Kmmfmn Opremite Vaše aparate z najboljšimi elektronkami! Priporočamo Vam TUNGSRAM BARIUM ELEKTRONKE Žarilna napetost I Žarilni tok i Anodna napetost Napetost zaščitne mreže Negativna mrežič-na napetost Normalni anodni tok Strmina maksim. j Strmina normalna I Presežek ^ Faktor ojačanja I Notranji upor Uporaba Cena | Vrsta Tipa Volt Anip Volt Volt Volt ni A mA/V mA/V % - Oh m Din Opomba Ef if Ea Esg Eg la Sm S D e Ri Za izmenični tok TAK 2 4 0-65 250 70 1-5 1-6 — — — 1,000.000 O. M. 250 oktoda TAF 3 4 0-65 250 100 3—55 8 2-8 1-9 0-045 2200 1,200.000 H. I. 200 visfr. eksp. pentoda TAF 7 4 0-65 0-65 250 100 2 3 2-4 2-1 0-025 4000 2,000.000 H.I.D. 200 vf. pentoda TAH 1 4 250 80 2—50 1-8 3 2 — — 2,000.000 M. 250 heksoda TAB 2 4 0-65 200 — - "8# — — - - — D. 100 dvojna dioda TAC 2 4 0-65 250 — 5.5 6 3-5 2-5 3-3 30 12.000 D.L.R. 150 trioda TABC 1 4 0-65 200 — 7 4 3-6 2 3-7 27 13.500 D. L. 200 dvojna dioda-trioda TAL 1 4 IT 250 250 15 36 3-5 3 0-77 130 43.000 P. 200 končna pentoda TAL 2 4 1 250 250 25 36 45 2-5 0-63 160 64.000 P. 250 M ,, TAZ 1 4 1 2X500 • 2X300 ' — — 60 § 120 # — — — — - — 140 dvostranska usmerjevalka MO 465 4 0-75 250 70 1-5—20 1 — — — - 2,000.000 OM. 250 oktoda HP 4101 4 IT 200 100 2 3-5 3-5 2-8 0-018 5600 2,000.000 H. D. 200 vf. pentoda HP 4106 4 IT 200 100 2—35 5 3-5 2-8 0-029 3400 1,200.000 H. I. 200 vf. exp. pentoda HP 4115 4 1-1 200 100 2—20 — — 2-5 0-029 3500 1,500.000 H. I. 200 n vt ,, AS 4125 4 1-2 200 100 1-5—24 3 3 2 0-14 700 350.000 H. I. 200 eks. zzaščitno mrežo AS 4120 4 1-2 200 100 2 3 3 2-2 o-i 1000 450.000 H. I. 200 z zaščitno mrežo AS 494 4 1 200 100 1-5 1-2 1-5 1-2 o-i 1000 800.000 H.D.I. 200 n M AS 495 4 1 200 100 1-5 1-5 3-5 2 0'067 1500 750.000 H.D.I. 200 • AS 4100 4 1 200 60 2 4 1-1 1 0-25 400 400.000 H.D.I. 200 „ DS 4100 4 1-4 200 33—45 2 0-3-0-9 3 0-8 0-05 2000 2,500.000 D. L. D. R. 200 dioda trioda AR 4101 4 1 200 2 4 2-5 2 2-5 40 20.000 190 trioda AG 495 4 1 200 _ 4 6 3-5 2-4 3-3 30 8.500 D. R. 150 1 1-7 DG 4101 4 50—100 — — - 1-2 — — — M. 150 dvomrežna APP4120 4 1-2 200—250 200—250 12-5—18 21—24 3-5 2-5 0-67 150 60.000 P. 225 končna pentoda DD 465 4 0-65 r^ioo 0-fi# _ _ _ D. 100 dvojna dioda " i TCK 1 13 0-2 250 70 1*6 1,000.000 OM. 275 oktoda TCF 3 13 0-2 200 100 3—55 8 2-8 | 1-8 0-065 1600 900.000 H. I. 220 vf. eksp. pentoda TCF 7 13 0"2 200 100 2 3 2'4 2-1 0-025 4000 2,000.000 H.I.D. ?00 vf. pentoda a M TCH 1 13 0-2 250 80 2—50 1-8 3 2 — — 2,000.000 M. 260 heksoda TCB 2 13 0-2 200f 0"8# D. 100 dvojna dioda Za oba to TCC 2 13 0-2 250 — 5-5 6 3-5 2-5 3-3 30 12.000 D.L.R. 165 trioda TCBC 1 13 0"2 200 — i 5 4 3-6 2 3-7 27 13.500 D. 220 d v. dioda trioda TCL 1 13 0"2 200 200 14 25 3-5 2-5 0-8 125 50.000 P. 250 končna pentoda TCL 2 24 O'.9 200 100 19 40 8 3-1 1-4 70 23.000 P. 250 20 0-2 250 80 # 200 usmerjevalka TCY 1 - - — TCY 2 30 0-2 2X125" 1X250" — • — 60 # 120 # — — — — t - 120 usmerjevalka za podvojitev napetosti H = visokofrekv., I = vmesnofrekv., L = niskofrekv., P = končna ojačevalka, R = uporovna, O = oscilator, CM = oscilatorkn za mešanje, B = B. ojačevalka, = maks. transf. napetost, Jf: = maks. vsmerjeni tok. RADIO LJUBLJANA VIII 10. MAJA 1936 20 KDO SO IN KAJ HOČEJO Gonja proti novim — odnosno starim in z ozirom na zgodovino našega radia edino upravičenim — razmeram pri naši radijski postaji noče in noče prenehati. Dokler so vsi napadi in vsa demago-ška kričanja zvenela zgolj po konkurenci z znane strani, ni bilo nič hudega. Kako naj hi pri nas bilo drugače! Spremembo v vodstvu ljubljanske postaje je vse tisto, kar je uvedla, za kar nosi odgovornost in kar je v marsičem kot svoj največji uspeh predstavljala prejšnja, po strankarski politiki postavljena uprava, je čez noč postalo za nič in predmet napadov prav od strani, ki se istovetijo z znano nepriljubljeno politično skupino pri nas. Toda — dokler je šlo samo za konkurenco, ni bilo nič hudega. Pravico potegovati se znova za kaj kar je zavozil, ima vsakdo, kdor je primerno nesramen. Da se med nami dobe ljudje in skupine, ki to znajo in morejo, vemo. Naloga poštenih ljudi pa je, da taka stremljenja kakorkoli preprečijo. Pred skupščinsko debato o reorganizaciji naše radiofonije so smatrali krogi, ki bi na vsak način in vsem pogodbam navkljub radi dobili ljubljanski radio spet pod svoj vpliv in oblast, za primerno, da naskočijo zadevo v Beogradu. Vprašanje našega radia je slovensko narodno, kulturno in splošno vprašanje. Ker vemo, kako je —-ne malo po zaslugi naših slovenskih jugoslovanskih krogov — o vseli teb naših življenjskih vprašanjih informirana vodilna politična javnost v Beogradu, ni čud-n°5 da so hoteli ti krogi zaigrati v zadevi naše postaje to karto. To Pot so nastopili ti krogi kot slovenske kulturne organizacije. Smatrali so za potrebno in celo za do- stojno, da nastopijo proti največji slovenski prosvetni organizaciji v imenu . . . slovenske kulturne samobitnosti itd. Poštni minister dr. Kaludjerčič je dobil namreč konec aprila spomenico »vodilnih slovenskih kulturnih organizacij«, ki skuša nein-formiranim beograjskim krogom na znani način dopovedati, »da sedanja najemnica ljubjanske postaje ne predstavlja kulturne Ljubljane in Slovenije«. Te »vodilne slovenske (!) kulturne organizacije so: Sokolska župa Ljub-jana in Maribor (glavno sokolsko glasilo se tiska v Ljubljani v srbohrvaščini!), Južnoslovenska pevska zveza, ki se sicer predstavlja kot pevački savez, Hubadova in Ipavčeva župa, Narodna odbrana, Dramatski društvi v Ljubljani in Mariboru (o ljubljanskem dramatičnem društvu je znano komaj zdaj, da obstoji. Baje je njegov predsednik in edini član g. Gove- liiilP811 kar; vsaj tako se ugiba po Ljubljani). Dalje so med temi vodilnimi slovenskimi kulturnimi organizacijami še oblastna odbora Jadranske straže v Ljubljani in Mariboru, obe Zvezi jugoslovenskih naprednih starešin, Vodnikova družba, Pucljeva Zveza slovenskih fantov in deklet, Zvezi kulturnih društev ter Ciril Metodova družba. Prav. Zanimivo je pri tem pestrem seznamu le. -1™ o nekaterih, če ne o večini teh organizacij prvič slišimo, da se smatrajo za slo-venske kulturne organizacije. Njihovi programi imajo, kakor je znano, bore malo slovenskega v sebi. Tudi njihovo delo za slovenstvo in slovensko kulturo v zadnjih letih je znano. Žal, da so se dale v to potegniti nekatere, ki si ta naziv lahko laste. Vse te skupine so podpisale spomenico, v kateri govore o kulturni nalogi Slovencev na zapadni meji in o enotni kulturni volji slovenskega naroda. To dejstvo samo na sebi je ironija in spada med najgrša poglavja kulturno-politične konkurence. Vsa ta društva predstavljajo — to pribijemo — v slovenski kulturni organizaciji ne le številčno, marveč še večjo moralno manjšino. Manjšina si upa nastopati proti osrednji slovenski matici, ki je za našo prosveto ne le veliko naredila, marveč tudi trpe- Pokrajina, ki je danes v zanimanju vseh: Cesta iz Desija v Adis Abebo, koder so prodirale italijanske motorizirane kolone v abesinsko prestolnico mm®®*1 ■ 7 udi te je priklicala pomlad . . . la, prav po zaslugi ljudi, ki nekaterim podpiranim organizacijam niso daleč. Njej, ki kot edina upravičena najemnica ljubljanske postaje, ni nikdar nikomur zapirala vrat svojega programa, si drznejo očitati enostransko kulturno in politično opredelitev ter jo skušajo s starimi besedami predstaviti kot škodljivo za napredek in razvoj jugoslovenstva. V eni sapi se pred Beogradom pršijo kot slovenske kulturne organizacije in likratu kot take skr-be za varstvo jugoslovenstva — po njihovo pojmovanega —, ki ga je treba čuvati. So stvari, ki jili ni mogoče označiti drugače kot za grde. Tako grde, da jim celo v Beogradu ne morejo in nočejo verjeti. Tega naj se famozni podpisniki famozne spomenice zavedajo. Enostransko — in sicer kruto enostransko usmerjenost so ne le v nas radio, temveč v vse naše kulturno in politično življenje zanesli ljudje, ki jili imajo te organizacije na vodilnih mestih. To so v spomenici pozabili omeniti. SLOVENSKI VOKALNI KVINTET, katerega večkrat slišimo v našem radiu Predstavnik podpisanih organizacij in njihove kulturne smeri pri našem radiu je bil bivši komi-sariat. Kako je ta svojo nalogo vršil, je točno povedal poštni minister sam, ko je navajal statistiko o gospodarjenju komisariata. Naj jo navedemo še mi za leto 1932., ko je to postajo eksploatirala še Prosvetna zveza in naslednje leto, ko jo je upravljal posebni komi-sariat. Podajamo nekaj številk v izvlečku: Ko je država odvzela radijsko postajo Prosvetni zvezi, je bilo dolga 1,128.870 Din 53 par! Ko pa je v začetku letošnjega leta dobila radijsko postajo Prosvetna zveza od komisariata, je prevzela tudi dolg v znesku 1,396.440 Din. Pri tem je treba ugotoviti, da je Prosvetna zveza točno plačevala vse obveznosti, dočim se to za ko-misariat ne da trditi. Treba je na-glasiti, da je komisariat od svojih obveznosti plačal edinole v prvem trimesečju 1. 1933., in sicer samo obresti, v vsem liadal1'" >em času pa ni plačal niti obresti in niti zapadlih anuitet. Minister Kaludjerčič je nato poudaril tudi še dejstvo, da so bili režijski stroški pod upravo Prosvetne zveze mnogo manjši, kakor pa pod gospodarstvom državnega komisariata. Tako je znašala splošna režija pod upravo Prosvetne zveze 1. 1932. 1,348.000 dinarjev, dočim je v 1. 1935. pod upravo komisariata znašala splošna režija 2,341.000 Din. Torej skoraj milijon dinarjev več! Pri tem je treba poudariti dejstvo, da v tem času komisariat ni izvršil nobenih tehničnih popravil, še manj pa izboljšal. Še eno je poudaril poštni minister, da je država od uprave pod Prosvetno zvezo točno prejemala vse dajatve, dočim on tega ne more trditi za upravo komisarijata, ki so ga, kakor znano, tvorili bivši vršilec dolžnosti poštnega direktorja doktor Janko Tavzes, ravnatelj vele-sejma dr. Milan Dular in upravnik policije g. Kerševan. Ta dejstva, je poudaril minister, mu narekujejo veliko previdnost pri sklepanju pogodb. On noče ustvariti novih Krivaj d. d. in Šipadov d. d., v katerih je država udeležena s težkim kapitalom, a nima od tega prav nobenih koristi. To so dejstva. Na ta so podpisniki spomenice pozabili. Naš odgovor je bil izzvan; navedli smo torej dejstva, da se bo lahko jasno videlo, za kaj pri stvari gre. Za slovensko enotno kulturo pa taka dejanja niso koristna, marveč vse drugo prej .. . • Za naše male poslušalčke ZAMOTANA DELITEV Janeza Kropivnika oče si je naredil brezalkoholno vino. 32 litrov ga je v sodčku. Ker pa je sosed Mejač dal polovico grozdja s svoje brajde, ima seveda tudi pravico do polovice vina. In tako je prišel nekega lepega popoldneva k Janezovemu očetu s sodčkom, ki drži točno 20 litrov. »Zlomek vendar«, pravijo oče Kropivnik in se popraskajo za ušesom. »Kako pa naj odmeriva sedaj točno 16 litrov? Nobenega litra nimam pri hiši.« »Jaz tudi ne,« pravi sosed. »Ampak doma imam še 121itrsko steklenico. Po tisto bi lahko šel!« »Z njo vendar ne bova odmerila 16 litrov!« »Pač,« pravi sosed Mejač in izgine. Precej nato se vrne s svojo 12litrsko steklenico in začne s pretakanjem. Slika nam kaže vse tri posode. Sosed natoči najprej B do vrha, iz B pa spet C do vrha. Zdaj je v A samo še 12 litrov, v B še H in v C 12 litrov. Naprej: 12 litrov iz G se prelije v A, potem 8 litrov iz B v C. Zdaj je v A 24 litrov, v B nič in v C 8 litrov. Nadalje: B se napolni iz A, in iz B se toliko pretoči v C, da je C do vrha poln. Zdaj je v A le še 4 litre, v B 16 litrov in v C 12 litrov. Z nasmehom pretoči sosed Mejač 12 litrov iz C v sodeč A ter ga izroči očetu Kropivniku z zagotovilom, da ima zdaj v sodcu točno 16 litrov. Ali drži? Le preračunajte! Radio sveta MAHARADŽA — RADIO AMATER Posebne vrste ljubitelj radia je, kakor poročajo ameriški Listi, maharadža i/. Patiale. Ne, da ima sam na svojem dvoru v Indiji najnovejše sprejemne aparate in oddajnik najmodernejše konstrukcije, privošči ta moderni blagoslov tudi svojim podložuikom. Za svoj zadnji rojstni dan je pred mesecem dni kupil in dal razdeliti med svoje indijske podanike nič manj kakor 10.000 sprejemnikov, tako da bo lahko vsa njegova država poslušala radio na stroške svojega vladarja. Nenavaden dar, po naših pojmih, vendar spričo maharadževega bogastvo nič nemogoč. Pač boljši, nego strojnice najmodernejšega tipa in konstrukcije . . . STRAH PRED MIKROFONOM Reporterji angleške Britich Broaea-sting Companv so se zadnjič odpravili na precej čuden radijski posel. Oboroženi s štirimi mikrofoni, več fotografskimi aparati in z vso oddajno ropotijo so jo mahnili v »tar grad sredi Kentske-ga vojvodstva, o katerem je šel celo po moderni in civilizirani Angliji glas. da v njem straši. Šlo je za to, da bi straho-vo rogoviljenje in njegovo prikazen oddajali po radiu ter s tem dokazali, da za radio ni nedostopna nobena stvar na zemlji in na nebu. Toda grad, kjer se vsako noč škripaje odpirajo in zapirajo vrata, cvilijo deske v tleh, se slišijo pridušeni koraki in kar je še takih strašnih pojavov, ni hotel svojih skrivnosti izdati milijonom angleških poslušalcev, ki so napeto čakali pri svojih aparatih. Vse kar so reporterji mogli ugotoviti v gradu listo noč, je bilo, da se je temperatura znižala, kar ponoči ni nikjer nič strašnega. — Strah je torej štrajkal, kakor je bilo pričakovati že vnaprej. Strahovi so veliki gospodje. Toda, kaj bi bilo, če bi se bil prikazal natančno ob uri, ko so mu repoterji napovedali sestanek. Recimo, da bi se bil približal nevidno mikrofonu in bi dejal tisočim prestrašenih poslušalcev z glasom z onkraj groba: »Dober večer, dragi poslušalci! Prišel sem, da vam povem nekaj besedi za lahko noč.« Kdove, če bi bil morda povedal kaj takega, kar bi bilo čez glavo . . . cenzuri. Strahovi znajo biti, kakor vidimo, nadvse hudomušni. NAJVIŠJI ODDAJNIK SVETA NA HIMALAJI Februarja je iz Francije odpotoval ra-diofonist angleško-francoskc ekspedieije na Himalajo. Ko je prispel pred nekaj dnevi do nje v himalajsko pogorje, je lakoj pričel s svojim delom. Njegova oddajna postaja je najvišja na svetu, saj se trenutno nahaja 6000 metrov nad morjem na robu himalajskih lednikov. Glavna naloga tega oddajnika je v tem, da bo vzdrževal zvezo med posameznimi taborišči ekspedieije, ki leže v različnih višinah. Radio se je izkazal kot edino zanesljivo zvezno sredstvo v takih primerih. Oddajnik je zelo lahek, tehta ko-'naj 13 kg in ga bodo prinesli prav na Mont Everesta, kamor ima ekspe-mcija trden namen dospeti. Javil bo osvojitev najvišjega vrha sveta tako re-koč »z lica mesta«. Radioposlušalci, ŠIRITE /VAŠ LIST.' IIIA Š E GLEDALIŠČE »LUCIJA« v ljubljanski operi K slikani: od zgoraj navzdol, ženina se srečata; dvoboj: Beletto poje: »revi um se je omračil. ..«; Lucija blazni: spodaj levo Župevčeva (Lucija) in Janko, desno Župevčeva in Betetto. (Vse slike: Leica joto R. Kos, Ljubljana. Siunmur F = 1 : 2, 5 cm — Perutz-Pe-romnia film.) IZ GLASBENEGA OBLIKOSLOVJA XV. Variacij u. Že iz vsega dosedanjega razmotrivunja smo mogli spoznati izredno veliko vlogo, ki jo ima dejstvo ponavljanju u glasbenem snovanju (ali glasbeni arhitekto-niki) tako v manjših kot v večjih oblikah. Za gotove oddelke glusbene zgodovine je dejstvo ponavljanja skoro edini tvorni činitelj vsega oblikovanja. Pa ne samo to. Vse do današnjega času ostane glavno gibalo vsega muzikidnegu zidanja in tista poglavitna ost, ki znuči središče vsegn glasbenega mišljenja. Pravilnost te trditve dokazuje zlusti pogled i glasbenost še danes živečih primitivnih narodov — zlasti orientulskih -— khr se vsa njihova melodija tke in snuje edino le na vednem ponavljanju istega motivu, oziroma iste glasbene fraze. Pa ni trebu hoditi niti tako daleč. Prisluškuj na enem nuših dalmatinskih otokov v nočnem mraku petje domačih fantov ob obrežju: opazil boš isto. Na po-oolnoma isto naletimo pri pogledu v človekov prvi razvojni študij: v otroško dobo: s še tako lepo in občuteno melodijo mu ne ustrežeš, pač pa z večkratnim ritmičnim ponavljanjem enegu in istega, bodisi tona ali motiva. — Za glasbeno zgodovino je dejstvo ponavljanju še posebno važno, ker se izvaja iz njega važno oblikovalno nočelo, brez kuteregu bi si nastanka in obstoja evropske glasbe ne mogli razložiti: to je variacija. S tem, du se ena in istn skupina tonov ponovno ponavlja, se vrivajo vsled utrujenosti, nepazljivosti, napak v intonaciji - delne spremembe ritmičnih kol tudi melodičnih drobcev (tonske višine časovnega trajanja posumeznih tonov). Vsa daljna ponavljanja te razlike šele večajo, tako da se izoblikuje končno nekaj povsem novega, docela nov muzikahii motiv, fruzu itd.: polom večkratnega ponavljanja enega in istega motiva melodične fraze, se izoblikuje nekaj popolnoma novega: iz zopetnega ponavljanja rezultira r a r i a c i j a. IVAN CANKAR za 60 letnico njegovega rojstvu\f ki jo proslavi naš radio v ponedeljek, dne 11. maju GRAD HMELJN1K pri Novem mestu ZA DOMAČO PORABO Zadnjikrat smo pod tem naslovom razpravljali o novih pridobitvah na polju gradnje baterijskih sprejemnikov. V tem poglavju smo govorili le o splošnih principih modernih konstrukcij, danes se pa hočemo pobližje seznaniti s posameznimi vrstami in tipi baterijskih sprejemnikov. Izmed tvrdk, ki so se lotile serijske izdelave novih baterijskih sprejemnikov, naj omenimo le dve glavni, in sicer in-ženjerja N. Eltza, ki izdeluje svetovno-znane in priznane prvovrstne aparate znamke »Radione«, in tvrdko Tungsram, ki je izdala tri vrste baterijskih prejemnikov, znanih pod imenom »Class B«-aparati. Naziv »Class B« ne znači morda samo naslov te vrste aparatov, ampak temelji v glavnem principu konstrukcije in izvedbi te vrste aparatov. V naslednjem se hočemo pečati s problemom takozvane-ga B-ojačenja, po katerem so ti aparati dobili tudi svoje iine in ki pomeni prihranek na energiji. Novi aparati so, kot smo zadnjikrat omenili, opremljeni vsi brez izjeme z dvovoltnimi elektronkami, radi česar se kapaciteta akumulatorja zviša za 100% pri isti velikosti, oziroma pri isti kapaciteti velikost zmanjša na polovico. Res je s tem napravljen že velik korak naprej, vendar pa ni še to odločilnega pomena v finančnem pogledu. Glavni pomen prihranka na energiji se pokaže pri anodni bateriji. Kot smo zadnjikrat na tem mestu omenili, znaša kapaciteta suhe anodne baterije približno 1.2 amp. ure. če računamo, da porablja baterijski sprejemnik do 10 MA, znači to, da se anodna baterija izrabi približno v 120 urah. S tem ne trdimo, da je po tem času baterija popolnoma izčrpana, temveč, da prične po tem času padati njena napetost. Zato stremi radijska tehnika za tem, kako hi se ta življenjska doba baterije podaljšala, ne da bi pri tem trpela čistota in jakost glasu pri sprejemniku. Najhujši potrošnik električne energije pri vsakem sprejemniku je zadnja elek- tronka. Če hočemo doseči močan in čist glas v zvočniku, mora prejeti zadnja elektronka zadostno količino električne energije, kar pa znači veliko porabo anodnega toka in visoko napetost. V tem pogledu je tehnika poizkušala s tako-zvanimi hranilnimi stiki, ki pa niso prinesli zadovoljivih rezultatov. Potrebno je bilo zgraditi elektronko, ki bi odgovarjala tem zahtevam, oziroma skonstruirati način vezanja zadnje stopnje sprejemnika, ki hi pri istem končnem efektu porabljal manj anodnega toka. Ta problem je bil pa rešen z uvedbo takozvane B-vezave. Pri tej vezavi imamo v zadnji stopnji vedno dve elektronki, ki sta vezani v protitaktu (Pusli-puli), oziroma samo eno elektronko, ki pa vsebuje dva enomrežna sistema v enem balonu in ki se tudi vežeta v protitaktu. Ta elektronka je Tungsram CB 220. (Se nadaljuje.) »Moj oče ljubi samo pogumne in močne ljudi. Dokazi mu, da imaš hrbte-nico.« »Ali mu ne bi zadostovalo kar zdravniško spričevalo?« K sprehodom po Dolenjski, ki so zad- Spodnja slika na levi nam kaže: nje čase na programih sobotnih pestrih STUDENEC »GOSPODIČNA« večerov (slike ob robu in spodaj): na Gorjancih GRAD OTOK v slavni dolini gradov ob Krki PROSVETNI DOM v Novem mestu KUJU. ._KRITIKA_ Prosvetni del SLOVANSKI JEZIKI V NAŠEM RADIU V kulturnih stremljenjih preteklih dob in v miselnosti sedanjosti je globoko zasidrano hrepenenje, pa tudi določna in izrečna volja našega naroda po zvezi in sodelovanju s slovanskimi narodi. Na različne načine so se javljale te težnje, včasih v zanesenjaštvu romantike, pa drugič zopet podprte s treznim in preačunanim pogledom na svet in dejanske razmere. Da mora ta na sebi stara stremljenja podpirati moderna pridobitev — radio, ne potrebuje nobene razlage. Naš radio kaže s svoje strani dobro voljo, kaže nam s sicer včasih bolj redko posejanimi predavanji pot do duhovnega bogastva srečnejših slovanskih so-rodinkov, v prejšnjih časih pa je s praktičnimi jezikovnimi tečaji širil poznavanje slovanskih jezikov: češkega, ruskega, poljskega, srbohrvatskega. Seveda je z jezikovnimi tečaji križ posebne vrste, ker se menda niso posebno obnesli, na kar kaže minimalno zanimanje za jezikovne tečaje sploh med poslušalci. Na eno pa moramo paziti: kadar navajamo slovanska imena, moramo kot Slovani paziti na to, da jih izgovarjamo pravilno, kolikor se le da. To zahteva že spoštovanje do sorodnega jezika. Gotovo je, da so med takimi imeni, zlasti med krajevnimi, tudi primeri, ki so se pri nas udomačili v posebni slovenski obliki in so na ta način dobili pri nas domovinsko pravico. Tako ga pa sklanjajo po i-jevski sklanji; zato smo govorili o pevskem zboru iz Plzna in ne iz Plzni. Isto velja za veliko poljsko industrijsko središče Lodz, ki je slovnično ženskega spola, torej iz Lodzi; tega pa Slovenci ne čutimo, in zato se med nami prijemlje oblika iz Lodza. Take stvari spadajo že bolj med finese in njih poznanje je odvisno od globljega znanja jezika. So pa čisto gotove stvari, na katere bi 111 > rali posebej paziti, in to s pridom. V mislih imam naglaševanje, in sicer v prvi vrsti pri čeških in poljskih imenih, kjer je naglaševanje popolnoma zmeha-nizirauo: češko na prvem, poljsko na predzadnjem zlogu. Nemilo me je zbodlo, ko sem slišal, da se napoveduje proslava poljskega pesnika Gasprowicza; pravilno bi bilo Gasprovvicza. Po napovedovanju se pogosto sodi radio; zato napovedovalska služba ni lahka in napo-vedovalčevo znanje mora biti obsežno. Seveda je videti iluzorno, če se postavljamo za razgledanost' v slovanskih jezikih, ko marsikdaj še domačega slovenskega jezika ne govorimo pravilno. RADIJSKI SPREHODI Precej časa je že tega, kar se je neki iznajdljivi glavi porodila misel, da bi se sobotni večerni spored dal poživiti s sprehodi po slovenski zemlji. To naj bi bile zvočne slike iz znamenitejših predelov naše dežele. Beseda, petje, glasba naj bi ilustrirali kraje in posebnosti našega naroda. Pouk naj bi se neprisiljeno družil z zabavo v predprazničnem razpoloženju sobotnih večerov. Zamisel je bila lepa, hvaležno izvedljiva. Koliko so se doslej taki sprehodi posrečili ali skazili, smo si že večkrat ogledali. Sedaj, ko imamo v tej stvari že nekaj skušenj, svetujemo radijski upravi, naj napravi s tem za daljši čas odmor. Tudi uspelih sprehodov bi se sčasoma naveličali, kaj šele povprečnih in slabih. Ni prijetno, da moramo ugotoviti, da sprehodi po slovenski zemlji prehajajo že v šablono. Vsaka pesem je lepa, ko je nova, pravijo. Pa tudi vsaka se obrabi. Naj avtorji naših zvočnih slik poiščejo kako novo možnost, da bodo zabavali razvedrila potrebno občinstvo. Pestrosti hočemo, ker enoličnost mori. Zato radovedni čakamo, kaj bo prinesla prihodnja sobota. Poglejmo si nekoliko izlet po miren-ski dolini, za katerega je napisal besedilo g. M. Tratar. Priznati moram, da se je avtor potrudil in nabral mnogo gradiva; rekel bi skoraj, da ga je bilo preveč. Preveč besede je imel Valvazor in premalo človek sedanjosti. Mnogo manj zadovoljiv je bil način izvedbe. Pripovedovanje je bilo preveč monotono, govoril je po večini en sam, kvečjemu dva, drugi pa so si od časa do časa odhrknili z enoglasnim »aha«. V igralcih smo pogrešali prave razgibanosti.. Dr. F. T". • Glasbeni del MOŠKI ZBOR »LIRA« iz Kamnika, ki ga vodi pevovodja Ciril Vremšak, je ob svojem radijskem koncertu razkril svoje umetniške sposobnosti na precejšnji vrsti slovenskih zborovskih skladb, bodisi umetnih, bodisi umetno obdelanih narodnih. Te sposobnosti so na splošno ugodne. Zbor je ubran in uveden v zakone zborovske reprodukcije. To je odsevalo iz podajanja, ki se je oziralo na značaj skladb in njili umetniško zgradbo. Vendar pa o popolnosti še ni mogoče govoriti. Po eni strani so glasovi še precej trdi in raskavi (kaže, da jim manjka podrobne in individualne pevske šolanosti) in to zlasti nižji glasovi. V zvezi s tem pa je še druga poteza, ki se stavi na pot do prečiščene lepote podajanja. To je pomanjkljivost v pogledu muzikalnega njansi-ranja (kot je seveda možno le na podlagi posebne občutljivosti za lepoto melodičnih obokov, za barvo sozvočij, za dinamične finese itd.). Zato celotno podajanje učinkuje nekoliko grobo — in mu celo delna distonacija (ki je pa lahko le posledica akustične disorientacije zbora v oddajnem prostoru) ni kaj v okras. Toda te nedostatke je mogoče z resnim delom premostiti in bi se z ozi-rom na vrednoto, ki jo ima zbor sicer, gotovo tako delo izplačalo. MAJU V POZDRAV je bil naslov večeru, na katerem je nastopila vrsta pevk-solistk, ki so izvedle precej- pester spored spevov, ki se po vsebini dotikajo prvomajskega razpoloženja, bodisi že z religioznega, bodisi bolj s posvetneaa stališča. Zato je bil spored sicer po slogu in po skladateljih celo pester, a je imel označeno potezo za enotnost. — Spevi, ki so jih podale solistke v skupnosti, so imele ubran in ugoden zvok — le gdč. Korenčanove sopran je bil (vsaj po radiu) v višinah čez e" nekoliko prevsiljiv ter je s tem motil zvočno ubranost. Pa tudi spevi posameznih solistk so v glavnem zadoščali estetski zakonitosti lepega petja. Tako je so-pranski glas gdč. Zupanove prav prikupen in po občutenem izrazu topel. Al-tovski glas gdč. Antičeve je prijal po polni žametni barvi in petje po pravem in zmiselnem melodičnem oblikovanju. Mezzosopranski glas ge. Verbičeve je privlačen iz lepe barve in vsled dovolj-nega čustvenega ozadja. Gdč. Rudolfova pa ima tudi dober altovski material, le da so v njenem petju napake najbolj občutene (neizenačen glas, preveč gutural-110 vezan, — prednašanje pa v višini preveč portamentirano ter intonančno ne prav čisto.) Pri vseh pevkah pa je vokaliziranje še bolj ali manj nepopolno. Vse solitske je spremljal na klavirju, odnosno na harmoniju z lepim občutkom za svojo nalogo g. Marjan Lipov-šek. Skladba pa, ki je bila izvedena pod naslovom: Beethoven »Ave Maria«, je umetniški nesmisel in žali vsakega umetniško občutljivega človeka, pa je obenem žalitev za skladatelja samega. Kajti glasbena snov, kateri so prav okorno podložene besede »Zdrave Marije«, je okrnjeni Adagio iz skladateljeve skladbe sonate op. 13. Kdo je to čisto in plemenito glasbeno snov tako posilil, ni bilo napovedano. Pa naj je bil to kdorkoli že, tako predelovanje je kot neumetniško početje obsodbe vredno in kdor tako skrpucalo izvaja, si ne daje ravno ugodnega izpričevala. )\ateri list Vam nudi takšne in tolikšne ugodnosti kakor naš? Kateri list lahko o sebi reče, da deluje samo za Vaš interes? Naš list je v pravem pomenu besede glasilo poslušalcev. Bori se za Vaše poslušalske interese, pomaga Vam, kadar Vas obišče neprijetna nezgoda in Vam aparat odpove, stoji Vašim ob strani ob najtežji uri, ki bi Vas utegnila zadeti. Bodite in ostanite zato naš naročnik! Poveljnik gasilcev poje svoji ljubici podoknico, ali — moč navade je velika. TEDENSKI SPOREDI Radio Ljubljana Nedelja, 10. maja 8. Telovadba (15 minut za moške, 15 minut za ženske — vodi g. prof. Marjan Dobovšek) 8.30 Napoved časa, poročila, objava sporeda 8.45 Koncert tamburaškega orkestra: Stolz: Na izletu, Pijanček, valček; Gregore: Erika, tango; Kocjančič: Popotna pesem, mazurka; Gregore: Če dekle samo spi, fox; Brož: Jadranski valovi, valček; L)unajevsky: Pastir Kostja, tango; Jirasek: Ana, polka; Hennig: Valcetta, angleški valček; Gregore: Ponoči z drugim menjala bi, fox 9.40 Verski govor (g. ravnatelj Jože Jagodic) 10. Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano: Mlinar: Tisočkrat ave; Kle-menčič: Kar ima nebeško sonce; Hladnik: Večerni zvon, Kimovec: Zgodnja danica; Sattner: O Marija, divnil cvet; Premrl: Do Marije 11. Cvetke sanjajo (plošče): Transla-tuer: Kaj sanjajo cvetice (kino-or-gle); Czibulka: Srčki in cvetke; Jes-sel: Rožice, svatbena povorka (ork.); Benatzky: Tisoč rdečih rož (R. Tau-ber); Yoshitomo: Slavnost češnjevih cvetov (ork.); Joh. Strauss: Rože z juga (simf. ork.) 11.30 Mladinska ura: Striček Matiček, govori in poje 12. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 12.15 Koncert Šentjakobskega pevskega društva. Vodi g. Danilo Cerar. Hajd-rich: Slava Slovencem; Ocvirk: Kralj Matjaž; Vodopivec: O večerni uri; Dev: Soči; Juvanec: Slovanska; Že-pič; Je pa davi; Jereb: Dekletcu; Dev: Oblački; Ocvirk: Napitnica; Aljaž: Divna noč; Adamič: Fantovska, Mi pevci 13. Kar želite, to dobite (ptošče po željah). Oddaja prekinjena od 14. do 16. ure 16. Kmetijska ura: Čebelarjenje na med in rojenje (g. Jože Okom) 16.20 Lahka glasba (Radijski orkester*: Senger: Od vala do vala, koračnica; Weber: Zapleši tudi ti, valček; Sid-ney: Geisha, potpuri; Najžer: Ob Žili in Dravi, slovenske narodne 17.: Samoizobrazba kmetiškega in delavskega dekleta (ga. prof. Dora Vodnik) 17.15 Operna glasba (Radijski orkester): Mascagni: Cavalleria Rustica-na, fantazija; Leoncavallo: Pagliaeci, fantazija; Gounod: Faust, fantazija 18. Kar imamo, to vam damo (plošče po željah) 19: Napoved časa, poročila, objava sporeda 19.30 Nacionalna ura: Vloga vojske v narodni prosveti (min. vojske) 19.50 Prenos šmarnic iz cerkve sv. Cirila in Metoda 20.30 Plošče 25.45 Narodna prigorska svatba iz Ču-čerja (prenos iz Zagreba) 21.45 Plošče 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15: Pester večer: Ipavie: Uvertura k spevoigri »Tičnik«; Strauss: Rože'z juga, valček; Kalinan: Bajadera, potpuri; Stolz: Zdravstvuj, pesem; Siede: Mačica, interniezzo; Rossovv: Igre in šport, koračnice Konec ob 23. uri Ponedeljek, 11. maja 12. Odlomki iz zvočnih filmov (plošče) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, olive-stila 13.15 Operetna glasba (Radijski orkester): Nedbal: Kavalir, valček iz operete Poljska kri; Lehar: Škrj.m-čkov gaj, potpuri; Fall: Veseli kme-tič, potpuri 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. Zdravstvena ura: O jetiki (g. dr. F. Debevec) 18.20 Maurice Ravel: Bolero (orkester Lamoureoux na ploščah) • t-* ■- - - . - . .......... i, - tVi- 18.40 Kulturna kronika: Klasiki in sodobniki (g. prof. France Vodnik) 19. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura: Katere narodne vrline so danes najbolj potrebne (dr. Dušan Stojanovič), Beograd 20. Spominski večer ob 60 letnici rojstva Ivana Cankarja. — Sodelujejo: gg. Fran Albrecht (uvodno predavanje, člani Narodnega gledališča), recitacije iz dram Ivana Cankarja: (Moja miznica, pesem; Zgodba iz do-line Šentflorjanske), Za križem, Kurent, Bela krizantema 22. Napoved časa, vremenska napo« poročila 22.15 Večer narodne glasbe (Radij orkester): Gregore: Vesela gmaji Čerin: Srečna vas domača; Jaki: S mini naše mladosti Konec ob 23. uri Torek, 12. maja 11. Šolska ura: Proslava ob 60 let|| rojstva Ivana Cankarja, izvaja žetj realna gimnazija 12. Valček za valčkom (plošče): 1] Valček za valčkom, potpuri; W tuefel: Estudiantina (simfonični kester), Espanja (simfonični ( ster) ; Rih. Strauss: Kavalir z n (simfonični orkester); Joh. Strai Pripovedke iz dunajskega gozd Kermbach: Mi pa valčkamo 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, vestila 13.15 Slovite pevke (plošče): Korsak Indijska pesem (Maria Kureuk Massenet: F.legija (Marija Kurenk Gal: Podoknica (Ada Sari); Nie' domska: Odpri Janko (Ada Sai Benedict: Beneški karneval (Toti Monto): Lehar: Rada bi zopet vil dom, Ne pusti žene nikdar same ra Schvvarz); Verdi: Spev iz o[ Trubadur (Am. Galli); Masse iSpev iz opere Herodi jada (Ma Jerica) 14. Vremensko poročila, borzni teč« 18. Radijski orkester: Puccini: Tu dot, fantazija 18.40 Demonska vera himalajskih rečnežev (g. Fran Terseglav) 19. Napoved časa, vremenska napo' poročila, objava sporeda, obvestili 19.30 Nacionalna ura: Jurjevanje in rodni plesi (Ivo Franič), iz Zagl 20. Prenos opere iz Zagreba: Fra volo (Auber). V I. odmoru: (H« no predavanje (g. Vilko Ukmat II. odmoru: Napoved časa, vreinel napoved, poročila, objava sporeda Konec ob 23. uri Mi SE NE IZGUBLJAMO V NEBlSl NOSTIH, ZMERAJ SMO TUALNI IN SE OZIRAMO ŽIVLJENJSKIMI VPRAŠA NAŠEGA RADIA Sreda, 13. maja 12. Nekaj stvari za vesele ljudi (pV šče: Ravmond: Kadar garda marši™ vojaški orkester), Petrograjska ko- ' račnica- \Carla110ff: Na gladkem ledu Volge; Gurileff: Lastavica lahno plove (Ana Rosdestvvenskaja); Rhod '.: Venček veselih zdravje (ork.) Stolz: Pesem svojo pojem danes le za tebe; Stolz: Srce moje kliče le po tebi, o Marita (Jan Kiepura); Hannemann: Veseli venček (F. Kaufmann); I.\-griš: Spominjajte se me (T. Muff); jKoštal: Colombina; Morena: Na vrat na nos! (orkester) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, ojava sporeda, oh e- stila 13.15 Operne fantazije (plošče): Verdi: Rigoletto; Offenbach: Vitez Sinjebra-dec; Massenet: Manon; Verdi: Trubadur; Puecini: Tosca 14. Vremensko poročilo., borzni tečaji 18. Otroška ura (gdč. Milena Boltarje- va, članica Narodnega gledališča 18.20 Izrezovalna dela (gosp. Zdravko Omerza) 18.40 Izleti na dolenjsko stran (g. Josip Wester) 19: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura: Jugoslovani na mednarodnem kongresu za glasbeno vzgojo v Pragi (Emil Adamič) 20. Prenos iz ljubljanske opere. V I. odmoru, poročila in objave, v II. odmoru glasbeno predavanje Matije Bravničarja 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Pesmi za ples (plošče): Padilla: Marquesita (Pilar Arcos), La mucha-cha del cirro (isti); Amberg: Teti Ana (pevski kvartet); German: Pri strelcih godba svira (isti); Abraham: Moža ima, ki ljubi me, Prelepa Tan-golita (Gita Alpar); Brovvn: Svatba lesenih lutk; fierz: To si ti dete (jazz-kvartet); Baker: Dražestna mala devojka; Demon: Slutnja; Dck-ner: Tik-ti, Tik-ta Konec ob 23. uri Četrtek, 14. maja 12: Operni spevi (plošče): Verdi: Ri-. goletto (Jan Kiepura); Rossini: Fi-garojeva pesem (R. Primožič); Smetana: Dalibor (Emil Pollert); Dvorak: Rusalka (Mila Kočova); Smetana: Poljub (Mila Kočova); Massenet: Manon (Josepli Rogačevskv); Wagner: Lohengrin (Alfred Picca-ver); Wagner: Večni mornar (Franz Viilker); Gomez: Salvator Rosa (En-rico Carusso); Smetana: Prodana nevesta (Mar. Žaludova): Rimski Kor-sakov: Sadko (Dimitr. Smirnov) 2.45 Vremenska napoved, poročila 3. Napoved časa, objava sporeda, ob-| vestila ■3.15 Radijski jazz: Gardeus: Hrepenim, fox; Brusso: Kaj bi bila pomlad brez žena; Wetzel: Pisma iz daljave, valček; Jager: Ge gre deklica na ples, fox; Roland: Mi smo pravi, potpuri; Panizzi: Maja, tango; Snia-tek: V belih gorah, fox; Tichy: Lahko noč, fox 1: Vremensko poročilo, borzni tečaji poročila, objava sporeda, obvestila Razlaga in predvajanje Beethovnove sonate op. 27, št. 2 v cis-molu (gdč. Jadviga Poženelova) '•40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Kudolf Kolarič) •30: Nacionalna ura: Jugoslovenski Sokoli neso olimpijski ogenj preko Jugoslavije (Hrvoje Macanovič), Zagreb Iv pevskega zbora »Cankar«, "odi: Kristo Perko. Jobst: Naša pesem; Adamič: Kje si svoje lice umi-'a; Adamič: Dekle moje, prinesi vo-m- '>r,''ovco: Belo-rdeča je gredica; 7'jaž: Na bregu; Gotovac: O more Vul>oko (dalmatinska); Gotovac: Ju-si i meni rekla (dalmat.); Ber-a: Da mi je umriti (slavonska); Horvat: Pred mojo kajžo (koroška1; Adamič: Svetvo sunce se je skrivo (koroška); Novak: Ah taino; Gotovac: Pod jorgovanom; Mokranjac: Rukovet I. 20.45 Koncertni plesi (plošče): Rih. Strauss: Saloinin ples (simfonični orkester); Dvorak: Slovanski ples št. 3, Slovanski ples št. 4; Čajkovski: Spa-vajoča lepota, valček; Brahms: Ogrski ples št. 1 v g-molu; Glazunov: Orientalski ples op. 52, št. 6, Gang-berger: Moj mali medvedek, polka 21. Koncert Radijskega orkestra: Ber-lioz: Benvenuto Cellini, uvert.; Mozart: Nočna serenada, suita, Allegro, Romanca, Manret, Rondo; Bortkie-vic: Tisoč in ena noč, orientalska suita 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Radijski jazz, vmes poje g. Mirko Premelč s spremijevanjem Radijskega jazza: Kirehstein: Vse šlager, potpuri (M. Premelč); Koštal: Andul-ka, fox; Meisel: Marija Luiza, serenada (M. Premelč); Miiller: Ti si gospa, ki jo ljubim (Mirko Premelč); Cowler: Elfrida, fox; Lesso-Valerio: Od tisočerih žena, tango (M. Premelč); Meisel: Ciganska romanca (M. Premelč); Grothe: Gospa doktor, vi pa nekaj razumete, fox Petek, 15. maja :rt„ Konec ob 23. uri 11. Šolska ura: Skladatelj Vavken v besedi in pesmi, izvaja 111. razred višje narodne šole Davorina Jenka v Cerkljah pri Kranju. Vodi šolski upravitelj Josip Lapajne 12. Ura naše narodne glasbe (plošče): Moja kosa je križavna; Ljuba si pomlad zelena (Franc Deržaj); Kje je moj mili dom (Anton Šubelj; Svi-karšič: Vse te uštne liete moje (sek-stet Brnca); Narodne pesmi (Udovi-čeva in Lavšetova): V nedeljo jutro jutro vstala bom, En hribček bom kupil (Slovenski vokalni kvintet), Oj ja, oj dekle moja; Jelačin in Žagar pojeta: Kaj pa ti pobič, Mati zakliče, Po Gorenjskem po Kranjskem, En glažek vinca, Bom šel k svoji ljubici, Ljubca kod si hodila 12.45 Vremenska napoved, poročila 13: Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15: Po daljnih tujih krajih (plošče): Granados: Orientalska koračnica (orkester); Prichvstal: Svatba na Jutro-vem (ork.); Dobes: Vožnja v Santi-jago; Linke: Parada siamske straže, Na ceylonskih čajnih vrtovih; Ketel-bey: JVa vrtu kitajskega templja, Na perzijskem trgu (kino-orgle), Na modrih vodah havajskih; Hampton: Sanje v Honolulu (havajska kitara); Platzmann: Hrepenenje po Waikikiju (havajska kitara) 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18: Ženska ura: Mladina in kriminal (gdč. Zlata Pirnatova) 18.20 Fagot solo, izvaja g. Avgust So-parnik: Mozart: Koncert B-dur I. in III. stavek Klein: Polonaise, c-niol 18.40 O stavki (Milan Valant); 19: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura: Kulturni mesečni pregled 20. Rezervirano za prenos 21.30 Radijski orkester: Urbach: Fantazija Schubertovih skladb; Urbach: Fantazija Delibesovih skladb 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.30 Angleške plošče Konec ob 23. uri /Zaročite se taf^oj na prvi Slovenci tednih $a radiofonijo J^adio JLjubljana Sobota, 16. maja 12. Plošča za ploščo, napev v napev 12.45: Vremneska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Plošča za ploščo, napev v napev 14: Vremensko poročilo 18. Na delopust! (konrert Radijskega orkestra): Varney: Samostanski mušketirji, uvertura; Linke: Poletno veselje, valček; Suppe: Lepa Galanthe-ja, potpuri; Ketelhey: Ples veselih maskot; Fučik: Triglav, koračnica 18.40 Pogovor s poslušalci 19: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura: Smernice in težnje jugoslov. vzgojeslovja (Josip Sla-vič), Zagreb 19.50 Zunanjepolitični pregled (dr. Kuhar) 20.20 Potovanje od Novega mesta do Št. Jerneja. (Besedilo napisal in večer vodi g. Viktor Pirnat, sodelujejo člani rad. dram. družine, pevci in godci) 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored 22.15 Vesela glasba (Radijski orkester) Konec ob 23. uri Ostale postaje Nedelja, 10. maja DIJNAJ BEOGRAD 437.3/686 2.5 9.30 Maša • 11.10 Plošče • 11.30 Konrert radijskega orkestra • 13.15 Poljudne pesmi 9 18.45 Poročila • 16. Pesmi in poljudne melodije 9 IV. Prenos nogometne tekme iz Bukarešte 0 18.30 Koncert radijskega orkestra 0 18.50 Poljudne pesmi • 19.30 Nacionalna ura 0 20. Koncert ruinunske simfonične glasbe • 22. Poročila • 22.20 Plošče • 23. Prenos glasbe iz restavracije ZAGREB 276.2/1086 0.7 kvv 10. Maša • 12. Plošče • 15.45 Mandolinski kvartet • 16.30 Koncert radijskega kvarteta • 18. Otroška ura • 19.30 Nacionalna ura 9 20. Tamburaški koncert • 20.30 Recitacije • 20.45 Svatbeni običaji iz Cučuje • 21.45 Športne vesti • 22. Poročila • 22.15 Plesna glasba. BARCELONA 377/795 5 kw 17.30 Plošče • 18. Neapolitanske pesmi 0 19. Koncert radijskega orkestra • 20. Koncert radijskega orkestra • 20.40 Vokalni koncert 0 21. Jazz • 23.30 Plošče • 23.45 Pestra reportaža • 0.30 Plo-šče BERLIN 356.7/841 100 kw 6.30 Pristaniški koncert iz Bremena 0 8.55 Bogoslužje • 10.30 Nedeljska glasba • 11.30 Leipzig • 18. Opoldanski koncert • 14.15 Otroška ura s koncertom • 16. Langenberg 0 18. Pester koncert • 19. Slušna prireditev • 20. Plesni večer • 22. Poročila • 22.30 Munchen • 24. Plesna glasba, plošče BEROMUNSTER 540/556 100 kw 17. Koračnice • 17.20 Mladinska ura 0 18.30 Koncert godbe na pihala 0 19.35 BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw BRNO 325.4/922 32 kw 506.7/592 100 kw Plošče • 20.05 Zabavni koncert radijskega orkestra 20.45 Zvočni tednik 0 21.10 Radijski orkester • 21.25 Stara glasba. 6.45 Praga • 9. Bogoslužje • 10.20 Plošče • 12.10 Praga • 14.05 Plošče • 15. Odkritje spomenika Josipu L. HoIudyju • 16. Kšice • 17.35 Košice • 17.55 Madžarska bra • 18.55 Praga 0 19.05 Po-ljudne pesmi # 19.20 Moravska Ostrava • 20.45 Poročila • 21. Praga • 22.20 Poročila v madžarščini 9 22.35 Košice BRESLAU 315.8/950 100 kvv 5. Narodna glasba # 6. Hamburg 0 9. Bogoslužje • 9.30 Poljudne pesmi • 10.45 Zabavna glasba • 11.30 Kantata J, S. Bacha • 12. Berlin • 15.30 Otroška ura • 16. Langenberg 0 18. Pestra slušna prireditev 0 18.40 Čelo • 19.25 Stare nemške narodne pesmi • 20. Pomladne pesmi • 22. Poročila • 22.30 Plesna glasba # 23.15 Breslavski klavirski trio 6.45 Praga 0 9.40 Praga • 16. Košiee • 17.35 Koralni koncert • 17.50 Nemška ura • 18.55 Praga • 19.20 Moravska Ostrava • 21. Praga • 22.20 Plošče • 22.35 Košice BUCAREST 364/823 12 kvv 11.10 Nabožna glasba 0 11.45 Koncert poljudne ruinunske glasbe • 14. Poročila • 17. Koncert poljudne rumunske glasbe • 19. Koralni koncert • 19.55 Gledališki prenos • 20.55 Rumunske pesmi • 21.30 Poročila • 21.45 Koncert radijskega orkestra 0 22.55 Poročila 8.05 Poročila • 8.45 Plošče • 9.45 Bogoslužje • 11.45 Simfonični koncert • 12.55 Zabavni koncert radijskega orkestra • 15. Poročila • 15.40 Maks Re-gerjev sekstet za godala v f-duru op. 118 • 17.15 Ctivo • 17.45 Pester koncert 0 19. Poročila • 19.10 Zabavni koncert 0 20.05 Veseloigra • 22. Poročila • 22.20 Maks Regerjeva proslava • 23. Objave • 23.15 Plesna glasba FRANKFURT 251/1195 17 kvv 6. Hamburg • 8.45 Bogoslužje • 10.30 Zborovsko petje • II. 30 Leipzig • 12. Berlin • 14. Oroška ura, slušna igra • 16. Zabavni koncert radijskega orkestra • 18.30 Plošče • 19.10 Slušna prireditev • 20. Stuttgart • 22. Poročila • 22.45 Munchen • 24. Nočni koncert v proslavo Aleksandru Glasunovu in Otorinu Respighi HAMBURG 331.9/904 100 kvv 6. Pristaniški koncert 0 9. Dopoldanski koncert • 11.15 Robert Schumannove kompozicije • 12. Berlin • 14. Otroška ura • 15. Vesela narodna glasba, plošče • 16. Pestra glasba • 18.15 Plošče • 18.50 Materinska legenda, igra 0 20. Plesni večer • 22. Poročila • 22.30 Munchen KATOVICE 395.8/758 10 kvv 15.35 Lahka glasba • 20. Večerni koncert 0 23.05 Pesmi, plošče KOŠICE 259.1/1158 2.6 kvv 6.45 Praga • 9. Bratislava • 10.55 Praga 0 16.35 Praga • 17.35 Razgovor s poslušalci • 18. Program za Podkarpa-te • 18.30 Plošče • 18.55 Plošče • 19.20 Moravska Ostrava • 21. Praga • 22.20 Bratislava • 22.35 Koncert radijskega orkestra KoNIGSBERG 291/1031 60 kw 6. Hamburg 9 9. Bogoslužje • 12. Opoldanska koncert Maks Regerjevih kompozicij • 13.30 Koncert radijskega orkestra 9 14.30 Plošče 9 15.25 Slušna prieditev • 16. Langenberg 9 18.15 Plošče • 18.45 Pester večerni koncert ® 20. Plesni večer • 22. Poročila • 22.35 Munchen LANGENBERG 658/455.9 100 kvv 6. Hamburg • 10.30 Nedeljska glasba 6 11.30 Kantata J. S. Bacha • 12. Berlin • 14.30 Mandolinski koncert • 16. Pester popoldanski program • 18.30 Komorna glasba 9 20. Večerni koncert komornega orkestra 9 22. Poročila S 22.30 Munchen LEIPZIG 382.2/785 120 kvv 6. Pristaniški koncert • 8.30 Koncert k materinskemu dnevu • 10. Bogoslužje • 10.30 Narodni plesi • U. Slavnostna skupščina v knjigotržnici v Leipzigu 9 12. Berlin • 14. Poročila 9 14.25 Plošče • 15. 20 letnica Maks Regerjeve smrti 9 15.30 Komorna glasba 9 16. Langenberg 9 18.45 »Matere in sinovi«, slušna prireditev 9 20. Plesni večer 9 22. Poročila 9 22.30 Munchen LUXEMBOURG 1304/230 200 kw 8.15 Plošče 9 9.15 Pester koncert 9 13. Pester koncert 9 19. Pester koncert 9 22. Pester koncert MUNCHEN 405.4/740 100 kvv 6. Hamburg 9 8.55 Bogoslužje 9 10. Leipzig 9 12. Opoldanski koncert godbe na pihala 9 13. Pester koncert 9 14.45 Pesmi 9 15.05 Monakovski komponisti 9 16. Langenberg 9 18. Igra 9 19.10 Otroci pojo 9 20.40 Zabavni koncert radijskega orkestra 9 22. Poročila 9 22.30 Nočni koncert plesnega orkestra MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 6.45 Praga 9 9.10 Plošče 9 14.05 Plošče 9 16. Košice 9 17.50 Nemška ura 9 19.20 Poljudni koncert 9 21. Praga 9 22,20 Plošče 9 22.35 Košice PRAGA I. 470.2/852.5 120 kvv 6.45 Jutranji koncert 9 7.30 Prenos koncerta iz Karlovih Varov 9 8.30 Orgle 9 9.10 Plošče 9 9.40 Koncert orkestra FOK 9 11.05 Prenos koncerta iz Narodnega gledališča 9 12.45 Plošče 9 14.05 Plošče 9 16. Košice 9 17.35 Nemška ura 9 18.55 Plošče 9 19.20 Moravska Ostrava 9 21. Koncert orkestra češke filharmonije 9 22. Poročila 9 22.30 Plošče 22.,35 Košice STRASBOURG 859/349.2 40 kvv 19.45 Valčki 9 20.15 Plošče 9 20.30 Po-ročila 9 21.30 Slušna prireditev k narodnemu slavju Ivane d'Are 9 22. Kon- cert rumunske glasbe 9 23.45 Plesna glasba STUTTGART 522.6/574 100 kvv 6. Hamburg 9 9. Bogoslužje 9 9.30 Mo. zart: Kvartet v d-duru 9 11.30 Kantata J. S. Bacha 9 12. Berlin 9 14. Otroška ura 9 15. Plošče 9 16. Langenberg 9 18. Glasba iz Lichtensteina 9 19. Plesna glasba 9 20. »Carmen«, opera (Bi-zet) 9 22. Poročila 9 22.30 Munchen 9 24. Frankfurt TOULOUSE 328.6/913 60 kvv 18. Lahka glasba 9 18.35 Plesna glasba 9 19. Dunajska glasba 9 19.15 Operne BEOGRAD 437.3/686 2.5 kvv 12. Poljudne melodije 9 13.15 Plošče 9 16.20 Koncert radijskega orkestra 9 17.45 Plošče 9 18.30 Francoščina 9 19.30 Nacionalna ura 9 19.30 Vokalni koncert gd. Branislave Živkovič in koncert radijskega orkestra 9 20.30 Pianinski koncert 9 21. Odlomki iz opere »Carmen«, plošče 9 22. Poročila 9 22.20 Večerni koncert ZAGREB 276.2/1086 0.7 kvv 12.10 Celo koncert 9 12.40 Poročila 9 13. Valčki 9 17.15 Popoldanski koncert 9 19.30 Nacionalna ura 9 20. Koncert zagrebškega kvarteta 9 20.30 Koncert Koncert moškega vokalnega kvinteta 9 21. Koncert zagrebškega kvarteta 9 21.30 Koncert radijskega orkestra 9 22. Poročila 9 22.15 Plesna glasba BARCELONA 377/795 5 kvv 17.30 Plošče 9 19. Plošče 9 21. Plošče 9 22.15 Koncert radijskega orkestra 9 22.40 Pianinski koncert 9 23.05 Poročila 9 23.20 Pinaniuski koncert 9 23.10 Koncert radijskega orkestra 9 24. Poročila 9 0.30 Plošče BERLIN 356.7/841 100 kvv 6.30 Frankfurt 9 8.30 dopoldanski koncert 9 12. Koncert simfoničnega orkestra 9 14. Poročila 9 14.15 Zabavni koncert 9 17. Po željah, plošče 9 13. Romantični operni zvoki 9 19.15 Mak-Deyerjeve kompozicije 9 20. Poročila 9 20.10 Pester večerni koncert 9 22. Poročila 9 22.30 Nočni koncert. BEROMUNSTER 540/556 100 kvv 16. Nordijska glasba 9 16.30 Moderne skladbe za dva klavirja 9 17.20 Pesmi 9 18. Otroška ura 9 19.01 Zabavna glasba 9 19.50 Mandolinski koncert 9 20.15 Pesmi v narodnem slogu 9 20.35 Kdo je kulturonosec v narodu 9 21. Poročila 9 21.10 Rene Mathes gostuje 9 22.15 Poročila pesmi 9 20. Melodije 9 20.40 Vojaške koračnice 9 21.10 Dueti 9 21.25 Koncert operenega orkestra 9 21.40 Pokrajinske pesmi 9 22.10 Operna glasba 9 23. Pester koncert 9 23.15 Filmska gla-.-ba 9 23.40 Angleška glasba 9 24. Koncert opvvernega orkestra 9 0.15 Angleška glasha 9 0.55 Poročila 9 1.20 Angleška glasba VARŠAVA 1339.3/224 120 kvv 9.15 Dopoldanski koncert 9 10.50 Operna glasba, plošče 9 12.15 Opoldanski koncert 9 14.20 Plošče 9 16. Plesna glasba 9 16.15 Zborovni koncert 9 16.55 Slušna igra 920. Gledališki koncert 9 20.50 Poročila 9 21. Pester koncert 9 22. Koncert radijskega orkestra 9 23.05 Plesna glasba, plošče BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 10.15 Šolska ura 9 10.40 Plošče 9 12.15 Plošče 9 12.25 Praga 9 15. Brno 9 16.10 Košice 9 19.15 Suite za violino in pia-nino 9 17.40 Madžarska ura 9 18.40 Plošče 9 19.30 Slovaške pesmi 9 20. Brno 9 21.25 Koncert radijskega orkestra 9 22. Praga 9 22.15 Poročila 9 22.45 Plošče. BRESLAU 315.8/950 100 kvv 5. Plošče 9 6.30 Frankfurt 9 8.30 Dopoldanski koncert 9 12. Koncert simfoničnega orkestra 9 14. Poročila 9 15.50 Maks Regerjevo spominsko slavje 9 17. Zabavni koncert radijskega okestra 9 19. Deklice pojo 9 19.30 Plošče 9 20. Poročila 9 20.10 Pester večerni program 9 22. Poročila 9 22.30 Nočna glasba BRNO 325.4/922 32 kw 10.40 Plošče 9 12.10 Praga 9 13.45 Plošče 9 15. Koncert radijskega orkestra — 16.10 Košice 9 17.15 Plošče 9 17.40 Nemška ura 9 18.55 Praga 9 19.30 Plošče 9 20.05 Koncert brnske Besede 9 20.25 Bratislava 9 22. Praga BUCAREST 364/823 12 kvv 12. Opoldanski koncert 9 12.40 Pester koncert, plošče 9 13.30 Plošče 9 14. Poročila 9 17. Plošče (Wagnerjeva glasba) 9 18.15 Koncert radijskega orkestra 9 20.20 Koncert komorne glasbe 9 21.05 Vokolani koncert 9 21.30 Poročila 9 21.45 Koncert ruskega zbora 9 22.25 Koncert orkestra Dinicon 9 22.55 Poročila 9 23. Koncert orkestra Dinicon DUNAJ 506.7/592 100 kvv 7.25 Plošče 9 9.20 Tržne, vesti 9 11.25 Kmetska glasba 9 12.20 Godba na pihala, plošče 9 13. Poročila 9 13.10 Opoldanski koncert 9 14. Plošče 9 15. Poročila 9 15.20 Mladinska ura 9 16.05 Kmetska akademija 9 17.20 Plošče 9 18.15 Angleščina 9 19. Poročila 9 19.10 Ponedeljek, 11. maja ios koroškega večera iz Beljaka • j) 350 letnica obstoja graške univer-> 20.50 Genovefa, opera (R. Schu-jn) • 22. Poročila • 23.15 Objave • ) Nočni koncert FRANKFURT |/1195 17 kw Koncert radijskega orkestra • 8.30 tnii koncert • 12. Hamburg 9 14. čila • 14.10 Koncert po željah 9 Lahka glasba • 17. Maks Reger-pesmi • 18. Stuttgart • 19. Maks •rjeve kompozicije • 20. Poročila ).10 Narodna glasba • 22. Poročila :.30 Breslau • 24. Stuttgart HAMBURG .9/904 100 kvv Frankfurt • 10.45 Dopoldanski ^ert • 12.10 Koncert simfoničnega ■stra • 14. Poročila • 14.20 Zabav-glasba • 15.30 Plošče • 16. Popolni koncert radijskega orkestra • Pesništvo • 18. Zabavni koncert • Maks Regerjeve kompozicije t 20. jčila • 20.10 Pestra glasba • 22. jčila • 22.30 Breslav KATOVICE .8/758 10 kvv 5 Poljudni koncert, plošče • 19.20 če 9 19.45 Beethoven: Sonata o ečini • 20. Varšava KOŠICE .1/1158 2.6 kw 5 Plošče • 12.25 Praga • 13.45 Plo-• 15. Brno • 16.10 Koncert radij-:a orkestra • 17.15 Plošče • 17.40 Ižarska ura • 18. Za Podkarpate • 0 Plošče • 19.10 Plošče • 19.30 tislava • 20. Brno • 22. Praga • 5 Bratislava KONIGSBERG /1031 60 kw Frankfurt • 8.40 Berlin • 12. Kon-simfoničnega orkestra 9 14.30 Plo-9 16. Konrert radijskega orkestra 8. Stuttgart • 19.10 Maks Regerjeve lpozicije 9 20. Poročila • 20.10 Za- nos glasbe iz restavracije 9 23. Plesna glasba, plošče ZAGREB 276.2/1086 0.7 kw 12.10 Plošče 9 12.40 Poročila ^ 12.55 Lahka glasba 9 17.15 Koncert ra-lij-.e-g a orkestra 9 19.15 Poročila € Kil) Nacionalna ura 9 20. Večerni konevri 21. Večer ruske glasbe 9 22. Poročila C 22.15 Plesna glasba BARCELONA 377/795 5 kvv 17.30 Plošče 9 19.30 Reportaža 9 22.05 Koncert radijskega orkestra 9 22.15 Pester večerni koncert 9 22.45 Koncert radijskega orkestra 9 23.05 Poročila 9 23.20 Pester koncert inandolinskega orkestra 9 24. Poročila 6.30 Breslau 9 8.30 Dopoldanski koncert godbe na pihala 9 12. Opoldanski koncert 9 14. Poročila 9 14.15 Plošče, zabavna glasba 9 16. Pester popoldanski konert iz Hamburga 9 18.15 Plošče 9 19. Slušna igra 9 211. Poročila 9 20.10 Pester večerni koncert 9' 22. Poročila 9 22.30 Leipzig BEROMUNSTER 540/556 100 kvv 16. Harmonike 9 18.10 Plošče 919. Zvonenje 9 19.50 Zabavna ura 9 20.30 Poročila 9 20.10 Zabavna čtivo 9 21.30 Prenos iz kavarne 9 22.45 Politične vesti BRATISLAVA :;r: .'?/ioo4 13 kvv 6. ■ 5 Praga 9 12.15 Plošče 9 12.25 Praga 9 15 Plošče 9 15.30 Prenos iz Banskc Bist: ,'• <■ 9 16.05 Koncert vojaške godbe 0 M50 Košice 9 17.25 Plošče 9 17.40 Madžai ka ra 9 18.0 Plošče 9 19.20 Br-no 9 20 35 ' ošice 9 20.55 Praga 9 22.15 Poročila