■ ■ - ■ > GLAS - List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste-v. 68. UST o w P 1900. Leto Vin, Velikanska škoda. $10,000.000 škode zaradi gozdnih požarov. Denver, Colo., 21. avg. Škoda, ki »o jo promrotiii gozdni požari v državah Colorado in Wyoming cenijo na «10,000.000. Velikanska ^emljiš^a, ki go bila za poljedelj-Htvo in naselitev sposobna, suiu življenju. Rekel je, da ta poskus samomora ni bil zadnji, kakor hitro se mu bode nudila prilika, bode istega ponovil, toda tako, da ga v izvršitvi nihče ne bode oviral. Orjaško morilno orodje. South Retlehem, Pa., 23. avg. Z orjaškim Gothaman torpedo topom, kterega so ravnokar izdelali v tovarnah Betluhem Steel Co. bodo jutri v Rodingtonu streljali za po-skušnjo. To jo največji kdaj v tej deželi izdelani top in nese na večjo daljavo nego ktero koli takošno morilno orodje novejše dobo. Izstrelili bodo deset strelov. Vsaka krogla tehta 2000 funtov. Uradniki tvrdke Betlehem Steel Co. so sigurni, da bode poskušnja dobro izpadla. Razun vojaških zastopnikov udeležila se bodeta zanimivega poskusa tudi general Miles in polnovnik BulVington kot zastop-uika vlade. Orjaški top bodo postavili najbrže kje na atlantiškem obrežju. Iščejo premog. Boston, Mass., 23. A ko so ver trditve in nstmena poročila resnična, potem mora biti kje na Small Pointu v Maine veliko dragocerega premoga. Vsi stari naselniki okoli-ce trdijo, da pri vsakem velikem viharju plavijo valovi na obrežje premog, kteri je izvrstno kurivo. Kouečno je več kapitalistov v Bath iu Portlaudu ustanovilo družbo, ktera je izdala $25.000 za vrtanje, toda našla je le tanko plast premoga iu opustila podjetje. Sedaj seje ustanovila uova družba, ktera bode s pomočjo potapljača, električno lnčjo iu hidravlično sesalko odstranila pesek in preiskala obrežje. Predrzen rop. Rop v spalnem železniškem vozu- Omaha, Neb., 23. avg. Izvan-ri'dno drzen rop je bil izvršen danes po noči v spalnem vozu Chicago -Omaha vlaka. Zločinca ni nikdo videl in nihče ne ve, na kterem kraju je izvršil rop. Ob istem seje izvedelo še le ob svitu, ko ge je soproga bankarja Ed. E. Balcha prebudi vši našla svojega moža nezavestnega s strašno razmesarjeno glavo ležati v krvi. Kovfeega, v kterem je imel veliko svoto denarja in vrednostnih papirjev ni bilo nikjer najti Omaha National banka je poslala Balcha v Chicago, daosob-no vzdigne to svoto, k^r se je vsled mnogih ropov na železnicah in ker je nedavno izginilo iz nekega eks-presnega zavitka 320.000 pošiljatev in zavarovalnina za take evote zelo podražila. Roparji so bržkone Bal-chu sledili iz Chicago in bili v istem vozu. Bili so vsekako ,,zvedeuci", kajti olajšali so tudi druge potnike za njihove vrednostne stvari, ne da bi se bili Ijudjn prebudili. Balch l^ži na svojem domu v zelo kritičnem stanu in ako ne zadobi zopet rabo jezika, bode morda ta rop ostal za vedno nepojasnjen. Kakor navadno pri jednacih dogodkih, zaprli so nekaj trampov, kteri s tim ropom nikakor nič opraviti niso imeli. Pojedina na ,,La Lorraine''. Francoska parobrodna črta je priredila dne '2~2. avgusta na krovu novega parnika ,,La Lorraine'4 pojedino za časuikarje. Kakih 30 gostov je bilo navzočih. Sprejel jih je pomožni glavni zastopnik Cuu-chois. Pojedina je bila v veliki obeduici. V govoru je rekel Mr. Cauchois: ,,Zal, da zaradi uradnega ogledovanja ladije nismo mogli povabiti večjega števila gostov. Splošno se je mislilo, da bode ,,La ^ »rraine" najhitrejši parnik. Tega družba ni nameravala. Da bi ladija zamogla voziti triindvajset ali štiriindvajset vrst na uro, morala bi imeti dovolj prostora za velikanske stroje. Luka v Havre pa radi malega proetoia ne dovoli, da bi se obračale v njej mnogo daljše ladije, nego dvesto metrov. Ko bodo luko povečali, bode družba najbrže zgradila tudi daljše parni ko. Družba sama gradi svoje parnike in je na novi parnik posebno ponosna. Akoravno ni.jed-naka najhitrejšim ladijam, vendar čudovito hitro vozi, ne da bi porabila velike množine premoga. Noji parnik ravno tako izvrstuo vozi, kakor drugi naše črte. Pogodba s poštnim oddelkom zahteva, da vozi novi poštni parnik 22 vrst na uro." Ko je Mr. Cauchois končal svoj govor bo gOBtje pili na prospeh par-uiške družbe in zdravje kapitana Poirota, poveljnika nove ladije. Skrivnostna smrt bogatina. Batavia, N. Y., 24. avg. Enos J. Gardner, premožen trgovec je v pondeljek po noči umrl pod tako skrivnostnimi okolščinami, da so oblasti vpeljale preiskavo. V ponedeljek večer se je podal Gardner zdrav in navidezno tudi dobre volje k počitku in štiri uri pozneje je bil mrtev. V postelji ga je nakrat prijel krč, iu ko je prišel poklicani zdravnik ni bil Gardner več pri zavesti. Vsi poskusi ga zopet obuditi so bili brez vapeha. Da bi si bil Gardner sam segel po življenju, njegovi prijatelji ne morejo vrjeti iu imajaza to mnenje tudi tehtne uzroke. Gar-duer je bil premožen, občno priljubljen, pri najboljšem zdravju in tudi njegovo družinsko življenje bilo najsrečnejše. Želodec mrtveca je preiskal kemik in baje našel v njem sled Btrihnioa. Ubogi zamorci. Kako na jugu rešujejo plemensko vprašanje. New Orleans, La., 23. avg. Posledica izgredov proti zamorcem je ta, da bo trgovcem, ladjinim agentom in drugim velikim delodajalcem stavili zahtevo, pri najemanju v delu dati prednost belopolttiim. Dosedaj so taki bosi jemali v delo samo zamorce, ker bo se isti udali vsakemu povelju in bili lahko nadzorovati. Pruti temu so ugovarjali belopoltni delavci, za ktere se je potegnilo tudi več časopisov. Sled nji so pog,»stoma pisarili, da bi bilo veliko manj izgredov, ako bi r.-šili delavsko vprašanje in zamorcem ne dajali prednosti. Povdarjali so med drugim, da so v nekterih slučajih zamorci postavljeni čez belopoltue delavce. Vsled jednacih pritožb vršilo se je pogajanje, kte-rega se je udeležil tudi mestni major. Pogodili so se, da bodo razni delodajalci dali gotova dela belo-poltnim in oni, kteri so dosedaj jemali v delo samo zamorce, zanaprej nastanjevali tudi belopoltue delavce. Zamorci ne bodo več nadzorovali belopoltue• pri delu. S tem mislijo odstraniti vzroke plemenskega sovraštva. Strašna noč. Akron, O . 2o. avg. Po poskusu množice, linčati zamorca Louis,-IVcko, je sledila strašna noč Izgredi, kakoršnih mesto še nikdar ni videlo so divjali vso noč. Nek-deček je bil usmrten, veliko število oboIj pa ranjenih, mestno hišo iD par drugih poslopij so razdjali in mestne uradnike z majorjem vred zapodili v beg. Razdjali so posestva v vrednosti 8224,000, kajti besno ljudstvo ni poznalo nobene meje, ker se razburjenim ljudem ni posrečilo dobiti v pest zamorca. Danes zjutraj je došla milica, ktero je poslal governer Naeh iu razpršila množico, ktera se jegodrujaje umikala vojakom. Izgredi so se pričeli ko je množica oreiskala ječe iu izvedela, da so odvedli zamorca v Cleveland. Proti S. uri zvečer se je zbralo pred ječo nad 3000 ljudi, vsi so kričali in zahtevali ,,nigra" da bi ga linčali. Na vseh cestah v bližini državnega poslopja je bilo vse poluo ljudi. Mestni major je skušal ljudi pomeriti, Češ hudodelca so odvedli v Cleveland, kar je množico le še boJj razjadilo. Položaj je postajal vedno bolj kritičen. Puskušali so z gasilci pregnati množico, toda ista se ni umaknila, ampak vedno bolj bašča-la. Ker se množica ni hotela umakniti z gorjačami na vbo strani udrihajočim policajem, segli so slednji po revolverje in pričeli streljati na ljudi. To je množico tako zaska-čilo, daje udrla v bližnjo prodajal-nicoin uplenila vse orožje in Btrelji-vo, kterega je dobiti zamogla. Z vplenjeuin dinamitom bo razdjali nato mestuo hišo. Major, drugi uradniki in policaji so pravočasno pobegnili skozi zadnja vrata. Potem je zapalila beBna množica dva poslopja poleg mestne hiše, da je več stavb pogorelo. Mestni major Young je po telefonu prosil gover-uerja, naj nemudoma pošlje milico, ktera je tudi došla ob 9. uri zjutraj in napravila je zopet mir. Dvanajst ljudi poškodovanih. Cleveland, O., 22. avg. Pri Chagrin Falls je danes zjutraj ponesrečil voz električne predmestne železnice, ko je v diru vozil na hudem ovinku. Zavora se je zlomila. Voz sejB prekucnil in je zelo malo manj kalo, da se ni zvrnil v globino čez visoki železnični nasip. Dvanajst oaob je bilo poškodovanih, med temi tri ženske in dva moška prav hudo. Nesreče. Nesreča pri Charlotte. Rochester, N. Y., 24. avg. Na Manion, Beach železnici v Green-ways Bluff blizu Charlotte je skočil iz tira električni voz in bo zvrnil v 15 čevljev globoki odtok. Dvanajst 0B0b jo bilo poškodovanih, med temi jedna oseba tako hudo, da je zelo dvomljivo, ako bode ostala pri življenju. IJzrok nesreči še ni znan. Nesreča pri Kensico. Pred železniško postajo v Kensico je dne 21. avg. zvečer trčil iz Ch athama v N^w York vozeči tovorni vlak štev. 90 ob drugi tovorni vlak štev. G90 Slednji je vozil iz Townerja v New York in imel 20 z ledom naloženih voz. Vlaka sta trčila skupaj s tako silo, da je bilo 30 vozov zdrobljenih in tir laztrgan pol milje daleč. Kakor se poroča sta bila dva moža usmrtena, jedne-ga pa pogrešajo, čigar truplo leži najbrže pod razvalinami. Ob 8. uri 30 min. zvečer je navadni tovorni vlak štev. 90 dospel v Kensico. Tu je vodja vlaka hotel pustiti voz in! poslal zaviralca b znamenjem, da i ustavi aledeči vlak. Strojevodja posebnega vlaka pa znamenje ni opp-zil in vozil s polno hitrostjo dalje iu trčil z veliko silo ob stoječi vlak. Učinek je bil strašen; v tre-notku je bilo na tiru kup razvalin. Osobje posebnega vlaka a«» je za-moglo rešiti, samo strojevodja in kurilec sta bila usmrtena. Nekega zaviralca pogrešajo in mislijo, da ju njegovo truplo p^d razvali-uami. Iz White Plains je več zdravnikov hitelo na kraj nesreče, toda imeli niso kaj opraviti. Trupla usmrtenih bo izročili pogrebuiku v White Plains. Koliko je škode še ui znano. Parnik potopil. Detroit, Mich., 22. avg. Parnik ,.Specular", kteri je bil s tovorom železa na potu iz Marquette v Cleveland se je danes ob 3. uri zjutraj pri Point Pelea v Erie jezeru potopil. Ob ponesrečeni parnik je trčila neka nepoznana po popisu velika, črna tovorna ladija, ktera je takoj po nesreči odpljula dalje. Trinajst mornarjev parnika ,,Specular" se je rešilo v malem čolnu, ostalih pet pa je pribežalo na jambore, od koder jih je pozneje rešil parnik „Maritana" in jih pripeljal sem. Nesreča na nesrečo. Tazewel, W. Va., 2*2. avg. Na Norfolk & Western železnici je lokomotiva trčila ob iz nasprotne strani prihajajoči vlak. Obe lokomotivi in več vozov je hilo zdrobljenih. Strojevodja \\ . O. Ollen in kurilec M. B. Marshall sta bila na mestu usmrtena, sedem druzih služabnikov je bilo poškodovanih. Nesreča se je pripetila pri Belu Maxwell, G milj od tod. Dohitela jih je osoda. Dallas, Tex., 21. avg. Štirje belopoltni možje, ktere v Handerson countyu prištevajo odličnim meščanom bo bili daneg pred sodnijo v Palestine krivim spoznani udeležbe liučanja iu obsojeni v dosmrtno ječo. V kriminalni zgodovini te države morda ni zabelježenega tako grozovitega hudodelstva kakor je bilo to linčanje. Deset belopoltuih je linčalo dne 23. maja 1899 belopoltue farmerje James, John iu George Humpleris, kteri so bili v Trans Oxgar pokrajini naseljeni. Omenjene farmerje bo spravili s pota, ker so isti vedeli preveč o prepovedanem kuhanju žganja in druzih prestopkih postave. Osem linčarjev so obsodili v dosmrtno ječo, dva pa, ktera sta pri Bodnijski obravnavi nastopila kot državni priči bodeta najbrže ostala nekaznovana. Nevihte. Tornado prouzročil v več krajih škodo. Sheboygan, Wis., 21. avg. Tornado, ki je včeraj popoludne v uašem mestu razsajal ter skoro vse lesene hiše, kacih 100 po številu ra/.djal, prouzročil je .približno za $100.000 škode; vendar k sreči ni nihče ranjen. Nevihta pričela se je v bližini Marinette, se razprostirala ob železnici Chicago enega zdravila. Toda tu govori mo o nekem pekočem ol>čutku, pri kterem bi Sc Človek praskal do krvi. Mali rudeči mozoli se spuščaj«>, posebno pri potenju in ne pusle človeku nili delati niti spali. 1'ravijo, opolnega čistenja. To stori sigurno in na naj prijetnejši način TRINERJEV0 GRENKO VINO, ktero ne odpravi samo hitro in us|«esno isto srt>e£ino in mozole. ampak spravi v red tue, kterr imajo tu pa tam na prodaj. Tri-nerjeyo grenko vino je močno in zanesljivo zdravilo proti neprebavljivosti in sploh proti vsem liole/nim želodca, jeter in ledvic, tudi ako so 2e zastarane. 1st., obvaruje človeka pred vsemi boleznimi, ]»osebno ob vročem vremenu in bi moralo biti v vsaki hiši, kakor priporočajo zvedeni zdravniki. Seveda... misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je ttidi .... Toda ... ako sigkdaj pokuail SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — Isto je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LAKE LINDEN, - - - KI0H. TRODAJA SE POVSODIV SODČEKIH IN STEKLENICAH. My i "l iitUit m i iiiirifeiiii jjt. - .. .______ lbj Ji «K ^ . „ ■ '-JfUSnr* jjfc - Entered ae second claBSmatter at the New Yokk, N. Y. Poet office October 2 1893. „GLAS NARODA". Lilt slovenskih delavcev v Ameriki. lidajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. L09 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, . pol leta...... 3.50, , „ „ čatrt leta . . . „ 1.75. stavili zahteve, toda podjetniki, za kterimi tiči Pierpont Morganov monopol, ae upirajo 6 ječo. Organizacijo delavcev so razpršili. Poslali so med nje ogleduhe in najbrže tudi izdajice. Vse zaupanje je prominulo, Vešala in ječa Bta ljudi oplašila. Gowenova zmaga je bila popolna. Pripeljal je v okraj veliko slovaških delavcev. Irci in Wallisarji so odišli v druge kraje. Visoka cena trdemu premogu je dala povod, da so odprli veliko več premogokopov, nego je bilo potreba. To je bile pravo sredstvo tlačiti delavce. Imeli so jih dvakrat toliko na prostoru, nego je bilo potreba in tudi delo začasno ustavili. Tako so bili delavci v vedni stiski in si niso mogli po magat:. Po zimi 1. 1887—1888. je nastal štrajk v Schuylkill in delu Lehigh okraja. Delavce bo s tem premagali, da so v gorenjih premogoko-pih Wyoming in Lackawanna naprej delali. Sedaj tam v največjem okraju trdega premoga preti štrajk in kakor videti, bode ostalo gibanje omejeno na isti okraj. V tem slučaju bode uničeno tudi gibanje v Lehigh in Schuylkill okraju. Kar Be Gowenu ni posrečilo, in kar je tudi McLeodu izpodietelo, namrečmonopolizirati trdi premog, to se je zgodilo pod vodstvom new-yorškega bankarja Pierpont Morgana. On nadzoruje vbe premogarake železnice izvzemši Pennsylvania in tudi ta je ž njim v zvezi. Pridelek cenijo in vsaki družbi odločijo gotov odstotek, ceno -pa vsak mesec določijo uradniki monopola. Posamezni posestniki premogokopov so popolnoma onemogli, ker ne morejo spraviti na trg svojega premoga. Proti takošnji velikanski zvezi je naperjeno v prvi vrBti premogarBko gibanje. Podjetnikom delajo železnice v istim ceno za premog. Slednjega cenijo uizko, tem več pa zahtevajo za vominn; ako sami kot deležniki premogokopov nimajo nikakega dobička, kar vedno trdijo, narede toliko več pri vožuini. Posamezni posestniki sami ne morejo napraviti ceuo, ali pa morajo pro-prem. garp |ugajati ! dati druibi 9V°ie rudokope. Zvezna Na prv up,v ,re kapitalistov so ol,laBt tu ue mo™ segati vmes, ker delavci odgovoriti: „Veleznanfc istina je, da meje v minoiih dveh ali treh letih mnogo potrebščin za 2o do .">0 odstotkov podražilo, mud tem ko so se naše plače le malenkostno zvišale. Zvišanje stroškov za potrebščine življenja, brez primernega povišrfbja plače, je jedna-ko znižanju plače. Prenašali smo te razmere, dokler uifto neznosne jH-jstale. Posestniki premogokopov so trdili, dn radi tekmovanja mehkega premoga naših zahtev ne morejo dovoliti.. Tega t"kmovanja ni vefj v prejšnji mori, kt»r eo plače delavcev pri mehkem premogu povprečno za 40 odstotkov zvišali in delavni čas znižali na osem ur na dan". Ako bodo v očigled volilnemu gibanju v tem slučaju pustili podjetniki,da pride do štrajka,je dvomljivo. V mogoče pojasnilo o splošnih razmerah naj služi kar smo posneli iz nam došlega pregleda o razvitku položaja premogarjev v okraju trdega premoga: Premogarji v okrajih trdega premoga so bili najbolje plačani delavci dežele in takrat so se pod irskem upljivom obupno branili proti znižanju svoje plače. Kili so Franklin B. Guwenu na potu pri ustanovitvi premogo-vega monopola Ob času ko šeniBO imeli pojma o velikosti okraja trdega premog8, naredil je tale načrt ; Pokupil je vso deželo, na kteri se je nahajal premog in dobro plačal z delnicami tvrdke Reading Coal Co., in za ktere je jamčila še železniška družba. Tiral je to v denarnem oziru ne cvetočo družbo v polom, toda svojega namena pa le ni dosegel. Pokrajina trdega premoga je bila prevelika, da bi se zamogla nadzorovati s sredstvi, ktere je imel Gowen na razpolago. Segel si je po življenju z revolverjem v nekem hotelu v Washingtonu, preje pa spravil okraj trdega premoga v neizmerno bedo. Premogarji, večinoma Irci, niso bili izbirični v svojem orožju. Uganjali ao razne izgrede in umorili več premogarskih uradnikov. Surovost so premagali s surovostjo. Kakih dvajset mož so obesili iu si to državne zadeve. Državo Pennsylvania pa ima trust itak že popolnoma v avoji oblasti. Vsi po-fekusi proti neopravičeni razliki voznine ali določiti jednakomerno voznino, so v Harrisburgu izpodle- teli.--- Strajkarji bi imeli toraj daueB nasproti velikansko in utrjeno kapitalistično moč. In vendar je dvomljivo, ako bode slednja sedaj dopustila, da pride do štrajka, ker bi se pri premogarakem štrajku znalo če kaj druzega pripetiti, kar bi razburilo delavce vse dežele in za gospode zamoglo imeti na volilni dan neprijetne posledice. Ako se boje kaj jednacega, potem bodo morda odnehali, toda le za ta čas, da minejo volitve. Bolgarsko-romunski spor. Narodna naprotBtva, ktera so v Avstriji na dueuem redu, našla so že davno tudi na Balkanu odziv; narodi, ki so živeli stoletja v miroljubnem medsebojnem občevanju, se danes do skrajnosti sovražijo in nihče ne vfc kedaj se bodo zopet ublažila razburjena narodna čuv-stva. Nehotčse nam vsiljuje vprašanje, kedo je kriv, da se sovraštva med balkanskimi državami in po* jedinimi narodi vedno množe? V obče je znano, da Avstrija za-jedno z Nemčijo na Balkanu deluje na svojo koriBt, njenej propagandi pridružila se je že davno po navodilu despotnih ObrenoviČev nesreč-v Srbija, a simpatije, ktere se pojavljajo ob vsakej priliki med Dunajem in Bukareštom, nam služijo v dovolj jasen dokaz, da je i Rumunija postala orodje avBtro-nemške zveze glede balkanskega vprašauja. Znano je isto, da se v varstvu AvBtro-Nemčije vfitevši tudi Italijo, bratijo pod geslom ali-jance le Slovanom skrajno Bovražni elementi, kteri porabijo vsa do skrajnosti nečastna sredstva, kte-rih se poslužujejo, pa bilo proti avstrijskim Slovanom-državljanom, ali proti balkanskim nam bratom. Baš v tej zvezi, ali bolje med-mnogo druzih obsodili v večletno Bebojuem koristolovstvu iskati so nasproatva med Bolgarijo in Ru-muusko, ktera so nastala zadnje dni med imenovauima državama, seveda zopet zaradi že tolikratimenovane Maeedonije, in ni izključeno, da se iz vse zadeve ne izerpi na Balkanu nesrečna vojska slična oni med Srbijo in Bolgarijo, namreč, daniti jedna uiti druga država ne bode imela koristi, pač pa bodo sovražniki Slovanstva želi dobiček. Povsem naravno je, da Bolgarija po Macedoniji na svojo korist agi-tira, kajti macedonsko prebivalstvo je slovanske in še posebej bolgarske narodnosti, ktero dasiravno pod turškim gospodBtvom, se vendar zaveda ter z Bolgarijo zajedno deluje v pridobitev narodne slobc-de. Ravuo imenovano zavedanje balkanskih Slovanov je Nemčiji in njenej verni služabnici Avstriji trn v peti; iz veselega pojava narodi.e zavednosti skujejo slovanski sovražniki takoj veliko nevarnost, ktera preti njihovim interesom na Balkanu, prične se ljuta gonja proti že itak nesrečnim narodom juga in Rumuni, ki niso Slovaui, morajo slušati povelja berolinske in dunajske vlade ter nje želje dejanski izvršiti. Na povelje Nemčije in Avstrije vidi Rumunska v vsakem skromnem Bolgaru in Macedoncu, ki se slučajno mudi v rumunskej kraljevini, izdajico, revolucionarnega agitatorja in slične nevarnosti. Radi tega je rumunska vlada pričela brezobzirno gonjo proti bolgarskim „zarotnikom", kteri bodo izvestno uničili ravnotežje na Balkanu ter uničili pohlepne nade despotnih zaveznikov. Jedva, da se j; začela gonja proti rumunskim Bolgarom, že je zaznamovati prvo žrtev nemške propagandev Rumunski. Takoj drugi dan umoril je baje neki Bolgar rumunskega gimnazijskega profesorja Nikaileana, kteri čin se v Slovanom sovražnih krngih pripisuje ,,revolucionarnemu komiteju" v Sofiji. Takoj nato je nesamostojna rumunska vlada od Bolgarije zahtevala zadoščenje z neprimerno velikimi denarnimi zahtevami, ktero zahtevo je seveda Bolgarija kratkomalo zavrnila. Takoj na to jel je rumunski vazal, od Nemčije in Avstrije docela odvisni kralj Karol, Bolgariji z vojsko groziti, ter je svojo vojno navdušenost o priliki častniškega sestanka v Bu-kareštu z duhovitim vojevitim govorom utemeljeval, in ni izključeno, da pride do vojske med imenovanima državama. Sicer so bolgarske notranjo razmere kakor tudi državne finance v jako slabem stanu, vendar sh Bolgariji ni bati nemško-avstrijskega spi tkarenja, kajti računati mora s zdravim, krepkim narodom, ki se bori za pravico in slobodo podjarm-ljenih bratov, in ki nima v svoji sredi političnega hinavstva v podobi pustolovca Milana Obrenoviča in kralja švabskega Karola. Homatije na Kitajskem. V svetemu mestu. London, 21. avg. Uradna poročila o gibanju zaveznikov v Pekingu niso dospela sem, pa tudi ne k drugim evropskim vladam, kar je brezdvomno pripisovati pretrgani hrzojavni zvezi med Taku in Pekingom. Iz Shanghaja se brzojavlja, da se razpršeni kitajski vijaki pri Peitsangu zope£ zbirajo. Mogoče je tudi, da je med Pekingom in Tien Tsinom kaka velika kitajska armada. Ako ae te vesti uresničijo, potem bode potreba, da del zaveznikov zopet oprosti deželne ceste. Po francoskih poročilih je oddelek japonske konjiče vjel cesarico na njenem begu iz Pekinga. Iz Pekinga Be poroča, da so Rusi brez ozira na druge zaveznike na lastuo roko poskusili napad. Nato bo jim sledili tudi drugi zavezniki. Med obleganjem je bilo 57 oaob usmrtenih in nad 100 ranjenih. Zavezniki bo sedaj v mestu in se pripravljajo za napad na tartarsko mesto. V taboru zaveznikov čujejo vsako noč hudo strel an je iz česar sklepajo, da boxerji obupno skušajo dobiti v pest poslauištva. Vest, da je cesarska družina zapustila Peking, prihaja izključno iz kitajskih virov. Vsled teh poročil je cesar iu cesarica-vdova sedaj na potu v Sian Fu. To mesto je v notranji deželi kakih 500 milj od Pekinga. Ako se ta vest potrdi in ae kitajska vlada premesti v Sian Fu, ji bode brez velike armade, težavno priti do živega. Nikakega pogajanja. "Washington, 22. avg. Ako bode vojska, ali mir, to je sedaj vprašanje, ktero mora odločiti diplomacija. Naša vlada bode storila vse mogoče, da ohraui mir. Akoravno bode kitajsko vlado veljalo velike žrtve se upogniti oblastim, se bi vendar s tem odvrnilo neizmerno zlo, ktero bi sicer prouzročila vojna v deželi. Danes je državni tajnik izročil kitajskemu poslancu Wu odgovor na brzojava Li Hung Changa od dne 19. oziroma 21. avgusta glede premirja in imenovanja zastopnika mirovne konference. V dotičnem odgovoru se glasi, da se vlada Zjed. držav ne more preje pogajati, prodno je kitajska vlada vstanu zabra-uiti sovražnosti kitajske armade in meščanov proti zaveznikom. London, 23. avg Poleg amerikan-ske je tudi beroliuska vlada odklonila Li Hung Changove prodloge. .,Morning Post" je izvedela iz Pekinga, da jeTsung li Yamen dne 12. avg. povabil poslance h konferenci. Poslanci so povabilo odklonili, ker nobena stranka ni bila pooblastena se pogajati. Isti večer so na poslaništva hudo streljali iu sicer neprenehoma dvanajst ur. Petnajst sto Amerikancev je dne li>. avg. napadlo cesarsko palačo in osvojili so štiri dvore. Cesarsko banko so oplenili. Veliko število vojnih ladij. ^Shanghai, 23, avg. Tu in v \Vu-sungu je skupuo 27 vojnih ladij raznih oblasti. Moštvo teh ladij znaša kakih 7000 mož. Več druzih iadij še danes pričakujejo. Zbiranje i tako velicega števila ladij je bržko-ue provzročila medsebojna zavist oblasti}. Tukajšni francoski konzul pjroča, da se je izkrcanje francoskih vojakov vršilo br<-z ovir. San Francisco, Cal., 23. avg. General Shai'ter je poslal dne 22. avg. vojnemu oddelku sledeči brzojav. ,.Prevozni parnik „ Strathgyle4' je odjadral danes z 80 možmi 9. ko-njišega polka, 670 konji in 44 mulami. Drugi bataljon 8. zveznega peš-polka bode dne G. septembra ostavil trdnjavo ►Shellrig in se podal na pot v Nagasaki. Poveljnika trdnjave Harrison jo vojni oddelek obvestil, da se bode (hie 1. oktobra pi.Sp lk štev. 24 vkrcal proti iztoku. D«i polka je še vedno na Luzonu. Vojna m Sosrci in Anglijo, Bon raki generali se zje-d i n j a j o. Pretoria, 22. avg. Vojne moči generalov De Wet in Delarey se združujejo iztočno od tod. General Louis Botha, višji poveljnik boerske armade, general Luka Meyer, po-veluik vojnih močij v Oranje državi in general Schalkburger, podpredsednik Transvaala so baje zjedinili 8000 mož v Machadodorpu, glavnemu stanu Kriigerja ob Pretoria-Delagoa železnici. Van Wyk's Blei, 22. avg. Danes se je pomaknil Buller do tukajšnjega kraja, to je osem milj severno Twyfelaara. Pred njegovimi prednjimi stražami so se Boerci umaknili. General Frenchova divizija taboruje na Bleshoek farmi, kakih dvajset milj od Machadodorpa. Durban, Natal, 22. avg. Mali oddelek Boercev je pri DaunbanBo-ru spravil b tira mešaui vlak. Odtrgali so 100 yardov ž^lezničn ga tira. Poškodovan ni bil nihče. Pre-vožnji ladiji ,,Dilvara" in »Mongolian" sti danes odjadrali s 2000 vjetimi Boerci iz Kapa na Ceylon. Boji v Transvaal u. London, 23. avg. Lord Roberts poreča vojnemu uradu, da je Bul lerjeva divizija predvčerajšnem i d-korakala v Van Wycks Blei, petnajst milj južno od Belfasta. Njegove zgube znašajo 20 mož. Paget poroča iz Hammanskraala, da se je Baden Powell ves dan bojeval z Groblerjem in slednjega zapodil nazaj in istočasno zasedel železuič-no postajo. Med bojem je dirjala njegova prednja straža med sovražnika. Pri tej priliki je bil usmrten polkovnik Spreckiey in štirje vojaki, sedem mož pa je bilo ranjenih. Tudi Boercev je bilo mnogo usmr-tenih iu ranjenih. De Wet je najbrže uvidel, da proti izhodu ne more uiti, zato je prekoračil zopet Magalis gore z namenom t»e vrniti nazaj v Oranje državo. Sedaj se nahaja v drugačnem stanu kakor takrat ko je s 2000 možmi in šestimi ali osmimi topovi zapustil Betlehem. Večino svojih topov je bil primoran zakopati in njegovo moštvo šteje komaj še 300 mož. Pravijo da je Steijn z malo stražo prekoračil reko Pinaars in je sedaj na potu h Kriigerju. Včeraj so razdjali Boerci železnico pri Koetzes Driftu pet milj severno od N ewcastla in poškodovali želez-nični tir 30 milj južno od New-castl a. Pretoria, 24. avg. Neustrašena Brčnost generalov De Wet in Dela-ry daje tudi Boercem v jugozapad-nem TranBvaalu nov pogum. V Zeerustu, Kierksdorpu in Rusten-burgu so nastanili zopet boerske uradnike. Več oddelkov se pomika iz Lichteuburga, najbrže pr^ti Ma-fekingu ali Vryburgu. Osemnajst milj severno od Mafekinga se nahaja tudi oddelek Boercev. De Wet ima dobre ogleduhe; večina slednjih ima angleške potne liste s kterimi se zamore podati v tabore Angležev. Konji Boercev so v izvrstnem stanu. Dopisi. New York. 20. avg. (Vsled neljube pomote zaostalo.) Sedemdeseti rojstni dan avstrijskega cesarja Fran Josipa I. praznovali so v Avstriji le v manjšem slogu in bolj na tihem in to vsied izrečneželje vladarja samega. Ameriški nemški listi so prinesli brzojav iz Berlina, da v Rogatcu na Štajerskem ni hotel ondašnji duhovnik služiti slovesne službe božje in so v to najeli vojaškega duhovna. Mi pa predobro vemo, da je ta „b< sa", ali pa nevednost tamošnjih nemških leto-viščarjev, kteri so iz komarja napravili slona. Take slovesne služb« božje se vendar v Avstriji v manjših krajih kjer ni urad< v, služijo ol-nedeljah, ne pa delavni dan, ko narod nema časa. \t nevednosti so brzo zapečatili slovenskemu duhov-| nu nelojalnost in to po širnem bv«-t tu raztrobili, a kdor razmere pozuu. se smeje prenapetim šovinistom. Newyorška avstrijska kolonija j< priredila v soboto večer pojedino v Union Square hotelu, ktere se je udeležila inteligenca raznih narodov poleg uradnikov konzulata. Višji konzul je v nemškem in mad-jarskem jeziku napil cesarju; zbrana gospeda je naprosila g. nadkon-zula, da blagovoli odposlati brzojavno ča8titko cesarju. Zastopani so bili mnogoštevilno Nemci, Mad-jart, Cehi, Moravci, od Slovencev je bil navzoč naš urednik in vzbujal pozornost navzoče gospode v Bvojem govoru. V nedeljo dne 19. avg. pa je bila slovesna služba božja v cerkvi bv. Jožefa na 87. ulici, ktere se je udeležilo poleg cficijel-nih osob iu društev, tudi obilo naroda. Dne 30. sept. pa bode velika narodna veselica v Sulzer Harlem River parku, ktere čisti dohodek je namenjen avstro-ogerskemu pomožnemu društvu. Za to slavnost Avstrijanci ne le v New Yorku živahno delujejo, temveč precej na daleč na okolu in sicer na Long iBlandu, New Jerseyu, Connecti-cutu in Pennsylvauiji, posebno v Filadelfiji. Za gotovo pričakujemo pri lepem vremenu velikansko udeležbo in tudi vspeh. Slovenci in Slovenke se vadijo v narodnem petju in bode baje več njih v narod-nej obleki; enako delujejo druge narodnosti. Pridelek železa v Zjed- državah. Washington, 22.avg. Pouradnem letnem poročilu geologičnega urada Zjed. držav je znašal 1. 1899 pridelek železne rude v naši deželi' 24,tiS3,173 ton ali za 27 odstotkov več nego 1. 1898. Skupnega pridelka je bilo deležnih 24 držav, med k temni je M ichigan v prvi vrsti z 9,14(3,151 tonami, pot^m sledi Minnesota z V 1(51 289 tonami, potem Alabama z 1,009 323 tonami. Kakor statistika kaže aoel. 1898, v Zjed. državah pridelali več železne rude, nego v kteri koli deželi na svetu. Zjed. državam je v tem oziru najbližja Anglija, ktera je leta 1899. pridelala skupno 18,002,940 ton. Razburjeno jezero. / Chicago, 21. avg. Na jezeru Mi-/ chigan bo nastali nakrat veliki vaW vi, ter se razlili*čez obrežje in preplavila sosedno deželo ob illinoški strani. Velikanski valovi so se pri-drvili proti obrežju in se zopet zgubili, daje mera ob Chicago reki kazala menjajo itiri čevlje nad in potem zopet štiri čevlju po navadno višino vode. Ko so drugič pridrvili valovi, utonila sta pri kopanju dva moža, več drugih pa se j<- komaj rešilo pr-'d gotovo smrtj". Tudi s^ poroča, da se j" p .topilo več čolnov, kt^ri so bili oh času čudovitega naravnega dogodka, na jezeru. Caleb Powers v verigah. Lonisi'ilic, Kv.. _4. avg. Danes zjutraj so odpeljali Caleb I'owersa iz Franki'orta v ječo J^iferBon conu-tya. ktf-rH naj močnejša v vs^j državi. Vj. tiuk je bil tako trdo vkljenjen, da so mu r .ko hudo zatekle. Fretjatni kapitan p|. Thoman. Povodom stri rti avstrijskega fr»»-gatu.-ga kapitana pl. Thoraaua, ki jt; bil vrhovni poveljnik v Pekingu zbranega vojaštva, in ki je bil v bojih h k:t;ijci usmrten, piše dunajski ,, Fremdenblatt": Nedomestljivo zgubo mora naša vojna mornarica zabilježiti; fre-gatni kapitan in poveljnik ,,Zente" je v Uijih v Pekingu us m r ten. Pl. Toman bil je vrhovni poveljnik vseh v Pekingu zbranih mejnarod-nih čnt, in je v neprestanem boju zgubil svoje življenje. O njegovem delovanju v Pekingu za sedaj še ne moremo natančneje poročati, temveč omenjamo le, da ho se vsi boji, kterini je bil blagi pokojnik na čelu za združeno vojaštvo zmagovalno končali, kar se imauoo v prvej vrsti kapitanu Th mami zahvaliti. Pl. Thoman ju leta 1870. vstopil v avstrijsko mornar.co in je pred tremi leti postal fregat ni kapitan. 1'ekom i jegovega službovanja zaupala ji viada njemu nejvažneje misije. Tako je i>:l skoraj poldrugo leto pri otoku Kreta kjer so evrop- HITROST ničaranje, jjač samo dobre volje je potreba pri POŠILJANJU DEnarjev V staro DOMOVINO in g je najhitreji in najceneji v pošiljanju " jey: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St New York, k: Kretanje parnikov. V N ew V ur k dospeli: ,,Majestic". 2J. i I ivcrpmla.s nio potniki. ,, Fried rich «iej Oro-- , 2.\ J temena s 1174 potniki. „Kaiser Erie.;n.:h". jj . vi,', i. Hamburga s 564 potniki. Dospeti imajo:' „N'ew York**, i. S- it h.- uijit ■ • i „1/Aquitaine'% i/, ihtvro. ,,Rotterdam", i. K> tterd. vn.i O d pI j n 1 i so: „K.onigin Louise", 23. ayg. % Hreni.-n. „Fiirsl Bismarck". 25. avg. v Hamburg. ,,La Lorraine", 23. :vg. v Havre. ,,Spaarndam". 25. iv^. v Rotterdam. ,,Luc.inia". 25. v Liverpool. O d p I j u i i b od n .- „Belgravia", 2S. a>-. v Hamburg. „N'ew York". 29. avg. v Southampton. „Eriesland". 29. av-. v Antwerpeu. ,,Majestic", 29. avj;. v Livcrp.Mil. ,, Kaiser Fried rich". 30. av^. v Hamburir. „L' Aquitaine", 30. avg. v Havre. ,,Eriedrich der Gross«-*, 30. avg. \ Bremen. „Aller". 1. sept, v Bremen. ,,Pretoria". 1. sej.t v Hamburg. ..Rotterdam", 1 M pt. v Rotterdam. ..Ems", I. Sept. v GetldVu. ,,Kaiser Wiihelm der Gr<*sse", 4. septembra v Bremen. ..Deuischland". 4 sept, v Hamburg. ..Southwark", 5. sept, v Antwerpen. ,,Oceanic", 5. sept, v LiverjvKjl. ,,St. Paul". 5. sept, v Southampton. „La Tourraine", 0. sept, v Havre. ..Grosser Kurffirst", 6. sept, v Kr. i.Columbia", 6. -ept. v Hamburg. ,Maasdani", H. sept, v Rotterdam. .Campania", 8. sept, v Liverpool. il ........ .. Parni5ki listki so dobiti po izvirnih cenah pri ER. SAKSER & CO.. 109 Greenwich St., New York. 11 i mu puppppw m J i ni muli.Jiuuwiiiyii«iiisiiiw i, iiiiH^Miii 11 iii'i!! jjpiiiip^p^pio^ip A Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik; JoIkf Aonič, Box 266, Ely, Minnesota; II. ,, Štefan Banovec, Box 1033 Ely, Minnesota; Blagajnik: Ivan Govis, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minnesota; John Globokar, Box 371, Ely, Minnesota; Georof. Stepan, Box 1135, Soudan, Minnesota. Josip A gn i teh, I. tajnik. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: J oe A g n i č, Box 266, Ely, Minnesota, po svoj«m zastopniku in nobenem drugem. Deuarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA". h ta ve'evlasti radi nemirov oudcf-njega prebivalstva bile prisiljene blokiratiobrežjeotoka. V novembru minolega leta šel je s ,,Zento" na Japonsko, kjer mu je došlo povelje, da se pridruži mejnarodnemu bro-dovju v kitajskih vodah. Kakor se iz Dunaja poroča, je avstrijska vlada šele po dopisniku loudonsk« „Times" bila o smrti Thomai.a obveščena. Thoman šel je dne 12. junija v Peking, da si ogleda kitajsko glavno mesto. Pokojnik ki je bil še le 47 let star, zapustil je vdoyo in SI* tno hčerko. Rim, 21. avg. Morilec Breaci, kteri je ustrelil kralja Humberta, je prosil, da bi odložili njegovo pravdo, doklur dospejo priče iz Amerike. Drobnosti. Umrla je v noči «>d petka na soboto v Brooklynn, N. Y., gospa Marija R o j a n e c, rojena Gulja. Pokojuica je dosegla starost -4 let in se narodila v tolminskem okru-ju, ter je sestra znanega rojaka Frank Goleta, posestnika lepega hotela , Florence", 177 Atlantic Ave. v Broohlyuu, kjer je tudi bivala. Blaga pokojnica je bila nekaj nad dve leti oženjena in zapušča jeduo dete žalujočemu možu. Blag jej spomin I * * ♦ V si aro domovino so se podali: John K.-Imk iz Chicage, III., v Ljubljano; J<»sipina Sinionič s tremi otmci iz Bald Butte, Mont , v Vinico; Mike Bokalu iz Eveleth, Minn , v Ozalj; Onton Habian iz Roactto, Pa., v Sevnico; Frank Ivaneš iz Oliver, Pa; v Gaberje; Mike K- s iz Eveloth, Minu , v Ja-sko; Anton Spehar iz Houghton, Mich., v Staritrg; Jakob Dernov šek iu Anton Jerovc iz Shanor, Pa., v Gelsenkirchen; John Gorenc iz NewCa^tle, Pa., v St. Jernej; J >e l rhančič iz La Salle, III., v Cerklje ; Frank Toinšu in Alojzij Kalin iz La Salle, IU., Št. Jernej; John Pauian iz Calumeta, Mich., v Črnomelj ; Matija Ivauič in George Rozman iz Manestique, Mich., v Stla pri Dragatušu; Jernej Vidic iz Steel tona, Pa., v Metliko; Franjo Bey iz Uniontowu, Pa., v Begovo brdo; Marko Danovič iz Thomas, \V. Va., v Buliče pri Sošici; Frank Mekar iz Lemont, Pa., v Čatež; Anton Zevu i k iz Lemont, Pa., v Gaberje; John Juvan iz West New* ton, Pa.f y Nowače; TomaŽ Povir iz West Newton, Pa., v Dovšk; Janez Nerela iz Wet Newtona, Pa., v Dol. * « * Društvo sv. Cirila in Metoda na Ely, Minn , je imelo dne 19. avg. glavno zborovanje, v odbor so bili izvoljeni: John Loušin, predsednikom ; Jos. Mantel, podpredsednikom ; John Bukovec, I tajuikom ; Math. Kapš, II. tajnikom; Math. Agnič, blagajnikom; v gospodarski odsek : John Govže, Jos. AguiČ, John Preširu; v bolniški odsek: r štif Banovec, John Kočevar, John Rauch ; redarjem ; Frank Lesar :.n John Petrušič; John Uabjan, zastopnikom. Umrli. Na Vrhniki je umrl g. Karol Obreza, c. kr. poštar in posestnik. — G. Ivan Demšar, j>o-sestnik v Železnikih. — V Celovcu je umrl due 4. avg. Karol barou Schneider pl. Aruo, polkovnik v pokoju, ki je ob svojem času zelo simpatiziral s slovenskimi vojaki in jih visoko cenil glede njih hrabrosti, a spoštoval je tudi slovenski jezik in si ga dobro priučil. Naj v miru počivajo 1 * * * Nevihto 8 toi'O so imeli dne 31. julija t. 1. v Mokronogu. Naredila je znatno škodo po Mokron« gu in Trubeluem. Zlasti so tudi vinogradi trpeli, posebno vinskim trgovcem znane gore Malkovec, Slančnivrh. Staragora itd bo hudo poškodovane. Največ se imamo zahvaliti strelnim postajam, kajti te so šele začele streljati, ko se je ž« v bližini slišal šum od toče. V Mokronogu pa se sploh ni streljalo, ker pravijo, da je mežnar ,,zaspal * » • Iz Tržiča se piše „S!ov. Narodu," daje zadnja toča v goricah Malkovec in Bojnik na erečo ni skoro nič škode naredila, * * * Strela je dne 30. julija udarila v vinski hram Ivana Kerina iz Le-skovca in ga užgala. Škode j,» 400 kron. * * * Pogorela je dne 25. julija v Spodnji Luči št. 7 pri Škofji Loki k, 6a Janeza Štibela (vulgo Pretriček.) Ker je bila docela lesnna in krita s slamo, pogorela je v jed ni uri. Re šiti niso mogli ničesar. Najbrže so se vžgale saje in provzročile nesrečo. Škoda je za siromašnega kočarja znatna. Zavarovan je bil za 200 gld. — Teden preje ubil se je v Javorjih pri Škofji L«.ki 61 let star ■ nož, vulgo Voglar, ki je padel s ^rešuje. Dobili so mrtvega pod črešnjo. • • • Iz Metlike se piše ,Slov. Narodu'. Metlika napreduje. Ta glas se sliši po vseh ulicah. Iu res: vodovod dobimo, da bodemo imuli eaj čiste vode, in da se ne bodejo po zimi ubijali ljudje iu živina na onem klancu in Obrha. Tudi občinski mlin ua valjčke dobimo, da se bo hitro mlelo, in da nebo treba dati 15 do 20 odstotkov mlinariue, iu da ne bo treba čakati kmetu po 1 dan in 1 noč, da si 1 ali 2 kopleuikov pšenice pomije. Tudi mesečne živinske semuje dobimo, da se živi-uoreja iu evinoreja pospešita, in da ne bodemo vedno svoj denar nosili ua Hrvaško, in si različne bolezni na Belokranjsko privlekli, in da kmet lažje svoje pridelke v denar spravi. Kdaj dobimo vse to, ve za sedaj samo g. župan Iutraž povedati. Da se pa tudi skrbi za olepšanje mesta, dokazuje to, da se v kratkem izvoli v ta namen poseben komite. Kdo da bo načelnik tega komiteja, se še sedaj ne ve; ali bo gospod župan Iutraž ali gospod Davorin Vukšinič. * » • Žganje je ubilo Delavca Ivan Vrhunc v Kranjski gori, doma v Topovljah pri Selcah, seje 29. jul. žganja in špirita tako nalil, daje nagloma umrl. Mestna hranilnica ljubljanska Meseca julija 1900 vložilo je vmest no hranilnico ljubljansko 775 strank 479 133 kron 28 vin. 798 strank pa dvignilo 612.802 kron 6 vin. * • * Neurje. Koncem julija je treščilo v senik na Danjarski plani, občina Sorica. V seniku je bilo sedem oseb, ktere je omamila strela. V ponedeljek opoludne seje pridrvila huda nevihta nad Sorico. Med dežjem je padala jako debela toča. ki je napravila jako vehko škode. Toča je bila tako debela, da bo je še drugi dau dobila ua planini, debela kot lešniki. * * * I tonila je v Krki sedemletna šo-larica Josipina Krimšič iz Žužemberka. * * * Tržaški občinski svet se je čutil poklicanega, dati svojemu žalovanju po kralju Humbertu demonstrativen značaj. Zupan je imel jako frazast govor, po predlogu munici-pijalue delegacije pa se je sklenilo, da mora župan italijanski vladi sporočiti sožalje, da gre ves mestni svet in corpore kondolirat italijanskemu kouzulu, daje mestno hišo črno dekorirati in isto tako vse svetilke ter da se na krsto umorjenega kralja položi v imenu tržaškega mesta venec. To breztaktno demonstrirauje tržaškega lahonstva jo že malo od sile. * * * Muha ga je usmrtila. V Podklo-štru na Koroškem je umrl nedavno ondotni notar g. Makao Kreunzer. Nekaj dni poprej ga je bila pičila muha. Kreunzer se ni za to zmenil, dokler ni rana otekla. Tedaj je poklical zdravnika, a ta mu ni mogel več pomagati. Kreunzer je umrl po tridnevni bolezni, zapustivši vdovo iu ŠHstero nepreskrbljenih otrok. * * * Papirnica tirat win pri Gradcu zgorela- V noči 26. julija je nastal v veliki tovarni za celuloze v Grat-wiuupri Gradcu iz neznanih vzrokov požar, ai je uničil obširno poslopje z vso zalogu. Škodo cenijo na 240 -000 kron. Ker bo trajalo kakih 10 tednov, predno se novo poslopje zgradi, ostanejo ta čaB uajbrže delavci brez zaslužka. * * * Tri deklice utonile. Pri Sv. Urbanu niže Ptuja so utonile pri kopanju tri deklice v starosti 12 do 15 let. Utopljenke so hčere posestnikov Murkota, Potokarja iu Bizjaka. * * * Vino po podzemeljskih ceveh je dobivala v Rimu v velikih masah ,,Barriera trionfale". Vino so zlivali zunaj carinske meje v cevi, ter so ga v Rimu prodajali neverjetno ceno. Policija je imela več tednov truda, da je razkrila sleparstvo. Policaji so poizvedovali preoblečeni kot žmske iu kmetje. Zaprtih je več ljudij. * * * Kaznovana preširoost. Ritmoj-ster grof Erlauger v Stockerau-u je pustil jezditi vojakom po njivah ter je nekega kmeta, ki je protestiral, vsekal po glavi. „Deutsche Ztg." je ritmojstru povedala kar mu gre, in ritmojster je zato pozval urednika Ptaka ua dvoboj. A pre-širui aristokrat jo je skupil. Ptak ga je vsekal takoj pri prvem naskoku po glavi in roki, da je omedlel. Grof je lahko premišljal, kako je bolelo kmeta, kterega je vsekal sam ! * * * Koliko jezikov govorijo na zemlji? Kolikor je zuauo, govorijo zemljani 1064 jezikov. Največ ljudi se poslužuje kitajskega jezika, morda nad 400 milijonov. Zatem prihaja na vrsto indijski jezik, kterega govori 100 milijonov, približno onoliko jih govori tudi angleški. Ruščino rabi nad 70 milijonov ljudi, nemščino nad 65, španjaki jezik 50, fraucoski 45, italijanski 37 iu portugalski 25 milijonov. * * * Koliko je odvetnikov. Začetkom 1. 1900, je bilo v vseh 24 avstrijskih odvetniških zbornicah 4210 členov. V primeri z lauskim letom je letcB 115 odvetnikov več. V območju ljubljanske komere se nahaja 34 odvetnikov. V območju odvetniške zbornice tržaške 120. Smešnice. P o m i r j e n j e. Hišna gospodinja (dijaku, kteremu je služabnik polil suknjo z juho l: ,,Oh, gospod doktor, sedaj je Vaša lepa suknja pokvarjena." — Dijak: ,,Ničuede, miloetiva gospa, saj sem si jo samo sposodil." Z v i t ež. A. : ,,Ali veste naslov doktorja Mevž*?" — B. : ,,Da, on stanuje na tretji Avenue." — A. : »Številka od hiše?" — B. : „Zat<> pa ne vem, ali nemorete se zmotiti, saj je ua vratih napisana." RBD STAR LINB (prekraorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda") New Yorka v Antwerpen Phiudelpnie v Antwerpen vozi naravnost iz Lahko si pomaga. Leto-viščar v kopelji: ,,0ujte, to stanovanje je sila umazano." — Gospodinja : „Nič ne škodi, saj se sleherni dan kopljete." Na kamniški železnici. Potnik: „K vragu, kedaj se vendar odpeljemo?" — Sprevodnik : ,,Mislim, da ne bodemo več prav dolgo čakali — glejte neka meščanska hči se namerava z nami peljati, a jej je pričela kri teči z nosa in jo moramo počakati." Listnica uredništva. R oj a ko m odpošljemo sedaj za $20.42 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. John ŽnidaršiČ, Ely, Miuu., je naprošeu, da nam naznani svoj naslov, ker smo dobili iz Evropa naznanilo, da pošta nemore oddati denarne pošiljatve za 400 kron. Pred odhodom v staro domovino kličemo vsem prijateljem in znancem v La Salle, 111 , in okolici: Z BOGOM! New York, due 20. avg. 1900 John Gorenc, Joe Urbančič, Franc Tomše in Alojzij Kalčič. Kje je? AVGUST DOLAR, nekdajni stan žandarm. Prosim rojake, ako kdo vč za njegovo sedajno bivališče in kjedela, naj mi blagovoli naznaniti. Dominik S ter n iš i, High St. 231 Spriuggarden Ave., Alleghany, Pa. KJE JE? JOHN IVANETIČ, pred tremi me-Beci je bil v Leadville, Colo, in od tam šel v Utah, potem pa nisem več o njem čul. Ako kdo rojakov kaj o njem a e, naj blagovoli naznaniti njegovemu bratu : Matija Iva-n e t i č, Box 759, Leadville, Colo. Kje je? FRANK MALI. pred enim letom je bil v Wyomingu, popreje pa v Leadville, Colo., doma je iz kamniškega okraja ; ker sva dobra prijatelja bi rad zvedel njegov naslov: Anton Petelin, B. x 759, Lead-vile, Colo. Lepa prilika se ponuja oženjene-mu, kteri ima veselje do dobro obiskanega SALOONA. Zaradi bolezni in pri tem neože-njeu ga prodam prav po uizkej ceni. Več se izve pri Frank Turku, 1097 St. Clair St., Cleveland, O. Naznanilo. Podpisani prodam zaradi odhoda v staro domovino vso hišno in kuhinjsko opravo. Ako veseli kakega rojaka imeti svoje znance na stanovanju in hrani, se mu ponuja ugodna prilika; hišo, v kterej bivam dobi lahko ceno v najem in je v njej dosti prostora. Več se izve pri: JOHN ZAKRAJSKU, 15. Wilson Ave., CLEVELAND, O Saloon na prodaj v WOODLAND, tik tovarne, po domače pri „Btarem šapu", v kterej dela do dva tisoč delavcev, med temi veliko Slovencev in Kočevar-jev. Več se izve pri: • John Novaku, 35 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Bratom Slovencem priporočam svoj lepo urejen Baloou Germans Austrian Headquarters Točim izvrstna viha iu raznovrstne druge pijače iu imam na razpolago fine smodke in postrežem s izbornimi jedili. Za obilen obisk se priporoča Daniel Radatovich- Pikes Peak Ave., Florence Colo. prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ,,VATEELAND", na dva vijaka. (se iiradi).......12000 t»n. nn dva vijaka. 12000 ton. ,.KENSINGTON", na .Iva vijaka, SG69 ton ..SOTJTHWAEE", na dva vijaka, H607 ton ..FEIESLAND",......7116 tun. ..WESTEBNLAND", . . . . ton. ..NOOBDLAND"'......5712 ton. Pri cenah za medkrovje bo vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz aLi V Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoj„diie c>d pomola št. 14, oh vznožju Eni ton St. — Iz PHILADELPHIA vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih lisUov seje obrniti na: International Navigation Company 73 B^way NEW YORK - 43 La Salle St., CHICAGO. — 30 Mont-nmpry St SAN FRANCISCO. - Third & Pin, St.. ST. LOUIS, ali na njeneSSK Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjetlinjenih držav meri New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom. ROTTEBDAM, parnik z dvojnim vijakum, STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, Parniki: MaASLAM, SPAABNDAM "«n 10500 ton. 1 WERKENDAM. fe^ Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije, ^t Radi cone glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, III. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. •I is J§ cik tai m _ SVOJI K SVOJIM! J. GLOBOKAR, M P. CO ELY, MIN. priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo TKG-OVI1TO. Pri njem jc dobiti: OBLEKA ZA M OZKE, ŽENSKE IN DECA: RAZNOVRSTNO OBUVALO; PEKIL0, 0 V BATNI K I, KLOBUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA, V eilno sveže G-KOCEKIJ Vse blago po najnižji ceni ; postrežba hitra. Pismena naročila naj se pošiljajo na liox 371. Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v Xew Vorku z g. Fr. Sukserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila. S spoštovanjem J. GLOBOKAR, M. P. C0. t>J š£) fe) šš) iš) fe) m št) 5&1 •'.»V H) fe) iš) ŠS m S3 Vina na prodaj. IZVRSTNE SMODKE! Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galona s posodo vred. Manj nego deset galon ni uaro-čiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naroČilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money-Order. S spoštovanjem : Itfik« Radovich, 702 VermontSt.,San Francisco,CaL • v v w m v v [ Vržinke z slamo, S20 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov. Seed Cigars S14 tisoč komadov. Dobiti so pri meni tudi fine smodke od $14 do $40 tisoč. Za mnogoštevilne naročbe se uljudno priporoča: F. A. DUSHEK? Ofcce: 1323 2nd Ave., New York. ■./ Moja ura. (Humoreska.) Poldrugo leto s« ui uBtavila moja ura, uiti ui prehitela, uiti zaostala za pravim časom, njeni mehanizem bil je v polnem redu, vsako kolesce vrtelo se je pravilno — nikdar se ni vstavila. Kadi t^ga sem prišel v časoma do prepričanja, daje moja ura glede časomera nepokvarljiva iu neprecenljiva, da je njeno telesno zdravje izvrstno, a njeno okostje in ogrodje izborno. Necega večera pozabil sem je naviti radi česar se je nehote morala ustaviti, dočim sem jaz zopet ne-hot-6 slutil, da vBe to pomen)a nesrečo, vendar se s časom umirim — podelim uri zopet življenje, ter po priliki namestim njena kazala, ne da bi me nekaki skrivnostni predsodki glede bodočnosti obolele ure ofitavili. — Takoj drugo jutro obiskal sem bližujega urarja, da premaknem kazala moje ure po pravem času ; mož bil je vljuden, vz"l j« ubogo uro, da on mesto mene pomakne njena kazala v toliko naprej, da ee strinja « časom našega poludnevni-ka. Ogledal jo jo od vseh strani, na njegovih licib opazil sem vse one poteze, ki so edino le zvodencem laBtue iu konečno nekako ponosnim glapom izreče svoje zvedeniško mnenje: ,,Ura štiri minute zaostaja, treba je premakniti njen regulator.*' Zastonj sem skuhal ščititi mojo ure, zastonj skušal dokazati, daje ura glede f-asa pravilna — vse kar je urar zamogel na njej grajati, bilo je. da revica štiri minute zaostaja, vsled česar se mora premakniti regulator ; med tem, ko sem v nepopisnem strahu in malosrčncsti prosil urarja, naj uro pusti v miru, izvršil jpočasno svoje delo brez-srčuosti. Dan kasneje opazil sem, da je ura prehitra in nepravilna v časo-meru. Vsaki dan prehitela je nekaj minut; takoj v prvem tednu obolela je na mrzlici, njena žila kazala je stoinpetdeset stopinj v senci, po preteku dveh mesecev je bila že daleč pred drugimi urami mesta — celih trinajst dni pred v gr^gori-janskem koledaru označenim ča som. Faktično luia je že v novem bru, veselila se je v prvem zimskem ■negu, dočim je listje v gozdu jedva porumenilo. Vendar s^m se ravnal po njenih nasvetih ; še le ko opazim, da I »ode že zopet treba plačati stanarino iu vse druge račune, ktere sem jedva pr^d dvema tedni poravnal. postal sem sila nervozen in nemiren. V novič se podam k urarju, da jo ozdravi. Vprašal me je, e- tn li kdaj dal uro popraviti, kar sem naravno zanikal — ne, nikacih poprav ni zunanjih, ni notranjih ui bilo treba ua njej izvršiti. V očih urarja zapazil sen; nekako skrivnostuo veselje, nekako nado, takoj je odprl uro ter skozi povečevalno steklo zrl v notranje prostore m je ure; kc-uečno mi svetuje, da s» morajo stroji Mre očistiti iu namazati, viliu tega pa še regulirati Vse se je zvršilo v redu ; ura je bila očiščena in regulirana, a stroj namazan, vendar bila je počasna kakor stara ženska, njeni koraki bili bo sličui onim kake srednjeveške •erkvene ure. V primerno kratkem času postal sem i jaz počasen, vse železniške vlake sem zamudil, ob dogovorjenem časig.so m<- zastonj pričakovali prijatelji in znanci in kar me je do skrajnosti razburilo je, da sem redno zamudil dogovorjeni rendezvous z mojo Dulcinejo, dan za dnevom zamudil sem kosilo iz štirih duevov bili so naenkrat trije, vložil sem prepozno menjične tožbe, konečno nisem živel več da-U6B temveč včeraj, predvčerajšnjem ; nato sem h krati teden dni zaostal in bil sem v predpretečeuem tednu, naenkrat se mi je zdelo, da sem popolnoma osamljen — uiti sveta nisem več videl. Nehote jel sem simpatizirati 7 starimi mumijami v muzsjah ter se z njimi pogovarjal o »ovostih. Obiščem zopet urarja. Čakal sem dolgo, da mi razloži ■voje mnenje, kajti v natančneje opazovanje treba je uro popolnoma' razdejati; konečno vendar povč, da je cilinder „napet". Zagotovil me je, da je popravi v treh dneh. Po tej operaciji je sicer ura „v obče" bila dobra, toda to je tudi vse. Pol dneva šla je kakor da je obsedena, čuti je bilo nekako lajanje, vzdihovanje, stokanje in pokanje, da si vBega tega niti sam več predstavljati ne morem, — niti jedna ura v celi deželi ni je zamogla dohiteti, — dočim je v drugi polovici istim načinom zaostajala toliko časa, da so je zopet vse zaostale ure došle; na tak način prišla je tekom 24 ur na pravo mesto. Kazala je toraj v obče pravi čas in nihče jej ni mogel očitati, da ne spolnuje svojih dolžnosti. Kazanje ,,običajnega časa" pa še nikakor ni pravilni Čas in sploh nikaka čednost ure; prisiljen sem bil toraj v novič podati se k urarju, ki mi je zatrjeval, da se je pero zlomilo. Bil aem vesel, da ui bilo kake huje bolezni. Da, istino bilje-žim, jaz uiti sedaj nimam pojma o peresu, toda urarju nasproti moral sem igrati vlogo zvedenca, inače bi takoj zvedel, da cele zadeve ne razumem. Konečno bilo je tudi pero popravljeno; toda v kolikor bila ura v jednem smislu dobra, !>aš toliko je bila v ostalem slabša. Nekaj časa je šla v redu, naenkrat se ustavi ter zopet prične iti dalje itd.; seveda so bile pavze vedno le po njenej volji urejene; ko se je zopet spustila v tek, bilo je čuti nekak strelu španjolskih musket podobni pok. Par dni premišljeval sem resno vso zadevo, konečno ne-sem uro k drugemu urarju. Tudi omenjeni urar zdrobil je stroj na drobne koBce ter konečno prišel do zaključka, da je napako v osi iskati. — Ura bila je zopet popravljena in bila je povsem dobra, samo kadar sta se kazali križali, sti se vedno spoprijeli ter hodili skupno po jednej poti. Niti sam Matuzala ne mogel bi spoznati na mojej uri kje je iskati glavo, a kje rep dotičuega dneva in zopet sem bil primoran obiskati necega urarja, da mi popravi ta nedostatek. Slednji bil je mnenja, da Be je okrivil kristal, in daje verižica zamotana, isto je dejal, da so se ne-ktera kolesa obrabila. Popravil je vse imenovane nedostatke in ura bila je v redu, izvzemši, da je od časa do časa, ko je že kacih 8 ur pravilno kazala čas, naenkrat prijelo v njej šumeti liki bučele, med tem, ko so kazala se s toliko hitrostjo vrtela, da jih nikakor ni I lilo spoznati, temveč videti je bilo le kakor bi bila čez številke tanjka najčevina; na ta način preteklo jp 24 ur v šestih ali sedmih miuutah, na to se ura h krati s znauim mu-sketenim strelom vstavi. Potrtim srcem obiščem zopet necega urarja ter žalostno gledam kako je razdira ; sklenil sem, da se ž njim sporečem, kajti stvar bila je sila resna. Ura me je veljala ko sem je kupil §200, iu ako se ne motim plačal -sem približno —3000 za razne poprave. Sedel $em v dt-lavnici in opazoval urarja, v kterem sem v svoje začudenje Bpo-jnal svojega starega znanca — strojevodjo parnika ,,Saale", kteri nkakor ui jeden najboljših. Strojevodja skrbno preišče vse dele moje ure, baš kakor vsi drugi urarji ter •ni konečno i on naznani svoje mnenje. Dejal je: ,,Iz kotla uhaja par— Vi morate *!juč vijaka obesiti na varnostni /eutil, sicer se stroj vname 1" Predrznega strojevodjo ubil erm 1 a mestu ter ga pokopal na svoje otroške. Vesten sodelavec. Casui-rarski poročevalec (možu, ki Be je nameraval obesiti) : „Ako se malo jodvizate, bode Vaš slučaj še v da-iašnej večernej izdaji." Se hujše. Prosjak: „Podarite ui kako malenkost mladi gospod. te osem dni niBem dobil nič pranega za jesti." — Mladi mož: „Kaj? \ n zato se že pritožite? Meni se že lekaj mesecev tako godi 111 V sodni dvorani. Predsed-iik: „Gospod državni pravdnik predlaga Vašo obsodbo, kij imate nato reči?" — Zatoženec: „Jaz obsojam njegov predlog." Slovenske knjige. Ker imam sedaj zopet popolno zalogo knjig raznih založnikov in so zaznamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naro-ročila. Cenik pošljem poštuine prosto. Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah. MATH. P0G0RELC, 5102 Butler street, Pittsburg. Pa. Otvorjenje! Podpisana se priporočava Slovencem v Crockettu, Cal., in okolici i kakor tudi vsem sem došlim Slovencem, da obiščejo naš JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu, III., IZDELUJEM kranjske harmonike najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je..............S13 do 40; cena 3 glasnim........825 do 80: cena 4 glasnim ... od $00 do 8100; cena 5 glasnim.... od 880 do .$150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: % Nova spričevala. Spoštovani prijatelj! — I*rijel sem vaše harmonike in se vam za nje It-]*) zahvaljujem; pr;iv po yolji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. B"\ 113, WaJkerviile, M mit., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti. da sem Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Kes me stanej«. čez S50, a sedaj jih ne dam za S100. — Zato se li tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav uohro ujemajo. — Kojnki, lile imeti dobre orgije, ohrni ki vam bobro postreže, del tvoja spričevala v ki že- se na moža, Večkrat sem že vi-naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nječe tc je volja, /akaj taccga moža moramo ceniti. Lead vi lii Colo., A. Križnian. Spošt"yaui g. John Golob! — Vaše har- denarje najceneje ku piš pri F. S.\K.SKRJ L" ioy Greenwich St., New York. soarsx-i iu GOSTILNO, ktero sva otvorilp. 14. julija. Vedno bodeva obiskovalce postregla s tečno, okusno jedjo in snažnimi prostori za prenočišče; pri nas si lahko rojakit najmu Btauovauje in hrano v i»ajeni j m„nike s'em dol,d in sem tudi i njimi zado na mesec ali teden, ali dan. Vedno : voljen, ker so prav .nočno i/delane., bodeva točila sveže pivo, fina cali- w«wiiie. i-a , jak..b šbrbic. forniška vina, dober whiskey in I,rau' i,riiateli Jo!,n tJoiobt — prejel sem drug. likere, ter prodajala dobre V V ha™!!ke In n ^ -^ ,, * yiJVJUjiii* uo.ure 1 dovljen z njimi 111 da se mi glasovi prav SmodKe. > dopadejo. Crested Butte, Colo., M. Sodja. Ako pride kdo 11a Crockett, Cal. ______ . naj vpraša za WALONA HOUSE vsakdo mu to lahko pove, ker ni daleč od železnične poslaje, namreč i le kake 4 minute. Slovenci, obiščite : nas-pogosto. S poštovanjem: John Petrič in Anton Smrekar, lastnika. PAUL SCHNELLEU. Notary Public v Calumetu, - - Mich., naznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini. Pisarna: 521 Pine Street. pr- sakser 109 GREENWICH STREET. NEW YORK. S > -Prodaja parobrotine - ' 3 in železniške li3tke po J" .. . . izvirnih cenah. j ' \ 'J -Vt" fe Ed no slovansko pod- I-jetjfe v >'ew Yorfcu. i iftfl FRANC CU DEN, trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža, LJUBLJANA b- Pripeti ram rojakom sv jo povsodi znano, bogato zalogo vsak .vrstnih švicarskih sten* u žepnih ur, verižic, ufciiim m drugih ziaiili m srrbrnih predmetov p« najnižjih cenah. Pri naročilih naj se denar naprej pošlje in eden gold, več za poštnino. „ - M Ceniki pošiljajo se zastonj poStnine prosto. ................ g 5=. Francoska parobrodna družba CoiDDapie fisrale fr Direktna črta d« HAVRE - PARIS ŠVICO - INUSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Bremen m. Bahnhofgasse stv 29 remen. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA _________ za možke, ženske in otroke. Dalie- Drugi razred VINO, FINE SMODIIE in ŽGA- viš;e-NJE in KUHINJSKO OPRAVO Glavna agencija: Vse prodajam po najnižji ceni. WAY, NEW YORK. Street: L'Aquitaine La Touraine La Bretagne La Lorraine .,La Champagne* La Touraine L'Aquitaine La Lorraine La Bretagne 30. avg. 6. sept. 13. „ 20. „ 27. 4. 11. 18. 25. sept. Prvi razred v Havre $55 in 1900. 1900. 1900. 1900. 1900. 1900. 1900. 1900. 1900. višje. v Havre S42 50 in 32 BROAD- KNAUTH, NAGHGD & KUEHNE No. II William Street. Prodaja in pošilja ns vse dele sveta denarne nakaznice, ceniice, in dolžna pisma. Izposlcje in izterjnje zapuščine in dol^cve. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik IDic. G-. pdtttntt jediiia slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko samo Z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašum p,.t vanju v Evropo se oglasiti doBpevži v Bremen v naž<-j pisarni, kjer si denar najbolje zme-njati zamorete, ter bodete ua najboljši način v d-imovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ah znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obruejn; pri nas bodo dobro pJučeui, kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem donar zastonj zavozili. Oglasil a in vprašanja odgovarjajo se v vsrh jezikih takoj, točno iu vestno KAREŠ in STOCKI, BREMEN. BAHNHOFGASSE 29. »•daj nastanjeni zdravnik na So. East Cor. loth & Walnut Str., in X. W. Central & 1'arkSt., Kansas City, I". S. A. 15'ivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejSh zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tamnšnjem ljudstvu. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samo boru na Hrvatskem ; ima 25letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške Ix.le/.ni. Prišel je niiad v" to deželo, / Žulji in b..«ra-tim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki l*jleha, obrne na ensinda DE. &. IVANA POHEKA. krv kro Ol Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111. SlUa ; r?tlstavi jtt uro za dame z dvoji,in; p'. kr vorn ( H ss Case) in najboljši pokrovi se zlatimi pre- tegtn":»i (<4-.idfit-id) in jamčim za- 2«; 1 kol-'snvj^ j,. KigUl u|j Waltham tei velja samo , -. J, .. . ' ' ................- -W-*. J.W 1 fllltt^,.! -.1 naj otnste ah se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Doktorja IV\N/ IXJHEKA. On je na STOTINE m STOTINE nevarno U.lnih ojeb o/.drav.t, posehno'p: mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rr.^ati. Tnos. I'. Whit k, soilnik sodišča v Kansas City. Kas. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohck financijdno odgovoren za vse kar spada v njegov zdravniški poklic; j.- visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najlioljše^a /drajnika v Kansas City. Maktin Stewart, občinski blagajnik v Kansas City, M..7, U.S.A. Dragi g. dr. Tohek: — Z Vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku sti.riti. Zato se Vam 1 A zahvaljujem. C. G. Foster, sm ix.ix,'-nom ozdravil. Zelo se Vam zahyaljiijem, ker sem bolehal 23 let na Želodcu in črevih in sem mislil, da ni več pemoči za mojo bolezen. Vaš udani Jos. Zgamč, Hastings, Pa. Spoštovani dr. Pohek: —Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled kterega sem trpel celih 20 let. Jakob Kkller, Helena, Mont. Dragi g. dr. Fohek: — Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje. Steve MaraK, Cameron, Texas. Dragi zdravnik:— S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro Tidi, ker ni na oba učesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenje. Ben Henderson, Kansas City. Spoštovani gosp. zdravnik: — Mnogo hyale Vam za ozdravljenje moje težke bolezni. Thom. j us kov Ič, Iron Mountain, MichI NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: DR. 6. IVAH POHEK, *ost Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, MO. U.S. K Dame, kt«re že 16 uro kupiti s>3 pm Sfdaj p .tuija lepa priložnost, Ta cana je ie za nskaj časa. Na zahtevauje poSljem cenik- poštni .e prosto. Do>>ra postrežba in jamstvo za blagu, je moje g^slo. Za obilo naročh se priporočam z v aem epoštovanj-m Jacob Stonich, S9 East Madison Stkkkt, C'hh ago, Ii.i.. f I i I t t i J) i s s t I JOHN VENZEL, valeč izc: KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK t i i > i c » 5 j„o . O O o v »-J 3 / ,t!cc.'> > - 3 1 e 5 © '^Pz'T-'i-'^-- i se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, deiodobro in trpežno. Najnižja cena trovrstnih harmonik j<- .«18 do $35 iu naprej. IzvrSu.em tudi na