Steklina se nevarno širi
Prezgodaj so se v eni med barjanskimi lovskimi družinami, v LD Rakovnik, veseli-li, da so se končno rešili nevarne stekline. Res je, v jesenski lovni sezoni su uplenili trinajst lisic, jih v »polivinilastih vrečah« odpeljali na odsek za virologijo Veterinar-ske fakultete v Ljubljani za laboratorijske preiskave. Nobena od teh lisic ni bila okuže-na s steklino. Kot je znano so lisice glavne prenašalke te trdovratne, nevarne bolczni. Toda, decentbra 1993 je lovec LD Rakovnik uplenil na Golovcu kuno, za katero so ugo-tovili, da je okužena s steklino. To je bilo opozorilo, da je na terenu LD Rakovnik, v predmestju Ljubljane, še vedno prisotna steklina.
V LD Rakovnik so upravičeno, po teh rezultatih sklepali, da je bilo cepljenje lisic uspešno, toda kot vse kaže, so se za steklino okužene živali priteple iz drugih krajev. In tako so se ponovno znašli med 21 občinami, med katerimi je tudi Vič-Rudnik, kjer so ugotovili živali okužene s steklino. Odsek za virologijo Veterinarske fakultete v Ljubljani je v mesecu decembru 1993 pregledal iz območja 39 slovenskih občin 267 živali in ugotovil steklino pri 80 živalih na področju
21 občin. V občini Ljubljana Vič-Rudnik so ugotovili pet steklih živali. V primerjavi s podatki o razširjenosti stekline v 17 obči-nah novembra 1993, seje steklina v Sloveniji decembra razširila na 21 občin. Najnujnejši ukrepi takega stanja so pasji kontumac in vsi ostali vranostni ukrepi, kot zaščita pred to smrtno nevarno boleznijo.
In kako na splošno ljudje spoštujejo in upoštevajo predpise in ukrepe oblasti? Kaj je oblast ukrenila, da bi ljudi osveščala in jih, če ne gre drugače, prisilila na izvajanje predpisov, ki jih je sama izdala. Odgovor je: porazno, nekateri pravijo ironično stanje je »balkansko«!
Da ne bi ostali samo pri ugotovitvah in trditvah, tnorda primerjava z eno evropskih držav: Svico. To državo prištevajo med pravno in drugače vsestransko urejene drža-ve v Evropi. Tudi tam imajo na nekaterih področjih steklino in se organizirano borijo proti tej nevarni bolezni. Če bi primerjali lovce v Švici in pri nas pri obnašanju in delovanju na tem področju, ne bi opazili večjih razlik: Z rokavicami prijemljejo uple-njene lisice in jih v posebnih vrečah pošiljajo na pregled, če naletijo na poginjeno divjad prav tako upoštevajo vse varnostne ukrepe. Kako se pa obnašajo na splošno ljudje, pred-vsem pa številni lastniki psov v mestih in na podeželju? Tu je pa slika v primerjavi, reci-mo s Švico, porazna. Ljudje na splošno so premalo osveščeni, lasthiki psov pa se obna-šajo skrajno neodgovorno. Ne spoštujejo kontumaca, psi se nekontrolirano podijo v samem mestu in povsod v okolici Ljublja-ne. Kot da ne bi bilo stekline in kontumaca.
V delu našega tiska in sploh sredstev jav-nega obveščanja pa objavljajo članke in pri-spevke, ki vnašajo med ljudi zmedo, neob-veščenost, namesto da bi jih pošteno, objek-tivno obveščali o pojavih stekline, smrtno nevarnih posledicah. Tako pa mečejo lju-dem pesek v oči, češ, da si vse to izmišljajo lovci, nekateri »strokovnjaki« in pisarijo tra-čarije. In po vsem tem se nekateri še čudijo, kako Slovenija izgublja na ugledu in se v mednarodnem svetu vedno manj zanimajo za tako neurejeno deželo!
STANE LENARDIČ