ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE. glavni in odgovorni urednik uuban naraks tehnični urednik ivan fijav2 9. SEPTEMBRA 1965 — LETO Iv ŠT. 10 cena 30 din — poštnina plačana v gotovini ODLOČNEJE IZVAJATI ukrepe gospodarske reforme NOVI GOSPODARSKI UKREPI SO POVZROČILI, DA PRI SEJAH OBČINSKE SKUPŠČINE LETOŠNJE LETO NI OBIČAJNEGA LETNEGA PRESLEDKA, SAJ SO BILE V ZADNJIH DNEH JULIJA IN V MESECU AVGUSTU KAR TRI SEJE OBEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE V VELENJU. Na seji občinske skupščine dne 31. 8. 1965 so odborniki obravnavali problematiko, ki je nastala zaradi novih gospodarskih ukrepov v gospodarskih in drugih delovnih organizacijah na območju občine. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da mnoga podjetja še niso proučila dovolj vpoloža j a, v katerem so se znašla in da še nimajo izdelanih akcijskih programov za ukrepe, s katerimi bi se izboljšalo njihovo poslovanje in povečalo produktivnost dela in s tem ustvarili pogoji za večje osebne dohodke delavcev. Odborniki občinske skupščine so grajali tiste vodilne delavce v nekaterih gospodarskih organizacijah s slabimi poslovnimi rezultati, ki ne analizirajo novih pogojev gospodarjenja in ne iščejo novih boljših oblik poslovanja in gospodarjenja. Odborniki so poudarili, da je dosega ciljev gospodarske reforme predvsem odvisna cŠl rezultatov, ki jih bodo dosegla podjetja in bodo zaradi tega v prihodnjih dneh obiskale podjetja posebne komisije občinske skupščine, v katerih bodo poleg odbornikov sodelovali tudi predstavniki druž-beno-političnih organizacij in občin- ske uprave. Te komisije bodo s predstavniki samoupravnih organov v podjetjih in v družbenih službah, obravnavale sedanji položaj in ukrepe, ki jih nameravajo delovne organizacije izvesti za uresničitev ciljev gospodarske reforme. Na tej seji občinske skupščine so odborniki občinske skupščine sprejeli odločbo o uvedbi redne likvidacije trgovskega podjetja na veliko in malo Veletrg v Velenju. To podjetje je bilo ustanovljeno v drugi polovici lanskega leta z namenom, da bi postopno izboljšalo razmere na takrat zelo neurejenem tržišču premoga. V distribuciji in v oblikovanju prodajnih cen pri trgovskih podjetjih za široko potrošnjo je vladala dokajšnja zmeda. Marže podjetij za prodajo kuriva so bile visoke in nekontrolirane, dočim pa so "bile cene premoga pri proizvajalcih administrativno določene na dokaj nizkem nivoju. Omenjena podjetja niso imela lastne zaloge premoga, tako da je vsa tržna gibanja neposredno čutil vedno le proizvajalec, v našem primeru rudnik lignita Velenje, ki ga je takšna situacija ovirala pri redni proizvodnji. Specializirana prodajna organizaci ja bi naj vse te nevšečnosti odpravljala in s tem zadovoljila tako proizvajalca kot tudi velike in,male potrošnike premoga. Znano je, da jc bila ob ustanovitvi sklenjena pogodba o prodaji vse proizvodnje rudnika lignita Velenje preko novoustanovljenega podjetja. Čeprav sta podjetji omenjeno po- REPUBLIŠKO PRVENSTVO KOTALKARJEV V VELENJU TRI PRVA MESTA za domaČe tekmovalce godbo razveljavili že v mesecu februarju, sta bili od Vrhovnega gospodarskega sodišča obsojeni za gospodarski prestopek z utemeljitvijo, da se je hotelo z omenjeno pogodbo doseči monopolni položaj podjetja Veletrg na tržišču pri prodaji velenjskega lignita. Takbsgodbo je sodišče izreklo kljub nasprotni ugotovitvi višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani. Kljub temu, da se z omenjeno sodbo ni posegalo v poslovanje podjetja Veletrg, je nastal glede komercialnega ugleda omenjenega podjetja takšen položaj, da se je začelo število odjemalcev stalno manjšati, kar je otežkočalo njegovo redno poslovanje. Zaradi navedenega je delovna skupnost navedenega podjetja ugotovila, da podjetje zaradi spremenjenih razmer na tržišču nima več dejanskih možnosti za nadaljnje delo in da bi bilo zaradi tega potrebno uvesti redno likvidacijo podjetja Veletrg. O tem vprašanju je delovna skupnost podjetja odločala na referendumu, na katerem se je od 26 članov delovne skupnosti odločilo za redno likvidacijo 22 članov. Občinska skupščina je predlog delovne skupnosti sprejela in bo redno likvidacijo opravila posebna likvidacijska komisija. Prodajo premoga na debelo bo ponovno prevzel Rudnik lignita Velenje, ki bo v bodoče Skušal organizirati prodajo premoga na drgb-no tudi v drugih potrošniških središčih, v občini bodo to prodajo prevzela obstoječa trgovska podjetja. Na tej seji občinske skupščine je bil sprejet odlok o uvedbi občinskega prometnega davka na hmelj v višini 50,9 dinarjev od kg prodanega hmelja ter odlok o obveznem fluorografiranju vseh občanov, ki so rojeni v letu 1941 in pred tem časom. Fluorografiranje bo v mesecu oktobru letošnjega leta. Na s,eji so bili sprejeti še nekateri drugi predpisi. JOžE KOVAČ — predsednik ObSS Gostje si ogledujejo Velenje Koroški funkcionarji so obiskali Velenje center ob jezeru in zunanje naprave velenjskega rudnika. Po ogledu so odšli na kosilo v hotel »Paka«, kjer so imeli z lokalnimi funkcionarji razgovor o delu in perspektivnem gospodarskem razvoju naše občine. Velenje, 31. avgusta — Kot gostje predsednika republiškega izvršnega sveta so obiskali Slovenijo koroški funkcionarji na čelu s koroškim deželnim glavarjem Hansem Simo, ki je po nedavnih koroških deželnih volitvah postal novi deželni glavar. Obisk pomeni nadaljevanje vsestran-škili koristnih stikov med najvišji- ml funkcionarji obeh sosednjih de- ■ .(jjSHBgF^mMm^^-iir-- • žel. > Drugi dan obiska koroških funcio-narjev v Sloveniji, je prišel koroški IU "'Mg- -. £ deželni glavar Hans Sima s svojimi sodelavci v Velenje. Tu so goste W? | PfP 7% sprejeli Tone Močilnik — predsed- KDO SO LASTNIKI NAJDENIH DVOKOLES Pri oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Velenje {s! se nahaja v hrambi večje število dvokoles, ki so bila najdena na območju občine Velenje: 0 ogrodje moškega dvokolesar brez številke in znamke, najdeno v mesecu juniju 1964 v Šoštanju; 0 žensko kolo znamke »ROG« črnp barve, št. 56245, najdeno v mesecu avgustu 1964 v Šoštanju; 0 moško kolo znamke »EXTRA« sivo-rdeče barve, št. 81701, najdeno 8. 9. 1964 v Velenju; # moško kolo znamke »SUPER-RIOR« črne barve, št. 204709, najdeno dne 23. 9. 1964 v Velenju; 0 moško kolo znamke »STEYER«, črne barve, št. 1,114320 najdeno 8. 9. 1964 y Prelogah — novi jašek; # moško kolo brez znamke, št. 408955, črne barve, najdenq iT 9. 1964 v Prelogah — novi jašek; 0 moško kolo brez znamke, št. 844279, črne barve, najdeno 8. 9. 1964 v Prelogah — novi jašek; 0 moško kolo »PAX«, št. 01276, črne barve, najdeno v drugi polovici leta 1964 na območju Velenja; 0 moško kolo brez znamke, št. 81349, črne barve, najdeno v mesecu oktobru 1964 v Pesju; 0 žensko kolo znamke »ROG-SPORT«, št. 33609, črne barve, najdeno v mesecu septembru 1964 v Velenju; .-0 moško kolo znamke »ROG«, št. 37243, sive barve, najdeno meseca avgusta 1964 v Skalah; 0 moško kolo znamke »ROG«, št. 156833, zelene barve, najdeno meseca septembra 1964 v Velenju; 0 moško kolo »ŠPORT«, št. 60-7635, modre barve, najdeno meseca julija 1964 v Prelogah; 0 okvir moškega kolesa, brez znamke in številke, črne barve, najden meseca avgusta 1964 v Pesju; # žensko kolo znamke »ROG-SPORT«, št. 295692, zelene barve, najdeno 8. 12. 1964 v Družmirju; 0 moško kolo znamke »ROG-TOURING«, št. 155339, črne barve, najdeno 19. 11. 1964 v Družmirju; 0 moško kolo znamke »BARANlA«, št. 213292, črne barve, najdeno 9. 12. 1964 v Šmartnem ob Paki; 0 moško kolo znamke »ROG«, št. 68297, črne barve, najdeno dne 26. 12. 1964 v Družmirju; 0 žensko ^kolo znamke »ROG«, št. 122294, sive barve, najdeno v mesecu juniju 1964 v Šoštanju; 0 moško kolo znamke »ROG«, št. 164314, črne barve, najdeno v mesecu juniju 1964 v Šoštanju; # moško kolo znamke »ROG«, št. 682§8, črne barve, najdeno dne 21'. 6. 1965 v Družmirju; * - \ 0 moško kolo znamke »PARTIZAN«, št. 2214750, črne barve, najdeno dne 16. 6. 1965 v Šoštanju; # moško kolo znamke »ROG-TOURING«, št.'112056, črne barve, najdeno dne 1. 7. 1965 v Šoštanju; 0 žensko kolo znamke »ROG«, št. 130455, črne barve, najdeno dne 18. 7. 1965 v Družmirju; 0 žensko kolo znamke »ROG«, št. 537027, zelene barve, najdeno dne 24. 7. 1965 na železniški postaji v Šoštanju. Ponovno pozivamo lastnike najdenih dvokoles, da se zglasijo pri tem oddelku zaradi prevzema istih. Kot dokaz o Iastništvti je treba predložiti listine o načinu nabave (račun, garantni li^, pogodba ipd.). IZ PISARNE ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE VELENJE SKROMNOST je njegova odlika OB SLIKARS^J RAZSTAVI ANTONA REPNIKA V Delavskem klubu so odprli razstavo slikarskih del amaterja Antona Repnika iz Vuzenice. Razstava bo odprta do 14. septembra. Zanimalo nas je kaj pravi samouk Repnik, ki se iz dneva v dan s težkim delom kot kopač spoprijema z življenjem, pa vendar najde toliko časa, da s čopičem v roki riše svet, ki ga obkroža. Anton Repnik- slikar-amater iz Vuzenice, razstavlja v Velenju »Veste, biti delavec in skrbeti za številno družino, poleg tega pa še zadovoljiti svoja notranja nagnjenja ni lahko. Vendar ne morem drugače. Rišem že od zgodnje mladosti. Kopiral sem slike, razglednice in vse kar mi je prišlo pod roko. Sam ne vem kako me je »odkril« prof. Peč-ko iz Slovenjega Gradca, saj po mo- jem mnenju nisem bil kdove kakšen talent. On me je navdušil in začelo se je trdo delo. Najprej sem se moral odvaditi kopiranja, potem najti svoj lastni izra/1 in šele nato sem začel slikati. Vedno sem živel v revščini. Naša domačija je majhna kajža, zato sem se moral že bosonog spoprijeti s težkim življenjem. To se izraža tudi pri mojem slikanju. Opazujem ljudi okoli sebe in jih narišem na platno takšne kakršni so. Svoja umetniška izražanja najdem v živih bitjih. Slikanje narave me ne pritegne, čeprav je tudi onia spremenljiva. Ce bi živel v Velenju, ne bi nikoli upodabljal silhuete mesta. Risal bi ljudi, predvsem rudarje in njihovo življenje.« Ko smo skupaj s slikarjem Rep-nikom ogledovali razstavljena dela v delavskem klubu, smo šele spoznali njegovo osebno skromnost, ki se odraža tudi na njegovih delih. Upodablja preproste ljudi iz svoje okolice, ki se, kakor slikar sam, ukvarjajo s trdim delom. Repnik nima svojega ateljeja. Za slikanje mu služi ma jhen prostor v kuhinji ob oknu, kjer je po navadi zbrana vsa družina. In vendar ustvarja! V dobrih dveh letih je naslikal že preko sto oljnih slik. R " stavljal pa je: v Mariboru, Slovenjem Gradcu in Celju. Njejfove perspektive so skron Rad bi imel samo toliko možnos' da bi še naprej lahko slikal in a izpopolnjeval. Slikanje je njego notranja potreba, zato se namera z umetnostjo ukvarjati le' ljubitel sko. GOSTIMI Doma ima v primerjavi z drugimi madežev. Bolje, da jih ne bi bilo. gostinsko turističnimi objekti tudi Izbira jedil je tu,zelo skromna, če- najnižji dnevni pension — 1600 din. prav so nam pokazali jedilni list z Ob tem nas je presenetilo malo šte- bogato izbiro. Prav bi bilo, da bi v vilo gostov. V zadnjih dveh sezon- hotelu »Kajuhov dom« postregli go- skih .mesecih se je zadržalo v pla- stu tudi s kislo vodo, če jo želi, ne ninski postojanki za več dni le pa da mora oditi, ker se natakarici ttHHiiii' / ■■ CENE IN SE K A J Gostilničar Pak bo za svoje goste še bolj uredil gostišče »Turist« Kraji v naši občini postajajo vedno bolj priljubljeni za naše in tudi tuje turiste, zato zavzema turizem kot posebna gospodarska dejavnost važno mesto. Ker je za nami glavna turistična sezona bi morali turistični delavci pregledati svoje delo in se že sedaj temeljito pripraviti na prihodnje leto. To pot ne nameravamo govorili o turističnih znamenitostih in lepotah šaleške doline, temveč borno posegli drugam. Zadržali se bomo tam, kjer se tudi turisti po navadi najprej ustavijo — to so gostišča. Ali nudijo gostinska podjetja turistom ugodje in prijetno razvedrilo? So gostje lahko zadovoljni s postrežbo, raznolikdstjo jedil in izbiro pijač? Jim nudijo naši gostinci še kaj več kot standardna jedila in običajne pijače? — Na vsa ta vprašanja smo hoteli dobiti odgovor, ko smo pretekli teden obiskali z belež-nico v rokah gostišča gostinskih podjetij in privatnikov v velenjski občini. Cene, cene, cene... Ceniki jedil in pijač so,-na žalost, najprej pritegnili našo pozornost. Zakaj? Ker so zlasti cene pijač v posameznih gostiščih iste občine zelo različne; Naredili smo nekaj primerjav. Obiskali smo restavracijo »Jezero« gostinskega podjetja Paka in »Kolodvorsko restavracijo« goštin-skegavpodjetja Pod gradom. Obe restavraciji sta na zelo prometnih točkah, zato nismo pričakovali bistvenih razlik v cenah. Ko pa smo pogledali cenike smo lahko ugotovili neprimerno višje cene v restavraciji »Jezero«, kjer je liter konjaka iste vrste dražji za 1.080 din in liter žganja kar za 1.300 din. Tudi cene ostalih pijač so precej različne. Primerjamo samo nekatere: > => 2 v " vino konjak žganje likerji pivo kokta liter dl dl dl stkl. 825 308 264 352—374 231 110 U -J ge s ■5? P 5 rt «5 z o» G 3 w Ho H. 400—600 200 130 250 200 90 • Z jedili sta obe restavraciji dokaj dobro založeni. Ob 17. uri so imeli v »Kolodvorski restavraciji« zrezke, golaž, pražena jetrca, kranjske klobase, hrenovke, narezek in sendviče. Jedilnega lista niso imeli in tudi na razobešenem ceniku ni bilo omenjenih jedil. V restavraciji »Jezero« smo si ob istem času ogledali bogat jedilni list, ki je imel za vse navedene "vrste jedil tudi ceno. Vendar vsega, kar je na njem pisalo, le ni bilo moč dobiti. To nas tudi ni začudilo, ko smo ugotovili, da je jedilni list star že več kot tri tedne. Postrežba -je bila v obeh restavracijah solidna pri približno enakem številu gostov; v »Kolodvorski restavraciji« 16 in na »Jezeru« 18. Razlika" je bila le v tem, da je v prvi restavraciji stregla ena točajka, v drugi pa kar pet. , Če bodo drugi, bom tudi jaz Primerjali smo cene dveh gostišč istega rahga in sicer gostišče »Pod klancem« gostinskega podjetja »Paka« in privatno-gostilno, »Melanšek« v Pes jem. V gostišču »Pod klancem« je samevala točajka. Na vprašanje kako je s prometom, je žalostno odgovorila: »Prej, ko smo imeli še stare cene sem stočila tudi 15 litrov vina, sedaj pa kvečjemu 2 do 5 litrov.« To so potrjevale tudi nove cene. Nasprotno pa je bilo v gostilni pri »Melanšeku«, ki je štiristo metrov dalje zelo živahno. Ko smo ogledovali cenik, ki je imel neprimerno nižje cene od prejšnjega, je gostilničar povedal, da je pripravljen ceno piva, ki stane 195 din znižati, če bodo to storili tudi drugje! Pa poglejmo kakšne so v obeh gostiščih cene. » 3 52 » O«:* hj a vino konjak žganje likerji pivo kokta liter dl dl dl stkl. 715 264 264 c c >s pil 400—600 180 120—180 280—360 200—220 208 195 99 90 Tuiisti so odšli. Le najdrznejši kopalci so ostali ob velenjskenr-jezeru Nafcenejša gostilna v občini Obiskali smo privatne gostilne in ugotovili, da v cenah ni bistvenih razlik, nikjer pa niso višje od gostišč v družbenem sektorju. Zato nas je zanimalo katera gestilna je najcenejša. Po primerjavi cenikov je to bila gostilna »Žagar« v Topol-, šici, ki ima naslednje cene: vino — liter 550, buteljčna vina — 600, konjak dl 160, likerji — dl od 180 do 200, pivo — stekl. 180 in kokta 70. Najnižje cene v družbenem sektorju pa so v planinski postojanki »Andrejev dom« na Slemenu in sicer so cene naslednje: vino — liter 600, konjak — dl 190, žganje — dl "120, likerji — dl 220 do 240, pivo — stkl. 190 in kokta 80. RAZMISLITE: RACIONALIZACIJE IN IZNAJDRE SO KORISTNE F' lc Na podlagi sprejetih najnovejših gospodarskih ukrepov je našemu proizvajalcu jasno, da jx>staja delovni proces v neposredni proizvodnji najvažnejši element v nadaljnjem razvoju in večanju gospodarskega potenciala in s tem izboljšanja življenjskega standarda delovnih ljudi. Zato bi morali v delovnih organizacijah poiskati vse momente, ki neposredno vplivajo na uspešni razvoj samega proizvodnega procesa. Menimo, da so v malokateri delovni organizaciji, ob razpravah o novi gospodarski reformi, pomislili, da je eden od pomembnih faktorjev v proizvodnji tudi: novator. raciortali-zator in iznajditelj. Z našim sestavkom bomo poizkusili opozoriti na pomembnost racionalizatorstva in novatorstva, t namenom, da prikažemo vlogo racionalizatorjev in iznaj-diteljev, ki jo imajo pri uvajanju novih tehničnih izboljšav v proizvodni proces. V mnogih industrijsko razvitih državah se zadnja desetletja zelo široko in intenzivno veča razvoj racionalizatorjev in iznajditcljev. Pri nas pa ugotavljamo, da ta koristna dejavnost upada. Lansko leto je bilo pri Zvezni upravi za patente prijavljenih 1886 iznajdb. Od tega so inozemski iznajditelji prijavili 1.203 iznajdbe, domači iznajditelji. pa le 683 iznajdb. Tako odpade na vsakega 28.000 Jugoslovana po en tehnični napredek in smo v razvoju te dejavnosti v Evropi na predzadnjem mestu. Proizvodni razvoj je živ organizem, ki se neprestano veča in razvija. V njem vsak dan nekaj odmre in istočasno odstopa mesto novo porojenemu. Cim starejši je ta organizem tem burnejši in hitrejši je razvoj. Ker proces ni odvisen samo od starosti, temveč tudi od splošnega razvoja znanosti jn tehnike, zato bi bilo napak tremi, da v novih obratih in pri novih strojih in napravah ni možen in potreben tehnični napredek. Ko so delovni kolektivi razpravljali kako bodo izvedli nove gospodarske mere, so govorili o boljši organizaciji dela, uvajanju racionalnejše tehnologije, pravilnem in sodobnejšem uporabljanju opreme, izkoriščanju strojnih kapacitet in maksimalni uporabi vseh notranjih rezerv. Pri teh razpravah so gotovo govorili tudi o tem, da ima sleherni proizvajalec tudi svojo družbeno dolžnost, da dela in razmišlja na svojem delovnem mestu kako in na kakšen način bo izboljšal proizvodni proces, prihranil na času in materialu. To pomeni, da bi morali že vsi vedeti, zlasti pa samoupravni organi, vodstva sindikalnih, mladin- USPEŠNI START V SNL DOBER RUDAR : BRANIK 3:1 V nedeljo se je pričelo tekmovanje v slovenski nogpmetnl ligi. Velenjčani so se pomerili v nrvem kolu z Branikom iz Maribora in ga po zanimivi igri preniaagli s 3:1. Obširno poročilo bo objavljeno v prihodnji številki. okfog 50 gostov. To da misliti, da bo potrebno nuditi gostom kaj več. Prav bi bilo, da bi poskrbeli za razvedrilo in rekreacijo. Od vseh privatnih gostinskih lokalov pa izstopa po urejenosti in čistoči ter solidnih cenah * gostilna »Turist« (prej pri Obircu). Dobro je založena ^ jedili in pijačami, vedno pa so na voljo tudi piščanci. V sanitarijah smo našli tudi milo in brisačo, česar pri drugih gostinskih lokalih ni bilo. Na žalost — takšna je resnica Na splošno gostinski lokali v naši občini niso preveč čisti. V »Rudarskem domu« smo naleteli že v dopoldanskih urah na nečist pod, nepospravljene in polite mize, kar že pri vstopu v lokal odbija. Tla v go-* stilni »Majolika« gostinskega podjetja »Sloga« iz Šoštanja že lep čas niso bila poribana ali pošteno pometena. V hotelu »Kajuhov dom« so bili na mizi majhni prti, umazani in polni ne zdi vredno servirati te razmeroma cenene pijače. / Kaj sedaj, kd ne bo več turistov Gostinskih lokalov imamo razmeroma dovolj. Sedaj, ko so gostinci postavili nove cene na dokaj visoki nivo, bi morali pričakovati, da bodo izboljšali tudi gostinske usluge, uredili notranjost gostišč, izboljšali postrežbo in vse ostalo. Ne nazadnje, urediti bodo morali tudi osebne dohodke zaposlenim v gostinstvu. T-i sedaj v povprečju niso zadovoljivi. Visoke cene same prav gotovo ne bodo rešile vsega. Morda bodo marsikaterega gosta odbile, namesto, da bi ga pritegnile. Zato bodo morali kolektivi gostinskih podjetij temeljito premisliti, kje bodo začeli ukrepati, da si bodo zagotovili potrebna sredstva za osebne dohodke in sklade. Sezone je konec in turisti so odšli. Visoke cene, ki so ostale pa same od sebe ne bodo rešile gmotnega položaja. Da ne bodo cene po nepotrebnem in zaradi nepremišljenega navijanja ostale glas vpijočega v puščavi. Tale smerokazna tabla slabo usmerja turiste proti planinski postojanki na Slemenu VELENJČANI, PREBIVALCI ŠALEŠKE DOLINE! Lastnikom' motornih- koles znamki TOMOS sporočamo, da nudi poslovna enota »AV-TO-CELJE« v Velenju ob prodaji motornih koles in njih rezervnih delov tudi garancijske in ostale servisne usluge kakor tudi redno vzdrževanje motornih koles. Lastniki motornih koles, zglasite se v poslovni enoti podjetja »AVTO-CELJE« v Velenju, šaleška c. 18. \0VA KNJIGA OD VSTAJF DO ZMAGI: skih in osnovnih organizacij ZKS, ^aj je potrebno narediti za hitrejši razvoj in napredek novatorske, ra-cionalizatorske in iznajditeljske dejavnosti. Nekaj let nazaj nismo povsem z razumevanjem vsestransko podpirali novatorje, racionalizatorje in iz-najditelje. V naši občini je zelo malo delovnih organizacij, ki bi sistematsko razvijale in podpirale racionalizacije in iznajdbe. Kaže, da niso povsem razumele iznajditeljskega dela, zato imajo še sedaj pasiveh odnos do njega. Reforma pa je prinesla v delovne organizacije nov val, zato bodo v njih brez dvoma večkrat in načrtneje spregovorili o tem, kako bi vsestransko razvili ra-cionalizatorstvo, novatorstvo in iz-najditeljstvo. Združenje borcev NOV občine Velenje bo izdalo knjigo »Od vstaje do zmage«, ki opisuje dogodke in zgodovino šaleške doline ter območje Šmartnega ob Paki. V njej je opisano predvojno revolucionarno gibanje, začetek vstaje, obdobje 1941—1945 in podpis kapitulacije oboroženih sil za jugovzhodno Evropo v Topolšici. Gradivo, ki ga je zbralo Združenje borcev NOV občine Velenje, sta pripravila in uredila domačina Milan Ževart in Stane Terčak. Knjiga bo izšla pri založbi »Obzorje« Maribor ob koncu tega leta. Knjiga je posvečena vsem, ki so na tem prelepem koščku naše slovenske zemlje kljubovali okupatorjevemu terorju in dali svoja dragocena življenja za našo lepšo In srečnejšo bodočnost. Za knjigo, ki bo izdana, je bilo vloženega mnogo truda in sredstev, saj je bilo potrebno več let intenzivno zbirati in preverjati zgodovinsko gradivo. Odkupna cena knjige pri založbi je dejansko 2.500 din, prodajna pa 1.500 dinarjev s ciljem, da bo knjiga lažje dostopna širšemu krogu občanov. Prodajna cena je lahko nižja zaradi uvidevnosti občinske skupščine, ki bo krila razliko v ceni. Združenje borcev NOV občine Velenje že sprejema prednaročnike za knjigo, bo izšla konec leta. Ce se želite naročiti na knjigo velja, da izrežete spodnjo naročilnico in jo skupno z zneskom 500 din pošljete na naslov: ZB NOV občine Velenje — knjiga »Od vstaje do zmage« — računska knjižica 603-16-638-206. NAROCILNICA Podpisani ......................,.................................................................................'...........[.............................. naročam-o ............................... komadov knjig-e OD VSTAJE DO ZMAGE po ceni 1.500 din za izvod. * ■ > Gor,nji znesek bom v celoti ali v obrokih vplačal s tem, da bom prvi obrok 500 din poravnal v gotovini, ostanek pa v dveh mesecih od dneva naročila Združenju borcev NOV občine Velenje. (podpis) TRI PRVA MESTA (Nadaljevanje s 1. strani) Velenjski kotalkarji so to pot dosegli svoj največji uspeh na tovrstnih prvenstvih. V borbi z renomira-nimi Ljubljančani so osvojili 3 prva mesta, 2 drugi mesti in 2 tretji mesti. Najbolj se je izkazal Franci Blatnik, saj je osvojil naslov republiškega prvaka pri članih, poleg tega je skupaj z Duško Fišer ponovil svoj uspeh še v članskih parih. Medtem, ko je Slavko Korenič zavzel drugo mesto. Pri mladincih je prvo mesto dosegel Bojan Osolriik, Zdenko Rahten pa je bii tretji. Med mladinkami je od domačih tekmovalk bila najuspešnejša Duška Fišer, ki je osvojila 6 mesto, Vižentinova je bila osma, Pozničeva pa se je uvrstila na deveto mesto. Z osvojitvijo prvenstva v članski konkurenci sta par Fišer—Blatnik pridobila pravico v bodoče nastopati v mednarodnem razredu, kar je vsekakor odličen uspeh. Tudi mladinska para Derihol— Korenič in Vivod—Jurčič sta doseg: la lep: uspeh drugo, oziroma tretje mesto. Mladi velenjski kotalkarji so pokazali velik napredek, kar dokazujejo tudi rezultati, kljub temu, da nimajo pravega strokovnega vodstva oziroma trenerja: Tekmovanje je bilo odlično organizirano in izvedeno, za kar gre posebno priznanje požrtvovalnim funkcionarjem kotalkarskega kluba. Rezultati: Mladinke: 1. Glažar (Olimpija) 96,1; 2. Divjak (Olimpija) 95,3; 3. Bricelj (Olimpija) 93,2. Mladinci: 1. Osolnik (Velenje) 86,4; 2. Švaj-ger (Olimpija) 80,6;.3. Rahten (Velenje) 67,4. i Članice: 1. Možina (Olimpija) 129,9; 2. Šenk (Olimpija) 125,5. Člani: 1. Blatnik (Velenje) 126,6; 2. Korenič (Velenje) 121,7; 3. špranger (Olimpija) 115,1. Mladinski pari: 1. Še^k—Špranger (Olimpija) 9,2; 2. Dermol—Korenič (Velenje) 9,1; 3. Vivod—Jurčič (Velenje) 8,7. Članski pari: 1. Fišer—Blatnik (Velenje) 10,2. Pari mednarodni razred: 1. Derenda—Klemene (Olimpija) 33,1; 2. Dolenc—Šketa (Olimpija) 32,5. Obvestilo Avto moto društvo Velenje-Šoštanj obvešča svoje člane, da bo iz obeh društev ustanovljena društvo AMD Šaleške doline s sedežem v Velenju. Pravice in dolžnosti članov ostanejo iste kot so navedene v članskem priročniku, ki ga je iZdalo AMD Velenje in objavilo tudi v Šaleškem rudarju. Pozivamo upnike in dolžnike prejšnjega društva Šoštanj, da najkasneje v roku enega meseca zahtevajo oziroma poravnajo svoje obveznosti. Obveščamo vsa*kandidate za šoferje A in -B kategorije (moped, motor in avto), da bomo pričeli z rednim tečajem v Velenju v mesecu septembru in v Šoštanju v oktobru. Delovni čas obeh servisnih delavnic je: v Velenju od 6. do 14. ure (vse mehanične storitve) od 14. do 18. ure pa samo dežurna služba za manjša dela: pranje, mazanje [vozil, polnjenje akumulatorjev, krpanje zračnic in podobno. V Šoštanju pa je delovni čas od|8. do 12. in od 13. do 17. ure. V obeh delavnicah imajo člani pravico, da sj opravljajo razna dela isami na principu samopostrežbe. V delavnici v Šoštanju si lahko člani vFšijo vsa dela kot so: popravilo stroja, mazanje, pranje vozila, menjava olja, vsa avtoličarska dela ipd. Brez članske izkaznice samopostrežba V delavnicah ni dovoljena. Poleg avtomehaničnih storitev bomo vršili tudi usluge s prevoznimi sredstvi: avtomobili Zastava 750 in poltovornhn avtomobilom Zastava 2 toni. Vse informacije dobite v pisarni v Velenju, Celjska 4, vsak dan od 13. do 17. ure razen ob sobotah od 8. do 12. ure. V delavnici vsak dan od 6. do 18. uri, telefon 8-50-89. V Šoštanju v pisarni enkrat tedensko — ob sredah od 8. do 12. ure in v delavnici. • I Komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri MIZARSTVU VELENJE razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA Pogoji: Srednja strokovno izobrazba v lesni ali ekonomski stroki s 5-leino prakso ali ustrezna strokovnost z 10-letno prakso na vodilnih položajih iste ali sorodne stroke. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. S stanovanjem podjetje ne razpolaga. Ponudbe z živl jenjepisom iu dokazi o dosedanji .zaposlitvi pošljite na naslov: Mizarstvo Velenje, Celjska, c. 19. Razpis velja 15 dni od dneva objave. II!!! IALESKI v glasilo socialistične zveze delovneca ljudstva občine velenje J Lastnik ln Izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Maruša Dolejši, Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Ljuban Naraks, Milan Sterban, Jože Telcavec, Alojz Zavolovšek in Rudi Zevart. — Časopis izhaja vsak drugi četrtek. — Posamezna Številka stane 30 din. — Letna naročnina 700 din in polletna 350 din. — Naročnina se vplača vnaprej na tekočI račun 603-16-608-43 pri \arodni banki Šoštanj. — Naslov uredništva: »Šaleški rudar«, Velenje, Titov trg 2. — Rokopisov in fotografij ue vračamo. — fisk in klišeji: CP »Celjski tisk« Celje. Dopuste so žrtvovali za priprave Večletno delo in uspehi košarkarskega kluba »Elektra« iz Šoštanja so tesno povezani z dolgoletnim igralcem in trenerjem i Matjažem Natekom. Zato smo tovariša Nateka zaprosili, da nam pove, kako so se košarkarji pripravili za skorajšnje nastope v slovenski košarkarski ligi in kakšno uvrstitev na lestvici pričakujejo ob koncu prvenstva. Za bližnje nastope smo se pripravljali na domačem igrišču. Večji del igralcev so študentje, zato smo lahko trenirali dvakrat na dan, po več ur. Ostali igralci, ki so zaposleni, pa so v ta namen žrtvovali svoj dopust. Skupne priprave so bile zelo koristne, trajal? so 10 dni, vodila pa sva jih skupaj s trenerjem Jožetom Zupančičem. V okviru priprav smo pred kratkim odigrali prijateljsko tekmo s košarkar ji Žalca in .zmagali z rezultatom 80:49. Za barve »Elektre« bodo nastopali: Naraločnik, Lukman, Kac, Zupančič, Škerjanc, De Costa, Moškon, Zakeršnik, Jerič, Videm-šek, Skornšek, Cerar, Natek ter novai pridobitev kluba Kafol iz Jesenic. Ker smo dve koli jesenskega dela prvenstva že odigrali, je pred nami do konca prvenstva še 7 tekem, 4 tekme igramo doma, 3 pa v gosteh. Trenutno zavzemamo 4. mesto na lestvici. Upamo pa, da bomo ob koncu prvenstva tretji. To bi bilo za nas velik uspeh in plačilo za vlo- šport šport šport šport Elektra - Sora 74:76 (38:30) V prvi tekmi nadaljevanja jesenskega dela slovenske košarkarske lige so košarkarji »Elektre« po nepotrebnem izgubili srečanje s košarkarji iz Škofje Loke. Izgubljeni toč- ki bodo močno pogrešali pri njihovih prizadevanjih za boljšo uvrstitev. šoštanjčani so očitno podcenjevali nasprotnika. Ves čas tekme so bili Trener »Elektre« M. Natek ženi trud, je zaključil tovariš Natek. Tudi mi želimo šoštanjskim košarkarjem največ uspeha v nadaljnjem tekmovanju. j še moštvo, vendar so igrali pre-/eč ležerno in brez prave borbenosti. Predvsem pa so grešili pri izvajanju prostih metov, nasprotno pa so gostje vse proste mete realizirali. Vse to se je domačim maščevalo y zadnjih minutah, ko so pobudo na igrišču prevzeli gostje in zabeležili tesno vendar zasluženo zmago. V moštvu »Elektre« se to pot ni nihče posebno izkazal. Kako naj počivamo Igor Muravov je za časopis »Sovjetski šport« napisal zanimiv članek o aktivnem počitku. Ker si različno tolmačimo izbiro in način počitka po delu in ker smatramo, da bo to zanimalo tudi naše bralce, zato povzemamo glavne misli iz navedenega članka. Osnovni poudarek daje pisec v svojem članku dejstvu, da se porabljene moči pri delu ne more nadoknaditi enostavno s pasivnim leža-njem doma, kar čestokrat delamo. Učinkovitejši način je aktivni počitek, ki zajema branje, gledan je televizije, sprehode, igranje z žogo in druge športe. Vendar tudi pri tem načinu počitka obstajajo indikacije in kontraindikacije: Ce je človek zelo utrujen je najbolje, da se po delu uleže in nekoliko zaspi. Pasivni počitek je razumljiv tudi ponoči, ko je potrebno, da spimo. V vseh ostalih primerih pa je neobhodno potrebno, da se poslužimo aktivnega počitka. Popolna neaktivnost ne povečuje delov ne sposobnosti, temveč ravno nasprotno, slabi krvni obtok in dihalni sistem. Posebno negativno vpliva popolno mirovanje pri ponovnem začetem delu, ko se morajo krvni obtok, dihalni organi in ves organizem 'ponovno vključiti iz popolnega mirovanja v aktivno delo. To velja predvsem za starejše delavce pri katerih je problem prilagoditve na ponovno delo po počitku še večji in za njih mnogo težji. Zato je najvažnejši pogoj za ohranitev visoke delovne sposobnosti in seveda obenem tudi dobrega zdrav- KINO VELENJE Dne 9. in 10. septembra »BANDA STRAHU« ameriški film Dne 11. in 12. septembra »MERILYN MONROE« ameriški barvni CS film Dne 14. septembra »TAJNOST KABARETA« francoski CS film Dne 15. septembra »NAJLEPŠA NA SVETU« ameriški barvni CS film Dne 16. in 17. septembra »KO BI BILA LJUBLJENA« poljski film Dne 18. in 19. septembra ameriški barvni CS film »LAŽNIVEC BILY« ja pravilni delovni režim in pravilni počitek. Ce bi iz dneva v dan obnavljali delovno energijo in če bi se lahko izognili nakopičenju ostankov utrujenosti, bi lahko v tem primeru koristili letne dopuste racionalneje in bolj smotrno, predvsem za širši fizični in duševni razvoj ter za vsestransko spoznanje naše okolice. Tako pa po navadi na dopustu več počivamo, ker smo počitka pač potrebni. \ Nastopa vprašanje, če je res potrebno oditi na letni dopust iz kraja, kjer prebivamo in delamo. Brez dvoma, da je potrebno. Toda brigati se moramo o prilagoditvi celotnega organizma na novo okolje in podnebje. Mlajši se laže prilagodijo kot starejši. Še več, mladim sprememba ne škoduje, temveč jim koristi, ker se organizem pri tem krepi. Povsem drugačna pa je situacija pri starejših, ki se težje prilagodijo, predvsem če pridejo iz celinskih v južne kraje. Še nekaj moramo vedeti pri aktivnem počitku. Razlikovati se mora pri ljudeh, ki se bavijo s fizkulturo od onih, ki se ne ukvarjajo s fizičnimi vajami, športniki ne smejo na primer, po intenzivnem treningu ali po naporih na tekmovanjih, popolnoma pasivno počivati. To je nepriporočljivo in ravno tako nevarno, kot če se nešportniki postopoma ne privajajo na športno aktivnost.' Vsekakor je delovnemu človeku pri obnavljanju delovnih moči potrebno in najuspešnejši počitek sončenje, kopanje, sprehajanje, lahko veslanje, igranje z žogo, jutranja gimnastika in rekreacijski športi. Dne 21. in 22. septembra »NOC ŠPIJONOV« francoski VV film Dne 23. in 24. septembra »MOJA NEČAKINJA TEGA NE DELA« nemški film ■ FILMSKO GLEDALIŠČE Dne 6. septembra' »NEVARNI OVINEK« italijanski film Dne 13. Septembra »TAJNOST KABARETA« francoski CS film Dne 14. septembra »NAJLEPŠA NA SVETU« ameriški barvni CSTilm Dne 20. septembra »OD TOD DO VEČNOSTI« ameriški film ZAHVALA ) Ob smrti našega dragega očeta / ČEKON JAKOBA ' se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ob njegovi smrti z nami sočustvovali in ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo upravi rudnika lignita in rudniškemu odboru sindikata za poklonjene vence, rudarski godbi za spremstvo in pevskemu zboru društva upokojencev za zapete žalostinke. Iskreno se zahvaljujemo tudi tovarišu Cirilu Grebenšku za njegove toplo izražene besčde ob slovesu pri hiši žalosti. Vsem še enkrat najlepše hvala! Žalujoči: Čekonovi GIBANJE PREBIVALSTVA POROČILO O NARAVNEM GIBANJU PREBIVALSTVA V OBČINI VELENJE ROJSTVA: Rodila sta se dva dečka. POROKE: KOCEVAR Leopold, rudatviz Velenja in LEDINEK Alojzija, bolniška strežnica iz ' Topolšice. ZAGER Alojz, pleskar iz Lokovice ln KORTNIK Berta, usnjarska delavka iz Lokovice. GOLOB Franc, kovinostrugar iz Podgorja 3 in FELICIJAN Marija, frizerska vajenka iz Rečice ob Paki. PAL Stetan, godbenik iz Kikinde in SKORJANC Margareta, trgovska pomočnica iz Velenja. Gubčeva 11. CAMLEK Edvard, ključavničar iz Kavč št. 29 in KVARTIC Ana, gospodinjska pomočnica iz Podkraja pri Velenju 39. BALOH Stanislav, elektrotehnik iz Cr-nove 23 in PRODNIK Silva, delavka iz Velikega vrha 12. CENTRIH Stanko, rudar iz Jezerc št. 14 in KOŽELJ Milena, delavka iz Velenja, Ljubljanska 46. VALENTAN Roman, delavec - slikople-skar iz Maribora in PAJENK Marija'; delavka iz Velenja, Kersnikova 13. KRICEJ Anton, rudar iz Velenja. Partizanska 7 in GROSAR Elizabeta, delavka iz Velenja, Partizanska 7. PUSTINEK Franc, rudar iz Silove 12 in FUZIR Jožefa, delavka iz Kavč 47. SANTEJ Kari, elektrovarilec iz Maribora in GORICNIK Justina, delavka iz Velenja, Koroška c. 43. PIRTOVSEK Valentin, rudar iz Podgorja 8 in PIRECNIK Cvetka, delavka iz Podgorja 14. SAMEC Herman, rudar iz Velenja, Stritarjeva 2 in PAJVQD Elizabeta, delavka iz Velenja. Stritarjeva 2. ' SEVCNIKAR Mihael, ključavničar iz Šoštanja, Cankarjeva 18 in MASTNAK Friderika. medicinska sestra iz Velenja, Jenkova 4. \ MIKLAVZINA Vekoslav, uslužbenec iz Skal 37 in PRAH ■ Olga, trgovska pomočnica iz Velenja, Slandova 3. KOSICA Milan, rudar iz Velenja, Jenkova 12 in KUZMAN Olga, delavka iz Velenja, Kidričeva IS. PIHE Jože, rudar iz Dobovca in DRACA Dara, gospodinja iz Velenja, Tomšičeva 20. STRMCNIK Anton, rudar iz Plešivca 43 in TAMSE Ivana, gospodinjska pomočnica iz Plešivca 39. STRMCNIK Edvard, rudar iz Plešivca 43 in RIHTER Silva, delavka iz Plešivca 73. KRAMAR Jože, rudar iz Polja 4 in IIRI-BERNIK Ljudmila, delavka iz Velenja, Kokoška 48. l| LESICNIK Jože, ključavničar iz Veltfrija, Kersnikova 3 in OGRIZEK Viktorija, delavka iz Velenja, Bračičeva 3. FERLEZ Karol, učitelj iz Velenja, Pre-1 šernova in PAC.NIK Marija, učiteljica iz Prevalj. UMRLI SO: TAMSE Antonija, gospodinja iz Gaberk 97. SKORNSEK Mihael, kmet iz Lokovice 16, star 67 let. KOVAČ Franc, ključavničarski vajenec iz Mctlee 16, star 18 let. KOLSEK Neža, gospodinla iz Metleč, i stara 63 let. PLAMBERGER Jožefa, gospodinja iz Šoštanja. Aškerčeva 16, stara 65 let. VOVK Franc, upokojenec iz Planinske vasi. „slar 67 let. ŠPILER Anton, upokojenec iz Dravograda. star 69 let. KOREN Elizabeta, gospodinja iz Gave št. 20. stara 39 let. STROPNIK Franc, upokojenec iz Malega vrha 52, star 73 let. TANSEK Jakob, kmet iz Podgore 23, star 70 let. BOZIC Antonija, gospodinja iz Plešivca, stara 63 let. SKERL Terezija, inval. upokojenka iz Maribora, stara 53 let. CEKON Jakob, upokojenec iz Skal, star 76 let. POZINEK Lucija, uslužbenka iz Velenja, stara 25. let. SEDAR Vincenc, rezkalec, star 20 let Trobelj. LAP Elizabeta-, upokojenka iz Litije, , Cankarjeva 5. stara 61 let. BRLOZN1K Janez, otrok iz Laz št. 16a, star i leta. KOPITAR Rozalija, kmetica iz Pesja št. I 9, stara 71 let.