ŠTEV. (NO.) 211. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI frWto; 12a ferp in narod — ta pravico in resnico — od boja dO model GEASILO SLOV. KATOI1 DEI^YSTVS V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOEIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. I[Official Organ of four, Slovenian OrganizationsX ■XJSTAKBjtl IN NAJBOIJ PMLJUBLJEH KL0VBM8KI HIT * CDRTJŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, CHICAGO, ILL., SOBOTA, 30. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 30, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Ameriška delegacija za konferenco deveteriK velesil se ogiblje predkonferenčnih stikov z vladami dragih držav. — Varuje se, da bi je zlasti Anglija ne izvabila v kako zagato. — Konferenca bo napeta diplomatska igra. »-- Pariz, Francija. — Ko je ameriška delegacija za konferenco deveterih velesil pod vodstvom potujočega poslanika N. H. Davisa odplula iz New Yorka, še ni vedela, da se bo dan otvoritve konference, določen sprva na soboto, 30. oktobra, preložil na prihodnjo sredo. Delegacija je zato prezgodaj odpotovala; Prispela je semkaj zadnjo sredo in odšla drugi dan v Bruselj, Belgija, kjer se ima konferenca vršiti. Kakor že znano* se je ta konferenca sklicala v svrho odp'omoči Kitajski vsled japonskega napada. Značilno je, da se ameriška delegacija pri tem potovanju skrbno ogiblje kakih ožjih predkonferenčhih stikov z i ITALIJA PRAZNUJE 15. obletn'ica faslizma se obhajala s sijajem. Rim, Italija. — Ta četrtek se je v Italiji praznovala 15. obletnica, kar je fašistični režim dobil kontrol;o nad državo, in razumljivo je, da se je ta spomin proslavil z vsem sijajem in pompom. Okrog 700,000 ljudi je prisostvovalo velikemu fašističnemu zborovanju v Rimu, pri čemer je bil Mussolini seveda glavni govornik. Povdarjal je pri tem, da fašizem želi mir, to- PRIPRAVE ZANAPAD Nacijonalisti pripravljeni za splošno ofenzivo. Hendaye, Francija. — Pri-čakovna splošna ofenziva španskih nacijonalistov ima vsak čas izbruhniti. Kakor trdijo poročila iz krogov španske vlade, se je ugotovilo, da je dal general Franco natrpati celo dolgo fronto med francosko mejo in Madridom z vojaštvom in bojnim materi-jalom in se bo torej izvršil napad na celi liniji. Tudi vodstvo nacijonalistov potrjuje, da je velika ofenziva pred durmi. Namen te ofenzive bi bil predvsem ta, da prodro nacijonalisti na vzhodu do morja in s tem razdvoje loja-listični del Španije, kar bi vlado kake druge velesile. I iztpebi iz Bvrope in dokler Tako je odpotovala od tukaj Nemčija ne dobi nazaj svojih brez vsakih razgovorov s fran- kolonij da, je dejal,stalnega miru ne umevno odločilno vplivalo k bo, dokler se komunizem ne cosko vlado. Proti pričakovanju tudi ni odpotovala na Angleško na kake "priprave'' za konferenco s tamkajšnjo vlado, dasi bi imela dovolj časa za to. Razvidno je iz tega, da bo ameriška delegacija skuša- TOŽBA ZA ODŠKODNINO ZARADI SEDEČE STAVKE Philadelhia, Pa. —Proti tukajšnjemu okraju je bila od družbe Apex Hosery zadnjo la na konferenci preprečiti gredb vložena tožba za od- NAZNANILO NAROČNIKOM Zaradi zapovedanega cerkvenega praznika Vseh svetnikov, ki ga obhajamo v ponedeljek, ne bo izšla torkova številka našega lista. njih končni zmagi. o- škodnino v znesku nekaj nad milijon dolarjev, in sicer zaradi škode, povzročene od razgrajajočih mas ob prilikih sedeče stavke zadnjo pomlad. Neki zakon, star skoraj sto let, namreč dovoljuje tožbo proti okraju za odškodnino za poškodbe, povzročene v javnih demonstracijah. Že prej pa je družba vložila podobno tožbo proti CIO uniji, to sicer za znesek treh milijonov dolarjev. -o- PRED ROJSTVOM ŽE DOBI IME Haag, Nizozemska. — Tukajšnja prestolonaslednica,Ju-'lijana pričakuje, da bo dobila otroka, prvorojenca, meseca januarja. Že zdaj pa je bil izdan kraljevi ukaz, po katerem se določuje otrokovo ime. vsako zakulisno diplomatsko niešetarenje in bo delovala le na stvarno razpravljanje. Da-vis sam se je v tem oziru iz-razil ob svojem prihodu semkaj, ko je dejal, da gre njegova delegacija na konferenco brez vsakih predsodkov in že v naprej ustvarjenih tonenj; njeno delo bo, da do-seže sporazum z drugimi državami glede korakov za ob-lažitev sedanje napete situacije. Kakor se ugotavlja, si je Prizadevala angleška vlada,da bi dobila ameriško delegacijo na razgovor v London Da se 3i to ni posrečilo, je znamenje. da so Amerikanci skraj-410 previdni, da jih angleška diplomacija ne zaplete v kake trike in nevarne spore z JaPonsko, na kar bi Anglija ^stkano porabila priliko in|To ime bQ> naj bo že fant ali vlT1?, T k0t "P0sred°- deklica, Orange Nassau. vaika". S tem bi se ona sama °bvarovala razprtij z .Japon- sko in bi nasprotno potisnila Ameriko naprej, da gre po kostanj v žrjavico. Verjetno je torej, da bo ^sled tega obnašanja Ameri-ancev Anglija prisiljena, da ^ °ži na konferenci odprte na mizo in da ne ribari kalnem. Bo to nekaka diplo . fttska igra v bistroumnosti |n Previdnosti, ki se bo igra-a Predvsem med Ameriko in n£lijo. Druge večje države, 1 bodo udeležene na konfe-njmajo takih posebnih lnteresov na Kitajskem, do. 'm pa se od Italije že v na-preJ Pričakuje, da bo očitno °Pila na stran Japonske. Ali bo konferenca uspešna, 1 ne, je seveda nemogoče na-Povedati. A tudi, če ne bo pri-a do nobenega stvarnega za-■lučka, utegne Amerika od b1Je Pridobiti, kajti tukaj se 0 moralo jasno pokazati, ka- ZAKON PROTI SPOLNIM PERVERZNEŽEM Chicago, 111. — Posebna komisija, sestoj eča iz državnega pravnika Courtneya in enajstih zdravnikov, ki je pi*ed več meseci žačela preiskovati sredstva za preprečenje spol-Inih zločinov, je; zadnjo sredo predložila gov. Homerju svoje poročilo. V njem priporoča, naj bi zakonodaja sprejela zakon, da se take osebe, katere kažejo nagnenje k spolnim zločinom, spravijo na varno v zapor, še predno dobe priliko, da izvrše kako posilstvo. TAT PAČ NI VEDEL, KAJ JE UKRADEL Chicago, 111. — 25 letna Mrs. Lillian Fritz je obvestila policijo, da ji je med vožnjo na cestni kari nekdo ukradel 500 rokopisov, pisanih v Braille sistemu za slepce. Ženska je namreč slepa in si služi kruh s čitanjem korektur za objavo takih spisov. Tat je gotovo mislil, da je kaj dragocenega v velikem zavitku. KRIZEMJVETA — Berlin, Nemčija. — Na-zijska vlada je izdala zadnjo sredo odredbo, s katero se je vzelo nemško državljanstvo 67 osebam, in sicer zaradi tega, ker so bežali iz Nemčije ob nastopu nazijev. Med prizadetimi je celo neki štiriletni otrok. — London, Anglija. — Trije angleški fašisti so letalskemu majorju Vernonu v avgustu ukradli iz njegovega stanovanja razne tajne dokumente. Ker je proti predpisom držal te dokumente pri sebi, je bil major zadnjo sredo kaznovan z odstavitvijo in z denarno globo. — Madrid, Španija.—Španska vlada bo poslala delegacijo 50 oseb v Moskvo da bo tamkaj zastopala Španijo ob proslavi 20 letnice izbruha boljševiške revolucije, 7. novembra. Isti dan bo tudi leto dni, kar Madrid odbija napa* de nacijonalistov. VOJVODA VODI PRIVATNO ŽIVLJENJE Pariz, Francija. — Wind-sorski vojvoda, bivši kralj Edvard, je imel zadnjo sredo svoj prvi javni govor, odkar je meseca decembra resigni-ral s prestola. Imel ga je na banketu nekega kluba in v njem je povdaril, da potovanje v Ameriko, ki ga namerava podvzeti s svojo ženo, ne bo imelo nobenega političnega značaja, marveč se bo vršilo le v svrho reševanja problemov, kateri stoje danes pred svetom. Omenil je dalje tudi, da se niti on, niti njegova žena ne nameravata vdati brezskrbnemu in brezdelnemu življenju. V Ameriko bosta odplula 6. novembra na parni-ku Bremen. NEGOTOVOST GLEDESPRAVE John Lewis se posvetuje z voditelji o nadaljnjih korakih. — Delavstvo zahteva sporazum. Washington, D. C. — Vodja organizacije CIO, John Lewis, je ta četrtek pozval uradnike svojih unij k posvetovanju glede nadaljnjega koraka, ki se naj podvzame na mirovnih pogajanjih z nasprotno organizacijo, delavsko federacijo. Kakor je bilo že včeraj poročano, so se ta pogajanja odložila do četrtka, ko ste delegaciji obeh organizacij pt-edložili svoje pogoje. Iz izjav,ki so jih podali voditelji, je sklepati, da se utegne ponovni sestanek delegatov odložiti v nedoglednost in možno je v skrajnem slučaju celo, da se sploh ne bo vršil; na ta način bi se bratska vojna med delavstvom z vso srditostjo nadaljevala, CIO pravi, da od svojih zahtev ne more popustiti, češ, da so bile že itak minimalne. Obstoji pa tudi možnost, da bo iz vrst delavstva prišla tako odločna zahteva, da se sklene sporazum, da se bodo morali voditelji ukloniti. Že zdaj namreč priznava glavni stan ene in druge organizacije, da dobiva od unij pisma in brzojavke v katerih se pritiska na spravo. -o- POLICISTI BODO STRAŽIL1 MESTO Chicago, 111. — To nedeljo, zlasti pa še v soboto, bodo ameriški mali in veliki otroci praznovali dan, ki je podoben nekako evropskemu Pustu, namreč znani Halloween. Ker ob tem času izvrši razposajena mladina razne čine, ki niso več šala, je celotna tukajšnja policijska sila pozvana v službo, da prepreči surovosti. -o- Katoliški Slovenci naročajte in podpirajte svoj lastni list "Amerikanski Slovenec" iz Jugoslavije Sezonski delavci, ki so spomladi šli za zaslužkom v tujino, se razočarani vračajo. Nekaterim so morali celo od doma poslati denar, da se morejo vrniti. — Smrtna kosa. — Druge vesti iz Jugoslavije. AEROPLAN DVIGNJEN Z AEROPLANOM JAPONCI POROČAJO O USPEHIH Peiping, Kitajska. — Japonsko armadno poveljstvo poroča, da so njega čete dosegle zadovoljive uspehe na dveh frontah. V severni Kitajski so si osvojile važen Naingtzekwan prelaz po lju-tih bojih, v katerih, trdijo, da je padlo 10,000 Kitajcev. Ejnako se tudi s šanghajske fronte javlja, da so bili Kitajci prisiljeni k znatnemu umiku. O svojih lastnih izgubah poročajo, da je v prvih treh tednih tega meseca padlo skupno 9,640 Japoncev. 1(0 stališče zavzemajo posamezne evropske države napram vprašanju Daljnjega vzhoda, in na podlagi tega bo Ameriki omogočeno preuredi-i svojo politiko napram Orientu. Načina, kakor ga kaže gornja slika, se bo posluževala angleška aeroplanska družba, Imperial Airways, pri svojem prekoatlantskem zračnem prometu. Močen povodni aeroplan se bo uporabljal, da bo dvignil v zrak drugi aeroplan, ki je lažji, toda tako težko obložen, da bi imel težave pri dvigu. Trd je kruh tujine... Sv. Ana v Slov. goricah, 9. okt. — Spomladi je tudi letos odšlo za zaslužkom v tujino lepo število delavskih moči, še več kot druga leta. nad 6000 jih je odhajalo. To število jasno pokaže razmere l v katerih žive naši ljudje v Slovenski krajini, Murskem in Dravskem polju ter Slov. goricah. Mladi krepki fantje in dekleta, ne samo iz najrevnejših slojev, ampak tudi taki ki jim ni sile odhajajo leto za letom na sezonsko delo v Nemčijo, največ pa v Vojvodino. Večina teh je upala, da ji bo dala tujina boljši košček kruha, pa prihajajo sedaj domov razočarani. Posebno v Nemčiji1 so si o-betali boljšega zaslužka. Govorili so celo, da bo tam lahko zaslužil vsak naš delavec po približno 1500 dinarjev na mesec. Pa so bili vse to le prazni upi, kar dokazujejo, nešteta pisma, ki jih njihovi svojci dobivajo dan za dnem. Delo v Nemčiji je trdo. Niso redki primeri, ko mora borih pet delavcev obdelati sto oralov veliko posestvo. Potrebnega počitka največkrat ni. Hrana je izredno slaba, na vsak način neprimerna 'Za težaka, ki dela od zgodnjih jutranjih ur do trde noči. Ni čudno, če pri tako napornem delu tudi bolezen zahteva svoje, Za zdravstveno stanje naših ljudi v tujini se nihče dosti ne zmeni. Kako se godi našim ljudem v tujini, najbolje priča dejstvo, da so jim morali v neštetih primerih svojci poslati denar, da so se sploh mogli vrniti domov. Pa tudi, če bi bili tam kaj zaslužili,ne smejo pošiljati kaj več denarja domov, ker so še drugačne zapreke, tudi takšne, s katerimi bi se morali naši ljudje vsaj deloma seznaniti, preden so odšli na takšno sezonsko delo. -o-- Huda nezgoda otroka Trbovlje, 5. okt. — Kakor zmerom, so se tudi v soboto igrali otroci trboveljskih rudarjev v bližini žične postaje, na tako imenovanem "Lim-bergu." Med razigranimi otroki se je nahajala tudi 6 letna deklica Anica Flis. Nič hudega sluteč, se je dekletce splazilo skozi ograjo ter prilezlo do žične postaje. Na tem mestu vozijo vozički tako nizko, da se je dekletce lahko prijelo za ročaj žičnega vozička. Komaj je Anica prijela za ročaj, se je voziček premaknil in deklico potegnil s seboj. Ko so otroci videli nesrečo, so zakričali. Voziček pa je vlekel Anico vedno višje in višje. Starejši med otroki so ji klicali naj se spusti z vozička, vendar je bilo dekletce tako prestrašeno, da se tega ni upalo storiti. Šele kakih 200 metrov vstran je dekletce zaradi onemoglosti spustilo ročaj in padlo 30 metrov globoko. Sreča v nesreči je bila, da si je Anica pri padcu zlomila le nogo in nekoliko potolkla po obrazu. -o- V zmedenosti . Nekoliko stran od glavne ceste v Kosezah so pred kratkim nekega jutra našli ljudje obešeno truplo komaj 23 letne mladenke, ki je bila že mrtva. Dekle je študiralo mer dicino in kakor je zdravniška komisija ugotovila, je napravilo strašno dejanje v popolnoma zmedenem duševnem stanju, kar dokazuje tudi skrajno zmedeno pismo, ki ga je dekle zapustilo. -o- Smrtna kosa V Celju je umrla Marija Scheicher. zasebnica stara 69 let. — V Ljubljani je umrl Jernej Trobec, železniški sprevodnik star 63 let. — Na Dobravi pri Celju je umrl Janez Cozej, prevžitkar star! 82 let. -o- Pri kožuhanju Med kožuhanjem pri nekem posestniku v Košakih pri Mariboru so nekateri med pogovori začeli močno zafrkavati v druge. Iz tega se je izcimil prepir in iz prepira nastal pretep, katerega posledice so bile te, da je 45 letni viničar Karol Hladnik obležal v bližnjem vinogradu z razbito glavo. Preiskava je dognala, da je Hladnika udaril s kolom 21 letni Josip Danka in mu prizadejal smrtne poškodbe. Vlom Nedavno so neke noči ne<-znani vlomilci obiskali gostilno in trgovino Antona Marol-ta v Škocjanu. Bili so tako previdni, da so zaradi varnosti pregrnili po tleh vreče, da se niso poznale stopinje. Nabrali so si za nad 7000 Din plena. -o—— Smrtna nesreča Dne 30. septembra je padel v globino skoro 100 čevljev v tovarni Lignolit v Radečah 27 letni delavec iz Dobrave pri Radečah. Pri nesrečnem padcu je dobil tako hude poškodbe, da je v celjski bolnici kmalu po nesreči izdihnil. -o- Huda žena V Krčevini sta se sprla 31 letni posestnik Jakob Sušnik in njegova žena. Žena je bila med prepirom tako razburjena, da je pograbila kuhinjski nož in moža z njim hudo obdelala po glavi in rokah, da je moral iskati pomoči v bolnici v Ptuju. -o- Katoliški Slovenci, v vaše hiše spada edino le katoliško časopisje! Stran 2 AMERIT-ČANSKl SLOVENEC Sobota, 30. oktobra 1937 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 184» W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina • Za celo leto ......................................$5.00 Za pol leta ...........-.......................... 2.5Q Za četrt leta ...................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto .............-.....................$6.00 Za pol leta ...................................... 3.00 Za četrt leta ...................................... 1.75 Posamezna številka .......................... 3c The f irst and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year .................................$5.00 For half a year ___________________________ 2.50 For three months ------------------------ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ___________________________$6.00 For half a year ------------------------- 3.00 For three months ......................... 1-75 Single copy ...................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlanl na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. vih pokore. Mašnikovo petje se danes ne glasi slovesno, marveč žalostno in resno. Ta dan pevci ne pojo vesele slave, ampak o sodnem dnevu, o dnevu jeze, ki v prah razruši svet... Ta dan glasno govori vsem nam: Človek glej, prah si in vrnil se boš v prah. Za tvojo dušo pa se začne večnost onkraj groba. Kakšna bo ta večnost? Kakšna je večnost za one, ki so odšli pred nami v večnost? Po razodetju vemo, da ničesar nečistega ne pojde v nebesa. In na kraju očiščevanja je grozno trpljenje. In za te moli cerkev in kristjani. Dolžnost naša je, da molimo za verne duše v vicah, da bi jih dobri Bog rešil trpljenja, v katerem se nahajajo. Molimo pogostokrat za nje. Darujmo sv. maše za nje. Bodimo usmiljeni do njih in pomagajmo jim, da bomo tudi sami usmiljenja deležni in da bodo nam tudi drugi pomagali. Spominjajmo se vernih duš v vicah! Praznik vseh svetnikov Prihodnji ponedeljek dne 1. novembra slavi Katoliška cerkev praznik vseh svetnikov. Na ta dan se Katoliška cerkev spominja vseh svojih svetnikov. Spominja se jih tudi med letom posamezno, ob dneh, ko so zmagovalci bili po sveti smrti povišani k nebeški slavi. Veliko je število teh junakov, a veliko večje je število tistih, katerih se ne spominja na svetu nobeno pismo, ki so pa vendar v nebesih zapisani v knjigo življenja. Kdo ve imena vseh tistih, ki so krvaveli ob času cesarja Nerona, Decija, Dioklecijana, Galerija in drugih sovražnikov katoliške cerkve? Kdo nam pove imena vseh mučenikov, ki so izkrvaveli za svojo vero ob času reformacije, kdo šteje mučenike in svetnike misijonskih dežel. Kdo je štel vse one junake kristjane, ki' so umirali tekom dveh desetletij za Kristusa v Mehiki, Rusiji in zdaj v Španiji? Nobena knjiga menda ni tolika, da bi imela prostora za vse, a Bog v nebesih jih pozna in cerkev se spominja vseh na praznik vseh svetnikov. V stari domovini slavijo ta praznik na zelo veličasten način. Kako lepo je bilo ta dan. Tu v tujini, kjer živimo v veliki mešanici vseh različnih narodov, ki so različnih ver, seveda na zunaj tega velikega praznika tako ne poznamo. Pravimo zunaj. Poznati ga pa moramo katoličani sami v svojih občinah in cerkvah. Za katoličane je to obvezen zapovedan praznik. In za one, ki morajo na delo imajo navadno skoro po vseh cerkvah kjer potrebno zgodnje maše, da gredo katoličani lahko k sv. maši, pred-no morajo na delo. Praznik vseh svetnikov je ustanovil papež Gregor IV. in ga določil za dan 1. novembra vsako leto. Zgodilo se je pa tako, da je še njegov prednik papež Bonifac IV. dal v Rimu leta 609, nekdaj vsem bogovom sezidano svetišče "Pantheon" posvetiti vsem svetnikom. Dal je tja prepeljati vse ostanke svetnikov, ki so bili v raznih rimskih grobiščih. Staro svetišče se je posvetilo zdaj Materi božji in vsem sv. mučenikom. Primerno je bilo ta praznik postaviti na konec cerkvenega leta, da se cerkev ob sklepu cerkvenega leta veseli svojih svetnikov, kakor se gospodar v jeseni veseli bogate žetve. SMRT POBIRA V JOLIETU Jcliet, 111. V naši naselbini zadnja leta hudo smrt kosi. Naši pijonirji stari naseljenci in naseljenke se čez dalje bolj selijo na drugi svet. Pomagati se ne da. Bog je, ki postavlja mejnike našemu življenju in kadar pride vsak do svojega mejnika, odide po plačilo v večnost. Te dni smo zgubili zopet dve odlični ženi. Prva je umrla v ponedeljek, rojakinja Mrs. Johana Zelko, na 507 Summit Street, stara 59 let. Bila je mati petim sinom in d vem hčeram. Eden izmed sinov je novi slovenski zdravnik Dr. Joseph Zelko, ki je pred nedolgim otvo-ril zobozdravniški urad na No. Chicago Street blizu slovenske cerkve. V starem kraju pa zapušča enega brata in eno sestro. Njen pogreb se je vršil v četrtek dopoldne iz cerkve sv. Jožefa na pokopališče sv. Jožefa. Vernih duš dan Katoliška cerkev uči, da so vice in da so v vice obsojene po smrti duše tistih, kateri so umrli v stanu milosti božje, a so vendar imeli še poplačevati grešnih dolgov in pokoriti se. Potem katoliška vera uči, da se vernim dušam lahko pomaga z molitvijo, posebno pa z daritvijo sv. maše. Kar uči katoliška cerkev, učil je že stari zakon. Leta nam pripoveduje, da je Juda Makabejec po zmagi poslal v tempel darov za vojake, ki so bili v bitki padli, češ: "sveta in blaga je misel, moliti za ranjke, da bodo grehov rešeni." Stari zakon sicer o vernih dušah malo govori, a v sv. pismu tudi ne najdemo Bogve koliko opominov, da se naj moli za verne duše, vendar vemo, da je tudi stara doba imela svoje ustmeno izročilo, ki je brez dvoma opominjalo vernike, naj ranjkih ne pozabijo. Novi zakon pa se vernih duš spominja s posebno ljubeznijo. V vseh starih liturgijah — bogoslužnih knjigah se nahajajo že molitve za verne duše; vsi najslavnejši cerkveni učeniki poživljajo vernike, naj molijo za duše v vicah. Sv. Gregorij jc dal za umrlega meniha Justa brati 30 svetih maš in ko se je brala zadnja sv. maša, prikazal se je ranj-ki redovnemu predstojniku in mu je povedal: "Trpel sem, a zdaj sem rešen." Tedaj je postalo običajno, da se je bralo za vsakega ranjkega 30 sv. maš, pozneje se je število skrčilo na 12 in 6, ali 7, od te navade nam je ostala še sv. maša osmina po pogrebu. Na vernih duš dan se obleče mašnik v žalno črno masno obleko. Na ta dan ne stopi pred altar v žarečem plašču, kakor na binkoštni praznik, ne v slovesni beli obleki, kakor na Velikonoč, ne v zeleni, kakor ob nedeljah med letom, tudi ne v vijoličastih oblačilih, kakor sicer ob dne- začelo po spodnjih štukih vret, po je zopet prižvižgal na dan. Prav tako, le večkrat se pokaži Tone, pa kakšno okroglo povej -ta z Juretom. Vreme imamo zadnje dni lepo, da bi le tako ostalo vsaj do zahvalnega dneva. Pozdrav vsem čitateljem tega lista, kateremu želim obilo novih naročnikov. Naročnik -o- ZANIMIVA IGRA PRIDE NA CHICAŠKI ODER Chicago, III. Redke so postale slovenske igre na tukajšnjem našem odru, tako redke, da smatramo že za nekak poseben praznik, kadar imamo priliko, da kakšno vidimo; in vendar so slovenske igre, enako, kakor slovensko petje, nekaj, kar nas živo spominja na pristno domače življenje tamkaj v domovini Druga naša pijonirka in vob-|preko moria) in kadar teh če znana rojakinja pa je bila|dvojnih spomenikov ne bo več Mrs. Marija Setina, žena slo- med nami> ameriškirni sloven_ venskega kamnoseka v pokoju,] d> potem bomQ ameriškemu Mr. Simona Setina. Umrla je v,slovenstvu lahko zapeli „Rla_ starosti 64 let in je bila nad 30 let v Jolietu. Bila je zelo delavna | žena. Zapušča žalujočega moža in eno hčer, poročeno Erjavec. Njen pogreb se je vršil v petek iz cerkve sv. Jožefa na pokopališče sv. Jožefa. Obe umrli rojakinje ste bili znani v naselbini in sta imeli tudi zato zelo številno obiskan pogreb. Mnogo ste delale za župnijo in društva, zakar naj bo obema Bog obilni plačnik. Z delom v naši naselbini gre zopet na slabše. Večina ljudi je zopet brez dela. Mladi močni fantje, ki bi radi delali pa so zopet brez dela. Res čudna politika je v tem oziru. Enkrat delajo po tovarnah na vso moč s polno paro, pa zopet nič. Obetajo sicer, da bodo delavce pozvali nazaj na delo, ampak kedaj pa nihče ne ve. Ali pa je mogoče, da imajo kompanije namen delavce postaviti za nekaj časa pod kap. Ceš preje ste vi stavkali, zdaj bomo pa mi. Tudi lahko je to. Zadnje dneve vidim, da se je začel oglašati zopet naš slavni gor mu..." Ni čudno torej, da s takim veseljem pozdravimo vsak slovenski oderski nastop in vsak slovenski koncert, kajti to oživi v nas zavest, da vendarle še vedno živimo. In kdo ne živi rad! En tak dokaz našega življenja bomo imeli priliko doživeti to nedeljo, 31. oktobra, v tukajšnji naši šolski dvorani. Kakor je bilo že parkrat v tem listu omenjeno, se bo ta dan vprizorila na odru pristna slovenska igra, ki nosi naslov "Micki je treba moža." 2e iz naslova se razvidi, da igra ne bo kak čmerikav, dolgočasen stvor, in v resnici je nekaj takega,, da bo vsakdo, ki se je bo udeležil, odhajal iz dvorane z veselim, lahkim srcem. Vsa je namreč prepre-žena s pristnim slovenskim humorjem in s šaljivimi prizori, a obenem pa kaže pravo domače življenje na kmetih tamkaj v stari domovini. Pokazala bo par lepih sloven skih običajev, a nekaj poseb no izrednega pa bo pristna stale slovenske igre zadnja leta na našem odru že prava redkost. Žalostno, toda resnično dejstvo pa je, da bodo v bodoče še veliko bolj redke. Ni sicer prijetno tako prerokovanje, itoda resnici moramo pogledati v obraz in priznati, da okoliščine to po-vzročujejo. Mladega naraščaja iz domovine ne dobivamo, starejši igralci pa so s svojimi privatnimi zadevami tako zaposleni, da nimajo niti časa, niti volje, ukvarjati se s tem. Ameriška mladina pa... saj veste, kako je; z mamo zna dema tistih par besed že "potokat," toda z besedami, kakoršene se rabijo na odru, je pa vse drugačna težava. Res je, da se nekateri že žrtvujejo po svojih močeh, toda zanašati se ne moremo na nje. Na mestu je torej, da opozorimo naše rojake, naj porabijo te zadnje prilike in pridejo gledat slovenske igre, dokler jih še imamo med nami. In ena taka redka prilika bo to nedeljo. Ne zamudite je; posebno pa, ker v njej nastopajo sami "oldtimers", sami dobri igralci, ki vas bodo gotovo zadovoljili. Igra se vrši pod pokroviteljstvom društva Marije Pomagaj, in se prične ob 2:30 p6-pcldne. ^ P -o- PEVSKI PRAZNIK V CH1CAGI Chicago, 111. Podobna velika koncertna prireditev, kakor se je zadnjo nedeljo vršila v Waukeganu, se bo na Martinovo nedeijo, to je 14. novembra, vršila v šolski dvorani Sv. Štefana v Chicagi. Nastopil bo naš domači zbor Adrija, obenem pa tudi mnogo drygih slovenskih zborov iz Chicage in bližnjih slovenskih naselbin. Koncert se bo začel ob treh popoldne, potem bo pa veselica, za katero bo igrala Foysova orkestra. Že sedaj vabimo rojake in rojakinje, ne samo okrog sv. Štefana, temveč tudi one iz So. Ch|:cage, JoVieta, La Salle, Waukegana in drugih bližnjih naselbin. \ Zbor Adrija POLITIKA V CLEVELANDU Tone s hriba, ki je zadnja leta slovenska ohcet. spal nekje na hribu. Zdaj pa je Kakor že omenjeno, so po- JOLIET DAL NOVEMU LISTU IN ENEGA ZA NAMEČEK! Jolietčani pravijo: "Zdaj naj pokažejo drugi kaj so!" Tretja bomba je padla iz Jolieta. Prve dve pošiljke sta vsebovale 80 novih naročnin za novi list mesečnik — zadnja pošilja-tev jih je dala 21, skupaj torej 101 NOVIH NAROČNIN. Mr. John Kramarich pravi: "Tu imate od nas 100 novih naročnin, in 1 pa za nameček! Zdaj se naj pa pokažejo tako še drugje, če imajo kaj korajže! Samo govoriti kaj rabimo in kaj ne ni nič. Besede so poceni in z samimi besedami se ničesar ne doseže. Treba je dejanj, teh pa ni brez dela in agitacije." Mr. Kramarich ima prav! Res je tako! Veličasten shod katoliškega tiska, ki se je vršil koncem februarja v Jolietu je narod zelo naudušil za katoliški tisk. Cast Jolietu in zavednim Slovencem v Jolietu. Novi list bo vedel o vsem tem mnogo povedati in bo v tem oziru postavil lep dostojen spomenik slovenski naselbini v Jolietu. Katoliški shodi za katoliški tisk so se vršili tudi po drugih naselbinah. Kaj pa drugje pravite na to akcijo? Naš slavni borec in pisatelj Father Trunk je jasno in razločno apeliral na vso javnost zadnji teden v članku: "Gori! Gori!" Ali ste ga brali? Kaj pravite na to? Ali naj gledamo od strani, kako se mučijo in delajo v tem oziru samo nekateri? Zavedni Slovenci v Jolietu so na ta apel junaško odgovorili z dejanji? Kaj bote po drugih naselbinah storili? Iz Franklina, Kansas se je priglasil kot ustanovnik in naročnik MR. JOHN DOBRAUC ..........................................$5.00 Iz Jolieta so se te dni nadalje priglasili kot naročniki novega lista: MR. MATIJA VRANESICH ..................................$2.00 MR. JACOB PLUTH .............................................. 2.00 MRS. MARY FILAK .............................................. 2.00 MR. MARTIN IVEC .............................................. 2.00 MR. PAUL LAURICH .......................................... 2.00 MRS. MARGARET PANIAN ................................ 2.00 MR. JOŽEF MARN ................................................ 2.00 MR. JOŽEF MATKOVICH .................................... 2.00 MR. FRANK KOREVC .......................................... 1.00 MR, RUDOLF KOLETO ........................................ 1.00 MR. JOHN IVEC .................................................... 1.00 MRS. ANA PETEH ................................................ 1.00 MR. MARTIN DRAGOVAN .................................. 1.00 MR. FRANK DUŠA ................................................ 1.00 MR. JOHN JERMAN.............................................. 1.00 MR. ALEŠ PLUTH ................................................ 1.00 MRS. FRANCES CINDERLE ................................ 1.00 MR. JOSEPH RASETICH .................................... 1.00 MR. FRANK PLANKAR ....................................... 1.00 MR. FRANK BOSTJANClC .................................. 1.00 MR. JOŽEF WOLF ................................................ 1.00 DAL BOG OBILO POSNEMALCEV PO VSEH SLOVENSKIH NASELBINAH. KDOR ZDAJ POMAGA — DVAKRAT POMAGA! Cleveland, O. V slovenski naselbini v Cle velandu imajo precej živahno bitko za koncilmana 23. warde. Naš odbor priporoča, da vsak demokrat voli za McWilliams za župana in Wm. J. Kennick za councilmana 23. warde. Nekateri ljudje so mišljenja,da mestni koncilman nima kaj več narediti kot kakšno luč na cesto postaviti, ali pa mogoče vložiti pritožbe proti slabi postrežbi. To bi bilo malenkostno delo, za katerega ni treba imeti koncilmana. Najbolj važno delo v mestni zbornici je: 1) delati postave za miljonsko mesto Cleveland, 2) presojati in svetovati kako naj se vsota $15,000,000 ali več letno razdeli za mestne potrebe, in 3) boriti se proti velikim miljon-dolarskim družbam, za ljudsko korist. Volilci v 23. wardi so lahko ponosni, da imajo za kan- didata Wm. J. Kennicka, ki ima nice, in skušajo koncilmane pre-vso zmožnost slovensko našel- pričati da je imetje njih družb m uspesno bino inteligentno, zastopati. Wm. J. Kennick je advokat, in ima skušnje deset let v praksi. Preden je postal advokat, je moral izdelati študije štiri leta v takozvani High School, in potem sedem let na univerzi. Zadnja tri leta je študiral samo na juridični fakulteti, in potem je izdelal skušnje v glavnem mestu Columbus, Ohio, v 18 predmetih preden je dobil pooblastilo advokata. Jasno je, da človek s tako juridično izobrazbo bolj razume postave delati v mestni zbornici, kakor pa človek, kateremu državni zakonik in druge državne postave niso znane. V mestni zbornici je tudi treba človeka, ki ima zmožnost in pogum boriti se za davko-plače-valca, in za delavske pravice. Miljon-dolarske družbe, kot na primer, Industrial Rayon Company, the East Ohio Gas Company, itd. imajo n^jmožnejše, visoko plačane advokate, ki pridejo pred odseke mestne zbor- vredno kakih sto miljonov dolarjev več kakor je v resnici, in da je torej družba opravičena računati več za plin, ali pa za vožnjo na cestni železnici. Ako nima zastopnik izobrazbe, je popolnoma izgubljen med takimi advokati, ki ga z lahkoto zmešajo, tako, da ne razume položaja, zakaj stvar gre, in pri čem je. Zakaj bi se poslalo takega zastopnika v mestno zbornico? Koncilmani, kateri se v resnici zanimajo, in razumejo važne finančne in druge probleme pred mestno zbornico, imajo zmožnost izraziti svoje prepričanje, in boriti se za ljudsko korist, tako, da pridejo njih imena v ameriške časopise. William J. Kennick se je toliko zanimal za važne mestne probleme, da so .ga ameriški časopisi skoro vsak mesec omenili, in pred dvemi leti so ga vsi štirje glavni Cleve-landski časopisi odobrili za ponovno izvolitev. V mestni zbornici je v rekor-(Dalje na 3. str.) TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE (134) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Nekoliko stran otl Tarzana so liilc velike opice in bilo je videti, tla se dolgočasijo. Ob pogledu na nje se je Tarzan nekaj domislil in poklical k sebi Ga-yata. Ko je samec prišel v bližino, je rekel: "Jaz sem Ga-yat-" S tem je v svojem opičjem jeziku povedal: "Klicat si me, tukaj sem. Kaj želiš od k "Ga-yat se nič ne boji." je povze Tarzan in začel pogovor. "Ga-yal je neustrašenf-Ga-yat ubija," je odločno govoril opičji samec. "Ga-yat se ne boji nobenega črnega človeka," je zopet vprašal Tarzan. —1 "Ga-yat se ne boji nikogar," zopet zatrjuje opičji samec, kar bi po nasi govorici pomenilo kratki "nel" jeli ali črni človek je zmožen odvezati vezi na rukab in nogah, ki mi branijo v stati in se boriti," je tolmačil Tarzan opičjemu samcu. "Ga-yat ubija bele in črne ljudi," je razdraženo govoril samec. — "Ne sme!" jc rekel Tarzan. "Ga-yat pojde in prinese enega sem, ki bo odvezal Tarzanu vezi." "Ga'-yat je razumel," spregovori veliki samec in ifadaljujo- "Ga-yat ne bo ubijal; Ga-yat prinese človeka k 1 ar-zanu." — "Pojdi sedaj!" zapovfc Tarzan. — Ne da bi opičji samec spregovoril še kako besedo tifi obrne od Tarzana in odkoraka v džunglo, kjer ga gosto drevje kmalu zakrije Tarzano-vim očem. Sobota, 30. oktobra 1937 L ------ 'AMEP1K SLOVENEC Stran C V DOMOVINI Od kar je ponehala borba za konkordat in gonja proti njemu, nimamo v Jugoslaviji pomembnejših političnih dogodkov. Politično življenje prehaja po ne^ uspelih izbruhih oblastiželjne opozicije v mirne tire. Časopisna borba okrog zveze z Vatikanom, ki pa sploh ni postala povod dejanskim spopadom, kakor Bo to širile napačne vesti, se je unesla v domovini, kakor vidijo, tudi v izseljenskem časopisju. Vladna opozicija (tu nas zanima pred vsem slovenski del, tako zvani "demokrati") pa seveda ne miruje popolnoma. Le drugo taktiko je podvzela — še nianj častno in uspešno: začela Je podtikati in razpošiljati po Sloveniji lažne letake. Letaki, ki pravijo o sebi, da so sestavljeni in podpisani pri klerikalci, blatijo ustavo, dinastijo, Sokola itd., vse to s prozornim namenom, da bi ustvarili neraz-Položenje v državi, okrivili pri tem slovensko čuteče ljudi — in bi demokrati pri tem sami zabadali. Denuncianstva smo pri teh ljudeh vajeni še iz dobe, ko; 1e pretekli režim vihtel nad na-^ svoj valptovski bič. Nikoli ne bomo pozabili šenčurskega pro-Cesa, ko so slovenske ljudi vlekli Pred državno sodišče in jih ob-! SoJali protidržavnosti zato, ker. So se potegnili za malega sloven-' .-o- skega človeka. Slovenski narod ne sme pozabiti, da so njegovega župnika žandarji gonili javno po mestu kakor tolovaja in hudodelca. Slovenski duhovnik je v zgodovini hodil vedno križevo pot in tudi v svobodni domovini mu ni bilo prizanešeno. Nekoliko bolj vznemirja politično ozračje v domovini zadnje čase nameravani sporazum Hrvatov z dr. Mačkom na čelu in vladne opozicije, ker je jasno, da integralno jugoslovensko orientirani unitaristi in centralisti (demokrati okrog "Jutra") kakor tudi srbski legemanisti ne bodo odstopili od svojih načel. Prav tako misli zmerno dnevno časopisje tudi o Hrvatih, ki se vendar ne bi več mogli imenovati Hrvati, če bi popustili od svojih avtonomističnih teženj. Ker smo torej prepričani, da skrajna nasprotstva ne grejo skupaj, razen če ne prevlada načelo demokracije, se nam u pravičeno zdi, da gre v tem "sporazumu" le zgolj za političen komplot, izhod za silo, samo, da se strmoglavi sedanja vlada. Upamo pa, da bomo v prihodnji številki mogli poročati, da je tudi ta načrt — jalovo spodletel. Verujemo namreč v slovenski, hrvatski in srbski narod, ki so se vsi trije naveličali politične gonje ter se jim hoče mirnega sožitja in napredka. TORD. RUSKI POSLANIK ZA AMERIKO Aleks. Trojanovski, sovjetski pos lanik za Zed. države, ko se je nedavno s svojo ženo povrnil v Ameriko s tri mesečnih počitnic. Pri tej priliki se je izrazil, da Rusija sicer želi mir, ve ndar pa je dobro pripravljena za vsak slučaj- SLOVENSKI TABORI Letošnje poletje, ki je bilo z vremenom za to kaj malo naklo-nJeno, so se vršili po slovenskih testih in trgih številni tabori. Odkar je namreč minil teror Prejšnjega režima, ki je dovo-'jeval obstoj samo nekatoliškim Prosvetnim in telovadnim dru-styom, se je obnovila po slovenji zemjji Prosvetna zveza, ki je ^ P°slednjem času organizirala se telovadne fantovske in dekli-SKe od seke. Tako se slovensko 'judstvo zopet zbira, kakor v vseh zgodovinsko važnih trenut- kih, na taborih, na katerih zo- v strumnih vrstah nastopa ^vdušena mladina. Že davno si ]e naše ljudstvo želelo nekaj več kot samo pravico, da stopa na volišča, želelo je spregovoriti na javnih zborovanjih, kakor je bil to običaj v davnih dobah. Kato-Jska mladina, ki je toliko časa ^orala biti skrita, molčati in podati, se je hotela pokazati. je zopet dana prilika, da Se yzgaja telesno, kulturno, prometno in versko nravno.Po vseh 2uPnijah se ustanovljajo, kakor Koč orlovska organizacija, »ntovski odseki. Že nekaj sto obstoja, ki pridno vadijo za ®toPe, v zimskem času pa se 0c*o posvetili predvsem pro-jVetnemu delu. Odseki, ki se de-J0 y članstvo in mladce, so na-j ^Jeni v prvi vrsti nešolski t. Kretski in delavski mladini, javnima prilike, da se vzgaja za Jnaša o vseh svetovnih dogodkih točna in zanesljiva poročila. Poleg teh vse vrste poučne članke in razne razprave. Posebno zanimiv je v listu roman. Iz domovine in iz slovenskih naselbin po Ameriki prinaša vse razne dogodke in novice. Veliko važnih dogodkov gre mimo vas, če ne citate dnevno našega lista. Jesenski in zimski večeri so tukaj. Naročite si list "Amer. Slovenec" in krajšajte si z Čitanjem istega dolgočasne zimske večere. List stane na leto $5.00, za Chicago in inozemstvo $6.00 in za pol leta $2.50, za Chicago in inozemstvo $3.00. Naročnino pošljite na: UPRAVO "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois. KASPAR AMERICAN STATE BANK .................. Velikanska razprodaja Novih in nazaj sprejetih avtomobilov v Chicagi je zdaj v teku v U. S. Auto Finance Co. 1340 W.63rd St. Nikjer na svetu ne najdete take izbire najnovejših vzorcev po tako smešno nizkih cenah. Vsak izdelek avtomobila je tukaj zastopan — drug ob drugi — nad 300 kar — 1937 in 1936 — Buicks, Cadillacs, La Salle, Oldsmobiles, Pontiacs, Chevrolets, Chryslers, De Sotos, Dodges, Plymouths, Fords, Nashes, Lafayettes, Studebakers, Hudsons, Terraplanes, Willys, Pftck&rds PRIMERJAJTE — IZBERITE TISTO, KI VAM NAJBOLJ UGAJA IN PRIHRANITE VEČ KOT POLOVICO. Samo pomislite, popolnoma nov avto za samo $395 — z 90 dnevno garancijo in 10 dnevno poizkušno vožnjo. Imamo tudi preko 200 starih modelov kar, popravljenih in garan-tiranih, 1933, 1934, 1935—Fords, Chevrolets, Buicks, Oldsmobiles, Lln-colns, Chryslers, Packards, Pontiacs, Plymouths — za nič več kakor $45. NE ODLAŠAJTE - PRIDITE K NAM DANES ALI V NEDELJO. MI ABSOLUTNO GARANTIRAMO, DA VAM PRIHRANIMO DENAR. Mi smo največja avtomobilska finančna družba v Chicagi — nad 20 let v biznesu. NE POTREBUJETE GOTOVINE - SPREJMEMO STARI AVTO KOT PRVO PLAČILO-PREOSTANEK V MALIH OBROKIH DO 2 LET. Odprto imamo vsak dan do 10. zvečer in odprto je ves dan ob nedeljah. U.S. AUTO FINANCE CO. 1340 West 63rd Street Chicago, Illinois j,.....i.....t................................. ............... Pisan® polje J. M. Trunk Dolgo znana po zanesljivi postrežbi v vsakem bančnem poslovanju. Odprta ob delavnikih od 9. ure zjutraj do 3. ure popoldne. 1900 Blue Island Avenue Chicago, Illinois Ta banka je članica Federal Deposit Insurance Corporation Pri nas si lahko najamete Varnostno shrambo Kaspar American Safe Deposit Co. of Chicago Ali bo izdalo? Japonci so hudo razjarjeni. Lahko se trdi, da so delali, kar se jim je poljubilo in delajo tako naprej. Amerika naj reče kako. Res se je oju-načil naš predsednik in rekel eno. Pozval je države, ki so za mir, naj se združijo zoper one, ki ne poznajo nobenih mednarodnih zakonov in se ne držijo nobene dane bese-« de, nobene pogodbe. Vsaj pri Japoncih je dregnil v sršenovo gnezdo. Ampak, kje .so tiste države? Italija je delala po japonskem receptu, Nemčija samole čaka, da. bo storila napram vzhodu isto, Rusija je žalostno dokazala dostikrat, da ji je mednaroden zakon lanski sneg, Anglija pozna bolj neki kramarski zakon in Francija stopica sem in tja. Kdo naj se strne, združi, in zakliče: stoj!? In dalje: ali Amerika lahko luča kamenje na druge?, ko sama sedi v stekleni hJiši? Kako je postopala Amerika tam doli na Kubi, in tam na Filipinih? Vsaj Japonec,ima dober spomin in utegne opozoriti na izpolnjevanje med^ narodnega zakona. In je še ena točka pri Ameriki. Na zunaj gleda svet na nas kot na urejeno in še koli, kor toliko pravično državo in tudi še svobodno državo. Ali smo taki tudi na znotraj? Kakšni smo doma? Kje je zakon, kje je poštenost, kje velja dana beseda? Komu moreš pri nas zaupati? Ali nismo brezdvomno in nepretira-vano najbolj zločinska dežela? Kako naj izda naša beseda za mir, ko sami ne moremo biti ponosni .na tako besedo? Razdrapanemu svetu je mir potreben, ampak ohraniti tak mir bo težko, ko smo pač vsi — razdrapani in zato brez notranjega miru. * Nekaj takega bo. Social demokrat. Za našega človeka je bila to — lukama. tija. Hudomušen pa je naš člo. vek: Iz socialnega demokrata je naredil: so djali — dejmo — krast! So tudi poštenjaki med demokrati, niso vsi tatovi. Španija. V Madridu so pošteno okradli banko. Z zlatimi pesetami kupujejo vse, kar jim služi, da se vzdržijo pri moči. Nacionalisti so vjeli ladjo na poti v Valencijo in jo pripeljali v Sevillo, Sam Franco je povedal: "We took this material to Seville, and there we discovered that all of it was obsolete and perfectly worthless. Yet, it had been paid for by the Valencia Government at an exorbitant pricei with the money which had been stolen from the Bank of Spain". Morda jim je kak Jud prodal — olte Hoisen. Slabo so kupili, kradli pa — pošteno. -o- S kolesa je padel Ko se je 16 letni vajenec Dušan Piš peljal nekega popoldneva izLjubljnaev Kranj, je na cesti pri Medvodah padel s kolesa in se nevarno pobil. Vendar je še nadaljeval vožnjo, toda v Kranju mu je' postalo slabo, da je omedlel. Zdravnik je ugotovil nevaren pretres možganov. NA PRODAJ leseno poslopje z dvema nadstropjema in kletjo,v katerem so tri stanovanja in prodajalna. Potrebuje nekaj popravil-Na Cermak Rd. in Paulina st. Dobra prilika, da se za male stroške dobi posest za dohodek Prodam za $500, ker je še dolg za neplačane davke. John G. Zelezny & Co., 3854« 56 W. 26th St., Chicago. Tel. CRAWford, 5300. 23 LET IZKUŠNJE ^Pregleduje oči in predpisuje očala* I9R. JOHN J. SMETMI OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenne Tel. Canal 0523 S Uradne ure rsak dan od 9. zjutrajj *Mo 8:30 zvečer. DR. C. G. KLEE .: DENTIST :. je preselil svoj urad na 805-8 — 5th Street, Room 305 Telefon Mi - 4790 , MILWAUKEE, WIS. Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., , 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANl — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja-Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne-