijo je vojna vihra hitro prešla in na tihem smo v srcu upali, da tudi niso bili le Muslimani, ampak tudi Srbi in Hrvati. Tudi sam sem ji pomagal. Njeno delovno območje je bilo veliko kot Prekmurje in Štajerska. Od prvotne skrbi za »hišne« begunce je prevzemala torej nove naloge; iz delne zaposlitve se je njen delavnik raztegnil na osamosvojitvi Hrvaške ter Bosne in Hercegovine ne bosta preveč krvavi. Zmotili smo se. Iz rojstnega kraja Aničinega moža so pribežali v Nemčijo sorodniki in znanci; predvsem ženske z majhnimi otroki in tudi nosečnica, ki je tukaj rodila hčerkico, katera svojega očeta ne bo nikoli videla in objela. Anica Čuljak in njen mož sta v svojo hišo sprejela 17 begunskih otrok in žena! Ker imata majhno stanovanje, so postelje zložili v nadstropje. Anica je iskala pomoč na vseh straneh in našla jo je. Organizacija Karitas - Kreisstelle CALW - ji je ponudila v začetku delno zaposlitev pri oskrbi beguncev. Med njimi I8-urno delo, saj je bilo treba tekati in urejati različne zadeve v zvezi z begunci in reševanjem njihove problematike v zdravstvenih ustanovah, socialnih in upravnih organih ter seveda tudi pri ljudeh, ki so bili pripravljeni pomagati. Nekoč mi je potožila, da so Muslimani iz prostorov, v katere jih je namestila, snemali podobe Križanega. Ona in njen mož sta katolika in tudi Karitas je katoliška organizacija, pa ni mogla razumeti, zakaj ti ljudje to počenjajo, ko pa jim vendar pomaga. Predlagal sem ji, naj govori z ljudmi o tem, daje sovraštvo med religijami v tem času usodno, saj to sami nmbolje občutijo. Anica Čuljak pa je občasno organizirala tudi prevoze zbra- I 1 I ■1 I V ; človekoljubno _______ _______ Čuljak, naše rojakinje iz Ga- delu Anice beija, je bilo v Nemčiji opaženo, zato velika medijska pozornost in škonjsko priznanje. nih zdravil, obleke in tirane na ogrožena območja HrvaSke ter Bosne in Hercegovine. Nekaj- f l. ZLATOPOROČENCA - 50 let skupnega življenja sta praznovala 74-lctni Janez Šemek in njegova 66 let stara žena Cecilija, rojena Fekonja, oba pa sta iz ČrenŠovec. Janez je bil mizar, nazadnje pa je delal v Nemčiji. Tudi glasbeno je navdahnjeni, saj je igral s svojimi citrami na številnih gostijah. Cecilija pa je gospodinjila in skrbela za petero otrok, od katerih je en žal umrl, ko mu je bilo komajda devet mesecev. Čez zdravje se nista potožila, tudi ne čez vnuke; prej narobe: nadvse jih imata rada in oni njiju. Sicer pa jubilanta živita (in še kaj postorita) pri sinu Jožefu. - Fotografija: J. Ž. krat je celo sama vozila tnanjSi transportna vozila, ki so ji i'l' v ta namen dali na voljo človekoljubni nemški državljani-Nazaj se skorajda nikoli ni vt-nila sama, ampak je pripeljali a 1 f s s ranjence. Ima pa žal neprijetno 1 p izkuSnjo; slovenski cariniki n^J t bi bili pri obravnavi pomoči, b jo je vozila, včasih preveč bitO" kratski. Aničiiia dobra dela so vzbU' dila pozornost Škofijskega oi’ dinariata Didzese Rotteiibuif' -Stuttgart. Povabljena je bili na slovesnost, na kateri je Škof g, dr. Walter Kasperl odlikoval 21 oseb, večinoma akndettii; kov. Med prejemniki priznani sv. Martina, kije patron Škofij' ske katedrale, so bile tudi w tujke: Italijanka, Angležinja ic Slovenka: Anica Čuljak, slo" venska mati iz Gaberja, imet' niča slovenskega potnega listi' Nanjo smo lahko ponosni. IVAN KRAMAf (Nemčiji! POGREŠATE VESTI IZ DOMAČEGA KRAJA? NAŠI NOVINARJI IN DOSEDANJI DOPISNIKI NE MOREJO -POKRITI« DOGODKOV IN ZANIMIVOSTI IZ VSEH KRAJEV PRLEKIJE IN PREKMURJA, ZATO POSTANITE VESTNIKOV DOPISNIK ALI VSAJ -OBVEŠČEVALEC«. ZVEZO LAHKO VZPOSTAVITE PO TELEFONU, ŠTEVILKA JE 33 . 019. ZAHTEVAJTE SOBOČANA. . 4« Prleški" fiickec i 11 n v v v l n b P s' n it It & ■i h v v e Jože se rad spominja preteklosti. Spominja se vojne vihre, ko so snemali zvonove iz cerkve sv. Petra; mora) jih je stehtati, potrdilo pa Je napisal v slovenskem Jeziku, zato ga je okrcal tedanji župan Gugen-tal, še več, zagrozil mu je z zaporom. »Sedel« Je pet dni. Tik pred osvoboditvijo Je za las ušel smrti. Njega in ženo Je gestapovec postavil pred zid, da bi ju ustrelil. Tedaj ■■ I Dedek Mraz bo obdaril f je pritekel omenjeni župan in priganjal vojaka, češ naj pohiti, ker so ' k predšolske otroke Tudi letos bo v Murski Soboti veČ prireditev ob prihodu dedka Mraza in obdaritvi vseh predšolskih otrok, starih od dveh do sedem let. Skupno jih je 1054, od (ega 258 takih, ki še ne partizani priSli že čez Muro, in tako je ušel naJhujSemu. Na mestu, kjer bi moral umreti. Je Jože izsekal križ, ki ga lahko vidimo Še danes. Ponosen je, da je po osvoboditvi obesil v Radgoni slovensko za- i t I Kam neki gre 84-letni moz z nahrbtnikom na ramenih? Na »ribi-čijo« vendar. - Fotografija: L. Kr. I obiskujejo otroškega vrtca. Dedek Mraz bo malčke iz vrtcev obdaril že danes dopoldne, vse tiste, ki niso v organiziranem varstvu, popoldne ob 16, uri v vrtcih v Gregorči- SEMINAR V sodelova- nju z Visokim komisariatom za hegunece OZN v Sloveniji in Mednarodno federacijo društev Rdečega križa ter Rdečega polmeseca je Rdeči križ Slovenije pripravil na Itiedu seminar na temo skrbi za begunce. Predavali -to različni izvedenci, tudi Kristina Šegu tja. Ob koncu seminarja je bilo vsem jasno, da bodo begunci še lep čas tudi v Sloveniji in da bo potrebnih še veliko naporov za premagovanje težav. - Fotografija: F. MATKO čevi, Talanyijevi in ulici Štefana Kovača, uro pozneje pa Še v Prešernovem vrtcu. Ob tej priložnosti bodo malčki izvedli tudi kulturni program z rajanjem, Velja omeniti, da so soboška družbena in zasebna podjetja prispevala za novoletno obdaritev okrog milijon tolarjev. Z zbranim denarjem bo Zveza prijateljev mladine kupila igrače, za sladkarije pa so poskrbele mestne krajevne s klenosti. Ze včeraj popoldne so v grajski dvorani gostovali Član: lutkovnega gledališča Iz Maribora z uprizoritvijo Pravljice o velikanu mrazakn. na grajskem dvorišču pa jih je obiskal dedek Mraz. Poskrbljeno je tudi za praznično okrasitev Murske Sobote, zlasti v .središču mesta in parku. Tam so tudi postavili pravljično mesto za najralajSe. M. JERŠE k Prleški župani bi pre rajši šli k pumošiici v Hterajnsko cerkej kak / katoliško; pa literajnske še nedo mčli, dokič nede prišlek k svetnikon prelubi Kiičanof Milan. Vačik pa jČ f Prlčkijipano svetnikof. ^ni svetniki pa si Idi zaslužijo, ka bi jihza pametivo pošteno preriikali, te pa bi jin za božiča^ •. praznike spahali malo šteklaf, ka bi se te v ndven leti malo ! gr zmušali, vačik do skaro Šla fsa podjčtja, kera še so, I f stečaji Eni Radgounčani so se p je rudi držali kak Pavlova spreobrneje, gda so si ogle ju vali kiparsko sreča je trčh kipd-rof. šniso rekli turni kiparska kolonija, drugi pa polomija, he, ka se ne razmijo na umetnost ^nipa pje prdvijo, ka je treba za božične svčtkč jesti mujc-mujc-mujc, ka te lehko bolč bujc-hujc-bujc. Pa tudi j' postne n ca j ti je to ti recept za jarikč no kokdtč jako žmahen. Vačik pa si zapbmnite: či gospdd župnik Žihčr jč advenh pujceka, ie še Prlek lehko jč muječkal Tdkak tudi je. , Hbnga, paj, de za j gda rčka, k a si to ti brbdč! Pa vati rečen, ka so eni Prleki špdravni. Ormoždnci si nemrčjo privbščiti ta prave kiparske koionijč, kak ti RadgUnčarii Tudi za ta pravega dčdeka Mraza ne sprbvijo včč fkupčr, k^ so preveč spufani. Te pa so si pjč zmisUli FČRMO VIVO F SNEG!. Tota je pri najjalčša pa najlčpša. Pčt ormoških kiporof je delalo iz snčgd šest rnetrof visokega Mrazčka kak enega sneženega možd; kcoj pa so ali pili kuhano vino. TČ pa so pre tčko siiilili, ka tč eni zaj mislijo, ka jin je pomoga piti listi ščstmetrski bčli velikbn. Td je pje/čista po verzen-sko, kak gda so bika f turem vlekli, ka jin je trdva rbsla okdk zvonč)/; t& pa so jemi dali štrik okdli šijaka pa je eden reka; uFIttro vlččmo, bik jČ že lačen, že jčzik vun držiN Toti ormoški mdharipa še snSžSkovega jezika več nemajo. Tččas ka vi tčj štejčtč, jČ ta stori snčg že ludi v Ormoži doj odtša-Drgdč ob drUgČn snčgipa si lehko narčdijo fabriko iz snčgbi te pa naj lepo molijo, ka bi dugo bild mrzlo, ka hi f totaj , fabriki IČhko dugo delali tisti, keri so brezposelni. Nd ja, zaj Svetki kcoj grčjo, pa nemo nič cmuckali kak mišil Tisti, keri ste bluzik Radgoune pa Lotmerka pa Or- P h i: B jt 11 z ja gl vi Zi ol ri. h Ik iz II; 'sv ja Iti Pl k El Pt It Pl P( Pt ^li s st' ia: k p( Ek m ce hi ja; to t« Ja Sp Sa nc Sli tli' ■fa h; I*. moža, ite vji tepo na plač, pa de vitn !an med pl^ c. tiibjrtu Mzv z/ri/on-»7r' irrfrtJMi-fmž' f/rvN/i' n/j nr'/’/?' I* lukon no drugimi vrrninami fs^ jasno; pa / prleiken pred- mesiji v Marprogi j^ gli tak. Na plod je /se taka k v Italiji na Afitriji, pa š? Ameriki kcoj. Ja, pa nč tisioj Ameriki tan nH bregi v ormoškoj občini, listo je ena lepa včs. No, na trgi vidiČlovik same lučke napise na kiStah, škatlah no popndi' kitih. Ja, sddjč no zelenjavo prpčiajo z drugih driof. Či je t6 nč do j vniČdvaje na.š6ga gospodarstva no kmetijstva, te .sen jaS fčasik pop^i v Rimi. Ut lir ”1; S Zagvišno so ne prifrluiili na irinico, na plač, sarno proZ - nih škatel pa kiit z nemškimi, angteiimi no dalijanskdrd ''s A, ..........., .,.u. . napisi, pa£ pa so u-i/oziii ali priSv^rcali pune kiSre česneka, i"! rsUj-ifS ttif/ihn trrSiCP no drii&^en v^nlin no relenPin^. .ielote, tiika, graha, gru.^___ I________________________________ 1.1_^.1. ___ ■_ ______1'1 murskega mlina in zvonika z Goričkega. Jezuiti so dali zgled Jezuiti so pokazali, kakšne so »prave« jaslice: prizori, postavljeni s premakljivimi figurami. Šli so celo dlje: na Gospodov rojstni dan so v cerkvah prirejali igre, v katerih so poleg angelovega pozdrava in poganjanja (guganja?) zibelke nastopali živi pastirji. Toda gledališka predstava je bila v prostoru in enkratna; ko jc izzve- ne la, je ni bilo več. Jezuiti so hoteli njen učinek podaljšati, »izumili«. jaslice kot zato so maketo igralskega prizora L H :r ■ lesa, hlevček pa je naredil iz I v kateri pleše 10 parov, in z veseljem goji ljudske običaje. Pred kratkim pa je bilo še posebno prisrčno, saj se je poročil (in to čist zares) par iz te skupine, zato so mladoporočenca ob porot i spremljali Se plesalci. Sicer pa imamo v Apačah Se 40-člansl: mešani pevski zbor, ki nastopa na vseh proslavah in tudi na večjih cerkvenih slavjih. Vodi ga požrtvovalna učiteljica Marija Čepii Vse prireditve pa poživljajo še recitacijske skupine, ki podajai i tudi dela zamolčanih pesnikov. (Ema) ■ KUZMA - Okoli 100 starejših ljudi st je ogledalo novo šoiv z radovednostjo pa so prisluhnili kulturnemu programu, ki s. ga za starostnike pripravili učenci. Odigrali so prizorček iz od. skega dela Pogumni mož in poslušna ženska; vmes so priredite!, vključili še glasbene točke Pojoče zavese deklet, ki so jih oživil spretni prsti harmonikarke Tadeje Bagola iz Bodonec. Babice in dedki so bili nadvse srečni, v marsikaterem očesu pa so zablesteh solze sreče, saj so program pripravili njihovi vnuki. Po uradnem delu so nekateri še posedeli do poznih popoldanskih ur in obujal' spomine. Na svidenje spet prihodnje leto. (M. C.) PEKARNA - Šijančevt od Benedikta v Slovenskih Goricah so odprli pekarno. Viktorija je povedala, da je mož pekovski mojster, ki je delal 3U let v Intesovi pekami, ona pa Je v istem podjetju delala v pisarni. Pridobitev je velika, saj vse od Lenarta do Radgone ni bilo pekarne. V Šijančevi pečejo kruh in drugo v modemi peči, vendar veliko po starih receptih, na primer pravi domači kruh z domačim kvasom. - Fotografija: L. Kr. Tole pa so jaslice iz »šper plošče«, bile pa so na »razprodaji«. Če bi si jih kdo izdelal .sam, hi še šlo, toda kupiti JezuŠčka na razprodaji, tale je pa huda, mar ne? - kot odrsko skupino igralcev - figur v treh razsežnostih. Prve take so v Ljubljani postavili 1664. leta, izdelal pa jih je * skrivnostjo Kristusovega roj-Utemeljitev za prepoved i'-Lv. ja5,n.e so bile potrebne tedaj, dokler je bil verski ^"k pomanjkljiv in šolstvo nespolno ter je bilo ljudstvo ne-Ponekod so jaslice iz '^va res odstranilii, niso pa ^gli zatreti postavljanja po Satovih. Še več: pozneje je teličarstvo doseglo svoj prepo-O jaslicah je nastalo tudi ^^^j knjig, pojavili so se tudi ( 'talci jaslic. Pred zadnjo sve-j^no vojno pa je bilo na Mad-^skem ustanovljeno celo dru-j 9 Magyar Betlehemes Mozgom, ki je imelo 80.000 čla-jS' Tiskalo je umetniške ja-J^Cite podobe, zalagalo umei- II kJlCHlCl jaslice r 1 J 1 1 h t i a Ii ti ■s p i'^lte keramične figurice, skr klMl- '/ Ib''’ postavljanje jaslic v na- ^''ni velikosti po budimpe- 5sr redovnik Kalijan Hampl. k S-.i •Mitskih trgovinah... a i-o a ,-1 h slikane jaslice na ^9ven.skeni tč Ii ■a ], . Praznik Gospodovega roj-je imel v dobi pokristjanje-posebni pomen, hjirn je cerkev uspešno prc-bla poganski praznik nepre--. ''ganega sonca in božič je bil J " začetka novega leta. Niko Ijj^fet piše, da slovensko ozem-“ ni ostajalo zaprto različnim ,^inom upodabljanja božjega ^istva. Prva znana podoba sli-jaslic pri nas pa ni v po-(^''itvi motivov iz prvih krš-iioodo- stoletij, an.pak upodo- ■it ,h L. "nva*! iz leta 1300 v Vfzdencu. ^^ski slikar si je izbral nii-spekulativni način, ker plenice povito dete na , tem že 'V-l''-! V ■ j. v piCIIIGC- ’ kelihu in je s P”'' Pz^irtijbi rTirfl ft’ rojstvu simbolizirano kot J,."'tristična žrtev. Drug tak i.'’9er poznamo iz rotunde sv. nieza - ............................... na Spodnji Muci^ Domnevajo, da so bili kipci oblečeni, saj je bil njihov izdelovalec tudi krojač. Jezuiti so dobili posnemovalce pri redovnicah. Njihove jaslice naj bi bile še bolj umetniško dognane. Dete je bilo sprva le- njih božični drevesci, jaslice so pa imajo električno brljtvko. seno, pozneje voščeno. Tega pa niso dajale le na oltar, ampak tudi ■ oziroma omarice. Jezušček pa ni vselej ležal, ampak je bil tudi v steklene skrinjice stoječa figurica. Trij'e lipi jaslic »Razvoj jaslic se je izoblikoval v glavnem v tri tipe: v tip odrskih, v tip omuriHnih in odprtih jaslic. Kakšne so bile jezuitske jaslice, pravzparav ne vemo. Če menimo, da so bile od vsega začetka odrskega tipa, je to samo domneva. Odrski tip se je udomačil predvsem po cerkvah. Gre dejansko za maketo gledališkega odra, kot ga je po odkritju perspektive ustvarila renesansa in izpopolnil barok - s proscenijeni, kulisami in ozadjem, le brez za- Družinske jaslice Pred dvema letoma sem v predbožičnem Času zapisal, da se je postavljanje jaslic z Je-zuSčkom, Marijo, Jožefom, osličkom, pastirji, ovčicami, betlehemsko zvezdo... preselilo v gradove, dvore, premožne meščanske hiše in naposled v delavske in kmečke domove. Prvi in dokaj prevladujoč tip mestnih jaslic so bile nemara omarične jaslice. Izdelovale so jih redovnice in darovale dobrotnikom. V Ljubljani so pred leti odkrili take družinske jaslice, izdelane 1714. leta. Imele so papirnate figurice, ki so bile oblečene, v omarici z jaslicami pa je bila kvadratasta odprtina. Figurice so bile majhne, prizori pa bogati. Tako imenovana Umetniška brezovih vej. Jaslice so zelo lepe, postavljene so v dnevni sobi in pričarajo pristno (pred-)božično razpoloženje. Na letošnjem Miklavževem sejmu v Murski Soboti sem videl hlevčke brez figuric, izdelani pa so bili iz drevesnih »Svarklinov«, Naletel sem tudi na prodajalca »jaslic« in figuric, izrezanih iz vezane lesne plošče, torej ploščatih. V trgovinah sem zasledil ponudbo ja-sličnih figuric iz plastike in »jaslic« iz kartona. Prav gotovo pa bi bili vtisi o ponudbi jaslic lepši, ko bi si ogledal ljubljansko razstavo jaslic, ki jo je or- ganiziral slovenski katoliški štora,.. Omarične jaslice korcninijo nunski ustvarjalnosti, povezano z igro plemiških deklet - igro z izbo za punčke. Jaslični prizori (rojstvo, poklonitev pastircev, poklonitev treh kraljev in vse drugo, kar sodi zraven) so dostikrat miniaturno ih .sfili-.....rntim soretnosijo obliko- v gratnsko spretnostjo Vani, pritrjeni v pokončni omarici s stekleno prednjo steno, včasih tudi s steklenima stranicama. To obliko so prevzeli tudi svetni, med njimi nekateri ljudski ■j- CITRAR - Pišta Domjan iz Sodišinec se je igranja citer naučil eanizirai siovcnsKi KaioiisKi i . . - • ».i - . - ■ • i, ■ tednik Družina. Tam so bile Ii "dvojega vnzl ^ahfrZkMLra ha dA ■■acnoiaHAn* naAB aaab kr a m ■r.AA ------J —------ - 1 Zelo rad zabrenka na ta instrument tudi zdaj, ko ni več rosno Ictos v ospredju sicer veličastne jaslice preti kratkim umrlega kartuzijskega patra Volfganga Koglerja, izdelane iz gline, toda tudi mnoge druge so bile lepe. Tudi tiste, ki so nastale v novejšem času in iz novejših materialov, vendar pod pogojem, da niso bile »štancane«. Ne morem pa se upreti, da ne bi zapisal Se tega. Spomin mi uhaja na otroška leta, v skrivnostni pred- in pobo-žični Čas, ko so bile tudi pri naši hiši prave jaslice. Spominjam se Sc moža, ki je hodil od hiše do hiše in na hrbtu nosil stekleno omarico, v njej pa so bile jaslice. Tudi k nam je prišel in otroci smo s strahospoštovanjem zrli v podobe Novorojenca, Matere, Očeta, pastircev, oslička, jagnjeta, betlehemske zvezde in treh kraljev z Vzhoda. ŠTEFAN SOBOČAN mlad; igra doma, na prireditvah, denimo na gasilskih, kjer z instrumentalno glasbo spremlja pevce. - Fotografija: F. Ku, jgbilantka Ana Dundek, ki zdaj stanuje na Petanjcih, se je narodih 1899. leta v Vanča vasi. Stara je torej 94 let oziroma je že nekaj časa v 95. letu. Potočena je bila z Alojzom. Vdova je , od 1969. leta. V zakonu je rodila 4 otroke, ima pa 15 vnukov in 9 pravnukov. Že nekaj časa ni ravno dobrega zravjai kljub temu pa bi rada učakala 190 tet. To ji želi ludi Vestnik. - Fotografija: F. Ku. Ljubljani je propaganda 1920, leta izdala »jugoslovan- v ske jaslice« Maksima Gasparija. Bile so na šestih listih 40 krat 30 centimetrov in na enem dvojnem listu 60 krat 30 centimetrov. Zamisel je bila odsev čeških vplivov. Gaspari je postavil jaslice v slovansko okolje. Pastirčki so naši, očanci, dekle in mamice tudi, toda trije kralji so politično izbrani; eden je Slovenec v kožuhu s tulipani, drug Hrvat (konja mu vodi »paž« v hrvaški noši), tretji pa je Srb ali Bosanec (paž je v bosanski noši); sicer pa stopa za njim praporščak v srbski noši z zastavo z napisom stran 18 vestnik, 23. decembra 1993 N odsevi mladosti * Ali veste? Na 14. vprašanje vas je kar precej odgovorilo, da ima največ prebivalcev na svetu New York, drugi ste postavili na 1. mesto Ciudad de Merico, tretji Kairo, Sao Paolo idr. Številke ste navedli dokaj različne, odvisno pač, kako stari so podatki. Čudi nas. da skoraj nihče ni omenil Tokia na Japonskem, ki Šteje s predmestji že okrog 25 milijonov prebivalcev (Ciudad de Merico 19,4, New York 17,8 itd,). Med tistimi, ki ste odgovorili in priložili tudi kupon, pa smo izžrebali MELITO SMODIŠ iz Kruplivnika 88a. Čestitamo! KUPON St. 16 Ali veste, kdaj pravimo, da je plima in kdaj oseka? Odgovore pošljite na naš naslov najkasneje do srede (29. decembra) in pripišite »ALI VESTE«. Ljubi dedek Mraz! Prinesi mi anuči, punčko in voziček zanjo. Prosim, pridi čim-prej k nam v vas! Izgini mi te želje. Moji sestri pa prinesi nove copate, punčko in radio. Vsi otroci te že težko čakamo. Prosim, pod jelko veliko dvil! OINA KAVAŠ, 2. r. OŠ Odranci Nesreča pri igri Imeli smo športno vzgojo in se lovili. S sošolko sva se naenkrat zaleteli z veliko hitrostjo. Bila sem v nezavesti. Tako se mi je vsaj zdelo. Sošolci so mi hitro pomagali. Rano so mi zaščitili z obližem in jo povili s povojem. Po telovadnici je bilo polno krvi, zaradi tega sem se zelo prestrašila. Na čelu sem imela veliko brazgotino in odkrhnil se mi je zob. Odpeljali so me v bolnišnico, kjer so mi takoj zašili rano. Hudo mi je bilo, ko sem zagledala injekcije, škarje in šivanko z nitjo. Ker je postala rana gnojna, sem morala ostati v bolnici. Vsak dan sem imela obiske. Po tednu dni pa sem lahko Sla domov. Po nekaj tednih sem lahko začela telovaditi. Tiste igre se ne gremo več. S sošolko pa se zaradi tega ne sovraživa, saj nobena ni bila kriva, da se je to zgodilo. KATJA HOJS. 5. a OŠ Videm ob Ščavnici Nova voditeljica Murskega vala Sobotno snežno dopoldne. Ni Sole, zato lahko ostanem v postelji dlje kot običajno. Prižgem radio - Murski val - in Čez čas ponovno zadremam. Tedaj me zbudi mamin glas: »Hitro pokliči na radio, vaša tovarišica Silva Vrbnjak govori!« Kar vrglo me je s postelje. Čez čas sem kar pogumno zavrtela meni že znano številko, a nisem mogla dobiti zveze. Končno je mami uspelo. »Tukaj Murski val, prosim!« Predstavila sem se in povedala, da bi rada govorila z novo voditeljico. Ko sem jo zaslišala, se mi je kar sama od sebe utrnila misel; »Kako ponosni smo, da lahko slišimo po radiu vaš glas.« Zahvalila se mi je in rekla, da me kar vidi, kako sem ravno prikukala izpod tople odeje. Pa še res je bilo. In že se je zavrtela skladba Ko si na tleh. Še isti dan popoldne sva se srečali na prireditvi. Vsi navdušeni smo ji čestitali. Bila je vesela in rekla mi je, da je bila tudi ona navdušena nad mojim klicem. Marko ji je celo čestital s Šopkom rož in ji rekel, daje nagelj namesto zlatega mikrofona. Ona pa ga je stisnila k sebi. Mislim, daje bila naša tovarišica Silva res zelo dobra voditeljica na Murskem valu. Tudi naša babica je rekla tako. SEMENARNA UVOZ—IZVOZ, p.o. LfuMjana, Gosposvetska c. 5 objavlja razpis za zbiranje ponudb o odpiranju novih maloprodajnih lokalov po sistemu franiizinga Pogoji za lokal: — prostor mora ustrezati pravilniku o minimalnih tehničnib in drugih pogojih (Ur list, št 28/93 in 57/93) — velikost prodajnega prostora vsaj 40 m' ~ velikost skladiščnega prostora vsaj 30 m’ — sanitarni prostori — možrx)sl ureditve prostora za promet s sredstvi za varstvo rastlin — če je skladiščni del v prodajnem prostoru, mora biti skladiščni det ločen — pred prodajalno mora biti vsaj pet do deset parkirnih prostorov — možnost dovoza blaga s kamionom Pisrte ponudbe pošljite v roku 15 dni od te objave na sedež podjetja, Gosposvetska c. 5 v Ljubljani, s pripisom Za razpis. Morebitne predhodne informacije lahko interesenti dobijo po letet on ir (061 j 127-14-40. । ■ A 4 -Č . * > If LUdJJ 5EČK>5fi /o Zima, snežak... BELTINCI JUGOVA 'N' f /prič/ Čisto tiho brez najave je pridrvela čez planjave bela starka Zima, ki ponosno kima. ■O ooeRO jutro'. sf kepate Povest o molju Mihcu Nekoč je živel molj Mihec. Bil je sam, kajti mamo so mu ubili že v mladosti. Zato je sklenil, da se bo maščevat. Pridno je trgal in luknjal obleke. Živel je v veliki leseni hiši, kt ji ljudje pravimo omara. Nekega dne je prisluškoval, o čem se pogovarjajo ljudje. Slišal je, da bosta šla mož in žena zvečer na ples. Hitro je zletel v omaro, da bi preluknjal najlepšo obleko, ki jo je žena nameravala obleči. Sprehodil se je {» omari. Zagledal je zeleno obleko z rdečo pentljo. Ta ni bila prava. Druga je bila rumena. Tudi ta ni bila prava. Tretja pa je bila modra z lepimi čipkami. Ta je bila prava! Veselil se je, ker je našel plesno obleko. To je bila prava poslastica za Mihca. Spravil se je na rokav. Začel je gizljati in cmokati, tako da je nastala luknja. Tedaj ga je zalotil mož. Plosknil je, da bi ga ubil, vendar ga ni zadel. Rekel je Se: »Te Že dobim, pokora!« Potem je Mihec hotel preluknjati Se moževo obleko. Naenkrat pa ga je nekaj močno udarilo. Bil je takoj mrtev. Tako se ni mogel več sladkati z oblekami. NINA ŠVENDA, 4, d OŠ III M. Sobota Srce F hlačah Nekega lepega dne, ko sem se sprehajal po gozdu in nabiral sladke jagode, sem zaslišal sssssss Čisto blizu sebe. Prestrašil sem se in postal rdeč kot kuhan rak. Stopil sem Se malo bliže, da bi videl, kaj me je tako prestrašilo, in glej, nenadoma sem zagledal nedolgo vejo, ki je imela čudno glavo in dolg pisan trup. Kakor hitro je bilo mogoče, sem stekel domov in prestrašen vstopil v hiSo. Ves zadihan sem padel mami v naročje. S solzami v očeh sem ji opisal, kaj sem doživel. Mama me je malo potolažila in mi pojasnila, da sem se srečal s kačo. Povedala mi je Se, da je to žival, ki jo je treba pustiti pri miru in se je na daleč ogniti. Od takrat je minilo že veliko časa. Kač sem videl Se nekaj, a sem vedno upošteval mamin nasvet ter se jim izognil. SILVIJA KOSI, 6. a OŠ Križevci ALEŠ PETEK, 6. r, OŠ Mala Nedelja AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota d.o.o. ^am ždi aadt hAŽiettefifoznikt ut ireiitt) avtobusni prevozi TA-Klas AS-servis vozil prodaja PEUGEOT, HVUNDAI i v zraku plesale so snežinke, bele drobne potepinke, se združile so na tleh in vsem jo šlo na smeh. Otroci so se zbrali, na odejo snežno se podali, naredili so snežake, prave zimske veseljake. KARMEN NOVIČ, 5- b OŠ Turnišie * * * Starka Zima spet je k nain prišla, snežec z neba. drobni trosi hao Ko slišim besedo droga... (Tej aktualni temi je bil namenjen ______________ dan na OŠ v Črenšovcih. naravoslovni Povzemamo nekaj misli učencev 8. a- in b-ra-zreda.) Ko zaslišim besedo droga, me kar strese od groze, ker vem, da drugi trpijo zaradi nje in se ji ne morejo upreti. Čeprav vem, da je narkoman slabič, ki si ne more pomagati z drugim kot z mamili , me vseeno zaboli pri srcu, ko ga vidim - njega in njegovo bolečino. Mamila ga kot stiskalnica potiskajo navzdol. Ne zaveda se. da se občutek vzvišenosti in lagodja nikakor ne more primerjali T bolečino. ko spet pade,,. Mamilo je droga, ki te pelje do groba! Kot punčka si še nisem mogla predstavljati vsega gorja, ki ga zaslutim zdaj, ko zaslišim to besedo. V meni prebudi grozo, strah in bolečino. Upam, da nikoli ne bom posegla po drogah. To želim tudi drugim. Naj zberejo toliko poguma v tistem odločilnem trenutku in hrabro rečejo: »Ne, hvala!« Tudi boter Mraz prišel je z njo, brrr, brrr, kako je zdaj mrzlii-Polje se odpravlja spat, medvedi pa v brloge godrnjal-Veverica pa v duplu sedi in si lešnikov želi. KATJA SRAKA, 5- b OŠ Bakovci * !«( m Stal je neki mož snežak, bil je pravi debelak. Lonca nima več na glavi, saj mu padel je po travi. Korenčka nima več za nos, ker ukradel ga je kos. Sonce sije, sneg kopni, snežak debelak se topi, , BOJAN FORJAN, 5 ■’ OŠ Beltin^ * * * Velike kepe smo valili, eno na drugo položili. Korenčkov nosek mu vsadil' pa očke in usta naredili. Da bolj postaven bi bil. Se lonec na glavo je dobil-Metlo v rokah drži, da z njo sonce lahko podi. Zdaj na bregu stoji in v daljavo strmi. Se sonca zelo boji, da mu srčka ne stopi. SANDRA SEVER, 5 'i OŠ Pucottf' ♦ * * Ko je mraz, sc sneženi smeji. Ko pa posije sonce, joče. Na koncu mu ostane le*, klobuk. Če zapade sneg, dimo drugega snežaka. LARISA TRATNJEK, 2 OŠ a 1 Izvršni svet SO Murska Sobota objavlja na podlagi Pravilnika RAZPIS o podelitvi nagrad ob slovenskem kulturnem praZ' niku za dosežke na muzejskem, likovnem, literarnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gle- dališkem in glasbenem področju, na področju var- stva naravne in kulturne dediščine in drugih kulturnih področjih. I I podeljene bodo naslednje nagrade: - plaketa z denarno nagrado za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, - dve plaketi za pomembne dosežke in - dve priznanji za uspešno delo in prispevke k razvoju kulturnih dejavnosti v občini. Nagrade bodo vročene na proslavi slovenskega kulturnega praznika februarja 1994. Predloge z utemeljitvami pošljite na naslov: Občina Murska Sobota, Sekretariat za družbene dejavnosti, Kardoševa 2, 69000 Murska Sobota, do 15. 1. 1994. 7^ vestnik, 23. decembra 1993 stran 19 r I l I I I 1l I t i i i nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi Spušlovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 14. 12. 1993 in ponedeljkom 20. 13. 1993. V lem tednu je naraščal tečaj republiške obveznice prve emisije, ka- krat po tečaju 97.0, v ponedeljek tere kupon zapade v izplačilo 30. 12, 1993, republiška obveznica druge emisije Je bila prve dni stabilna. nato pa padla, tečaji ostalih obveznic so naraščali ali nekoliko nihali, tečaji večine delnic pa so padali. Tako Je bilo zaradi več kot trideset odstotnega padca tečaja v četrtek 16. 12. začasno ustavljeno trgovanje s prednostno delnico KBT, ko Je s tečajem 31878 dosegla SVOJ najnižji nivo od svoje uvr-stivc v borzno kotacijo 8, 7. 1993. Na prvi dan uvrstitve se je njen enotni tečaj izoblikoval na 51423, njen najvišji enotni tečaj, ki Je bil dosežen 12. 8. 1993 pa Je znašal 78007. Komercialna banka Triglav d. d. Je 20. 12. objavila sporočilo za Javnost, v katerem Je sporočila, da ni razlogov za padec tečaja njihove delnice temveč prav nasprotno, kar so podkrepiti z določenimi podatki. Uvrščena Rotacija I -- obveznice Za 0,4 odstotne točke Je 14. 12. porasel enotni tečaj obveznice RSL l in sicer iz 98,8 na 99,2, ko Je bilo Ta 11828 lotov prometa, se naslednjega dne zadržal na istem nivoju pri 15528 lotih prometa, v četrtek na borzi pa porasel na 99.4 (14155 lotov prometa). V petek Je njen enotni tečaj neznatno padel na 99,3 in se na tem nivoju zdržal tudi v ponedeljek, skupno pa Je bilo za U848 lotov prometa. 14. 12. Je enotni tečaj obveznice RSL 1 z davčno olajšavo poskočil za kar 2,0 odstotni točki iz 96,0 na 98,0. prometa pa jc bilo za 160 lotov. Naslednjega dne so bili s 26 loti prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 94,5, v čelrtek na borzi pa se |e njen enotni tečaj izoblikoval na ^7,6, ko Je bilo za 2114 lote prometa, V petek Je njen enotni tečaj neznatno padel na 97,5, ko je bilo za 185 lotov prometa, da bi se v ponedeljek vrnil na 97,6 pri 225 lotih prometa. Enotni tečaj obveznice RSL 2 se je 14, 12, zadržal na ponedeljkovem nivoju (98,1) pri prometu 2066 lotov, naslednjega dne sicer padel na 97.9 (2161 lotov), da bi se v čelrtek vrnil na 98,1, ko je bilo za 7220 lotov prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 97,5 pri 1690 lotih prometa, v ponedeljek pa porasel na 97,9, ko jc bilo az 1463 lotov prometa. Z obveznico RSL 2 z davčno olajšavo Je bil 15. 12. sklenjen apli-liacijski posel z 2 lotoma po tečaju ^6,0. kar predstavlja porast tečaja T4 1,0 odstotno točko glede na zadnji sklenjen posel 10. 12., v petek pa še z enim lotom po enakem pa se ponudba in povpraševanje nista uskladila, saj so obveznico ponujali po tečaju 97,2, medtem ko so bili investitorji pripravljeni kupiti le 10 po tečaju 96,8. Tudi z obveznico Mesto Ljubljana z izkoriščeno davčno olajšavo je bit 15. 12. prijavljen aplikacijski pose! m sicer z 2 lotoma po nespremenjenem tečaju 91,1). Prosti trg - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje je v sredo 15. 12. ostal na istem nivoju (1(X),9), ko je bilo za 316 lotov prometa, naslednjega dne pa poskočil na 101,3 pri prometu 40(1 lotov. V petek so bili prijavljeni aplikacijski posli z 2546 loti po tečajih od 100.9 do 102,0. enotni tečaj pa se Je izoblikoval na 101,5, V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 101,0, prometa pa je bilo le za 6 lotov. Z obveznico Lek 2 je bil 15. 12. prijavljen aplikacijski posel s 6 loti po nespremenjenem tečaju 99,5. V ponedeljek so to obveznico pv-iiujali po enakem tečaju, investitorji jia so jo bili pripravljeni kupiti po tečaju 97,0, zato do sklenitve poslov ni prišlo. Po slabem mesecu dni so 15. 12, lastnika zamenjali ,3 loti obveznice Lesnina po tečaju 4,5, kar predstavlja (1,5 odstotni padec tečaja. V teni tednu jc enotni tečaj obveznice Občina Laško znatneje nihal. 14. 12. je sicer padel le za O.I odstotno točko iz 69.0 na 68.9, ko Jc bilo za 605 lotov prometa, ven- pri 510 lotih prometa, naslednjega dne na 169068, ko je bilo za 1821 lotov prometa, v četrtek pa padel na 168369 (3406 lotov prometa). V petek je njen enotni tečaj ponovno porasel, tokrat na 170638 pri 2533 lotih prometa, v ponedeljek pa na 170961, ko je bilo za 3406 lotov prometa. Enotni tečaj redne delnice Ein-media je 14. 12. porasel iz 87000 na 88988, ko je bilo za 32 lotov prometa, naslednjega dne na 89500 pri 8 lotih aplikacijskih poslov, v Četrtek pa padel na 88803 (74 lotov prometa). V ponedeljek jc bil s 5 loti prijavljen aplikacijski posel po tečaju 89500. Z redno delnico Hipotekarne banke Brežice se je v tem tednu trgovalo Sele v četrtek, njen enotni tečaj je porasel iz 3760 na 3800, prometa pa je bilo za 120 lotov. V ponedeljek jc njen enotni tečaj padel na 3700, prometa pa je bilo za kar 3543 lotov. Enotni tečaj prednostne delnice Hipotekarne banke Brežice je v tem tednu padal. Tako je 14. 12. padel iz 3746 na 3740 pri 580 lotih prometa, v četrtek pa na 3607, ko je bilo za 282 lotov prometa Tudi v petek je njen enotni tečaj padel, tokrat na 3510 pri 130 lotih prometa, v ponedeljek pa porasel na 3535, ko je bilo za kar 4920 lotov prometa. Padel je v tem tednu enotni tečaj prednostne delnice KBT. Tako je 11. 12. padel iz 36500 na 34727, ko je bilo za 66 lotov prometa, nasled- njega dne na 34500 pri 10 lotih dar je naslednjega dne padel na aplikacijskih poslov, v četrtek pa 68,5 pri 2440 lotih prometa, v čeir- ........................... ' ’ ' tek na borzi pa nato poskočil za kar 1.4 odstotne točke na 69.9 (88 lotov prometa), V petek Je njen enotni tečaj padel na 69,1 pri prometu 5 lotov, v ponedeljek pa so bili po enakem tečaju prijavljeni aplikacijski posli s 30 ioli. Z obveznico Občina Šmarje je bil 15. 12. prijavljen aplikacijski posel s 6 loti po tečaju 72,9, kar predstavlja pa- na 31878 (166 lotov). V ponedeljek je njen enotni tečaj rahlo porasel na 31986, prometa pa je bilo za 52 lotov. Enotni tečaj delnice LEK je bil v torek jn četrtek stabilen, saj se je zadržal na 12000, promet obeh dni pa je znašal 1270 lotov. V ponedeljek so investitorji želeli kupiti to delnico po nespremenjenem tečaju 12000, vendar je imetniki niso bili dec tečaja za 1,1 odstotno točko pripravljeni prodati po tečaju niž-glede na tečaj 3, 12,, ko se Je na- - ----- zadnje trgovalo s to obveznico, 1'udi enotni tečaj obveznice občine Zagorje je v tem tednu nihal, 14. 12. Je tako padel iz 6(1.0 na 59,9 pri 178 lotih prometa, naslednjega dne na 59,3. ko Je bilo za 119 lotov prometa, v Četrtek pa porasel na 59,4 (188 lotov prometa). V petek so bili z 10 loti prijavljeni aplikacijski posli z 10 loti po tečaju 59,9. 14. 12, je enotni tečaj obveznice PTT Celje poskočil iz 100,5 na 101,0 pri prometu 24 lotov, naslednjega dne pa so bili prijavljeni aplikacijski posli s 13 loti po tečaju 1(X),5. Tudi v ponedeljek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli in sicer s 124 loti po tečaju 101,9. Naraščal Jc v tem tednu enotni tečaj obveznice KIT Nova Gorica, 14, 12. je tako porasel iz 106,0 na 106,2 pri 296 lotih prometa, naslednjega dne na 106.3 jem od 12075. V tem tednu je enotni tečaj delnice MK Založba doživel preobrat. 14. 12. jc tako porasel iz 3357 na 3693. kar predstavlja 10 odstotni porast, prometa pa je bilo za 210 lotov. Naslednjega dne je njen enotni tečaj ponovno porasel, vendar tokrat skromneje, na 3797, ko je bilo za 2841 lotov, na četrtkovem borznem sestanku pa na 3817 pri prometu 4036 lotov, V petek so bili prijavljeni aplikacijski posli s 150 loti po tečaju 4100, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj padel na 3933, ko jc bilo za 436 lotov prometa. Enotni tečaj delnice NIKA je 14. 12. padel iz 85200 na 84726 na 84726. ko je bilo za 96 lotov prometa, naslednjega dne porasel na 84895 pri 82 lotih prometa, v četrtek pa s padcem na 83805 delil ■Maju, 14. 12. Je za 1,0 odstotno točko (85,0) poskočil enotni tečaj RSL 8, Prometa pa je bilo za 40 lotov. ^Jvrščena Rotacija II ' obveznice Enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana je 15. 12. ostal na pone-■Jeljkovem nivoju 96,8, prijavljeni pa so bili aplikacijski posli z 12 loti, fudi v petek so bili prijavljeni aplikacijski posli in sicet s 15 loti, to- Mm • <>****> I M I f A j.* fnu prvih 6orc«v H fiflZSO €2*23« Talflfalts OCOe ftg-BSa S4. LJuMbm « voa T«l 12x79 DEM 2 - Prodaja na položnice. Dostava na dom ! Pohitite - količine omejene ! glavni trg 17, Maribor, Tel.:062/226-1 77 stran 20 vestnik, 23. decembra 1993 v iz naših krajev Obiskali smo Berkovske Preloge V Prelogih ni »prelogov« »Prelog« je neobdelana ali opuščena njiva. Najbrž so bile nekoč lake površine tudi blizu Berkovec v ljutomerski občini (Berkovce imamo Še na Goričkem!), sicer tamkajš-nega zaselka ne bi poimenovali Berkovski Prelogi. Pozneje ne le, da so opuščene njive znova obdelali, k čemur so veliko prispevali tudi Prekmurci, ki so se začeli tam naselje* vati, ampak se je naselje (raz)širilo in 1952. leta postalo | samostojna vas. Vasica Berkovski Prelogi, ki je na nadmorski višini 195 metrov, ima le 15 gospodinjstev. Medtem ko je bila prej sestavni del Berkovec, je zdaj bolj navezana na sosednje Kokoriče. V Prelogih namreč nimajo nobenega javnega objekta, niti kapelice ali zbiralnice mleka, zato hodijo tja, kjer to imajo. V Prelogih se ukvarjajo s kmetijstvom in živinorejo, nekaj je tudi zaposlenih, zlasti v boreSki opekami, Zemlja, Čeprav je zdaj dobro obdelana in je na ravnini, ni bogve kako rodovitna, saj je ilovnata. Ob naselju teče potoček Lipnica, Pomembnejši pridobitvi v kraju sta telefon, ki so ga dobili pred petimi leti, in ceste, ki so jih asfaltirali pred tremi leti. Nanje pa je treba položiti še vrhnjo fino plast, vendar za to še nimajo denarja. Tako kot mnoge prleške vasi, imajo tudi Berkovski Prelogi svoj šaljivi grb: kruh v »kanjeri«, to je v usnjeni torbi na dolgem okrog vratu obešenem jermenu, V taki torbi so nekoč nosili vino in suho hrano na romarske božje poti, šolarji pa knjige in kruh. Vilma Stenocz v rojstnem kraju Teta iz Amerike Nekateri so bili srečni v mladosti in so nesrečni v starosti. Nekateri so srečni vseskozi, druge pa nenehno spremlja nesreča. So pa tudi ljudje, ki so bili nesrečni v mladosti in so srečni v starosti. Med temi zadnjimi je pravgotovo 88-letna Vilma Stenocz, rojena 1906. leta na Vaneči. i n S k Barbara Gorkoš in mož Jožef sta kupila 1939. leta v Berkovskih Prelogih manjšo kmetijo in se preselila tja iz rodne Gomilice. Barbara se je učakala visoke starosti, pozabila pa (udi ni prekmurske govorice. S? V Prelogih sem po naključju obiskal Gorkeševe in bil prijetno presenečen. Prišel sem namreč na kmečko domačijo, ki je tržno usmerjena, saj redijo 20 plemenskih svinj in v eni izmeni po 150 bekonov; rokoval sem se in poklepetal z babico Barbaro, rojeno v Prekmurju; prijetno pa je bilo tudi srečanje z mlado gospodinjo Dragico, ki se je narodi la tistega dneva, meseca in leta, ko je izšla prva številka predhodnika Vestnika, torej Ljudskega glasa. Jubilej - 45-letnico - bomo praznovali februarja prihodnjega leta. Najdlje sem se zaklepetal z Barbaro, rojeno v Gomilici, ki je v Berkovske Preloge prišla 1939. leta. Tedaj sta , z možem Jožefom kupila v tem kraju manjšo kmetijo. ' Denar zanjo sta prislužila v Franciji. V zakonu so se jima ; rodili trije otroci. Na gruntu je ostal Alojz, ki se je poročil : z Dragico iz Bodislavec. Ta mi je potožila, da tudi v njihovi > vasi zdaj ni več tako, kot je bilo nekoč; vaščani se ne obiskujejo, tudi ni več večernih opravil, denimo luščenja bučnega semena in česanja perja. Za GorkeSeve pa je Se ena nerodnost; ne oddajajo mleka, zato ne hodijo v zbiral- nico, kjer Človek zve toliko novic za domačo uporabo. Zanimivo je, da se babica Barbara ni »nalezla« prleSCine, ampak »guči« po prekmursko, a zaradi tega ni težav, saj jo vsi dobro razumejo, tudi vnuka. Rada se vrača v Prekmurje, kjer ima sorodnike, vendar odkar je vdova, gre v rojstno pokrajino bolj poredkoma. Š. SOBOČAN Asfaltirali več pločnikov v Murski Soboti se lahko pohvalijo, da so letos uspeli asfaltirati kar precej pločnikov. Pri tem so mestne krajevne skupnosti dobile polovico potrebnega denarja iz občinskega proračuna, 50-odstotni Rodila se je v siromašni in številni kmečki družini. Ko ji je bilo 20 let, to pa je bilo 1926. leta, je odšla v Budimpešto, kjer je občasno pomagala v sestrini gostilni, drugače pa je bila šivilja v neki ženski krojaški delavnici. Poročila se je. ko ji je bilo 23 let. Vzela je Franca Stenoeza, ki je bil po poklicu čevljar, njegov rod pa je imel daljne korenine nekje na Slovenskem. Rodila sta se jima dva otroka: Irinka in Ferenc. Hčerka je z možem JanoŠem, ki je bil uradnik na sodišču, 1956. leta med revolucijo pobegnila v tujino in ustalila sta se v Združenih državah Amerike. Leta 1962 je hčerkin mož oziroma zet umrl v Vietnamu, zato je mlada vdova povabila mater na obisk, da bi ji bila vsaj nekaj časa v oporo. »Sploh nisem pomislila, da bi za vedno ostala v Ameriki,« mi je v lepi prekmurščini pripovedovala Vilma Stenocz, ki je od novembra na obisku pri sestrinih hčerah v Gorici pri Puconcih, Vaneči, MoŠČancih in Mariboru. S teto iz Amerike sem se sicer srečal v Gorici, ko se je zadrževala pri nečakinji Aranki. Tako kot povsod drugje, kamor je prišla, je tudi pri tej hiši v središču pozornosti, Vzrok: velika gostoljubnost Goričancev, nc pa morebitno pričakovanje, da bo Američanka na veliko delila dolaije. Vilma Stenocz. ki je vdova, namreč ni nobena bogataSinja, saj potem, ko je odšla v Ameriko. tam ni bila več v službi, le kakšnega občasnega dela se je oprijela. Pazila je pač na vnukinjo Vaneso, povsem pa se ji je predala, ko je le-ta ostala še brez mame. Irinka je namreč mnogo prezgodaj umrla. »Prvič sem obiskala Budimpešto. kjer imam sina, in rodno Prekmuge, kjer so moje sorodnice, 1972, leta. Znova sem prišla, tokrat z vnukinjo Vaneso. 1985, leta. Novembra letošnjega leta je ona, ki ji je zdaj 25 let, prav tako prišla z menoj, a se je kmalu vrnila, ker si ni mogla privoščiti daljšega dopusta, Zaposlena je namreč pri letalski družbi, od katere sva obe dobili brezplačni vozovnici,« je dejala. Teta iz Amerike bo med obiskom dodobra spoznala naše kraje, pa tudi v Budimpešto bo 'i i je pr pr IM K: 1'. SL 'ffi 'J- Vilna Stenocz, teta iz Amerike, na obisku pri svakinji Aranki v Gorici pri Puconcih. - Fotografija: Š. S. Sla. saj je tam preživela skoraj 40 let, Vilma seveda dobro govori tudi madžarsko. Sip matična pa je njena stara prekmurščina, ki se razlikuje od sedanjega prekmurskega narečja, v katerega čedalje bolj vpletamo slovenske knjižne besede, To očitno opaža tudi sogovornica in gostitelje na to opozarja. »Kaj pa si želite v novem letu in vseh naslednjih letih?" sem pobaral teto iz Amerike. »Zdravja, da bi se Še naprej tako dobro razumela v vnukinjo Vaneso in da bi lahko Se kdaj prišla v domači k mojini svakinjam in njihovim družinam,« je odvrnila sogovornica- Š. SOBOČAN Oz m. k PC je I« Nr Po de iol Društvo podeželske mladine Videm ob Ščavnici nadaljuje uspešno tradicijo aktiva mladih zadružnikov Kmetija za življenje ne za preživele Pred leti je bilo v Pomuiju kar nekaj dokaj uspešnih aktivov mladih zadružnikov, ki so zaradi takšnih in drugačnih razlogov prenehali delovati. Zdaj si Zadružna zveza Slovenije prizadeva, da bi na podeželju spet zaživele organizirane oblike za delovanja mladih kmetovalcev. Tako so pri Vidmu ob Ščavnici lani ustanovili Društvo podeželske mladine, za kar si je še posebej prizadeval kmetijski pospeševalec ANTON SLANA. Na občnem zboru pa so za prvega predsednika društva izvolili JOŽETA LANČIČA iz Žihlave. »Društvo šteje okrog 50 članov. Vključijo se lahko tudi starejši, saj ni omejitev. To bi bilo tako, kot če kdo po tridesetih letih ne bi mogel biti veČ Član družine. Članarine nimamo, kajti več je vredno to, da člani zastonj pomagajo pri delovnih akcijah in prireditvah. Naše društvo je odprto tudi za kmetovalce iz drugih n delež pa so prispevala družbena in zasebna polletja, Iger so krajevnih skupnostih in tako so urejali pločnike. Tako so asfaltirali prvi del pločnika v ulici se nam že pridružili nekateri iz Arhitekta Novaka od samopostrežnice Potrošnika do zgradbe Male Nedelje, Negove, Luka- Uprave za notranje zadeve, eno stran pločnika v Slomškovi v bližini Družbene prehrane, pri prodajalni Bobenček v Cankarjevi, pri zgradbi FTT-podje^a v Kocljevi, v Kroški in na eni strani Aškerčeve ulice. Že zdaj pa načrtujejo asfaltiranje pločnikov za prihodnje leto. V ta namen so sprejeli predujem za ureditev več pločnikov, delati pa naj bi začeli takoj spomladi. Na vrsti bo asfajtiranje pločnika na eni strani Cvetkove ulice, dela Severjeve in Štefana Kovača pri otroškem vrtcu, uredili pa naj bi tudi križišče Lendavske in Partizanske ulice. M. JERŠE Alije pri Kobilju nafta Lendavski raziskovalci m vrtalci so vrtino Martin-1 pri Kobilju začeli vrtati že lani, zaradi pomanjkanja sredstev in drugih del so vrtanje ustavili pri globini 32(X) metrov. Načrtovano globino so doocgji šele letos, V globini 3300 metrov so s posebnimi metodami (tokrat so jih izvedli prvič) ugotovili, da bi bilo potrebno vrtino Marti n-1 poglobiti do globine 4000 metrov in celo fobije zaradi velike verjetnosti, da bi našli nafto. Enakega mnenja so tudi naftni strokovnjaki iz Madžarske, ki imajo s tem večje izkušnje. Lendavski vrtači se bodo morali na globinsko Vrtanje pripraviti, potrebno bo namreč kupiti nekaj dodatne opreme, da bi lahko vrtali globlje. Tako opremljeni naj bi sc vključili v projekt izkoriščanja geotermalne vode za ogrevanje stanovanj, rastlinjakov in proizvodnjo električne energije pri Ljutomeru. Seveda mora te projekte podpreti država. Vrtalci in raziskovalci pravijo, da je pod našimi kraji Se nafta, vendar v večjih globinah. JANI vec in Ključarovec.« In kaj predvsem delajo? Organizirajo predavanja, na katera vabijo tudi nečlane, sodelujejo na kvizih (z dvema ekipama), pripravili so kmečke igre z veselico, bili so na republiškem srečanju mladih v Braslovčah (zasedli 2. in 3, mesto v orientacijskem nočnem teku) ter se udeležili mednarodnega srečanja podeželske mladine v Dragatušu, kjer so prav tako uspešno tekmovali. Zdaj, pozimi, jih čaka ureditev društvene sobe v nekdanji Soli na Stari Gori. Sobo bo treba predvsem pobeliti in opremiti. Potem bodo lahko v tem prostoru organizirali predavanja za 20 do 40 ljudi, in to predvidoma vsakih 14 dni, imeli bodo sestanke, se pripravljali na kviz Mladi in kmetijstvo in Se kaj. Nameravajo pripraviti tudi prikaz delovanja traktorjev - kaj vse lahko nanje priključiš in kaj se bolje obnese. In kako gleda Jože na položaj kmetijstva z zornega kota I I I I i Jože Lančič iz Žihlave z veseljem dela na kmetiji, vendar ne zato, da bi preživel, ampak tudi živel. mladih kmetovalcev? »Na našem območju mladi Se kar radi ostanejo na kmetiji. Zemljišča so meliorirana in v glavnem tudi komasirana (zaokrožena), Ti posegi so v marsičem spremenili možnosti za poljedelstvo, in to seveda na boljše. Pri nas smo začeli od začetka. Prej nam je tekla voda včasih celo po dvorišču. Jože je končal srednjo kmetijsko Solo v Rakičanu in po njegovem mnenju je takšna šola nujno potrebna za vse, ki nameravajo uspešno gospodariti na kmetiji. Nc zato, da bi preživeli, ampak da bi predvsem živeli; da bi lahko Šli tudi na dopust, razne prireditve... JOŽE GRAJ Marijinih 94 let Najstarejša krajanka v KS Kuzma je Marija Zrini iz Kuzme 61. Gospa Marija je praznovala 8. decembra svoj 94. rojstni dan. Rojena je bila konec prejšnjega stoletja v Kovačeve ih. Otroška in mladostna leta je preživljala v svojem rojstnem kraju kot večina njenih vrstnikov. Ko pripoveduje o tem, seji zablestijo solze v očeh. Kljub vsem tegobam so bili to najlepši časi. Spominja se svojih prijateljev, kijih že davno ni več. Nikoli ne pozabi povedati, da so dekleta iz Kovačevec zelo lepo pela. Tudi ona je bila med njimi. Ko so pevke v zboru zvedele, da se bo poročila v Kuzmo, so jo hotele pregovoriti, a jih ni poslušala. Okusila je tudi grenak kruh tujine. Tudi v Kuzmi, pri Zvonarjevih, ji ni bilo z rožicami postlano. Poznala je le delo in skrb za vsakodnevno preživetje. Rodila je Štiri otroke, ki so bili njena edina radost in skrb. Dva od njih je pot zanesla v daljno Ameriko in ju le redko vidi. Starost preživlja s hčerkino družino. Mož ji je umri že pred sedmimi leti. Edina svetla točka staji vnuka, zato je žalostna, ker se je vnukinja Cvetka omožila na drugo stran vasi. Gospa Marija je Se čila in noče obležati v postelji; le vidi in sliši slabše in zaradi tega je žalostna. Po cele dneve poseda v topli kuhinji in pestuje svojega muca, ki ji od jutra do večera prede na kolenih. Edino razvedrilo ji je televizija. Gleda vse oddaje, ki se zvrstijo v večernih urah. Ko pripoveduje o dogodkih v Bosni, se ji orosijo oči, ker ne more gledati zverinskega klanja ljudi. Rada pripove- duje tudi o zimskih nogometnih tekmah, ki jih spremlja po televiziji. Tega namreč v njeni mladosti ni bilo, da bi gole dajali tudi v blatu in snegu. Ob njenem visokem življenjskem prazniku so jo obiskali predsednica krajevne organizacije RK in mladi člani RK OŠ Kuzma. Klepet je bil prijeten, zani- miv in poučen. M. CAR Telefoni v vsaki vasi Od letos ima vsaka vas v lendavski občini po nekaj telefonov in jc povezana s svetom. Ureditev telefonije jc bila Četrta velika prelomnica v razvoju po vojni. Najprej je bila na vrsti elektrifikacija, sledilo je asfaltiranje vaških cest, potem so vaščani urejali preskrbo s pitno vodo in končno je prišla na vrsto tudi telefonija. Še oiiiiczja. Danes je v občini kakih 3000 telefonskih naročnikov, to pomeni, da je telefonski priključek že na 10 prebivalcev, seveda povsod razmere niso take niso tako j pred petimi leti je bila len' davska občina po številu tc- lefonskih priključkov na število prebivalstva zadnja v državi Sloveniji. Z občinskim in krajevnimi samoprispevki ter s pomočjo države se je začela hitrejša nape- Ijava, telefonskega ugodne, saj jc telefonov, predvsem v vseh še premalo. V večjih vaseh je seveda več telefonskih priključkov, večina pa jih je v delovnih organizacijah in ustanovah. S širitvijo avtomatske telefonske centrale v Lendavi je dana možnost novih, priključitev, uspeh pa je že, da ima vsaka vas tele- 'fon. JANI Kaj ' c H ttfl) Pri, Jiai tat abr lol; Ph( ■lict ila( iti( 'leti 'tto: 'At Hli Pa SVg| 4c|( Ptif I 1 I 0| v vestnik, 23, decembra 1993 stran 21 I 1 I I vestnik ip sklepno dejanje za cicibane in šolarje na Kapeli Sreča je v znanju Čeprav so se učenci osemletke na Kapeli preselili v nove in prenovljene prostore le nekaj dni po začetku letošnjega šolskega leta, predšolski otroci pa v lin v vrtec (prizidek k soli) prejšnji teden, je bilo minulo soboto na Kapeli še sklepno dejanje - slovesna otvoritev. Najprej so imeli besedo tisti, ki jim jc bila ta slovesnost v prvi vrsti jiatnenjena - šolarji in oiroci iz vrtca. Moto njhovega nastopa Je bil Sreča v pridobivanju znanja. Lahko bi rekii, da so se zares izkazali z vodenjem prireditve in kulturnimi točkami. v V večnamenski dvorani so se poleg otrok in njihovih vzgojiteljev oziroma učiteljev zbrali tudi številni domačini ter več uglednih gostov, oted katerimi je bila tudi državna sekretarka pri Ministrstvu za šolstvo m ^Port TEJA VALENČIČ, ki je bila slavnostna govornica. Med drugim je Poudarila, da je nova pridobitev zelo pomembna za Kapelo z okolico iri da s tem končano urejanje enega od prostorskih problemov v vzgoji in izobraževanju v radgonski občini. Še večji m zahtevnejši projekt bo OŠ ^Ogova. dograditi pa je potrebno tudi šoli v Apačah in Stogovcih ter z leti Postoriti Se kaj drugega. Zdaj ko imajo naposled dokaj dobre razmere za vzgojnoJzobraževaino il^lo, bodo lahko Se bolj zaživeli novi didaktični programi Ravnateljica ^ote MARIJA MAUKO je med drugim dejala, da s svojimi sodelavci ^Il Sil B* li L t* 1 'tl s ' -5S" 4 S* s '#*s' J® $lt>vesni otvoritvi dograjene in prenovljene šole ter novega vrtca na '»peli str imeli glavno besedo tisti, ki jim je v prvi vrsti vse to namenjeno Idcibani in šolaiji- Ni kaj, izkazali so se! Spregovirala pa jim je tudi 'tžavna sekretarka v Ministrstvu za šolstvo in šport Teja ^alencic. (rolo- J. G.) f’'tčakuje. da bodo vsi skupaj še rajši hodili v šolo. Med tistimi, ki so ^'^JbolJ zaslužni za novo pridobitev. Je posebej pohvalila domačine, ki so .-z 53 odstotkov krajevnega samoprispevka namenili za šolo in vrtec, Obrali ijo tudi precej lesa m dodatne prostovoljne prispevke na celotnem '‘btnočjti šolskega okoliša. Delež KS je tako znašal skoraj 13 milijonov ■'»arjev. k občinskega proračuna so dobili 21 (vštetih tudi 7 milijonov SIT ^ojno škodo), iz državnega pa 14 milijonov tolarjev. S tem denarjem so pridobili 385 kvadtranih metrov novih prostorov za Šolo (kuhinja z Jedil-‘'‘‘0. knjižnica s čitalnico. 2 pomožni učilnici in kabineta, garderobe in ?'aeilnice za telesno vzgojo) in 226 kvadratnih metrov za vrtec (2 igralnici tiruge potrebne prostore). BOŽA BABOŠEK. ravnateljica VVZ Ra- je posebej podčrtala njihovo skrb, da bi dali vsakemu otroku A.či.!'- samostojno razvija svoje sposobnosti. Zato ^^gojno-izobraževalno delo pogosto vključujejo tudi starše . PJa slovesnosti sta spregovorila tudi predsednik IS SO Gornja Radgona ■IHa VODENIK in prestavnik staršev JOŽE TKALEC, nove prostore JE simbolično (s prerezom traku) predala namenu članica izvršnega ‘''Eta TEREZIJA ŠEGULA. Ob koncu so :: “ELvne kotičke učencev v razredih, razstavo m si vzeli tudi kaj za JOŽE GRAJ ''učilnice zn '''oinost. da doživlja radost _________________________________________:^..l___________________________A = ..nl«r^ zla! m st lahko vsi skupaj ogJetiali Se api tracie Mlajtinci d.o.o. i Brez nasilja - za prijateljstvo Starši raje operejo zavese, kot bi se posvetili svojim otrokom v Poslanci četrtega otroškega parlamenta so prejšnji torek Ljubljani razpravljati na temo Brez nasilja za prijateljstvo. V mali dvorani parlamenta so se zbrali osnovnošolci iz vse Slovenije. Predstavniki iz vsake regije so opozorili na različne oblike nasilja, s katerimi se srečujejo naši otroci. Otroškega parlamenta so se udeležili tudi minister za šolstvo in šport Slavko Gaber, Vika Potočnik, Zmago Jelinčič in drugi. Največ pozornosti so namenili cigaretam, alkoholu in drogam, po kaiereih vse pogosteje segajo že osnovnošolci. Poudarili so Še, da se starost, ko se mladi prvič srečajo z njimi, znižuje. Precej besed je bilo neme-njenih tudi televizijskemu programu in nasilju na televiziji ter vsem informacijam, ki izražajo nasilje. Zato so Številni osnovnošolci predlagali, da naj bi bilo nasilnih filmov manj ali bi jih, vsaj označili in prej obvestili, za kakšen film gre. Le PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM' Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom, Karunova 16 A, Ljubljana. štev. 50101-603-43533 HVALA! tako bodo lahko vsaj delno zavarovali otroke, da se ne bi poistovetili z agresivnimi junaki iz risank in filmov ter vsebino prenašali na realnost. Razmišljali so tudi o vzrokih nasilja in se spraševali, zakaj do nasilnih in agresivnih izpadov pride. Predstavnik trboveljske osnove Šole je povedal, da starši in odrasli posvečajo premalo pozornosti svojim otrokom. Zato le-ti uporabljajo nasilje, da bi vzbudili pozornost. Predstavnik iz Prekmurja pa se je vprašal, zakaj mladi ne bi poskušali uspeti kot dobri in vzorni. Beseda je stekla tudi o nasilju v družini, ki velikokrat ostane prikrito javnosti, saj žrtev le redko spregovori o tem. Osnovnošolka iz Kopra je predlagala, da bi pripravljali posebne ure, kjer bi staršem predavali o starševstvu. Osnovnošolka iz Koroške je predlagala, da je potrebno zaščititi tudi žrtev, ki spregovori o nasilju. Poleg tega je potrebno v šolah bolj zaščititi garderobe in lastnino učencev. Spregovorili so tudi o razlikah in neenakosti med ljudmi. Med drugim je osnovnošolka iz a 'rti, ' fl-i A Saj & GORENJE TRGOVINA NI RES... PA JE! Kmetje, upokojenci, delavci, obrtniki OBRO'^ oospodinjski aparati GC gospodinjski aparati GORENJE - videorekorderji - glasbeni stolpi - satelitske antene - mikrovalovne pečice - šivalni stroji ■ garancija in servis zagotovljena I ISSS^S* BARVNI TELEVIZORJI GOREI^E • NJlS in PRčPfilCAltE SE SAMI 0 UGODNEM NAKUPU' INFORMACIJE: API TBADE, Mlajtinci 37, MARTJANCI, tel.: 069/48193 ^ese/ božič in srečno novo leto 1994! I Sežane govorila o manjvrednosti in razložila, da so srednješolci iz Primorske, ki hodijo v šolo v Ljubljani, manj vredni kot Ljubljančani. Hitro so minile tri ure, ki so jih osnovnošolci dobili na voljo. Zagotovo je ostalo marsikatero vprašanje neizrečeno. Parlament, katerega se je udeležilo več kot sto osnovnošolcev, priča, kako pomembna je takšna oblika obravnavanja težav in nasilja, s katerim se srečujejo naši otroci. In odločili so se, da bo naslednji otroški par- laraent na temo PREOBRE- MENJENOST OTROK IN MEDSEBOJNI V ŠOLI. ODNOSI Tako so otroci opozorili na svoje težave, s katerimi se ubadajo, Obenem so pozvali odrasle, da jim pri tem, da bo nasilja manj, če se ga že ne da opolnoma odpraviti, pomagajo. Kajti odrasli so edini, ki lahko nasilje preprečijo oziroma vzgajajo v duhu nenasilja. ALEKSANDRA NANA RITUPER Otroku edini Srce se ti ti^a, ko gledaš otrokovo bolečino in telesno trpljesje, pa ne moreš narediti prav ničesar. Ne moreš ne ustaviti, ne preprečiti, niti vzeti nase. V vsej nemoči le stiska in tišči v grlu, da bi zajokal z otrokom, ne jokal, kričal v svet, v nebo, da bi prekričal vse, samega sebe in vso bolečino, da bi izkričal ter si olajšal breme. Breme, ki teži več kot dan in noč, veČ kot Ic teden ali mesec. Neštetokrat ponovljeni ZAKAJ, ki ne dobi nobenega ZATO, se več ne ogiaša. Utihne v bolečini in hkrati odločenosti, da obstaja samo ctia pot, na katero sc je treba podati. Le ena je tista, ki ne pozna ne obračanja in ne vračanja, ne oddiha, postanka in ne obupavanja. Prisiljen in odločen, da stopiš nanjo, spoznaš samega sebe in otroka ter neizmerno močno vez, ki povezuje starša in otroka. Ko bolečina stiska otrokovo telo in ti reče: »Pomagaj mi!« spoznaš, da si mu edini. Prav nihče drug s tega sveta niti sveta sanj, domišljije in pravljic takrat ni pomemben in mu ni potreben, Ti si mu vse, kar PtramidiA. pooblaščeni zastopnik družbe mobitel i J za Pomurje 1 Informacije, predstavitev f delovanja, prodaja in montaža! T Možnost nakupa na plačilo Z odlogom ali zakup (lizing)! Dobava takoj! PE MURSKA SOBOTA, Mladinska 8, 69000 Murska Sobota tel./telefaks: 069/26636, mobitel: 0609 613 372 mf Ugodna ponudba hišne izvedbe Polog 566 DEM + 12 obrokov ima, v kogar verjame in upa. Naj mu v tistem trenutku razgrnem lastno bolečino nemoči ter s tem ugasnem žar pričakovanja, prošnje v njegovih očeh, zavržem njegovo upanje in zaupanje? Preljubo dete, le kako naj ti pomagam? Daj, primi me za roko! In presune te spoznanje, da se je s tem, zgolj s stiskom roke zgodilo nekaj velikega. Ni besed, ne tako polnih, bogatih, da bi znale opisati tisti trenutek zbližanja in nevidnega prelivanja energije, moči in volje. Spoznaš, da bolečina naenkrat ni več samo njegova, da z njo in v njej ni sam, osamljen, saj ima ob sebi nekoga, ki je v tistem trenutku edini, ki ga potrebuje. Tudi bolečina lastne nemoči naenkrat izgubi pomen in je spoznana kot premagljiva. Spoznaš moč nad nemočjo in premoč nad bolečino brez zdravil. To je neizmerna, nevidna duhovna vez, ki jo rodi zgolj stisk roke. Otroci so v stiskah, premno-gokrat zaradi telesnega trpljenja. še večkrat pa zaradi duševnega. Zato v tem Času miru in družinskih trenutkov podajte otroku roko, z vsem srcem, da boste začutili nežnost in predanost. Stisku roke dajte del svojih čustev in začutili boste, da se je nekaj zganilo, da se je . med vami in otrokom prelila neverjetna moč vezi. Zavrzite zamisel, predstavo o otroku, ki l^UTSkd Sobota d.O.O., slovenska 48, lel/fax: (069)32-376 in revizijska hiša DINAMIC * revizija poslovanja podjetij *irednotenje podjetij davčno svetovanje ^svetovanje pri sestavitvi zaključnih računov "^izgradnja informacijskih sistemov *programska oprema: •za poslovanje podjetij -programi po naročilu računalniška oprema Srečno 1994 ga sestavljajo vaša pričakovanja in želje, spoznajte, da ga iz dneva v dan delate takšnega, kot ga potrebujete. Ne bo težko narediti koraka kar prepustite to tistemu trenutku, ko ,1 boste z roko v roku začutili več kot le mehkobo in toplino dlani ter bitje srca. Otroku bodite edini, ker to tudi ste. ^.55 DEM 1 'j žezaT (rhesečnoj <* 1^-SATEX \ Vl£-#*uč 1 I I Glavni tre 17, Maribor Njri.tObl/ 226-177 v V V v 120 let BANČNIŠTVA IN HRANILNISTVA V POMURJU t Ob tem pomembnem jubileju je LB Pomurska banka d.d. izdala bogato monograffltjo V Ljubljanski banki - Pomurski banki, d. d., ki je domicilna banka na obeh straneh reke Mure smo čutih dolžnost, da raziščemo zgodovino in razvoj bančništva na našem območju. Še posebej aktivno smo se lotih dela v letošnjem letu, saj je bilo ugotovljeno, da je bila prva prava banka ustanovljena pred 12& leti, torej leta 1873. Kol je razvidno iz dokumentov, je bilo to leto prelomno za bančništvo, saj so bile ustanovljene prve banke v Lendavi, Murski Soboti in Ljutomeru. Glede na zgodovinske vire in ker LB - Pomurska banka, d.d., pokriva teritorialno to dejavnost na območju današnjih občin, smo razglasili leto 1993 za leto 120-leme bančne tradicije. V tem letu smo se začeli predstavljati, tudi kot domača banka, kajti celotna kapitalska moč, zbrana sredstva in plasmani podjetjem ter občanom so na tem območju. Tako je naša celostna podoba letos vedno in povsod posvečena tej obletnici. Zanimiv se nam je zdel tudi zaščitni znak bančništva, ki ga je uporabljala banka iz Lendave ob ustanovitvi, zalo smo se odločili, da ga uporabljamo pri svojih predstavitvah, ker lik varčevalke dejansko simbolizira vse vrednote varčevanja. Spodbujanje varčevalne dejavnosti pri občanih pa je tudi naša poslovna strategija. Če gledamo nekatera dejstva, ki jih odkriva monografija, je bilo naše območje v vseh obdobjih željno kapitala. Pretežno kmečko prebivalstvo ni moglo ustvariti večjih presežkov denarja, zalo se je bančno-kreditna dejavnost opravljala prek društev. Šele s pojavom trgovcev, obrtnikov in inteligence (učitelji, odvetniki, sodniki itd.) je prišlo do ustanavljanja bank. Bili so to finančno močni ljudje, ki so z bančno dejavnostjo potrjevali svojo pomembnost. Glede na to, da so premoženjski vrh tvorili v veliki meri tujci, se je to poznalo tudi v lastništvu bank. Za novejšo zgodovino bančništva pa je zanimivo obdobje po letu 1945. Danes, ko s pomočjo monografije pregledujemo bančno dejavnost v Pomurju, je zanimiva letnica 1956, ko so se združile komunalne banke štirih pomurskih občin. Na tej osnovi pa se je gradilo enotno pomursko bančništvo. Ob pogledu v preteklost lahko trdimo, da smo lahko zadovoljni, da je imelo območje Pomurja svojo banko, da smo lahko s široko mrežo bančnih enot pridobili privarčevani denar in z njim pomembno sodelovali pri razvoju regije s kreditiranjem vseh razvojnih projektov zadnjih 3S tel. Pri razvoju pomurskega bančništva pa je pomembno tudi leto 1968, ko se je Pomurska kreditna banka priključila k banki v Ljubljani. S tem so bita zagotovljena nova zelo potrebna sredstva za razvojne projekte, ki so zahtevali dolgoročna naložbena posojila. Po lem letu, predvsem pa po letu 1970, ko seje banka preimenovala v Ljubljansko banko, podružnico M. Sobota, se je začela intenzivno Širni poslovna mreža po Pomurju, z njo pa so bde dane določene kapitalske osnove in tudi možnost strategije za obsežno širitev varčevalne dejavnosti. Če smo se že ozrli v preteklost, ne moremo tudi mimo pogleda v prihodnost. Možnosti razvoja je seveda več in delničarji bodo morali reči ali je umestna, da poslane banka samostojna in se omeji predvsem na varčevalne potenciale svojega okolja, ali pa za zagotovitev kapitala za naložbe poišče širše možnosti, recimo vključitev v bančni holding. Ljubljanska banka, d. d., bo po sanaciji eden od slovenskih bančnih stebrov in bo zanimiva tudi za našo banko. Monografija bo verjetno zanimiva zo strokovnjake in za slehernega bralca, ki jo bo vzel v roke, zavedamo pa se, da delo z raziskovanjem zgodovine bančništva pri nas še ni končano. Ta ugotovitev naj bo za nas obveza in upam, da ob naslednjih okroglih obletnicah ne bomo razočarali. VIKTOR SBUL direktor LB - Pomurske banke, d. d. 1 I I BANČNIŠTVO .. .i I v.. ^JffiNIMSTVO v f T0HOHU ^300 -T-:;— i' 3jjr 1 PRfeKMURSKA SANKA D/ O. MUAJsSrOMUATI v MUPJlSh;! Delnice Prekmurske banke d. d. iz leta 1924 Vsem komitentom varčevalcem in prebivalcem Pomurja želimo vesel božič in zdravo ter uspešno novo leto 1994! A> Pomurska banka d.d. J Iz prvotne ideje, da hi zbrati nekaj gradiva - Pomurska banka prat' nuje letos 120-letnico -Je nastala knjiga s poglavji o bankah, branilki' cah, razvoja v obdobju 1945-1993 in prilogami, tiesedila so prispevali Vanek Šiftar (o značilnostih razvoja), Franc Kuzmič (o soboški občini)’ Sandor Varga (o lendavski), Jože Itogan (o gomjeradgonski), Aotttk Ratiznojnik (o ljutomerski), Stefan Hajdinjak (o obdobju po letu 1941’1 /n Janez Nemee, ki je napisal povzetek, preveden tudi netnsčin^t an/jleščino in madžarščino, monografijo pa Je opremila Eva Jlenko. Ob dveh lepih bančnih jubilejih v Pomurju Nekateri zgodovinarji povezujejo začetek do sedaj znane oblike bančor štva, seveda še primitivnega, z najdbo glinenih ploščic v sumerskem mestf Uru (Mezopotamija) 3400 do 3200 let pred našim štetjem. Organizira”^ oblike bankirstva v Evropi se pojavijo v srednjem veku pri ekononisk® najbolj naprednih narodih, v deželi ob Muri v Radgoni pa je prva netnSIt’ hranilnica Sparkasse, Toda začetki posojilniStva so bili že prej, ko s” v J i Nikoli ni prepozno, pravi modrost, seveda pa drži tudi za reči, povezane z denarjem. Ker smo do zdaj gledali samo naprej, ne da hi si pomagali z izkušnjami, Je monografija dobrodošel učbenik. Da ne bomo odkrivali odkritega, saj so že pred 120 teli poznali kapital, moderno upravljanje, delnice, racionalno naložbeno politiko in zaposlovanje, pa še kaj. Skoraj vse torej, kar zdaj na novo odkrivamo. Pa še kakšno lepo čednost zraven, na primer to, da funkcionarji niso smeli imeti posojila v svoji banki. Tudi - danes bi rekli zunanja Iskreno moram priznati, da sem bil make optimist, ko sem pristal na to, da bom opisal stodvajsetletno obdobje poslovanja bančništva in hranilni-Štva v lendavski občin. Ta optimizem je izhajal iz tega, ker sem vedel za podoba - zaščitni znak, ki ga ima banka zdaj, dokazuje, da so nekoč mislili daleč naprej, saj lik varčevalke simbolizira vse enote varčevanja. Monografija ni pisana preširoko vno, zato jo boste lahko brali vsi, pa seveda tudi predstavniki danes konkurenčnih bank, ki so se pridružile domicilni v deželi ob Muri in zdaj lovijo svoj tržni delež. Če pa vas denar in banke ne zanimajo, si v monografiji oglejte vsaj fotografije iz starih, dobrih Časov in posnetke nekdanjega denarja. ■ M. MAUČEC nekaj zapisanih virov o obstajanju teh inštitucij v Lendavi. Ko sem pa V preteklosti seje zanemarjalo hranjene razne dokumentacije in predmetov, ki so imeli značaj trajne vrednosti. Svoje so storile vojne in preseljevanje prebivalstva ter slab odnos do kulturnozgodovinske dediščine To dejstvo sem občutil tudi pri zbiranju arhivskega gradiva. Kljub navedenemu pa sem srečal mnogo ljudi v občini Gornja Radgona in zunanje, ki so skrbno hranili desetletja stare onginale dokumente in predmete ter tako skupno z uradno arhiviranim materialom v specialnih državnih ustanovah (arhivih, muzejih, sodiščih) omogočili rekonstruirati podobo denarništva in bančniSva v deželi ob Muri. Med pripravami za izdajo monografije sem obiskal Številne občane. Mnogi so mi radi pomagali ter tudi odstopili ohranjene listine in star denar, mnogi so me usmerjali k tistim, ki so se še spominajali poslovanja nekdanjih denarnih zavodov in nekaterih celo sami bili uslužbenci ali odborniki hranilnic in posojilnic. Ob tej priliki moram izreči mnogo zahvale za nesebično pomoč pri mojem delu gospe Marici Korošec in gospodu Ivanu Hiblerju iz Gornje Radgone, gospodu Tončku Korošaku iz Vidma ob Ščavnici, gospodu Lovru Šijancu iz Jamne. ter gospe dr. prim. Sonji Grosičar-Orehovski pa tudi številnim drugim prijaznim občanom, vsem za prizadevanje, da se Čimveč stvan ohrani za naše zanamce. Pomagali so mi tudi v Sparkasse Mureck in Radkersburg. kjer hranijo arhivski material svojih ustanov že od leta 1856 (Mureck) in 1862 {Radkersburg), kjer so opravljali bančne storitve za mnoge občane iz Pomurja. Težavno je bilo iskanje materiala v Apaški kotlini, saj so bili Številni izseljeni, tovrstni dokumenti pa za vendo uničeni. Ni mi zal vloženega truda, saj je zbrani material osnova za nadaljnje raziskovalno delo bančništva v občini Gornja Radgona in Pomurju. JOŽE ROGAN Gornja Radgona začel delati, pa sem bil dokaj razočaran, ker sem ugotovil, da delo ne bo tako lahko, kot sem si predstavljal. Na začetku sem računal, da bom v domačem kraju našel dovolj dokumentov, na podlagi katerih bi to tematiko obdelal, izkazalo se je pa ravno obratno. Dokumentacije je bilo bore malo, ker sem pa tak, da sprejeto obveznost poskušam tudi izvršiti, .sem se dela vendarle lotil. Ker začetki bančništva v lendavski občini segajo v obdobje avstro-ogrske monarhije, me je pot najprej vodila v županijski arhiv in na gospodarsko sodišče v Zalaegersezegu. Tudi v teh dveh inštitucijah nisem našel dovolj gradiva. Zadnje upanje mi je bilo Madžarski centralni državni arhiv v Budimpešti. V tej ustanovi sem našel dokumente o ustanovitvi Dolnjelendavske hranilnice, d.d., iz katerih je razvidno, da je bil ustanovni občni zbor 1. marca 1873.. kdo so bili ustanovitelji in še marsikaj pomembnega za začetek delovanja. Zanimiv dokument je vsekakor pravilnik, sprejet na ustanovnem občnem zboru, iz katerega je razvidno poslovanje hranilnice. Ko sem dobil kopije teh dokuraetov, je moja črnogledost nekoliko splahnela, ugotovil sem. da bo vendarle možno sestaviti relativno točen kronološki pregled razvoja in poslovanja bančništva v lendavski občini. Tudi v Lendavi sem uspel zbrati nekaj dokumentov, obstaja pa tudi knjiga zapisnikov Dolnjelendavske hranilnice za obdobje od 1891 do 1915. Za obdobje po prvi svetovni vojni sem uspel najti nekaj dokumentov v sodnem arhivu v Lendavi in v zapuščini takratnega direktorja banke. Na podlagi in s pomočjo zbrane dokumentacije, drugih zapisanih virov ter časopisnih člankov sem sestavil v dokaj kratkem času tako imenovano zgodovino bančništva v lendavski občini. Zavedam se, da ima delo precej vrzeli, ker je obdobje dokaj dolgo, dokumetov pa premalo, zato bi bilo potrebno Se nekaj Časa za nadaljnje raziskovanje. Šele tako bi se dalo oblikovati natančnejšo podobo razvoja bančništva od začetkov do danes. Moje skromno delo naj bi bilo samo začetek in spodbuda za nadaljnje razisicovanje. ustanavljali razna posojiltia društva. V Ljutomeru je nato nastala (leta 1872) čez deset let ljutomeisk' posojilnica - Založnica, mejnik v razvoju zadružnih hranilnic in posojil”*^ na slovenskem Štajerskem. Leta 1873 je bila odprta občinska hrani In’^^ Sparkasse Luttenberg, ki je poslovala pretežno z vlogami občanov možnejših slojev in vlogami občine. Leta 1873 dobimo v Lendavi in Murski Soboti prvi banki (Takarčkpčn^' ttir); obe sta bili delniški družbi. Prva hranilnica v Prekmurju je bila ustanovljena v Beltincih leta 186*' o njej nimamo do sedaj žal skoraj nobenih podatkov, . Z leti so se po večjih krajih pojavljale hranilnice in posojilnice, v pa so odpirali še druge banke, nekatere le kot izjjostave. Nekatere njimi so delovale zelo dobro, medtem ko številne niso mogle zaživeti in“ počasi odmirale. Posebno močan val je bilo zaznati po prvi svetovni voj”*' saj je bilo Pomurje dobra baza za takšne posle iz več razlogov. . Svoje je prispevala nedvomno konkurenca. Obdržali so se le dot’”' organizirani Tmančni zavodi. Tem so ljudje tudi zaupali. Dokaj močno mesto Lendava je dobilo leta 1898 Sc drugo bank**^ imenovano v prevodu Hranilnica in posojilnica za Lendavo in okolico-, V Murski Soboti je bila leta 1899 ustanovljena kot konkurenca obstop.^ banki še Murskosoboška poljedelska banka, d.d. (v prevodu), ki f financirala in posredovala nakup in prodajo kmetijskega orodja in prio'^ i kov. Banka se po prvi svetovni vojni ni mogla obdržati, zato jo f likvidirala podružnica Slavenske banke, d.d., ki je imela svoj sea** v Zagrebu. Leta 1894 je v Murski Soboti začela delovati tudi Hranilnica jt*^* Železne županije. Banka je životarila, potem je nastopila kriza. Gla'* funkcionar pa je na koncu z veliko vsoto denarja pobegnil v Amerin’^ Banko je končno prevzela prva soboška banka. Kot protiutež monopolu prve soboške banke, ki se je po prvi svetuj ___________________L . Prekmursko banko, d.d., je industrialec IšM Benko leta 1926 ustanovil Kreditno zadrugo za trgovino in obrt, a sef leta 1931 spremenila v Kreditno banko, d.d., (po domače Benka’, banka). Banka je bila usmerjena v izvoz, saj je dobila privilegij za trgoV” z valutami, za izdajo izvoznih dovoljenj oz. certinkatov. Intenzivno^ financirala izvoz pridelkov. Med okupacijo se je morala preimeno'' vojni preimenovala v I I Kot soavtor in avtor monografije Bančništvo in hranilništvo v Pomurju iz ljubljanskega konca mislim, da je publikacija temeljni poskus prikaza nastanka, razvoja in delovanja te pomembne veje gospodarstva pri razvoju pokrajine v preteklosti in danes. Ključni problem pri zbiranju podatkov kot podlage za pisanje je bilo pomanjkanje primarnih virov, temeljnih virov o delovanju in poslovanju posameznih hranilnic ter posojilnic na ljutomerskem območju. Iskanje posameznih drobcev je bilo le dopolnilo. K temu je treba dodati skromen možen izbor uporabne literature in zelo omejen čas. Za celosten prikaz bančništva in hranilniStva v regiji ob Muri bo potrebno v daljšem času poiskati dodatne vire v inštitucijah doma in v tujini, na terenu itd. Verjetno je Se dovolj ohranjenega materiala. ANTON RATIZNOJNIK Ljutomer SANDOR VARGA Lendava v Hitelbank. Prva bančna ustanova v Murski Soboti po drugi svetovni vojni je Denarni zavod Slovenije, podružnica Murska Sobota, ki je začel v Soboti poslovati 1. 7. 1945, poslovne prostore pa je imel v prosto" nekdanje Prekmurske banke. Leta 1947 so bile ustanovljene podružnic* Pubudo 0 zbiranjn gradiva za zgodovino Pomurske banke, d.d.. so dali v tej banki. Potem smo sklenili, da bomo skušali zbrati in prikazati zgodovinski {»egted bančništva v Pomuiju. Sprva je bilo zelo tnalo gradiva. V soboški PŠKjebil ftmfcel iz arbiva sreidtega načelstva v Murski Soboti, a tistih bistvenih listin ni bilo. Tudi ' Pokrajinski adiiv v Mariboru si imel razen registra ničesar. Teža'Va je bila tudi pri literaturi, aaj' o tem ni bilo obširneje napisano nič več kot le en esej, bolje rečeno spotninski zapis nekdanjega bančtuJa F, KerSovana. Prav tako m bito mogoče dobiti vseh leimh poročil. ZJanimlvo je, da je prav malo gradiva za st^oško območje. Na tihem lahko upamo, da se bo kaj več našlo v prihodnje v madžarskih arhivih, ki še niso na ogled in v uporabi. Gotovo je v^iko tega pri posameznikih, kt so fmančne zadeve kar skrbno varovah. Kljub vabilu prek sredstev jasmega obv^čanja odziva žal ni bilo. Vseeno pa se bo potrebno notraditi ter to gradi.vo pri njih dobiti in obdelati, tako (U bo podooa bančništva in hranilništva v soboški c^ini še temeljiteje obetana. Pri vsem tem pa je že doverij dokaz, da je bila prva banka v Scdxrti ustanovljena leta 1873 in ne 1874, kot so do sedaj povsod tudi v Ljutomeru, Lendavi in Gornji Radgoni. a Aprila 1953 je bila v M, Soboti ustanovljena Mestna hranilnica, K'L poslovala v zelo skrčenem obsegu. Naslednje leto se je prcimeno''*j v Občinsko komunalno banko Murska Sobota - bila je prva komuti^j banka v Sloveniji in Jugoslaviji. Imela je svoje podruinice v vseh l'j J rti^mtirclzi K macrih T z*f u I 0/^ iz* nriiIn «r\rAm AmH in iiCtiinrbVl iz*n a Ifi • J pomurskih mestih. Leta 1966 je prišlo do sprememb in ustanovljena je Pomurska kreditna banka v Murski Soboti, ki je zbrala 60 ustanovitelj Leta 1968 se je ta banka pripojila h Kreditni banki in hranilnici Ljubil^ in prvega januarja 1969 prenehala obstajati kot pravna oseba. 30. 9. I . se je banka preimenovala v Ljubljansko banko, podružnica M. Sol^ V naslednjih letih so nastajale podružnice in agenture v raznih Pomurja, ko so se leta 1978 ekspoziture preimenovale v poslovne enot* j so ie danes v M. Soboti, Gornji Radgoni. Lendavi in Ljutomeru. preimenovanje v Pomursko banko. Leta 1989 je bila sprejeta odločitev. L. A T AA ■ X BA I V A p.^ A AX V* XX h P A AAX A* A1 Vd ■ B T B ■ X I 1 "1 bo LD - Pomurska banka po novem poslovala v sistemu Ljubijau* I uu - ruiJiui^ikii uziLiVibd |.nj jil/vcui pk/divvaia v banke, delniike družbe, kot samostojna pravna oseba z nazivom Ljubiji Uit ■ a ni, * u v ■ ■ ■ roKi* u j uxxizw > « .>u r ■ lu j J-' r > u <- ■ ■ u*- ■ • v ■ * ■ ska banka - Pomurska banka d.d.. Murska Sobota. Delničarji so ptW podjetja - prejšnji lastniki skladov banke. »LB - Pomurska banka, d. d., je iz viharnega obdobja slovensk" v literaturi zapisovali in prepisovali. FRANC KUZMIČ M. Sobota osamosvajanja izšla nedvomno tudi ranjena, vendar je do danes prt Ijena tako kapitalsko kot kadrovsko in je zato tudi med boljšimi baru ‘T v Sloveniji, to je nesporno ugotovila tudi neodvisna revizija na ob mednarodnih standardov. To pa naj bo njena največja mdeviza« litdtL nadaljnjem vsestranskem razvoju v dobro celotnega družbenega v katerem deluje, in s tem naj nadaljuje pozitivno in razvejeno tradicijo ■' letnega bančniSatva tn hranilništva v Pomurju.« Hajdinjak) vestnik, 23. decembra 1993 stran 23 vestnik I i I Vesele božične praznike ! ter zdravo in uspešno novo leto 1994! r m '‘ir “ vam želi KAMNOSEŠTVO IW 'I l' L J je it r 1. iJ sil li. J* C' S i; iK ■č' 1*1 sir K (H i' HORVAT BREZOVICA št 21, t 69225 Vel. Polana id. 069/70641 L-\ Ir* ZIDARSTVO IN FASADERSTVO JOŽETA HORVATA, FILOVCI 110, 69222 BOGOJINA I IZOLACIJE ZIDOV I vam s PRED VLAGO Strojnim rezanjem naredimo hitro in kvalitetno 1 Izvajamo pa tudi druga gradbena dela ter storitve z velikim kompresorjem. Pokličete nas lahko po telefonu st. je: (069) 47 - 014 ali 45 388, fax:47 - 014 Vesele božične praznike in srečno novo leto -i* S * ! J e li i 4 i 'i, POGREŠATE VEST/ IZ DOMAČEGA KRAJA? NAŠI NOVINARJI IN DOSEDANJI DOPISNIKI NE MOREJO »POKRITA DOGODKOV IN ZANIMIVOSTI IZ VSEH KRAJEV PRLEKIJE IN PREKMURJA, ZATO POSTANITE VESTNIKOV DOPISNIK ALI VSAJ »OBVEŠČEVALEC«. ZVEZO LAHKO VZPOSTAVITE PO TELEFONU, ŠTEVILKA JE 33-019. ZAHTEVAJTE SOBOČANA. trgovina v IVANKE ROŠKAR lwea Handels - GMBH Langgasse 15, AVSTRIJSKA RADGONA L PONUJAMO VAM VELIKO IZBIRO PRAZNIČNIH DARIL - barvni televizor, ekran 51 - videorekorder - radiokasetofon s 6 zvočniki - radiokasetofon s CD-jem - radijska budilka 3.400,00 ATS 2.990,00 ATS 1.165,00 ATS 1.750,00 ATS 198,00 ATS NOVO P Sprejemamo naročita za nakup kataloških izdelkov trgovine ®uelle z vračilom davka. VSEM STRANKAM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO 1994. KEMA p. 0.. KREMEN IN SPECIALNI GRADBENI MATERIALI KEMA 69201 Puconci Telefon: 45 020, 45 021 DO KONCA JANUARJA SMO PRIPRAVILI PRODAJO NA DROBNO UGOP^ ZIMSKI POPUSTI ZA VSE IZDELKE KEME KERAMIČNIH PLOŠČIC GORENJE TALNE OBLOGE VINFLEK IZ UVOZA ŽE OD 890 tolarjev ZA MOŽNOST PLAČILA NA DVA ALI TRI OBROKE. VSEM POSLOVNIM PAPTNEPdEM, STRANKAM iN DRUGIM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1994! FENIKS podjetje za finančne storitve trženje in svetovanje MURSKA SOBOTA, Štefana Kovača 12 Posredujemo prodajo stanovanj, stanovanjskih hiš in zazidalnih zemljišč v Murski Soboti, Lendavi, Puconcih, Vaneči, Berkovcih, Kuštanovcih in Dankovcih ter najem lokalov v Moravskih Toplicah. V Murski Soboti: 1. Dvoinpolsobno stanovanje, Cvetkova I8a, površina 67 (centralna, 3. nadstropje), cena po dogovoru. V Lendavi: 1, Dvosobno stanovanje, Zupančičeva 6, površina 58,26 cena po ocenjeni vrednosti stanovanja. 2. Stanovanjska hiša v Cankarjevi4, velikost l00m^, z vrtom površina 1.200 cena 200,000 DEM. V Puconcih; 1. Stanovanjska hiša v lil. gradbeni fazi, velikost l54,97tTi^, ki leži na parceli št. 616/5 k, o. Puconci, skupna površina 830m^, cena 75.000 DEM. 2. Zazidljiva parcela, velikost 12 a (stoji stara hiša), cena 12,OOODEM. Na Vaneči: 1. Zazidalna parcela, velikost 1O a 35 (stoji stara hiša) cena 15.000 DEM. V Berkovcih; 1. Hiša, starejša, velikost 90m^, s sadovnjakom (triletni nasad sortnih jabolk, 1.000 dreves) površina 1 ha 70 a, cena 60.000 DEM (možno na dva obroka). V Kuštanovcih: 1, Opremljena stanovanjska hiša v Kuštanovcih št. 56 s parcelo, 398 a, in sadovnjakom, 1.592m2, cena 150.000 DEM. V Bankovcih: 1. Brunarica, 18m^, cena 12.000 DEM. V Moravskih Toplicah; 1. Najem dveh lokalov, velikost po 50 m^, v Moravskih Toplicah ob glavni cesti. Cene plačljive v tolarski protivrednosti na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije. Zbiramo interesente za nakup poslovnih prostorov v centru Beltinec. Objekt dograjen v maju 1994, Vse dodatne informacije dobite na sedežu podjetja v Murski Soboti, Štefana Kovača 12 (drugo nadstropje) ali po telefonu 32740 pri Bojanu Žuniču ali Slavici Gerenčer. J IZOBRAŽEVALNA FONDACUA POMURJA (lEP) RAZPIS za zbiranje vlog za dopolnilno obštudijsko izobraževanje in izpopolnjevanje za leto 1994 Pogoji: Na razpis se lahko prijavijo študenti in dijaki iz Pomurja, ki se želijo ob rednem študiju oz. Šoli dodatno izpopolnjevati v tujini ali doma. Kandidat, ki se prijavi, mora izpolnjevati naslednje pogoje; 1. Status rednega šludenla ali dijaka 3. oz. 4. letnika Štiriletne srednje šole s povprečno študijsko oceno najmanj 7,5 oz. vsaj prav dober uspeh. Z. Nadaijenost. 3. Stalno prebivališče na območju Pomurja. Vloga mota vsebovati: - prijavo z navedbo osnovnih podatkov o kandidatu, - dokazilu o materialnem stanju družine (povprečna plača staršev zadi(jih 3 mesecev, potrdilo o katastrskem dohudkuj, - opis programa usposabljanja, - pregled dusedaitji h šolskih in drugih rezultatov, kijih je kandidat dosegel (spričevala in druga priznaitja). Prednost bodo imele vloge, ki bodo dobile višjo oceno članov upravnega odbora IFP. Ustreznost vloge se prouči ž vidika doseženih študijskih oz. šolskih ocen. programa usposabljanja in dosedanjih obšludijskih aktivnosti. Vloge pošljite priporočeno po pošti ali oddajte osebno na Zavodu za zaposlovanje v Murski Soboti, Arhitekta Novaka 3 a. Ruk ZB predložitev vlog je 15. februar 1994. Upravni odbor bo opravil ocenitev vlog in objavil izbor kandidatov v 60 dneh po izteku razpisnega roka. Razpis velja do izrabe sredstev fondacije v letu 1994. UPRAVNI ODBOR Agromerkur Murska Sobota, d.o.o. industrijska ulica S; Kutsenits inteniational Murska Sobota, d.o,o. Lendavska 23; Idina. d.o.O., Krog. Trubarjeva ulica 81: Perič Murska Sobota, k, d.. Murska Sobota, Lendavska 29c GORNJA RADGONA .MIR-Mesna industrija Radgona, p.o.. Gornja Radgona, Lackova 22: AR-HOLDING Gornja Radgona, d.0,0 , Gornja Radgona Ljutomerska 29; RADENSKA Radenci, p.o , Radenci, Zdraviliško naselje 14, ARCONT Gornja Radgona, d,o,o. Gornja Radgona, Ljutomerska 29 LENDAVA ELEKTROMATERIAL Lendava, p.o., Lendava, Kolodvorska 8; Mercator-Univerial Lendava, d.o.o.. Partizanska 22, GIDOS Lendava, p.o.. Partizanska 93: LOGO, podjetje logistične opreme. Lendava, d.o.o.. Kolodvorska 43: KOMLTkALA Lendava, p.o,, Lendava, Partizanska 93; MRK. d.o.o., Dobrovnik, Dobrovnik 160 LJUTOMER MIZARSTVO Ljutomet, p.o., Ljutomer. Rada Pušenjaka 1 FIZICNE OSEBE: Brigita Bavčar. M. Sobota, Irma Benko, M, Sobota. Koloman Cigut, M. Sobota, Cvetka Čahuk-Mandič. M Sobota, Jože Časar, Puconci, Branko Drvarič. Gorica, Gusti Grof, M. Sobota. Marija Horvat, Mačkovci, Etelka Korpič-Horvat, M. Sobota, Ignac Honat, CrenSovci, Milan Kučan. Bojan Kozar, M Sobota. Dragutin Lepoša, Radenci, Vendel Ostrič, Lendava, SEZNAM ČLANOV IZOBRAŽEVALNE FONDA- Dragica Ori, M. Sobota. Janez PerS, M Sobota. Kolo- CIJE POMDRJA (stanje na dan 12. 11. 1993) MURSK.A SOBOTA SGP POM-GRAD Murska Sobota, d.o.o.. Murska Sobota. Št, Kovača 10; PROJEKTIVNI BIRO - inženiring. Murska Sobota, p.o.. M. Sobota, St, Kovača 28; .ABC POMURKA Skupina podjetij. Murska So- man Podlesek, M. Sobota. Vera Rezar. M. Sobota. Andrej Rošker, M. Sobota, Martin Sreš Radenci. Terezija Šegula, G. Radgona. Erika Sela. M. Sobota. Marusija Dhernik, M. Sobota, Miha Vodenik, G Radgona, Ivo Vuk, G. Radgona, Bojan Žunič, M, Sobota bot a. d.o.o.. Lendavska 11; LB-POMURSKA BANKA, d.d,. Murska Sobota Trg zmage 7; Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, p,o,. Staneta Rozmana 5; RAŠICA-BELTINKA, Tovarna pletenin d,o o,. Beltinci, Št. Kovača 3; Pomurska založba Murska Sobota p.o.. Murska Sobota. Lendavska 1: MURA, Murska Sobota, p.o, Murska Sobota. Plese 2; ISI. za Pomurje, p.o.. Murska Sobota, Stefana Ko- vaSa 40; SDK, podružnica Murska Sobota, Slovenska 2; Zdravilišče Moravske Toplice, d.o.o. Moravske Toplice, Kranjčeva 12: ABC POMURKA-lNTERNATl-ONAL Murska Sobota, d,o,o., Lendavska 11; GA-LEX Murska Sobota, d.o.o,, Gregoričičeva 2'2 a; Vrtnarstvo Murska Sobota, p.o., KopaiiSka 2b; Cestno podjetje Murska Sobota, p,o.. Lendavska 64; Agroser-vis Murska Sobota, p.o., K.roška cesta 58; BAREX export-import Murska Sobota, d,o,o, Cankarjeva 39; Ustanoviteljem IFP: podjetjem in posameznikom se člani upravnega odbora zahvaljujemo za razumevanje ciljev naše akcije in pripravljenost sodelovanja ter vam želimo uspešno in ustvarjalno novo teto 1994. Podjetja, obrtnike in posameznike, ki se doslej niste včlanili vabimo k vključitvi v IFP. Najpomembnejšeposlanstvovsakegeneracijeje, ustvarjati boljši svet od spoznanega in dati naslednikom višje startne možnosti od tistih iz časa lastne mladosti. Posebno tisti, ki ste sami okusili čar učenja in znanja, imate zdaj priliko, da obogatite kvaliteto življenja mladih rodov Pomurcev. UPRAVNI ODBOR » 'i aO* , # %|S>- 1 1 1 1 1 1 IVO^” IS 5%^ -tKW ike in w > rt ''S-?A.'^,rt„v‘>’‘ L*^... • ^i:-^ ■^':«-«> H vestnik, 23. decembra 1993 stran 25 vestnik POGREŠATE VESTI IZ DOMAČEGA KRAJA? NAŠI NOVINARJI IN DOSEDANJI DOPISNIKI NE MOREJO >^POKRITh< DOGODKOV IN ZANIMIVOSTI IZ VSEH KRAJEV PRLEKIJE IN PREKMURJA, ZATO POSTANITE VESTNIKOV DOPISNIK ALI VSAJ »OBVEŠČEVALEC^^. ZVEZO LAHKO VZPOSTAVITE PO TELEFONU, ŠTEVILKA JE 33-019. ZAHTEVAJTE SOBOČANA. v VESTNIKU, dne 16.12.1993, je pri razpisu JAVNE DRAŽBE za prodajo poslovnih prostorov VARISA pomotoma prišlo do napake. Pravilno besedilo je; JAVNA DRAŽBA - za prodajo poslovnih prostorov VARISA (prostori nekdanjega podjetja GORENJE-IMO - »bela hiša«), Industrijska 4/b, Lendava, v velikosti 313m^; - javna dražba bo v sredo, 22.12,1993, ob 11.00 url v poslovnih prostorih VARISA Lendava, d.o.o. DRUŽBI INDIP, INDUSTRIJA DEŽNIKOV LENDAVA, d.O.O., SE ZA NASTALO NAPAKO OPRAVIČUJEMO, VARIŠ Lendava d.o,o. PODJETJE KOMUNALA MURSKA SOBOTA, Kopališka 2 69000 MURSKA SOBOTA razpisuje I ta ,i [IHHS specialist za žetev I LTJji t? NOVI IN RABLJENI STROJI CLAAS ŽITNI, KORUZNI IN KOMBINIRANI KOMBAJNI DOMINATOR (MAKI, MEGA), JAGUAR VISOKOTLAČNE STISKALNICE (BALIRKE) ROLLANT, MARKANT KOSILNICE CORTO OBRAČALNIKI VOLTO NAKLADALNIKI SPRINT I I specialist za žetev Slivniška 7,62312 Orehova vas 7, tel.: 062Z606-464, faks 062/605-232 VSEM KUPCEM, POSLOVNIM PAPTNEPJEM IN DPUGIM ŽEUMO VESELE BOŽIČNE PPAŽNIKE TEP SPEČNO IN USPEŠNO NOVO LET01994! HODL LANDTECHNIKGes.m.b.H. A-8483 Deutsch Goritz Spitz 10 Tel. 03474/271 Stali on Mutec k SPITZ DGORIT7 E 03474; 271 ■ HODL OriUi Kkchh«rg B es \ FBfdbKh / Utmmdod LuiUilUi Kl^t)biK^1 Gn8$< Sprti eee M CiKharterg Stfidon h PO AKCIJSKI CENI s«tn’ /ttrikoi- t r iFRSDOfa MuSčii’ Detdch-Gona. 8*1 Radkashufl Go«tort e 69 HtaM« (e, Imamo vse, kar kmetje potrebujejo! EBERHARDT - dvo- do sedembrazdni obračalni plugi s hidravličnim obračanjem EBERHARDT - 1,5 do 6 m široke vrtalkaste brane z nazobčanim ali paličastim valjem KNOCHE - 2,10 m do 6 m široki .kultivatorji z enovaljnim ali dvovaljnim drobilnikom KNOCHE - 2,2 m do 8,4 m široki predsetveniki z različnimi vrstami bran in hidravličnim drobilnikom LEV - drobilnik za žito, naprave za mletje in mešanje, kašče za žito ... , GRUBER - CO2 - Sistem nove sihrne naprave za nemleto MUS - mešalniki, elevatorji in polžasti transporterji SISTEM WOLF - gradnja betonskih kašč, hlevov m gospodarskih silosov in silosov za žita Naše stranke, prijatelji in znanci, vesel božič in srečno novo leto vam želimo! HdDL - dober partner slovenskega kmetijstva! tfe ife JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnih sredstev: - GREDER - STT G 110, leto izdelave 1981, potreben popravila, izklicna cena 1,200.000,00 SIT - NAKLADALNIK - IMF SKIF BN 82, leto izdelave 1988, v dobrem stanju, izklicna cena 1.200.000,00 SIT - OBRAČALNIK PANONIJA, rabljen, izklicna cena 20.000,00 SIT Javna dražba bo v ponedeljek, 27, decembra 1993, ob 12,00 na dvorišču podjetja Komunala M. Sobota, Kopališka 2, Ogled osnovnih sredstev, ki se bodo prodajala, je možen na dan dražbe od 11.00 do 12.00. Interesenti morajo pred dražbo vplačati pri blagajni podjetja 10-odstotno varščino. Plačana varščina se kupcem všteje v kupnino, drugim udeležencem se vrne. Prodaja bo po načelu videno-kupljeno, zato reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec je dolžan kupnino s prometnim davkom plačati v osmih dneh od nakupa. SDSS Vsem občankam in občanom želimo vesel božič in srečno ter mirno novo leto 19941 Občinski odbor Socialdemokratske stranke Murska Sobota ZXTOD ZX EKONOMIBO EN inSAmEM MUSSIU SCBOT<( STANETA ROZMANA 5 TEL, 069/25-380 FAK: 069/25-312 i z NOVIM LETOM IWW iWljOfelOST v SREDIŠČU BELTINEC prodajamo LOKALE (s .skladišči) POSLOVNE PROSTORE STANOVANJA, GARAŽE Začetek gradnje v januarju 1994 dokončanje v oktobru 1994 V OBRTNI CONI OB MARIBORSKI VPADNICI V MURSKI SOBOTI pripravljamo komunalno oprendjene parcele PROIZVODNO IN SERVISNO DEJAVNOST TER OBRT Začetek ureditve in možnosti gradnje april 1994 za STAN. BLOKI BLAGOVNICA" S č GRAD RAŠICA ll Informacije osebno ali po telefonu na Zavodu za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota vsak dan od 7. do 15. ure telefon 31380,21266. ’ 'eieton stran 26 vestnik, 23. decembra 1993 vestnik Persil le 900 tolaijev Pred božičem in novim letom se ljudje kih nekaj podarili. Tako lahko pri sobo-malce pogosteje odpravimo v trgovine, si škem Potrošniku kupite nekatere izdelke privoščimo stvari, ki si jih sicer ne bi, po nižji, praznični ceni, Trikilogramsko kupujemo darila, pa tudi izdelke za vsak škatlo Persila, tisto z narisano pentljo, bo- idos LENDAVA dan. ste dobili že za 900 tolarjev in prihranili Da ne bi naša denarnica postala prehitro dva stotaka. Vse to seveda ob prijazni in prazna, so se prodajalci v sodelovanju hitri postrežbi prodajalk. Pa še to: ta po-s proizvajalci odločili, da bodo pomagali nudba je v nekaterih trgovinah že od 1. Božičku in dedku Mrazu ter nam ob prazni- decembra. Iščemo nove sodelavce - zidarje - keramičarje - mizarje - monteijc centralne kurjave — vodoinfitalaterje - elektroinStalaterje Mizarstvo Grah, Nemčavci 23, Murska Sobota razpisuje prosta delovna mesta Tel; 069/31 775 I Noršinskd 6 69000 M, Sobota Slovenija Obseg del za naše podjetje narašča, zato vabimo k sodelovanju delavce naslednjih poklicev: Ce imate ustrezno strokovno izobrazbo oz. usposobljenost in delovne izkušnje, ki zagotavljajo uspešno opravljanje del navedenih poklicev, pričakujemo vaše pisne prijave oz. osebni pogovor v podjetju GIDOS Lendava, Partizanska 93. I MIZARJEV Pogoji: dokončana mizarska šola, najmanj tri leta delovnih izkušenj. Delovna mesta se razpisujejo za nedoločen čas. Prošnje z ustreznimi dokazili naj vložijo kandidati v osmih dneh od dneva objave na TEIVIS CEIVTER 1 TENIS SOUASH BILJARD in PRIJETNA RESTAVRACIJA (malice, ledi po naročilu...) Vesele božične praznike ter srečno in uspesno novo leto '94 vam želimo! S. CSGRAMATEK, Trgovina na veliko in malo d,o,o . ■ Dobrovnik f "5% tlrlfl lUforlaih emalt prodajamo: JUfli.. tfttf one !HiME tXM4;ttfrSIT 9.571,20 SIT i5:3e*;«ostr 12 291,60 SIT SHARP 17,962,60 SIT CiftunDvo at tozTse^eo^sn 8,604,60 SIT rcTaorSftstr 26.976,00 SIT 11 I * gorska kolesa MTB, 18 prestav, že od 16.913,60 SIT bela tehnika, peči, gospodinjski aparati, orodja, elektroinštalacijski material, barve, laki, čistila In razna darila po ugodnih cenah! DOBROVNIK 243 tel, 069/79290, 79282 Delovni čas: delavnik sobota nedelja sx#64;ersn 67.123,20 SIT JUpiitOil plačila e atilatfattt tui ofe od 7.00 do 16.00 Od 7.00 do 13,00 od 9.00 do 12.00 Ob abiiiut O aaJi trtfOnini bojtr prtifMČfai nat! pfitroitla in u/farinimi renami aielt isalrlkar)! 1 l>69 iZAoS MATERINSKI f BOH f;j^AGROSERVIS Murska Sobota 69000 Murska Sobota. Kraška ul. 58 poštni predal 101 telefon: (069) 21-630 ielefa)(:(O69} 21-322 Uro račun: 51900-601-11849 p.o. Vsem kupcem, strankam servisnih storitev in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in se s svojimi storitvami priporočamo tudi v letu 1994! Želimo Vam vesele božične praznike ter srečno in uspešno 1994. leto! gornji naslov. i Vabljeni vsi, ki si želite dobre hrane in prijetnega počitka! * Za sobote in nedelje priporočamo rezervacije po telefonu 42 026. Želimo Vam vesel božič in srečno novo leto! Gostilna HORVAT-LOVENJAK Polana pri MURSKI SOBOTI telefon 23 282 Cenjenim gostom, poslovnim partnerjem in prijateljem se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in obisk. Vsem želimo vesele božične praznike ter srečno veselo novo leto 1994! • Prvega januarja vabljeni na novoletni ples! * Januarja imamo odprto vsak dan. AVTOMEHANIKA • avtokleparstvo 0 avtoličarstvo b H MILAN KOLMANIČ RožIčkI Vrh 84 telefon 68 572 Vsem strankam želim vesele božične praznike ter srečno in zadovoljno novo leto 1994! Svetovanje in računalniške storitve Kocljeva 7 — 69000 MURSKA SOBOTA £ o SIES Tel. telefaks: 069/31 610 f;’ Računalnik 486 2 Že za 169.390,00 in vključuje: • pr(H:esot 48(iSl.C-5() Mhz, l.B • delovni spomin 4 Mb • ohišje AT Baby ali mini Tower • disketno enoio 3,5", 1,44 MB • trdi disk 250 MB • monitor I4"color, 1024 x 768, 0,28 mm I.R • SVtJA 512kB, 1024 x 768 • krmilnik AT (lUK) BUS IID/EDD -H i/0 , * tipkovnico r našim črkopisom ' i J* Člani kluba SIRS imajo še dodatni 5% popust pri gotovinskem plačilu alt možnost nakupa na 3 obroke brez obresti. Možen nakup na posojilo na 6 ali 12 mesecev! NOVO MLADE - VIDEOIGRE ZA STARE iN B SEGA - I6 BIT ARCADE- 16 Bi r SECiA MAS EER SVSTEM GENIUS lQ-1000 2 igralni palici nit daljinsko upravljanje + slušalke CENA: že od 8.32,5 Sl E Cene so brez prometnega davka. 3 vestnik, 23. decembra 1993 stran 27 l I I I I II ! I I vestnik Prijetno praznovanje in obilo sreče ter uspehov v letu 1994 vam želita PODJETJE GORIČANKA, TRDKOVA, d.0.0., in NK GORIČANKA ROGAŠOVCI Spoštovani kupci, cenjene stranke! Želimo vam vesele božične praznike ter srečno, uspešno in zdravo novo leto 1994! TRGOVINA NA DROBNO v mZILMEC Sotina 1 69262 Rogašovci tel. 069/57034 Za nakup se priporočamo tudi v prihodnje. POREDOŠ e T&u, trgovina z živili, gradbeno-tehničnim materialom in ok- repčevalnica, Gregorčičeva 2, Beltinci MINIMARKET, trgovina z živili, Ravenska 73a, , Beltinci 6 tesarstvo in žaga Ižakovci ]■ tS or " r ■ « ■ S «1 t*; *' -i;... s;;?' Trgovina na drobno Železnina - rogašovci Prodajamo: v ANTON SUKIČ telefon 57 051 9 gradbeni material • belo tehniko • vodovodni material • elektromaterial O barve-lake • vijačno blago • drobno galanterijo • plin 'Ztelimo vam vesel božic in srečno novo leto ter se priporočamo za obisk! s sodobno tehniko - S strojnim rezanjem hitro in kakovostno [ I r L J -L 7 ‘ H j izoliramo zidove vaše hiše, kleti in gospodarskih poslopij pred vlago. Strokovno hidroizoliramo terasaste strehe - z domačim In uvoženim izolacijskim materialom. Naredimo zunanjo in notranjo toplotno izolacijo objektov. I Kakovosirte storitve, ugoHrte cene, S-ke^a garancila. 'J Vsem našim strankam in bralcem Vestnika želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Gradbene izolacije HACK 69223 Dobrovnik 244, tel./telefak8: (069) 79166 in MI ULIA d.o.o. Kmetijska trgovina z gradbenim materialom BUCEČOVCI8 tel. in telefaks (069) 87378 Priporočamo! N- Ugoden nakup: • Ves gradbeni material na veliko in drobno • Kmetijski reprodukcijski material,.. Vsem našim zvestim kupcem želimo blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto '94' I Novo 1 na tržnici v Murski Soboti: SALOMON - trgovina na drobno (za pošto) • velika izbira igrač po najugodnejših cenah • šolske potrebščine • pisarniški material • kozmetika I Vesele božične praznike in srečno novo leto! OBOGATEN ODDELEK S ČASOPISI, REVIJAMI IN GALANTERIJO - odprto od 5.30 do 19.00 ure - ob sobotah od 6.30 do 13.00. MODEL T- I908 o iTelefon: 21 186 ŽE TAKRAT SEM BIL MAJBOLJŠI. MOJI HASLEDHIKI: FIESTA, ESCORT, MOHDEO...... SO ŠE BOLJŠI I Company Veščica d.o.o. 69000 MURSKA SOBOTA, Veščica 4e, tel.:069/23 507, fax:31 576 SMO FOnOSMI, DA JIH PRODAJAMO IH SERVISIRAMO Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto! I Vesele božične praznike i in srečno novo leto 1994! stran 28 vestnik, 23. decembra 1993 r i vestnik INTERING CENTER SOBOTA Obveščamo, da smo končali priprave za gradnjo novega poslovno-trgovskega objekta v Murski Soboti, ki bo na zanimivi lokaciji v križišču Gregorčičeve in ulice Arhitekta Novaka * * * il Prijateljem Radenske! predvidene dejavnosti: trgovina gostinstvo zastopstva * J predvidene dejavnosti: i 1 I I a li ffl * zavarovalništvo * bančništvo * odvetništvo Ob koncu leia se odtekanje časa navidezno ustavlja. Takrat najdemo poti do svojih prijateljev. Hvala, ker nam zaupate! Naj se vam izpolnijo vse drobnarije vaših želja v letu 1994’ Mi v Radenski vam obljubljamo, da vam bomo vse leto prinašali tisto, kar deje narava čisto in neizumetničeno. Pa srečno! I Tl - f T lil j_^-j k!; i; Bistvene lastnosti objekta IC S: * atraktiven videz i * * kakovostna izvedba ekskluzivna vsebina * izvrstna lokacija popolna poslovna funkcionalnost in notranje udobje Informacije in evidentiranje možnih kupcev: IMO-RENT, d.O.O., Murska Sobota, Cankarjeva 86 telefon 069 31906, 24 356; telefaks 069 32955 s WOiO ZA. NEGO TEL ESA Marija Cipot 69000 M. Sobota Kajuhova t7 KOZMETIČNI IN FRIZERSKI STUDIO VENUS tel.: (069) 21 667, 32 667 KOZMETIKA PEDIKURA MANIKURA SAVNA SOLARIJ DEPILACIJA IN EPILACIJA AROMATERAPIJA MASAŽA DERMATOLOG AKUPUNKTURA FRIZERSKI STUDIO delovni Čas: od 8. do 19. ure ob sobotah; od 7. do 13. ure Vsem vesele božične praznike in srečno v novem 1994. letu! Priporoča se kolektiv Venusa! L « v Vestnik i vami v pričakovanju novega leta » * • i ( I Blagoslova in duhovnega doživetja božične skrivnosti srečo, mir in vse dobro v novem letu 1994! SKD s * 4 MB ter SLOUENSK/ KRŠČANSKI DEMOKRATI POMURJA N0VOLCTNI POPUST I METUSH tiimn KRCDITI, POPUSTI,DOSTAVfl Ril ta SiKMKlDItall L RiaeRT« trmo BOLCAR AGUOAVTOIIETAU SPUHLJA 53 62250 PTUJ TEL 062 776-615 FAX 776-208 ŠIKOLE 062 792-18^ 3 vestnik, 23, decembra 1993 stran 29 vestnik l Mtcijska stolov, miz in kotnih klopi v decembru posebno ugodna ponudba v tem mesecu pa so razni ostanki izvoznih programov. [ 1 I l I j k I J e Ugodnosti: - obročno odplačevanje (polog + 3 obroki, polog + 5 obrokov nad 50,000 SIT) - možnost zavarovanja posojila s čeki '20% pcjpust pri plačilu z gotovino I • * ¥ .2 . - .£ 't, !»*■ I ________ .......... .... —....—.. 0b pohMtv« vas čafca ObišCete nas lahko vsak dan od 7,00 do 15,00 v Kolodvorski 3 v Ljutomeru in v soboto od 8.00 do 12.00. Informacije po telefonu (069) 81 301 in 82413. 2 obiskom se prepričajte pestri ponudbi! TTT Odkupujemo tudi hlodovino in žagan les; : - hrastovino - jesenovino — bukovino in jelševino Pokličite ob ponedeljkih od 7.00 do 15.00 po telefonu 069 82 412 ali vsak dan po telefonu 062 701105 Tovarna masivnega 69240 Ljutomer, Kolodvorska 3 VEČ KOT TRDEN STOL JE MLJEAlESm KTOLl pohištva. p.o. Da bo odločitev lažja, ponujamo pri nakupu uA, OKEN, poleg gotovinskega, še 5% SOJOLETIII POPUST Nsj bo vsše življenje z nešimi izdelki prijetno tndi v letu 1994 ! la JELOVICA Lesna industrijo, Kidrihva 5S, 64210 Ška(t £<□ “ O 1^ £ ' L I *■- S M J\ n _< F-i = C «0 E * IN 2 B © 5 - , i “£ 2-a 7 A '' X rt? Bb ■' s sn rt Q-CJ 4j Vi f l‘-j'®'^“'^ -£-■'* o ,. 5 i 6 — rt ^-2 ' 5 E 22 s 5"-^ s 5.i = ^■.2,82,5«®.’= 8|?rt- * ■» JI 4.) rt e *** ih-i -s.^ I ” > C >u © CM Z 3; Y '^. i“j •■“" E I ra rt es^ o JC E I r* -J ° B 55 a,., rta, 7 S.». ■ 3d 9- ' .Id ' 2 Š^Sž S rt sA >j 41 E i^lU š k'^ s '?r rt * > 4} oc rt rt ¥ 5 6 3._ž t 8 Mtnu 6 ^ © OJ £ “ “ ? Z; B tž *5ci © Q I I Z I X :3|g56.tSŠ2.? ^|£5 5=2«&> žk;^gg;||rt 83.g52 2g«|,g ©0’0^ |A.^^gc in s O I c 3'S 2 f® ;o« B — ra ■B, J v i I u tl 27^1® " rtcM 5*^ 9 B Ji .- tu £ s s Si = SS j;-5š,i5 S E £ - " 2 J'"^! I • — rf- a j: c ■* 'S'-!!: & l o .o: Vi & X X 5 id lil liS o 0) > < □ z UJ > o Vi z UJ > o Vi > Z UJ > o Vi > Z Ul > o CA e * VI y, • - .. j bl: $ c b - -9 - 7 - £ po - n 1 5 EK 5.jq ic i® >^' gin Frij9 gx9«>y^^ ž'Sg I -3^ .5 k >iO —■* 2 3 5^9« §.2 o-^ag7Nj e « eo (O S« O in VI — rt ._ 1 _ " “'7^ F .^1 “* ' “ 4l.?|^=e'5» I SiE o XI 4> . B ■ ' sl , E s s 5 E 5 « -.S?: a Ovi-— 9 B GO virS^b* o,=‘=Q^.g„°g"„ J g JC rti H C 9 TJ v . r 0.^0 «(d2 s E „ ■c.g3 2;Zs , Ka-js, v ' £i*A ec B rt o -; 9 “ N C S s V) X a rt 82^;«? ,V .z o 9-=1^^'e © J O 2 p N 768- - “'" 5 O' „ S* 5 oS-, fi-?“s7§sn ( JS ra .— jS r . R-^g3- (N ■5^ rt J C ■g.E.S^^-8«S.- i,S '.-I 1—1^^ g l-s I s 5^.§2 fM TH gta 2 c ■3 = E g, ' g 3 . 'S. Q I *N Q S & F -n “■« .2 ®Q S' (B O V3 9^ 2 S rt I 4> rt • _ -c Vi > < > e ® - s 7 S. g M .s [ttj t= u E 6 ?7aSo27U? |g ?Z; I 3'f , rt^ £2H S 22 ’ vTi , o.-*« •-• C ._ o l-l VI P > rt i ™ “* -S ® ' > -© Fi 2"’ n I*" E «1 ® D.J2 5 a P 0 O rt K F O rt I ,r“-^ □.- eSOF, B 3-S B£o5_2 P^gj — ——— Ti = r-s - ' ' 5 5 rt b IM "“7.f!S.2l2<ž2&7 rt:Q£ v* I C- S9-S £ ?F * ? S'! 5-^“ 1-3 -2 <_ , a «0 ■tj :z;,,S S ** « — C s SS| - -■g^ a. 1x7." 9 L t ^-3 5.« u b" 'c> < CM - ^ZU*! bi ■ rf “ G *M _ _C«viiv'ArtJX24>jC 8-3 5" s:?-3 = 3' b « o< >■ ? E OU rt m J 3 B S ; C I b S S Vt ' k« Ul . **’ ]»« Prc 3JI ! uh ICl f. 0 I ,S'tf 5g w gs-^o? ■ - I L., £ WM 'J’ I uT^^l^S-h 5f.,Š- , ,7£-S20 .2 aSi^Es wrra^P6Z> =’ i S rt S s=,3 5 <= 8 .s ^ 'a n b I OT>iS S7'E9“^'^*.;*4-.©f-i^'n5 d>e e*n ra.*^ ~ oa ' W g B ■S 9 o rt i-i c> J 'd 03 -2 ' ©.•lih oEfi.Bffl £E Ecm “■2“-j5"S2b> ,__ 'sbAOawtcOjd>0 2[MicMooi lOiMčtcGHcŽ f2 o 2ž ? u? J s “ s I o* O '. rt rt 5! o 41 £ 91 Q ’« 9 Sl«'?? 5£':->S5 > s “-s ' SfIS t 4* n ©čCcflO ■•«'-P©=*«©=rt 3 £ = g «3^8:2 ■o acjs s ^2 3 s-ž iS s ‘ ' Oai ' 2 i"’ F. {5 2 rt rt g-^‘|i2^g § ; © a -a ž oo’§ ^6^2 ' I is1s:="Sr U 2^0 \r > “ A 69 " a 6 o “ > rt rt JC i 2 lA O ’> S § t(2 rt tSo S 5 -- , „2t.£ oii^ rt .q_ia « 'E€ rtt. 251 C*’ - ; -2 - Cji": T 2! = F ' 5 o ,2 “■ M ■fe'7d;c,s<ži 2’*'' ■■''' Sgsils«? -tJ' 3“ *» 'O , ',2 c n « S — VI m O"^ JJ k'*? -•■S o > -2i 4> e5 = S « > ^ Sq W lA rt S M O >0 ' Bi o v B AHr < '■N Š As ' " č -- 2 rt 9 £ ' m -* 5 > - s 'S p -hJ— L -3 c rt o B iji_ J- 3*>»S-22>3.-3 jSiSa-___ ,JCrt-© -. rt J 56.£t,^cffi;5? ■§|| §2i£2|7.5 ®.S-=„.g'»Eicii^.g g S—o rt^ O?*^ ’ ■* rt J? tJ- ' ■*■ m .o Q rt Ct — 4> Ifl o § - RS X .V rt 9 . ai«j ’=; r- - - rK n -“ S7 “ š7.Eo e rt /* L .- X I 5^q 3g§ §!$ e“g5.. p© v •« '• rt ,_• 2 = ,9, a e 'S rt ”?4 ■^S H ra'^ -9 g ■o o, ra ■§“ = P P I irtt 4» I rt #, s 7 N — T - -. .g '191 I jJ g ■ kr > ' ‘'i tJi _ X E rt o’:' ?A--= S.FsStS ° , t'š' 55 I “ sz -■> 5^;? ‘ So. «.«= ga- ‘ s a- rt .k 5>cm 9 " o. ■ rt _ ^ -■ M.! B S “■ >VI e “-■ !Q 32 CO e 2 ’ -5 ■ CM •= - ■5 3 c ^ •J! ? c 'C - p Ž s > V 4> > rt "P S. 1 s 9 = -© ■^ .2 . B ‘T S . E = 2 s B ilSgo v a> E Ev)C.2=’ ■3=28 ' ,7 ' -'5 7.3-sč rt""-a O"Jd—’SČ^ ( E 2" dhUOvin CJ E ^zsl ~ c a"S—■- rt (/] rt v -« i) •; B a rt j: O i 1 =^S c^ g « 5 m ■n < -■ F □ S-" O X ffi ' B C4 rn oo > u ’“ " 1> 4> S ;> “■aa rt □ __o — ' fen ■ J£ "b W.— En. - viJdon O rtX) Lj !,..;.§ 2 S-5 S S g t- = ČŽ1- =^ 7 ^-sa sEg = ■>" o o « I ,9 i £ < > >513 fflCT.« <9;3, ?Ž c t'SNJ -• 2-50 g f c _.c a. S .2,< 6 O .= ..9 ag £ 5 Ul =■ 'e-5 p;^'^LBg2^^ 15.7 S-- <3^ E < Vi X ' rt' s fi Ss -g š I , t " . = ’3l^t£ž“^-g-.sh11 - - .’O._.iS0rty9«B^S rtj VI — I o ■' C 'i liA f rt I ------- , ZE-g 3 ’> ' aO'^ — 1 c u 2 ’ = -"Jtv I SoErt®o 5 ".£.« , .i.^^oW o 5. E J ' 7 ' « a 2 I j*i i Sr t- $? > J r< I I X 0^ JS I O I I © - lx č«’ X fci - «Jfo B24>o «»rt i .Jj 4; S-^ I*® ? Vzzi , f<-S ® "5 o n i© S 06n s . SosS .£ p '^ ■ sS ?i" 4&S 2u^ I I B Ji © J3 vj iM 55 a s .£ i? »N Sr c >N S B CC rt rt O m rt ■£ LS o a jčTsč^ — £i-|ŽI|2SŽ S: p o rt I s 1- L “ "Spi= ~ “L 1 X L I' FC č7t2gSf ss =§1' ;-’s?4 o rt ' ■ A «.2 J i^KPO:’ .i 'loSSOjc*^'«« Ob^BB >vico>© g^7g5£:ca.,.o “ El.2 s §_o8 č- Š iSs-a l" £S8 s,- ■ 18'p99s b9B..^^b_LJ ** ""■diS^iToŽ < «n o B^. ?; JC .i9 S ' -> Fi rt OoJli w/l ?9 M rt, _ s > =.^s o rt _ V .s ^-a CL rJ X 4> Jd « S >vj 00 > © rt rt 5S v> CM O Q < £ g .9 o rt £ A I c 7 S22 ;=?5^s27i27| ,g Oin 57 in 2 s-S ' 'P E S Ž C E a- ■" t£ -> ■3!«'itj gS (A > > ..9. =,= 3'1 .= 2 — 3QFIO 2 g-£ I 'S' rt ““ 'S 'S c O "" sl = -g^ I — Sr. 11 SS^gS^S ciTb rt rt '.■jj C 1 • I !f2 čSsS^-' 9 © = jv! '3 J B lek leti gol 511 FO 2 5- IV ?! "'Ort.' .i ' č-§8 ; gg g.g K. 1 §^.>2'^-1^ En _1 _ 9 rt ® T 9 rt*'*® EJ^ o B - Oll X G JC (3 .w ?K ■ - U-E B O © g - ,9-iZ ' a I 2 5 I ",9_ Q ' 2^'7 -"ža3-Sx7^.«H^e^ . . ' -992E.^9.-±|,g , pl,"^- rt -: 'O rt — 1” © W rt E • •—' • ^,Ž2 TSSii rt I ?S--p" !i rt *o I’ B 2E^ * v KS 4.^^; “I .3£SaS$EFS-'n '■i§^F^i.!=o- = ^7 -,|;|-3 P >.ii| 3.(9 !rt.E.7° £1.271 SfSAi^ŠLS I^^nCC^CJv^ O-S ci 00 "p "p i i i © o o cn m v 2^ E rt 'g in fc-* - ► ^ = C g « č - Si I s c ?-i' “:5:-:5«:-^ SŠP'2t2'1 ' -i’9fn5 _ S|7 sV 3fon| 'a rt c a — rij — J5 rt b ■ ‘3 "6 ' S F.S g S “,/.7:^^ §">06 S-,§ .3 7 S a'? ?77 I-S^aos-Stsa B1« r -o- mli Jli' bto »te >nl: U tbn tilf «E UK Za itin UK 1 RE i*8o '«1« ^MA »tl! I43 rt rt rt •2,gg ? 3 £ 6:2'K o - _ ■ *L g 1 !t O 5S J rt * >»in rt rt O © PrtJCM rtcMšj ’JprM J ;S'4>2=<2.', = T!1, R <3 S .B - 3 s ž a-= o s s* 0 'c rt » B ’^c2 cc^o-o E 49 . S| = "’" '= rt s* B c D c Ž 5 o z '. .1 rt -S s •= 37"= " § ci g A < <0 X Q .— 4J T-w ' J 4> E > O Jd I © ^ Q ■'''"'n'" O*** .©P ^'5»n j9^E'©*o^'oi:2 I oAmj »ax.o.s-s^^°=|5ggi rt & “ ,.5 '3 oo c s I o J'c ' s.™«!« ■i >? -M Zv rt *' t-I I S!o2; a 3 , ?j:5"s 5<1 I *.= ^ rt §->5 a.7^a £ F-“S£-rt7-l.’^7c ■0:-^^ S^gSJSg =,"7 s Nt, cOS 1 I---- rt 2,; - g." (A £ e 8Fc7. 8ECS16o uiriu ?-3 £2 a"-3 , X N I sfCs^-,^ e 13 ® J O ' « . «,9 llSSgS^S^iSs ° n u 1> rt ' I .-^ o I vn Obl Ž 7® rt s gsps *A O e — L' u VI š I 3 ■" >W 1=-' 9-B.^*'^ C . CM ,.^ CM CM 5 ,s * S ' L rt © K _ eo iJ ■ s o x; ■ S g O*^ V) Z _ e .— b- ■F g « C2 -s /9 ?* ptEl s (2 s.U^t§l."^^7^ s ■■■ j^S^Sg-Sg Ffi5'| I B I ,0 _ ra XcM o P B _ ® 'E 'D I “ E 3 ra Š “ .a 2 F 1; g. 3 g -g D-S § ' 2 Sž 'S' -p 4^’ ? , 9B B^3 ! I^gs y|8|g “So -7 H I eo s 1'" ,N^« rt,2,5-8 s a e “ 5.: o 3 s,-? ® if" ,3 ° 7 7 '^U^sSsgS.« jAO?^CM0QN> I t« t:«Mvi |J4 I I OQ U lA ce s? 'O m I «sS>"rt^^rt » « M ■ m m I JSgrt^i - '9s511e^eh ■■.5^21'^^ N ew 'O S I rt ~ V 1 N E .! rt S I > JC 'r - I en ■•• rt .rt^3 •^ ■* .; (5 ^JP 4? %O A .7A. -B I I VI 2 ■A rt E rt ^■7 «> ? Pl S3 Ž .0 S " Z “ -D a.a _ o. S1 Bi 5 O. O 4>4J raXiC3.. Qn ® Z* 'e *T 8g3gg:g.iQs --•d §s- až %S.^eS°Ss = Zrt-.'S=® ii^S^ a rt cŠo i rt c5 ■■ — — rt ^'' I i S S o 3 I .g 1 a 5 2 t- 1 ja F,ir {9 «|f^27'"£^«7S ' JS> ,“° ■ 00 rt = < Vi X ■ 3 c S-K? E 1" „• »I O* fc •;|'i'|S5 77 ” rt 1“ r^ *—: JT p* m M fi.-* ^ ”■ 0 e 55 'a ^“O^rt 2 s s ' 'O 30 S S P ^ ^ © :s ra 1« = ra .2._: - S := rt C 'F “ 2 a d S 2 T? 7 ' I f ® ' a r** 1,0 n £.3 t- 3 — rt 47 ■S g eSS ■■ .2 g.’? o > »2;.? 5E6 ■Ji c a k 3 r " " S-^ = s i ^S7S^« > m "S® z;:^5??ŽŠ I . ’ ? 9 rt S- :2 .5 w o £ ■p H E' rt B . rt a S Z,r. S« ■'.« St bo*’^ _; .. »n c/f • “ t i 'i' O* A ** m B I 4jieoE.*8> I H.5i •Cl3i“4J .rt .41 »9 T a?E 8 S2 E g ^3=«-2.i-<^:?š' 'S 8'0 F Q 5- a- = ?.; r< O 4> 2 rt H = \I»5lh *rt ‘E y — L- “ 1 a =. 5 e ' :3£ ' o ^"S Jt c ' CO,g s ">S 41 « C X Vi > > OT7 o p! X “ f9 1 N .i « rt M O t I m rt B ’N O < S & ” I “^«2 2 "3 o Bi.' 3 rt rt i £ 5 7 u ' 8 rt - '3 2«" ^«8^8 g* I« a |712^2'g atg . .557 , s 1 ■5,.^’^ fi-§ * ~ ■.C' vii^^jiv — © ^ p B =5-S So!-q J 8« “ ■ I tS ž u*- F »rz = = s ?i ■‘ >3’? S* lilhhhi •* 9 v is __ 'clBECMOrtBrt S Si _ 2 if «ci E rt © Vi v s • © «-9? Š r?*? « 2 > e * p I B rt C -T O 1 s ŠTi -t 2o >, 9* m z £„ X šos CU * . XI z E o 2 A B "rtv S" — u S!2gS7S g _. , £ , jj £q J M C C !ŽS ' “ 2 2 * rijco t cJ5 c o 'e ,* 5 a H Jf -5E 6 g«^?S-S! S '■S= F F 7|>ga=š=OE= F rt J-. J - C/5 t 5 =; S ? F s ni E B I t I O rt N bj rtjc^M rt [A t B ~ o t: JS a o. Z S 0 O «*"!? o i S o rH " 19 . ..—. IL- (-9 Q,j< SiR I s ' 5 c-S ' S" s3-§-S_; r ■^2-3 5'=‘ •— w ffl s hŠ' 2 p 1*^ Z S ■3 c t lOl c ' e -72" 2 "O 2 B Sr3-- ' « I ?B li; 'g ' = a,' 5 05 t s ia " T “ g.« «0 CiDiC © > I <|C u> > t ■;= 8 I . - ,9^ sS.el Sg „ . -S^J V— o,3 .Sl^s ' s 18 9^1 ■5 S 2 o J o. a 2 -3 - G B''-rt I (A co - «7 I* o ; S3 B » =9 , ,. .2,0 , -« 2 2 a = ' S s« « "“S O,— A I o t J E a^of “tlalNa^pjs E- F.- s => n o S,'9' ' ' - lu', 1| H hB. M - ' 5,8 g’^g-K^;g 38 g I-,a-Y-(ag^,F-2s“_a«|;il C&ai(4od]Oj icilAiaC;,^ 99,.^ E " M > Pl i2x^ 9 © 7- :o »C S 2 41 'O I l 1 ^7^1 f^■u n S ‘■^ JC V) I I 1 rt ST? V ■P t ;5:7 -o rt <» ■ -i. ■:š-^8ga8 I P I o ' '■■--- E.SS7 Š g“ s« ” č! C § ■§ !n g Š s. ‘ dj H Q.2,x - 2*0^ «A ' rt rt i S a P '3 -š 'i .S,Z a m ? B s O i-SiTa F=E I ii *“ £ ’5‘2 rt ; j S I lU lA 9 E 31;e<5©^:= o ru^l^-s-s g 13 -i s« •> >^1 rt E o p B u- E S E B i§ rt ' ■ o J “ 57 >agS^.h^^-E7 ^gS“£S-“-s I i-iZ 2 S - J rt I SL' 5 P -4 >• o - .S « 'C'’ ’N." = .2E.© * s O .S.2:d = 7 O rt D)(J rt E )U o 2g 1> ■ rt (N lU - rt ** i- »5 © 0 1 V M Vi B I - F' J J IM c -g7.al^iŠŽ :id Vi X < >N Q < S > u .7 O. 9 'V -J E 9 © U I = ’3 « 2 -S-l 12 S E “§2 »"S?--tP > £ A ©5^3 r c I A S s,-j3> c*:,, ,,2.O?'^3 ž Fs2fi~ ^'Ft^ 84=727'“=- « ' r VI k v ' O' rt ix> . . rt ¥ + rt n uo h *** s B , rt I CM rt i.iilis ■*» -5 ■» -® ? 0^75: '1 6 B — I rt > n _ B -I 0 g 0 'iJ 5 0 — O ■g < =.g; 1-8= =■! 'C .g '5.3 ■3 r £1 .£' 3 ?J t ' F 0-'5il> lEv”^ V> C.H °'.s^o i^-SŽ ■i e 'S r s 3 o.^ s A:: ?£ o ' Si^LiCF^7 * •£! a,, s" 1.3 s ? = T ',-š772ge^^ai2ŠiS 3 S > !Q'5 ?^7S6l 22,S'l »rht* rt B '’’^.S« 'EK > s'3 ,=’:i: k'C 2-g-g 8_i =Li gsas , as Sci ■» uli^l^rt SVIA^ 00Bf*i*^E*‘’" ' 5 —= = (0 4?55 ' 5 e”' 5S.EQte,L rt I «al7a ' .— v ?s .a 2 s E cc c S CM > X v s S ^SoT X Vi > > « 8 1 A 4) * - sse o « tJ o rt Ši P . u • Sc l c 4> □ P_4X£„n I iK “e Sr-g"« “ asojsg n =■«».. -, O".2-S > . ' 2 rt rt.^4J4>x.^2^ fS gaF-s - B I I g □ «> rt — Š 9? - _ «X CA I I Q & -ff 5 -@ — o -.00 sne B rt O 5§SS •Jtv is ' "tf E .g-C^ 3 FO , 1 rt ni -5 _ _ o m O rt m . •JT- rt g č «.■“ 'C'6 3S:£g1>ž - 2 © S 2 £ 2 iTi L^O V 5 rt rt « g « rt T ' A S“^ •S s ■ ^-‘71 “■^B 'rtZIiB a5|= rt'7.§S2.e.-?« 5 7:?K2'3| »n rt I rt I rt Ji rt MM •- a I ® § 2 g E ■M rt rt ___________-9j“- " S — a 9 i JJ rt m irife B 0.0. •' 15 -: . ' g-s*^ s k 'S 2 g ja .-^§5 rt ' £■ ■ “ 5 ' a £.' Sio^FoOtrtA ž«’q = .^:šSff,3?B 8;gM.3|š«t^“22Kl-| . ,,= ^7 4-L- — — A .nni I I I^naa^/I v o •O rt m oo H s 's A« WX| { I © © 13 E rt rt JC 1 10 rt 'B''ob2 S _ z«-. 3 o. S VTi 5* X -? B “*’TuZ='iLl'= - " Š 'E rt 7 e7 = ? “ [.£.«>=1=5 ?*^rt2°F3"r: o rv I E I S71t2.ž.5 g Š = ®t£^Ž fs gp s.g *Ew?^ .±:-'SbS |;fe7= ,<5’UC °iŠ5 U'RX. , F “•"■a g Jž *^^ c l rt , 44 " X CLiff 1' " ?: sp. o 2^S. I <5 rt VI -:^-i<;r. 7 g S-F.S “ - 7 2 *- s rt — '^ _™ 'ji ■-g25Q.,.|5g ■§4):=£.SH ,Og’S^o iKr2^a2j.3|«*:i rt ” SP rt g z^; p k . iJ.s <£ E“^; E B .. >r < rt Q jf "* ^"K<£.s F pjff " 2sli S 1 N «> I rt rt = 2 rt > M rt os I I s c z C n 6 g s p F E 2 S S 5 ' a S I g 6,'^£ rt 1*1 ^.i- '5 s a -rt, |,aH B a e ? -S“ rifS*’. 2-;k ' e--« o >«-3.7« : Š -SS |8 ? E t-1 a ' 38^-s3 2 2-2;>Š^3 “"ll-t- KI '« C>Z^a9> I i^J I CKcmooZjcjm i en cn h «AA 1 A 1 o £Si I rt .- ‘ ' 2 P B ‘S 25 5 £ a.tt “ 5 f,O"" I o :2 S , S O O rt * ,,'' »^1 — ~5fi SeS^JJS O O I i^i 9 -3 I A''’ 2 I N ] B ‘5 f ra B fif o » *□ E 0 4>iL gž 2 B"ijk -r Bi 00:9 E g.p££-5 S^oS e Bs 'u I I > 4S 5 A 'O “ ■? 2 u •'M flO la - ■£ c 2 2-2 ■£► U M-l □ •^'13'" g > O g oi?^ 2® !2 6R E |Sg"':^tS5 = E aiS 8- "’^-■§£ = &, iii, i.aSe f-5_^ 2 S< « ci « lU o rt rt o M lX rt " Ss I ll l=« — ii'c c22 -36Sgjg------- ■O 2 rt N o B J P 2 © ’S S 2^15 I a>.1 X • ' — i c kC ®® * jg * .2 13 rt ! 1 *l .- X -seSlsIs s== ® :: E ' 5 e 6 Vi > li a e o -Ik “ -O -• -1“ I G s Ji , C t C ’ ^'C 4» rt^?.'y’«.»> 2^42o 2 s-s «.2'§^^.S‘S'g š 9c I E a. I asi EOdO SŽ 7 « gj-t F e--jri 3 = tf9o^'j©i ■'“ ,^assi-ss?^- e s Cl50*SSEb $'^'5xj-jč3^S2£ s - ^BrtSrt.^lJ. I S O 4, *t*OMoiT*^”_ rt* Z g3''S3£ g rt=-fe£š Bi I o I vi^O > 1 i ffi ais «=5 2 M * J ts I 2 «* 9; VI rt I rt I Vi K < ^^.^■,&^(gart■|Q'.R.n?:2 •i Q-'3 ri 2 « ^© i-Eiw^_© ©'^iCrM -:g5siS;2E^ , H— 3a^_-2 Z '.J .,«„.4 ^"2 .2 E bS (J Z4-; rt = 2 8 Z if -i T^s E *n ■n.-' r > ^-' m S °7'" I 2 o 2 ■?:= rt rt rt ™ ’ Ji B rt o rt ‘g r.„£S?S| g -- ^-l^£3^720 T® 7 2 ’ □ T o I l2 ' rt ž2žsy ' K/l s.— rt o vi ti? - ! "Š 9 41 VI CM O > «5 B Š iS'0-c 'S fM s J. . i. V7| in m I I 'B -4 ■ » B 3 20 «i "j i ■“ 4^ -3 Ti © rt M > l O rt <1 ss OCM T? p ■S 4> P •3 3 " tS £ #■' K'6 “iS g-E I “* 4J - - '" § .i' ci.}f>.i^^s; n M S rt ^frtjS •£ rt 4 g -' '^ ■J-iai+J f 'if <“ ~ ? rt «. c. « g E« jJ S-«?® E 3 ^E rt d£ **) tt. J? > C « «3 v U/ = ■5 o 6 -S 2 -,2 o g h '! rt 5 < J c-c O C t ra l^as-IŠSF a .J?-"It F c g-oO S''' "■“ '''25’S~i9xF"aK_, ._ ■■ ■.!,!'='5-- o < S N rt l2 čSS p- . 5^ rtS F t Bi rt . £ rIC gglgl'^^« „ e8° 'c 3 a ■s X i N E •2 < K < i*'— C “ 5 c A 51, ,8£"^,„ = !’^'2 ¥g "2^? « ; kR£ ■ ■ ■' ?! B -t: .5 a 7^ * F .5 5 J «» 5 g ; «r-Ex.>S!(Sl,aift. 8 5 = ' > rt ' I © ,F ' rt m 2 -O S & P.I Ao nE S9A'O< IŠJ^ « n a ? 5 -«r- E =->5 Mn I-- J ’ 5 bSsS^ 1^ š i! 1 V K v z s s I: Sjž^ si 2!ri « e — rt© 1« o^-Ti^^-ihiib ŠŠ^^-SF-S-g^-ra _ ' ’. B v s 3>rM °3-2SF-SS«"i ' —.,. .-■iirtj* ‘ s ■5 J 3 z S’’” s 'S 11 t I r 1-a E - J.-7SŽ 7h| ŽS.S .F o =i _ _-. = 5 3 JV rt JC E « e a; s-s 'S rt e -• ■S7 'S. v J, * . 91 "i F 5 3 ef^.5.a7y-?-s.= = Š I -. - c „-Ž,12810^-1 £ t Ss —«2!'qS«^ 2.; = F, §7jiS 2 1 'O m I ;; I ■a I KMisp ■5^'" f*> EjŽ - fi SL? ra s« 4 L.^ 5 9i C a U s — g' " I._ S e = "J ■SiF „S 5 M« 5> Srt a“Srt 3S:7^e-9 r «2 u d ' ® £78 I =-c , s^^sl £-17 S.S^’1^ ° "e y , .^ «>V- i ' .£ Stt. ' E , F , !f rt s ,iirt,g.s^ rt al^ giS < id Vi cc < •N O < S e I '2S io ”- rt fe E ,SL “ I -1;^^ rt 0 9,5.= ^^8^Š', O 7.8 ' |5š!a7rt£.^' 3B Q-*n -S I 5 i > S_I I 7 5 62- tK o s '"1 S S sr ^^-2 3 2 i ' X 41 ’l < 2 ■ Z— — ©n S'® s*" ' i ' ■«= j7 fes 1 gg * -6 e rt “ =5. rt^,^ b.h , rt^gia ž 5 og.S®”“,F ~ U-^Jsigo JS« l5".S.i5o^{S{.n!f s 5 I —. -s- cc 'd o- (A Ž e <11 E e O I E 2 n ij d v P s F sa^l 5i^!2g I g s5’^rM t “e '*'* " J: S-a O—— gu ^f7.1,4sE1= t-S-SJ S2'2|l-?Oa ■“.5'-5^7 i7£^“>'^ 7-lUl B'A ^7 'O 2 2 ■sl VI g rt ® ' ' S.!i,“ 8 rt j£ J® 3: rt rt I — 0 1 o = ® ■,S © I 5= - - « ■ 2.'«c> V — ’X '^.’ c- e,^ O, I cue4 . si O. rt 5 "j _. 3 G Vi-. -* © X > El . .' 9 Si 4> ’ 4) t O § 'ig«2 c e I O E ? Sj .: 1 rt 'rt"® — 7 O Jd ' ■i r4 rt ^78 |3<2 ^ -" - - - v 1 i" # ^5 c "5= g-sl ■ F s ; o > B-i £ n 41 4i Ji© S rt S Z rt JC^ JO— ” '"^ s p ai s rt - e^*2 S i > ' Š n " g »" bi 1^ bj.^ rt .1 <« :5 S iŠ I SU--r- -P Cu ( > »o ,5 p xr:ž" g rt 4^ L i ,_ n rt " . , - . _ . ,^--6.i-5.s.9-.-'^’,d“ rt a 1 •- ,S c,_ ^=“0 e “ ^“«S EsgS^S^fg 8S|^2S2k6F}5§ Oi sl A > o. jc I H I * 5 ' ' "m © **' o © n^H ^"^S&i^aiES SŠ7§7,2s-S«a £qq1sI lis7:s?^9® S^ci « o *rj Bi' ^'N-bi ' 5 rP!£!28;=“«8“". EKJ 10" 0.05 .,-o«S7=9'^>tj7." '”°®|S,a'§-2gS?fl5 m 1^ “/ 'rt I *7 9^1 9. — - -- xS 2- P •- c '’i5*-j e: r-l33'CNi0i iQ^,Si£ I -J E ■A rt 5 -. c c- 5'fl^ rt <1 E L? > V 5 I P I a rt «m m’S 4>i5^ > m bT :SL 4> v* §-2 4> .£ -P- I '■ >a - 6,« 5 L VI 5 5s2*i-jj_ o -2 ; “ -* ^ 2 -a 8 T® -* 2 sr« rt 5 2 v 'A‘>oS.i i>^bSc4ociIaa Jibro ohranjen, modre barve, prodam. ■^kor, Markovci 93a. blok. J1I901 IGLASOV. avtomobilske novo- humor s križanke - najdete v KO- s ■ numor, križanke - najoete v n-M-OCLASNEKU. Časopis dobile vseh kioskih po 50 SIT. »rč ! HKOSČ 1311«. registriran do ok-I M>ra 1994. prodam. Tel.: 46 (125. »1852 1 ! / I ( ■tBGOVIHA L«davsJto nasalje 31 Tel : 069 31250 VAM PONUJA: Rezervne dele za zastavo, GOLF, RENAULT, DAIHATSU. LADA - ostalo po naročilu - VETROBRANSKA STEKLA za vse tipe avtomobilov - VLEČNE KLJUKE - izpušne lonce za vsa vozila POSEBNA PONUDBA V MESEČO DECEMBRU i AVTOPREVLEKE - THERMO SAMO 4.650,00 SIT ORIGINAL AVTOPREVLEKE Za vozila Golf ut. Clio, Ford Fiesta, Renault 19, Skoda Favorit samo 6.480,00 SIT gumi tepi hi (g rt j že 2.786,00 SIT od Prtljažniki za smuči za GOLF L Renault-5, Clio, Citroen AX, BX zavesice (grt) Samo 1.086,00 SIT snežne verigo KLIP - KLAP kmetijska mehanizacija KUPIM KOSILNICO IICS in žl-ivenu napravu, lahko tudi nevozno Pisne ponudbe pošljite na naslov: Silvo Klun, Slatnik 23, 61311) Ribnica na Dolenjskem. m 1787 TRAKTOR ZETOR 72-11, originalna k,abina. in trosilnik hlevskega gnoja Tajfun. primeren za hribovite predele, pro. dam. Aleksander KSela. Godemarci 3. 69143 Mala Nedelja, m 1902 DVA KOMBAJNA. Zmaj 142 in 133. z obema adaptcrjema prodam Tel: (069) 80 114 m 8788 TRAKTOR STEVR IB prodam po ugodni ceni. Stanko Dokl, Cezanjevci 61. Tn8784 PRi AGROlZlllRl KRANJ po ugodni ceni rezervni deli za generalno popravilo traktorjev Fiat. Zetor. Univerzal, Ursus, Torpedo, Tomo Vinkovič, IMT; akumulatorji Vesna in Topla: 12 V 97-100 Ah, cena 8.100 SIT; gume Barum 12.4/11-28, cena 21 600 SIT. Pokličite nas! Tel. številka je 061 324 802. TRAKTOR URSUS C 335, starejši letnik, in plug Posavec, 10-colni. naprodaj. Gutman. Gerlinci 82 m 1849 TRAKTOR STAVEH IB s plugom in jermeni™ prodam Cena po dogovoru Jože Petek. Cvetna 14, Bakovci. m 1880 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO in puhalnik za seno ugodno prodam. Tel.: (069) 40 141. ml891 ENOOSNO TRAKTOR.SKO PRIKOLICO ETK 4510 prodam. Geza Gom-bos. Petiiovci, Lendavska 12 a. tel.: 75 143. m le TRAKTOR TORPEDO Deutz 75-06 A. letnik 1988.1500 delovnih ur, pogon na vsa štiri kolesa, v zelo dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru- Tel.: 062 758 142. Danijel Kovačič, Polenta k 44 a, 62257 Polenta k m 1892 BELORUSKI TRAKTOR MTZ 57 km in ruski traktor LTZ 5,5 ter traktorje Zetor 52-11, 52-13, 62-11. 69-11 in 77-1] dobite po najnižjih cenah. Možno posojilo in dostava na dom. TR GOHIT, do.o.. Horjul, tel.: 0609 611 123. mrč kupim kabino za traktor Ferguson 35. rabljeno. Tel.: 51 383. ml899 KOMBANJ zmaj t3J za Žetev iita in koruze, malo rabljen, prodam. Naslov v upravi lista. m 1876 HAJBOLJ ZALOŽENA TRGOVMA Z AVTODEU V POMIffiJU DODATA IZBIRA AVTOAKUSTIKE: - zvočniki, bočni usmerniki, antene, gasilni aparati za os. vozila, avto sesalci Na zalogi tudi akumulatorji za vse tipe avtomobilov: - akumulatorji TOPLA MEŽICA (24 mesecev garancije) - akumulatorji MTA (18 mesecev garancije) - polnilec akumulatorjev VELIKA IZBIRA MOTORNEGA OUA: OMV -START EL 4 lit, START EL 1 lit. CASTROL: GTX3 1 lit. GTX3 3 lit. GTX 1 lit. GTX5lit 959,90 SIT 311,30 SIT 837,60 SIT 2,458,50 SIT 595.00 SIT 2.517,10SIT AkcIIsha prariala: ANTIFRIZ 100% 3 lit ANTIFRIZ 100% 1 lit 708,00 SIT Hladilna tekočina 40 264,00 SIT .8 lit Hladilna tekočina 40 501,10 SIT 1 lit 186,00 SIT VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LET01994 VAM ŽELI TRGOVINA -TIPU« JAVNA DRAŽBA M, Soboti odreja Temeljno sodišče v M, Soboti. Enota v ..., -- . v delitveni zadevi nepremičnin (solastniki dr. Franc Marta Jeraj, Janez Vlaj in Marija Peterka) dražbo, kI bo v sredo, 29.12.1993, ob 8. url v sobi št. 14 tega sodiSča, za prodajo nepremičnine vi. št. 1624, k.o. M. SotM^a, 8 parcelno št, 343 In 344, v skupni izmeri 9,13 a z v^jo stanovanjsko hišo v Kardoševi ulici št. 5 v M. Sobo . Izklicna cena je 15,694,702,00 SIT, 2a kupca se lahko pbglasi vsak državljan Republike SJov^ rnupvci Od lai in.v (J Tuwi.»■ J ’ 4 n m. nije, ki pri tem sodišču prej plača varščino v tišini '.IJD. I\l pil 1D1II OVrCJlOV-CT p-'-'j izklicne cene. Najboljšemu ponudniku se nepreiTic domakne s sklepom, s tem da se mu varščina v kupnino, preostalo kupnino pa bo moral plačati v Po pravnomočnosti sklepa o domiku. Neuspešnemu kupe Se varščina po dražbi vrne. Podrobnejše podatke dobite na sodišču posesti V POMURJU protlajamo, kupujemo, oddajamo, zamenjujemo, iščemo: hiše, stanovanja, počiimške hišice, posesti, gradbene parcele, vinograde, gozdove, poslovne in gostinske lokale .. Velika izbira, ugodni pogoji plučib. Tel ; 32 322, DILL, d.o o.. Arhitekta Novaka 4 (stara' kirurgija), M. Sobota. MANJŠO ENODRUŽINSKO PRITLIČNO HIŠO, podkleteno, v mirnem naselju v M. Soboti, tako) vseljivo, pro-r dam. Informacije zjutraj in zvečer po tel : 24 750 m 1729 POČITNIŠKA HIŠICA, sadovnjak, vinograd, pri Moravskih Toplicah napro daj. Tel 24 130. nenc NOVEJŠO HIŠO v Markišavcih prodam. Tel : 32 232. ml788 STAREL^O HIŠO (vseljivo) z gospodarskim poslopjem, na površini 41 a, v Zenkovcih 79, p. Bodonci, prodamo. Tei.; 26 751 po 19 uri. ml818 NOVO HJSO, takoj vseljivo, v Kranjčevi ulici v Lendavi, prtklam. Marko-tan. Mlinska 19, Lendava mle VINOGRAD, vinogradniško hišico s kletjo in gozd v Sprincu, skupno 0,75 ha, prodam, asfalt do hiše. Tel ; 062 701 420. m8776 ME D ETAŽNO HiSO na lepi parceli v M. SolMjiti prodam. TeL: 24 493 ali 061 347 849. 1896 GRADBENE PARCELE v Sebebor-cih, stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in sadovnjakom, vinograd in parcele za vinograd prodam. Lahko tudi njive. Janez Kološa, Puconci 75. m 1897 NJIVO, 1 ha, na območju k.o Zen-kovci (Travniki) prodam Tel.; 62 085 po 19 uri ml818 GRADBENO PARCELO, 30 arov, z vso dokumentacijo, na Razkrižju, prodam. Ivan Muršič, Ljutomer, Frana Kovačiča 12. m8761 POSLOVNO-PRODAJNI PROSTOR v Lendavi, s telefonom, 40 m\ dam v najem Tel.: 75 074. mle NOV GOSTINSKI LOKAL blizu M. Sobote, opremljen, oddam v najem. Ponudbe pošljite na upravo Vestnika pod šifro »Gostinec«. m 1851 HIŠO v M. Soboti prodam za 180.000 OEM. Tel.; 22 528. ml821 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje na Goričkem prodam Tel.; 54 136. m 1831 stanovanje v m Soboti vzamem najem. Tel.; 24 016. ml825 ★ ★ ★ I POČITNIŠKO HiSiCO, opremljeno, na Ib-arski parceli v G. Pcrrovcih (voda, elektrika, asfalt) prodam Tel.: 22 172, popoldne, m 1755 POČITNIŠKO HiSiCO z vmogradom na Kogu pri Ormož« prodam Tel.; 062 415 673. mpp montažno hišo Marles, razstavljeno, renduh 4, letnik 1978, in nov glasbeni stolp, zapakiran, prodam. Tel.: 32 548. m 1854 HiSO Z manjšim gospodarskim poslopjem m gradbeno parcelo z lokacijskim dovoljenjem v Rakičanu prodam. Tel.: 23 707, vsak dan zvečer, m 1840 $TARE|^) HI^O z gospodarskim poslopjem na 5-arski parceli v neposredni bližini središča M. Sobote, primemo tudi za pisarne in skladišče, prodam Tel : (069) 31 674. ml843 GOSTINSKI LOKAL v M Soboti prodam Ponudbe pošljite na upravo Vestnika pod šifro »Ugodno«. ml860 MESANI gozd, 1,40 ha, v Ivanovcih, prodam. Tel : (069) 48 650 po 19. uri. ml857 VISOKOPRITLIČNO HiSO v Lendavi, opremljeno, prodam. Tel : 76 814. ml861 MLADA DRUŽINA vzame v najem 2,5- ali 3-sobno stanovanje v M. Soboti. Tel.: 46 119 ml862 STANOVANJSKO HiSO v Radencih prodam. Tel.: 22 371. m 1863 vinograd (700 trsov) z leseno počitniško hišico 4 X 4, 12 km iz M. Sobote, ob asfaltni cesti, prodam Tel.: 22 957. m 1867 GRADBENA PARCELA, 6,4 ara, naprodaj v Krogu, Murnova ulica. Interesenti naj se oglasijo po 27. decembru po 19. uri po tel.' 76 510. ml868 DVOSOBNO STANOVANJE, 52 m L v M. Soboti, prodam Možnost plačila na obroke. Tel : 21 854. ml870 STANOVANJSKO HiSO na Goričkem, ob cesti in aviobusni postaji, prodam po nizki ceni. Tel.; 24 592. ml8S4 MANJSE POSESTVO s hiSno Številko, ob cesti. 22 arov ohišnice, 1,5 ha njiv ob posestvu in 1 ha gozda, ugodno prodam na obroke. Roman Muhič, Biserjane, p. Videm ob Ščavnici, tel.; 68 510. m4313 V NAJEM dam opremljeno trgovino, bife in frizerski salon. Tel,; 41 870 m 1878 ENOSTANOVANJSKO HISO v M. Soboti ugodno prodam. Ponudbe pošljite na upravo Vestnika pod šifro »Ugodno«, m 1879 NOVO HiSO v okolici Ormoža, nevse-Ijeno, s telefonom, asfalt do hiše, urejena okolica 2 vrtom in vinogradom (2.000 irsov), možnost kmečkega turizma, prodam. Tel.; 26 495, dopoldne. ml885 HIŠO. primerno za obrt, ob glavni cesti v Radencih, prodam. Tel.; 65 73? mlR90 KRAVO in telico prodam. Janez Šoštarič, Sotina 33. ml826 PRAŠIČA (okrog 16fl kg) in več gobelinov prodam. Osterc. Bučečovci 3a. tel.; 87 381. m 1824 TKI KOZE io kozla prodam. Tel.; 26 211 popoldne. m 1828 PUJSKE prodam. Vanča vas 7, Tišina, ml864 KRAVO po izbiri (brejo ali s teletom) prodam. Gaber je 97, tel.; 76 466 ml872 ČRNE PL)DLJE prodam. Tel.: 24 665. m 1877 KOBILO. Staro 5 let. prodam. Ogled vsak dan do 12. ure. Dobrovnik 139. mlS82 KUHINJO ORHIDEJA ugodno pro dam. Td.: 81 379. m8791 V CENTIBI pri Lendavi se je 13. de- cembra izgubila črna mapa s pomembnimi podatki. PoSten najditelj naj mapo za nagrado vme v trgovino ABS v čen- v I I GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOU\CiJSKI SERVIS F, HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. SATELITSKI SISTEMI PACE in LASAT že od 409 DEM naprej. Brezplačna n*ontaža, tudi na obroke. AMF, d.o.o., tel.: 70 021. MGM KONTUR. FINANČNO RAČUNOVODSKE STORITVE, SEIIEBORC[46a, lel.: 48 754, 48629 -obdnike, podjelaike, d.o.o. SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, puodaja, servis! Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obroRov Informa- j ciieT062) 731 443, vsakdan po 16. un. li POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, ISCETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN ne izgubljajte CAS4 in DENARJA! TEL. (069)32322. FAX (069) 33001 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA ■trgovina anžel živali PUJSKE, mesnate pasme, prodam. Partizanska 30, Bakovci. ml856 SVINJO za zakol prodam. Brezovica 19, tel.: 70 620. ml841 ŠKOTSKE OVCaRJE , stare 3 mesece, z rodovnikom, cepljene, prodam. Možnost izbire barve. Tomjszentmiklos, Petofi u 23, Madžarska, tel.: (M)36 92 376 278. niPP TRATE 23, GORNJA RADGONA Tel.: (069> 61 755 razno STROJ ZA UPOGIBANJE PLOČEVINE do 0,8, dolžine 2 m, prodam za 3300 DEM. Tel,; 062 775 368. mpp KOMERC OGLASNIK - največji tovrstni časopis z več kot 1800 brezplačnimi malimi oglasi za Štajersko-Prek-murje-KoroSko. Dobite ga v vseh kioskih - cena 50 tolarjev, mrč KOTEL ALFA. 100-liirski, nov, prodam. Ivan Časar, Bogojina 22. m 1823 BETONSKE CEVI, 10 kosov, premera 100 cm, in 100 I žlahtnega vina prodam po zelo ugodni ceni. Emil Šavel, KoŠa-rovci 2, p. Križevci v Prekmurju, mpp VEČJO KOLIČINO VINA - laški ri. zling in šipon -prodam Arpad VereS, Pečarovci 55. m 1835 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 4,5 KW ugodno prodam Jože Glavač, Bogojina 72. ml845 SINTETIZATOR Goldstar gek-S-430, lOO spremljav, 100 inštrumentov, spomini, in mali hladilnik Gorenje, star 2 leti, prodam. Tel.: 22 172, popoldne. ml755 TV SCHNE1DER, 37 cm, barvni, star 6 mesecev ugodno (3 obroki) prodam, te].: 76 158. mnj ODLIČNI LOVSKI PUSkI Karabin CZ 8 X 57 2 daljnogledom s 3- do 9-kralno povečavo in italijansko Bereito, kal. 12 - šibrcnico, prodam. Rakičan, Partizanska 18, tel.: 23 474. ml859 VDOVA, 60, 2 lastno pokojnino in hišo, brez obveznosti, z lepo postavo, želi spoznati sebi primernega moškega, ki bi lahko prišel k njej. Zaželen avto, alkoholiki izključeni. Pisne ponudbe tibi. mle NOVOf NOVO - Programa »BARBk in »LEGO«, kr nagrajuje Vsak, ki kupi izdelke programa Lego v vrednosti nad 2.000 SIT, sodeluje v nagradni igri Prihaja dedek Mraz, zato se priporočamo tudi z dragimi raznovrstnimi igračami poželo ugodnih cenah; avtomobilčki na daljinsko upravljanje že za 1.500 SIT, punčke, ki jokajo, kličejo mamo, hodijo in pojejo, za 2.500 SIT. Trgovina RUGELJ. Černe la vci. rI.: 32 920 inl836 trgovina RUGELJ Černelava. tek: 32 920 se priporoča; moške in ženske bunde od 6.490 SIT, ženski plašči od 15.000, pončo 12.200, trenirke za odrasle - bombažne od 2.400, svilene od 3.300, trenirke za otroke - bombažne od 1.300, svilene od 4.000, kavbojske hlače - otroške od 1.300, za odrasle od 2.392 SIT. ml886 ELEKTRONSKO HARMONIKO Hohner electravoK in harmoniko Paolo sopranni, obe 120-basn), ter mikrofon Schute prodam Potočnjek. Vadarei 31. tel.: 49 284. m 1897 KOMPLETNO JEDILNICO m 120-basno harmoniko Melodija ugodno prodam. Tel.: 22 602. m 1895 AVTO PRIKOLICO in dva pločevinasta zabojnika za zbiranje odpadkov. 8 m’, prodam Tel.: 59 018 ali 44 141 m 1900 storitve bvCno seme zamenjujemo za belo in $ohmo olje. Tel.; 71 086 in po 19 uri 46 672. ml844 FRIZERSTVO >P1COLO*, Prežiho^ vega Voranca 5, M. Sobota, tek: 24 652, se priporoča s svojimi storitvami: •^trajna«« samo 2.500 SIT, »vodna« samo 500 SIT, »fen« frizura samo 500 SIT. ml886 ZELO UGODNO - izdelava in mon-laža plastičnih rolet. Žaluzij in lamelnih zaves. Priporoča se Roletarstvo, trgovina in svečarslvo »Rugelj«, Čemelavci, tel : 32 920. ml886 delo s polnim naslovom pošljite na upravo Vestnika pod šifro »Ti k iticni«. mpp PREVOZNI MOLZNI STROJ National, dobro ohranjen, prodam. Polana 8, lel.: 23 778. ml866 KUHARJA ALI KUHARICO za delo v Nemčiji, z večletno prakso, zaposlim. Ponudbe pošljite na naslov: Štefan Sandor, Partenkirehen str 10 , 82481 Mitlentvald, Nemčija. Iriformaeije po tel.: 11049 8823 8325 ml839 SREČNO VAM ŽELI OUTRADE tf.o.o. 6PtMW A/unfcd Sfajtefd RozmoJia J 7, £dx/XeC.' OtfP/ > PRODAJA * - MONTAŽA * SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV * KMETOVALCI — želimo vam vesel Božič ter srečno in zdravo novo leto. »PUŠENJAK«, d.o.o., CEZANJEVCI, PODJETJE ZA ODKUP ŽIVINE IN TRGOVINA ZAPOSLIMO VEČJE ŠTEVILO KV IN PK ZIDARJEV. Nastop dela takoj. Informacije pred novoletnimi prazniki na tel.; (069) 22 563 ali osebno na naslov: GRADBENIŠTVO VARGA, M. SOBOTA, MLADINSKA 46. m 1869 SAT SISTEMI TRGOVINA IN SBtVIS TRAJBAR 40-099 • Vodovodni in ogrevalni material • Vse za gradnjo • Vse za kurjavo • KmeUjska mehanizacija iMovnl iat-. S.OO do 16.00 sobota - lODrto ! Panasonic J ZIDARSTVO•FASADERSTVO GOMBOC JANEZ OTOVCI 8, tel.069-51 218 Želimo Vam vesele božične praznike & srečno in uspe&no novo leto 1994 ! Priporočamo se s svojimi storitvami ZAHVALA V 83. letu seje končala življenjska pot naSe drage žene, mame, stare mame, prababice in tašče Irme Štikar iz Budonec Itil Ob slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo obiskovali med njeno boleznijo, jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, ki ji je med boleznijo lajSalo bolečine Hvala tudi duhovniku g. JoSarju za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in hčerkinim sodelavcem iz MURE - Tovarne mo-Skih oblačil. Žalujitči vsi njeni najdražji NAJUGODNEJŠE CENE - ZAUPAJTE NAMiJ stran 34 vestnik, 23, decembra 1993 vc ■ ' \ Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni. ZAHVALA V 70. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Bokan z Jesenic, rojen v Rogašovcih Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nas tolažili, nam izrekli sožalje, podarili vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. ZAHVAL.A V 96, letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica Verona Ropoša roj. Ki sela k, iz Nuskove V SPOMIN 27, decembra bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila naša najdražja Klara Farkaš ii Kobilja Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob. Vsi njeni ZAHVALA Ob zadnjem slovesu najine tete Gizele Duh se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so se nama pridružili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali vence tn cvetje. Posebej hvala osebju internega oddelka soboške bolnišnice, g. pridigarju Binkoštne verske skupnosti Že n a vije za verski obred, pevkam za ganljivo odpete pesmi in g, Kuzmiču za zahvalne besede. Hvala tudi za sosedsko pomoč družinama Sabotin in Gajšek. žalujoča nečaka Vlado in Jože z družinama Niti zbogom ni.si rekel niti roke nam podal, kruta smrt te vzela je prerano, a v naših srcih večno boš ostal. ZAHVALA V 76. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož. oče in dedek Franc Vrhovnik iz Slainnjaka 21 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in za sv, maše tet nam pisno in ustno izrazih sožalje. Prav tako iskrena hvala g, dekanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za besede slovesa ob odprtem grobu. Žalujoči vsi njegovi I I Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nema vpije, zakaj več tebe nt ZAHVALA V 62. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama in uma Sarika Lovenjak iz Proficčke vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem. ki ^te nam v težkih trenutkih staii ob strani, nas tolažili in nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti Posebej hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter sosedom Bernjakovim in Roganovim. Vsem še enkrat iskrena hvala. Nuskova. 13. 12. 1993 Žalujoči; sinova Ludvik in Jožef ter hčerka Justina z družinami in drugo sorodstvo ? .1 n Dolgost živtjen/a našega je kratka. Kaj znancev že zasula je lopata.' Odprta noč in dan so groba vrata; al' dneva ne pove nobena pručka (dr. France Prešeren) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage, ljubljene Jelke Šarotar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem, poslovnim prijateljem in vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam pa kakorkoli pomagali lajšati bolečino, darovali vence, cvetje, prispevali v dobrodelne namene ter nam pisno in ustno izrazili sožalje. Še posebno se zahvaljujemo za cerkveni obred in poslovilne besede duhovniku g. Jošarju iz fare Bodonci,'govornikoma g. Kolomanu Rituperju, prijatelju, sosedu, m gldvnemu direktorju Veletrgovine Potrošnik M. Sobota g. Jožetu Kovaču za občutene besede slovesa Zahvaljujemo se tudi osebju kirurškega in reanimacijskega oddelka Splošne bolnišnice v Murski Soboti za vso pomoč v prizadevanju, da jo ohranijo pri življenju, pa tudi vsem drugim, ki so si za to prizadevali. V globoki žalosti: mož Tonček, ata Štefan, sestra Hedvika z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil dragi brat, stric, oče in dedi Štefan Horvatič z Razkrižja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Hvala škofijskemu duhovniku g. Marjanu Roli za pogrebni obred, pevcem cerkvenega zbora Razkrižje za odpete žalostinke, KS in govorniku g, Ivanu Golenku za besede slovesa. Vsi, ki smo ga imeli radi, Truplo Tvoje zemlja krije, hladnem grobu mirno spis-, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA Komaj v 41. letuje po hudi bolezni prenehalo biti srce dragega moža in atija Ludvika Totha-Lalija iz Šaluvec Ob boleči izgubi sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, mu darovali prekrasno cvetje, nam pa izrazili ustno ali pisno sožalje. Hvala tudi za denarno pomoč. Posebna hvala vsem njegovim sodelavcem firme Otto iz Reichenbacha, vsem prijateljem in sosedom iz Reiehenbaeha, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala g. Kerčmarju za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Silva $ hčerkama Natašo in Kristino V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom. prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke in za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Posebej hvala g. duhovniku za svečan pogrebni obred in pevcem za čudovito odpete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala. Prosečka vas, Ingolstadt, 15. 12. 1993 Žalujoči sin Geza z družino in drugo sorodstvo Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, • bolezen je bila močnejša i od Življenja. ZAHVALA O V 64. letu starosti nas je brez slovesa nepričakovano zapustil naS dragi mož, oče, tast, dedek in brat F Ii Jožef Vogrinčič iz Gederuvec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku g. Zrimu za poslovilne besede. Posebna zahvala sodelavcem Mure - Tovarne moških oblačil M. Sobota in PE Moda G Radgona, društvo invalidov-upokojencev, patronažni sestri Eriki in dr. Ulažičevi. Vsem še enkrat iskrena hvala. I Žalujoči: žena Marija, sin Jože z ženo Marij«, hčerka Brigita ' z družin«, sestre z družinami in drug« sorodstvu ' DEDI, pogrešava tel Vnukinja Mojca in vnuk Mitja L : Oh, ti nesrečni Robi, kaj si komu storil? Komaj si zače! čiveii, pa S! mora! že umreti ZAHVALA Z besedo se ne da opisati bolečine, ki nas je prizadela, ko je moralo v cvetu mladosti na cesti ugasniti življenje našemu 22 let staremu ljubemu sinu, bratu in vnuku Robertu Ivaniču iz Noršinec 16e V tem kritičnem trenutku nismo ostali sami. Takoj so nam priskočili na pomoč dobri sosedje, sorodniki in prijatelji. Zato se iskreno zahvaljujemo za nesebično in vsestransko pomoč družinam LepoSa-Hidtč, Benkovič in Marič, pa tudi botrini Horvat iz Martjanec in Rozi Lazar. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tako veliko spremstvo na rijegovi prerani zadnji poti, darovane vence in šopke, ustna in pisna sožalja, za svete maše ter druge dobrodelne namene Hvala duhovnikoma g. patru Štefanu Balažiču in g. župniku Matiji Hajdinjaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Štefanu Jančariču za besede slovesa ob odprtem grobu ter drugo pomoč. Zahvaljujemo se še GD NorSinci in vsem drugim gasilcem iz sektorja, KMN Noršinci. mladini, njegovim vrstnikom in sodelavcem s tržnice. Hvala cvetličarskemu podjetju FLORA Maribor, Olgi Lazar. TAJI, celjski vojašnici. SGP Pomgrad - visoke gradnje in Melitinim sošolcem. Vsem, prav vsem in vsakomur posebej Se enkrat iskrena hvala. Nor^inci, 12.12.1993 V neizmerni žal osli njegovi: mamica, ati, sestra Melita, stari starši in drugi sorodniki Danko Kranjc iz M. Sobote, zaposlen v Nemčiji ZAHVALA V 48. letu nas je tragično zapustil dragi mož, očka, sin, brat, zet in stric Kako bi rad poslušal, gledat, sede! med vami, k iero vmes povedal, pa /ne čšči teptan nad mano grob preran. Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, mu poklonili vence in cvetje, darovali za sv. maše, nam pa izrekli sožalje ter ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala g. župniku za pogrebni obred, redovnicama Mariji in Ivanki za molitev, govorniku g. Farkašu, g. Prkiču za odigrano Tišino ter pevcem za odpete pesmi. Hvala učencem 4 b in učiteljicam osnovne Sole It iz M. Sobote, sošolcem 4. c razreda in učencem dijaškega domaSERŠ iz Maribora. Hvala duhovnikoma g. Janezu Puclu in g. Stanku Čeplaku za maše v AItcn Essnu. Hvala vsem prijateljem, sosedom in Članom Slovenskega društva Bled iz Nemčije, še i enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste se z lepo mislijo še zadnjič [ poklonili njegovemu spominu. Žalujoči: žena Darinka, sinova Darko in Dušan, oče, mama. .testro Dragica z družino, tast, tašča, Slavku in Brank« z družinama iz Kanade ter drug« surudsiv« t '93 vestnik, 23. decembra 1993 stran 35 ZAHVALA "" Ob nenadni in boleči izgubi dobrega moža, očeta in dedka Kolomana Davida roj. 1923, s Hodoša se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste našega dragega moža in očeta spremljali k zadnjemu počitku, grob zasuli s cvetjem, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. seniorju in domačemu župniku, govornici za besede slovesa in obema pevskima zboroma za odpete zalostinke. Hvala vsem sorodnikom in sosedom za pomoč, posebej se zahvaljujemo botrini Orban s Hodoša. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi Kako je hiša prazna, . odkar tebe več ni, bila je prej tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in tasta Alojza Horvata upokojenca sodišča, iz M. Sobote I I Karla Cedula iz Zasadov 25 pri Križevcih pri Ljutomeru V SPOMIN 16. decembra je minilo leto dni žalosti, odkar nam je kruta usoda vzela dragega moža in atka Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke. Žalujoča žena ter sinova Darko in Karl I I Tvoja vedrina in neuniiljiv aplimizetn nam dajeta in kaieia pot iz leme. v SPOMIN Antonu Tibautu iz Ctenšovec (22,12.1992-22. 12. 1993) Težko je spoznanje, da te ni več med nami. Prezgodaj je obstalo tvoje plemenito srce. Tolažbo iščemo ob tvojem grobu in z mislijo počastimo spomin nate. Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, postojite ob njegovem grobu, mu poklonite cvet ali prižgete svečo-iskrena hvala. Rojlein sveče na tvojem grobu govorijo. Kaj? Zakaj? Živimo s teboj! Tvoji: Marinka, Robi, Metka ZAHVALA V 70, letu nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica Irma Nemec iz Adrijanec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali cvetje ter prispevali v humanitarne namene. Posebna hvala za nego in skrb osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice ter osebju zdravstvene postaje G. Petrovci, pa tudi g. duhovniku in pevcem za pogrebni obred. Žalujoči: mož Ludvik iu sinovi z družinami [ J Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA V 72. letu nas je zapustil mož. oče, dedek, brat in stric Edvard Rožman iz Stare Nove vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedi g Cvetki Žižek in družini Ratnik iz Kroga za pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala osebju intenzivne nege internega oddelka, posebno predstojniku dr. Alojzu Horvatu in sobnemu zdravniku dr. Stefanu Horvatu za trud m nego med njegovim zdravljenjem Iskrena hvala vsem govornikom za občutne besede slovesa, škofu g. Smeju m duhovniku g. Režonji za pogrebni obred ter pevcem za odpete žaiostinke. Zahvaljujemo se tudi kolektivom sodišča. Peka. Grude in Kartonaže iz M. Sobote za darovano cvetje. M. Sobota, Ljubljana, Kranj, Nova Gorica in Bogojina Žalujoči vsi njegovi M' smrt tisto, kar nas loči, tn življenje ni, kar nas veže, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in Čas. V SPOMIN Čas gre svojo pot, a vendar ne more ublažiti bolečega spomina na 27. december pred tremi leti, ko se je ustavilo plemenito srce ljubljenega moža, očeta in zeta Mihaela Šinka 12 Markovec Strašno je spoznanje, da si za vselej odšel od nas. praznina doma in pri nas v tujim neizmerno te pogr _ jTl lliia v lUJUl*, — *------ la, tebi domov, kjer počival. Ostajajo nam le z mislimi hitimo k tebi domov, kjer trpek jok in spomini nate, dragi možjr^očka.^H ž^ ^i;;;m:;iho; ^u ..^vu^ob nje^v-" ■ prižigate sveče - prisrčna vse lepe trenutke, za vse> kar so nam , r, , . 1.1_... II erj^n grobu, vsem, ki mu prinašate rože in hvala. Vedno tvoji najdragi: žena, hčerka, sin in starša Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Nam ostala je praznina in velika bolečina. ZAHVALA V 72 letu starosti je tiho zaspal naš dragi mož. oče, stan oče, pradedek, tast, brat in stric Ludvik Časar iz Križevec 62 v Prekmurju sorodnikom, botrini, Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam j trenutkih v pomoč, nam izrazili sožalje, daro p hvala ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji p g g. dr. Marjanu Kiršnerju za lajšanje bolečin, duhovniku g^ Balažiču za pogrebni obred, pevcem gasilcem iz Križevec. Posebna hvala družinam Branka Kovača iz Križevec ter Viljema Luca iz Se enkrat iskrena hvala. bili v težkih za odpete žalostinke in Karla Časarja in Zenavelj Vsem Žalujoči: žena Marjeta, sin Evgen, hčerka z družino in sin ' z družinami ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Vladimir Kerčmar iz Sela Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali vence, nam pa izrekli sožalje. Prav tako iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žaiostinke. Žalujoči: žena Jolanka, sin Geza z ženo Ireno ter vnuka Vasja in Ma^až Zaman te iSčejo naie obi, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. ZAHVALA V 70, letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat Franc Kranjec iz Sotine iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, Ob boleči izgubi se , . botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Posebna hvala osebju internega oddelka soboške bolnišnice, g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalosiinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena, sinovi Franc, Matjan, Jože in Drago, hčerke Zora, Majda in Anica ter brat in sestra z družinami i Ljubezen, delo in trpijenje bilo tvoje je življenje. Nam ostala je praznina in velika bolebina. ZAHVALA V 85. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Ernest Kočar iz Vuqe Gomile 32 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se' iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so priskočili na pomoč, ga v vehkem številu pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje, za svete maše in mrliško vežico. Hvala g, župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalosiinke ter govornikom KS in GD za poslovilne besede. Hvala GD Vučja Gomila ir, Bogojina. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. m Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Ob nenadni in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, mii poklonili cvetje, darovali za sv. maše, nam pa izrekli sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju intenzivne nege kurirškega oddelka soboške bolnišnice, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žaiostinke, govorniku g. Jožku Rajhu in GD Stara Nova vas. Hvala tudi Modni konfekciji Jožice HanŽekovič iz Vučje vasi in Tovarni stikalnih naprav iz Maribora. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Micka, hčerke Frančka, Marica, Milka in sin Jožek z družinami ter vsi, ki so ga imeli radi Sveče sjaj v noči temni, da sliki tvoji le življenje daje, tiho solze nam polzijo, srce neizmerno stiska boi. Komu pišeš te besede, komu mar je solza bolečin, čemu želje, upanje in vera, ko nazaj ne vrne te nihče. Odšel od nas, za vedno si odšel neznano kam, ljubezen našo v bolečino usoda kruta spremenila je. ZAKAJ? Čeprav gre čas svojo pot, nam nihče ne more odvzeti bolečine SPOMINA na 24. 12. 1992, ko te je kruta usoda odtrgala od nas, naš ljubi mož, oče, sin in brat Koloman Šiftar iz Zenkovec Tiho in nemo se sprašujemo ob tvojem grobu, zakaj ti ni bilo usojeno živeti. Hvala vsem, ki prižigate sveče in s cvetjem krasite njegov grob. Globoko žalujoča tvoja družina in drugo sorodstvo h Upali smo vsi, upal si tudi ti, vendar bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Po težki bolezni je v 81. letu življenja omagal naš dragi mož in brat, skrbni oče, ljubeči dedek in pradedek Jože Forjan iz Lipovec Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, pospremili pokojnika na zadnji poti, darovali cvetje, za maše in druge dobre namene ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Posebna hvala njegovemu zdravniku dr. Zadravcu ter zdravnikom in drugemu osebju infekcijskega oddelka soboške bolnišnice. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalosiinke in govorniku KS za poslovilne besede ob grobu pokojnika. Posebej se zahvaljujemo kolektivom internega oddelka bolnišnice, Mure - Tovarne ženskih plaščev, Tovarne lahkih oblačil - 116, brigadi. Tovarne moških oblačil - 201. brigadi ter kolektivu likalnice in kontrole za darovane vence. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi I NI NaSa ljuba Marija Požonec- anju Mariška, madžarska na- rodna poslanka in članica Prezi-dija Prekmurko-Pri e Ske republike (PPR), se Se ni vpletla 1 razprave o trasi avtoceste, čeprav jo njeni poslanski kolegi iz naSega konca ves čas prosijo, naj povzdigne svoj odločilni glas, sicer bodo avtocesto prej zgradili do praga PPR. preden se tukaj določi, kje bo potekala. Oni se ne morejo zediniti, »Če pred mano poklekne celo predsednik vlade Trnuveek, bodo pokleknili tudi oni.« je izjavila anju. »Čarli-Šiftar me ves čas nekaj zajebava. Puclcu-Dribler mi je zadnjič podstavil nogo. .Ma-gdič-Juiig(geseUe) me Ščipa, Ko-rošec-dr. Kiidare se je hotel vmešati v mojo madžarsko kadrovsko politiko v lenadavskem zdravstvenem domu. Hrastelj- Cigaril-los. ta je še posebno drzek, ta stopi k meni, mi puha dim v lička, s kazalcem me pa ščegeta pod bradico in mi pravi: Glej me v OČI. mala!; Džuban-BiokiJI mi je prinesel uvel šopek kopriv. Kocuvan- Diakun se je oblekel s parklja in me je strašil, Hurval-Llstofer mi pravi «kezičokolom», jaz mu ponudim roko in se mu prikupno priklonim, on pa potem kihne; SapaČ-Brzku me je zadnjič ugriznil v nosek,,,Ne! Ne bqm zavzela svojega odločilnega stališča, Naj dečki vsak zase povedo, kaj hočejo, ah pa naj vsi skupaj pokleknejo!« Ze. anju. toda ali ne zamujamo. drugod lahko začnejo že graditi, mi pa še ne vemo, ne kod ne kam. Smo jo vprašali? »Ne, ker se potem ne bom z nikomer več prerekala, ampak bom novo traso s svojim spremstvom takoj prehodila. Za našim sprevodom ne bodo več potrebna izravnalna dela, takoj bodo vlekli asfalt.« Prezidiju. ki ima tako anjuko. se ni treba bati za prihodnost! Ljutomerski župan Mirko Pre-log-Sherlock. voditelj Prlekov v ptujsko sužnest. je občinski gradbeni inšpekciji naročil, naj od vseh lastnikov hiS zahteva, da zgradijo vetrolove, ki bodo ujeli ves veter, ki čez Prlekijo piha Prekmurje, »Prlekia must be freel Postati moramo energetsko neodvisni. Prekmurci naj se zadušijo!« je izjavil. Dr, Štef Horvat-Clinton je stopil v bran svojemu kolegu kirurgu Kosu- doktorju Flaviusu. ki je neki pacientki med lepotno operacijo bedra pregloboko posegel v živčevje: -PoskuSajte vi bili rmrni^ lam v tisti nemirni okolici ... • Štefan Sobnčan-Eksurekt bo teh dneh popolnoma opravil s SVOJO rdečo preteklostjo. Namesto župnijskih kronik bo kmalu začel objavljali nadaljevanko c naslovom »Kako smo sežigali čarovnice«. Izdelal si je že stolček. imenovan »Lucijin stouček«, 5 katerim bo obiskal vse polnočnice. Stolček ima to lastnost, da tisti, ki med polnočnico stoji na njem, vidi vse čarovnice. Lastnice soboških /rsov so so-bolkim ntfstnim oblastem poslale pismo. Izrleiek: -.. .Neka- tere naSe ljubljence je sram opravljati veliko potrebo pred očmi nesramne javnosti. Zato mislimo, da je bile zelo pozorno, ker ste letos za dedka Mraza na 'Trgu zmage, v tem enkratenm okolju, kjer naši psi najraje ka-kajo, spet postavili te živopisne pasje utice. ki so jih naši miljena vajeni že iz preteklih let. Moti saoM). oUočad, ki se. srcer redkokdaj- mota naokrog.. ' KEsnsftKONJ Radgonski mehurčki Pa je spet leto naokoli. Mi upokojenci se ne prinese »gratis« darila, kajti starši jim jih itak veselimo le novega leta, ampak tudi starega, ne morejo več kupiti. Praznični ali pravljični ki je minilo - ko nazdravljamo novemu, se sejem gor ali dol: tista cesta 'tam mimo sejma hkrati zahvaljujemo staremu letu. Veseli smo pa ni nič kaj praznična. Verjetno čakajo, da se namreč, da smo ob teh skromnih pokojninah bodo v tisto lepo novo zgradbo vselili obrtniki sploh preživeli Še eno leto. Ja, ampak veste, in podjetniki in bodo potem oni popravili v Gornji Radgoni bi skoraj pozabili, da ‘se cesto. Mogoče pa bo to turistična znamenitost bližajo prazniki! Povsod drugod so že bila Gornje Radgone V spomin na tankista Po- okrašena mesta, izložbe, ulice, trgi so se bleS- pova? Ali pa je občina tako obubožala? Kje čali iti sijali - sosedje so začeli praznovati že"^ pa, saj so letos asfaltirali ulice, pločnike, ce-s prvim decembrom, V našem mestu pa nič. stice in potke..G kjer je pač kateri od obči-Potem pa je Tuna rekel: »Ja, to to pa zato, nagev potreboval lepo cesto. še en dokaz imam, da naSa občina ni revna: ker se je predsednik vlade sprl z direktorjem komunale.« Štef se s tem ni strinjal; njegov zet pred božičem imajo vsak dan nekakšna sreča- je namreč zelo razgledan (prej je delal v Avto- nja, praznovanja, seje vlade in skupščine tu in radgoni. zdaj pa šušmari v Avstriji) in mu je tam, tiskovne konference... Menda je novi-povedal: »To je zato, ker jim Elrad ni plačal narje povabil k sebi najprej izvršni k Miha 12 milijončkov. Večina ljudi v mestu je tako Vodenik (v Biseru ne bo vsč dobil največjega ali drugače povezana z Elradom, zato so na ta zrezka, ker jih je peljal v Most), nato pa še način kaznovali vse!« župan Alojz Vogrinčič. Naša občina torej Pa to ni edini spor v naši Gornji Radgoni! mora biti zelo zelo bogata, Ali pa bosta go-Menda se sejmarji niso in niso mogli odločiti: sp od a morebiti to razkošje plačala iz svojega bi imeli na prednovoletnem sejmu Božička ali žepa? Še tale prošnja za policiste o novi tržnici Dedka mraza? Ljubljanski Sefi, ki vedo, da si (mi upokojenci pač ne moremo brez tega): moraš biti z najvišjimi vedno v dobrih odno- WC me niti ne skrbi, prosim pa vas, da pazite, sih, so jim svetovali, naj se pozanimajo, kje nekateri parkirajo. Še malo, pa bodo zlezli kakšne »barve« je vlada:-Tako imamo Dedka z avtomobili v Borovo ali Market, mraza. Če bi bil predsednik vlade Še vedno g.Tropenauer, bi imeli Božička. Veste kaj, hurčkov! meni je vseeno, kaj je. samo da naši ljubi deci V prihodnjem letu 94 vam želim obilo me- Radgončan En TOTI in TOTA iz Lotmerka Lendavski pereči 1 Znanec Janči, ki je vztrajal pri rdeči knjižici vse do odmrtja partije, mi je v prejšnjih letih na vprašanje, ali se p 5^ S § Pm ■ o & ca o Verjetno ste že slišali za Vardo v grad v Podgradju. Nekoč smo menda o njem nekaj že pisali, češ da imajo v vsakem stanovanju posebno peč za centralno kurjavo, drvarnice pa nobene. Zakaj je temu tako., vedo le tisti, ki so bili glavni pri obnovi tega gradu. Pravzaprav to sploh ni grad, kot si ga predstavljamo, temveč je zdaj spremenjen v pose- ben občinski stanovanjski blok, Iri zakaj ga spet omenjamo? Zadnjič se je tam zgo- dilo nekaj čudnega. o Eno TOTO bi skoraj zadela kap, ko je zagledala .čudež’ sredi hodnika. Tam je nekdo pustil za sabo velik kup d ... Smrdelo je skoraj tako kot v okolici lot-merSke tovarne Konus, ki ji, kot kaže, nihče ne more priti do živega. Ali zaudarja iz tovarniškega dimnika ali pa kanalizacijskega jaška oziroma Ščavnice nizdol. Če je en TOTI dobro slišal, je bilo v tovarni že več inšpekcij, ki so napisale takšne in drugačne zapisnike ter zagrozile z denarnimi kaznimi, Če do tega in tega roka ne poskrbijo za čistejši dim in odplake, a je bilo do danes vse zaman. Medtem je postala tovarna last Sklada za razvoj Republike Slovenije in upati je, da bodo Ljubljančani naposled le kaj ukrenili. No, vse v naši Prlekiji pa le ni tako slabo. Če tega še ne veste, se lahko ponašamo z gasilskim topom za gašenje požarov, ki lahko deluje do 50 metrov v višave, "tako visoke stavbe niti nimamo, saj je celo turen križevske cerkve za 5 metrov nižji. Če ima kdo idejo, kako rešiti ta nenavaden problem, naj nam napiše (za TO-TEGA in TOTO). EPIGRAMI OD 9 ca os n Cene sadja in zelenjave Tržnica Osrednja f. MORALA je te Se prvoaprilska Sala. . II. KRAJA vse bolj krepost postaja. Jabolka Mandarine Pomaranče Limone Banane Hruške Krompir Solata Zelje čebula česen Korenje Paprika Jajca 0. jedrca Murska Sobota 600 150,00 150,00 120,00 150,00 100,00 35,00 200,00 40,00 50,00 300,00 100,00 200,00 13,00 1000,00 ljubljan. tržnica 55,00 120,00 150,00 80,00 130,00 100,00 35,00 160,00 40,00 80,00 260,00 80,00 150,00 13,00 600,00 III. RAZGLAS Sodstvo paragrafe sestavlja, driavni zbor kazni odpravlja, prestopnikom le spovednica preostajal Tine Mlinarič Učen bedak je največja napaka civilizacije. * S polnimi usti se ne gre na itrajk. J Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov pri subu.škem Agroservisu sp prodajalci pripeljali 33 vozil, prodali pa 2. Jugu 45, letnik 1984, s prevoženimi 103.01)0 kilometri je veljal 1,400 DEM; jugo 45, letnik 1990, s prevoženimi 28.000 kilometri pa 4.300 DEM. Znamka avtomobila Fiat Uno Renault 4 GTL Jugo 45 Zastava 126 P Zastava 101 Lada Samara Lada Riva Opel Corsa Opel Vectra 20i Mercedes 20OD Golf D Citroen AX Audi 100 CC Letnik 1990 1983 1990 1980 1989 1989 1990 1984 1989 1979 1984 1992 1985 Prevož km 38^ 103.000 25.00(1 69 000 46.000 51.000 25.000 99.000 46.000 260.000 103000 20. (KM) 128.000 Cena 9 200DEM 1.900 DEM 4.500 DEM 1.200 D EM 4.800 DEM 5.900 DEM 5.000 DEM 7.300DEM IS.fKMlDEM 9.0(XIDEM 1.900 DEM 12.800 DEM 11 500 DEM morda ne bi »Cfdtajal«, kot so to že mnogi storili, ki so začeli hoditi k polnočnici, odgovarjal, da bi se tudi on spremenil, ampak da mu tega ne dovoljuje morala. Pojasnjeval je. da je vrsto let kar trdno sedel na dobro plačanem delovnem mestu, vendar mu to ne bi bilo dano, ko ne bi bil organiziran, torej član kape. Od nje je torej imel določeno korist, zato ne more »izdati« tovarišev, sicer bi ga vsi povprek razglasili za opurtunista in mu nazadnje morda celo črtali partijski staž. Te dni je prijatelj, ki se je z osnovnošolsko izobrazbo prebil na delovno mesto, za katero se je zahtevala najmanj višja šola, že manj moraliziral. Tako mi je na povabilo, ali se mi ne bi pridružil na poti k polnočnici, odgovoril, da bi šel, ampak da se boji opravljivcev, ki da jih je vse polno. Gotovo da bi mu rekli: »Glej ga; dokler si imel korist, si bil z rdečimi, zdaj, ko te je spodrinil mladenič z, visokošolsko izobrazbo, pa si .obrnil kaput’ in pristopaš k črnim!« V opravičilo pa je še povedal, da ne more iti tudi zato, ker bo z vnukoma krasil božično drevesce. Presenetil meje: božično drevesce! V prejšnjem obdobju o njem sploh ne le da ni hotel slišati, ampak je govoril le o novoletni jelki. Bog ne daj, da bi žena jelko kupila pred božičem, kajti potem bi ga kdo zatožil partijskemu sekretarju, češ da skrivaj postavlja božično drevo. V minulih letih je jelko šel sam kupit na Štefanovo, da so tako v vasi videli, da ni odšel na »stranpota«. Tedaj bi ga gotovo obravnavali, tudi kaznovali; če ne z drugim s partijskim opominom. Skratka: imel bi madež in njegova moralnopolitična čistost bi bila vprašljiva. Ker tudi sam nisem posebno dober vernik, nisem agitiral. naj se končno poda k polnočnici, saj - po pravici povedano - tudi meni se preveč ne ljubi vstati iz tople postelje. No. lahko bi bil pokonci tja do pol dvanajste ure ponoči, toda tedaj bi se najbrž napil, kot sc to mnogim zgodi, potem pa iz njih tako »prijetno« diši po »žganici«, vinu, pivu... Se dobro je, da ne gredo v hlev, sicer bi bile še vonjave po kravah. In takt gredo v božji hram! Nič pa nisem povedal, v kateri župniji naj bi JanČi obiskal polnočnico. To dopolnjujem s temle pojasnilom: v župnijski cerkvi v Lendavi. Tu pa se jc pojavil problemček, Namreč enakopravnost jezikov: madžarskega oziroma slovenskega oziroma slovenskega oziroma madžarskega. Poglejte, dragi verniki: če bi bila pri letošnji dvojezični božičnici pridiga v slovenskem neziku, vse drugo pa v madžarskem, bi Janči, nevajen cerkvenega običaja, mislil, da so besede v slovenskem jeziku zato, da bi si Jih ja zapomnil in tako spoznal, da je bil toliko in toliko časa aa krivih poteh. Če pa bi duhovnik pridigal po madžarsko, bi se moj znanec, ki »vogrsko« ne razume, počutil bedpo, kajti nekje je slišal, da so obredi v jeziku božjega ljudstva - v njegovem primeru v slovenskem zdaj pa jezik, ki ga ne razume. Človek bi bil nazadnje razočaran. Še posebno, če bi mu po izhodu iz cerkve pod nogami eksplodirala petarda. Moralni nauk iz te (pred)božične »štorije« (tekočih dogodkov namreč ni bilo) je tale: Janči iz leta v leto na versko-moralnem področju napreduje, in če bo še letos krasil božično drevesce, naj ga le; drugo leto, če mu bog da zdravja, pa bo najbrž že oblekel pražnji »gvant«, NAGI Turnišče: cene pujskov 1 Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem 49 pujskov, k| so bili stari 10 tednov in težki od 15 do 20 kilogramov. 'J Pujski so stali od 7.000 do 12.000 tolarjev, kupci pa so kupili 35 živali. J Sejem v Turnišču je vsak četrtek ob sedmih, prodajaW pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potne liste. J 120 let tradicije . - - : /O Pomurska banka d.d. Vaša domača banka Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 21. decembra 1993, tečaji veljaj« nd 22. 12. 1993 od 00.00. Srednji tečaj Danke Slovenije velja nd 21. decembra 1993 od (10.00. Država Avstrija Francija Nemčija (talija •Švica ZDA Enola UMI IIHI 100 KH) I Banka Slovenije 1,080.4117 2,228.8240 7,597.8319 7.7232 8,919,8547 130,1813 Nakup l,058.(MI 2.175,(8) 7,565.00 ' 7Š3 8,705.0(1 128.30 I Prodaja 1,085,00 2,240,00 7,685,00 7,78^ 8,995.00 131.2(1 Na sedežih poslovnih enot v Murski Soboti, Ljutomeru, Gornji Radgoni, Lendavi in v ekspozituri v Radencih odobravamo poleg kratkoročnih gotovinskih in namenskih posojil tudi ugodna POSOJILA ZA NAKUP AVTOMOBILOV, ki jih prodajajo pooblaščeni prodajalci. Odplačilna doba do 36 mesecev po ugodni obrestni meri. K Ml 17 In r Ce Slai C ■I> C II