Slovenski oglasnik.                                          579
katero je Rizzi sam izdajal v Beljaku 1.1849. Rizzi je umrl 1.1856. urednik novinam „Klagenfurter Zeitung". Bil je rojen Nemec, a vnet za zlogo mej Nemci in Slovenci. Znanemu boritelju za slovenskega naroda pravice na Koroškem, g. Andreju Einšpilerju, bil je Rizzi osoben prijatelj. Rizzi je bil netjak ljubljanskega župana Hradeckega, o katerem je pisal dr. Bleiweis 1. 1846. životopis. Dunajski „Grill-parzerverein" izdal bode vsa Rizzijeva dela ter mu postavil spomeniško pločo na Metznerjevej hiši v Celovci. (Stari trg 443.).                                 „Slov. Narod".
„Soror Pia." To prelepo slovensko povest dra. Ivana Tavčar j a prinesla je zadnje dni dunajska „Tribiine" v svojem listku na nemški jezik preloženo, a ne imenujoč niti pisateljevega imena, niti jezika, iz katerega jo je vzela. Ako nas tudi veseli, da se nemške novine ozirajo na naših j>esnikov proizvode, vender ne moremo odobravati, da ne imenujejo pisatelja, s čigar delom so se okoristile!
G. prof. dr. Gr. Kreka nareklo je kraljevo češko društvo znanostij v Pragi za svojega dopisujočega člana.
Dr. Fr. Rački, predsednik jugoslavenske akademije, našel je v vatikanskej biblijoteki v Rimu slovanskim učenjakom do sedaj še neznan rokopis, kateri ima jako zanimivo in obsežno razpravo o verovanji in o cerkvi bosenskih Patarenov. Ta razprava bila je napisana za trojico bosenskih velikašev, po veri Patarenov, katere je bosenski kralj Stepan Tomaševič 1. 1461. poslal bil v Rim k papežu Piju II. Članki vere patarenske razloženi so v 50 točkah. To je do sedaj najobširnejša znana istodobna razprava o bosenskih Patarenih. Dr. Rački je to razpravo prepisal.
Danica, koledar književnega društva sv. Jeronima za 1882. prišel je na svitlo ter se prodaje po 25 kr. Vsebina mu je poučno-zabavna, obilna in lepa. ,,Danice" se je letos natisnilo 20.000 eksemplarov.
„Kobna tajna", tragedija v 5 aktih, imenuje se najnovejše dramatično delo izvrstnega hrvatskega dramatika Matije Bana. Predmet je vzet iz dobrov-škega življenja za republike. Tragedija je pisana v verzih in hodi na svitlo v ,,Slovinci".
Hrvatsko novinstvo. „Vienac" našteva, da imajo Hrvati sedaj 11 političnih, 4 cerkvene, 4 leposlovne, 15 strokovnih, 5 vladnih listov in 1 list za detco, tedaj vseh skupaj 40 listov ! To je lepo število.
J. J. Kraszeirski, najslavnejši romanopisec poljski, spisal je zopet novo povest „Chore duše" (Bolestne duše) v dveh zvezkih. Ta roman je didaktične vsebine ter v njem se umno razpravlja o življenja najvažnejših vprašanjih, o domačej zgodovini, o prirodi, estetiki v slikarstvu, magiki in poeziji. Da-si je to delo pisano v obliki povesti, ima vender tudi v znanstvenem oziru veliko vrednost.  „Chore duše" so prišle v Varšavi na svitlo.
„Iz težkih dnij" imenuje se najnovejša zgodovinska povest, katero je spisal glasoviti poljski književnik Teodor Toni. Jež. Roman pripoveduje o težkih dnevih, katere je prebila Poljska od Tatarov in Turkov za vladarjev Janeza Kazimira in Višnjoveckega. Poljska kritika vrlo hvali to povest, ki je v dveh zvezkih prišla na svitlo v Lvovu.
Spomenik carju Aleksandru II. bodo postavili v Moskvi. Umetalniki vseh dežel so povabljeni, da podade svoje načrte, katerim je odločeno več tisoč rubljev nagrade.