List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	•
6. številka	«Toliet» Illinois. 1K, januarja leta 1007	Imetnik XA'I
POTRES IN POZAR GROZNO DIVJALA.
Otok Jamajka in zlasti glavno mesto Kingston strašansko trpela.
1,000 OSEB JE BAJE MRTVIH.
Stvarno škodo samo v Kingstonu cenijo na $10,000,000.
Holland Bay, Jamajka, 15. jan. —-■ Potres v ponedeljek popoludne ob 3. uri 30 min. je deloma razdejal mesto Kingston, glavno mesto otoka Jamajka. Mnogo oseb je bilo usmrčenih in ranjenih. Natančno število ni znano, a utegne presegati 100. Po potresu je izbruhnil v mestu požar, ki je ogromno škodo še povečal.
St. Thomas, D. W. J., 15. jan. .— Pozneje dospela poročila o potresu na Jamajki kažejo, da število usmrčencev ne znaša tisoče, kot se je izprva poročalo. Tudi požar se je posrečilo omejiti. V torek zjutraj je sicer še gorelo, a razširjanje plamenov se je že preprečilo. Mrtvih je baje manj nego 100 oseb, a število ranjenih znaša na stotine. Za poslednje je dobro preskrbljeno. Med razdejanimi poslopji je glavni hotel. O nadaljnjih potresih se ne poroča.
Podrobnosti.
London, 15. jan. — Kolonijalni urad je ravnokar prejel potrdilo iz druzih krajev dospelega poročila o potresu na Jamajki. Brzojavko je odposlal član parlamenta Hamar Greenwood iz mesta Holland Bay, Jamajka, ležečega na vzhodnem koncu otoka. Po tem poročilu je mesto Kingston razdejano. Potres se je pripetil v ponedeljek popoludne ob polštirih čisto nepričakovano. Med poslopji, razdejanimi po naslednjem požaru, je tudi vojaška bolnišnica. Usmrčenih je bilo baje 40 vojakov. Med usmrčenci je baje več odličnjakov, tako Sir James Ferguson. Noben Anglež, Kanadec ali Američan ni med pogrešanimi. Mesto je mirno. Ampak izurjenih delavcev za odstranjevanje razvalin primanjkuje. O drugih podrobnostih se doslej še ni poročalo semkaj.
London, 16. jan., 1. ura po polnoči. Potres v Kingstonu je bil hujši, nego so poročale prve brzojavke. Prvi stres je trajal sedem ali osem minut. Sledili so mu slični prizori, kakor v San Franciscu zadnjo spomlad in v Val-paraisu zadnji mesec avgust.
Požar celo noč.
New York, 16. jan. — Podrobnosti o nesreči, ki je zadela Kingston, dohajajo počasi, ker je pokvarjen kabelj in telegraf na Jamajki. Požar, ki je sledil potresu, je trajal celo noč do torkovega jutra, ko so ga omejili. Zato je škoda po požaru ogromna, ker je mesto povečini zgorelo. Razdejane so vojaške barake, vojaški hotel in Myrtle Bank-hotel. Poročil ni o bankah, gledališču, 'katedrali, guvernerjevi palači, blaznici in jetnišnici. Ta poslopja so bila vsa ležeča sredi mesta. Na severnem delu otoka menda ni bilo potresa. Western Union-ka-belj do Kingstona je pretrgan. Bati se je, da so trpeli škodo razni parniki.
1,000	mrtvih.
St. Thomas, D. W. L, 16. jan. — Z Jamajke semkaj dospela poročila pravijo, da je bilo po natančni cenitvi
1.000	oseb usmrčenih ob potresu in požaru ter da je 90,000 ljudi brez strehe. Škodo samo v Kingstonu cenijo na $10,000,000. Ranjencev pa je 3,000. Bati se je lakote, ker je požar dejansko vse uničil. Prebivalstvo se vznemirja, ker se potresni sunki ponavljajo. Vse banke, cerkve, prodajalne in vsi hoteli so v razvalinah. Vsa vladna poslopja so razdejana. Beda je nepopisna.
Stric Sam prvi pomočnik.
Washington, D. C., 16. jan. — Ne da bi čakal na kongres, da ukrene vse potrebno, je predsednik Rosevelt danes popoludne na svojo odgovornost odposlal dve ladiji, naloženi z živežem, v Kingston. Ladija “Celtic” bo brez dvoma prva, ki dospe prizadetemu mestu na pomoč z živežem. Na krovu ima 150,000 funtov moke, 10.000 funtov osoljenega mesa, 15,000 f. svinjine, 25, 000 f. zelenjave, 35,000 f. kave, 75,000 f. sladkorja, 10,000 f. sirovega masla,
35.000	f. makaronov itd. Druga na pomoč bo dospela ladija “Glacier” z ogromnim nakladom.
O Kingstonu.
Kingston, glavno mesto otoka Jamajke izza strašnega potresa dne 6. junija 1692, ki je uničil staro glavno mesto Port Royal, je središče skupine otokov zvane “British West Indies”.
Zgodovina Kingstona, kot i Jamajke, je prepletena s pravljicami in zločini izza davnih dni, ko so pomorski gusarji strašili Špance in strahovali za-padna morja. Moderno mesto Kingston je zgrajeno v podobi križa s pravilnimi in širokimi cestami. Boljši sloji imajo lepe hiše s širokimi verandami in obdane z lepimi vrtovi. Pocestne kare drdrajo na vse strani. Glavne Cfeste so asfaltirane in opremljene s plinom in elektriko. Kingston je bivališče guvernerjevo.
Prejšnje nesreče na Jamajki.
Potres 1. 1692. je razdejal Port Royal, kjer je ostalo od 3,000 hiš samo 200. Ta potres je povzročil ustanovitev mesta Kingston.
Požar 1. 1782. je napravil v Kingstonu lastninske škode za $2,500,000.
Orkan 1. 1815. je bil strašen. Ves otok je bil poplavljen, na stotine hiš so valovi odnesli, ladije so bile poško-vane in okoli 1,000 oseb je utonilo.
. Požar 1. 1843. Je povzročil škode $15, 000,000.
Ciklon 1. 1880. avgusta meseca je razsajal pet ur ob mesečnem svitu brez dežja na vzhodni polovici otoka ter napravil v luki kingstonski ogromno škodo.
Potres 7. dec. 1880 v Kingstonu, in dva stresa po sedem ali osem sekund sta se čutila po vsem otoku.
Orkan 1. 1903. avgusta meseca je skoro popolnoma uničil mesto Port Antonio in napravilo na otoku škode do $10,000,000. V Kingstonu je poškodoval na tisoče hiš.
Potres 13. nov. 1906. se je ostro čutil na južnem in severnem delu otoka. Sledil mu je drug stres, ki je bil najhujši na Jamajki izza mnogo let.
Cerkev na Francoskem.
Pariz, 15. jan. — Francoski škofje so otvorili svoje zborovanje v gradu de la Meautte. Osemdeset prelatov je bilo navzočih. Po službi božji v grajski kapeli, kjer so zapeli “Veni Creator’,’ so se kardinali, nadškofje in škofi zbrali k delu pod predsedstvom kardinala Lecot. Izvoljeni so bili štirje odseki. Prvo dejanje zborovalcev po otvoritvi seje je bila odposla-tev brzojavke na papeža, v kateri so ga zagotovili zvestobe in podložnosti francoskih katoličanov.
Enciklika Francozom.
Rim, 12. jan. — "Osservatore Romano”, uradno glasilo Vatikana, je objavilo včeraj papeževo encikliko ali poslanico na “častite brate, kardinale, škofe in župnike francoskega naroda.” Papež pravi v istej, da je glavni namen njegovemu pisanju ta, tolažiti vernike na Francoskem v njih težkem trpljenju, ki je globoko sočuv-stvuje. Tolažilno je, da so katoličani francoski združeni. Francoska vlada se ne vojskuje samo proti katoliški cerkvi, ampak sploh proti vsaki veri. Francoski narod bo pač marsikaj pretrpel, a konečna zmaga mu je zagotovljena.
Nadškofa Stablewskega oporoka.
Gnezno, 16. jan. — Stolni kanoniki so se zbrali v stari dvorani krona-nanja poljskih kraljev, da imenujejo šest duhovnikov, izmed katerih bo pru ska vlada izvolila naslednika rajnemu nadškofu Stablewskemu. Ta volitev je posebne politične važnosti, ker treba izvoliti moža, ki naj ugaja Poljakom in Nemcem. V svoji oporoki, obljavljeni v ponedeljek, je pisal pl. Stablewski: “Svojega političnega prepričanja nisem izpremenil na nadško-fovskem stolu, in nikdat*ga ne bi bil sprejel, da sem vnaprej vedel, kaj se bo zahtevalo od mene.” Z ozirom na svojo bolezen je dostavil nadškof: “Pogled na mojo čredo, ki so jo pruski kolonisti izganjali iz njene domačije, je napolnil moje srce z najglobljo bridkostjo in je bil morda vžrok moje srčne bolezni.”
Družabno stališče.
Mnogi ljudje, živeči v revnih razmerah, se navadno pritožujejo o krivi sreči in pripisujejo uspeh svojih sosedov edinole sreči, ampak preudarjajoč vse okolnosti morajo dostikrat priznati, da vsaka oseba zavzema v družbi stališče, ki ji po pravici gre. Nekateri delajo trdo in so štedljivi, dočim drugi zanemarjajo svoje posle in brezumno trošijo svoj denar. Nekateri ob-čuvajo zdravje in moč do starosti, ker so v svojih mladih letih delali in živeli oskromno. Tisti, ki potrebujejo zdravja in moči, da so uspešni v svojem boju za bogastvo in ugled, naj bi uživali Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To deluje v soglasju z naravo in podpira vse naravno delovanje. V boleznih prebavil, krvi in živcev, v slabosti in nespečnosti, je to vince res zanesljivo zdravilo. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
KONVENCIJA
PREMOGARJEV.
Otvorjena v Indianapolisu, Ind., inj v premnogem oziru zanimiva.
VELIK IZSTOP UDOV. ZAKAJ?
Predsednik in podpredsednik navajata razne vzroke.
Indianapolis, 15. jan. — Konvencija premogarjev unijskih se je danes začela. Predsednik John Mitchell je izjavil v svojem letnem poročilu, da so bili dogodki prošlega leta v toliko po-menjivi, da se je po ustavljenju dela spet uvedla plačilna lestvica z leta 1903. Metode, katerim je organizacija sledila pri tem, smatra za najboljše. Ker niso plačali prispevkov, je bilo 38,910 članov jzključenih, zaradi česar je pomnožena delavnost v organizaciji nujno potrebna. Po njegovih mislih ne zadeva uprave za ta pomanjkljaj nobena krivda, ker je uprava storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da zboljša položaj premogarjev.
Razmeram primerni uspehi.
Ako upoštevamo vse okolnosti, je organizacija dosegla najboljše uspehe, ki so jih pripuščale dane razmere. Seveda, razočaranja ne morejo izostati' in dostikrat so se morale zahteve opustiti, ki so bile za blagostanje delavcev merodajne, a v veliki celoti so pre-mogarji s pridobitvami prošlega leta lahko zadovoljni in upapolni za bodočnost, ki donese bržkone delavcu velik delež na bogastvu, katero ustvarjajo njegove žuljave roke.
Vzroki mnogih izstopov.
Predsednik Lewis je obžaloval v svojem poročilu na zadnji konvenciji sprejeti sklep, ki dovoljuje okrajnim in krajevnim unijam, delati pogodbe o plačah. Vsled tega je organizacija izgubila kacih 50,000 članov. Tudi pogodba z rudniškimi posestniki, sklenjena na tri leta, je baje marsikatere delavce napotila; da so izstopili, ker se jim je pod tajjmi razmerami zdela organizacija nepotrebna.
Zaostali prispevki.
Indianapolis, 16. jan. — Na letnem zborovanju premogarjev so se pripustili tudi vsi delegatje takih krajevnih društev, ki so s svojimi prispevki zaostala, potem ko so obljubili, da se prispevki doplačajo do dne 1. aprila Nato je predsednik imenoval stalne odseke.
Konvencija v Pittsburgu.
Pittsburg, Pa., 15. jan.—Premogarji so se tu sestali k svojemu letnemu zbo -rovanju, ki pa ni tako dobro obiskano kakor prejšnje konvencije, ker je v zadnjem letu skoro 50,000 članov zapustilo organizacijo. Pokazalo se je, da je samo polovica krajevnih društev plačala svoje prispevke za štrajk in zastopniki istih so se morali zagovarjati pred poverilnim odborom.
Plemenitaš morilec.
Petrograd, 16. jan. — Skrajno osupnjeni so vladni krogi po odkritju dejstva, da je morilec višjega policijskega načelnika generala von der Launitz sin visokega vladnega uradnika in potomec plemenitaške rodovine.
Požar v rudniku.
Connellsville, Pa., 11. jan. — V Painter-rudniku H. C. Frick Coke-kompanije, pri McClure-postaji, je nastal včeraj vsled eksplozije požar, ki se je razširil v sosedne rove in je napravil veliko škodo. Pravijo, da je zahteval tudi do 15 človeških žrtev.
Plin eksplodiral.
Wilmington, 111., 11. jan. — Vsled eksplozije v napravi za plin v Wood-manovi dvorani sta bili sinoči dve osebi usmrčeni in kacih dvanajst je bilo ranjenih. Usmrčena sta grocer E. H. Pape, 55 let star, in E. Scheib-ner, 65 let star. Težko ranjeni so župnik Dwyer, gdčna R. Heck in ga. J. Cavannaugh.
Samomor.
New York, 16. jan. — Čeh Adolf Pallock, star 50 let, je stal vpričo velike množice ljudi na strehi petnadstropne hiše in molil. Potem je strmoglavil navzdol in bil v naslednjem hipu mrtev.
—Pisma na pošti imata: Turk Ignac Vidvič Rudolf.
Volilna reforma sprejeta.
Dunaj, 15. jan. — Poslanska državna zbornica je položila sklepčni kamen v gradbo volilne reforme s tem, da je konečno sprejela nasvetovano postavo, po kateri bo zavarovana svoboda volitvena. V dotični postavi predpisana poroštva jamčijo izvrševanje splošne volilne pravicetv polnem obsegu.
Župnika raztrgali medvedje.
¡SNEG IN MRAZ NA SEVEROZAPADU.
Vsled neprodirnih zametov skoraj ves železniški promet zaviram
NAD 55 STOPINJ POD NIČLO.
Vabilo na naročbo.
Naš list "A. S.” je že nastopil šestnajsto leto svojega neumornega delovanja za vero, narod in Jednoto.
Kot se vidi, se naši rojaki zanimajo za naš list in ga podpirajo po svoji moči gmotno in s peresom. To kažejo krasni dopisi in novice, katere rojaki pišejo v spodbudo in napredek našega naroda. Upamo, da bodejo vsi to svoje težavno delovanje nada-
Bukarešt, 31. dec. — Župnika Kure-la pri Dinbovicah so napadli v gozdu ponoči ko se je peljal iz mesta domov medvedje ter so ga na kose raztrgali. Ljudje so drugo jutro našli le oglodane njegove kosti.
Ogri zoper Rumune.
Budimpešta, 16. jan. -— Vlada je predlagala kazni proti mnogoštevilnim rumunskim časopisom, ki niso bili dovolj previdni pri svojih ocenah ogrskih oblasti in kričečih razmer ter glede rumunskih stremljenj po samostal-nosti. Zagovarjati se bodo morali pred sodiščem zaradi prestopka proti jednoti ogrskega naroda.
Ognjeniki bljujejo.
Catania, Sicilija, 16. jan. — Ob istem času, ko se je pripetil potres na Jamajki, je začel ognjenik Aetna huje delovati in v modonskem gorovju so se čutili lahni potresi.
Neapolj, 16. jan. — Ravnatelj opazovalnice na Vezuvu, prof. Matteuci, poroča, da se je obenem s potresom na Jamajki povečala delavnost vulka-nova.
Fairbanks ml.
Pittsburg, Pa., 16. jan. — Frederick C. Fairbanks, sin podpredsednika Fair banksa, je tožen pred porotnim sodiščem v St^ubenvillu, O., zaradi krive prisege. Mladi mož se je oženil pred-kratkim z gdčno. Heleno Scott in pri jemanju ženitne licence je baje pod prisego izjavil, da je delavec in da stanuje v Adams Countyju. Ta tožba dostavlja novo poglavje romanu mladega' parčka, ki je oktobra meseca skupaj izginil in se v Steubenvillu poročil. Oboji sorodniki so bili zoper to ženitev, a po poroki so parček blagoslovili.
Bomba.
Philadelphia, Pa.,- 13. jan. — Včeraj opoludne je neznanec vstopil v "Fourth Street National" banko in zahteval od bančnega predsednika denarja. Ko se mu je to odreklo, je potegnil izpod svoje suknje bombo in jo vrgel proti predsedniku. Sledila je eksplozija, metalec bombe je bil raztrgan na kose in blagajnik McLear usmrčen. Nevarno ranjenih je nad 10 oseb.
Vihar na morju.
New York, 12. jan. — Ko se je parnik Cunard-črte "Etruria” preboril v petek ponoči skozi hud vihar, je bil en mornar usmrčen in šest je bilo nevarno ranjenih. Mrtveca so pokopali na morju. Ko je vihar najbolj razsajal, je v medkrovju neka žena povila otroka. Med vso vožnjo so morali potniki ostati pod krovom. Kapitan Potter je izjavil, da še ni doživel tako viharnega vremena.
Upor v Ekvadorju.
London, 15. jan. — V Loji se je uprla vojaška posadka, ker ni dobila že 60 dni svoje plače. Uporni vojaki so u-morili tri častnike in plenili po hišah. Umorili so 25 in ranili veliko prebivalcev. Proti uporni posadki je odkorakal polkovnik Paer s četami.
Živ se spekel.
I
Berolin, 15. jan. — Iz Polnova na Pomorjanskem poročajo, da se je splazil neki 80 letni starec, Kronic, ponoči v peč pekega peka in tako na gorkem zaspal. Peki niso za to vedeli in so zakurili proti jutru peč. Predno je mogel starec na prosto, je bil tako opečen, da je vsled opeklin umrl.
Posebna brzojavka A. S.
Brooklyn, N. Y., 14. jan. — Sinočna gledališka predstava žaloigre “Mlinar in njegova hči” izvrstno uspela. Velika dvorana bila z gledalci popolnoma napolnjena. Slov. podp. dr. sv. Jožefa je ponosno. (Op. upr. Ista igra bo uprizorjena v nedeljo zvečer v Golobičevi dvorani. Jolietčani, pozor!)
Goljufi povsod.
Dunaj, 13. jan. — Tu sedijo na zatožni klopi trije lastniki goljufivega konzorcija “Herkules”, ki je spravil v promet neko mazilo za čevlje, ki pa ni bilo nič vredno. Dobili so, zlasti z dežele, naročil za 100,000 kron.
Celo s tremi in štirimi lokomotivami vlaki obtičali.
1 j e vali ter skrbeli, da ne pozabi naš naraščaj svojega maternega jezika in ne opusti sv. vere, ki je edino prava
Chicago, 111., 17. jan. — Po poročilih iz zapada so začele pojemati ne-prilike vsled zametov, ki so železniški promet skoro popolnoma ustavili. Tukajšnji železniški uradniki upajo, da bo mogla večina vlakov do jutrišnjega večera spet vzdržavati vozni red.
Hujše so razmere v okrajih, skozi katere drži kanadska pacifiška železnica. Tam bo trpelo še več dni, da bo železniški promet vsaj polovično spet urejen. Vlaki od pacifiške brežine, ki so obtičali v snegu, bodo morda šele jutri jeli dohajati semkaj. Izza zadnje srede niso dospeli semkaj nobeni vlaki te železnice od brežine, in sedaj je nad tucat teh vlakov na poti v St. Paul.
55 stopinj pod ničlo.
luč, ki naš pelje po trnjevi stezi v boljšo bodočnost. Z dobrimi besedami se da dosti storiti, a pero stori pa največ. Zatoraj prosimo rojake, naj zbirajo gradivo in pišejo dopise is članke v korist vere, naroda in Jed-note, ker s tem se da največ doseči Naj nobeden ne misli, da akoravno pišem saj ni meni v korist. Ne tako, ker mi nismo tu, da delamo dobro le za enega nego za celi narod, ker—
Kar storil si zase, že s tabo izgine, kar delaš za narod, ostane vselej.
In slavni Simon Gregorčič tudi še pravi:
St. Paul, Minn., 15. jan. — “Sneg in nič kot sneg in polegtcga bridek mraz,” tako se glase vsa poročila od severozapada. V glavne urade Great Northern-železnice je dospela danes vest, da je v Browningu, Mont., padel toplomer na 55 stopinj pod ničlo, in iz drugih krajev se ne glase poročila nič bolje. Med Grand Forksom in Spo-kane je najmilejša toplina 38 stopinj pod ničlo.
Strašni zameti.
Great Northern-železnica se silno trudi, da premaga snežna zaprtja vsled zametov. Ampak tisočeri delavci, ki napravljajo vlakom pot. so v težkem položaju. Sneg je namreč tako lahek, da ga komaj prekidajo, pa se zgro-madi spet na prvotnem mestu, bržko potegne lahna sapa. Ponekod je sneg 20 in 30 čevljev visoko nagromaden. Najhuje je za Great Northern med Browningom in Cut Bankom. v. razdalji kacih 40 milj. V tem distriktu tudi najmočnejša orala na lopate niso vstanu predreti zametov.
Izredno mnogo snega.
Ker v Montani že dva dni ni nič melo, zato upajo uradniki Great Northern-železnice, da bodo v-neenakem boju Pendarle kmalu zmagali. Sedaj je toliko snežnih oral na najbolj zametenem mestu, da se zameti vkrat-kem odstranijo, če medtem ne zapade nov sneg. Že mnogo let ni v severo-zapadu padlo toliko snega, kakor zadnje dni. V Kanadi je ves železniški promet ustavljen. Zadnji vlaki, ki so še vozili, so imeli priprežene po tri in štiri lokomotive.
Fair chicaških Slovencev.
Fair v korist slovenski cerkvi sv. Štefana v Chicagi, III., bode dne 13., 20. in 27. januarja ter 3. februarja t. 1. v Češki dvorani št. 590 W. i8th st. Vstop izvenchicaškim Slovencem je prost.	Rev. Ant. Sojar.
Razprodaja mesa v soboto ig. jan. ’07.
Svinjska stegna, funt po.........uc
Sveži Pork Butts, funt po.........9c
Sveže svinjske klobase funt po....5c
Pečena teletina, funt po..........7c
Sveži hamburški steak, funt po....7c No. 1 pečena govedina, funt po..6c No. 1 pečena govejska rebra, ..7—9c
No. i Sirloin steak, funt po.....toc
No. 1 Round steak, funt po.'J. ...9c
No. 1 Breakfast Bacon............13c
No. 1 Sugar cured Hams, funt po 13c
Sladke kumare, quart po...........9c
Mast "Leaf" funt po................9c	j
Pridite zgodaj.
BUEHLER BROS. CO.
104 N. Chicago St.	Joliet, 111. j
Uspešno slepilo.
Menda nobena bolezen se ne bliža tako slepilno kakor jetika in obistna nadloga. V slučaju jetike se sprva opazi samo lahen kašelj in neznatna izguba teže. Hrbtna bolečina in glavobol, ki sta med prvimi znaki Brigh-tove bolezni, se zanemarjata s posledico, da se bolezni razvijejo in morda ugrabijo svoje žrtve. Predno se resni znaka pljučnice razvijejo, rabi Severov balzam za pljuča, če si moder, kajti njegovo dobrino dokazuje četrtsto-letno zdravljenje z istim. Cena 25c in 50c. Kadar opaziš pogostne bolečine v hrbtu, bolestno puščanje vode, otekline pod očmi itd., rabi Severovo zdravilo za obisti in jetra, pa se ti bolezen ustavi in rešen boš svoji družini za še več let. Cena 75c in $1.25 v vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Dolžan ni samo, kar veleva mu stan,
kar more, to mož je storiti dolžan.
Znano je, da imajo naši gg. tajniki podrejenih društev K. S. K. J. največ prilike za pisati, ker morajo poročati novice svojih društev. Ob enem tudi lahko prileže dopisu par novic, katere bodejo zanimale vse čitalce “A. S.” širom sveta. Kar se tiče druge stvari v korist vere, naroda in Jednote je, da bi vsak Slovenec bral naš list in tudi priporočal ga drugim, potem ne bo dolgo, ko bodejo vsi, tudi oni, ki še niso pristopili k naši Jednoti, postali člani iste, ker bodejo uvideli, da brez društva ni pravega življenja, ravno tako kakor brez dela. Ker nimamo zastopnica, da bi obiskoval slov. naselbine, zato so naprošeni prijatelji našega lista, da ga oni sosedom priporočajo. Cena je mala a berila pa dovolj za vsacega. Posebna dolžnost je to vseh članov naše dične Jednote, kateri žele napredka in procvit Jednoti, ker čim bolj se glasilo Jednote širi, tem bolj napreduje Jednota. Posebno v zadnjem letu je bil lep napredek za Jednoto, to pa gotovo, ker se je o Jednoti veliko pisalo in govorilo in tudi glasilo A. S. je dobilo več novih naročnikov, kar je Ijvale vredno.
Tem potom tudi prosimo cenj. naročnike našega lista, ki še niso ponovili naročnine za prihodnje leto, da to kmalu store. Posebno pa opozarjamo one gg. naročnike, katerim je že več časa prešlo, kar je jim naročnina potekla, da poravnajo to malenkost in se predplačajo na list. Nekateri nalašč zato ne pošljejo, ker so predolgo zaostali, pa nič zato, ker nas bolj Otti naročnik veseli, ki poravna vso svojo stvar, če smo mislili, da bode pozabil, nego deset drugih, ki to store redno, ker za one vemo, da so dobri.
Neradi ustavimo list, ker ako to storimo, bode kateri rekel, da še Za toliko mu ne damo kredita. Stvar je težka, ker mi vseh čitalcev ne poznamo in tudi vsak ve, da imamo tu pri izdavanju lista ogromne stroške. Upamo torej, da bode vsak naročnik poslal malo vsotico za list in potem bode zopet brez skrbi za leto dni.
Še enkrat opozarjamo one gg., ki pošiljajo list svojcem v staro domovino, da poravnajo zaostalo naročnino oziroma isto ponove, ker inače 3>ode-mo primorani list ustaviti.
Oni gg., ki so dobivali zadnje leto list od Jednote, kot bivši tajniki društev pa so letos oddali svoj urad druge mu v roke, so naprošeni, da nam naj naznanijo, ali želijo še nadalje list dobivati, in nam pošljejo riaročnino, ker sedaj se'bode premenil list na novoizvoljene tajnike.
Naša želja je,'da to store čim prej mogoče, da ne bode kateri potem zameril, če ne bode dobil lista več. Oni novoizvoljeni tajniki, kateri nam šft niso poslali svojega naslova naj to nemudoma store.
Naše upanje je, da nam ostanejo gg. naročniki še nadalje zvesti kot so bili doslej.	^
Cenj. gg. naročnikom in prijateljem našega lista priporočamo naše zastopnike po raznih mestih.
Da je vse v pravem redu, pošljemo naročniku pobotnico za denar, katerega je plačal zastopniku, da bode vedel, če smo dobili denar od zastopnika ali ne. Ako ne dobite pobotnice od nas, lahko veste, da nismo denarja še prejeli. Če je kaj pomanjkljivega, nas vprašajte za svet.
Mi želimo dati vsacemu kar mu gre. Naši zastopniki vam prihranijo denar in sitnosti.
S spoštovanjem
Upravništvo A. S.
I
C
uh lin zvo-imartno na pri tej pri-;a gospoda, enitost tudi nja stroške hvaledolž-
406-408-410 Chicago
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111.. 17. jan. — Sedaj pa imamo zimo ;n snega dovolj, ki seje nekaterim tako tožilo po njem. Baš teden dni po zadnji nenavadni plohi z bliskom in gromom, zadnji ponedeljek zvečer smo dobili prvi sneg, ki je vreden spomina in se menda ne stopi tako hitro. Tako vsaj upamo. Hripa, influenca in druge slične zle prikazni, ki jih je bruhalo iz sebe vlažno megleno ozračje, morda sedaj izginejo, kar bi bilo iskreno želeti, kajti dovolj nadloge so že napravile v prošlih tednih. Otrokom se zdaj odpira zimski raj. To bo spet sanjkanja in kepanja in druzega nedolžnega, dasi včasih hudomušnega veselja!
—	Kruta smrt je ta teden neusmiljeno gospodarila v naši fari. Iztrgala je dvema soprogoma ljubljeni ženi, nedoraslim otročičem skrbni materi in dr. kat. borštnaric sv. Ane dve dobri članici. V pondeljek jutro je umrla Katarina Stajdohar v svojem domu na Indian cesti v 39- letu njene starosti. Bolehala je več mesecev na kronični bolezni v grlu, ki ji je zadala smrt. Pokojnico objokuje njen soprog'Mihael in troje nedoraslih otrok, trije bratje in jedna sestra v Jolietu in v stari domovini v dragatuški fari brat in dve sestri. Pogreb se je vršil v sredo s slovesno sv. mašo zadušnico ob vidiki udeležbi prijateljev pokojnice. Danes, t. j. v četrtek pa smo spremili k večnemu počitku gospo Marijo Habinc, ki je umrla v ponedeljek -zvečer v bolnišnici sv. Jožefa po kratki mučni bolezni. Tudi za njo je bila v naši cerkvi sv. Jožefa slovesna sv. maša z leviti. Dosegla je starost 39. let in zapušča poleg žalujočega soproga John Habinc šestero nedorasle dece in jedno sestro. Borštnarice sv. Ane so obema sestrama položile vence na rakev in se v obilnem številu udeležile njiju pogrebov. Bog jima daj večni mir in pokoj in večna luč jima sveti!
•— Naš organist g. Grizold je v sredo jutro na 'spolznem tlaku tako nesrečno padel, da si je spahnil roko v rami. Zdravnik mu jo je takoj uravnal in upati je, da se v kratkem popolnoma pozdravi.
—	Pod oskrbo dr. Ivca se zdravijo sledeči bolnuci: Mr. Stolec, 903 Broadway, ima nevarno pljučnico; Mrs. Legan, 109 Franklin st., je hudo trpela vsled vnetljivega revmatizma in želodčnega uljesa, a zdravje se ji vrača; Mr. Rus, Chicago st., ima hude otekline v črevih in želodcu vsled tako-zvanega svinčnega zastrupljanja in kolika mu prizadeva hude bolečine; Mrs. Miler, Clay st., je bila nevarno zbolela na revmatizmu, pa se že bolje počuti.
—	Eden najkoristnejših zavodov v našem mestu je bolnišnica sv. Jožefa in njeno letno poročilo je vedno zanimivo, zlasti^pa poročilo zadnjega leta 1906, odkar, je v rabi veliko novo krilo bolnišnice. To poslednje poročilo u-snailjenih sester kaže, da se je v letu, končanem dne 31. decembra zdravilo pod varstvom sv. Jožefa 1,311 oseb 23 raznih narodnosti. Od teh bolnikov jih je z novim letom še ostalo v zavodu 78. Naznanja se tudi, da bodo obiskovalne ure v bodoče od 2. do S. popoludne in od 7. do 8. zvečer vsak dan, da se tako ustreže mnogoterni-kom, ki ne utegnejo bolnih svojcev ob iskovati čez dan. Po narodnosti je bilo med bolniki največ Američanov, namreč 480; potem Nemcev, 176; Slovencev, 170; Ircev, tio; Italijanov, 75; Švedov, 57; Poljakov, 25; Angležev, 17; Ogrov, 16; črncev, 13 itd. Ob tej priliki se usmiljene sestre bolnišnice Sv. Jožefa najiskreneje zahvaljujejo vsem, ki so v prošlem letu kaj pripomogli za vzdržavanje bolnišnice, ter se priporočajo zanaprej.
—	Slovensko pevsko in telovadno društvo Sokol priredi, kakor nam poroča njegov odbor, v Golobičevi dvorani v soboto večer veliko predpustno plesno veselico in v nedeljo, dne 20. t. m. zvečer pa predstavo žaloigte “Mlinar in njegova hči”. Ta predstava se je morala že parkrat preložiti, kar je društvo Sokol jako obžalovalo, a pomagati si drugače ni moglo. Prvikrat je namreč neko gdčno. igralko doletela nenadna rodbinska nesreča, da potem nikakor ni mogla pri nameravani predstavi sodelovati. In drugikrat je neko drugo gdčno! igralko nepričakovano napadla neozdravna tr ma, da so bili vsi zdravniki in vsi leki brezuspešni; predstava se je morala spet preložiti. Sedaj pa je vse ukre-njeno, da bo prihodnjo nedeljo zvečer na našem glediškem odru stari mlinar snet zabavljal čez Konradovo piščalko in čez svojo ljubo hčerko Marico, ki jo najčišča ljubezen spravi v prerani grob. In tako dalje. Seveda so proti- ne vstopnice za predstavo veljavne Kdor je še nima, si jo lahko kupi pri blagajni na večer predstave. Upati je, da si lepo žaloigro pogleda čim največ možno rojakov in rojakinj, ki imajo smisel za razvoj dramatike med našimi diletanti. Začetek v goboto in nedeljo ob polosmih zvečer.
—	Cela skupina odličnih Chicažanov je došla v ponedeljek v naše mesto, da si osebno ogleda delo v kanalu pod
mestnimi oblastniki je gostom prijazno razkazal vse tozadevne podrobnosti. In Chicažani so se vrnili dvakrat bolj navdušeni za načrt nameravanega velikega- brodarstvenega kanala med Chicago in St. Louisom.
— 138 salunov ima Joliet, dva več nego lani in kot smo zadnjič poročali. Med novimi salunarji je tudi neki črnec, pod h. št. 134 na Franklin cesti.
—Rojak, kdo te gotovo ozdravi v slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti najboljši zdravnik v Jolietu je dr. Ivec, 711 N. Chicago St., N. W. Phone 1012, Chicago 2202.
malega mojim najmanjšim, bo meni
dal, jaz ga bom obdaril z velikim. Da, ■qiS3qau a tejijua ‘ep
S pozdravom	John Verbiščar.
Bradley, 111., 9. jan. — Dasiravno je predpust, pa nimam kaj posebnega pisati, nekaj vrstic pa le napišem.
Ko se spominjam na začetek in premislim, kaj se je že čitalo v cenjenem listu A. S. in koliko se je storilo dobrega v napredek med našimi rojaki, odkar je prva številka A. Slovenca izšla v Chicagi, je res občudovanja vredno. Slovenci so bili raztreseni in niso vedeli eden za druzega. Prav iz srca smo pozdravili list, katerega je bilo tako neobhodno potrebno. In poglejmo danes! Čitamo in izvemo novice o posameznih naših naselbinah in rojakih, najsi bodo že vesele ali žalostne, od tedna do tedna.
Mi tukaj v Bradley smo, rekel bi, nekam v kot pomaknjeni, zavoljotega ni tako živahnega gibanja med nami, kakor se to opazi po drugih krajih. Nekaj jih je sedaj ravno brez dela, ker je tovarna našega rojaka Jos. Turka zaprta zavoljo letnih računov. U-pajmo, da kmalu zopet začne z delom. To se bode tudi zgodilo, če se bodo mladi pari pridno ženili, ker posteljo gotovo -vsak rabi.
Ravno zdaj imamo tudi fair ali veselico v korist našej cerkvi oziroma šoli. Poslopje je ravno dodelano, in dne 27. t. m. pride mil. g. škof blagoslovit. Stavba je iz rudeče opeke zidana ter prav mojstersko opremljena z bedfordskim kamenjem. Stala je o-koli 20 tisoč dolarjev. Spodnji prostori se porabijo za stanovanje našega g. župnika, a zgoraj bode prostora za 110 klopi. Prostora bode dovolj za vse tukajšnje katoličane, med katerimi je seveda največ Francozov (dve tretjini), nekaj Ircev, par družin je tudi nemških in nas Slovencev je okoli 20 družin. Samcev nas je le malo. Župnik Rev. A. Milot se trudi ustreči vsem, ali stvar je silno težavna, ker so tako različni narodi tukaj. Francozi so bolj mlačni, tudi preponosni, in drugi ugovarjajo, da naj bi se le angeški jezik rabil v cerkvi namesto obojega. Za nas skoraj upanja niv da bi si tekom let ustanovili svojo neodvisno faro, kar se v nekaterih krajih posreči našim.
K sklepu pozdravljam vse zavedne rojake čitalce, tebi, A. Slovenec, pa kličem: Le tako naprej, da bode obilo naročnikov kakor tudi predplačnikov.
M.	S.
Allegheny, Pa., 11. jan. — -Prosim malo prostora v priljubljenem mi listu A. S., da priobčim novico iz naše naselbine. Malokedaj se sliši kaj od naše strani, ali žalibog, tudi zdaj nimam nič dobrega sporočiti.
Ponesrečil se je Ivan Ivaniš. Dne 31. decembra je šel zdrav in vesel na delo. ^ Ob poldvanajstih predpoludne J ga je prifel štroj za čiščenje zlitega 1 železa in ga vrgel čezse. Prijela so ; ga kola za desno roko in mu jo preč j zlomila. Ko so sodelavci stroj usta- i vili, so ga ven izvlekli, in vsi skupaj smo ostrmili, ko smo videli, da je rojak ves zlomljen. Odpeljali so ga v Allegheny v General-bolnišnico, in dne 6. t. m. je v Bogu zaspal.' Zdravniki zatrjujejo, če bi mu bili roko odre zali, da bi bil pri življenju ostal. Ali on je rekel, da raje umrje, kakor da bi brez roke živel. Tudi njegov oče ni dopustil roke rezati, katero mu je sam prišil.
Ivan Ivaniš je bil doma iz Belčeve-ga vrha, fare Dragatuš na Dolenjskem. Tukaj zapušča žalujočega očeta, v starem kraju mater, 3 sestre in 1 brata. V Ameriko je prišel januarja meseca 1905. Star je bil 22 let. Delal je zmiraj do svoje smrti v Westinghouse L. & M. F. Co. Pri društvu ni bil nobenem.
Rojaki, zdaj vidite, tu vam je spet vzgled. Ne poslušajte takih, ki zaničujejo društva, in še celo katoliške cer kve in duhovnike, češ, nam ni treba v Ameriki društva, mi bodemo šli v staro domovino, ko dosti denarja zaslužimo. Ali človek obrača, Bog obrne. Ne vemo nič, kedaj nam smrt nit pretrga in kedaj se ponesrečimo. Zatorej svetujem rojakom, da naj pristopajo k društvom, ker v naši okolici je 12 društev slovenskih, katera so vsakemu na razpolago, da ne bodo starši tarnali: “Ko bi bil moj sin v društvu, sreča moja.”	N. K.
Pittsburg, Pa., 8. jan. — V dober namen nadaljujem, kar nam je v največji blagor. Marsikateri bi rad ugovarjal strankarskim napadnikom, pa se ne upa pred njih ojstrino, ker ti kar prežijo na vse in vsak migljaj znamenja katoliškega napredka, bodisi na kakoršenkoli način. Če se namreč začne kje zidati nova cerkev, kako jo ti odpadniki primerjajo vsakovrstnim štalam, in njene ustanovitelje in podpornike pripodabljajo vsakovrstnim živalim. Torej katoliki smo jim naj-neumnejše živali. Pa vendar je nasprotno. Kje je grozneja žival, kakor tak zagrizeni odpadnik, ki bi najrajši vse kar samo požrl, kar je katoliškega. Povsod ga najdeš zijati z grozno odprtim njegovim žrelom, kjerkoli je katoliško družabni napredek.
■ Če ti slišijo kaj o papeževem dohodku, o kako so žalostni, kako tarnajo, da bi se to moglo razdeliti med revne občine, posebno pa za ameri-kanske cerkve, ker so tako revne. Te bi moral papež podpirati po njihovem mnenju, ker jih tako “farji ropajo”. Da, da, ta žalostna čuteča sr ca! Ti bi nas radi rešili bede in po manjkanja, ki ne morejo slišati o ni čemer katoliškem. In pa tudi niso pomagali k temu niti z vinarjem, pa vendar hočejo imeti z nami hinavsko sočutje. Ali nismo mi sami zložili ta revni vinar (kakor ti imenujejo papeževo bogastvo), ki bi ga bilo lahko še veliko več, če bi hoteli tudi oni poma gati količkaj za v resnici revne misijone v vseh deželah sveta, med neje-verci preganjane sirote in razširjanje svete cerkve.
Mi Amerikanci imamo ustanovljene misijone, treba je, da vsak nekoliko prispeva, pa bomo imeli čast in ponos med,narodi, kateri tudi tako delajo. In tako moremo prav lahko pomagati z malim in napraviti veliko za dušo. Temu ne bi smel nihče oporekati. Pa vendar je med nami takih, ki vse pritrdijo tem veri sovražnim odpadnikom, kar ti blatijo čez cerkve in duhovnike, pa vendar sami najmanj podpirajo iste. To je sramota zanje same, pa še večji greh, pohujšanje delati med drugimi sploh. Kajti ta mali dar, ki ga damo za božjo čast in našo korist in ponos, nas ne bo pri življenju obdržal. Sam Bog
Etna, Pa., 14. jan. — Že dolgo ni bilo nič slišati iz našega mesta, a tudi danes nimam nič veselega poročati.
V bližnjem mestu Homestead, Pa., je zadela našega rojaka Markota Stankovič velika nesreča, kajti nemila smrt mu je nagloma pobrala soprogo Marijo Stankovič, roj Kramarič, doma iz Bojanje vasi, fare Radoviča na Dolenjskem. Žalostnemu soprogu o-stavlja tukaj štiri nepreskrbljene otroke, katerih najmanjši je star komaj dva dni, tako da je nesreča še večja. Pokojna je bila zavarovana pri J. S. K. Jednoti, zopet lep vzgled rojakinjam po Ameriki, kateri niso pri nobenem društvu. Tudi moram omeniti, da je Stankovič le se silo plačal društvo,'zato ker so ga njegovi rojaki silili, da mora plačati. Mislim, da bo zdaj, ko mu društvo izplača usmrtni-no po soprogi, izprevidel, kako potrebna sta društvo in Jednota. Zatorej rojaki in rojakinje, ki niste še pri nobenem društvu, tu imate lep vzgled, kaj je društvo, zakaj nihče ne ve ne dneva ne ure, ko ga zadene nesreča ali pa pride ponj bela žena, zvana smrt. Tudi moram omeniti, da ko smo pri mrtvi ‘pokojnici čuvali, nisi videl nobenega člana od njenega društva, ki šteje celih 200: dvesto udov. Tudi v tem se vidi, da društva, spadajoča k naši slavni K. S. K. Jednoti, v takem slučaju več storijo, ko druga društva. Zato rojaki, pristopajte v K. S. K. J.
K sklepu pozdravljam vse rojake širom Združ. držav, a tebi, A.S., želim obilo dobrih čitateljev/
John Škof.
Fockportom. Župan Barr z drugimi je rekel: Kdor izmed vas bo dal kaj
Rečica ob Savinji na Štajerskem, 8.
dec. — (Dalje.) Dragi rojaki! Vže iz prejšnjih poročil ste izvedeli, da se nam je skozi milodarnost in dobrotljive darove od blizu in daleč posrečilo nove farne zvonove dobiti, katere je Njega Prevzvišenost, milostljivi gospod knezoškof lavantinski Dr. Mih. Napotnik dne 28. okt. t. 1. na praznik sv. Simona in Juda osebno slovesno blagoslovil. O tej ne samo za našo župnijo, izvestno za celo gorenjo savinsko dolino toli pomenljivi, izvanredno veličastno vspeli slavnosti, moramo Vam, dragomili slovenski rojaki še natančneje poročati. Taista bode gotovo vsakomur, kdor je imel priliko taistej prisostvovati v trajnem spominu v duši naslikana ostala. —Vže preddan sta se trg Rečica in okolica v praznično opravo ogrnila, lepe dolge slovenske trobojnice vihrale so raz hiš in visokih majov, krasni slavoloki z zadnjim jesenskim cvetjem ovenčani in s primernimi napisi pozdravljali so prihod našega, ljublje nega dušnega nadpastirja.
Ko so v soboto 27. okt. zarana stari zvonovi bili od nas odpeljani v sprem stvu vozov nebroja odličnih faranov na postajo Rečičja-Vas na Paki, kjer so bili došli novi zvonovi, porajalo se je v srcu vseh navdušenje, katero je s trenotki globočeje in žarneje postajalo. Čile naše nadebudne mladenke so s krasnim svežim cvetjem ovenčale nove zvonove, polnoštevilna rodna šoštanjska godba je zasvir topiči so zagrmeli in zaslišal se je lodoneči pozdrav iz prijaznih lin nika bližnje farne cerkve Paki. — Omeniti moramo liki darežljivost veledušnega kateri je svojo pravo s tem označil, da je preskrbel, pad vse pa našo
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Naša garancija.
Z veseljem naznanjamo, da smo storili vse in pripravili potrebno da prodajemo ČISTO HRANO ZA ZDRAVJE, in da SEVEROVA SLAVNOZNANA družinska Zdravila se bodejo še nadalje prodajala po vseh kraj ih Amerike.
Vsak lek-, poslan iz naših rok ima garantijo ter ima vse kar postava zahteva. Originalno garancijo za naša zdravila je spisal tajnik agrikulture v Washing-tonu, D. C. v smislu postave in devetega paragrafa o na-Todni čisti hrani in lekarniških postav.
* ‘NO. 1005. - -GUARANTEED UNDER THE FOOD AND DRUG ACT, JUNE 30, 1906.
To kaže, da SEVEROVA DRUŽINSKA ZDRAVILA niso le hvaljena nego, da so tudi hvale vredna , ter da se bodejo odslej prodajala kot absolutno zanesljivo blago garantirano v smislu postave.
Mi se moramo zavezati vprašanjem postav, in naša zdravila so bila vedno pripravljana v smislu farmakologije združ. držav in narodne formularij e.
Ves trgovski oddelek W. F. Severa Co. , kakor tudi laboratorij j^ večkrat vseskozi pregledan od zdravnikov, ki imajo večletne skušnje vmedecinski stroki.
Mi vedno gledamo, da so naša zdravila v njih ČISTOČI izvrsten REGULATOR ter zanesljiv.
Zahvaljujemo se našim odjemalcem za dosedanjo naklonjenost ter želeči še nadaljevanja smo
s spoštovanjem
W. F. SEVERA CO.
W. F. SEVERA, predsednik, CedarRapids, la., 1. jan. 1907.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Naša izvanredna velika razprodaja
oblek je bila kot pričakovano
ZELO USPEŠNA
Na stotine ljudi se je okoristilo z našo veliko razprodajo. Še nam je veliko blaga preostalo. Ne zamudite prelepe prilike priti in si omisliti potrebnih stvari za mal denar, ker se je ravno še sedaj začela zima in boste rabili težke obleke, torej
Ne pozabite, da se ta prodaja
konča v
♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
—	Ljubljana, dne 23. dec. Razglednice družbe sv. Cirila in Metoda za božične praznike in za Novo leto 1907 se hitro razpečavajo. Že 20.000 teh krasnih in umetnih razglednic se je razprodalo. Družba jih je morala naročiti v drugič ter jih ima še 10.000 v zalogi.
—	Občni zbor zveze slovenskih odvetnikov je sprejel več predlogov za pravice slovenskega jezika pri sodiščih. Zastopniki izvenkranjski so re-ferirali o jezikovnih in pravnih razmerah na Koroškem in Štajerskem. “Zve za" šteje 63 članov.
—	Novomesto, 22. dec. Gradba ženske bolnišnice v Novem mestu kljub slabemh vremenu dobro napreduje. Za stavbo je že ves svet splaniran in tudi kleti so že izkopane. Zadnji teden je prišlo več delavcev Makedoncev, kateri bodo delali celo zimo. Ker na tem prostoru primanjkuje kamenja, pričeli so lomiti kamen od kolodvora na Ljubljanski cesti do vile gospoda Gerde-šiča. Kakor se že zdaj vidi, bo stavba velikanska in tudi kras Nevemu mestu.
—	Premog nad Št. Rupertom. K tej notici pripominjamo, da so že trije domačini, namreč Jožef Frelih, Franc Knez in Fr. Zupančič, vzeli pri c. kr. rudarskem uradu v Ljubljani pravico za dotični okoliš, dovoljenja za kopanje pa menda poprosijo še te dni.
Bomo videli, kaj bode. Dotični Nemci — menda oni, ki iščejo tudi v Svib-nem, so premog hvalili.
—	Novice iz Belokrajine, dne 23. dec. Belokrajina je zdaj zares bela, ker je skozi in skozi ogrnjena z belo odejo precej debelega snega. Ljudje se držijo zdaj bolj gorkih peči in si pripovedujejo, o prelepem svetem večeru, ki je že na pragu. Vse se veseli božičnih praznikov, katere Belokranjec lepo praznuje. Kako bi jih tudi ne? Saj Belokranjec, ki je globoko veren in obenem poetičen, občuti zato prav posebno te visoke praznike, nebeško poezijo svetega večera in na- brezvspešna, ampak je našla pričako-
vel Vrhovec s svojo ženo v vednetn prepiru, in se je poskušala ista od svojega moža sodnijsko ločiti, se splošno misli, da je Marija Vrhovec svojega moža v spanju s kropom polila in ga tako zadušila, ker opekline tudi niso mogle drugače nastopiti, ker je bil ponesrečenec popolnoma oblečen in bi se morale opekline vsled pregorke peči tudi na obleki poznati. Marija Ver-hovec se nahaja kot sumljiva umora v zaporu. Sodnijska preiskava se je pričela.
—	Kitajski krošnjarji v Ljubljani. Štirje Kitajci, ki se vračajo z milanske razstave v domovino, so krošnja-rili te dni z raznimi kitajskimi obrtnimi izdelki po Ljubljani in delali dobre kupčije. Ker pa niso imeli dovoljenja, jih je poklicala ljubljanska obrtna oblast na odgovor.
—	Vodovod v Radovljici. Poljedelsko ministrstvo se je zavezalo dati 40 odstotkov državne podpore za vodovod v Radovljici t. j. 66.000 kron.
—	Osebne vesti. Prestavljena sta iz Novega mesta poštna asistenta g. A. Kocmur in g. Guzelj in sicer v Št. Peter na Krasu, drugi pa v Ljubljano. —C. kr. gozdni praktikant g. Anton Šivic v Radovljici je imenovan za gozdnega komisarja na svojem dosedanjem mestu.
—	Ponesrečil se je 72-letni Gregor Pajer. Zdrsnilo mu je v ponedeljek, 26. nov. na stopnjicah doma in padel je tako nesrečno, da je isti večer umrl, ne da bi se bil pred smrtjo še kaj zavedel.
—	Dunaj, 3. decembra. Za ravnatelja novomeške gimnazije je imenovan profesor Breznik.
—	Podržavljenje Idrijske realke. Dunaj, 3. decembra. V zadevi podr-žavljenja idrijske realke je bil danes dr. Šušteršič pri vladi. Podržavljenje se izvrši s prihodnjim šolskim letom, ako temu pritrdijo poklicani faktorji.
—	Društvo slovenskih trgovskih potnikov. Sprožena ideja društva slo venskih trgovskih potnikov ni ostala
slednjih pomenljivih praznikov. Do kaz temu so mnogoštevilne narodne pesmi, ki opevajo lepoto teh praznikov. — Dolge in mrzle noči pa ne
vanega odmeva. V soboto dne8. dec. vršil se je v restavraciji “Narodnega Doma" razgovor o eventualni ustanovitvi tega za trgovstvo velevažnega
dajo počivati raznim tatovom. Dva-1 društva in se je sklenilo sklicati 16. krat zaporedoma so pri Slancu v Ber- dec. sestanek v domovini se nahajajo-čicah pri Metliki skrbno izvedli svoj čih trgovskih potnikov, da se določi
tatinski načrt. Prvo noč so odnesli nekaj pšenice in veliko orehov, drugo pa nekaj kokošij. Mislijo si menda napraviti prijetne praznike. Pa če jih orožništvo zasledi, bodo imeli žalostne. — Kupci za prašiče so ta teden prišli v Belokrajino. Ščetinarje prav drago plačujejo, le žal. da Belokraji-nec premalo goji prašičerejo. S Hrvaškega se pa ne smejo še izvažati v našo deželo, saj še v mesnici onstran Kulpe ne smeš kupiti mesa, da bi ga na Kranjskem pojedel. Le če pri kmetu na Hrvaškem kupljenega prašiča zvohajo, ga ubijejo in prodajo za kazen, in tudi Kranjcem nič ne škodi, če ga pojedo. — V času lova so dobri psi vedno dragi, a kakor pri nas menda nikjer ne, zakaj poginil pes stane pri nas 100 do 200 kron. Kaj ne. da imamo posebno vrsto? Gotovo znamenito za lovce in naravoslovce.
—	Novo društvo v Metliki. V Metliki so ustanovili “Delavsko izobraževalno društvo Danica”.
—Smrt čudaka, ösletni Janez Ivančič iz Sel pri Brusnicah v novomeškem okraju je zvečer, ko se je spravljal na peč k počitku, tako nesrečno padel, da je bil na mestu mrtev. Ljudje pripovedujejo, da je zadnja leta popolnoma samostansko živel. Njegovo stanovanje je bilo brez vsake strehe, vrat in oken. Velike odprtine imel je pokrite z rjuhami. Spal je v peči. Pri njem so dobili 36 K 44 vin. denarja, katerega je imel spravljenega v zidni razpoki in šest krompirjev.
—	Zagorje ob ¿lavi, 24. dec. Pod zemljo se je ponesrečil 22letni prerno-gar Frančišek Sovrašek. Padel je več metrov globoko, se zelo poškodoval in obležal mrtev. Šel je na delo mesto tovariša. Hotel je njemu ustreči, a našel je smrt.
—	Smrtna kosa. Umrl je po daljšem bolehanju g. Janko Sire, posestnik in trgovec v Kranju. — V Bezuljaku nad Cerknico je umrla soproga posestnika in gostilničarja Marija Turšič rojena Svete. -— Na Igu je umrl po kratki
. bolezni do 70 let'stari Franc Štembal. Več desetletij je pisaril ondi okoli se nahajajočim županstvom, pred časom opravljal je tudi župno matico. — Poljane nad Škofjo Loko, 21. decembra.
! Tu je umrl oče ribniškega dekana go-I spoda Fr. Dolinarja Matevž Dolinar, star 90 let.
—	Umor ali pA nesreča: Dne 21. decembra napil se je posestnik Franc Verbovc iz Loga pri Brezovici nekoliko žganja, potem se je pa vlegel na domačo peč in je cel popoldan spal. Ob 7, uri se je že raznesla po vasi
1 novica, da je Verhovc nenadoma u-mrl; ko so prišli sosedi k Vrhovcu, dobili so istega res na peči mrtvega, ki je bil ves, z vodo polit po različnih ' mestih telesa jako opečen. Ker je ži-
nadaljno postopanje.
—	Dobri gostje. Dne 3. dec. pop. so prišli v neko gostilno v Gradišču štirje delavci v spremstvu dveh žensk. Žeja je bila velika, žepi pa prazni. Toda pomagati so si znali. Kadar je natakarica zapustila sobo, so hitro natočili svoje kozarce iz velike steklenice, ki je stala v točilnici. Ko je pa prišla natakarica nazaj, so ji “napili”. Posegli so tudi na tak način pa smod-kah, kar je končno natakarica vse opazila. Cela družba, ki je napravila natakarici 18 kron škode, se je naznanila' sodišču.
—	Umrla je v Jožefinišču Jožefa Medic. — Lhnrl je umirovljeni gozdar kneza Windischgraetza. g. Anton Hawlina, star 56 let.
—	Zaročil se je v Kranju g. Ivan Kovačič, nadmlinar pri g. V. Majdiču, z gdčno. Justi Peterlinovo, komptoari-stinjo istotam.
—	Ob priliki Prešernovega godu (Franc Ksav.) je ob 7. uri zvečer nad sto slovenskih dijakov zapelo pred Prešernovim spomenikom dve pesmi. Petošolci druge državne gimnazije so položili na spomenik lep venec.
' 1	š.
—	Ruski državni svetnik v pok. gospod dr. Vinko Šercl. V Ljubljani je umrl slovanski učenjak ruski državni svetnik v pok. vseučiliški profesor gospod dr. Vinko Šercl. Že nekaj let je živel v Ljubljani, zanimajoč se za pojave slovenskega kulturnega življenja. Porodil se je 28. septembra leta 1843 v Berounu na Češkem. Sele 23 let star se je ponudil, da napravi izpite iz 40 jezikov, toda v Pragi so se našli strokovnjaki samo za 20 jezikov. Po svojem potovanju po Angleškem in Francoskem je Šercl bil 16 let profesor sanskrta in jezikoslovja na harkov skem vseučilišču/potem pa je na vse učilišču v Odesi predaval 12 let. Šercl je pisal znamenita dela.' Leta 1897 je bil na lastno prošnjo umirovljen ter je bival najprej v Pragi, potem v Gradcu, kjer se je naučil slovenščine, in nazadnje v Ljubljani. Zadnji 4;. jezik, kateremu se je priučil, je bila slovenščina. Šercl je znal celo bušmanšči-no, ki jo govore v puščavi Kalahari in ki se sklada iz množice bolj žAalskih, nego človeških glasov. O jeziku kretenj pri gluhonemih in mimičnem jeziku Amerikancev je napisal več razprav in imel javna predavanja v Odesi. Poznal je tudi- temeljito nemi pogovor s pahljačami in cvetlicami. V Ljubljano se je preselil radi svojega slabotnega zdravja in je tu preživel nekaj let s svojo soprogo rodom A11-gležkinjo in hčerko, ki je poročena z uradnikom "Kreditne banke” gospodom Kajzeljem. O Slovencih je izredni mož Šercl dejal: ‘¿Slovenci so jako nadarjeni, napreduj e j 6 razmero-
ma jako hitro, jezik se izvrstno razvija, njih slovstvo zaslužuje brezpogojno priznanje.” — Na vprašanje, česa je Slovencem kot mlademu kulturnemu narodu danes najbolj potreba, je odgovoril: "Več rodoljublja, manj mlačnosti in vztrajnejše prizadevnosti.”
—	Ljubljansko gasilno društvo — vzor drugim. Ker namerava v Celovcu gasilno društvo si tudi priklopiti reševalno društvo in napraviti nekaj rešilnih voz, prišla sta v Ljubljano celovški mestni fizik in neki obč. svetnik ogledat si gasilno dčnštvo in reševalni posel. Izrazila sta se oba jako pohvalno. Načelnik g. Štricelj je alarmiral gasilce, nakar so bili v il/2 minuti pripravljeni za odhod. Celov-čahom je to jako imponiralo ter sklenila, da tudi v Celovcu napravijo hišno stražo. Izrekla sta se, da sta mislila, da je taka organizacija mogoča le v velikih mestih.
—	Občinski svet ljubljanski. Ljubljana, 21. dec. Simon Gregorčičeve u-lice. Župan izvaja: Počastili smo že spomin pesnika Simona Gregorčiča, ker smo omogočili, da društva “Prosveta”, “Akademija" in “Sokol” dvorijo lahko Simon Gregorčičevo knjižnico. Spomin slavnega slovenskega pesnika pa moramo počastiti še na drug način, tako da bo vidno in da bodo tudi drugi narodi lahko vedeli, kako slavimo Slovenci svoje pesnike. Zato predlagam, da naj se oni del Hilšerjevih ulic iz Gradišča do Blei-weisove ceste imenuje Simon Gregorčičeve ulice. Te ulice ležijo paralelno Erjavčevi ulici. Ravno pokojni Erjavec je bil dušni prijatelj in bodri-telj slavnemu pesniku Simonu Gregorčiču v onih časih, ko so najhujše napadali Gregorčiča. Takrat ga je bil bodril rajni Erjavec, da ni omagal. Županov predlog glede na Simon Gregorčičeve ulice obvelja soglasno.
—	Žrtev zime. Na Koroškem so našli zmrznjenega 39 let starega delavca Jakoba Tekavca. ki je bil doma iz Žile, okraj Logatec.
—	Iz Krškega. Predsednikom krajnega šolskega sveta in krajnim šolskim nadzornikom v Krškem je izvoljen na mesto zaslužnega g. dr. Janeza Mencingerja, ki se je vsled svoje priletnosti odpovedal, veleposestnik g. dr. Janko Hočevar.
—	Predsednikom krajnega šolskega sveta v Št. Rupertu je izvoljen zopet gospod Anton Zajc, posestnik na Bistrici. podpredsednikom gospod A. Lunaček nadučitelj.
—	Z doma je odšel dne 3. dec. dvanajstletni Franc Bajželj iz Stražišča pri Kranju. Odpeljal se je ta dan ob pol 11. uri proti Ljubljani. Orožništvo ga išče že celi čas. a ni sledu za njim. Pravijo, da ga je odpeljal neki agent.
—	Trst. 24. dec. Pri včerajšnjem občnem zboru zveze bolniških blagajn v Trstu so ljubljanski socialni demo-kratje sklenili kompromis proti slo-vensko-hrvaški stranki. Socialna demokracija je pokazala, da so ji ljubši Italijani, nego krvni bratje delavci. Slovencev in Hrvatov je bilo 16, Italijanov in socialnih demokratov 18.
—	Občinske volitve v Tinjanu. Iz Tinjana, 20. decembra: Danes voli tretji razred občinske zastopnike v Tinjanu. V korteširanju za italijanstvo se najbolj odlikuje Viktor Mrak iz Pazina, potomec lončarjev iz Ribnice na Kranjskem. Z lonci so prišli njegovi predniki v Pazin, berači so bili, a sedanji njihov potomec Viktor, ki je obogatel od žuljev našega ljudstva, tira naše ljudi na volišče za tujce. Ako so mu ljudje dolžni, mu niso svojega glasu. On tako za malo drži Avstrijo, da pošilja svoje otroke na Italijansko v šolo. kakor da Avstrija nima sposobnih šol. Izdajalstvo je gadno!
—	Simon Gregorčičeva knjižnica v Trstu. Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu ustanovi ljudsko knjižnico pod imenom "Simon Gregorčičeva knjižnica."
—	Rovinj dobi garnizijo. Iz Pulja poročajo, da Rovinj prihodnjo pomlad dobi za stalno posadko bataljon infanterije.
—Slovenska kmečka zveza. Za ustanovni shod kmečke zveze za Spodnji Štajer se delajo pridno priprave. Kmetje iz vseh strani navdušeno pozdravljajo svojo organizacijo.
—	Št. Jur ob juž. žel. Zahteva spodnještajerskih slovenskih kmetov se bode vendar enkrat izpolnila s tem, da dobimo toli zaželjeno slovensko kmetijsko šolo. Tukajšnji veleposestnik g. Franc Pisanec in njegova žena g. Jera Pisanec prodala sta 15. decembra m. 1. dež, odboru njuno veleposestvo za 50.C00 K. v namen, da se tam postavi omenjena šola.
—	Umrl je v Kapelah pri Brežicah gosp. Josip Cizel, posestnik, oče gosp. J. Cizela, profesorja na ženskem učiteljišču v Goriči.
—	Iz Ptuja pobegli Kaiser se na La j a, kakor sedaj poročajo, v ame rikanski državi Ohio.
>
1
USTANOVLJENO LETA 1893.
SAUSE#
*	GLAVNA PISARNA:	* *
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
TELEFON 3795 CORTLANDT.
•fc
■a? ,
[?

Podružnica :
1778 St. Clair St., Cleveland, 0.
ZASTOPNIK
VSEH PAROBRODNIH DRUŽB. ¿0	¿0
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 !
Pošilja denarje v staro
----------— domovino najceneje in najhitreje.
Parobrodne listke ProdaJa
------------po izvirnih cenah.
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
‘	je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad ¡0 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 379S Cortlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
Z velespoštovan jem
FRANK SAKSER,
I« GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND.
e	_______________ .	______
*
*
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
(
►
f
—	Duhovske vesti. Iz škofijskega uradnega lista razvidimo, da so bili 31. novembra m. 1. nastavljeni ozir. premeščeni v lavantinski škofiji ti-le čč. gg. kapelani: Rudolf Kociper iz Slivnice pri Celju kot provizor v Dramlje; Ivan Ogradi iz Št. Petra pod Sv. gorami v Škale; Jakob Rabuza iz Skal k Sv. Jakobu v Slov. goricah; Josip Skvarč iz Remšnika v Št. Peter pod Sv. gorami; Anton Trinkaus iz Dramelj na Remšnik; Ferd. Žgank iz Mozirja v Št. Peter pod Sv. gorami; Anton Trinkaus iz Dramelj na Remšnik; Ferd. Žgank iz Mozirja v Št. Jurij ob južni železnici in Franc Gosak provizor v Svičini kot kaplan v Mozirje.
—	Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Mogočni očka “Grega” je padel raz občinski stolec. Na njegovem “dvorcu” je nastal vsled tega močen potres ter je zavladala velika žalost, v občini pa nepopisno veselje. Novim županom je izvoljen Anton Šantl, veleposestnik v Spodnjem Jakobskem dolu.
KOROŠKO.
—	Pri Sv. Štefanu na žili so zmagali pri občinskih volitvah Slovenci v vseh treh razredih. — V Grebinjskem Kloštru pa so bili izvoljeni vsled kompromisa v II. in III. razredu Slovenci, v 1. pa Nemci. Socijalisti so v III. razredu propadli.
—	V Rožeku so zmagali “Nemci”’ v; II. in I. razredu. Ker so zmagali Siovenei- v tretjem, se je šlo pri drugem razredu .za večino v . občinskem odboru. Tu pa so dobili “Nemci” je-den glas večine.
—	Novo izobraževalno društvo. Na Brnci se je vršil v nedeljo 23. decembra ustanovni shod slovenskega tam-buraškega in izobraževalnega društva "Dobrač”.
JONTES Sz OO
801 N. Chicago St. N. W. Phone 1215 Joliet, 111.
Ako želite dobre 4mr mače cvrte masti, oglasite se pri nas. V zalogi imamo doma delaac klobase in fine prekajene klobase.
Meso *in klobase pošiljam trgovcem in dragim na vse kraje.
Oglasite se pismeno ali osebno.
Dobra postrežba in. nizke cene.
JOLIET CITIZENS BUEWINCr CO.
Collins Street, Joliet, Illinois.
osva
sodčkih in steklenica
-K*********-fr-fc*****-****-***-*******-*-*-***-*-*-******* *****-* ¥
j	HRVATSKO.	\
—	G. Hinko Sirova tka, ki je za časa narodnega gibanja in strahovlade Khuenove 1. 1903 moral pobegniti preko Ljubljane v Ameriko, se je te dni srečno vrnil nazaj v Zagreb.
—	Hrvaški dopisovalni urad, ki bo na razpolago vsem hrvaškim časopisom ustanovi z novim letom hrvaška deželna vlada v Zagrebu.
—	Kopniški slučaj v Zagrebu. V Za-
grebu se je navadni slepar Strassnoff izdajal za ministerialnega svetnika in osleparil nadškofa, več kanonikov ter politikov. “Presvetlemu ministrskemu , svetniku” se napravili tudi koncert v semenišču, kjer so semeniščni-ki tamburali in peli. — Dr. Frank se je dbrnil na drž. pravdnika v Budimpešti, naj ondi aretiranemu sleparju odvzame neke spise, katere mu je bil dal v mnenju, da je res ministrski svetnik.	,
♦
*
*
*■
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
V
J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK	❖
•>
vseh parobrodtiih družb.|
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem due' nem kurzu.
Pri paro c a m se rojakom.
J. J. KUKAR
v
V
V
t
v
231 S. Genosee St.,
WAUKEGAN, ILL. *

ANTON NEMANICH
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL,
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.
Northwestern phone 416,
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
AMERIKANSKI SL.OVEMEÇ 18. JANUARJA 1907
smo svobodni. Ali so res popolnoma svobodni? Zakaj tirjajo pokor ščino od svojih otrok in če ne ubo
vidne priče njegovih čudežev? Videli so, kako je Lazarja, ki je že tri dni v
leta. Najrajši bi jih zadušil.
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
Prodajojn tudi parobrodne ''listke ter pošiljam'denar, v staro domovino.
123 Pine Street,
John Povslia, lastnik
HIBBING, MINN.
Kje ie najbolj varno nalcžtn denar?
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
8L0VEKSK0-AM, TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti p edplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopiši in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon» Chica^r» in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 189t.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the Slovenic-American Printing Co. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
20. jan.	Nedelja	Ime Jezusovo.
21.	Ponedélj	ek Neža.
22. “	Torek Ï	Vincencij.
-3- “	Sreda	Zaroka Mar. Dev.
24. “	Četrtek	Timotej.
25. “	Petek	Spreobrnitev Pav.
26. “	Sobota	Polykarp.
ZNAMENJE KRIŽA.
To jc znamenje, spominek bolečin in poniževanj, ki jih je naš ljubi Gospod trpel za nas; in kadarkoli se prekrižamo, bi morali premisliti, da njegov križ radovoljno sprejemamo, ga pritiskamo na svoje srce in združi-jemo vse, kar delamo, v spomin njegovega odrešilnega trpljenja. S tem namenom bodi znamenje križa tvoje prvo dejanje, ko se vzbudiš, da posvetiš svoj dan Njemu kot vojak križa, in tvoje zadnje dejanje pred spanjem bodi to dragoceno znamenje, ki odpodi zle duhove od tvoje postelje in ostane pri tebi kot svet varih do prihodnjega jutra. Začenjaj svoje molitve, svoje delo z znamenjem križa, v znak, da so posvečene Njemu. Z11V m eh j e križa naj ti posveča odhod in dohod. Posvečuje naj vse pogovore z drugimi, bodisi družabne ali kupčij-ske.
Kdo bi mogel biti poželjiv, grabežljiv, lažnjiv; kdo bi se udajal neprijaznim besedam, sodbam, govoricam, grdemu žlobudranju. ko se je baš prekrižal čez ustna v znak, da hoče rabiti svoj jezik samo v službo božjo? Križ naj posveča tvoj živež, tako da bo jed in pijača, namesto samo v zadostitev zemskega poželjcnja, tudi "v slavo božjo . Naj vam bo znamenje križa vedno na skrbi že zavoljo njega, ki je bil križan za Vas. Blaži naj vam vsako veselje in zabavo.
Miri naj vam nagon nepotrpežlji-vosti, razposajenosti, nestrpnosti do drugih, prevzetnosti in samohvale. Prcpreča naj vam jezno izraze, psovke in zabavljice. Čisti na.j vas, kakor topli premog, ki so ga dejali angeli ha prorokove ustnice: čisti naj vas vseh brezskrbnih ih nedostojnih izrazov, navadne zvijačnosti, in bodite zagotovljeni, če bo takisto znamenje križa vaš tovariš in varili ves dan, če se navadite povsod in vsakdar “lahno delati znamenje, znano angelom ”, bo to močna trdnjava žit vas, in sila zla vas bo obvladovala manj in manj.
NEDELJSKE MISLI.
Vernim in brezvevpim rojakom v pre-' s	mišljevanje.
Piše Rev. J. Kranjec.
Milo ubrano zvonenje se razlega iz visokih lin zvonikov po celi soseski. Nedelja je; zato se nam zdi, da pojo mnogo lepše in skulkejše. kakor ob drugih dnevih. — Verniki tlite k sv. opravilu. . . ■	t	>
Tudi brezbožnežu rojijo ta dan različne misli po glavi. Verski dvomi se dvigajo v njegovi duši, kakor visoke gore. V tem notranjem boju se bi rad zatekel k duhovniku, da mu razpodi gusto meglo nevere, a brani mu njegova ošabnost in prevzetnost. Strašijo ga misli: Kaj'bodo rekli moji somišljeniki. ako me vidijo v cerkvi. Boji se. bolj ljudi, kakor pa Boga. Pri teni ga vznemirja še' druga bolj mučna misel. Ako grem k duhovniku, pripoznal bodem s tem. da jc učenejši od mene. Taki in enaki občutki polnijo njegovo prazno dušo. — “Ob. vanity of all vanities!"
“N»n est pax impiis!" — Nehote se mu vsiljujejo spomini nazaj —, na
izgnal za vselej, a zaman. Cim Polj se jih skušj otresti, tem bolj živo stopajo pred oči. Nemiren je; nekaj ga muči, trpinči, tlači, kakor ponočna
mora. Rad bi odložil ta težki kamen, potolažil svojo očitajočo vest, a zdi se mu nemogoče. — Glas zvonov mu je sovražen, ker mu vzbuja nove spomine ter mu tajno šepeče na ušesa: Bil si nekdaj otrok, — mladenič; rad si hodil k službi božji. A kaj zdaj? Tolaži se: No, takrat sem bil otrok, zdaj sem mož, učenjak, kateri stoji na vrhuncu popolnosti in sem vir vse znanosti. Poglej, če prekoračim cerkveni prag, razdrobila se bode moja domišljava učenost na tisoče koscev.
I Poprej učenjak, potem — bedak. Ne,
¡ tega ne smem storiti. Svojega Stvarnika. Kristusa in njegove cerkve ne morem — ne smem pripoznati. Tajiti moram vsfc to in v tem zanikanju se šopiri vsa moja veda in učenost. Še mali otrok ni zmožen take modrosti. kakoršno ti srkaš. .
Slepec tudi lahko taji, dii ne Cveto 1 pomladi drevesa, ker jih st^na ne, vidi.
Njegovo golo oporekanje nikakor ne ‘ ovrže resnice. Sovražniki sv. cerkve so podobni tem slepcem. —- Učenec j lahko taji učitelju vse njegove dokaze o trigonometriji; in kdo zamore potem reči. da je učcnevNjavuo radi tega zanikanja učen?' Brezverci ali krivoverci so podobni tem nespametnim : učencem. S takim zanikanjem ne do-j kažejo nič druzéga,' kakor skrajno 'ffieV ; vednost.' ia katere izvira potem za-j grizeno sovraštvo" do cerkve in du-j hovnikov. Drugi vzrok nevere je ' njih spačena volja. Pod zastavo svobode odrečejo pokorščino Kristusu in njegovi cerkvi, da ložje služijo svo-ji:n nebrzdanim strastem.Greh ipotcm-jltalcem izgine iz njih sredine, ker so ; severu svobodni. Vsako, še tako kri-1 vičnd dejanje štejejo ‘na rovaš narave, ne svoje spačene volje. — Svoboden moram biti. dokler živim in otresti se vseh verskih spon. Kadar slednjič u-mrjem in res stopim pred svojega Boga, tedaj mu porečeni: Oh, usmiljeni Bog, ne štej mi v zlo'moje nepokorščine in grehov. Saj bi Te bil ljubil ter izpolnjeval Tvoje zapovedi, ko sem še hodil po svetu, pa Te nisem poznal. Tvoja je krivda, da sem grešil. ker se mi nisi osebno pokazal. Veš. v svojem življenju sem bil naprednjak, veleučen mož. Moj razsvetljeni um ni mogel pripoznati tega. česar nisem videl z lastnimi očmi. — Oh, kako prazni bodo ti izgovori! Razpršili se bodo kakor vodena pena ob morskem obrežju. V svojo učenost utopljen, se tako daleč spozabiš, da veruješ zgodovinarjem. Kako vendar veš. da je živel slavni cesar Napoleon, ker ga nisi nikdar videl? Drugim zgodovinarjem verjameš, apostolom pa ne. — “A-ha", boš rekel, “to je vse kaj drugega. Kakor hitro spoznam Kristusa in njegov nauk, potem ne smem tako prosto vživati posvetnega veselja, ne smem grešiti."
Kristus je rekel svojim apostolom: “Pojdite po celem svetu in ličite vse narode." Čemu torej učitelj, ako je učenec s svojim oporekanjem vseveden? Kaj je treba duhovnika, ako hoče vsak drugi več vedeti o verskih resnicah, katerih ni nikdar temeljito proučaval? Kajne, tajiti je treba vse to iu v tem se pokažeš učenjaka. Kar sam ne znaš dokazati, to moraš tajiti. To je posledica tvoje napredne logike in bistroumne glavice.
Vera jé nesmisel; tako trdijo brezverci. A pri vsem tem sami verujejo. Kaj pa? Verujejo, da Kristus ni bil Bog. ni ustanovil svoje cerkve, katera naj bi stala do konca sveta. Verujejo dalje, da so sv. zakramenti nespamet in duhovniki nepotrebno zlo. To krivo vero usiljujejo drugim po' svojih časopisih. Tem krivim prerokom naj bi ljudstvo slepo verjelo, dasiravno nimajo ničesar v dokaz svoje krive vere, kakor le pulilo in ošabno zanikanje. Nasprotno pa je cela zgodovina na strani krščanstva. — Sv. apostol Pavel pravi: "Ko bi Kristus od Smrti ne vstal, bi bila prazna naša vera in sv. zakramenti velika prevara.
J oda Kristus je od smrti vstal in zato verujemo, da je sin božji." Ako je pa sin božji, imel je oblast vstanoviti svojo cerkev na tem svetu. To je tudi storil. Sv. Petru je rekel: “Ti Si Peter skala in na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. — Pojdite po celem svetu m učite vse narode. Jaz sem z vami do konca sveta." Toda Kristus j<- umrl: pomrli so apostoli. Kako naj bo ž njimi do konca sveta? Umevno je torej, da so isti postavni namestniki duhovniki in škofje. Ti naj uče vse narode do konca sveta. — Kristus je sin božji, ker je od srryti vstal. Zato verujemo, da so sv. zakramenti, kfetere je on postavil, neobhodno potrebni za-zveličanje naših duš. Z veseljem verujemo vse, karkoli nam sv. katoliška cerkev verovati zapoveduje, ker jc Kristusova namestnica na tem svetu. Zato jo radi poslušamo, kakor dobri otroki svojo mater. Povejte mi sedaj vi nasprotniki Kristusa in njegove cerkve, kaj je večja nesmisel: Vaša nevera v Kristusa brez vseh nasprotnih dokazov ali naša vera v ujesta potrjena s toliko zgodovinskimi lok azi .J L11 se zrcali vaša skrajna nevednost ali pa zlobno nasprotstvo. 'Non Tihi servirni!" Ne bom Ti slutil! -i~ "Aut. ant'!". Po 'tem potu ne moreš ;ti naprej. Ali moraš pripo-mati vse zgodovinske dogodke ali pa •se zavreči. Zadnjega ne boš storil, ter b' se ti vsakdo smejal.
Kristusu naj bi torej ne verjeli in ljegovim apostolom, kateri -o bili oči-
• j w	j — - j -  * - '
grobu ležal, k življenju obudil. 1 „ potreba, da je kdo učen, da razloči prikazen, ki se zgodi po naravnih zakonih. Še tako neuk in neizobražen človek ve, da ogenj vedno peče, gori, Ali si moremo misliti človeka, kateri bi žrtvoval svoje življenje za očividno neresnico — laž! Niti norec bi kaj takega ne storil. Ko bi jim Kristus obljubil kraljestva celega sveta, bi tega ne storili. Kaj jim pomaga vse to, ako pa zgubijo pri tem največje dobro — 'življenje. Kristus jim pa ni obljubi! niti posvetnih časti in bogastva,ampak preganjanje, — “Iz shodnic vas bodo podili; pride celo ura, da vsak. ki vas umori, misli, da s tem službo Bogu stori.”’ — “Svet vas bode sovražil. ker sem vas izbral izmed ljudi v tem, kar je za Boga." Pri vsem tem so ostali .stanovitni. Zakaj? Videli so. da je delal Kristus nadnaravna dela — čudeže, kakoršnih še ni in ne bo storil noben drugi človek. Le Bog.
| ki je dal zakone naravi, jih tudi lahko odpravi. Kje je zak.on brez postavo-| dajalca, kje naravni zakon brez vrhov-i nega vladarja? Kristus je pokazal s ; čudeži učencem, da so mu pokorni naravni zakoni. Lahko so torej verovali, da je Bog. Vsled tega prepriča-- n ja so pozneje najstrašnejše muke radi prestali.
1 Bila sta na Francoskem dva dijaka.
Po končanih gimnazijskih študijah si ' je izbral jedert duhovski. a drugi vo-1 jaški stan. Bila sta ves čas zvesta, iskrena prijatelja. Po dolgih letih sta se zopet srečala. Vroče si stisneta roke v znamenje starega prijateljstva.
! Zdaj poprime besedo častnik ter pra-I vi: "Škoda za te, prijatelj, da si duhovnik. Kako se boš po smrti kesfal,
' da si se tu na svetu tako trapil ter ne 1 vžival tega posvetnega Veselja. Spoz7;
1 nal bodeš takrat, da so bili vsi,tvoji 1 ideali le prazno babjeverstvo.” — “Do bro”, odvrne duhovnik. "Če je res yse to nič. kakor ti trdiš, potem se pač ne bom mogel kesati. Saj ne bo nika-; kega sledu po meni niti na tem, niti na onem svetu. Ako je pa vse to resnično, kar jaz učinj, potem vedi, da 1 se boš ti. in ne jaz kesal." Častnik je utihnil: čutil se je prizadetega. — Komu naj torej verujemo? Kristusu in njegovemu nauku, katerega oznanu-jejo duhovniki, ali krivim prerokom, kateri vpijejo: Proč s Kristusom, proč s cerkvijo, proč z duhovniki.
Kadar človek nevarno zboli, pošljejo po najboljšega zdravnika. Zakaj pa ne po kakega advokata? Saj je vendar učen mož. "Da. učen je", boš rekel, "toda ne v zdravništvu." Zakaj pa delaš ravno nasprotno v verskih resnicah? Tukaj hočeš vse sam bolj vedeti, kakor duhovnik, kateri je proučaval verske resnice dolgo vrsto let.
Kako bi se učili učenci citati in pisati, ko bi ne bilo učiteljev? Ves napredek. vse znanstvo bi kmalu izginilo izmed človeške družbe. Kako bi se naj razširjal Kristusov nauk, ko bi ne bilo duhovnikov — učiteljev, ki naj uče vse narode do konca sveta?. Toliko onim. kateri hinavsko pripoznajo Kristusa in pravijo, da je bil vzgleden človek. Trdijo pa, da ni treba cerkve niti duhovnikov, češ, da niso taki, ko je bil Kristus. Seveda ne, ker duhovniki niso — bogovi. Kristus je pa bil Bog. Kdor je še količkaj razsoden, bode lahko spoznal zlobne nakane teh zapeljivcev. Proč z duhovniki, potem bode tudi konec Kristusove cerkve. Zato pa blatijo duhovnike pri vsaki priložnosti in pristavijo, še zraven z zaničljivim pomilovanjem: Glejte, kak šni so! Kdor ima kaj možganov, ne bode tako bedasto blebetal. Saj je bilo le 12 apostolov in med njimi je bil Judež, izdajalec. Ali smemo potem trditi, da so bili vsi? Kadar poči jeden trgovec z namenom, da oslepari druge upnike, ali so potem vsi drugi goljufi? Cek> v zasebni družim’ se kaj rado primeri, da je ta ali oni otrok nič prida. Morda postane celo tat ali ubijavec. Oče in mati sta pa poštenjaka in drugi otroki obče priljubljeni in spoštovani. Ali bi ne bilo zlobno in krivično hudodelstvo jednega o-troka predbacivati celej družini? Ravno v tem počenjanju se sveti hudobno natolcevanje teh razsvitljenccv, cilj njih nedosežne olike in enakopravno^ sti. Visoko plavajo v zraku nad vsemi duhovniki in drugimi verniki ter s posmehom nanje gledajo, ker so seveda sami tako popolni — mali bogovi. Pa kako učeni so ti ljudje! Znajo več, kakor hruške peči. Kadar ob “bari" sloni, pripisuje to naravi; ne pa svoji navadi. Če koga ustreli, ni on kriv. ampak narava. Ti preklicana narava! j Zakaj je ne tirajo pred sodišče? Saj i ni kriv on, ampak narava. Kadar se upijani je z-opet narava, ne pa raz- j vada.
Ako zaženeš kamen v zrak, bode : Vselej padal nazaj proti žemlji. Nikdar j ne bo frčal naprej proti zvezdam. Ako | spustiš kos železa v vodo, padlo bo vedno na dno. Ogenj vedno peče. To so naravni zakoni, kateri so stalni in j -c ne spreminjajo. Ako pa ti pripi-suješ vsa tvoja dejanja naravi, potem ! bi sledilo, da morajo biti vsi ljudje j pijanci, ker dolžiš tega čina naravo. Iz teli primerov si lahko uvidel, da I ne veš, kaj je narava in kaj naravni i zakon. In kako oholo se vendar ponašajo s tem izrazom pri vsaki priliki. Domišljujejo si, da so utelešena učenost. F N on plus ultra". Zato pa ne morejo umreti, kako naj hi oni kot .urni možje hodili v cerkev? Znajo o s. kakor vsi drugi, Ti krivi preroki ti zagotavljajo, da ni Boga niti pekla.
Isti brezbožneži vpijejo dalje: Proč : Bogom', cerkvijo in duhovniki! Mi
gajo, poje šiba? Čemu to? Naj vži-vajo isto svobodo, kakor stariši. Če mu žena prekrši zakonsko zvestobo, kako bo nad njo zarentačil. Zakaj vendar? Lahko počenja kar hoče, ker mora biti svobodna. Društvo ima svoje zakone, pa katerih se mora vsak društvenik ravnati. Smešno! Zakaj ne dela vsaki po svoje, ker je svoboden?
Oh, kje si ti toliko hvalisana in zlorabljena svoboda! Ali res obstojiš le v tem. da odrekaš pokorščino svojemu Stvarniku, med tem ko brezpogojno upogneš svoj tilnik svojemu sočloveku? Povej mi, kakšna je to svoboda?! To je dušna in telesna sužnost.
Učenjaki, povejte, kdaj se je še kaka ura naredila brez umetnika? Kako je mogel postati vesoljni svet brez modrega Stvarijika? Vse, kar se spreminja, ima svoj začetek. Torej ni večno, ker ima svoj začetek. Bil je čas. ko ni bilo te ali one stvari. Bil je čas, ko ni bilo tebe niti mene in ako ta nič večno množiš, ostane še vedno nič. Vse reči, katere mi vidimo na svetu in jih imenujemo svet, se spreminjajo. Ako se pa spreminjajo, imajq svoj začetek. niso večne. Bil je torej čas, ko vsega tega ni bilo. In ko bi množil to vesoljno praznino—“vacuum” vse veke vekov, bi bilo še vedno nič. Bil je torej začetnik, Bog, ki je poklical vse te stvari v bivanje. Bog, ki je dal naravi svoje zakone ter pripel na milijone zvezd na nebu. Kaj je ložje verjeti, da so bile vse te stvari od večnosti, ali umno bitje — Bog, kateri je vse to tako modro ustvaril? Ali ne kaže vse vesoljstvo mogočnega umetnika?
Židovsko gimnazijo nameravajo u-
-tanoviti v Budimpešti.
Skale odtrgale so se v Pirenejah.
Porušile so osem hiš. Pod razvalinami je pokopanih 8 oseb.
Stanje ozimnih setev je vsled ugodnega poznojesenskega vremena po vsej Avstro-Ogrski zelo ugodno.
Smrtno obsodbo mislijo odpraviti v
Srbiji. Tozadevni načrt bo v prvem zasedanju skupščine odobren.
Japonski častnik v avstrijski armadi. V Inomost je dospel iz Tokija major Okumura, ki bo eno leto pripadal tamošnji posadki.
Lebaudyjev zrakoplov, ki se da krmiti, je prevzelo francosko vojno ministrstvo. Balon “Patrie" so ' preizkusili prej v Nantesu sedemkrat.
Princ Oton Windischgraetz. Princ
Oton Windischgraetz. soprog nad-vbjvodinje Elizabete, hčere pok. prestolonaslednika Rudolfa, je na lovu padel s konja ter si zlomil nogo.
Nadina Slavjanska umrla. Iz Mona-
kovega poročajo, da je 20. dec. vsled operacije tamkaj umrla Nadina Slavjanska, voditeljica znanega ruskega pevskega zbora.
Pozor, Rojaki!
Naznanjamo, da smo otvorili
GOSTILNO.
v katerej bodemo težili fino Citizens pivo, žganje in vino.
JOHN MAHKOVEC & 00.
208 Jackson St.
Math. Stefanich, Manager.
Velik stroj, ki govori,
Naj večji stroji te vrste, kar jili j< bilo dosedaj natrgovišču.
Te vrste “dandy stroji so pravi čudež in so brez dvoma najboljši, kar se jil^ je dosedaj prodajalo za visoke cene. .'troji niso ceneni, kteri se gonijo z gonilom, kterega morate gibati z roko, temveč oni delujejo s pomočjo automatičnih peres, vsi mehanični deli so obvarovani z kovinskim obodom, iako da se ne morejo zaprašiti: r g je soliden in izdelan iz kovine ter meri devet palcev v premeru;
| stroj igra na dvojne standardski Columbia ali Edison valčke in nadkriljuje vse tudi naj dražje stroje tako z ozirom na čistost in jakost glasu. Stroj ie lep okrasek stanovanja in je zelo priličen za večerne zabave. Ne pošiljajte nam denarja v naprej, temveč pišite nam danes ter se obvežite, da bodete prodali 39 komadov novost1, ktere se lahko 1 rodajo, in sicer po lOe. kornach Ko to prodaste, pošljite nam S '.,90 in mi Vam pošljemo imenovani “dandy” govoreči stroj, natančno tak, kakor je popisan in naslikan zgoraj.
Vi zamorete samo poskusiti, ker vzamemo nazaj vse predmete kterih ne morete prodati in Vam damo nagrado primerno’ predmetom, ktere ste promili. I išite danes.
NEW VCRK-CHICAGO SUPPLY CO.,
171 Broadway, New York City.
Dept. 92.
St., Chicago
FIND HVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. aS.
FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,00 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 32 Broadway St. NewYork
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestca Hranilnica IjnHljansla losluje v svoji palači v Pre&rnoTili ulicah
Naš zaupnik v Zdiuženih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOnnnnaoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO*
Maurice Kominski, glavni zastop nik za zapad, 71 Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, IH. A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, lil. Paul Sarič, agent, 216 17th St., St. Louis, Mo.
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je :
800,000 kron.

AMBRIKANSKI SLOV&NEÇ |8. JANUARÍA iao?.
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1808.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
H. Podpredsednik:................Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:....................Josip Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
II. Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec: ...........Frank Medosh, 9478 Ewing aye., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
POZOR:—S 1. januarjem 1907 in od tedaj naprej morajo krajevna društva zneske mesečnega asesmenta pošiljati naravnost na Jednotinega blagajnika: g. John-a Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111., in ne več na glavnega tajnika kot dosedaj. Denarne nakaznice, bodisi poštne, ekspresne ali bančne se morajo glasiti na Jednotino ime tako-le: G. C. SLOVENIAN CATHOLIC UNION, in nikakor ne drugače. Podrejena društva naj blagovolijo uvaže-vati to odredbo.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO.
Novoustanovljeno žensko društvo sv. Ane štev. 105 v New \ ork, N. \vspre-jeto v K. S. K. Jednoto 17. jan. 1907. Imena članic: 2973 Uršula Mrhar, roj 1888, 2974 Marija Kokalj, roj 1888, 2975 Ivana Smole, roj 1887, 2976 Frančiška Peterlin, roj 1886, 2977 Leopolda Kvas, roj 1886, 2978 Barbara Richter, roj 1885, 2979 Katinka Pavlič, roj 1885, 2980 Justina Kleinlercher, roj 1885, 2981 Ivana Štiftar, roj 1885, 2982 Marija Riedl, roj 1883. 2983 Ivana Lovše, roj 1881, 2984 Jožefina Fekonja, roj 1881, 2985 Antonija Hribar, roj 1880, 2986 Nežika Vavpotič, roj 1880. 2987 Marija Lavše, roj 1879, 2988 Marija Cerar, roj 1879, 2989 Ivana Stern, roj 1879, 2990 Matilda Zobec, roj 1876, 2991 Ivana Mevžek, roj 1875, 2992 Marija Kobilca, r°j '873, 2993 Frančiška Ribič, roj 1872, 2994 Ana Mušič, roj 1868, 2995 Marija Ganser, roj 1866, 2996 Alojzija Hribar, roj 1864, spr. 17. jan. 1907.
Dr. št. 24 članic.
PRISTOPILI ČLANI:
K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, III., 10929 Franc Perše, roj 1886, 10930 Matija	Jerman, roj	1883, spr. 17. jan: 1907.	Dr.	št. 85 članov.
K društvu	sv. Družine	5, La Salle, 111., 10931	Jožef	Spelič,	roj	1888, spr. 17.
jan. 1907.	'	*	Dr. št. 121 članov.
K društvu sv. Barbare 23, Bridgeport, O., 10932 Tomaž Bošnjak, roj 1877, spr. 17. jan. 1907.	Dr. št. 44 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 71, Goff. Pa., 10933 Andrej Jereb, roj 1877, spr. 17. jan. 1907.	Dr. št. 26 članov.
K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk. Mich., 10934 Stefan Lamut, roj 1886, 10935 Peter	Mihelič, roj	1882, spr. 17. jan. 1907.	Dr.	št. 30 članov.
K društvu	sv. Petra in	Pavla 89, Etna, Pa.. T0936	Marko	Vinski,	roj 1886, spr.
17. jan. 1907.	Dr. št. 47 članov.
K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm. Minn.. 10937 Alojzij Baraga, roj 1885, spr. 17. jan. 1907.	Dr. št. 40 članov.
K društvu Srca Jezus. 54, Chisholm. Minn.. 10938 Jožef Škrubej, roj 1865, spr. 17. jan. 1907.	Dr. št. 92 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2. Joliet, 111., k društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 9498 Janez Gornik. 2. jan. 1907.	I. dr. št. 243 članov.
II. dr. št. 180 članov.
Od društva Jezus Dobri Pastir 49. Sharpsburg. Pa., k društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 8807 Jurij Švegelj. 7. jan. 1907.
I.	dr. št. 55 članov.
II. dr. št. 4T članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 62. Bradley, 111., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 6493 Jakob Jerina, 9. jan. 1907.	I. dr. št. 18 članov.
II.	dr. št. 403 člane.
SUSPENDOKhANI ČLANI.
Od društva sv. Štefana t, Chicago, 111., 10513 Franc Gradišar, 12. jan. 1907.
Dr. št. 135 članov.
Od društva sv. Družine 5, La Sa-lle. 111., 7502 Matija Rrglež, 5300 Anton Vesel, 6254 Jožef Zorko,1 9. jan. 1907.	Dr. št. 120 članov.
Od društva Srca Jezus. 54. Chisholm, Minn., 10377 Janez Drobnič, 8. jan. 1907.	Dr. št. 91 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 6266 Martin Kodrič, 7. jan. 1907.
Dr. št. 26 članov.
Od društva sv. Jožefa 76, La Salle. 111.. 9662 Filip Raztresen, 11. jan. T907.
Dr. št. 20 članov.
Od društva 1'riderik Baraga 93. Chisholm, Minn.. 10720 Rudolf Stornik, 9595 Janez Gornik II.. 7. jan. 1907.	Dr. št. 39 članov.
Od društva sv. Barbare 96. Kaylor. Pa., 9885 Janez Jakše, 9906 Janez Brine. 9903 Oroslav Volanšek, 14. jan. 1907.	Dr. št. 29 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva Srca Jezus. 54, Chisholm. Minn.. 9229 Jožef Avsec, 8443 Anton Antončič, 8. jan. 1907.	Dr. št. 91 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff. Pa.. 9263 Matija Štinrac, 7. jan. 1907.
Dr. št. 25 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 87. Joliet. 111., 8220 Jakob Žitnik, 15. jan. 1907.
Dr. št. 38 članov.
Od društva sv. Alojzija 88. Mohawk. Mich.. 8403 Janez Štajer, 7. jan. 1907.
Dr. št. 28 članov.
Od društva sv. Petrii in Pavla 91. Rankin Pa., 1005 Jožef Witkowski, 1009 Luka Mustafa, 14. jan. 1907.	Dr. št. 49 članov.
PRISTOPILE ČLANICE:
K društvu Marije Pomagaj 78. Chicago. 111.. 2997 Amalija Mesec, roj 1887. 2998 Marija Mesec, roj 1883, spr. 17. jan. T907.	Drvšt. 67 članic.
K društvu Marije Čist. Spočetja 85, So. Lorain. Ohio. 2999 Marija Gams. roj 1879, spr. 17. jan. 1907.	,	Dr. št. 2t članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva Marije Pomagaj 78. Chicago, 111.. 2367 Rozalija Valah, 14. jan. 1907.
Dr. št. 6.9^1;mic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. J., Joliet, 111.
aft'mrurimwME
0*0^0*c*0>00^0^0*0f0*0404c
§ Društven e vesti. ]
-
Joliet, 111., 14. jan. — Slavno uredništvo A. S., prosim priobčite teh par vrstic v nam priljubljenem listu.
Tem potom naznanjam vsem udom društva sv. Cirila in Metoda št. 8. K. S. K. J., da bo imelo naše zgoraj imenovano društvo prihodnjo nedeljo, to je 20. jan. prvo letno sejo, pri kateri bodo uvrsteni novi oziroma stari uradniki. In ker bo več važnih stvari na dnevnem redu. uljudno vabim vse ude našega društva, stanujoče v Jolietu in bližnji okolici, da bi se kar najbolj mogoče polnoštevilno udeležili. Obe-t nem pa opozarjam vse ude našega društva, stanujoče izven Jolietd.To je tiste, kateri imajo potne liste in da se je njih čas potekel, da jih pred kot je mogoče obnovijo. Zakaj? Ker ud. najsibode kateregasibodi društva, ako
in članice naše zaščitnice, K. S. K. J., posebno pa člane in članice našega društva sv. Cirila in Metoda št. 8„ Joliet. 111. in ostajam združeni sobrat!
Math. Bučar, tajnik.
Joliet, 111., 15. jan. — Društvo sv.
Antona Pad. št. 87. K. S. K. J. bode imelo prihodnjo nedeljo ob 1. uri posebno sejo, na kateri se imamo razgovoriti o več važnih rečeh v korist dru štva. Zatorej so bratje društveni-ki naprošeni, se v obilnem številu udeležiti seje.
Obenem tudi naznanjam, da vsi dopisi, kateri se imajo poslati na prvega tajnika, naj se došiljajo na 518 Sum mitt Str.
Z bratskim pozdravom
Math. Golobič, I. tajnik.
Aurora, 111., 30. dec. — Društvo sv. Janeza Krstnika št. n. K. S. K. J. je imelo svojo izvanredno sejo dne 15. decembra 1906, pri kateri so bili izvoljeni sledeči odborniki za leto 1907.: Alojzij Rudman, predsednik,
Jernej Vrbič, podpredsednik,
Alojzij Javornik. I. tajnik,
John Jerina, zapisnikar,
I'rank Lokar, blagajnik.
Alfons Kesler, zastopnik,
Jožef Kolenc, maršal,
Martid Mlakar, zastavonoša,
Jožef Livk in Frank Mrva. pregledovalca knjig.
Nadalje tudi naznanjam, da se vrše seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob osmih zvečer v dvorani g. Praprotni-kovi.
Bratski pozdravljam vse sobrate, a tebi. A. S., pa želim obilo naročnikov v novem letu.
Alojz Javornik, I. tajnik.
Steelton, Pa., 29. dec. — Društvo sv. Alojzija št. 42. K. S. K. J. si je izvolilo za 1. 1907. sledeči odbor: ,	; ,
Jurij Marintič, predsednik,
Matija Bajuk, podpredsednik,
Jos. A. Pibernik, tajnik,
Marko Verbos Hodničan, zapisnikar Peter Klepec, blagajnik,
Anton Papič, zastopnik,
Janez Filak in Janez Koštrevc, poslanca,
Franc Kristan, Jožef Šukle, Franc Bene in Matija Flajnik, pregledovalci bolnikov,
Martin Težak, reditelj.
Srčen pozdrav vsem bratom K. S. K. J„ a tebi, A. S., pa želim dobrih naročnikov.
Jos. A. Pibernik, tajnik.
La Salle, 111., ir. jan. — Društvo sv. Družine št. 5. K. S. K. J. je imelo dne 23. dec. volitev novega odbora za leto 1907, ki se je izvršilo v najlepšem redu. Izvoljen je sledeči odbor: Frank Mišjak, predsednik,
Mat. Skoflanc, podpredsednik,
Josip Bargles, I. tajnik,
Josip Lesjak, TI. tajnik,
Mihael Černič, zastopnik,
Matevž Baškovc, blagajnik,
Mihael Teršelič. reditelj,
Karol Okleščan. poslanec,
Matevž Urbanija, Josip Debevc in Anton Zupančič, nadzorniki,
Frank Alauf in Matevž Podlinšek, zastavonoši.
Prosim vse zunanje brate, da zdaj zanaprej vsak svoje prispevke pošilja na I. tajnika Josipa Bargles, 1140— 3rd St.
Tebi. A. S., pa voščim srečno novo leto in mnogo naročnikov.
M. Urbanija.
nima potnega, lista, nima nobene pravice do društva ne do K. S. K. Jed-note. Večkrat se pripeti, da se eden ali drugi izgovarja, da ni znal za naslov dotičnega tajnika? Zatoraj toplo priporočam, čitajte glasilo K. S. K. Jec.note, to je A. S. in.notri bote našli natančni naslov vsacega društvenega uradnika, predsednika.- tajnika in zastopnika,, ivf tako se lahko izognete večkrat velikih zmot, katere-nastanejo mnogokrat zaradi nepravih naslovov. V imenovanem listu je natančni naslov, priobčen enkrat vsaki mesec. Zatoraj še enkrat priporočam imenovani list. z tikaj dolžnost bi bila žiher, da bi | moral vsaki ud naše slavne K. S. K J. biti naročnik A: S., to je glasila K S. K. Jednote. In ker je tako zlahka samo 1 dolar na leto, to je vredno samo kar. se tiče društvenih oziroma Jednotinih zadev. Zraven pa nam prinaša še dosti dnevnih novic in dru-zega zanimivnega in podučnega čtiva. Zatoraj čitajte ono. kar je zdravo in dobro, vse drugo pa pustimo v miru.
K sklepu pa pozdravljam vse člane
Waukegan, 111., 1. jan. — Društvo sv. Jožefa št. 53. K. S. K. J. je imelo dne 17. decembra 1906 svojo letno sejo in obenem volitev odbora za leto T907., ki je sledeči:
Jakob Grimšič, predsednik.
John Umek, podpredsednik.
John Dobrovolc. tajnik,
Anton Šuštaršič, zapisnikar,
Franc Jereb, blagajnik.
Franc Opeka, zastopnik,
John Kukar, Jakob Brenčič in Franc Sluga, nadzorniki.
Franc Sedej, reditelj boln. odbora,
Anton Nagode in Frank Mahorič, zastavonosca.
Lorene Prošnik in Jožef Leben, odbornika.
Karol Herauer. John Jamnik, Anton Žitnik. Jože Drašler. Matevž Ogrin, John Merlak in Anton Marinšič, pobiralci denarja,
Jožef Polanšek. voditelj udov k zdravniku.
Noverpu odboru želimo obilo vspeha vsem skupno pa veselo novo leto, tebi. nam vrli list, pa obilo gradiva v novem letu in dobrih naročnikov.
Fr. Barle, tajnik.
St. Louis, Mo., 18. dec. — Društvo Srca Jezusovega št. 70. K. S. K. Jednote je imelo svoje glavno zborovanje in volitev dne 16. dec. Izvoljen je sledeči odbor:
Janez Mihelčič, predsednik,
Jožef Plut, podpredsednik,
Anton Bukovic, I. tajnik in zastopnik,
Jakob Judnič, U. tajnik.
Janez Meden, blagajnik,
Jožef Simonič, Matija Omerzu, Fr. Skok, nadzorniki,
Janez Bukovic, bolniški odbornik, Nikolaj Fabič, vratar.
Pozdravljam vse rojake in rojakinje v Združenih državah, a tebi, A. S., pa veliko uspeha ob novem letu.
Jožef Simonič, bivši tajnik.
(Nadaljevanje na 8. strani.)
Emil Bachman
580 Soutli Center ave., Chicago, lil.
Slovanski tvorničar društvenih od znakov (badges), regalij, kap, bande: in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka tolog na zahtevanje zastonj. -
Ta $30 zlata ura, za $1.50 na mesec.
Sedaj ie najboljša prilika, da si kupite zlato uro za mali denar.Pokrov je pozlačen in grafiran, ima dvojni pokrov in je jamčena za 20 let.—Kolesovje je najboljše vrste na 17 kamnov. Drži čas do minute. Take ure ne morete kupiti nikjer za man j nego $30. Da pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji je $15.00 to je le za 30 dni. $6.00 plačate na exprès poiti precej ko si ogledate uro, 9 dolarjev plačate pa na obroKe v šestih mesecih po $1.50 na mesec. Ako nam pošljete $6.00 z narocbo, pošljemo vam lepo verižico in uro na nase stroško. Za plačilo $6.00 je ura kakor vže plačana ne da bi mi imeli kakšno drugo listino, da nam še kaj dolgujete,ker vemo da boste zadovoljni in nam poslati $1.50 vsah mesec dokler izplačate $9.00. Ako mislite kupiti uro in plačati precej, popustimo vam 10 odstotkov na je pošljemo vam jo za $13.50. Pri naročbi nam toznanite ali hočete moško ali žensko uro, z enim ali dvojnim pokrovom.
M. Rech & Co., Dept. 409, 163 Ran-dolph St., Chicago, 111.
R. C. Bertnik.
L. B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša »osebnost: JUDGE, NEW CENTURA,
10 centov.	5 centov.
403 Cass St., nadstr.JOLIET.
ANA VOGRIN,
603 Bluff St., Joliet, N. W. tel. 1727 IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvatom.
JULIE KALINOWSKA
izkušena in izprašana
BABIC JL**
Northwestern Phone 1096.
604 N Eastern ave.	Joliet, 111.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : :Telefon 1343
229 N. Bluff St.::::::::::JOLIET, ILL.
C. W. Grown, preds Robi. Pllcber, podpred» W. G. Wilcox, kasir.
1011
Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
HURTING
CASE
CEST*
Pozlato ura za $3.98
še nikoli ni bila pomjani.
Mi vam pošljemo za prost pregled 14 karatno zlato uro z (dvema pokrovama, z gornjin navijakom in z nafinejšem ko esom, C. O. D. le za $ ‘.98 in expresne stroške. Jamčena je za 20 let. verižico z vsako uro. Ta ura ne. bo postala črna ka-Kor druge pozlačene ure. in drži čas izvrstno, posebno za železniške uradnike. Po zunanjosti je podobDa čisto zlati uri za $40 in m rsikje jih prodajajo po $10. e narti pošljete $3.98 pridenemc kuri še prstah, ali uož zastonj in pošljemo vse po. p*-šti ne da bivaš kaj stalo. Eno uro dobite zastonj, če jih kupite šest. Pri naročanini naznanite ali vam poslati moško ali žensko uro.
Globe Merchandise Co., Dept. 109 161 Randolph St., Chicago, 111.
S. HONET,
KROJAČ 918 North Chicago St., Joliet,
111.
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
Ob požaru vaške krčme.
—¡“Ali ne bo nič pijače?"
—"Ob kje neki, saj so' krčmarjevi 'popolnoma izgubili glavo! Vso staro šaro so rešili: klavir, obleko, posodje —ampak nijednega sodca piva ne!”
Rojaki obrnite se z zaupanjem na nas!
Ako mi naznanimo po časopisih, da smo zmožni r zdraviti vse bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj gredo, da ozdrave. Mi nikogar ne silimo, da bi tako privabili rojake k nam, pač pa vam to javljamo z resno željo, da bi zamogli pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, pa naj bode še taka in še tako stara, da bi je mi ne ozdravili. Mi ne trdimo» da zamoremo ozdraviti vse bolezni, ki so znane dandanes, kajti to bi bilo pretežavno. Mi trdimo, da
lahko ozdravimo vse bolezni mož in žensk
KATERE MI ZDRAVIMO.
Naš zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah. Mi smo dovršili višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete vi. Toraj rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imenovane, nikar ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, vaših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine ia nadloge. Mi vam bodemo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragoceno zdravje! Oglasite se pri nas, predno se obračate do kakega druzega zdravnika.
Mi vas gotovo ozdravimo in to v najkrajšem času!
Zastrupljenje krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni v hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od g—5 ob delavnikih, 7—g zvečer vsak dan.
Ob nedeljah od 10—3.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE,
703 Penn Ave.	2 nadstropje.	Pittsburg, Pa
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naslovite na:
Berlin Medial Institute
703 Petin Avenue
J
Pittsburg, Pa.
VSAKDO VTE?
Da vsak trgovec pravi, moje blago je najboljše in najcenejše.
Ali veš kje je dobiti najlepše in najcenejše ŽENITNO DARILO kot prstan, uro ali podobne zlatnine, gotovo pri
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ,
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.	*	" ^
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
~x~x~x~x-x~x~x~x-x~xx~x~>x~x~x~x~x~x~x~x~x-x"x«x~x
Najvecja razprodaja
kar jih je še Joliet imel se bode v naši prodajalni zatvorila v soboto večer in ako nas še niste obiskali, ne pozabiti to storiti, ker inače bodete opustili najlepšo priliko v življenju; da si kupite blago za mal denar.
Moške $12.00 in $13.50 zimske obleke	(h fl flP
po	0 9, Oj
Moške $15.00. $17.00 in $18.00 obleke	11 QP
P°............................................ 11, Oj
Moške $12.00 in $15.00 gornje sukpje	fl OP
PO.................................................. U.UJ
Moške $18.00 in $22.00 vrhnje	suknje ............. 13.95
Moške močne $2.00 delavni čevlji	1 QP
P°...............................................   l.fjJ
Ženski Kid Lace čevlji, močni	podplti .............. 1.35
Kratke hlače za dečke, vredne	50C,	Ort
sedaj............................................... .¿(J
Moške fine črne “Frock” suknje vzete od $15,	- 1 PH
in $20 oblvk po................................... liji!
In na stotine drugih stvari ravno- tako dobre. Mi hočemo. da nas obiščete in zopet pridete, zato vas hočemo zadovoljiti s ceno in blagom. Ko poskusite naši- blago enkrat potem gotovo pridete zopet, ker to je že navada.
Posebno vas vabimo sedaj, ker imamo toliko lepega blaga po zelo nizki ceni.
Naš g. Vranichar bode vesel vas videti v naši prodajalni in vam bode vse na drobno razkazal.
ss«,.^DlNLT,NAfflMUR^ © «««♦
:
?
?
4
v
y
y
y
y
y
:
*
y
*
\
Y
y
❖
•>
309-311-313 JEFFERSON STREET

		X-X*<**X»X~> t
f Ujetnik morsl X Spisal F. Spillman *!* •X“X**X“X,,X“X~X~X**X~X”X“X”X“	kega roparj n, Prevel M. B. x~x~x~x~x~x~x~x-	y la i ! X!
1. Vesela nada.
Predzadnji dan majnika 1643. leta je bil pravi sicilijanski poletni dan, Temnomodro nebo se je razpenjalo nad srečnim otokom, mirno je bilo morje in na njegovem lahno naguba nem površju so se igrali žarki jutra njega solnca. Kot zlat^ nitke so se prepletali ti nežni traki in zdelo se je kot bi jih hotela nevidna roka splesti v mrežo, da bi lovila ž njo tisoče rib in ribic, ki so se igrale v modrih valovih. V malih čolničih so se vozili ribiči, krepke zagorele postave, vun na lov na tune. Srebrnočisti deški glasovi pa so peli zvonko lepo sicilijansko pesem domačih ribičev: “O sanc-tissima.. . 1 in krepki moški glasovi so jim odgovarjali: "Ora, ora prO 110-bis!”
Spodaj na obrežju so šušteli lahno divji kostanji; figov grm se je ponašal z novim slikovitim cvetočim oblačilom; zgoraj na sivi skali je stala kapela in pošiljala pozdrave v dolino; palma pa je raztezala svoje vejevji v zrak. kakor bi mislila na vroči ori-jent in svoje sestre, ki rastejo tam ponosno v lepih vrtih kot kraljice. \ ozadju slednjič se je vzdigovala skrivnostno in preteče najvišja gora v Ita-ljji, naj hujši vulkan v Evropi, visoki Etna. Nekam brezskrben, nedolžen in miren kot otrok je bil ta orjak: le gost dim, ki se je valil nad njegovim žretom, je pričal o njegovi pogubo-nosni sili. Prijetni pašniki in travniki pa so ležali pod njegovim podnožjem in zvončki nebrojnih čred. ki so se pasle na pašnikih, so žvenklja-ti jutranji pozdrav morju in dolini.
Duhovno opravilo v cerkvi slavnega benediktinskega samostana pri sv. Nikolaju v Kataniji je bilo ravno končano in večina pobožnih molivcev, je že zapustila božji hram. Samotno, globoko zatopljena v vročo molitev pa je še klečala pobožna mati s svojim sinčkom pred oltarjem sv. Nikolaja. Molila je zelo vroče in odkrito k velikemu svetniku in ga prosila za priprošnjo pri Bogu, ter niti zapazila ni, da je večkrat šel mimo nje brat Kri-stofor s ključi, da bi zaprl cerkev.
Tudi malemu Erancku se je zdela danes materina molitev malo predolga; zato jo je lahno pocukal za obleko in dejal: “Mati, pojdiva! mislim, da bi brat>Kristof rad cerkev zaprl.”
Pobožno se je pokrižala mati. pokrižala je tudi sinčka na čelo. usta in prsi in hotela oditi. Pri vratih pa sreča zakristana. “Prosim, ali ne bi prižgali danes pred sv. Nikolajem dveh sveč, da bi varoval mojega dobrega Ivana na morjn in ga srečno pripeljal domov?”
“Iz srca rad. blagorodna gospa Angela,” je odvrnil brat. “pa še en rožni venec bom zmolil v vaš namen; vaš blagi Ivan mi je bil vedno najboljši prijatelj."
. Medtem je zakristan zaklenil vrata; zunaj pa se je obrnil še enkrat do častitljive dame.
“Povejte mi. gospa Angela, ali ne mislite dati malega Francka k nam v šolo? Dečko kaže in obeta veliko in bo lahko enkrat trgovec kot njegov oče.”
“Da, da," odvrne mati. “oče upa pač, da mu bo Franček kdaj izdatna podpora pri velikem podjetju, čeprav bi ga videla jaz veliko rajši enkrat pred oltarjem. Vsckako pa bom govorila z Ivanom o tem, ko se povrne, da izročiva Francka vam v oskrbo; nekaj poštenega se mora» naučiti, kar doma ni mogoče, ker je oče tako malo doma."	'
"Hola. Trancek." je poklical brat Kristofor dečka, ki je tekal medtem za pisanimi metuljčki, “pridi vendar setu!" V hipu je bil deček pri njem.
“Povej mi. dečko." je začel brat ■ Kristofor., “ali te veseli, priti k nam! Y šolo?"
“Seveda, če,mi le moji dobri starši! to dovolijo, pridem silno rad; saj nimam doma nikogar, ki bi se igral z mano, razun starega Ignacija, ki me pa ne pusti nikdar Ir morju, ker se boji. da me ne bi ukradli morski roparji. Toda jaz se nikakor ne bojim teh zlobnih ljudi, ker sem zelo pazljiv."
“Dobro, mladi gospodič! A v šolo se ne .pride zato, da bi se igralo, v šoli se mora tudi marljivo učiti. Oče Baptista dobro pazi na to, da njegovi učenci pri učenju ne dremljejo in ne spe."
“O jaz se hočem tudi učiti, dobro učiti, da bom kdaj učen mož, kot je moj -uje. župnik v vasi Reale. Toda malo se sme pa vendar tudi pri vas poigrati, ne? Sicer ne bi rad prišel.”
"Gotovo, Franček, kdor se pridno tiči in svoje naloge pravočasno izvrši, sč sme tudi igrati. To bi morali videti, kako veseli so mladi učenci. Kar veselje jih je gledati, kako se igrajo in pode po trati; o. Baptista jih pa j nadzoruje."
“O častiti brat, jaz pridem gotovo, 'oče mi bodo gotovo dovolili; mati mi! bo pa pomagala prositi jutri ko je ' njen god. Gotovo bo naju uslišal in ugodil najini prošnji."
“Pojdi. Franček." pokliče ga mat', “in vi brat Kristofor. ne pozabite, prosim, sveč prižgati pred sv. Nikolajem!"
“Gotovo ne, gospa Angela, tud: obljubljenega roženvenca ne pozabim."
“Hvala vam za to dobroto.”
ti, moj mladi prijateljček, ne pozabi na šolo."
* * *
“Ugani!" je klical Franček staremu slugi, ko je stopil v hišo.
“Kaj naj uganem?” je vprašal stari Ignacij.
"Kako prijetno novico vem."
“O, da pride danes oče domov in ti prinese veliko lepih reči.’’
"Ne, ne, nekaj druzega.”’
"No. bom pa še enkrat ugibal: Kmalu boš smel v samostana pri sv. maši streči, če ne boš delal več napak v konfiteorju.”
“O, tega že davno znam; a ti vendar še nisi pravega uganil.”
“Da, da, stari Ignacij ne zna ugiba ti; moraš mi novico že sam povedati."
"Jaz pojdem v samostan v šolo. kjer je že veliko drugih dečkov pri g. o. Babtisti; tam se bomo igrali pa tudi pridno učili, kaj ne, mama?”
"Ce ne bo oče zoper to, srček moj, boš že smel iti."
"O, oče mi goto dovoli! Je-li, mama. jutri je tvoj god in mi boš poma gala prositi; saj sem bratu Krištofu obljubil, da gotovo pridem."
"Bomo že še videli; sedaj pa bodi prav priden pa uikomor ne smeš brez mojega dovoljenja, sicer ti ne bom jutri nič pomagala."
“Bom priden, mama. bom; pojdiva Ignacij na balkon, da bova videla, če se že bliža ladja z očetom."
2. Bridka prevara.
Poldne je že davno minilo. Tam daleč na zapadli se je potapljalo sobice v brezkončno morje, vedno dalje v ozadju so se penili morski valovi. Čez morje pa so bežale velike jate ptičev proti obrežju, kot bi hotele prinesti ve šele novice in pozdrave iz daljave. Bledejši so postajali rdeči solnčni traki. ki so obkrožali in prepletali ob solnčnem zahodu lahke srebrne oblačke. Ob obali pa se je zaletavalo va-lovje. ki ne miruje ne ponoči ne po-dnevu. Bobnelo je večerno pesem Stvarniku, ki je postavil tu trdno mejo, Stvarniku, ki je vstvaril morje in vse bogastvo, katero je skrito v dnu morja.
Od vzhoda sem se je bližala lad.ja. Bela jadra, napeta od večernega vetra, so se razpenjala široko kot svetle pe-roti velikega ptiča in se bližala naglo morskemu obrežju. Na ladiji pa je stal lepo oblečen Turek z veliko brado. naslonjen na glavno jarbolo.
Kake misli pač rojp temu človeku po glavi?!
S prekrižanimi rokami in napol zaprtimi očmi je stal pa ladji. Le tu-patam je odprl oči, da se je zableske-tal ogenj izpod gostih obrvi in izginil kot blisk — izginil v daljavo preko morja. Divje se je praskal po bradi, ko je pogledal poželjivo tja na srečni otok. Mirno in spretno kot mačke pa so plezali mornarji po vrveh, da bi ob obali pravočasno speli jadra. Divje kljubovaje so letali pomagači mimo Turka po krovu in iz oči jim je bilo brati nenasičeno poželjenje po ropu. Smrtna tišina, in strah sta vladala na ladji, ki se je približavala suhi zemlji; le še malo je bilo do obrežja. Kar so zganili mornarji vsa jadra na Turkov migljaj. Tedaj pa je izvlekel Ahmed, kapitan tuniških korzarov, iz žepa maj hno piščalko in jo pritisnil na usta. Krepak, pretrgan pisk —- in takoj je stal pred njim drug Turek.
"Hušin,” zakriči ta nad došlim, “vzemi dvanajst mož in čoln, veslaj tja k otpku in glej, da ujameš par sužnjev; število, ki jih imamo sedaj, vendar ne zadostuje za semenj v Tunisu. Podvizaj se, toda čuj: s svojo glavo mi jamčiš za čoln in ljudi!"
"Brez skrbi bodite, gospod kapitan!" odvrne gusar, “Hušin ni neumen."
“Halo! Brž čoln v> morje in potem naprej!” zakliče gusar okolustoječim. V istemu hipu zarožljajo verige in čoln se je zazibal na morski gladini, v njem pa dvanajst morskih roparjev oboroženih od nog do glave. I11 veslali so: mirno.in hitro kot strel je drča! čoln po morski gladini.
Kmalu so prišli do obrežja in težki čoln ie poleti ! z veliko močjo in glasnim šumom po pesku na suho. Hušin skoči na suho, gusarji za njim. “Mohamed in ti, Ali, ostaneta, tu in valujeta čoln; vi drugi pa se skrijte v grmovju; vsacega posameznega popotnika zgrabite, zadrgnite ga v mrežd in vrzite v čoln. Če pa zaslišite moj klic ali pa kak drug sumljiv šum. vrnite se takoj nazaj v čoln."
Mirno in tiho kot kače so se splazili gusarji pod nizkim grmovjem na 'o-brežju in se neopaženo postavili neko-koliko proč od morja v varno zasedo.
"Pri prerokovi bradi! Zdi se mi prav tako, kakor bi bili krščanski psi zvedeli, da smo s etu izkrcali; po! nre že ležimo tukaj, pa še vedno ne vidimo nikogar."
“Tako se godi pri tem prokletem čakanju," meni drugi, “moramo bliže gnezdu samemy.”
“Seve. da nas bodo brezverci takoj zavohali."
"Alah naj kaznuje ta zarod!” je od-rnil razjarjeni korzar. “Šele včeraj so tam bili psi iz Španije za petami; pri ir e roku, nikdar še nisem Videl Ahmeda tako livnega in divjega, kot pri dantelenji. kjer smo morali pustiti ta-to bogaj plen. Ha, kako je divjal
-----I------------- - ■	¡1-.. !,
proti Špancem, dto" smo razpclf jadra za beg!”
“Toda jako imenitno je pa vendar brezverce za nos vodil; mislim, da so jadrali ti norci .naravnost proti Sfa-kesu; kako se bodo jezili, ko najdejo gnezdo prazno.”
"Da bi nam le pota ne zastavili!” se oglasi tretji. x •.
"Ni se treba bati, dokler nas Ahmed vodi; ta se zvije in uide kakor kača” odvrne prvi.
"Mirno!" zapove Hušin. Kot bi treni! utihnejo kožarji, in nad skrivališčem je zavladala smrtna tišina, ki jo je le tupatam prekinilo galebovo hripavo kričanje.
Medtem ko so gusarji spodaj ob obali prežali na svoj nesrečni plen, je dejal zgoraj v prijaznem vrtu domače vile mali Franček staremu Ignaciju “Ah. še vedno ni očeta; kako bo škoda, če danes ne pride! Jutri je materin god, ki se ga je vedno veselil, in zlasti letos smo malo dvbrano tako krasno ozaljšali.”
"Pojdi, Franček, greva v hišo!" repe
Ign^ij.
Ko je stopil z dečkom v hišo, je klečala gospa Angela na svojem kle-čavniku pred lepo veliko sliko Matere božje. “Prav, da sta prišla,” je dejala, ko ju je zapazila, "molimo sedaj še en rožnivenec za dobrega očeta. Meni je tako tesno pri srcu kot bi se mu bila kaka nesreča pripetila. Ljubi otrok, moli prav pobožno k prebla-ženi Devici, da bi pripeljala ona, zvezda vodnica, očeta srečno domov!”
Nato je stopila h kropivniku, pomočila desnico v blagoslovijent/ vodo, pokrižala otroka z znamenjem sv. križa, podala mu rožnivenec in mu rekla, naj naprej moli. Kako globoko iz srca se je dvigala molitev nedolžnega otroka k Bogu in k Materi božji! Da, usmiljena Mati, varuj nedolžno jagnje žrela volkov, ki je hočejo ugonobiti!
“Še en dostavek za verne duše v vicah, Franček!" de mati, in otrok je nadaljeval svojo molitev.
Ko je bil rožnivenec končan, pravi Franček: “Mama, tako pobožno že zdavnaj nisem molil kot danes; pa mi je tudi nekam čudno tesno krog srca; ko bi bil le oče že tu! Pojdi Ignacij! poglejva z balkona še enkrat na morje, ali se že bliža ladja.”
Hitro se je odstranil sluga in odšel z dečkom na balkon. Mati je zopet pokleknila pred podobo Matere božje, vroče solze so ji zalile oči, tako ji je bilo pri srcu kot bi čutila že naprej svojo nesrečo. Kar naenkrat se od-pro vrata in Franček plane v sobo ter zavpije: "Oče je tu, oče je tu! Ladja je zelo blizu obali, pusti mi, da grem z Ignacijem k morju!"
“Da, da, otrok moj, le hiti naproti svojemu očetu!”
Hitro je planil deček ven iz hiše in letel, kar je mogel, k obrežju. Tedaj vstopi tudi Ignacij in reče: “Vendar enkrat, gospa Angela, je moj dobri gospod tu; o kako se veselim, da ga bom zopet videl!”
“Ignacij, deček je šel že naprej; pojdi za njim in pozdravi mojega moža, jaz hočem pa medtem vse potrebno doma urediti in pripraviti.” Kar so pač dopuščale moči 70 let staremu Ignaciju, tako hitro je izginil in šel proti morju, da bi pomagal svojemu gospodu, če le mogoče, že pri izkrcanju.
Medtem je dospel veseli dečko, nič hudega sluteč, do zasede gusarjev. O-supel obstane, in gleda proti ladji, ki je mirno stala na morju. Zakaj noče pač pluti v mirno pristanišče in mu prinesti preljubljenega očeta? Toda otrok ni imel časa pomišljati. Kot tiger plane Hušin jz grmovja, ovije svojo trdo roko okoli dečka, mu zamaši usta z desnico in leti ž njim k čolnu na obrežju. “Oče, moj oce!” to so bile zadnje zadušene besede ratickove; nato so ga zadrgnili in vrli' v čoln. Komaj pa se je zgodilo zlobno dejanje, že je zadonel iz zvonika samostanske cerkvice sv. Nikolaja v dolgo donečih glasovih večerni: Ave! in vsi zvonovi okoli po mestu so začeli zvoniti: Ave! Tedaj se pa zasliši močan žvižg in korzarji planejo urno iz svoje zasede v čoln.
“Le hitro notri!” zakliče Hušin. “predno nas zaslede in ujamejo ti krščanski psi; le dobro poprimite za veslal"
Kot blisk je zdrčal čoln po morski gladini in čez par trenutkov je bil že
pritrjen na strani gusarske ladje na svoje mesto.
“Jeli to vaš plen?!” se zareži nad njimi kapitan, ko zapazi dečka, “ali em poslal zato dvanajst mož, da ne prinesete drugega kot to žlezo? Dol ž njim v dno ladij e !•”
“Gospod." odvrne Hnšin, “ne kre-ajte me po nepotrebnem. Brezverci so morali zapaziti naše izkrcanje; kopaj namreč spravim tega paglavca v :o!n. že se oglase vsi zvonovi v oko-ici. da pokličejo kristjane na maščevanje."
"Prokleti norec!" odvrne strastno Ahmed, '»‘kar si ti imel za zvonenje, ki bi bilo klicalo kristjane proti vam. je bilo le zvonenje k molitvi. Takoj zopet čolne v morje in pri mohamedovi bradi, ako prideš brez bogatega plena nazaj, ti položim tvojo glavb k tvojim nogam."
Jezno se je odstranil- Hušin, da bi zpolnil povelje svojega tiranskega gospoda; kar zavpije mož v košu ria jadri: “Ladja se vidi na severozapadu. Saj io morate vi spodaj tudi "videti!”
“Ah jo goni veter?" vpraša Ahmed.
“Vsa jadra so razpeta, kakor vidim,” ?e je glasil odgovor.
"Hušin, nazaj!” zapove kapitan, "tamle se bliža'bogatejši plen; razpad:- jadra, primite za vesla!” Naen-
•X~X
X~X*-X“X--X~X-*X*
Radosti
X
«osera tbisbk-»
£ je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska prt najboljšem zdravil ju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni * in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod $ jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pre-•j* bavljanja, ker

* e C. I JAT «r ** r #,
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prinesio dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, kije vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober okus.
Dobro prebavljanje. Dobro sBdravje.
Močni živoi. Močne mišice.
I>0!*»•<> življenje.
f
Y
T
J
X
?
X
Jedino to zdravilo m nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete im boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali
gim
zabranilo bolezni
mno-kot 1
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se morate vzdržati špiritnoznih in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
ï
JOS. TR1NER,
709 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah:
Tritisrjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
•X~X-X~X~X“X^X~X~X~X~X-XK-*<~X~X~Xri-X~X~X~X~X~X~X“X~X~XK~X"X~X..X-X~X~H
krat se prikaže na krovii več mož, ki so se kar gnetli, — samo divji, rjavi ljudje. Največ jih še pošteno oblečenih ni bilo. Noge in kolena so imeli skoro vsi nepokrita in zagorela od solnca; krog glave je imel vsak ovit umazan turban, za pasom so se jim blesketala bodala, in ob strani jim je visela sablja — damaščanka.
“Hola, dečki!” zavpije vodja, “tamle bo dela in plena; vsak stori svojo dolžnost, sicer mu poženem krogljo skozi glavo; kdor vzame kaj zase, u-mrje in kdor se na oni ladji ne uda, ga umorite, druge pa zvežite, zamašite jim usta in pripeljite semkaj! Še nekaj: če bi nam šla trda, potem pomorite pa še vse krščanske pse, ki so na dnu ladje!” Divje rjovenje korzar-jev je pretreslo ozračje, in oči so se jim blestele od samega poželjenja po plenu in ropu.
Medtem pa so zapazili tudi na španski križarki. San Jose korzare. Zadovoljno si je kapitan mel roke in rekel k svojemu prvemu poročniku: “Ha, Don Hedrik, danes nam pa ta zlobnež ne uide; včeraj nas je seve zvodil za nos, a danes mu bomo prešteli kosti. Le dobro bodite pripravljeni. Mislim, da ne bi škodilo nekaj karteč za pozdrav.”
“Da bi nam le ne ušel, ko se popolnoma stemni! fant je sicer jako zvit,” odvrne poročnik.
Medtem je pa korzar vozil svojo pot, a je kmalu zapazil, da se je bridko varal; spoznal je, da nasprotna ladja ni navadna ladja za prevažanje blaga in ljudi, marveč ona križarka, ki mu je že neštetokrat skazila bogat plen. Danes se pa Ahmed ne bi rad ž njo pozdravil in poslušal njenega desetfunt-nega topa. “Pri bradi mojega očeta!” zaškriplje jezno z zobmi, “že zopet mi je stara zvita kača na potu! Hušin, ali vidiš tamle Španca! Alah naj go potopi! Pri preroku, ta krščanski pazi na nas! Toda čakaj, Ahmed se zna maščevati; enkrat mi gotovo ne uideš! Hušin, razpnite vsa jadra in pri prvi krogljL ki prileti na našo ladjo, mi pošlješ vse ujetnike v pekel! Posekajte jim glave z damaščankami in.vrzite jih v vodo; ne enega štreljaja smodnika mi ne izgubite radi njih!” (Dalje prih.)
•x~x~x-x~x~x~x~x~x~x»x~x-*-X”X~x~x-X"X»x..x~x~x~x~:~x-*
t
X
i
t
T
X
X
t
X
X
T
Dvoosne satii za mladino Delane iz najboljšega jekla. So najboljše sani,
Kar jih morate dobiti.
v
X
?
5:
?
X
•t«
<•
f
♦%
Male sanke za dečke in deklice, Z jeklom opremljene,
Lahke, močne in hitra tečejo Boljših ni dobiti v deželi.
4
%
V
60c, 75c, 90c, Sl. $1.50 do S3.50.
BARRETT HARDWARE CO.
4
Y X
f
Y
X
4
X
Y
•x-x-x-x-x-x.
E.PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
izdelovalci
Amerikansko-slovenski koledar za leto 1907
je dobiti po 30 ct poštnine, prosto. Letos ji zopet zelo zanimiv, obsega sliko povesti, poučne stvari in humoreske; mnogo slik se nahaja tudi v njem.
Istotam se dobiti vsakovrstne in druge knjige, pratika, lepe božične in' novoletne razglednice.
Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York.
6104 St. Clair ave. n. e., Cleveland, O
I ULEŽANE PIFE
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
Joseph Stukel,
avstr, zastopnik.
So. Bluff Street,
JOLIET, ILL.
Agent for Besley’s JJgj. (J0Q(iS
Age
Wai
aukegan Ale and Porter.
J. O SUNITU
BOTTLER
Van Buren St., Joliet, 111.
GLUH ZOPET SLIŠI
Če rabi moj CJšesni balzam, kt trajno zdravi ne samo šumenje, ^vonjeuje v ušesih in natriuhos. ampak tudi popolno gluhoto Ceua z navopom in poštnino ja. $1.10. Razpošilja po vplačanju vnaprej samo C. G. FOU EK, lekarnik, 586 S. Center ave., Chicago, 111. Cenik pošiljamzastonje
Amerikatiski Slovenec, $1
-X-X+**-X-k-X-M‘*4«-X-k-M«-Mi-X-M<*-X-X-Mt-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X***-X-K-K**'k + *
W 2$npga'*Tl* ¿j^m. $¡1ovensa je dobiti sledeče knjige:
jf************************* -X-X-XXX-X-X-X-X-X-X-XX-X-XX-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X
MOLITVENE KNJIGE:
Dušna paša, usnje z zlato obrezo, $1.00
Duhovno veselje, slonokost, $1.25.
Duhovno veselje) šagrin usnje, 650.
Gospod teci mi pomagat, usnje z zlato
obrezo, 90C.
Hodi za Kristusom, usnje z zlato o-
brezo, goc.
Hoja za Marijo Devico, usnje z zlato obrezo, 90C.
Krščansko devištvo, usnje z zlato o-brezo, goc.
Krščanski zakon, šagrin, 6sc.
Lurška Mati božja, usnje z zlato obrezo, 90C.
Majnikova Kraljica, usnje zlata obreza, 90C.
Marija Varinja nedolžnosti, usnje zlata obreza, $1.00.
Marija Varhinja nedolžnosti, siouo-kost, $1.25.
Marija Varhinja nedolžnosti, šagrin, &5c-
Nebesa naš dom, usnje zlato obrezo $1.00.
Nebeška hrana, usnje zlata obreza, $1.
Otroška pobožnost, usnje zlata obreza $1.00.
Otroška pobožnost, šagrin, 30C.
Otroška pobožnost, šagrin, 75C.
Prem. o presv. Reš. Telesu, usnje zlata obreza, 90C.
Priprava na smrt, usnje zlata obreza, 90C.
Rajski glasovi, usnje zlata obreza, $i-35-
Sveti Jožef, usnje zlata obreza, goc.
Sveta ura, usnje zlata obreza, $1.00.
Šmarnice, usnje zlata obreza, 90C.
Sveti rožni venec, usnje zlata obreza, 90c.
Slava Gospodu, usnje zlata obreza, goc
Sveti Angelj Varuh, šagrin, 50C.
Slava Bogu, slonokost, $1.25.
Slava Bogu, šagrin, 75C.
Vrtec, šagrin, $1.00.
Zvončec, slonokost, $1.25.
Zvončec, šagrin, 75C.
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE
Aladin s čarobno svetilnico, cena ioc.
Ali Boga Stvarnika res ni treba, 20c.
Andrej Hoffer, junaški vodja Tirolcev, 20C.	.•
Angleščina brez učitelja v slovenskem jeziku, 40C.
Arumagum, sin indijskega kneza, 15C
Avstrijski junaki, berilo in podobe, 75C
Belgijski biser, povest, 15C.
Beneška vedeževalka, 15C.
Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada, Soc.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, pravljica, ioc.
Božični darovi, Rud. Urabl, 15C.
Burska vojska, 30C.
Darinka, mala Črnogorka, 20c.
Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov, vezana 40c, broširana 250.
Dobra Evstahija, zgled vsem pobožnim dekletom, 15C.
Domača 'čitalnica, Ribičev sin, pravljica, ioc.
Doma in na tujem, 20c.
Dve povesti iz spisov Krištofa Šmida,
iSc.
Dve čudodelni pravljici, 15C.
Ciganova osveta, 20C.
Čas je zlato, 35C.
Črni bratje, 20C.
Erazem Predjamski, 15C.
Evstahij, povest iz pisem Krištofa Šmida, 20c.
Frank baron Trenk. 'povest, 20c.
Godčevski katekizem, ženitne ali svat-bine navade in napitnice, smešnice in narodne zastavice, 15C.
Gozdovnik, povest iz ameriškega življenja, soc.
Gospodarski nauki, prva knjiga Wm. Rohrman, 6oc.
Hildegarda, povest, 20C.
Hubad pripovedke, prvi in drugi zvezek, 20c.
Ivan Resnicoljub, 15C.
Izgubljena sreča, Rud. Vrabl, 20c.
Izidor pobožni kmet, povest, 25C.
Izza mladih let, pesmi Fr. Gestrina 5oc.
Izdajalec domovine, 20c.
Knez Črni Jurij, 20C.
Jaromil, povest, isc.
Krištofa Šmida 100 pripovedk za mladino, 40C.
Kraljica Draga, 20c.
Krištof Kolumb, 25C.
Kako je izginil gozd? 20c.
Kako postanemo stari? Navodilo kako doseči starost, 20c.
Kratek poduk o sv. zakonu, poduk za zaročence, soc.
Ljubite svoje sovražnike, povest iz maorske vojske, 20c.
Leban 100 beril za mladino,'20C.
Lažnjivi kljukec, povest, 20C.
Ljudska knjižnica, Znamenje štirih, I5Č
Maron, krščanski deček z Libanona, ISC.
Moje ječe, izvrstna povest, 30C.
Materina žrtev, pripovedka, 30C.
Miklova Zala, povest iz turških časov, 40c.
Mati božja na blejskem jezeru, ioc.
60 malih povesti za mladino, 15C.
Marija hči polkova, ioc.
Maksimilijan, I. cesar mehikanski, 20c.
Mladi samotar, povest, 15C.
Medvedove poezije, 90C.
Mali vseznalec, 30C.
Mirko Poštenjakovič, 2oc.
Marjetica, teharski plemenitaši, goc.
\
Marinna otroka, 15c.
Naši liberalci, 20c.
Nedolžnost preganjana in poveličana, 20C.
Nikolaj Zrinski, 20c."
Narodne pesmi, Janko Žirovnik, 40c.
Naseljenci, pripovedka, 23c.
Naselnikova hči, 20c.
Navod za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov z mnogimi uzorci, 75c.
Narodne pripovedke za mladino, 20c.
Nezgoda na Palavanu, 20c.
Od Leona do Pija, dogodki v zadnjih dneh *Pija X., 20c.
Odkritje Amerike, poduk in zabava, $1.00.
Odgovori na ugovore proti sv. veri, 75c.
Praški judek, 15c.
Pri Vrbčevem Grogi, 20c.
Podadmiral Wiljem baron Tegethoff, 20c.
Princ Evgen Savojski, naskok na Bel-grad, 25c.
Potovanje v Liliput, 20c.
Pod turškim jarmom, 20c.
Pri našem cesarju, 15c.
Pravila dostojnosti. Kažipot na polji olike in uljudnosti, 20c.
Pregovori, prilike in reki, 25c.
Posljedni Mehikanec, 25c.
Prst božji, 20C.
Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, 25c.
Pred nevihto. Ivan Turgenjev, 30c.
Robinzon, stariši, njegove vožnje in čudovite dogodbe, 6oc.
Rodbinska sreča, roman, 40c.
Repoštev, 20c.
Slovenski šaljivec, 25c.
Slovenski šaljivec veliki, zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 75c.
Sveta grofinja Genovefa, 20c.
Skozi širno Indijo, 30c.
Sloyenski fantje v Bosni in Herco-govini leta 1878, 50c.
Sanje v podobah, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 25c.
Strelec, 25c.
SpisOvnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem, soc.
Stezosledec, 25c.
Sveta noč, 20c.
Stephenson, oče železnic, 40c.
Sultanovi sužnji, 25c.
Slovenska kuharica, vezana, 8oc.
Stanley v Afriki, 20c.
Spretna kuharica, navod o kuhanju, 50c.
Srečolovec, povest onim, ki si na tujem iščejo doma, zlasti Ameriškim naseljencem, 23c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c.
S prestola na morišče, 200.
Stoletna pratika 1900 do 2000, 6oc.
Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.30. Posamezen zvezek, 20c.
Tiun-Ling, kitajski razbojnik, 20c.
Timotej in Filemon, povest krščanskih dvojčkov, 20c.
Ujetnik pomorskega roparja, 20c.
V	delu je < rešitev, 30c.
Venček pravljic in pripovedk, 20c.
Vstajenje, Rud. Vrabl, 20c.
V	zarji mladosti, zbirka povesti in pesmi za šolsko mladino 20c.
Voščilna knjižnica za vse prilike slovenski mladini v porabo, 25c.
Vojska na Turškem, 23c.
Zbirka ljudskih iger, soc.
Zlata vas, podučna in kratkočasna povest, 25c.
Zmaj z Bosne, povest iz bosanske zgo dovine, 50c.
Zlatarjevo zlato, historična povest iz XVI. stoletja 90c.
Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod, 50c.
Babica, prev. Fr. Cegnar, 30c.
Beatin dnevnik, 25c.
Boj s prirodo, 13c.
General Lavdon, 25c.
Koliščina in stepe, 15c.
Krvna osveta, 15c.
Nesrečnica, 20c.
Senilta, 13c.
Solnce in senca, 13c.
Spisje, 13c.
Svitoslav, isc.
V	gorskem zakotju, 20c.
Za kruhom, 15c.
Zaroka o polnoči, 13c.
Knjige se pošljejo poštnine proste. Naročilu je pridejati denar. Za večje svote se naj pošlje money order,
a za manjše znamke po ic ali 2C. Naslov:
Knjigarna Amerikanski Slovenec,
Javna zahvala.
Claridge, Pa., 9. dec. 1906.
Dragi in obče spoštovani zdravnik Dr. Collins M. I. Na vaše pismo, kako se sedaj počutim, Vam hočem danes odgovoriti in sicer sledeče, odkritosrčno. Vam moram poročati, kar se tiče moje osebe, Vam moram izreči toplo zahvalo, kajti jaz se sedaj, odkar sem Vaša izvrstna zdravila porabil, popolnoma zdravega počutim, ter Vam bodem po preteku jednega meseca zopet jedno pismo pisal in sicer najtoplejšo zahvalo za Vaše izvrstno in v resnici uspešno zdravljenje.
Vas pozdravljam in ostanem udani, ter hvaležni prijatelj.
S spoštovanjem Alois Praznik.
Kadar imate kaj opraviti z onimi trgovci, ki imajo oglase v Amerikan-skem Slovencu, blagovolite jim omeniti naš list.
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $ 20.50 ..............  100	kron
za $ 40.90.....i............ 200 kron
za $ 204.00 ..............1000	kron
za $1020.73 ..............5000	kron
Poštarina je všteta pri svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda)
109 Greenwich Street, New York 6104 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
;; Slovencem in Hrvatom
v Jotietu in po vseh Združenih 11 dišavah naznajam, da :mam lote naprodaj v najugodnejših krajih v Joiietu in Rockdaiu Če želite kupiti dobro loto ogla site se osebno, telefoničnn ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g.
* > IG. CESNIK.
R. D. 5. Phone 183 R N. W. e. E. ASTRAM, lastnik.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Proflajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 335a.
tora N. Broadway..JOLIET, ILL.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Roiakom se toplo priporočam.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnjj po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
CXieego tele!. 2794 Kß lele!. . 9£	7. N
I PREMOG
♦
I TRD IN MEHEK, TER
o
i kok in drva
ZA KURJAVO
o prodaja v Joiietu po najnižjih ¡¡	cenah.
Stefan Kukar,
<» Northwestern Phone 1479.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines utici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lamber Tard aa vogla DESP LAINES IN CLINTON
Največja zaloga moških oblek, ki so ročno delane. Naše obleke so volnene, in jih imamo raznih barv. Imamo veliko zalogo vzorcev na razpolago. Eno obleko vam pošljemo za $7.98. Na iz-ber vam pošljemo tri vrste oblek eno sivo, rujavo in črno. Obleke sestoje iz suknje, hlač in vesta. Suknje so site v velikosti od 34 do 44, hlače od 30 do 42 okolu pasa do 33 palcev dolge. Obleke večje velikosti stanejo $g.g8.
Naročila. Pošljite nam en dolar z sledečimi merami: mero okolu pasa, prs, pod ramenih, od pasa do podplatov, in mi vam pošljemo katerokoli obleko in plačamo ekspresne stroške. Prepričali se bodete da naša cena je prav nizka za tako blago. Ko prejmete blago bodete dali doplačilo $6.98 ekspresnemu zastopniku. Ako ne bodete zadovoljni ne plačajte nič nego pošljite obleko nazaj.
Zastonj. Ako pošljete preč z naročilom $7-98 vam damo lepo ovratnico zastonj z obleko, ker jih imamo veliko zalogo.
GLOBE MDSE. CO.
161 Randolph St.	Chicago, 111.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Joiietu.::::::
Velika zaloga. Nizke cene.
... .104 Jefferson St., blizu mosta.
PosoinieiodeiiHr napossstra
German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL,
133 N. Bluff St. JOLIET, ILL.
M. F. L0UGHRAN,
Loughran Bldg.	JOLIET, 1LL
Prodaja hiše in lote vugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah.
TROST&KRET 2
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODA
Posebnost so naše
“TDe D. S.” Me, in ‘leerscbamn” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet llls
John Stefanie
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO. ii3 Exchange St. JOLIET, ILL.
Henrik H. & Menno H.
S T.A. » S E TV
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JA YNI NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištvo proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti \ nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notar-I sko str«ko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
I
Denar na posojilo.
Pogojujemo denar na zemljišči pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
(Nadaljevanje s 2. strani.)
nost še tem činom pridobil, da je po- | daril prvi prispevek za če.trti zvon, ki j se namerava še le naročiti.
Poslovili smo se tedaj od starih 1 glasnikov miru ino sprave, od zvonov, I ki so nas od naše zorne mladosti kot j glasni oznanjevalci časti Vsevečnega • opominjali, da je našega zemeljskega |-bivanja pravi smoter: “Moli in delaj”! j V senci zastav, zelenja, lepotičja, na ! čelu šoštanjska godba, odpeljalo sc je j-zvonovje na treh vozeh, povsod vpre- j žena častna garda štirih čilih ovenča- j nih konjičkov. Milo, a vendar toli ra- ! dostno vzvišeno, ginljivo doneli so! črez hrib in plan jasni, bratske ljubez-1 ni pozdravi iz visokih lin cerkva, ko j se peljali med topičov pokom smo mi-! mo Letuša, Ljubije, Brezja, Mozirje,! Nazarje, Kokarje, Gorica, St. Janž 1 proti domači župniji. Nepopisno na- ■ vdušenje je vzkipelo v nebrojnem ob-1 činstvu, ki je pričakovalo privoza zvo- | nov, a nepopisni čut svečanega trenutka prešinjal je vsakogar, ko se je ' kmalu po prihodu zvonov v mraku : pripeljal Prevzvišeni nadpastir mimo1 z zastavami okrašenih hiš skoz z zelenjem ovenčane slavoloke, osobito so se izkazali vrli Prihovčani. — Pri trž-kem križu pričala je ogromna množica sprejema veličastni pomen. Ofi-
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu iu vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehati ju zareuniatizmoni in neuralgijo, ako rabijo
ör. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let.
V vseh lekarnah, 25 ^in 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & C0.,
215 Pearl St.,	New York.

Kam pa danes?
V Lockport!
Naprodaj imam tudi več svojih lot Prodajam šifkarte in pošiljam denaz v staro domovino.
ANTON D0VJAK
GOSTILNIČAR, gth Street, Lockport, 111.
J. F>. FCIJSTG
Lesni trgovec.
Cor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet.
Pozor Slovani!
Pridite na
VELIKO RAZPRODAJO
raznih
oWekza mosKe, ieyJjey, HoMot srajt
cijelno sta za vso čast in slavo Božjo ter druge mešane robe, katera se bode vneta, za celi vspeh slovesnosti in na- prodajala sedaj za nedoločen čas p* bavo novih zvonov odgovorna, vele- ■'najnižji ceni. Pridite in prepričali se
zaslužna cerkvena ključarja: Franc Šti bodete, da naše dlago je fino i prav glic in Anton Turnšek vladiko v zlož- P° cen’-
nem govoru primerno pozdravila. Po Prodajam tudi šifkarte za vse linije.
nagovoru g. župana Franc Rakun, na Rojaki svoji k svojim. V obile» čelu polnoštevilno zbranih 18 odborni- °bisk se priporoča
kov presenetila je ekšelenčo s kras-1	FRANK JURIČIČ,
nim šopkom in lepim nagovorom od č. IOW Chicago St... .JOLIET, ILL
g. Ivan Hribar naučene pesmi o po- ..... ........-	......-
menu zvonov sploh gospica Micika Prislanova, na čelu šolske mladine.
Zahvala gre tudi č. g. Pat. Salezij gu-ardian in Pat. Robert Dolinar, vikar, | ki sta prihitela iz prijaznega nazar-1 skega griča, da bila sta vesela pokloniti se knezu prva.	'	;
Zvečer je naša vrla, za vse dobro vneta požarna bramba, na čelu ii ne- ! umorila narodna godba, dobro izvež-banimi rečiškimi pevci,'katerih cilj in smoter bi pa do celo doseglo še sodelovanje dičnih, tako bližnjih mozirskih pevcev — in velika množita navdušenega občinstva napravila impo-i zantno bakljado in serenado in prav dobro uspeli umetalni ogenj razsvitljal je širni obzor, kateri je bil obrobljen na hribih z žarečimi kresovi. Se le tiha respobna noč nas je pozvala, umirila, da treba novih moči si zbrati za drugi dan.
Napočila je jutranja zora, vzdramili so nas' gromoglasni poki topičev, vzbudila nas je tudi jaderno vesela budnica. Ob 8. uri so začeli Prevzvišeni pred misijonskim križem na ozal-šanem odru posvečevati nove zvonove, da jih krstijo, ja takorekoč dušo vdahnejo v tri glasnike nadzvezdnega gospodarja. Med obredi in vzdigom zvonov svirala je primerne točke šoštanjska godba, kakor se je tudi potem med cerkv.. opravilom neumorno skazala, za kar gre hvala spretnemu kapelniku g. T. Mazej in za prepustitev godbe pa čisl. gosp. predsedniku godbe 'C. kr. notar V. Kolšek v Šoštanju. Gospod Eranse iz Dovjega sela, ki misli da je godba sploh največje zlo, naj še le naprej zvezdari in svojo nestrpnost kroti proti nedoseg-lim Rečičkim faranom. — Okoli desete ure pričel se je vzdig zvonov in je neprešteta dosti tisoč narasla množica navdušenega naroda nestrpno čaka-kala, da čuje “se stolpa sem” prvi pozdrav iz visokih lin. Zadana bodi o tej priliki zahvala domači požar, brambi pod vodstvom načelnika g. Zdravko Deleja za užorni red in varnost pri tem odgovornem delu.
(Dalje prih.)
Vztuja občudovanji zdravnikov.
Zahtevaj ga.
Pokusi ga.
Proč z operacijami in krvavijenjem, ker Svetogorski čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vsš mehurne bolezni.
Svetogorski čaj za pljuča zdravi čudovito:	Plučnice, na
m ho tervse bolest esuaia.Cena na vod-iddq 50c in$l.Plača do v naprejse Flise **^£¡¿3 Cent. Laboratory,439 W.18 st.Chicagc
MMfe
Lep koledar zastonj.
Že četrt stoletja se Severov slovenski almanah ali koledar smatra za najboljši svoje vrste. Izdaja za leto 1907 je pravkar izšla. Ta koledar je lepši in večji nego kdaj poprej ter obsega 95 dragocenih in zanimivih poučnih člankov, razun tega 12 koledarskih stranij in istotoliko za zapiske. Vsak član družine najde v njem nekaj zase primernega — tu so kratke zdravilske obravnave o raznih boleznih in njih zdravljenju, statistike, koristni podatki za trgovca, farmarja, gospodinjo itd. Šaljive pripovedke in dovtipi, zgodovinski dogodki, vremenska prerokovanja itd. itd. Ta lepi koledar lahko dobiš zastonj v vsaki lekarni, ali pa napiši na prazne vrste spodaj svoje ime, naslov in časopis, v katerem si či-tal ta oglas, ter vpošlji na: \V. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Ime ...................................
Naslov
Časopis
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino za posestva.
Prodaja Vjdi prekomorske vozne listke.
COR. CASS & CHICAGO STREET.
I.	nadstropje.	1
MAL OGLAS V A. S. STANE OD Novega leta naprej za ikrat 50C, za 3krat $1.00 ter izjemoma za ikrat 25C. Mali oglasi se plačujejo vnaprej.
KJE JE JOHN PLUT, DOMA IŽ Dobravic pri Metliki? Pred enim letom jle bival v Steeltonu, P., 160 Frederick St. Njegov sedanji naslov je blagohotno naznaniti Am. Slovencu.	d3t&
KJE JE JANEZ BENČINA, PODO-mače Skerbcev iz Travnika št. 119, občina Loškipotok? Pred 4- meseci je delal v'Kane, Pa., in od tam odpotoval v državo Illinois. Prosim rojake, da mi blagovolijo naznaniti njegov naslov, za katero mu bom plačal malo svoto svoto za njegov trud. Hubert Michitsch, Straight, Elk County, Pa.	d4t6
Najmanjša cerkev na svetu.
V Lienfieldu na Angleškem se nahaja cerkev, ki je nedvomno najmanjša na svetu.. Dolga je 4 metre, široka 1 meter. Cerkvica ima tudi zvonik z majhnim zvonom. Prostora je v cerkvi za deset ljudi. Sezidali so jo 3 posestniki, ki so bili edini katoličani v omenjenem kraju.
IŠČE SE FR. TOČAJ IZ NOVO-meškega okraja. V Ameriko je šel pred 30 leti. Kdor ve za njegov naslov, in če je še živ ali mrtev naj glt naznani nteni za kar mu 'bom hvaležen. Fr. Meglič, 3 Long Alley Pittsburg, Pa.
POTREBUJE SE DOBER SLOVE-nec, ki razume grocerijsko delo in angleško govoriti. Dobro, stalno delo. Vprašaj v uradu Am. Slov..
Po profesorsko.
“Hm, hm, sedaj pa nimam nobenega vozla v žepnem robcu; gotovo sem pozabil, pozabiti kaj.”
SPREJME SE V NAJEM DOBER prostor za mesarijo in grocerijo med večjo slovensko naselbino. Ponudbe naj se pošljejo na Am. Slov. Joliet, 111.	p6t3
Amerikanski Slovenec, samo $1.00 za leto.
ZEMANOVO
OIMdf
“G-RENKO VINO”,
je najbolje zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim Lloaca, črev in ledvic, čisti, kri in jetra NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
B7EMAN 598 w* 18tl1 St.
• ZrfClTlAn,	CHICAGO, ILL.

FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th «lice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.*
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone; South Chicago 123.
Grayhek & Ferko
MESNICA
207 Indiana St.
Joliet, 111.
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas.
Pošiljam iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA.
N. W. Phone 6o6.	. Chicago Phone 15».
(Nadaljevanje s 5. strani.)
Indianapolis, Ind., 22. dec. — Društvo sv. Alojzija je na svoji mesečni in po odloku IX. glav. zborovanja tudi glavni seji dne 2. dec. imelo volitev novih odbornikov za 1. 1907. in sicer so bili izvoljeni sledeči: Predsednikom John Mfak, ' podpredsednikom Andrej Hvalica,
I.	tajnikom Frank Muren,
II.	tajnikom John Blažič, blagajnikom Blaž Strgar, zastopnikom Frank Muren, nadzornikom Louis Miser, Matija
Jug, John Hvalica,
bolniškim odborom Peter Vidič, An ton Strgar, Franc Stanič, maršalom Anton Dugar, poslancem Mihael Dugar. vratarjem John Matelič.
Tem potom opozarjam vse^članč, da izpolnujejo svoje dolžnosti napram društvu in Jednoti, ker le potem more društvo napredovati. Vsi imamo ena in ista pravila, kakor tudi smo vsi deležni istih koristi podpore i. t. d. Zato mislim, da smo dolžni tud’ vsi se tudi truditi za napredek in blagostanje društva, ne pa samo eden ali pa dva. Posebno opozarjam, da redno plačujete doneske mesečnine, ker vsakemu je že znano, da preneha biti član društva in Jednote, ako ne plača do 20. dne istega meseca, v katerem je ostal dolžan, da ni, pri seji plačal.
Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote in voščim srečno in veselo novo leto, in tudi tebi, A. S. želim, da bi ti novo leto prineslo obilo naročnikov.	Alojzij Fon,
dosedanji tajnik.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
Praga ima že pol milijona prebivalcev. Po najnovejših statističnih podatkih naštelo se je v Pragi 539,360 duš. L. 1900 je bilo samo 475,00! prebivalec. Prirastek torej v šestih letih znaša 64.359 duš.
Nova japonska bojna ladja. Japonci
so nedavno spustili v morje novo bojno ladijo "Satsumo'’. Ladje je docela slična angleški "Dreadnaught” in sko-ro verjetno, da sta izvršeni obe ladji po skupnem načrtu.
Morilec svoje žene oproščen. Iz
Monakovega poročajo: Porotno sodišče v Zweibrueckenu je soglasno o-prostilo adjunkta Schmieda, ki je svojo ženo, katera mu je prelomila zakonsko zvestobo, umoril.
Ženska — preiskovalka severnega
tečaja. Ela Onghman se je odločila preiskati severni tečaj. Na pot se odpravlja v Nome na Alaski. Spremljali jo bodo sami eškimi, ki jo smatrajo za moža, ker bi ji sicer ne sledili.
Prenos črnogorske prestolnice. Iz
Cetinja poročajo: Z ozirom na to, da na Cetinju nedostaje prostora in vode za razvoj prestolnice, je 40 poslancev skupščine stavilo predlog, naj bi se proglasil kot prestolnica Danilov grad Ako bi se hotel ta predlog izvršiti, bilo bi za to potrebno več milijonov.
Pruska nasilstva proti Poljakom,
Proti poznanjskemu prelatu Klosu so uvedli preiskavo, češ, da je pozival na nepokorščino. V svojem listu je namreč pisal: “Občudovati in svoje priznanje moramo izjaviti onim malim otrokom, ki ubogajo svoje starše in ne odgovarjajo pri nemškem krščanskem nauku.” — So pač lepe razmere, na Pruskem!
Zaprti župan. Policija je zaprla župana Miskro in njegovega sina v Ho-danu pri Pragi. Ovadil ju je koči-jaž, češ, da sta mu obljubila 2,000 K, ako umori županovo drugo ženo, sinovo mačeho. Sin je obstal, da je kočijažu res naročil, naj umori mačeho ne da bi vedel oče zato. Sina so obdržali v preiskovalnem zaporu, očeta so pa izpustili.
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone n 13
Svarilo pred izseljevanju v Argen
tinijo. Pod tem naslovom pišejo sta-rokrajski listi: Razni brezvestni agenti vabijo siromašne ljudi v Argentini-jo v Južno Ameriko, kjer dobe komad zemlje proti raznim obveznostim. Te vabe so zelo laskave, toda po uradnih avstrijskih poizvedbah je dognano, da je dotična zemlja zelo slaba in je treba silno veliko dela, da kaj nese. Vrh tega so isti kraji silno oddaljeni od vsakega tržišča. Drugače pa je razun ob žetvi težko dobiti dela; draginja pa je štirikrat večja kot pri nas.
Rojaki Slovenci
Čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE“
Novih
50.000
se zastonj razdeli med
Slovence
Zahvala.
POZOR, ROJAKI!
Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno
3Ioderno g’ostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111.
Knjiga „ZDRAVJE'
Ratera v kratkem izide <><1 slavnega im oboe znanega*.
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče po-magati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevojji.
Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahval im za Vača zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti orizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba,
ANTON MIHELIČH 12 E. 39th St. N. E.
Clevelan, O.
Velespoštovani Dr. E. C. Collins M. I.
Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve. selo sporočnjem, da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da jaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravnikih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zaman samo da so mi žepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi_ del, da mi drugi ne morejo pomagalu Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne.
Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem
Vaš iskreni prijatelj J. LOWSHA.
Jenny Lind, Ar k.
Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov [
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 WEST 34tli ST.,	NEW YORK, N. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoldne do 5 ure
popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer.
jpopoludne.
Ob nedeljih in praznikih od 10—1
Zdolaj podpisani se lepo zahvaljujem vsem onim društvom, ki so mi darovala v moji neozdravljivi bolezni, in sicer sledečim:
Dr. sv. Štefana št. 1. $4.25; dr. sv. Cirila in Metoda št. 4. $5.00; dr. sv. Jožefa št. 7. $5.65; dr. sv. Cirila in Metoda št. 8. $1.30; dr. sv. Jožefa št. 12. $12.25; dr. sv. Janeza Krst št. 13. $3.00; dr. sv. Roka št.. 15 $3.00; dr. sv. Vida št. 25. $5.00; dr. sv. Frančiška Sal. št. 29. $5.00; dr. Jezus Dob. Pastir št. 32. $5.00; dr. sv. Petra in Pavla št. 38. $2.50; dr. sv. Jožefa št. 43. $5.00; dr. sv. Cirila in Metoda št. 59, $10.00; dr. sv. Alojzija št. 52. $3.60 dr. sv. Janeza Krst. št. 60; $2.75; dr sv. Petra in Pavla št. 62. $2.00; dr. sv Jurija št. 64. $2.50; dr. sv. Janeza Ev št. 65. $2.25; dr. Marije Vnebovzete št. 77. $9.00; dr. sv. Alojzija št. 88. $2.25; dr. sv. Barbare št. 96. $3.50; dr. sv. Barbare št. 97. $2.00. Skupaj $96.80.
Še enkrat vsem skupaj: Hvala lepa, Bog Vam tisočkrat povrni! Z bratskim pozdravom Vam ostajam iz srca hvaležni	Jernej Gantar.
Forest City, Pa., 23. dec. 1906.
Odprto pismo • Slovencem.
Spoštovani gospod Collins M. I.
Presrčna Vam hvala za Vašo skrb in trud, katerega imate z menoj radi moje bolezni. Vapi uljudno naznanjam, da sem ozdravel, za kar se Vam lepo zahvalim ter Vas vsakemu priporočam ostajajoč Vam hvaležni prija-tc,j	Josip Zorc,
714 Market St., Waukegan, 111.
Proti izpadanju las in plešavosti.
Doslej edino znano, res zanesljivo sredstvo za pospeševanje rasti las, brade in brk je
CRESCENT.
Škatlja $2.00. Tri škatlje $5.00.
Čitajte zahvalna pisma:
Dragi mi Frank: Jest vaš prijatelj vam dam znati, da sem prejel vaša zdravila in so mi nucala. Ne bom vas jest pozabil. Jak Sukl, Box 568 Ca non City, Colo.
Častiti gospod: Slišala sem o vaši pomadi za lase. Pravil mi je Andrej Lenarčič, da je njegovi ženi nucala. Torej vas prosim, da bi tudi meni p,o-magali. S spoštovanjem Ivana La-movčeva 8011 Market St. Waukegan, 111,
Priznanja so poslali tudi Paul Soko lich Box 771 Butte, Mont.; I. Polič Seevers, Iowa; P. Medved, 178—3rd St Milwaukee, Wis.; Ignac Crištof, Box 298, Forest City, Pa.
Naročila sprejema:
P, FRANK
217 E 22nd Street New York N. Y.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ,
Rockdale, Illinois.
Kaj se lahko načelniku vse pripeti.
V ljubljanskem “Gasilcu" je zadnjič poročal g. Štricelj, poglavar vseh kranjskih ognjegascev, sledeče:
Človek ne bi verjel, kaj se more vse zgoditi v kajti občini. Bilo je v nedeljo popoldne, ko se prikaže gost-dim v spodnjem koncu vasi: “Gori, gori!” klicalo je vse navskriž. Zvonovi se oglase, trobentači trobijo na vso moč in zbrani so bili gasilci pred gasilnim domom, a nihče ni mogel noter, ker je imel načelnik ključe in je bil ta v tem času Bog ve kje. Tudi je strogo prepovedal nekaj dni prej, stopiti v dom. Zakaj? To bomo zvedeli pozneje. Za vraga, so si mislili, pre den pride načelnik s ključem, pogori nam vse poslopje. Kar zakliče nekdo: vzemimo ključavnico dol, pa pridemo do brizgalne. V hipu so bila vrata odprta in voz z vodo je bil zu naj. Težko itak ni bilo ga vleči, ker je cesta precej padala. Prisedši na lice mesta, videli so gasilci, da deluje že sosednje društvo. Zdaj pa še do konca vztrajajte, saj nam ni potreba cevi in orodja onesnažiti in zmočiti, so rekli obrnili voz z vodo in odpeljali proti domu. Ker je šla zdaj cesta navkre ber, so se trudili in upirali, a-šlo je le počasi. Prokleto smo neumni, da se tako pehamo in polni sod vlečemo, pravi neki gasilec. Res je, pristav drugi, vodo spustimo in bo šlo lažje Ko Iji trenil je bila pipa odprta in kmalu je stekla zadnja kaplja iz soda Zadovoljno so gledali gasilci svoj čin Tu začujejo neko kričanje od zadej in ko se obrnejo, vidijo prihajati svojega načelnika v eni sapi. On že oddaleč vpije: Ali ste zbrizgali polni sod? O ne, pravijo gasilci, vodo smo ravnokar izpustili, da peljemo lažje. Kaj? kriči načelliik. Vse ste izpustili? O vi tepci! Vendar ne bomo tako neumni, da bomo polni sod vlekli, se o-glase zopet gasilci. Vrag naj vas vse vzame, vpije načelnik še vedno. Veste li, kaj je bilo v sodu? Posode mi je primanjkovalo za jabolčnik, pa sem si mislil, saj itak nikoli ne gori, bom pa napolnil še sod, za nekaj dni in vi tepci ste ga izpraznili. Ha, ha, ha! so se smejali gasilci, zdaj vemo, zakaj nisi dal ključa od gasilarne. Čisto prav se ti zgodi, pa bi ga privoščil nam tudi nekaj. Seveda, se je jezil načelnik še vedno, a naposled se je moral smejati s člani vred, ki kar iz smeha niso prišli. Kdor naredi kakšno neumnost, mora prenašati tudi zabavljice.
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEXER & REKY1 MANN
LEKARNARJA Cor. Bluff and Exchonge Street»
JOLIET, ILL.
Prav zadovoljen.
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik.
Napredek.
Kapelnik (skladatelju): “Vendar napredujete! Vaša najnovejša opereta je
že tako precej Vaša!”
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
Hope, Wis.
Daši sem použil samo tretjino Pastor Koenigovega krepila za živce sem vendar že z učinkom prav zadovoljen, ker so mi živci sedaj pomirjeni in spet lahko izpolnujem svoje dolžnosti, kar poprej ni bilo slučaj vkljub zdravniški pomoči. Župni J. Wolf.
Gdčna. C. Cooper piše iz Kalome, Wash.: Več let me je mučila nervoznost, poskušala sem marsikaj, a nič mi ni pomagalo, dokler nisem vzela steklenico Pastor Koenigovega krepila za živce, ki me je ozdravilo.
7 A CT AN 1 poi'je®« dragoceno knjigo raa-LA J 1 Uit J kemu na zahtevo. Revni bolniki dobe zdravila brezplačno. To zdraaile je več nego deset let pripravljal Rev. Pastor,Koenig, iz Fort Wayne, Ind., a sedaj ga prireduje flT _£
KOENIG MEDICINE CO„
Chicago, 111.
Prodaje se v lekarnah. Cena steklenici $1. 6 steklenic za $5. V Jo-lietu ga je dobiti v Holzhauerjevi lekarni na Chicago cesti.
ROJAKI !
Najboljše, najhitrejše in najcenejše se čistijo, gladijo in barvajo moške in ženske obleke v
Joliet Steam Dye House.
M. B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Straka & Rehar.
620-622 Cass St.
Prinesitesvoje zimske suknje k nam, ker naše delo je izvrstno, a cene prav nizke.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
JOIETUST
LEMOMSONS
Marble Works
❖
m So. Joliet St.,	Joliet, 111.
Chicago Phone 3911.
Izdelujemo nagrobne spomenike po najnižji ceni, od $5.00 in višje.
Tu dela tudi vaš rojak g. MATH. STUKEL po domače Šuštar.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
-Box 77—
Crockett, Contra Cesta Co.»Cal.
pnpurwani
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
„Phoenix * Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SkiofT,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet
IIIIMmMUWMUMMNl
PODJETJE.
Vsak Slovenec ali Hrvat naj pi-efABjpz B83C0AS isiiosj a af
“T R čr L AV”
zdravilno grenko vino in
‘Ban Jelačič grenčico’
katero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina. Dobi se
Triglav Chemical ffis.
568 W. i8th St., Chicago I1L Zalogo imajo: ALOIS RE-CHER, 1223 St. Clair St, Cleveland, O. in ANTON LIN-CEK, 501 nth Ave., So. Lorain, Ohio.