Tonči Kuzmanic
Management kot destrukcija prava in države
»Naša dežela naj ima v svojih odnosih z drugimi nacijami vedno prav. Naj ima prav ali pa ne, vedno je pač naša dežela!« Stephen Decatur, ameriški pomorski časnik
1 Primerjaj mojo kritiko »kaj-vprašanja« v
Ne-pravo in ne-država	k^™™ (2°°8a).
XT	■ ■	. ^t^ -v vi i i v ■ ■ 2 Še kako pa je mogoče pisati neskončne
Naročeno mi je bilo, naj za CKZ napišem »članek o državi in , . . ° . .
strokovne in znanstvene prispevke »o
pravu«. V dobri družboslovni tradiciji naj bi to vsaj implicitno tem« ter ad infinitum govoričiti (samo-
pomenilo, da bi se - vsaj v minimalnih odmerkih - moral lotiti govoričiti, momljati, jecljati...) o »tem«
tako prava kot države in tudi razmerja med obema. Seveda tudi, istem. Podobno kot v »neposrednem«,
vsaj delno, na an sich ravneh. To bi pomenilo med drugim tudi	»navadnem« ali zgo|jživ|jenju tega, kar
i i . i -i , i , , v v , t	■ -i i	,-i	ie bilo v zadnjem času poimenovano s
to, da bi bilo treba kakšno reči tudi o »pojmih«, o konceptih	. .	.....
'	iii	i i	homo sacer, kar pa je v strogem analitič-
prava in države ter na to vsaj o ljubezenskih razmerjih med nem pomenu treba zapopasti kot »druž-
obema udeležencema. Skratka, v tej družboslovni, torej vedno- beno bitje«, tudi na področju strokovno-
tni optiki, bi bilo treba vzpostaviti vsaj neko živo mehaniko sti in znanosti velja nekaj zel° banalnega:
post-metafizike in se spraševati predvsem po pootročenem »kaj- kdiko manj je neččesa (denimt
v	, , , , , . ,	v • i - i	države, prava ... Sveta nasploh), toliko
vprašanju«,1 skratka bil° bi se treba spraševati, kaj da sta pravo več možnosti je za »razpredanje o tem«
in država tukaj in zdaj. Ker se mi na skopo odmerjenem prosto- in za pisarjenje znanstvenih in strokovnih
ru ne ljubi dodatno in presežno infantilizirati že tako ali tako izdelkov.
(od markslzma, ^^g^^m^a lacanovstva...) pootročenega 3 »preostalo« se seveda ne nanaša na bralstva, bom takoj šel in medias res ter napovedal nekaj druge- rajnki socializem, pač pa na velikanske ga in drugačnega. Namesto na vednost (ki lahko meri izključno demokratične dosežke osemdesetih, ki so na preteklost), bom torej poskušal meriti na mišljenje in razu- bili zatrti. mevanje, ki poskušata biti »doma« tako v preteklosti, predvsem pa v sedanjosti ter delno tudi v prihodnosti. Ce namreč hočem
vsaj delno zadostiti naročilu ter spregovoriti o državi in pravu tukaj in zdaj (gre mi pa predvsem za to tukajšnjo sedanjost!), potem pravzaprav nimam veliko izbire. Moram namreč začeti dobesedno s stavkom, ki pravi nekako takole: o pravu in državi tukaj in zdaj ni mogoče resno govoriti,2 ker je od obeh (pre)ostalo3 nekaj manj kot nič. S tem ne pravim, da »ni ostalo nič«, pač pa, da je od prava in države ostalo Nič, da pa je hkrati to, za kar še lahko pri tej zadevi analitično gre, ravno ta (pre)ostali Nič - residium torej! Drugače rečeno, vse, kar
Vem, da bi bilo veliko bolj oportuno v današnji dominantni latovščini treba reči »prazno mesto« (prava in države), a sama predstava (pravzaprav zavajajoča nemi-šljenjska analogija, ki meri na vednost) o »praznem mestu«, je zelo zapeljiva reč, ki se ji namenoma izogibam. Kajti nečesa bolj polnega, kot je »prazno mesto«, si je namreč silno težko predstavljati. Je pa res, da je polnino tega praznega mesta, ki je polnina ničenja, silno težko misliti in dojeti, saj je nekaj takega, kar per definitionem sploh ne more biti predmet vednosti (torej ne znanosti in ne strokovnosti).
5	Ko rečem država, nimam v mislih ne polisa in ne Platonove »republike« (kar je napačni prevod za politeia), sploh ne nikakršne antike (kaj šele imperijuma ali dominiuma) in tudi ne »države božje«. Pod država razumem tisto, kar se prvič porodi skupaj z moderno, in sicer predvsem pri Hobbesu (commowealth) in pa Machiavelliju (lo stato). Seveda drži, da je država izpeljana - na ravni poimenovanja - iz samodojemanja moderne v terminologiji res publicae (običajen položaj, ko neka generacija vidi sebe z očmi preteklosti in tradicije, torej na ravni analogije), a več kot to (in kar je treba izpeljevati
iz latinskega status) pri državi, kot par excellence modernem - in ne naravnem, nadzgodovinskem, nujnem ..., kaj šele rodovnem - pojmu in pojavu, še malo ne pripoznam. Več o tovrstni postavitvi države primerjaj v Kuzmanic (2006).
6	Ko rečem »pravo« (Droit, Diritto, Recht, Law ...), nimam v mislih ne grške dikaion in ne ius, ki ga je Cicero uporabil kot prevod za dikaion), pač pa predvsem to, kar je začelo nastajati in se pojavljati nekako od 12. stoletja naprej in kar najdemo
na »liniji« od Abelarda do Puffendorfa. Se pravi, da ne izhajam iz nobenega rodovnega, transcendentalnega, pač pa vedno zgodovinsko, časovno opredeljenega pojava, ki premore silno zapletene metamorfoze in ki nikakor ni nič takega, kar bi bilo mogoče tako ali drugače vezati na naravo. Tudi ne kot »naravno pravo«, kajti le-to se pojavi (in izgine) v povsem določenih zgodovinskih okoliščinah. Pravo torej ni ne nekaj večnega, ne Enega, ne stalnega in še najmanj nujnega.
sledi v tem članku, je tako ali drugače pravzaprav razpredanje o tem, (za)kaj in kako ta Nič je (kako eksistira, kako učinkuje, kako niči ...), ne pa o tem, kaj da je pravo in kaj da je država, kajti ne enega in ne drugega tukaj, preprosto povedano, (več) skorajda ni. Namesto neke domnevne in apriorne »prisotnosti« prava in države se tukaj lotevam njune odsotnosti. Lotevanje te odsotnosti pa ni analitika prava in države, marveč je poskus tematizacije prisotnosti Niča ali razpiranje odsotnosti same na način ničenja.4 Boljše, lotevam se procesov ničenja države5 in prava6 v tem, kar se - zavajajoče in poneumljajoče - danes poimenuje »tranzicija«. Seveda vse to na »slovenski način«, na način neo/post slovenstva, kajti to je tisto dejansko »ne-mesto« ali čedalje bolj »prazni«, puščavsko-zapuščeni prostor, v katerem vse skupaj poteka.7
Pravo in država torej tukaj in zdaj nista ne nikakršna samostojna in še manj »logična problema«, s katerima se nameravam ubadati. Ravno tako nista ne naravnini, nista nekaj, kar da je od vekomaj, in še manj sta nekaj, kar da venomer bo tukaj in zdaj (nekako samodejno, samo od sebe, od boga ali Narave dano.). Tisto, kar je tukaj, torej v razmerah subjekto-vega delovanja »postsocialistične tranzicije«, bistveno dojeti pri postavljanju vprašanja prava in države, je tudi to, da ravnokar povedano nikakor ne kaže razumeti ne heglovsko in ne mar-ksovsko ..., torej na noben način »historično« (v pomenu »Ene zgodovine«). A tudi histeristično ne.8 Naravno, historično in histerično (to so zvrsti vednosti in nemišljenja) lahko pristopaš kvečjemu k de-subjektiviranim (naturaliziranim) stvarem, ki da so ali pa vsaj, ki da delno so ali pa da so vsaj bile. Ker gre za »konkretno zgodovinsko obdobje«, ki je imelo in ima (vse kaže, da tudi bo imelo - podobno kot v primeru socialističnih revolucij) svoj dejavni namen (telos) »pre/skočiti izven zgodovine« (»konec ideologije«, »konec zgodovine ...«), je treba k rečem pristopiti ne iz raz-subjektene smeri naturaliziranosti, historičnosti in histeričnosti, pač pa ravno nasprotno, torej iz smeri tukaj in zdaj potekajočega subjektovega delovanja.9 Za to je kot izhodiščno pozicijo treba postaviti elementarno, empirično preverljivo dejstvo, da je namreč ravno ta revolucionarni, dejavni, kolektivno-subjektivni »izstop iz zgodovine« več kot uspel. Vprašanje je torej, kakšni so rezultati tega uspeha. Brez kakršnega koli cinizma je namreč mogoče reči, da Slovenija in Slovenci niso nikakršna zgodba o neuspehu, pač pa zgodba o uspehu par excellence! In ravno s tem uspehom, kolikor večji je ta bil, je prišlo tudi do tega, kar imenujem »izstop iz prava in države«, česar pa sploh ni mogoče tematizirati, če se na zadeve spravimo iz perspektive nekakšnega raz-subjektenega, naturali-
7 Prispodoba puščave tukaj ni mišljenja na način narave, denimo kot Sahara. Ta-
ziranega obstoja prava in države. Subjektivno delovati v smeri	kšna puščava je najožja sestavina Sveta,
■	, ■ i -j i ■,■ v . .	celo del njegove podlage. Puščava, ki jo izstopa iz zgodovine, iz ideologije, priti na »cisti teren« onstran-	, . . . r 0 . „v '
r °	, .	.	tukaj omenjam v povezavi z zapuščeno-
stva želene prihodnosti, je namreč nekaj, česar se ne da doseči,	stjo, je puščava družbenega, ki s svojo
ne da bi to isto imelo ustrezne (negativne) posledice tudi za tako	domnevno »polnino« avtomobilskega
radikalno subjektove reči in stvari, kot sta pravo in država.	pleha in plehkosti avt°cest s pokon-
Gre mi, skratka, za poskus premisleka o tem, kar je tukaj in	čanim živalstvom, izničenimi gozdovi,
. , i /v i	, ■ \ ■ ■ i , i, ,	i . ,	zastrupljenimi vodami in ozračjem, na
zdaj nastalo (se vedno nastaja), in sicer kot rezultat natanko teh ., !. . , , , . ,. .,
ravni hrbtenic dobesedno zlomljenih
postsocialističnih, tranzicijskih, dejansko managersko revoluci-	družbenih bitij ... in kulture, ki je le še
onarnih procesov in sprememb, ki merijo na nič več in na nič	kult družbenega, uspešno proizvaja le še
manj kot na »izstopanje iz vse dosedanje zgodovine« in na - tu	ničenje ali podružbljanje Sveta, nadvse
ni nobenih dvomov - graditev (poiesis) »nove«, »svobodne«,	pa to, ,kar	antipolitika in s
čimer bom končal tale prispevek.
»odprte« ... Družbe. Skratka to, kar je tukaj in zdaj nastalo -	g
žlobudranju o historičnosti in Zgodovini navkljub - je nekaj, kar Ce se morda vprašamo, kako to, da
■	,t i i-ii v i ■ i, -li-i ■	je tako zlahka bil izpeljiv »prehod« (dejanje treba obravnavati kot uspesen subjektov projekt izstopa iz zgo-	'. . t ..' , ■> i
'	r	' li li Ii	sko je to zamenjava in neprehod) med
dovine ali kot uspeli projekt vstopa v obljub polno prihodnost	heglovsko/marksovsko matriko in pa
(Evropa, Nato ...). Ne govorim torej o nobenem in nikakršnem	tisto freudovsko/lacanovsko, da so torej
neuspehu, do katerega da je prišlo v Sloveniji, ničesar in nikogar	nekdanji heglovci/marksisti čez noč lahko
ne kritiziram, hočem le premisliti ravno ta vrhunski nadzgo-	postali freudovci in lacanovci, potem
i.T. i,,-, - j	v	i	-ij,	je odgovor razmeroma preprost: gre v
dovinski rezultat in torej nadvse uspesen padec v prihodnost	' .. ... .. .	P ..
'	r r	r	resnici za razliko, kjer je - v paraboli
°bljubljene dežele.	rečeno - historičnost bila zamenjana
Hočem ga misliti in razumeti (ne pa kritizirati), in sicer kot	s histeričnostjo. Zamenjana pa je bila
tisto, kar je neločljivo povezano in celo vsebovano, kot v svojem	dokaj neboleče predvsem zato ker je vse
»rojstnem mestu«, natanko v tistem negativnem, torej v »izstopu	skupaj potekab znotraj iste nemišljenj-
,	.	Iii -i i • t v i	v o	ske matrice Enega, znotraj istega Rodu
iz zgodovine« in v prehodu k prihodnosti Indije koromandije. Se	in ^pa vednosti (od tod isti »fetišizem«,
več - in to je tisto, kar je zares bistveno za tukajšnjo tematiko -	»dialektika sužnja in gospodarja«,
gre mi za rezultat, ki je vsebovan v izstopu iz tega, kar bi kazalo	antipolitičnost ... nemoteno učinkujejo
poimenovati z »moderna epoha prava in države« in kar - posle-	v obeh, in sicer kot osnovne eksplana-
dično - pomeni tudi izstop ne le iz ideologije, pač pa tudi iz	torne figure). ,Vertika)no PW^ in
, , ... v	-v v	i •	povzročanje, ki je nekoč bilo kot »prvi
politike, demokracije in se marsičesa, s čimer se tukaj ne morem	negibni vzrok« položeno v historičnost in
podrobneje ukvarjati.10 Vse, kar je v zvezi s pravom in državo,	delo (razvoj, napredek.), locirano pa v
je v zmagovalni paradigmi »izstopa iz zgodovine« in »vstopa v	matriki zgodovine, je zdaj nadomestilo
prihodnost«, postalo preprosto nekaj zastarelega, odvečnega,	ravno tako vertikalno pogojevanje, ki pa
tokrat izhaja iz smeri »duše«, natančne-
skratka nekaj, čemur je mesto na »smetišču zgodovine«. Se sama	. . .', „	, „
,..,.,' .	. . ° .	je iz smeri dušno nezavednega, če naj
zgodovina je zdaj dojeta dvojno: ne le kot ¡¡rati^e pač pa tudi	rečem še vedno vsaj delno mišljenjsko,
kot smet sama. Imamo opraviti torej z vse prej kot premišljenim,	torej aristotelovsko.
skrajno daljnosežnim in morebiti celo »usodnim prehodom«	9...	, .	. •
V tem je vsebovana tudi vsa skrivnost
(družboslovna aparatura »tranzicije« tega ne more misliti, saj je	»Metode« (tukaj vedno v pomenu math-
sestavina stvari same), ki si ga je - vsaj za silo - mogoče predsta-	esis universalis), katere osnovna naloga je
vljati kot prehod iz časa v prostor, natančneje v absolutni, nadča-	vedno ra^ty^te^e de-subjektivizacija
sovni prostor. Za časa »zgodovinskosti« (moderne, predtranzici-	in nfuralizacija (Hstorizaj histerizaci-
ja) človekovega delovanja. Tisto, kar je
je, socializma .) smo še zmeraj vse računali glede na dogodke	Marx (za njim pa Heidegger, ki je na teh
in procese v okviru matrike časovnega napredovanja in razvoja,	točkah vedno »marksističen«) zavohal kot
ki je šlo od preteklosti v prihodnost. V nečasu prostora, v katerem	»skrivnost spekulativne konstrukcije«, kot
smo se znašli po »tranziciji«, pa vse računamo le še glede na	»camera obscura« in podobno, ni namreč
neizmerno razširjanje v prostoru (globalizacija). Medtem ko so	^^ kar je mogoče odpreti zgolj in
nekoč obstajali kot osrednji »zgodovinski dogodki« (torej časovne točke), so zdaj osrednji postali »projekti«, prijemi, procesi razširjanja. Zdaj živimo le še iz projekta v projekt, pri čemer je čas postal povsem irelevanten. Natanko ta izven-časovnost, nadčasovnost je tisto, kar nam omogoča, da smo danes na »svojem projektu« v Afriki, jutri na Gorenjskem, pojutrišnjem pa v Tokiu ... Medtem ko je nekoč bilo »časa za vse«, za časopis in za kavo s prijatelji, za tarok ali pa za sprehod, ga danes ne le da zmanjkuje, pač pa ga več ni preprosto. Je izginil! Postal je tako radikalno redka dobrina, da jo lahko použijejo le še nekateri, bodisi izbranci ali pa tisti, ki se ne pustijo ujeti v logiko čedalje hitrejšega norenja v »sploščenem« ali »zakrivljenem prostoru«, kot ga je svoj čas poimenoval Einstein.
Drugače rečeno in nemara nekoliko laže dojemljivo: v nadaljevanju bom poskušal nakazati11 nekaj malega o tem, o čemer žlobudrajoči novinarski diskurz sploh ne zmore spregovoriti (ker da je neeksistentno), kar pa dominantni ekonomski, pravni in družboslovno-humanistični (neo/post marksistični, heideggerjanski, lacanovski ...) diskurzi sploh ne zmorejo tematizirati. Ne zmorejo zavoljo nekega radikalno preprostega razloga: ker gre predvsem zanje same, ki so ne le udeleženci, pač pa obenem tudi glavni kreatorji in celo izvajalci tega visoko uspešnega simbolnega projekta »tranzicije«, ki je bil udejanjen (tudi) na Slovenskem v zadnjih petnajstih letih. V vseh omenjenih diskurzivnih paradigmah tranzicije sta pravo in država v večji ali manjši meri obravnavana kot par excellence »družbena pojava«, torej kot pojava per definitionem brez roba (in časa), pravzaprav brez kakršne koli možnosti tematizacije. Pač zato, ker sta »pravo in država« natanko teh treh nakazanih paradigem in pa njihovega cementa, ki jih drži skupaj in ki je lociran v medijskih (pris)podobah, pa naj so te leve ali desne, elektronske ali tiskane ... Gre mi potemtakem za to, da poskušam priti na rob tem procesom in »dogodkom« ter jih misliti in razumeti. Vednost, nevtralnost, gotovost, objektivnost in podobne sladice (post)modernega duha pa seveda prepuščam akademikom (torej neo/post platonistom), pa naj so le-ti marksistični, heideggerjanski ali lacanovski.
Deželizem
Gre mi torej za »pravo in državo« v Sloveniji zadnjih 15 let. Oglejmo si takoj na začetku, s čim imamo tukaj pravzaprav sploh opraviti - če na zadeve pogledamo s strani subjektovega delovanja. To, kar najprej zbode (ne v oči, pač pa v mišljenje, saj ne gre za vednost ali za vidnost) nekoga, ki je namenjen poskusu razumevanja, je nemara tole: da se ravno (in nezmotljivo!) pravniki12 tukaj pojavljajo kot nekakšni - nič več in nič manj - »founding fathers« na novo nastale slovenske »države« (da o pravu niti ne govorim). Na samem začetku procesov, ki so se nekoč imenovali »procesi osamosvajanja« - zdaj pa se označujejo čedalje bolj nevtralno, in sicer z oznakami, kot so »procesi tranzicije« - imamo pravnike (tudi »filozofe prava«) kot tiste, za katere se celo »državno« domneva, češ da so tisti, ki da so zadevo države dobesedno spočeli. Spočeli tako v pomenu počela (arkhein) kot tudi v pomenu spočetja na način osemenjeval-cev. Pravniki se - kot bomo videli - nahajajo, skratka, v položaju Stvarnikov, torej nekakšnih
predvsem s »kritiko Hegla«. Gre za izvirni greh »zahodne vednosti« (Foucaultov dosežek), ki se ga lahko lotimo le s kritiko Metode, ki pa sega vsaj toliko globoko, kot je globina, ki je bila dosežena pri Par-menidesu in papagalizirana pri Platonu.
10	Primerjaj Kuzmanic, 2008.
11	Zgolj nakazati, kajti za prikazati in dokazati nekaj tako kompleksnega, kot je tematika, ki se je tukaj lotevam, bi potreboval bistveno več prostora.
12	Pravim pravniki in ne pravo, pri čemer je seveda bojda samoumevno, da so pravniki inkarnacija prava. A kot bomo videli v nadaljevanju, le ni tako, kot se zdi. Pravniki, o katerih tukaj govorim, so, nasprotno, inkarnacija ne-prava ali bolje utelešenje nekakšnega kontra-prava, odmiranja, odpravljanja prava.
Prispodoba, v kateri founding fathers spočnejo državo - in to je tista mistična
Demiourgosov pri Platonu ali božjih kreatorjev znotraj korpusa	osnova, na kateri temelji vsa sedanja
, i--/^,	- i	i- i,-	. i	»državna« mitologija neo/post slovenstva
teologije. Osemenjevalno orodje, s katerim so to domnevno ,	• • i i »- ^
'	'	- seveda ne spominja le na krsčanstvo
post°nh founding fathers, seveda ni »organske narave« (nima	in na zgodovino ZDA, pač Se najbolj na
zveze s človeškostjo/živalskostjo in pa s tistim, kar tovrstne	neko drugo, bistveno starejšo mehaniko,
naprave premorejo v pobočju mednožja) pač pa je nekaj, kar je	ki jo p°znam° iz grSke mitologije. Tam
pravzaprav par excellence pravnega in pravniškega (filozofsko-	je namreč Metis (Metida) - vrhunska
■ vi	i »i i	-vi ,i vi	-vi	kraljična modrosti, sicer ozko povezana
pravniškega, družboslovno-pravniškega, teološko-pravniškega,
r	b '	r	b '	r	b '	z Ateno - bila porojena iz par excellence
pisateljsko-pravniškega ...). To je seveda Ustava sama, ki se tukaj	moske glave: Zevsove, kajpada. O tem
pojavlja kot sveti tekst, ki da so ga, kajpada kot geniji in svetniki,	delu grške mitologije primerjaj v Detienne
napisali svetniški pravniki/pisatelji in ki so ga naravnost izpeljali	& Vernant (2000).
iz lastnega (pravniškega, pisateljskega ...) Uma.13 Tako maliko-	14 Analitika posameznih prispevkov vsa-
vana in na »državni« oltar povzdignjena »Majniška deklaracija«,	ke izmed teh vednostnih skupin k ustavni
ki se ji danes pojejo neskončne TV-ode in pesnitve, je tukaj	materiji bi bila silno zanimiva in koristna,
i ■	v v v i • i v	a je to nekaj, kar bistveno presega okvire
samo zunanji osemenjevalni organ nečesa širšega, kar je nekoč
u-i ■	- .i-! ^	-v, x - / i-	-v,	.	^	tukajšnje postavitve.
bilo imenovano pisateljska (pesniska) in/ali pravniška ustava. lo	15
je tista ustava, ki so jo oblikovali razumniški (Um-niški!) krogi Primerjaj moj tekst o republikanizmu
1 v -m	■■ ■ 1 , ■ ■ -vi i	v ■ ,	■	in janšizmu (Kuzmanic, 2007a).
okoli Nove revije in v kateri je prišlo do posrečene sinteze vsaj '
petih simptomatičnih intelektualnih sestavin: pisateljev, pravni- Vsaj kot zanimivost je pri tem treba
-i ■ 1	■ , /j vi 1	14	omeniti, da poznejši predsednik Milan
, pesnikov, svečenikov in humanistov/družboslovcev.14	„ „ .,,. „',.,., •
J;	1 r 1	Kučan nikoli več ni bil viden in poime-
Govorjenje o »pisateljski ustavi« (dejansko pravniško-filo-	povan z »Očetom naroda«, pač pa le še
zofski) je seveda bilo bistveni napredek glede na tisto, kar se	s »predsednik« ali pa »prvi predsednik«
je dogajalo neposredno pred tem. Nastop Ustave je namreč	(pozneje »nekdanji predsednik«). Zakaj je
pomenil - vsaj na prvi pogled - konec dikcije »Očeta naro-	tako in kaj je tisto, kar Kučana loči tako
i i - •	1	-i-	ji j-i .	od Stanovnika kot od poznejših founding
da«, ki je - na samem koncu socializma - predhodila tem	, u .
.	. . .	. i..	fathers, je ravno tako nekaj, kar presega
ustavnim procesom in ki je prišla iz smeri medijev iz obdobja	okvire tega zapisa.
še komunistične zgodovine. Dikcija »Očeta naroda« (vedno v	17
Podobne procese »odmiranja« (in ne
ednini) je torej fob tisto, kar je prislo iz smeri »zgodovinsko	»simbolnega umora«, kajti to se tukaj še
materialistične« provenience, ko je le ta prehajala (tranzicija	vedno ni zgodilo) »očeta« smo lahko spre-
konec osemdesetih) v poznejšo in današnjo očetovsko. »Oče	mljali na samem koncu nekdanje Jugosla-
naroda«, to vzvišeno, kraljevski (monarhični princip)15 dokaj	vije. Takrat je »kolektivno vodstvo«, kot
bližnjo oznako, je svoj čas - še v zgodnjem obdobju nastajanja	b te7 dejal, ^ Tito: biloJtisto, ki naj
bi nadomestilo odhajajočega dosmrtnega
Naroda - pridobil Janez Stanovnik, in sicer v letih neposredno	monarha ali »zadnjega Habsburga« (J. P.
pred osamosvojitvijo.16 Tisto, kar je ključnega pomena za razu-	Taylor), torej Josipa Broza samega. Vendar
mevanje položaja, v katerem smo se znašli danes, je to, da je	pa je - v razliki do nove kolektivitete, ki
šele za temi procesi produkcije Očeta naroda, nastalo to, kar je	jo tukaj odpiram - to staro titovsko »ko-
1,,1-v-	-ii	v	1 i ri-i	lektivno vodstvo« bilo tako »zgodovinsko«
predmet tukajšnjega premisleka v ožjem pomenu besede. To	.	.. , ,•
r .	,	. .	. , . ,	(partizanstvo, partijnost ...) utemeljeno
pa je neposredno empirično preverljivo diskurzivno dejstvo, da	kot tudi neposredno oblastno angažirano
je Očeta Naroda, pravzaprav nasledila neka nova subjektivna	(kolektivno predsedstvo države ...) in ni
iznajdba, ki pa je, per definitonem, kolektivna.17 Nastopila je	delovala na način »sivih eminenc«. zdaj nič več in nič manj kot celotna »skupina«, družba očetov par excellence. Toda pazimo - in to je zelo bistveno za našo
tematiko - zdaj ne več zgolj »očetov Naroda«, kot bi se to utegnilo zazdeti na prvi pogled.
Realni premiki, do katerih je prišlo za diskurzivnimi okopi Nove revije, so bili v strogem pomenu paradigmatski in še bistveno bolj fundamentalni, saj so revolucionarno drezali v same osnove starega reda in vzpostavljali novega očetovskega (celotna družba kot družba očetov). Še
Majniška deklaracija je tukaj samo reminiscenca (dejansko narodnjaška »kontinuiteta«) glede na neke pretekle deklaracije iz 19. in zgodnjega 20. stoletja in je glede na »pisateljsko Ustavo« le formalni element nekakšne »zunanje tranzicije« ali njenega prikazovanja, če naj rečem heglovsko.
19
Ne govorim o »nacionalizmu«, o tem nemišljenjskem mašilu in družboslovni oznaki (ter »pojavu«), ki zelo uspešno prikriva narodnjaštvo in njegove tako ubijalske kot samomorilske potenciale, pač pa o narodnjaštvu. O konceptualnem razlikovanju med obema in pa o konkretni dinamiki obojega v primeru Slovenije in Jugoslavije primerjaj več v Kuzmanic (2004).
20
O silno plodnem in ustvarjalnem delu narodnjakov, ki je bilo sproti publicirano v Novi reviji, je dandanašnji bore malo reflek-tiranega zapisano. Zadeva namreč deluje kot nedotakljivo »sveto pismo«, ki se ga slavi ob priložnosti vsake »državne« proslave. Podobno kot se ob vsaki »alternativni« (civilno družbeni) proslavi tukaj slavijo Pan-krti in njihova prva, Ustanovna konferenca (pardon, koncert) na Kodeljevem.
več, šlo je za premike, v katerih so se sami founding fathers postavili in znašli v položaju in vlogi svojevrstne sub-stance (hypokei-menon) vsega novega: novega reda, novega sistema, nove družbe ... nove prihodnosti. Ta skupina očetov (torej ne skupinski oče, pač pa skupinski očetje kot modelska bratska združba moških-očetov) ne več nastopi v povezavi z legitimacijo, ki se nanaša na Revolucijo, NOB (torej zgodovinsko utemeljeno v dogodkih izpred pol stoletja in v temporalnosti nasploh), pač pa gre zdaj za radikalno novo vrsto samo-legitimacije. Le-ta ni več izpeljana iz zgodovine in časa, pač pa je tako rekoč apriorna: nastopi namreč naravnost s pomočjo in v imenu Uma, Prava ter, posledično, v imenu Ustave.18 To, kar je bistveno razumeti, ko gre za tranzicijo na slovenski način, je torej naslednje: da se Narod in država v teh revolucionarno novih diskurzivnih optikah in kontekstih - pri diskurzivnih poskusih kontekstualnega dojemanja so te optike ključnega pomena - pojavita v položaju »izdelkov«, ali nečesa, kar je bilo »u-delano«, »proizvedeno«, »ustvarjeno« s strani Stvarnikov, Ustvarjalcev, torej founding fathers.
A tukaj je poleg prava in Ustave bistveno še nekaj: paradigma, na kateri je zadeva postavljena ni - kot se to zdi in razglaša - bila demokracija (demokracija in očetje pač ne gredo najbolj skupaj!), pač pa nekaj drugega. Tam, kjer danes vsi ritualno in mistično »vidijo državo«, česar takega žal sploh ni (bilo). Bilo pa je in je nekaj podobnega in sorodnega demokraciji in državi, kar pa ni ne demokracija in tudi država ne. Bilo je dvoje drugega, ali neki drugi ljubezenski par, ki ga bo treba šele zares preiskati: bila je dežela in bil je Narod. Visoko čislana (kako desetletje starejša od Očeta naroda in founding fathers) oznaka »moja dežela« je v povezavi z Narodom, na katerem so kot izdelku težaško dolga leta garali intelektualci Nove revije, je bila tisto, kar je dejansko bilo proizvedeno, in ne država. Skratka, govoriti o pravu in državi nasploh je v danih okoliščinah zavajajoče, saj - razen v nastavkih in posameznih rudimentih - ne eno in ne drugo sploh ni imelo resne priložnosti, da bi se razvilo. Konkretno mišljenje nas namesto govorjenja o demokraciji in državi žal pripelje do nekega drugega in bistveno drugačnega razmerja, in sicer do razmerja najprej med pravniki in pisateljsko ustavo na eni (vloga Stvarnika) na to pa do razmerja med deželo ter Narodom na drugi (vloga izdelka) strani. Drugače rečno, ni bilo pravo tisto, ki je ustvarilo državo, pač pa so pravniki bili tisti, ki so s svojo »pisateljsko ustavo« ustvarili Narod in deželo. Skupnost teh zgolj nakazanih elementov, ki se v veliki meri izključujejo s pravom in državo (da o demokraciji niti ne govorim), imenujem deželizem.
Narodnjaštvo
A preden se lotim deželizma, je treba vsaj načeti vprašanje narodnjaštva in naroda.19 Narod je tukaj dojet vsaj dvojno20: kot naravnina, po eni strani, po drugi pa kot izdelek, ki ga izdelujejo (ustvarjajo) narodni intelektualci (founding fathers). To, kar so nekoč skozi zgodovino počeli svečeniki (pod pokroviteljstvom cerkve, seveda so v danem primeru postorili predvsem dvojni
intelektualci: prvič pravniki (to je tisto, kar je še vidno) in drugič ekonomisti (to je tisto, kar je še vedno skrito in o čemer več v nadaljevanju). To dvoje so šele »pravi narodovi intelektualci« narodnjaškega v pomenu narodne-države, ali tega, kar se tukaj - vse prej kot po naključju - imenuje dežela (torej the country in ne the state!). V primeru načinov funkcioniranja pravnikov imamo izrazito nacionalno omejen naboj (podprt s filozofijami heglovsko-heide-ggerjanskih smeri), ki v razliki do svečenikov, ki so vendarle bili vezani na internacionalni element Cerkve, zdaj strašijo sami vezani na svoje »korenine« ali na svojo deželo (country).21 Edini, ki so jim v tem kontekstu sorodni, so tisti, ki na istih postulatih gradijo/ustvarjajo v »novih demokracijah«, in pa - kar je vse prej kot naključje - nekdanji ameriški obrambni minister Rumsfeld. Ekonomisti so tukaj v nekoliko drugačnem položaju in so tisti, ki šele prinesejo odločilno »dodano vrednost«. Pri njih namreč več ni okvira »nacionalne ekonomije« (Naroda in dežele), ki bi bil dominanten (kot je to bilo značilno za časa Hegla in Marxa in kot to delno še velja za pravnike), pač pa so zdaj vezani na »logiko globalizacije«, predvsem pa na podjetništvo (in ne več na državo).22 V tem pomenu so njihove argumentacije vedno visoko dialektične« v pomenu, da se vežejo ne toliko na nacionalno, pač pa predvsem na »globalno okolje«. Pri pravnikih (da o pisateljih in pesnikih, ki so imobilizirani z jezikom in domačijo, niti ne govorim) tega elementa v tako izraziti obliki ni. Oni se kvečjemu - po ustanovitvi »lastne države« ali »naše države« - branijo pred Evropo23 in utemeljujejo »svojo deželo« (to dobesedno razumeti) iz »nje same«. V konkretnem primeru to seveda lahko pomeni le Eno: oni »svojo državo« (beri deželo) pravzaprav utemeljujejo v/iz Naroda, ali drugače - to je radikalna konsekvenca - iz sebe samih kot vrhunskih kreatorjev/Ustvarjalcev natanko tega Naroda, katerega so ravno oni Ustvarjalci. In ravno zato, ker je tako, so oni šele lahko founding fathers.24 Drugače bi kaj
Folk, turbofolk, velike brizgalne in podkozolčno rajanje mega razsežnosti ter sorodne nadkulture, niso čudež, ki da je na Zemljo padel iz Nebes. So nekaj, kar je v najožji povezavi s tukaj nakazanimi procesi narodnjaštva, in sicer ne kot »njegov odraz«, pač pa kot vrhunski kreativni element, ki temelji na rastlinstvu krvi in zemlje (za to toliko govorjenja o »koreninah« in podobnih rastlinskih pojavih). Začetek prehoda v folk glasbo pa seveda ni nekaj, kar se je zgodilo s pomočjo Avsenikov in sorodnih nadkultur, kot se to ponavadi domneva. Nasprotno, prišel je iz smeri podkulture, še natančneje, iz smeri »punka«. Gre za nekaj, kar je mogoče dokaj natančno locirati kot pojav, do katerega pride na tisti točki, ko je bila prvič javno zaigrana nacionalna himna v punk različici oz. ko je punkovsko zazvenela »Janez, kranjski Janez«. Vlogo, ki so jo v jugoslovanskih razsežnostih odigrali pastirski rokerji iz ansambla Bijelo dugme, so tukaj opravili podkozolčni punkerji, ki se upravičeno in še vedno slavijo kot ikone tistega narodnjaškega. Na tem, da so tovrstni kreativci narodnjaške ikone, seveda nič ne spremeni dejstvo, da so namesto konservativni le-ti nekoliko bolj liberalni. Nasprotno, šele liberalno je tisto, kar je lahko zares potegnilo narodnjaške množice v ne-smer, ki jo tukaj poskušam skicirati.
22	Primerjaj moje razlikovanje med ekonomijo (ki je še vezana na državo in je, posledično, lahko še vezana na »nacionalno ekonomijo«) in managementom, kjer »osnovno enoto države« nadomesti podjetje in ki je, posledično, lahko le še vezana na »neskončne« prostore globalizacije (Kuzmanic, 2007).
23
Podobno kot je v primeru Američanov (cela debata pred, v času in po Federalist papers vsa zadeva samovzpostavljanja potekala globoko v senci opredeljevanja v razliki do Evrope (posebno shizofren odnos do Anglije), je tudi danes s tukajšnjimi pravniki in njihovo argumentacijo, ki so v čedalje bolj shizofre-nem odnosu do Evrope. Ko danes poslušate ali berete katerega izmed njih, je prav hecno opazovati kakšne dialektične piruete na teh mestih med Slovenijo in Evropo morajo izvajati tisti, ki so še do včeraj zavračali kakršno koli dialektiko, ki da je metafizika ali celo mistika. Koliko bolj so kritizirali dialektiko v osemdesetih (zmotno misleč, da je to Marxov izdelek), so tovrstni osebki danes večji dialektiki. Le da to ni več dialektika »narodnega in razrednega«, pač pa je to zdaj dialektika deželnega (deželizem), »narodnega in Evropskega« ... Shematika in shizofrenika pa sta ostali enaki, saj oboje vedno meri na vzpostavitev Enega, ki je vsaj toliko staro, kot je Parmenidesovo Eno.
24
Tu imamo seveda opravka z vrhunsko tavtološko strukturaci-jo, ki se je ne bi sramoval niti Spinoza (njegova Etika je zgrajena natanko na tovrstnih prijemih), ki pa zavoljo svoje mističnosti ne gre tako preprosto »v glavo« današnjega na vednost (knowledge) usmerjenega nemišljenja. In kolikor manj »gre v glavo«, toliko bolj opravlja svoje transcendentalno poslanstvo - je pač idealno strukturirana za verjetje in je podlaga najnovejše civilne religije post/slovenstva. Prvi, ki se je s temi tavtološkimi strukturacijami na Slovenskem ukvarjal, je bil - kolikor je meni znano - Taras Kermavner (prim.), in sicer že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Na primerih različnih literarnih izdelkov slovenskih ustvarjalcev je skrajno zadeto (o zadetosti najbolj pričajo današnji dogodki) govoril o nečem, kar je - glede na takratne čase - poimenoval »slovenska ideologija«.
Na prvi pogled zgolj »turistična« oznaka »moja dežela«, je bila - če se ne motim - izdelek propagandnega ustroja časopisa Delo, in sicer še v osemdesetih letih. Preden je postala par excellence antipolitično sporočilna, je oglaševala »lepote dežele na sončni strani Alp«, ideološko pa je bila izpeljana nemara iz znanega slogana Marlboro-country. Proti rdeči (rdeči Marlboro) nastavljen patos pejsažev Nevade ali Wyominga (z obveznim cowboyem vred), je v podomačeni, Heimat različici, zdaj nadomestilo globoko zelenilo vstopa v Logarsko dolino, z obveznimi kozolci v prvem planu, ter belino in modrino visokih očakov v ozadju. Skratka, kontekst, ki je bil kot nalašč postavljen za akustično (in slide) kitaro, je bil sedaj odprt za harmoniko, predvsem pa za Avsenikovska besedila.
26	Globljega tukaj predvsem v pomenu »iskanja izgubljenih korenin«, ki - trenutno - še vedno segajo nazaj do Venetov. A tisto, kar je tukaj bistveno, ni to, da zadeva gre v zgodovino (k Venetom, denimo, na Hrvaškem gredo v smeri Perzije ...), pač pa to, da je zadeva quasi mišljena atemporalno in naturalistično, predvsem pa da temelji
na radikalno kmečki različici dojemanja rastlinstva, da je zapopadena kot naravnina in da se izreka v metaforah ter analogijah dreves (mogočno drevo, Lipa.), semen (dobra, kakovostna semena) , krošenj (košate ...), korenin (globoke ...)... Skratka, tam, kjer bi naj domovalo mišljenje, ki deluje na podlagi bolj ali manj jasnih konceptov, je tukaj odprto neskončno lovišče za pesnjenje in pesnikovanje.
27
Ker je tako, je tudi Heglov »monarh« nekaj bebavega in skrajno sformaliziranega. Se pravi, je nekaj dokončno izpraznjenega in pokončanega, nekaj takega, kar je potrebno (in zmožno) kvečjemu za to, da »pristavi piko na i«, ali pa svoj podpis. Tukaj, v primeru postslovenskega country položaja pa imamo nekaj korenjaško nasprotnega, torej živega, nekaj, kjer monarh ni »zakopan«, celo ubit, pač pa je šele sedaj priklican v življenje. Sedaj ta monarh ne živi več ne na način »Enega bebca« in ne na način »dvoglavega« zmaja »v enem telesu« (Kantorowitz), pač pa deluje kot zmajevska, večglava združba očetov: pravniških (pisateljskih ...) in celo filozofskih, kar pa je zadeva, ki nas interpretativno popelje naravnost v Platon-ovsko votlino.
28
Da so prvi nadljudje sami founding fathers, je v tem kontekstu kajpada samoumevno. To, kar pa je še bolj zaskrbljujoče, je, da se - na podlagi modela founding fathers - celotna countrydružba, iz generacije v generacijo, začenja samodojemati kot produkcijski obrat ravno teh nadljudi. Trenutno se pojem nadljudi v glavnem prekriva z »Evropejci«, toda le-ti niso več nadrejeni zgolj ne-zahodnjakom, pač pa so po bushizaciji ZDA nadrejeni tudi Američanom samim. Drugače rečeno, opraviti imamo z deželnimi, country-evropejci, ki so postali per definition-em nekaj, kar je »uber alles«! O rasističnih razsežnostih dialektične igre med deželizmom in evropejstvom tukaj ne morem govoriti.
takega, kot je slavljenje founding fathers, ki je postalo medijska stalnica, ki jo lahko spremljamo v vsaki proslavi (mistificiranem deželnem ritualu), bilo nemogoče in celo nesmiselno.
Toda to ni vse, kar je treba tukaj poudariti. Tukaj namreč imamo še nekaj presežnega pri opredeljevanju Naroda. Ta je na prvi pogled - kot da bi ga kreiral sam Stirner - zdaj končno »postavljen na sebi samem«, dejansko pa temelji na samih Ustvarjalcih (founding fathers) in na omenjeni kolektivni očetovski družbi, ki učinkuje kot nekakšna »dejanska podlaga« (hypokeimenon) dežele, kot tisti njen famozni »a-priori «. Da tako postavljeni očetje, Narod in država (v pomenu pravna država) ne gredo skupaj, pa je tako za vsako povprečno misleče bitje nekaj samoumevnega, da o tistih, ki naj bi se ex professo ukvarjali s tem, niti ne govorim.
Kakor koli že, rezultat, do katerega nakazano pripelje, je ta, da tam, kjer se ponavadi sadijo rožice o državi, pravzaprav vsi skupaj premoremo kvečjemu nekakšno visokooktansko, jezno mešanico Naroda, njegovih Ustvarjalcev (founding fathers) in »naravnega okolja« (dežela, v pomenu country).25 Prebrano in dojeto v celoti, skratka, imamo deželo, narodnjaško deželo kot tisto dominantno paradigmo, ki je - glede na državo - nekaj transcendirajočega in neskončno »globljega«.26 Država je namreč nekaj - naj rečem heglovsko - skrajno »formalnega«, v končni instanci celo do smrti izpraznjenega, torej mrtvega27. A to je nekaj, kar očitno nastopa kot radikalno nezadostno v optiki narodnjakov, ki je par excellence optika »produkcije življenja« (od tod takšen poudarek na nataliteti) in ki zahteva nekaj nadvse živega. Še več, potrebuje nekaj več-kot-živega, potrebuje nadčloveka.28 Podobno je tudi z Ustavo. Ustava je, tako kot država, načeloma (torej v tradiciji moderne oziroma potem, ko je kraljevo glavo odnesla giljotina francoske revolucije) nekaj radikalno mrtvega. Je pač mrtva črka na papirju, glede na katero so vsi živi (tukaj v pomenu ius gentum) lahko šele enaki. To živo, ki je v primeru country ideologema tukaj nujno višje (globlje) vrednoteno od te bojda nezadostne
29 Posebna raven analitike fenomenov, ki se jih tukaj lotevam, je tista, ki mora
modernosti in moderne izpraznjenosti ter formalnosti, je tisto,	upoštevati še (daMni ekspNdt:no
,	,	ji ■■	,	,1 jv i .	,i	religiozni element, saj nakazana matrika
kar nenehno spodbija vzpostavitev tako države kot prava, tako	£ ,• £	• , , • „ ,
r ' r	r	founding fathersov nujno potrebuje se Je-
Ustave kot pravne države. To je tisto, kar se vedno znova sesede zusa samega ali to, kar je teoretično moč
v deželi (country) ali v tem, kar sam imenujem deželizem v interpretirati kot Čudež. Vlogo čudeža in
pomenu neke - z evropejstvom komplementarne - postideo- Kristusa seveda v Sloveniji ne ^ra nihče
logije. Natančo ta deželizem je torej tista postideološka para- drug kot Janez Jansa sam. Te aspekte -,.	,	-it i ■	analitike tukaj nujno moram izpustiti,
digma, ki je bila ena osrednjih - če ne najbolj osrednja - v ° .	... .	.	.	delno pa sem jih podal v Kuzmanic
procesih tranzicije in to je tisto (ne pa pravo in država, pravna (2003).
država ...), kar je zmagalo in kar kot zmagovito še čedalje bolj 30 ^ .„ ,. .. ,, ... , . , ,	.	, . .	.' v. 7a	Etična dimenzija (boljse, moralna)
koraka znotraj tega, kar sicer imenujem janšizem.29	je tista, ki jo sedaj na novo (a zastonj)
Ne nazadnje, pravo in država sta v tem in takšnem nadre- uvajajo v okoliščine deželizma različni
jenem revolucionarnem kontekstu deželizma tudi nekaj, kar ne humanisti, še posebno lacanovci ..., ki
gre skupaj z Etiko.30 Če sploh lahko obstaja kakšna etika v tem	jim pravzaprav nič drugega ni preostal°.
1 v ■ ■ . i	1 1 .-i i- .-i 1 .	V tem kontekstu torej ni nič čudnega, če
položaju, je to predvsem »slovenska etika« ali »etika slovenstva«, „ t , , „ ' .„.. .?
r ' ' r	se srečata nekakšen »pravniški realizem«
pri čemer »osnovna etična enota« ni več posameznik (tudi ne na eni (founding fathers) in pa moraliz-
Slovenec ali Slovenka, kot se to ponavadi zdi), pač pa kar kolekti- iranje (opozicija) na drugi. To dvoje se ne
viteta ali slovenski narod sam.31 Toda, če je osnovna enota narod, izključuje - kot se to zdi na prvi pogled
ali ni to - gledano s stališča etike, ki per definitionem meri na	- pač pa je radikalno komplementarno
■i	. i-.- t . -, o j ■	in za razumevanje neo/post slovenstva
posameznika - contradictio in adiecto? Seveda je, a ne povsem. , . .. '..„,. ,,
r	.	, .	1	substancialno, saj je šele iz obeh mogoče
Kajti to je še vedno v širšem pomenu »nekaj etičnega«, le da to razumeti to, za kar tukaj in zdaj gre.
ni več etika, pač pa moralka in moraliziranje, ki se izpeljuje s Personalno rečeno, resnica janšizma ni
stališča neo/post slovenstva. Tako pridemo do zelo pomembne Janša pač pa družbena skupnost Janše
točke, iz katere lahko ugotovimo vsaj naslednje: da je nekdanjo in Pahorja, do včeraj Drnovška in Janše ,	,,	. ,	. ,v	,,	..., ali »filozofsko« rečeno, Hribarja
cerkveno moralko, za nj° komunistično moralko, pravzaprav (Urbančiča, Jambreka ...) in Žižka. zamenjala neka nova, zdaj slovenska moralka ali moralka neo/ 31 ,,
post slovenstva. Le-ta se deli na dva dela: na nekakšno »pra- . Tukaj je doma neskončno ponavljanje
tistega pregovornega »mi«, »naši«, s
vičnisko moralko« ali na nekj kar bi bilo treba poimenovati čimer so do te mere nasičeni vsi mediji
»narodno pravo«,32 kot temelj »slovenske države« (dežele) in tukajšnjega množičnega poneumljanja,
pa na »ekonomsko moralko«, ki ima za temelj podjetništvo in da so postali povsem neužitni. Ostati
globalizacijo	»normalen« danes topogledno naravnost
pomeni izklopiti televizijo ali prenehati
brati časopise.
32 Za nekdanjo komunistično »naro-
Managerizem in logika klienta	dno demokracijo« (»države narodne
demokracije«), ki je kot narodnjaška
Toda za katero in kakšno pravo tukaj lahko sploh še gre? paradigma nastala po Drugi svetovni
Pravo, o katerem tukaj govorim, ni ne rimsko (ius) ne german- vojni, in sicer v quasi državah, kot so
sko (prim. von Gierke), ni več ne heglovsko ne »pozitivno« Vzhodna Nemčija, IVtadMreka, Jugo-
(Kelsen) pravo ... Sploh ni več nekaj, kar bi bilo moč kar tako slavija . je b^ značilno'da je bNo treba
besedo Narod dojeti kot »delovni narod«
uvrstiti v »tradicijo prava«, saj eksplicitno temelji ravno na tem (torej iz razredne paradigme tistih, ki
da izstopi iz tradicije ... (posledično - nolens volens - tudi iz »nimajo svoje domovine« -Marx) in ne
pravne tradicije). Nemara gre za nekaj, kar je še najbliže deri- kot Slovence, Nemce, Madžare ..., kot to
vatu »naravnega prava« (poudarjanje Naroda). Konkretneje, velja danes.
gre za vrhunsko inovacijo narodovih intelektualcev (Umnikov),
ki jo je treba zapopasti predvsem kot nekakšno »pravo lastnega
klienta«, in sicer v kar se da neposrednem pomenu besede.
33	»
Ce rečem v antipolitičnih kategorijah republikanizma, torej z Ulpianom, potem gre po eni strani za razcep »javnega in privatnega« (prava), po drugi, še pomembnejši plati, pa za močno poudarjanje privatnega, in sicer predvsem na račun javnega prava.
34
Samo pogledati je treba nekoliko bolj natančno, v katerih »pravniških šolah« (pravniških ideologemih) so bili šolani ključni founding fathers slovenskega deželizma (Bučar, Jambrek, Zupančič ...) in se te stvari zlahka zbistrijo.
35
Problem izbrisanih - ali v dikciji narodnjakov »tako imenovanih izbrisanih«
-	je tukaj samo vršiček ledene gore, ki se še bohoti in narašča. Tajanje ledenikov zavoljo učinkov tople grede tukaj nima vpliva, gre namreč za čedalje globlje ohlajevanje, ki rast ledene gore kvečjemu potencira.
36	Tukaj so doma razlogi za tako ekstenzivno nemišljenje in poudarjanje tega, kar je treba natančno imenovati in koncep-tualizirati kot la famiglia. Torej družina, vendar ne toliko v pravnem pomenu »zakonske skupnosti« (kot se to zdi) kot
v dveh drugih pomenih. Prvič, v pomenu »svete družine« (to vrhunsko opravljajo cerkveni Umniki) in pa mafiozne združbe in družinskih poslov (kar je ena bistvenih sestavin toliko čislanega »podjetništva«
-	se pravi tistega, kar opravljajo današnji managerji).
37
Najboljše o tem je mogoče prebrati na dveh mestih: prvič v prvih štirih poglavjih Main Kampfa in pa v On Totalitarianism Hannah Arendt.
38	Rodovnik tega pojava je moč spremljati tudi globlje v preteklosti, saj gre za procese in pojave, ki so v veliki meri podobni in razumljivi šele znotraj mehanizmov francoske republikanske (ne pa demokratične!) revolucije, ki
se je sklicevala na nič drugega kot na republikanski Narod ali - kar je isto - na Francoze. Utemeljitev velike nagrade »Legije časti«, ki jo je francoski konzul pred kratkim izročila tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju, se eksplicitno sklicuje na pisateljevo poznavanje »francoskega jezika«. Skratka, nečesa, brez česar si republikanskega francoskega naroda sploh ni mogoče predstavljati. Pravniški začetek
Logika te nepravne in antipravne reči33 gre nekako takole: naj bo tako ali drugače, naj je morilec ali ne, naj je ukradel ali ne, naš klient ima vedno prav: je pač naš klient! To je zdaj nepravo, ki je v sami osnovi dojeto na »ameriški način« poznega 19. stoletja (denimo Holmes) in sicer predvsem kot »posel« (business). V tem poslu se naši makropravniki (founding fathers so samo modeli, po katerih njihovi dediči in kloni oblikujejo svoje udejstvovanje34) zdaj ukvarjajo le še s svojim klientom, ki kot rečeno, ima vedno in apriori prav. Vendar pa pri opredeljevanju tega inventivnega kompleksa »klienta« in »posla« ne smemo razumeti sestavine tega posla (pravnika, klienta in posla samega) v pomenu nekega posamičnega, individualnega razmerja, denimo, kot je to v navadi, v neposredni pravniški praksi po vsem svetu (v ZDA in anglosaškem svetu še posebno). Hkrati tega tudi ne gre zapopasti kot nekaj občega, kot nekaj, kar naj bi merilo na državo, kaj šele na vse državljane .. .35 Zdaj je to nekaj - tu je eden ključev našega problema - izrazito posebnega, torej nekaj, kar je locirano med nakazanim občim in posamičnim. Gre za nepravo nekega posebnega posla in pa tudi ter predvsem za »posebnega klienta« oz. za posebno zvrst pravnika/neprava. Skratka, opraviti imamo z nekakšno »coso nostro«, našo, posebno (ne občo in ne posamično) stvarjo, pri čemer je vsakokratna »la cosa« dojeta kot tisto, kar je podrejeno tistemu »nostro/a«, torej našemu in našosti.36 Ta »posebni posel« sedaj meri vedno in izključno na »posebnega klienta«, ki ni nihče drug kot Narod sam oz. to, kar je on, kot vsebina s svojo posodo (country, dežela) vred, ali deželizem. To, kar je nekoč bila Narava (v naravnem pravu), pred tem pa Bog (božje pravo v »Državi božji«, denimo pri Avguštinu), »zgodovinsko pravo proletarcev« v primeru komunizma ., je zdaj postalo posebno, »Narodno pravo« v neki dani deželi ali to, kar imenujem deželizem.
Ta nepravna in proti pravna inovacija vendarle ni nekaj posebej originalnega. Mogoče je namreč - posebej v okviru številnih volkish ideologemov iz prve tretjine 20. stoletja ter pangibanj 19. stoletja37 - najti marsikaj podobnega in še bolj izvirnega. Prej kot inovacijo je zadevo treba zajeti kot radikalno nadaljevanje neke poprej znane forme, ki je bila na delu v tukajšnjih logih. Gre za nepravno formo, ki jo je poznal že rajnki komunizem in ki je - da ne pozabimo tega pomembnega detajla38 - ravno tako vedno razsojalo nič drugače kot »V imenu naroda«. Tudi zdaj se (še posebno) razsoja v Imenu Naroda (ne pa v imenu abstraktnega Prava ali abstraktne Države, ki bi morala potem delovati kot država državljanov), čeprav na neki konkretni (raz)sodbi to več ni zapisano in je
(pravnik je tudi injiciral tovrstno problematiko) tega konkretnega fenomena na .	Slovenskem, je mogoče neposredno pov-
torej zamolcano. Tirto kar |e tuka| toütv^ga gledano s stali- ezati s problematiko »jezika na sodišču« v šča mišljenja in razumevanja, je vsebovano predvsem v razliki primeru JBTZ.
do rajnkega komunističnega položaja. Razlika ne sestoji toliko 39 • , , • , ,
' o, ,	, b r	Glavni razlog za t.i. zaostanke pri
v tem, kar je bilo zapisano na dnu (na koncu) neke (raz)sodbe, pravnih postopkih zadnjih 15 let leži
in pa tudi ne v odsotnosti eksplicitnega zapisa, da gre za sodbo natanko v ravnokar skiciranem. Tam, kjer
»v imenu naroda«. Zadeva je vsebovana predvsem v nekem bi pravo moral° skrbeti predvsem za »ab-
dodatnem, ponovno »manjkajočem« in še bolj skritem detajlu: straktnega človeka«, torej za državljana, .	, . , ,	• -v -i v -i ■ za njegove pravice, svoboščine, za
temelji na tistem, kar je bil° v komunisticnih casih zapisano Njegovo in še posebno za Njeno enakost neposredno pred oznako »v imenu naroda«. Spomniti je treba, ..., se je vsililo managiranje s stvarmi in da so bile sodbe »v imenu naroda« za časa komunizma zapi- predvsem problematika posesti in posesane in dokončane z neko dodatno dikcijo: namreč s »Smrt dovanja. Tam, kjer je nekoč (v samou-
Fašizmu -Svobodo Narodu!«. Zdaj je značilno, da »smrt fašiz- pravljanju) bil° »delovno/samoupravno ,11	ii	i n .	.	-v pravo«, je zdaj nastopilo »managiranje«
mu« (tako kot »svobodo narodu«) ni več zaplsano, da pa je še in »managersko pravo« ali pravo, ki
kako ostala - toliko bolj, kolikor bolj je zamolčana - »Svoboda hkrati postori dvoje: omogoča in narekuje
Narodu«. Kot rečeno zato, ker je natanko to tisti vrhovni managiranje (to je tisto, kar je tradicija,
(suvereni) klient, ki ga je treba braniti pred nesvobodo, ki da nekako od Rousseauja naprej) bourgeoisa
in onemogoča pravno obravnavanje
grozi iz vseh smereh. Naprej - in to je ključnega ideološkega
°	r '	i	ii citoyena. Nič čudnega potemtakem
pomena - zdaj je sama »smrt fašizmu« subvertirana v nekaj, kar ni, da so zadeve državljana (citoyen, v
je treba strogo dojeti kot njeno radikalno nasprotje. Torej, kot Ulpianovi dikciji javno pravo) padle v
»smrt smrti fašizmu«! Celovita podoba (v celoti zamolčana in senco da so tako rekoč ^kstete^e
toliko bolj zahrbtno funkcionirajoča), do katere to pripelje, je da pa so zadeve in reči bourgeoisa (pri
Ulpianu privatno pravo) prišle v ospredje
torej naslednje: »Svoboda narodu« v skupnosti s smrtjo »smrti
'	'	r	'	in da je to ospredje pravzaprav Edino,
fašizmu«. In natančno to je notranja vsebina »pravnega posla ki je še preostalo. Drugače rečeno,
s klientom-Narodom«, kjer je hkrati mogoče najti še nekakšne paradigma, o kateri govorimo, je v sami
»ostanke« prava, hkrati pa to pravo zagotovo (več) ni oz. je nje- svoji zasnovi takšne narave da nenehno
gova radikalna zavrnitev.	proizvaja svoje slepe . pege, s|va območja,
j* i	._, „	ii-	i /■ predvsem na področju državljana in
Kako to razumeti? preprosto tako, da je ta »pravni poseI« (in državljanstva , vsega, kar je javno. Vse, kar ne več nikakršno pravo torej!) treba razumeti kot business par je državljanskega, državnega in javnega, je excellence, ali bolje in veliko bolj natančno, kot management šlo v pozabo ali pa je vsaj »v zamudi« ter ali managiranje s pravom in državo kot z objekti in predmeti čaka na neke druge in boljše čase. »pravnega posla«. Ko govorimo o pravu v tem novem, postsoci-
alističnem kontekstu, govorimo torej o nekakšnem nepravu, pozitivno rečeno pa o »pravnem managementu«, managiranju, ki učinkuje pri managiranju subjekta posebne vrste, ki pa ni nič drugega kot Narod. Ta Narod pa je lociran/postavljen v širši (prostor) kontekst »posode«, ki je dežela (country postideologija). Celotno managiranje kot proces - ne pa država, ne pravo, ne človekove pravice . ,.39 - je torej zdaj tisto, kar je ključno za razumevanje tega visoko donosnega businessa, ki je notranja vsebina in motorika tega, kar opredeljujem kot deželizem.
Ta bigbusiness, vzet kot celota, ni nič drugega kot sistem, ureditev in red, ki igra vlogo ali, bolje, se spreneveda, da je država. Država torej ni več nič takega, kar bi bilo »pravna država«, kar bi merilo na »človekove pravice« in podobne osladnosti, vezane na državljana. »Osnova« države tukaj več ni državljan, ni Ustava. Predsednik države in še bolj predsednik vlade v tem kontekstu postaneta le-še vrhovna managerja in ne več državnika, kaj šele da bi bila politični bitji. Zdaj gre le še za posel in poslovnost, za produciranje, za poslovanje in - to je cilj tega par excellence poiesis sistema makromanagiranja - za izdelke, za proizvode! Ti izdelki, pro-
dukti, proizvodi, so lahko otroci (ki jih nenehno - kot redko dobrino par excellence - »primanjkuje«), to so lahko dijaki, študentje (ki jih »proizvajata« Univerza in šola, dojeti kot podjetje), to so lahko »športni dosežki naših« ali pa »vrhunski rezultati« Gorenja ali kakega drugega posamičnega podjetja. V ozadju, bolje v podpodju tega makro-managiranja, stoji torej eksplicitna paradigma podjetja in podjetnosti v pomenu businessa. Država je tukaj le še izpraznjeno, drseče ime (ne pa več mesto/topos!) za nekaj, kar je treba poimenovati veliko, makropodjetje,40 veliki produkcijski obrat, ki deluje po načelih velike razširjene družine ali Naroda. Družba v tej opciji je natanko to: velika, razširjena družina (la famiglia v skiciranem pomenu besede) podjetnikov, na vrhu katere stojijo makro-managerji (predsednik vlade in predsednik »države«), v samih osnovah pa varno čepijo njeni nesmrtni founding fathers (pravniki, pisatelji, svečeniki ...z Jezuščkom samim vred).
Kupec kot antiosnova države in prava
Da tovrstna sistematika ne gre skupaj z državljani, z državo, s pravom in demokracijo, s človekovimi pravicami in z vso »ideološko navlako«, ki jo zapušča postsocialistična managerska revolucija, je več kot razumljivo.41 Vse to je pravzaprav postalo nekaj, kar je vredno, da propade oz. kar je - skupaj s časom in zgodovino - odloženo na »smetišču zgodovine«. To, kar v tem »makrookolju« (to je izraz, ki je zdaj v obtoku) šteje, je »dodana vrednost«, razširjanje v neskončnem (globalnem) prostoru, ali »globalna tekma«, v kateri je treba »biti zmagovalec«. To »živalsko kraljestvo« (kot bi dejal Hegel, ne da bi se zavedal, kako pri vsem tem neupravičeno žali živali), ta nenehni in čedalje ostrejši (»mednarodna konkurenca«, »kompetitivnost« ... in podobne paradigmatske oznake, ki se vedno nujno iztečejo v »fleksibilnosti«) boj na življenje in smrt, vidi vsakokratne človekove pravice, državljana in njegove pravice ter svoboščine (da enakosti niti ne omenjam!), torej celotno infrastrukturo države in prava, kot nekaj »manj pomembnega«, če že ne kot nekaj zastarelega in povsem odvečnega. Skratka kot nekaj, česar se je treba - kar se da neboleče - znebiti! Saj je vsa ta »nepotrebna navlaka« - to je način nemišljenja, ki ga lahko prebirate predvsem v Financah - lahko pravzaprav zgolj nekaj, kar »zvišuje stroške«, s tem pa zmanjšujejo »kompetitivnost« tega »našega makropodjetja«, ki sili naravnost v nebesa obljubljene dežele.
Skratka, pristali smo v nečem, kar je silno podobno rajnkemu komunizmu, le da tega v dominantni slepoti managerizma ala founding fathers sploh ni več mogoče uvideti.42 Gre za to, da je dominantna paradigma proizvajanja - ki je skupna realsocializmu in manegerizmu ali postsocialistični revoluciji -, ki je nekoč prihajala iz smeri dela (delavec, proizvajalec), zdaj zdrsnila na drugi konec tega istega »procesa proizvajanja«, obenem pa ni izstopila iz skupne, rodovne poiesis paradigme »nujnega proizvajanja in razvoja« ad infinituum. Le-ta se zdaj, torej v okoliščinah managerizma, izgovarja in učinkuje iz smeri potrošnika in ne več iz smeri proizvajalca. Tudi v realsocializmu smo imeli opraviti z nedržavo (proletarska država
Če že tako intenzivno govorimo o »multinacionalkah«, potem bi bilo nujno zraven govoriti vsaj še o »nacionalkah«. In ta ne-več-država in to ne-več-pravo je tisto, kar sodi med ključne značilnosti te nacionalke. Ni torej nacionalna televizija tisto, kar je »nacionalka«, pač pa je nacionalna televizija kvečjemu trobilo nacionalke, torej nakazanega sistema deželizma.
41
Izsledki empirične raziskave na tematiko razmerja med managersko revolucijo in demokracijo (državo, svobodo, enakostjo ...) bodo kmalu na voljo v Kuzmanic in sodelavci 2008.
42
Podobno je bilo tudi v realsocializmu, ki ni videl, da se vrti v istem blodnem proizvajalnem krogu kot kapitalizem. V vseh teh instrumentalističnih struktu-racijah je šlo za vero, da se taylorizem, fordizem, mašinizem... lahko »koristno uporabijo«, sam obstoj in »nuja« vztrajanja na taylorizmu, fordizmu, mašinizmu pa nikoli (ne v kapitalizmu, ne v realsocializmu, ne v postkapitalizmu in ne v postsocializmu) niso prišli radikalno pod vprašaj.
43 Če se že uporabljajo francoske oznake v takih mišljenjskih položajih, bi tukaj
v procesih odmiranja) in pa z nepravom (partijsko pravo, ki	bilci treba seveda ^ re^ da gre za nekaj
je temeljilo na posebnih, proletarskih načelih), ki je skrbelo	»citoyenskega« (in ne bourgeois n^^
'	'	r	r	' '	a ta analitični simptom (ki sega nazaj
predvsem za produktivnost (nenehne »ekonomske reforme«	vsaj do predmarxovskih generacij) bomo
...) velikega narodnega (v pomenu proletarskega, »narodna	pustili za neko drugo, bolj zgodovinsko
demokracija«) podjetja organiziranega kot TOZD, SOZD	analitično priložnost.
ali kako drugače. Tudi tam osnovna enota nedemokracije in	44 Natančno ta oznaka je bila opredelitev
nedržave ter neprava ni mogel biti državljan, saj je le-ta bil	samega bistva samoupravljanja, dojetega
dojet kot nekaj »buržoaznega«,43 »formalnega«, »praznega« ...	kot sistematike »osvobajanja dela« (in
v končni analitiki »abstraktnega«. Namesto tega je bilo treba	delavca ^ delavskega razreda). Na[samo
. ,	i • v	v	■ -i v v i	■	omenim, da je dolga tradicija »osvobajan-
za)ahati neka) živega, živega proizva)alca, se več, treba se )e	ja dela in delavca« (ki je dominirala tudi v
bilo prebiti do tistega »neposrednega in razodtujenega«, torej	»našem« delu sveta) predvsem leninska
do »svobodnega proizvajalca«.44 To, kar je bil proizvajalec (ne	tradicija, medtem ko je Marxova pozicija
pa državljan!),45 ki je bil »kralj« (»delu čast in oblast«), je zdaj	na tej točki bistveno drugačna. Marx
■ il	/i	-ii'\	jvi- D .	namreč ne izhaja iz podmene »osvobajan-
postal »kupec« (»kupec je kralj«), ne pa državljan. Ravno to	. „ . '	,...,',
r.	... , .	.	ja«, pač pa iz perspektive »ukinjanja dela«,
sistematično in sistemsko izogibanje državljanu pa je tisto, kar	a to je tematika ki bistveno presega
tako močno drži skupaj dve sistematiki: tisto realsocialistično in	okvire tukajšnjega zapisa.
pa to postsocialistično, in sicer v nekaj, kar je mogoče in treba	45 Natanko na tem ne-mestu »struk-
opredeliti kot dve vrsti enega in istega Rodu.	turalnega manjka« državljanstva se tudi
Je kaj potemtakem čudnega, da zdaj vse, kar je, postane	v današnji Sloveniji naselijo izbrisani. V
kupljivo, da je vse mogoče prodati, zamenjati za denar?46 Ali	rajnki Jugoslaviji, kjer nihče ni vedd kaj
drugače in bolje, da je vse naprodaj - razen kajpada »nacional-	je »po državljanstvu« , (kako ,naj ve; ko
.	„ -,	i • i i- i- ■	i	pa državljanstva sploh ni bilo - bilo je
nih interesov«!? Toda ta razprodaja, bolj ali manj cenena akcij-	kvečjemu republikanstvo ali republiško
ska razprodaja vsega (vključno s samim seboj), ni samo in pred-	državljanstvo ne-držav), so sedaj prišli
vsem to, kar je mogoče dojeti kot ceneno (raz)prodajo gozdov,	»naši«. Toda ne državljani Slovenije,
voda in zemlje, hiš in avtomobilov, hrane in pijače, kot bi nam	Hrvaške, pač pa slovenski, hrvaški, srbski
to utegnila sugerirati antipolitična družboslovna paradigma, ki	.'" najprej (in prehodno) »bratje p°/v
,	. , ■ i-	■ i t i --t i	krvi«, na to pa še potrošniki in/ali kupci.
se vedno sanja o kapitalizmu in Kapitalu tudi v današnjih dese-	46
tletjih, ko je kapitalizem že zdavnaj šel rakom žvižgat.47 Gre za To seveda ne pomeni, da vse »postane
, . i v il*	-lil-	i ■ v	■	Kapital-izem«, kot bi to želeli videti
nekaj neskončno bolj nevarnega in globljega, za nekaj, česar ni ,.„......	, . ..
'	'	t> t> i t> '	'	»levičarji« (in kar je osnovna redukcija
m°g°če videti iz nobene družbene in družboslovne paradigme	tega družbenega »videnja sveta«), a s tem
in kar se predvsem nanaša na to (tukaj več ne gre za vrednosti,	se tukaj ne morem ukvarjati.
pač pa za »vrednote«, ki so se »spremenile«), kar bom ime-	47 Primerjaj Drucker (1993, 1999).
noval bolj ali manj poceni »samorazprodaja«. Gre - in to je	48
, ,. v ■	v	i	i ■ i v	Bistvo družboslovja je vsebovano v
ključno pri vsem rečenem - predvsem za razprodajo države,
'	r	liii	njegovi antipolitičnosti. Ekološka argu-
za razprodajo prava in pa za razprodajo demokracije (politične	mentacija (ki danes, bolj ali manj, še
enakosti, svobode ...). To je tisto, kar je bilo razprodano in kar	vedno poteka znotraj »vrnitve k naravi«)
je še vedno naprodaj oz. kar potrošništvo (paradigma kupca, ki	je tisto mesto, kjer se bo prihodnje
nadomesti državljana) v sami korenini niči in postavlja v Nič.	družboslovje nujno skuša^ prikriti in
.	,	. .	1 -v, ■	zamaskirati in kjer bo lahko delovalo
Produkcijski procesi, procesi nakupovanja in porabništva niso	, „• , . ,• • • , , „
l r 'r	r	.	.	kvečjemu kot radikalizirani, nekakšen
destruktivni predvsem do narave (ekološka in čedalje bolj druž-	postnaturalistični moralizem. boslovna argumentacija),48 pač pa najbolj neposredno segajo
in ničijo »človeški Svet« (Arendt). Ntančneje rečeno, izničujejo same »human condition/s«, in sicer predvsem v pomenu tega, kar tukaj opredeljujem kot razprodajo in ničenje prava,
države, demokracije ali tega, kar so stari (Aristotel) s skupnim,	sintetičnim poimenovanjem, opredeljevali kot politika in o čemer današnji družboslovci vedo manj kot nič. Bistva ničenja,
s katerim se soočamo tukaj in zdaj, ni mogoče torej dojeti samo in predvsem v dimenziji »antinaravnega«, v pomenu »žaganja veje, na kateri sedimo« (češ da je to zgolj in predvsem ničenje »prvotne«, »izvirne« ... narave), pač pa predvsem v pomenu žaganja same možnosti za politiko, za državo, za pravo, za demokracijo .za svobodo in enakost. Skratka, gre za ničenje vsega tistega, v imenu česar se je sploh zgodilo to, čemur rečemo revolucija 1989, ali drugače, gre za elementarno žaganje perspektive in prihodnosti same kot možnosti.
Tako kot je francoska revolucija, za njo oktobrska in še številne druge družbene (in republikanske ter antipolitične revolucije, iz katerih sestoji vsa »naša zgodovina«) požrla svoje otroke, tako je tudi postsocialistična managerska revolucija družbenega iz leta 1989 pojedla ne le svoje otroke, pač pa tako svoje oblikovalce kot tudi lastno perspektivo. Pojedla je in še vedno se hrani s tistimi, ki so se potegovali za politiko, za demokracijo, za pravo, za politično svobodo in enakost in ki nikakor niso bili situirani znotraj zgoraj nakazanih founding fathers (Nove revije), pač pa znotraj tistega, kar se je nekoč (seveda napačno) samopoimenovalo »nova družbena gibanja« in ali »civilna družba«. To, kar je nastalo in kar danes imamo, je nastalo predvsem na podlagi tega, da so ravno ti in tisti bili požrti, z njimi pa tudi sama možnost države, prava, demokracije, svobode in enakosti . Skratka, vsega tistega, kar bo moralo počakati, dokler se neka nova politična generacija ne bo ponovno zganila. Do takrat pa lahko mirno kupujemo, »glodamo kosti dobrih životinja« (Ekatarina Velika) in pa se masti-mo z mesom lastne prihodnosti.
Literatura
ALVESSON, M., WILLMOTT, H. (eds.) (2003): Studying Management Critically. London, Sage.
ARENDT, H. (1959): The Human Condition. Doubleday Anchor Books, University of Chicago Press.
BURNHAM, J. (1941): Managerial Revolution. Penguin books, Harmondsworth Middlesex England.
DETIENNE, M., VERNANT J. P. (2000): Lukava inteligancija u starih Grka. Zagreb, Naklada MD.
DRUCKER, P. F. (1993): Post-Capitalist Society. New York, HarperBusiness.
DRUCKER, P. F. (1999): Landmarks of Tomorrow. A Report on the New »Post modern« world. New Brunswick (USA), London (UK), Transaction Publishers, first edition 1957.
ENTEMANN, W. F. (1993): Managerialism, the Emergence of a New Ideology. Madison, The University of Wisconsin Press.
FOUCAULT, M. (2002): The Archaeology of Knowledge. London, New York, Routledge Classics.
GIERKE, O. Von (2002): Community in Historical Perspective. Ed. Antony Black, Cambridge, Cambridge University Press.
HADŽIC, M. (2004): The Violent Dissolution of Yugoslavia, Cause, Dynamics and Effects. Belgrade, CCMR, OSCE.
HEGEL, G. W. F. (1989): Osnovne crte filozofije prava. Sarajevo, Veselin Masleša, Svjetlost.
KELSEN, H. (2005): Cista teorija prava. Ljubljana, Pravna fakulteta, Cankarjeva založba.
KUZMANIC, T. (1996): Ustvarjanje antipolitike. Elementi genealogije družboslovja. Ljubljana, ZIPS.
KUZMANIC, T. (2004): Raspad SFR Jugoslavije i nasljedstvo: narodnjaštvo, a ne nacionalizam. V: HadžiC (2004): Nasilno rasturanje Jugoslavije, uzroci, dinamika i posledice. Beograd, SSVO, OSCE.
KUZMANIC, T. (2003): Tudmanizem in janšizem (nacije-države in postsocializmi). V: Nova desnica, Ljubljana, DPU III letnik, Mirovni inštitut, str. 91-131.
KUZMANIC, T. (2006): Ne-več-vojne/več-kot-vojne: poskus političnega mišljenja (podružbljanje države in ukinjanje vojne). Ljubljana, ČKZ št. 225, str. 103-125.
KUZMANIC, T. (2007): Management in ekonomija: ali je to dvoje ali eno? Elementi za razumevanje postsocializma in managerske revolucije. V: Management, Koper, 2007/1, FM, UP.
KUZMANIC, T. (2007a): Slovenski republikanizem ali o poskusu deložacije demokracije. V: Revija 2000, 189190-191, 2007, str. 88-109.
KUZMANIC T. in sodelavci (2008): Managerski diskurz: politične, ideološke, etične in komunikacijske dimenzije. Koper, FM, UP, pred objavo.
KUZMANIC, T. (2008a): "Some-thing" is definitely globalising itself - but what is it?
(or "how to do things with questions"?). Koper, MIC.
KUZMANIC, T. (ur.) (2008b): H kritiki managerskega diskurza P. F. Druckerja. Ljubljana, Mirovni inštitut, v procesu objave.
PENA, D. S. (2001): Economic Barbarism and Managerialism. Connecticut & London, Westport, Greenwood press.